The Oldest and Most Popidar, Slovene Newspaper, in United States of America ŠTEV. (No.) 75 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage] GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations)] CHICAGO, ILL., SREDA, 18. APRILA — WEDNESDAY, APRIL 18, 1934 Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLIU DELAVSTVO POSAMEZNIH PODJETIJ SI BO VOLILO SVOJE ZASTOPNIKE. — KANDIDATOV PA SI NE MORE IZBIRATI SAMO, MARVEČ JIH DOLOČUJE DELODAJALEC SKUPNO Z NAZIJSKIMI VODITELJI Berlin, Nemčija. — V Nemčiji se vrše volitve, in sicer volitve takega značaja, kakor-šnih prej ta država ni poznala. Dasi se vrše te volitve bolj na tihem in se jim ne posveča dosti publicitete, so vendar bolj Važne, kakor so bile meseca novembra, ko je nazijska Nemčija dala zaupnico svojemu voditelju Hitlerju in njegovemu programu. Sedanje volitve se vrše v vsakem industrijskem ali trgovskem podjetju, ki ima več kot 20 uslužbencev, in v njih ima delavstvo izbrati svoj odbor, ki 1)0 MAŠČEVANJE SOCIJALISTOV Dollfussa obmetavali z jajci in motili oddajanje njegovega govora po radio. Graz, Avstrija. — Po dogodku, ki se je pripetil preteklo nedeljo v tukajšnjem mestu, bo postala mala postavica kanclerja Dollfussa predmet še enega dovtipa poleg mnogoštevilnih, ki že zdaj _ krožijo o njej. Mož je namreč tako maj- SOVJETSKI PRAPOR V NEW YORKU zastopal njega interese pri1 hen, da se je uspešno izognil vodstvu podjetja. Tako je bilo odrejeno po novem delavskem zakonu, kateri stopi v veljavo K 1. majem, in do tega dne morajo biti tudi volitve povsod končane. Princip teh volitev je nad vse hvalevreden in, ako bi se upošteval, bi se z njim napra-afedJ konec vsem sporom med dejstvom in delodajalci; delav-C1 bi namreč dobili svoje za-^0Pstvo pri vodstvu podjetja, ki bi imelo enako besedo kakor lastniki sami. Z načinom pa, kakor se bodo volitve v resnici vršile, se delavstvo v splošnem ne strinja in pričakuje se, da Se jih ne bo udeležilo, in sicer v znamenje protesta. V slučaju, c'a več kakor 10 odstotkov delavstva ne bo oddalo svojih Klasov, se bo to vzelo za znamenje, da je delavstvo proti Novemu zakonu nezaupljivo in bo torej potrebno, da se zakon Predela. Prva napaka pri razpisu volitev je ta, da lastnik podjetja Ram določi kandidate, ki jih sme delavstvo voliti za svoje Zastopnike. Na glasovnici lahko volilci sicer prečrtajo ime kakega kandidata, toda pripi-sati ne smejo nobenega. Na ta naČin bodo prišli v delavski od-,)0r samo taki, ki stoje v dobrih °dnošajih z delodajalcem, in 0(1 teh je težko pričakovati, da b°do zastopali delavske interese. Poleg te napake je pa še dru-njč manjša, namreč ta, da 'fti, ki pride v poštev za kan-'data, mora biti tudi dober llflzij. Vsled tega imajo pri ^■'pga izbiranju besedo tudi na-J^lski voditelji skupno z lastni-Podjetja. Očividno je zato, d.a bodo na kandidatni listi le lsti> ki so ljubljenci deloda-''.l|Ca in obenem ljubljenci na-ne glede na to, ali jih di delavstvo smatra za svoje ^topnike. Kot mogočnejša ' .a imajo naziji tudi več pra-ice odločevanja o kandidatih, . J'e ima lastnik, in tako •1e že zgodilo, da je deloda- KRIŽEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Pri j velikem zborovanju ljudske li-|ge za Nemce v inozemstvu je načelnik lige povdarjal, da Nemčija skrbno zasleduje usodo svojih rojakov v inozemstvu. Na zapadu, je dejal, se i ta pozornost razteza 90 milj preko državne meje. — La Paz, Bolivija. — Huda bitka se je razvnela med pa-raguajskimi in bolivijskimi četami v G ran Chaco ozemlju. Kakor objavlja vojno sterstvo, je bilo Iz Jugoslavife* PREVELIKA NEZAPOSLITEV UČENIH GLAV JIH SILI, DA IZBIRAJO DRUGE POKLICE. — VELIKA ŠKODA PO POVODNJI V KROPI NA GORENJSKEM. — SMRTNA !„ KOSA. — RAZNE NEZGODE IN DRUGE NOVICE. Učitelj—dimnikar, doktor-pek Maribor, 24. marca. — Lani je vzbujal po Mariboru splošno pozornost učitelj — dimnikar Milan Jandl. Učiteljske službe ni dobil, v pisarno ga niso sprejeli nikjer, pa je šel za dimnikarja. — Neki drugi učitelj je mini-'gei /a natakarja. Bolje je tako, tekom bitke j kakor ždeti doma ter propada- ubitih in ranjenih okrog 1200 ti v brezdelju in obupu. Imamo bombardiranju z gnilimi jajci, katere so tukajšnji socijalisti metali proti njemu. Dollfuss je prispel semkaj z namenom, da si pridobi z lepo besedo Štajerce, ki nočejo kazati posebne naklonjenosti njemu in njegovemu fašističnemu programu. Dobrodošlica, ki mu je bila prirejena, pa ni bila posebno prisrčna. Predvsem so socijalisti vso cesto, ki vodi z letališča, kjer je Dollfuss pristal, proti Grazu, pobarvali rdeče tja do mestne meje. Po tlaku pa so se v kratkih razdaljah vrstili napisi "Doli s fašizmom," "Doli z Dollfussom," in podobno. Ko pa je pričel Dollfuss s svojim govorom, je bila najprej IzginiI je> ko je policija odkrila vržena neškodljiva plinska bomba, ki je s strahovitim tre- Paraguajcev, dočim so bolivij ske izgube neznatne. — Hangkong, Kitajska. — Policija je pričela temeljito kampanjo proti morskim ropar- še absolventa gimnazije z maturo, ki je v nekem tukajšnjem hotelu portir. Pa to je že imenitna služba. Privedla ga je že daleč po svetu, govori perfektno več jem, ki so postali do skrajnosti svetovnih jezikov, zasluži pa več, predrzni. Napadajo namreč i kakor če bi bil absolviral uni-ladje, vsidrane v tukajšnjem I verzo ter si izbral kak akadem-pristanišču, pobijajo njih po-|ski poklic! — V mariborskih Od leta 1917, od kar je izbruhnila revolucija na Ruskem, ni imelo pristanišče v New Yorku prilike videti nobene ruske ladje. Pred par dnevi se je vsidrala tamkaj prva taka ladja iz Rusije, ki pa je plula pod rdečim praporom, s sovjetskim znamenjem srpa in kladiva. sadke in jih nato ropajo. --o- POLICIJA IZSLEDUJE AVTOMOBILSKE TATOVE Chicago, 111. — Skupno z mestno policijo vodi tukajšnji tekstilnih tovarnah je okoli 15 mladih diplomiranih učiteljic. Čakale so doma na službo, ki je ni odkoder, pa so šle za tkalke. Vsaj za obleko si zaslužijo. Konečno ima Maribor še drugo posebnost, s katero se menda državni pravnik intenzivno kampanjo proti tatovom avto- more Ponašati malokatero mesto, mobilov in tekom zadnjih dni Doktorja arheologije — ki je Štular s Prezrenj ima veliko škodo, ker mu je Lipnica razdrla jez, odnesla most in precej lepega sveta. Njegova, škoda je ocenjena na 36.600 Din. -o- General Maister — 60 letnik V Mariboru je pred kratkim obhajal 60 letnico rojstva sloveči general Rudolf Maister, po rodu iz Kamnika. V svoji mladosti se je odločil za častniško življenje in na Dunaju dovršil kadetno šolo. Po prevratu je bil Rudolf Maister prvi slovenski general, ki se je proslavil v borbah za slovenski Korotan in iztrgal tujcu slovenski Maribor, ki bi skoro prišel pod Nemško Avstrijo. — Sedaj je vpokojen. Promocija Za doktorja bogoslovja je bil na ljubljanski univerzi promovi-ran Jakob Kolarie. C?M., misijonar pri sv. Jožefu nad Celjem. TR0TZKY POBEGNIL skom eksplodirala kakih 300 čevljev daleč od1 Dollfussa. Go- njegovo bivališče. Pariz, Francija. — Na popolnoma slučajen način je frftneo- vornik se za to ni zmenil. Ob- 'ska policija ugotovila, da v ne-metavati so ga nato začeli z 'posredni bližini Pariza prebi-gnilimi jajci, toda, dočim so bivši boljševiški vodja Leon pomazali obleke njegovih Trotzky, ki je v neki vasi živel spremljevalcev, kanclerja sa- pod izmi§ijenim imenom Bron-mega niso zadeli. Govor bi se'stein Poiicija ie prišla na to bil imel oddajati na radio, to-|odkritje y nedeljo in, ker so bi-da na neki tajinstven način se H iisti'takoj polni te novice, je je proizvajala motnja, da se je Trotzky v ponedeljek zjutraj mogel slišati le del govora. zapUstil svoje stanovanje in po- begnil v avtomobilu. Očividno se je zbal, da ne postane žrtev nasprotnikov. ——o- INSULL PRAVI, DA NI BEŽAL Na ladji Exilona. — Samuel Insull, ki se vozi na tukajšnji ladji kot jetnik ameriških ob- 3alec Pod pritiskom odobril li- kandidatov, nato pa skrivaj delavstvu propagiral proti pri slučaja sta se hikR,etila V Porur-iu in dva last" VS| Premogorovov sta bila ' d tega aretirana. v *^sto, da bi s temi volit-1 nomagal Hitler delavstvu POTOVANJE PO SVETU V PAR URAH Chicago, 111. — Letošnja svetovna razstava se bo v marsikaterem pogledu znatno razlikovala od lanske. Lanska je bila takorekoč nekak poizkus, na letošnji pa se bodo izrabile izkušnje, ki si jih je vodstvo pri- lasti> ge sku§a kazati, da si ne dobilo lani. Značilne posebno- dela nikakih skrbi, kaj se bo sti na letošnji ^ razstavi bodo j zgodilo z njim v Ameriki. Čas-različne "vasi". Tako bo na nikar jem, s katerimi se pogo-njej poleg lanske belgijske va-;gto p0govarja, se je izrazil, da si še trinajst drugih. In v teh je trditeV) da ie on zbežal iz vaseh bodo razstavitelji skušali j Amerike, zmotna. Pretrgal je pokazati najbolj karakteristic- samo vse svoje trgovske zveze ne posebnosti dežele, katero bo inj ko je odpotoval, ni bilo ni-posamezna vas predstavljala. kakega govora o kakem zlo-Na ta način bo letošnja razstava v resnici "svetovna" in po-setnik si bo v par urah lahko ogledal posebnosti skoraj celega sveta. -o- Katoliški Slovenci oglašajte •voje prireditve v "Annitril8fl. I shaja vsak d.~n razua nwtalj, pons-tsljkov in dnevov po praxnikik. Izdaja In thkai JEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in apravsi IB49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 i ' Naročnina: ..$5.00 . 2.50 _ 1.50 ti telo leto------ Ca pol leta------ četrt leta--------- Za Chicago. Kanado In Evropo: Ca celo leto---^.$6.00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta------1-75 vaše tradicije. Toda samo komunizem je uspel dvigniti iz di- vek. Vsem želimo, da bi. se hanja človeštva motive za velike resnično življenjske filme. A; kmalu vrnili zdravi domov v vendar imate vi katoličani toliko, toliko krasnih motivov, ki so krog svojih domačih. Issued daily, except Sunday, Monday end the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscriptioa: For one year---- For half a year------- _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three month*------ Chicago, Canada and Europe: For one year-------$6.00 For half a year -- 3.00 For three months -- 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo Številko r tednu ]e ča» do četrtka dopoldne. — Na dopise brat podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredniitvo ne vrača. naravnost vulkanski, ki so dinamični, kot jih nikdo drugi nima. Toda vi niste našli ustvarjajočih ljudi, ki bi jih obdelali in postavili v življenje s pomočjo filma. Vi zapravljate ogromne zaklade, vi katoličani, in zato je tudi uspeh takšen, da katolicizem v filmu ni ustvaril nič, komunizem pa je dosegel slavne uspehe." . Frances Melavc, tajnica. -a- zgodilo v Nemčiji. Vse se je poskrilo, ko se je pokazal kljukasti križ. Pri nas smo imeli obsedno stanje, pri nas so delovala vojaška sodišča in lahko rečem, da ne poznam nobenega med nami, ki smo takrat delali, ki bi nas bil razočaral ali ki bi bil manj storil, kot Entered as second class matter 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Lloyda George-a vojni spomini Nekako isto vlogo, kakor Poirtcare na francoski strani, je med vojsko igt»\ v Angliji znani voditelj liberalne stranke Lloyd George. S svojimi ognjevitimi govori je držal pokonci moralo civilnega prebivalstva in je prevzel tudi ministerstvo za preskrbovanje armade z orožjem in municijo. Sedaj je stari politik pričel pisati spomine, katerih prvi zvezek sega do 1. decembra 1916. Politiki in diplomati bodo z užitkom brali njegove spomine, ker prinašajo v zgodovinsko gledanje vojnih dogodkov marsikak nov moment. Tako pripoveduje Lloyd George, da je govorica o bojazni, ki naj bi jo angleško vojno brodovje pred nemškim imelo, gola pravljica. Take vesti so širili samo Nemci, ki so svoje sile precenjevali. Tudi še leta 1917 je angleško visoko morsko brodovje presegalo nemško po edinicah in artileriji za 86 odstotkov. Zelo pa se jezi Lloyd George na vrhovno zavezniško poveljstvo na suhem. Pravi, da je generalissimus Joffre ime L čisto napačno taktiko, ker je na vsak način hotel prebiti nemško fronto na zapadu in je v ta namen žrtvoval vedno nove bata. i j one. Lloyd George je že 1915 predlagal, naj bi se % zapadne fronte vzelo 1 milijon mož in postavilo fronto na jugu in vzhodu Evrope, s čemer bi prisilili Avstrijo h kapitulaciji preje in rešena bi bila tudi Srbija. Na njegovi Poncare, Briand, general Gallieni, Kitchener in. Robertson da vsi skupaj so'se prav tako zaman vodstvu Joffre-ja, Frencha in Haiga, IZ MINNESOTE SE OGLA-ŠA JO Eveleth, Minn. Iz naše evelethske naselbine so pač res zelo redki dopisi v Araer. Slovencu, ©.d povsod drugod; se bolj pogosto oglaša-November 10, jo in pošiljajo vesti in novice v javnost, pri nas pa molčimo. Pa sem se namenil, da jaz poročam par vrstic. Bi lahko več poročal, pa nisem pisatelj, se bolj razumem na zidanje his, kakor na pisavo, vendar, kak glas mora pa tudi od tu priti v časopisje. Z delom pri nas ni še veliko boljše kakor je bilo. Obetajo sicer vedno, kako da se bo delalo, a ne vemo kedaj, zato — čakamo. — Vreme imamo pa prav aprilsko, kakor smo v starem kraju včasih rekli, da je za enim grmom solnce, za drugim pa dež. Skoro tako je sedaj tukaj. Že smo se veselili, kako bomo kmalu regrat nabi ZAHVALA G. MISIJONARJU Rock Springs, Wyo. Od 4. do 18. marca smo imeli v naši fari sv. Cirila in Metoda sv. misijon, katerega je vodil |smo od njega pričakovali." Rev. J. Oman iz Glevelanda, Q.| -0- in sicer en teden v slovenskem | ANEKDOTA in en teden v angleškem jezi-! Slovitega profesorja - zdrav-ku. Tako je imel vsakdo prav nika so pozvali ko bolniški po-lepo priložnost, da se je misi-'stelji imovitega kmeta. Šel je jona udeležil in tako poskrbel k bolniku z dvema svojima asi-za svojo dušo. — V imenu Ai- stentoma. tarnega društva sv. Ane in v j Ko so obstopili bolnika, je mo prijatelje-rojake tudi iz imenu vseh faranov izrekam j dejal profesor svojima pomoč-drugih naselbin, da nas obišče- č. g. misijonarju prisrčno za- uikoma: Gospoda, prosim vaju, jo. Kadar boste pri vas kaj ta- hvalo za ves njegov trud me.d; poslušaj ta natančno hreščeči kega priredili, bomo pa mi k nami. Čeprav je od sv. misijo-'glas na levi strani prsi, da lah-vam prišli.— Na svidenje v ne- na poteklo že precej časa, ven-'ko postavimo pravilno diagno-deljo, 21. aprila zvečer. — Po- dar naj vas, č. g. misijonar, ta'zo. Po teh besedah je preki-zdravljeni. Naročnik, 'zahvala spon$|nja, da še nismo nila kmetova žena specialista: pozabili na vas in si bomo pri- Oprostite, gospod profesor, to zadevali, da ohranimo vaše le-j je vendar glas našega jazbe- % Pol in pol. — Miha: Kaj po- :cenjas ? -o- SHEBOYGANSKE ŽENE IN MATERE POROČAJO Sheboygan, Wis. Ravno ko to pišem, pri nas pe nauke v spominu in si pri- čarja, ki spi pod odejo z mojim j zadevali po njih se ravnati. Ob možem. koncu sv. misijona smo pa ime-prav močno sneži in izgleda, da,]i 40urno pobo^nost v čast pre-letošnje zime kar ne bo konec, jsv- Re&ijega Telesa, ki se je čeravno smo že sredi aprila, jPričela v nedeljo, 18. marca. G. Sedaj bi že morali regrat nabi- j misijonar nas je pa zapustil v rat, pa ga nam sneg zakriva, j Ponedeljek zjutraj in odšel v da ne more rasti. Jaz pravim,!:Denver, kjer je še isti dan prida gre na svetu vse narobe. No, to lahko rečem, da pri nas je izjema. Vsaj zadnjo nedeljo Ist ____ (8. aprila) je bilo tako, da bi da Bo« ohrani zdravega dotn in da bi se še večkrat povrnil j čel s sv. inisijonom, kakor je bilo v tem listu poročano iz Denverja. Želimo g. misijonar- Profesor je nato odvrnil: Draga žena, vi imate res srečo, kajti zapomnite si, če ne bi tako hreščal pes, bi bil vaš mož izgubljen. -_0-- IZ "TRETJEGA CARSTVA" Črnci in Hitler. — Iz Monro-vije, prestolnice črnske republi- Boltežar: Otvoril sem tvorni-co za jerebičje konserve. Miha: Kaj stane ena kon-serva ? I Boltežar: 10 centov, i Miha: Kaj praviš? Kako ti j je mogoče prodajati konserve 'po taki ceni, ko stane jerebica sama 25 centov! Boltežar: Veš, jerebičje meso mešam s konjskim? Miha: A tako! V kakem razmerju pa? Boltežar: No, na eno jerebico enega konja. Vzdih. — Adam je žrtvoval eno rebro, da je dobil Evo. Koliko Adamov bi danes žrtvovalo po pet reber, samo da bi se . znebili svojih Ev! ke Liberije, poročajo, da je on- i Ni tako nevarno. — Ona: Pomisli, Gervazij, kuharica mi je rekla, da sem strupena kača. Kar sapo mi je zaprlo. On: Kaj, sapo zaprlo? Saj še vedno lahko govoriš! a vlada sklenila izgnati SD0(jjnia-se skoro izrazila, da je šlo vse,1" ua ^UV11111 vse Nemce za primer, če bo ^ lepo kakor po številkah. Zato ™ed nas- Enako prav lepu hva- Hitler vztrajal na stališču, da la tudi našemu č. g. župniku Rev. A. G., ki se je zavzel in si pa štejem v prijetno dolžnost, da se zahvalim v imenu društva Krač. žena in 'mater nam Poskrbel _ 8V- misi''P"- ~ rali in jedli, pa kakor kaže, vsem našim shebovganskim Slo- Hvaležno Prosimo Boga' da bl vencem, ki so nas omenjeno™111 - župnika ohranil zdrave-nedeljo poselili, tako popoldne I'm 111 zadovoljnega mnogo ne bo še nič. Je treba pač potrpeti. Smrt se pa kaj dobro oglaša med nami in kosi, pa le bolj po moških. Ravno pred cvetno nedeljo je nagioma u-mrl Mr. Frank Perushek, ki zapušča ženo in sedem otrok, katerih so nekateri že odrasti i, dve leti vsi pa žalujejo za njim. Bil je strani so bili član dr. sv. Cirila in Metoda, To- — Naj mu sveti večna luč in borili proti vrhovnemu naj mirno počiva v hladnem kakor na nemški strani grobu, družini pa naše sožalje. Ker že poročam, bom pa še in zvečer v cerkveni dvorani, ko je omenjeno društvo- priredilo Card party in Bingo. Nismo pričakovale, da bi se naša blagajna tako povzdignila v tako slabih časih, ker je še vedno večina ljudi brez dela. Pa se je pokazalo, da je v slogi moč. Sedaj, dra£i rojaki, je društvo z vašo velikodušno pomočjo lahko poravnalo svoj dolg, ki ; let med nami.— Sosesterski pozdrav vsem članicam Altarnih društev in naročnikom A. S. Mrs. U. Taucher. TO !N ONO so črnci manj vredna rasa. U-darec bo učinkovit, ker so vsi v Liberiji živeči Nemci trgovci. Novin'ar — politični vojak.— "Nemški novinar mora postati vojak, vojak v smislu duhovne smeri, ki zahteva od njega značaj, disciplino in tovarištvo. Postati mora vojak Aclolfa Hitlerja. Biti nemški novinar pomeni toliko, kakor biti politični vojak Fiihrerja." (Iz nagovora voditelja Nemškega tiska Weissa na udeležence tečaja za časnikarstvo v Berlinu.) I Recept za bolno ženo. — Ne- KDO JE OSVOBODIL ČEHO SLOVAKE? V "Lidovih Novinah" je za- ki Nemec je šel na dobrodelni ga je napravilo, ko se je naša.pisal Karel Čapek o rajnem urad in pozdravil 'Dober dan!' kako se j.e naše dru-'cerkev slikala. — Prav prisrč- j ministrskem predsedniku in Uradnik, ki ga je sprejel, mu je in Bog plačaj Mr. obuja predvsem spomine iz energično pojasnil, da se v Ludendorf, llindenburg in Konrad proti Falkenhaynu. Seje 1918 so zavezniki postavili solunsko .fronto, ko bi .jo morali po|lu- , . , , , I Jo 'd Ceor tu že dve leti preje jstvo sv. Cirila m Metoda zopet I na zahvala ao>t tco ........ • ....... »jaških kro-1 nekoliko prebudilo. Veste kaj, | Zorkotu, ki je bil tako dober, j razgovorov, ki jih je imel v'.Nemčiji zdaj tako no pozdrav- George tudi piše, da v angleških političnih in vojaščin iuu-|- "."T" ----------;y '. ™r )----.------------;................j ^ • - ■ — -- - fiih ni bilo nikakega omahovanja glede nadaljevanja vojne do imeli bomo veselico m sicer v da je nam ženskam zaupal m Karlovih Vanh preteklega . . . . u (NrtKrtt-rt 01 .. 1"V 1 «-« -r 4- «-r A . . ! VI n W» fin /J I I fl /\ 1-1 n VI n /-|1 rt K M /M / . C1 A T n V r T A L fl 11 A I A rti "t» «1 r zmagovitega konca. Tudi brez'Amerike, pravi, jo bilo vojaško soboto, 21. aprila, v City Audi razmerje 13.8 proti 9.1 v prid zaveznikov. Celo voditelj do- tonum. T0 pot so se naše čla lavstva, Henderson, je bil za nadaljevanje vojne do zloma Nemčije. Zanimalo bo, kaj bo Lloyd George povedal v drugem zvezku svojih vojnih spominov. ---o-i— nice razjezile in vzele stvar v roke, češ, da bodo one enkrat Boijševik o katoliškem filmu Revija "Rex", ki izhaja v Louvainu v Belgiji, prinaša zanimivo izjavo največjega živečega sovjetskega avtorja boljševi-ških filmov, ki jih morajo občudovati tudi nasprotniki boljše, vizma, o katoliških zakopanih zakladih, ki bi jih morali dvigniti s pomočjo filma. Eiscnslein, tako se piše ta mož. pravi katoličanom: "Dve veliki sili obstojita v Evropi, katoličanstvo in komunizem. Vi katoličani imate še nekaj več kot mi, poleg velikega ideala imate še sijajne tradicije, ki vašo vero podpirajo. Nam komunistom, ki imamo sicev svoj ideal, nam bo zmerom primanjkoval zaklad velikih tradicij in mi bi dali veliko, dali bi vse, če bi si mogli pridobiti za svojo propagando vaš ideal in nam posodil denar celo brez'septembra. Švelila se je takrat vsakih obresti. Hvala lepa Mr. i takole izrazil o edinosti češko-Zorko. — Prav lepo hvalo tu- slovaškega ljudstva: di zaslužijo naše dobre članice, "Mi moramo skupaj držati. ! napravile nekaj za društvo, za ki so toliko darovale v denarju: Mi moramo glave skupaj sti-'•kar jim kličemo: vsa čast in in blagu, da smo imele za na-^sniti. Danes se kregamo o tem, priznanje za trud in se jim tu- grade pri omenjeni zabavi. — kdo nas je bolj osvobodil, ali di že naprej zahvalimo. — V.a- Hvala lepa tudi drugim, ki so J oni zunaj ali mi doma. Meni se bimo pa na to veselico vse čla- nam priskočili na pomoč in to prav čisto nič ne zdi važno, ne in članice dr. sv. Cirila in , nam to in ono stvar darovali. Zame je bolj važno to, da med Metoda št. 59 KSKJ., da se u-J Upamo, da bo Bog poplačal in nami ni bilo nobenega izdajal-deležijo te zabave. Prav goto-j koncem leta gotovo ne bodo, ca. Vsi so takrat vršili svojo vo ne bo nobenemu žal zato. radi tega ničesar pogrešali. Tu-. dolžnost, nobeden ni odpove- Zenske so namreč dobile najbolj poznane muzikante in če ti zašpilajo, se mora vse vrteti, delali v korist društva d i se moram zahvaliti vse m na- (dal, niti krnet, niti delavec, iii-šim delavskim močem, ki so ,-ti meščan. Jaz sem takrat ime i Ti muzikantje so Rudy Križe in njegovi fantje. Za lačne in Žejne bo tudi v zadostni meri preskrbljeno, saj bomo imeli zgornje in spodnje prostore odprte, bo torej dovolj prostora. Na to veselico pa tudi vabi- plačaj vsem ! Rog obilo posla s policaji, s sodniki ! in sličnimi gospodi iz stare Av- V St. Nicholas bolnici se nahajajo: Mrs. F. Žunta, naša dobra članica, Miss Antonia Krašek, Helen Stiglic, učenka naše .šole sv. Cirila in Metoda, in sinček Mr. in Mrs. Jos. Go- strije: tiho smo bili, nobene besede ni nihče rekel, samo iz oči v oči smo si pogledali in že smo si bili na jasnem! Namreč, da smemo drug drugemu zaupati! Poglejte sedaj, kaj se je lja. Prosilec ga je zavrnil, da še ni Čital naredbe, ki bi velela drugače. Konflikt se je končal s tem, da je mož, namestu da bi dobil zdravila za bolno ženo, romal za štiri tedne v ječo in ko se je vrnil domov, je našel ženo na mrtvaškem odru. ZAKONSKI PAR UBIT Z AEROPLANOM Akron, O. — Usodna nesreča se je pripetite 26 letnemu Lester Krugu in njegovi ženi. Aeroplan, v katerem sta se vozila, je treščil ha zemljo in sta pri tem oba izgubila življenje. Na kak način se je dogodila nesreča, se ne more pojasniti. K rug je bil izvež-ban letalec in je tudi v armadi služil kot častnik pri zračnih četah. -o-' Širite amer ssIovfnca Premočno okrepčilo. — Go- Gospod zdravnik, zdi se mi, ' da je bilo .okrepče-valno sredstvo, ki ste ga predpisali našemu Jurčku, premočno. Zdravnik: Kako to ? Gospodinja: V tem kratkem času, ko je jemal okrepčilo, je razbil ogledalo, eno skledo, dve vazi in krožnik: svojemu lesenemu konjičku je izpulil rep in se stepel z našim podnajemnikom . . . Oče in sinko. — Oče: Slavni Washington je bil v tvojih letih ......................... Sinko: V tvojih pa predsednik republike. Pred sodnikom. — Sodnik: Vi ste baje trdili, da vas je vaš kompanjon osleparil. Ali je to res? 1-llačnik: Da, res je že, toda rekel nisem tega. * :|t Ni čudno. — Zora: "Ko sem slednjič sprejela Mihčevo snubitev, mi je Mihec rekel, da je v devetih nebesih." Nada: "Seveda, saj je bil tudi že osemkrat zaročen," Nova služkinja. — Kje je stala vaša zibelka, Marička?— vpraša profesor novo služkinjo. — Zadnjih deset let na podstrešju, gospod profesor. Zagotovljena samota. — Pianist: Ah, gospodična, moji živci so tako prenapeti! Najbolje se počutim, če sem čisto sam. — Zakaj pa ne priredite koncerta ? TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (49) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Z velikim presenečenjem je naenkrat .•-•n^I^dal pred s»eboj okolico, s katere ga je poprej iz srede tovarišev Thoara in Targa^g odnssel strašili ptič;v sinje višine. Nemogoče se ■ijjjjj je ^deio zopet; najti svoja tovariša v tem gorovju in pečinah, Tudi si ni mogel misliti, da bi še kedaj pri-iel k velikemu zrakoplovu. Zato se je ,c4pravil da pride, po najkrajši poti zopet v terpjii g-jzd. Gfjzd, ae mu js ..zdel kljub nevarnim živalim vendar bolj varen, kakor odprta puščava. Tam je bil zrejen in je poznal nevarnosti ter se jim v cd s! ubraniti ali umakniti. Če dalje laRlje je hodil, ker se je pokrajina zniževal« in prešla skoro v ravnino in ni več potreboval vrvi, po kateri bi «e spuščal v globino. Že je hodil po travi in prikazovala so se drevesa. Bil je na pravi poti. Tiho je stopal po žložpih ttsh in kmalu jc zt;-slutil, da je nekdo že tuka.i hocjil pred njim. Vetra ni bilo nikakega, da bi m«.i>rines'el; sled vonja, a sklepal je, da je bila tot zveza, po kateri »O najbrže hodile velike zv.eii Nekaj mu je v notranjosti reklo, da naj pospeši korake in kmalu je tudi zaslišal nerazločno grgranje in r.enčanje, ki se je vedno glasneje oglašalo. Senčanje je prešlo v divje rovjenje, ki je odmevalo od pečin. Tarzan je spoznal iz tega rsn-čanja, da mora biti to divji medved ki napada, ali je pa sam napaden od sovražnika. Podvizal se je in ko je zavil okoli nekega prelaza, je osupnil. Kakih sto čevljev pred seboj je opazil pred skalno odprtino mladeniča, ki je z dvignjeno sulico napadal velikega divjega medveda. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5. pošljite....$ 5.75 Za $ 5.00.......... 200 Din Za $10. pošljite....$10.85 Za $t0.00.......... 400 Din Za $15. pošljite....$16.00 Za $12.25.......... 500 Din Za $25. pošljite....$26.00 Za $24.00.........1000 Din Za $40. poš!jite....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL- Sreda, 18. aprila 1934 'A MERI KAN SKI SLOVENEC' Str«« 8 ^OOOOPO OOOOOOU O OO O OOOOO OOP O OOP OQ-OOOQ o oo o oo ooooo o-o - Za p a dna Slovanska Zveza U fC NV E K , COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 12U8 Berwind Aye., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, .3724 Williams St., Denver, Colo, rami k: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2 nadzornica ■ Mary Grum 494Q Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOJ?' Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. 5 porotnik: Dan Radovich, 179 N. Main, Midvale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", )849 W. 22nd St., Chicago, ill. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči uaj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika poro.tncga odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tud; bolniške nakaznice, naj se pošiljaio na vrhovnega zdravnika. Z. S. 7-. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmotni angleškega jezika, da se ii priklopijo. Kdor želi poststi član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. ustanovitev nbvih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih drnštev p,>šlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI. PRISTOPAJTE V Z A PA D. SLOVANSKO ZVEZO! Hello everybody, here I am again. 1 have sonfe real news tu tell you. We are going to have a very nice play on Mother's Day, which is Sunday, May 13, and after the p)ay we are going to have a dance. So everybody come to see the play, and, if you wish, you may stay after the play and dance. 1 asked Mrs. Jersin to let us have a Slovene play or a love scene, and she promised that she would. Our last meeting was very well attended. Among the adult ZSZ. members there was Mr. Joseph Tezak, Mr. Jenkins, Mr. Jersin and Mr. Miroslavich. All of said gentlemen, including our past president Johnny Grebene, gave us a sin at the said meet'ng, which 'skein oddelku opazujejp uč-i-she couldn't attend on account nek raznih gnojil na rastline. of the si^knass. Our next regular meeting is going to be held Sunday, April 22. All the members of the United Comrades, especially the boys that want to participate in the baseball team, are requested to attend. Our worthy supervisors will be very pleased if all of us attend our meetings regularly every fourth Sunday of the V bakteriološkem oddelku raziskujejo končno rastlinske kuge. -o-- NI MARAL ZA POKLONE Ernst ym Rossart je gostoval pred vojno nekoč z velikanskim uspehom v Patrogradu. Nemški klub, ki ga j,e po predstavi povabil k sebi, mu je hotel izročiti v spomin na Petrograd umetniško month, 'zahvalno adreso, vendar si go-We also invite tho adult ZSZ. [spodje niso bili čisto na jasnem members to attend our meet- Iglede njegovih faktičnih in castings so that you will see for nih naslovov. Zato so stopili k jp in kpstne bolezni na vseuči-j .pomagalo. Še bolj j-c strašilo po-lišču v Londonu, svoje znanje pal slej. Po zraku so letali razni hiš-je poglobil na celi vrsti inozem-'ni predmeti, ogledala so šla v skih vseučilišč. Ko se je vrnil v London, je postal kmalu zelo priznan specialist za bolezni kosti lo, da plešejo in mišic. Posebno priznanje uži-! ognjišču va njegova masažna umetnost, ki jo cenijo zlasti vsi angleški kose, obleke so bile raztrgane. Nazadnje se je siromakoma zde-celo polena po Končno sta brat in sestra poklicala na pomoč policijo. Ta pa igralci nogometa rugbyja in te-1 je kratkomalo aretirala slepčevo nisa ter lahki atleti. Postal je uspešen pomočnik neštetim soljudem. Toda kot zdravnik Lowry ne obravnava samo imovitih paci- ženo in hčer, ki se za strahove, četudi so še tako razsajali, nista brigali. Sodijo, da sta hoteli možu in njegovi sestri zagreniti bivanje v hiši. Dokazati jima sicer entov, temveč tudi tisoče reve- nič niso mogli in so ju izpustili. njemu in ga vprašali prijateljsko, da bi jih sam povedal. "Toda prosim, gospodje," je vzkliknil Possart s skromnim o-(tresanjeni, "pustite za božjo vo- yourself what we are doing, and observe the wonderfull work and activities of our good supervisors. I will be seeing very constructive and interest-j you.—Fraternally yours, ing talk. We missed Mrs. Jer-| Jo&ephine Mearsha, President. ijo to zadevo s temi bedastimi na- _o____I slovi! Napišite vendar enostavno: Gospodu generalnemu inten-dantu tajnemu svetniku profesorju dr. vitezu Ernstu von Pos-sart!" -o- RAZNOTEROSTI. važnost zavarovalnine pri bratskih podpornih organizacijah KITAJCI SO BILI V AMERIKI PRED KOLUMBOM j V Koelnu izhaja esperantni i tednik "Heroldo de Esperanto", : ki je razširjen po vsem svetu in ima sotrudnike v vseh delih sveta. V prvi januarski številki prinaša zanimiv članek pod zgornjim naslovom, katerega izvle- j ček tu prinašamo. Dolžnost vsakega zavednega očeta, matere ali otroka je,1 Se danes razpravljajo učenjaki se pred vsem zavaruje za življenje ter na ta način prepreči ki, odkod izvira praprebivalstvo !,čiloge neljubega bremena na one, ki so mu najbližji in naj- (Amerike. Da se je naselilo iz A-Jjubši pri srcu. Kajti nas nihče ne ve ne ure ne dneva, kje nas zije, dokazujejo odkritja zadnjih taka nesreča ali nezgoda. Kolikokrat potrošimo denar z naši-časov- v Peruju so odkrili velik »ni prijatelji v veselih družbah. Ali bodo ti naši prijatelji ostali zid> ki .ie kopija kitajskega zidu. nam zvesti ter nam pomagali tudi v slučaju naše nesreče? Na Nadalje so našli karakteristične to vprašanje nam je težko točno odgovoriti. Kajti prave pri-'°Pise potovanja v Mehiko v dveh iatelje je nam mogoče spoznati šele v slučaju naše nesreče in kitajskih knjigah. Potrebe. Lahko se pa zanesemo, če smo člani ZSZ., da bo ona' . Shipee-Johnsonova ekspedici-OKtala naša zvesta prijateljica ter nam nemudoma in gotovo!-]a -'e našla v čisto zapuščenem priskočila na pomoč tedaj, ko iste najbolj potrebujemo. Vse! gorskem pastl Peru->a med Pra" bfe di Po d a to bo naša dobra mati storila proti primerno nizkim mesečnim Prispevkom. Ilavno sedaj se nudi najlepša prilika rojakom širom deželo, ki še ne spadajo v ZSZ., da si pridobe njeno zvesto prijateljstvo ter v isto nemudoma pristopijo, kajti pristopnina v odrasli kakor tudi v mladinski oddelek je popolnoma prosta, in poleg tega pa Zveza tudi plača lepe provizije za pristop novih flov. Torej ne odlašajte na jutri, ker vam bo mogoče že pri-P preprečen, ampak pristopite še danes, dokler ste pri do-e,ti zdravju! Pri ZSZ. se lahko zavarujete za navadno dosmrtno, 201ei> IJ° Plačilno, ali 201etno endowment zavarovalnino. 201etno endowment zavarovalnina je osobito priporočljiva za mlade 1 j lito je najboljši in najpraktičnejši sistem varčevanja, l6r v tem razredu boste gotovo prišli clo denarja v 20 letih pristopu v Zapadno Slovansko Zvezo. V slučaju pa, a se vam računi prekrižajo in ne živite celih 20 let po pristo-se izplača vašim dedičem takoj ob vaši smrti popolno svoto certifikata. Za mlade ljudi je tudi priporočljivo 20-(;tna plačilna zavarovalnina, v kojem razredu član plačuje asesmente v smrtninski sklad samo za dobo 20 let. Rojakom, katerim je nemogoče plačevati nekoliko višje asesmente, se pa Mporoča, da pristopijo v navadno dosmrtno zavarovalnino, kjer so asesmenti nižji, koje plačujejo celo življenje. Rojake širom dežele se uljudno vabi, da v tekoči kampa-ki se zaključi 1. avgusta, se obrnete na najbližjega tajnika '"SZ. društva ali pa na glavni urad ZSZ., kjer boste nemudoma Ja'ejeli vsa potrebna pojasnila za pristop in navodila za ustano-N,tev novega društva. • Vse člane in članice ZSZ. se pa tudi prijazno opominja, da borite svojo dolžnost ter pridobite najmanj vsak po enega čla-!la Pred zaključkom kampanje. Pojasnite svojim prijateljem * znancem, da .je Zveza nad stoprocentno solventna, da se pri ^ti lahko zavarujete za različne podpore in zavarovalnine. V jlUčaju pa, če se čutite, da ne morete pojasniti prospektivnemu ' *|didatu o različnih podporah in zavarovalninah, ki jih Zve-^ deli svojim članom, se pa obrnite na vaše društvene ali gl. 1'adnike, kateri bodo rade volje vam šli na roko ter vam, ali takemu kandidatu direktno da v Luksemburg. V začetku avgusta 1927 se je po vasi pričela širiti govorica, da je Ljubičin mož Martin Tumpak znorel in da ga hoče Ljubica zastrupiti. Radi tega je župan Repač odšel s tremi redarji v Martinovo hišo ter ga dal odpeljati v bolnišnico v Sisek. Ljubica je takoj pripravila konje, toda v Sisku so zdravniki ugotovili, da Martin ni tako hudo nevaren ter more ostati doma. Ko so se vsi vračali domov, je tik pred Mar-tinsko vasjo župan Repač naenkrat ukazal redarju Belčiču, naj z verigami zveze Ljubici roke ter jo tako vpreže h konjem ter požene voz, dokler Ljubica ne omedli. Belčič je to napravil in Ljubica je morala s konji dirjati skozi vas, dokler se ni zgrudila. Repač je svojčas izjavil, da je to napravil ,ker se je zgražal, da hoče Ljubica zastrupiti svojega zidu je popolnoma""sličnaki-'™oža" Na prvi obravnavi je bil Repač obsojen. — Medtem pa se je tudi Belčič vrnil [z Luksem-burga ter je bila proti njemu u-vedena preiskava. Sodišče rftu je vštelo olajševalno okolnost, da gozdi in strmimi pečinam dva metra visok zid, ki ponekod doseže 10 m debeline. Konstrukcija tajskemu. Zakaj so se Inkajci zavarovali s takim zidom, ki je dolg več stotin kilometrov? In kako so mogli stavbeniki sezidati prav takšen zid kakor kitajski stavbeniki? Inkajci so pozneje sami razdrli velikanski zid, ko se je njihova država razširila preko zidu, le v nedostopnih krajih ZASLUŽEK Z MOLČANJEM Londonski zdravnik dr. Kensington Treshold je nedavno dvignil čedno vsoto 1100 funtov, ki si jo je bil zaslužil z nenavadno stavo. 9. decembra leta 1932 je doktor Treshold stavil z nekimi prijatelji, da ne bo spregovoril leto dni nobene besede. Obljubo je držal zvesto do termina. Ves čas molčanja je konzultiral svoje bolnike pismeno in prav tako je opravljal pismeno vsa druga dela, pri katerih si običajno pomagamo z jezikom. Prijatelji so ga obdali s tropom detektivov, da bi ga zalotili pri iz-neverjeni besedi, pošiljali so nadenj izzivače, a niso nič dosegli. Po dogovoru so mu marali izplačati na dan obletnice molčanja dogovorjeno vsoto, ki jo je zdravnik zadovoljen in z glasno zahvalo vtaknil v žep. -o- žev, ki mu ne morejo ničesar plačati. Čeprav ima čez dan silno mnogo dela in bi si zvečer lahko privoščil malo odpočitka, je večere namenil obiskom revnih bolnikov, ki jih zdravi brezplačno. Zanimivo pa je, da Lowry ni samo v tem pogledu premagal svoje težke telesne hibe, temveč je tudi vsestranski športnik. Skoraj neverjetno je čitati, da je izšel že na mnogih plavalnih tekmah kot zmagovalec, da je mojster na ledu in na smučeh, da jaha, izvrstno pleše, jadra, se u- No, med tem, ko ju ni bilo doma, tudi "strahov" ni bilo več v hišo. ZA KRATEK ČAS Neka Parižanka je povabila nel'rancoskega znanca s seboj v gledališče. V operi so peli 'Thais'. Gost je ves čas predstave strigel z ušesi, da bi slišal kaj glasbe, toda gostoljubna Parižanka je vfes čas čebljala tako da ni odnesel iz gledališča niti drobca. Ob koncu predstave je dama povabila gosta še k naslednji predstavi. Nefrancoz je povabilo deležu je lovov na zajce in da je sprejele, rekši: "Prav rad sprej-tudi izven Anglije nastopil z le-|mem ponudbo, kajti v "Faustu" pimi uspehi v področju boksa. Vas še nisem slišal." Resnično, človek je samo po svoji volji velik ali majhen! --o- NAJSLAVNEJŠI MOŽJE PRED 30 LETI Nekako pred tridesetimi leti, decembra 1903, se je vršilo v " 'Arner. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam | rast ali padec, kakor že nanese j naše delovanje."—Rev. Čeme. Berlinu ljudsko glasovanje o j KDO VE, tem, kateri so najslevnajši mož- kje se nahaja rojak John El-je tedanje dobe. Glasovanje je trio, ki je prišel v Kanado leta pokazalo, da smatrajo ljudje za11913 od oti tam v Chicago. — najslavnejše može sledeče: Tol-.Kdor bi kaj vedel o njem, ali stega, Mommsena, Marconija, ■ pa, £e >sam žita te vrstice, naj Ibsena, Edisona, Nansena, Ront- se javi na upravo tega lista. gena, Menzla, Kocha in — cesarja Viljema II. Minimalno število glasov pa so dobili: D'Annunzio, ravnatelj družbe "Hapag" JBal-lin, Busch, Defregger, apostol miru Henry Dunant, Paul Heyse, Kainz, Rosegger, Sienkiewicz, Stanley in grof Zeppelin. Kdo ve, kako bi izpadel podoben ple- MOČ ČLOVEŠKE VOLJE Svetovno znana slepa, gluha in nema ameriška pesnica in fi-je moral ubogati župana ter je jiozofka Helen Kellerjeva je lep |biscit dandanašnji dan? bil obsojen zelo milo, namreč na 'primer za to, da moreta prava mesec dni zapora, pogojno na | vzgoja in velika lastna volja pri- dve leti. . «it li potrebna pojasnila in kre- k am za pristop takega člana boste vi dobili. Zavedajmo se torej svojih dolžnosti kot dobri je zid ostal, kjer so ga kmalu po- ] 0 zabili. Šele sedaj so iz zračnih BOLNIŠNICA ZA RASTLINE višin opazovali fantastični križ-1 v n • , , . , v , .v. . , , . , * V Canberri, avstralski pre-karz v dolžini 65 km, ki se vleče bolnici čez tisoč vrhov in dolin Andske-ga gorovja. Tudi razlika v jeziku najde v lengendi svojo razlago. Inkajci so rabili narečje, ki je pozneje izginilo. Atahualpa je dal namreč vse moške in ženske cesarjeve krvi umoriti, samo ne- so odprli nenavadno bolnišnico za zdravljenje rastlin z operacijsko dvorano, z oddelki za notranje in zunanje bolezni, izolacijskimi barakami za njih kužne bolezni itd. Ta bolnišnica naj deželi pri- kaj princev se je moglo rešiti z '.štedi velike vsote' ki gredo vsa" begom. Samo to lahko pojasni ,ko leto v izgubo zaradi rastlin" nerazumljivo dejstvo, da v nekaterih delih Amerike, n. pr. v 'skih bolezni. Bolniške sobe so rastlinjaki, Caupolican, kjer staro pleme še 'ki so zavarovani proti solncu, danes govori starodavni kitajski kakor proti mrazu. Na nekem oddelku "lečijo" n. pr. rastline, Panjskega gesla ZSZ., da vsak član pridobi po 0 avgusta t. 1. Z bratskimi pozdravi in najboljšimi željami "^Panjo, ostajam vaš ud an i ' " slovstveni jezik, govore kitajski Toda najnovejše študije, ki so 'ki bolehajo za "malokrvnostjo'! se omogočile po razapdu dina- jKer jim razpadajoče stanice stije, še bolj pojasnjujejo azijski Liti pri dnevni svetlobi ne spre-izvor prvotnega prebivalstva A- Jjemajo dovolj hranef jih tudi mei 1 ve' ponoči obsevajo z močno elek- trično lučjo. Skozi steklene stene drugega oddelka je mo-T . . goče na listih in koreninah za- Iz 1 etrmje poročajo o straš- >sledovati razvoj inf€kcij na nem primeri podivjanosti in ne-' astlinah ki so postavljene v razsodnosti ljudi. Pred tamkajš-1 n li, « - -- —i •• , v . ,.vv velike steklene cevi. V ana- enetrn člqm ")im okrožnim sodiscem je bila V , „ um, ■ ■ enega ciana , J ^.tomskem oddelku secirajo j nedavno namreč obravnava proti vesti tudi človeka z najtežjimi telesnimi kvarami do najvišjih stopenj duševnega ž Pendant k njenemu primeru je angleški stotnik Gerald Lowry, ki je kot vojni slepec danes v Angliji zelo upoštevan zdravnik specialist in vsestranski športnik Lowry je oslepel 1. 1914 na flandrskem bojišču zaradi strela v glavo. Zdelo se je da je njegova usoda zapečatena. Imel pa je srečo, da se je seznanil s sirom Arturjem Pearsonom, ki je bil sam slepec in si je z ustanovitvijo bolnišnice sv. Dunstana v Londonu za neozdravljivo slepe pridobil velike zasluge za trpeče človeštvo. Na njegov nasvet je začel Lowry študirati anatomi- TAKI-JLE SO STRAHOVI Vojni slepec cavaliere Mario Vercelli in njegova sestra Fran-enja. jčiška, ki stanujeta v predmestju Turina, sta tožila, da v njuni hiši straši. Razni ljudje so prišli dledat hišo, kjer straši. Pa ni nič pomagalo. Uboga in prestrašena človeka sta prosila tudi domačega župnika, naj pricle pogledat. Župnik je res prišel, a to ni nič žensko VPREGLI POLEG KONJA člani in'' za uspešno) bl-všemu ob#skemu redarju iz Anthony Jeršin, gl. tajnik. jjiiiin '"'"'Jiiiiiuiiiiiniiiiiimnitiiiiiii/iiiiiaiiiiioiDRujiHiiiuiiffi [ZSZ ENGLISH SECTION | '''"""'''"'""niiiiioitiiiiiiiiHtJiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiuitjiHiiiiiiiiik; united comrades, ^anch no. 1 W.s.a." Denver, Colo. Professor-: Good, some of you may understand it this I time. . An 'nto p hi8 insurance man walked unch room and taking *t0 i (>n one ot' tbe vacant < ordered bread and milk. Oftv a diet?" asked the fellow c '»ng 0n the nex{. ,,tooL ^otnrnis —Say, dad. what does it mean when a paper says some man went to a convention as a delegate at large? —It means son, his wife didn't go with him. Martinske vasi pri Sisku Stjepa-1 . I nu Belčiču. Državni tožilec je to- |znatm 1 žil Belčiča, ker je dne 5. avgusta 1927 zvezal kmetico Ljubico Tumpak h konjem ter jo s konji vred pognal, dokler ni omedlela. Vse to je Belčič izvršil po ukazu tedanjega vaškega župana Stj epana Repača. Zaradi tega je bila že 1. 1927 obravnava, tod samo proti Repaču, med tem, ko je bilo postopanje proti Belčiču izločeno, ker je odpotoval za delom 3d tamkajš-lvelike steldene cevi. oddelku razne dele rastlin, da ugotove, zakaj so n. pr. njih plodovi ne-in heizdatni. V dietet- 'No! I teli ssion" replied the agent. .^'lessor (in the middle of told'8 a i°ke) : Have I ever (;iy°u this one before? t'1-a.i tSs chorus) : Yes, sev-" "mcs! Wifey: Frederick, can you tell me where you were in 1920? Frederick: Well, I am worried. 1 just read that in 1920 one person out of every 750. in this country was in prison. * Let's geu down to business. SLOVENCEM IN HRVATOM za popravo elektrike in vodovodnih cevi po zelo nizki ceni se priporoča Martin Vuksinič, izvežban elektrik in plumber. — Naslov: 9758 Ave. J. Telef. Regent 0209, So. Chicago, III. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. VAŽNO NAZNANILO GLAVNO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE AMERIKANSKIH SLOVENCEV V STARO DOMOVINO se vrši 16. JUNIJA na znanem priljubljenem brzo-parniku ILE De FRANCE Francoska Linija French Line Potnike tctfa potovanja spremlja poseben slovenski spremljevalec od New Yotka do Ljubljane in on bo skrbel za vse udobnosti naših potnikov na celem potu, CENE KART IIL RAZREDA. Do Havre $95.—, do Ljubljane $117.54, do , Zagreba $119.97, do' Trsta $107.50. Retur-karte stanejo: Do Havre $166.—, do Ljubljane $206.50, do Zagreba $208.50 in do Trsta $190.—. Davek dodatno. POSEBNE UGODNOSTI. Za potnike tega skupnega potovanja bodo na parniku m na železnici jk«-' skrbljene posebne ugodnosti. Za vse druge podrobnosti tega skupnega potovanja, kakor tudi o potnih listih, permitu itd. se obrnite na: LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Inc. 302 East 72nd Street, NEW YORK, N. Y. PRIPOROČILO Slovenskemu občinstvu v Ely, Minn., javljam, da sem otvoril lastno delavnico na 427 E. Sheridan Street v svrho popravljanja radio aparatov, pralnih strojev na elektriko in drugih predmetov na električni motor. Telefon 447-R. Se vam toplo priporočam. Jožef Golob. NAROČNIKOM Vsem našim naročnikom v Ga janey, Minn., in tamošnji o-kolici naznanjamo, da je sprejela za naš list zastopništvo Mrs. Katarina Kochevar na Greaney, Minn., katera je pooblaščena, da pobira naročnino za list Amer. Slovenec in oglase, sprejema naročila za knjige in slovenske plošče naše knjigarne. Vsem našim rojakom jo najtopleje priporočamo, da ji gredo pri agitaciji z,a katoliški tisk na roko. Uprava Amer. Slovenca. POZOR! NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJE N JU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako ie rekol Mike Lovey, stari čitatelj, ki jo bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo T»e vedeti in no verujejo ničesar. Dolfii je v je-klat-ni in je imel zelo močno, zdravo fceno Marijo, ki je prišla iz stareKa kraja pred dvema letoma s svojimi fcesterimi otroci. Pole« dru* ' žine je Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti. Sest mesecev ie Slo dobro in Mike j« vlanral denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je pditi v bolnico, iz le » druu?, v tnjtjo itd. Iz vsak* i. intMu bolna. Niso moKii vedeli, kaj ji je. Mike je bil vos zbegan, kajti čutil je, da Jb< iy."'ulril svojo ženo. Imel pa je nekega prija telja, ki mu je dostikrat dal kak svet. Mik« k8 seveda ni nikdar posluiial. kajti vse je Hurr bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po "neko zdravilo, ki je bilo odlašano \ listih, kajti bil je prepričan, da ima Marij« trakuljo. Ko je zdravilo prISlo, ca je Marija jemala na skrivaj, toda povedali pa »o Miku, i ko ie ila od nje trakulja, 31 čevljev dolga. I Mike ni mogel rerjeti svojim ušesom, ko mu jo Edmund povedal, d» je dobit zdravilo po tom oglasa v časopisu. Kftaj 5« .od svoje ne verjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila. Na tisoče mož, žena In otrok, ki so bolni, e? neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista poiast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa »o izguba teka s požTežnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v hrbtu udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti b praznim želodcem, temni obroči okrop oči. Želodec »o čuti težek, napihnjen, vf-asib t občutkom, tmkor bi kaj lezlo iz želodca čreva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izgublja težo, ima smrdljivo sapo, stalno pljuje, je brez vsa kega veselja do dela in je vedno len. Znano je, da je ta poSast povzročila tudi napade pa darice. Ta poiast zraste včasih do G0 čevljev, Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler vam ne spodkoplje zdrarjn, da vam več ne bo mogoč« pomagati. Pošljite 53.50 m Laxtain za popolno zdravljenje, ako želite, da bost« rešeni tega strahovitega zajedavca. jia U. S. Laboratory. USL Bldg., Box B00C, Hollywood, Cal Izdelano je po naročilu, zato omenite starost Ne more biti zato poslano po COD. Garanti rnno. Za zavarovalnino zavoja dostavite 2! centov. (Izrežito ta oglas in ga shranite, kei ram bo rnogoiu prav prišel.) Na tisoče Slovencev in Hrvatov se mi je zahv za. Mi o j.a zdravila, katera jo ra-Dili z najboljšim uspehom, kakor za las«, reuniatiz.ejn, ran«, in za vse druge ltažoe in notranjrie bolezni. Mnogi tni pišejo, da je moj brezplačni :enik vreden za bolnega človeka nad sgQ0. — Zaradi tega je potrebno, da vsakdo takoj piše po moj brezplačni •enik za moja REGISTRIRANA in GARANTIRANA ZDRAVILA. JAKOB WAHCIC, 1436 E. 95tb St.. Cleveland. Ohio k „ ZA POTOVANJE V STARI KRAJ. 14. apr.—lie de France na Havre 21. " - Bremen na Bremen 21. " —Champlain na Havre 25. " —Manhattan na Havre 25. " —Berengaria na Cherbourg .2,8. " —Paris na Havre 28. " —Rex na Genovo 3. maja- Aquitania na Cherbourg 5. " ' —lie de France na Havre 9. " —Bremen na Brement 9. " —Washington na Havre —Berengaria na Cherbourg —Champlain na Havre —Europa na Bremen Paris na Havre —-Saturnia na Trst —Berengaria na Cherbourg —He de France na Havre jZ, juti.—Champlain na Havre 2. " —Vulcania na Trst 9. " —Paris na Havre 16. " —lie de France na Havre Pišite po naš celoten vozni red parnikov in senik kart za te in druge parnike. CENE ZA DENARNE POŠILJKE: Za J 84«,i.., .Diii lin'-- Z« $ 9.25............ 10« lir Za S 15.00_________Din 200 Za $1,8.15.......... 200 lir Za $10.00...........Din 410— Za $27.00............ .lun lit /ia «11.90............»in 500 — Za $44.75..........501) lir ia $20.00............Din H30 - /.« <813,5«. 1000 Ur Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih. Zaradi nostalnsti kurza. so navedeno ccne podvržone spremembi gori ali doli. NOTARSKI POSLI. Ako rabite pooblastilo, pogodbo, izjavo ali ako imate kak drug posel s starim krajem, ne vselej obrnite na: LEO ZAKRAJSEK General Travel Servicc, I nc. 302 E. 72nd Str., New York, N. Y. Interesenta opozarjamo na naš umi naslov. 12. 12. 15. 19. 19. 26. 26. sitim" •AMERIKANSKI SLOVENEC' Srecla, I?, aprila 1934 ..........11 ..........J!Bi I Črni križ pri Hrastovcu ZGODOVINSKA , POVEST Dr. O. I.: »»Ml "V veliko veselje mi je, da ste se zopet vrnili," nadaljuje Mandech, "že smo vsi mislili, da vas krije zemlja, kajti nobenega glasu nismo dobili od vas." "Dosti smo trpeli, a minulo je vse, žal da ni bilo uspeha." Herberstein si potegne roko čez Čelo, kakor bi hotel pregnati neprijetne misli na pretekla čase. "Pa sedaj mi rajši povejte, gospod plemič, kako je v Hrastovcu, kaj je z Agato, ali je zdrava, koliko hrepenim po njej, saj vam sedaj lahko povem, da je moja žena." Herberstein vpre svoje lepe oči v plemiča, a ta je prebledel, ustnice so se mu tresle, s trepetajočo roko je prijel Herbersteinovo desnico in rekel s težkim srcem: "Gospod graščak, kakor s^m se razveselil, da vas vidim, tako sem se ustrašil, ko pride trenutek, da slišim vprašanje, kakor ste ga ravnokar stavili." Herberstein prebledi, hlastno prime plemiča za rame ter vpraša s tresočim glasom: "Vi govorite tako zagonetno., vaš pogled mi ne pove nič dobrega, moj Bog, kaj se je zgodilo, povejte vendar!" "Rad bi molčal, a vi zahtevate, da govorim, tedaj moram, če tudi mi je težko, a zvedeti morate vse, boljše prej kakor slej." "O slutim nekaj strašnega, odkrijte mi vse!" Plemič Mandech je. povedal v presledkih vse, kot bi hotel čakati, da se Herberstein ne zgrudi pod težo vsega tega, kar je moral slišati. Herberstein je stal kakor okamenel, ni mogel spregovoriti besede. Nemo je stisnil plemiču Mandechu roko, segel po konju, ga urno zasedel, ter zdirjal po poti proti Hrastovcu, da sta ga hlapca komaj dohajala. Mandech je gledal za graščakom, si potegnil roko čez sive lase ter vzdihnil: "Ubogi Herberstein, kako si se veselil, a kako žalostno je vse, kar sem ti povedal." Stari vratar Pankracij je zatrobil v rog, kajti gradu so se bližali trije jezdeci. Čakal je, da povejo, kaj želijo, ker drugače jih ne sme pustiti v notranje prostore. A ni bilo treba. "Naš graščak Ivan Friderik je tukaj," vzklikne ves vzradoščen ter odpre takoj široka vrata, da morejo jezdeci v grad. Prebivalci grada so postali vsled trobentine-ga glasu pozorni, hitro so prišli vsi skupaj na dvorišče. "O naš gospod so prišli," vzklikne eden za drugim ter se bližajo zaprašenemu jezdecu in mu poljubljajo roko. A Friderik Herbertsein se bridko nasmehne, pogleda z otožnim pogledom po podložnikih, nato pa urno skoči s konja, katerega hitro prime najbližje stoječi hlapec. Friderik se obrne proti uslužbencem, zamahne z roko kakor bi se hotel zahvaliti za prijazen sprejem, a se hitro obrne ter stopa po stopnicah, takoj za njim vratar Pankracij, da odpre sobe, v katerih je stanova) navadno mladi graščak. "Pa kako žalostni so naš gospod," pravi prva dekla Klara proti velikemu hlapcu Blažu, "drugače so se vedno nasmejali, a danes so silno resni." "Si pač že pozabila, kaj je bilo pred poldrugim letom, ali ne veš, da so jim usmrtili Agato iz Štraleka, ki je bila njih žena." "Pa kdo bi jim to povedal, saj z nobenim niso govorili?" "Pojdi no, misliš, da vemo to tukaj samo mi, Bog ve, kako daleč se je zvedelo, kakšna krivica se je zgodila nedolžni Agati." "Pač res, ubogi gospod, kako se mi smilijo, Agato sem tako rada imela, ko sem služila "v Štraleku, boljše osebe ni bilo, kakor je bila ona." Graščak Herberstein je zdrsnil v naslonjač, podprl glavo z desno roko ter gledal skoz okno v smeri proti Štraleku. Stopili so mu pred oči vsi dogodki preteklih časov, zdelo se mu je, kakor bi bilo to pred nekaj dnevi — on srečen z Agato, ki mu je bila udana v ljubezni, sanjal je o veselju, ki ga je čakalo ob strani tako blagega bitja, a potem ločitev, boji s sovražnikom, a vendar upanje, da vse mine in se vrne k njej, kjer najde tolažbo za vse, kar je prestal. A kaj je moral slišati! Mrtva je Agata_obsojena je bila kot čarovnica, de- tomorilka, kaj je vse trpela, prej da jo je rešila bleda smrt. In vse to zaradi ljubezni do njega, in kdo je kriv — kdo? Njegova lastna mati s svojimi trdimi nazori in pomočnik ji je bil Trenak — grozno! Zakril si je obraz z rokami, burno so se mu dvigale prsi, se naslonil na mizo in bridko za« ihtel. Graščakinja Herberstein je takoj zvedela, da se je vrnil njen sin. Spoznala ga je skozi okno, ko je prijezdil na dvorišče. Kakor bi jo sunil nekdo z nožem v srce, tako jo je pretresel pogled na sina. Sedaj se je vrnil, po trpljenju je upal najti srečo v svojem domu in vendar to, kar je on tako strastno ljubil, mu je sedaj uničeno, zavrgla je svojega sina, svojega edinega ljubljenca, ali je ravnala prav, ali ni bila zaslepljena, kaj reče sinu, če stopi pred njo? In tega trenutka se je najbolj bala. In bil je že tukaj. • Po hodniku so se slišali težki koraki, nekdo potrka, odpre duri, v dvorani graščakinje Herberstein je stal njen sin Ivan Friderik Herberstein. Graščakinja pvebledi, se dvigne iz naslonjača, razprostre roke ter vzklikne: "Moj sin!" Že napravi korak naprej, da objame svojega sina, a mladi graščak se zravna, stopi nazaj, dvigne roke kakor bi se branil objema, gleda srepo svojo mater ter reče z zamolklim glasom: "Graščakinja Margareta Herberstein nima sina Friderika." "O ne govori tako," vzklikne graščakinja, — "žalila sem te, ko si odšel, a—" "To bi ne bilo najhujše," prekine jo Friderik, "a maščevali ste se strašno nad Agato in zato stojim tukaj ter zahtevam opravičbo!" "Agata je bila čarodejka, kar je sama priznala, dala ti je tajnostno pijačo, da te je omamila in pridobila zase." "NeČuveno, v smrtni sili ste jo k temu prisilili, ničesar ni storila, hoteli ste njeno smrt, ker je bila vam napoti." "Pa vendar je izvršila detomor." "Vi ste zblazneli, hudobija je bila v vas, ženska, toliko trpinčena, mučena, je morala v mrzli ječi poroditi mrtvo dete." "Sodniki so jo spoznali krivim, ker je vse priznala." "Vaše mavščevanje je obsodilo, kdo bi se vam še mogel ustavljati!" "O ne sodi me tako ostro!" "Jaz vas ne sodim, sodil vas bo Bog, nedolžno kri ste prelili, umorili dete, po^ katerega žilah je tekla tudi vaša kri, in vse to iz srdu proti njej, ki je bila angelj, moje edino, kar sem še imel na svetu." "O nehaj, nehaj, Friderik," kliče bolestno graščakinja, "ti me uničiš." "Uničim, haha, vaša vest vas bo sama uničila, ona nedolžna Agata naj vam gleda vsak dan v obraz, po noči in po dnevu, in kri nedolžnega otroka, ki ste ga vi umorili, naj pride nad vas, med menoj in vami je pretrgana vsaka vez, nimam več matere, umorili ste tudi v meni vsak čut ljubezni, umorili ste tudi svojega sina — dajali boste pred Bogom zato odgovor!" (Dalje prih.) Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE -ž - —r C" Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec' COLUMBIA PLOSCE 25000-F- .78« 25027-F- 25033-F- 25036-F- ČESA SE NAJBOLJ BOJITE? 25051 25052- Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet........................... 25001-F—Na of četi , Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75e 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda .........................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester .......................................75c i 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ......................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25055—Vigred se povrne O j dober dan, moški kvartet......................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem ( Perice, moški kvartet ................................................75c 25059—Jaka na St. Clatru, polka Člevelandski valček, inštr. trio..................................75c Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ...........................................75c Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ...............................75c 26065—Smo še enkrat, valček Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ........... 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................?5c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ...................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester ............................................75c Regiment po cesti gre, s petjem Sebelška koračnica, harmonika ................................75c ■Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran............75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75« 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75« 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75« Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c .Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačajmo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo z« stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS Cesa se najbolj bojite? je vprašal neki angleški list svoje čitatelje, nakar je prejel brez števila odgovorov. Smrt na delu Bojim se leta 1934. Vsi moški uslužbenci podjetja, v katerem sem že dolgo let zaposlen, so u-mrli med tridesetim in štiridesetim letom starosti. Niti enega štiridestnika nimamo v podjetju. S strahom pričakujem, bom li dočakal svoj štirideseti rojstni dan, ki bo v tem letu, ali ne. Bom li tudi jaz sledil svojim nekdanjim tovarišem? Brivske britve Kadarkoli moram k brivcu, da se obrijem, me obide silen strah in bojim se, dokler ne vstanem s stola. Ko imam glavo naslonjeno na podložek in vrat napet, briVtec pa strže s svojo ostro britvijo po njem, tedaj se mi vsiljuje misel, kaj bi bilo, ako bi brivec v tem hipu znorel. V trenotku pa, ko je brivec dovršil svoje delo, izgine tudi vsa bojazen. Pripetilo se je, Medenih gumbov Nobene stvari se ne bojim bolj kot medenih gumbov. Zakaj ? Ko sem bila stara nekako dvanajst let, se je moj oče nepričakovano vrnil domov iz vojske. Neko noc sem se prebudila in — nisem vedela ali bdim ali sanjam, po* leg mene je stal nekdo ter bulil vame s svojimi nepremičnimi očmi. Preveč sem se bala, da bi [ poklicala svoje starše, zlezla sem pod odejo ter se tresla po vsem životu. Šele proti jutru sem zopet zaspala. Ko sem se utrujena in zmučena radi prestanega strahu prebudila, videla ob moji posteljici viseti očetovo vojaško suknjo z dvemi gumbi z me-di. Kljub tej ugotovitvi pa se še danes po 16 letih bojim takih svetlih gumbov. Velemesta Dvakrat v tednu moram po neodložljivih opravkih v London. Že teden pred vsako pripra- j vo na pot v to največje mesto, | obolim, tresem se in nisem za j nobeno rabo. V trenutku, ko sto- f da sem vstal neobrit z izgovorom, pjm z vlaka na p^t^ Water- j da imam še važer, opravek. V|i00, se mi zdi, da me neka neresnici pa je bila le moja do-'vidna sila vleče v strašno žrelo, mišljija tako močna, da sem mislil, mojega življenja bo konec, ako se prepustim brivčevi 'roki. Smrt v rudniku V preteklem letu sem bil premeščen v premogovniku v drug rov, v katerem se je pripetilo že več nesreč vsled zastrupljenja s plini. Ker sem ob izmenjavi "ših-ta" videl v rovu ležati svojega tovariša mrtvega, je moj strah od tedaj tolikšen, da ne mislim na drugo kot na to, kdaj bom tudi jaz tako nesrečen ter obležal mrtev med črnimi dijamanti. Tako zelo me straši ta misel, da me ovira pro delu. Vojske Prišel bo skoraj gotovo zopet oni grozepolni čas, ko se bo svet zavrtel v strašnem bojnem me-težu, še mnogo hujšem, kot je bila zadnja svetovna vojna. Moj 25060- 25061- 25062- ki me hoče pogoltniti. A ne samo to, pač pa se mi tudi vsa oko-! lica zdi čudna in neznana, ljudje 1 pa, ki jih srečujem, sami sovraŽ-| niki. Nihče mi ne more V doma-1 čem kraju očitati, da bi bil stra-| hopetec, tu v Londonu pa se bo-1 jim vsekogar in za vse na svetu si ne upam prekoračiti ulice, četudi ni nobene nevarnosti. Imam zavest, da je vse to buda-lost a si ne vem pomagati. Kakor hitro pa sedim zopet v vlaku, ki me pelje proti domu, je veS strah izginil. Samote na svetu Nenavaden je moj strah. Sem najmlajši izmed devetih bratov in sester in že sama misel me straši, kaj bi bilo, ako bi vsi poJ mrli pred menoj in bi sam ostal na svetu. Nič čudnega bi to ne bilo, saj so vsi starejši od m^n«, jaz pa pri polnem zdravju. Dasi mož bo pozvan v vojsko, moji lse trudim, da bi si take misli iZ' 75c 25071- 25072- 25073- sinovi bodo morali iti, da izvrše svojo državljansko dolžnost, jaz pa bom doma čakala in čakala ter s strahom pričakovala poročil in njih vrnitev/Strta bom na duhu in telesu. Ne prenesem misli, da bi bili moji najljubši vrženi v tak strašni vihar. In prav zaradi tega se — ne omožim. Bolezni Moj mož se je pred nekaj meseci ponesrečil ter si poškodoval vid. Nekteri dan zelo težko vrši svoje delo zaradi slabega vida. Cevlj ar, krpač je, boren je njegov zaslužek, vendar, vsi smo odvisni od tega. Peljala sem ga k zdravniku ir. ta mi je povedal, da je vsak up zaman, da bo prej ali slej moj mož popolnoma oslepel. Ne smem mu tega povedati, bil bi pregrozen udarec zanj. In vendar, kaj bo storil z menoj, ko bo zvedel, da sem sedela za njegovo usodo. Moja bojazen je pač u-pravičena. bil iz glave, se mi to ne posreči. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. 25079- 25080- 25081- V vsako hišo -- Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo 3meli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS