BILTGN_ DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" V BEOGRADU DRUŠTVO SLOVENACA "SAVA" U BEOGRADU Letnik II, številka 4 Spoštovani! V tej številki Biltena vas nagovarjam kot prijatelj, ki je od ustanovitve Društva do danes na mestu predsednika. V prvi polovici leta 2005 poteče štiriletni mandat za katerega sem izvoljena in sem menila, da bi bilo dobro na določen način povzeti dosedanje delo Društva in poudariti tisto, kar lahko usmeri nadaljnje delo. Obdobje od utemeljitve dalje je bilo zaznamovano z napori, da se ustvari stabilno jedro okoli katerega bi se zbrali ljudje povezani s skupnim poreklom. V Statutu društva je zapisano, v odločbi o registraciji pa poudarjeno, da je osnovna aktivnost društva "... povezovanje ljudi slovenskega porekla, okrepitev prijateljstva med slovenskim, srbskim in vsemi ostalimi narodi na ozemlju Republike Srbije." Tukaj ne bi posebej poudarjala, kaj je vse narejeno v preteklih štirih letih, ker o tem obstajajo zapiski v Biltenu, kjer se vsak lahko informira o naših akcijah. Rada bi pa poudarila tri reči, ki so po mojem mnenju zaznamovala delo Društva. Predvsem bi opozorila na skrb o učenju jezika. Organiziranje rednega pouka, priprava različnih projektov in učenja jezika v Sloveniji, so del zajetnega programa, ki ga sistematično, vztrajno in predvsem strokovno vodi dr. Maja Dukanovič. Naj dodam, da je zahvaljujoč številnim projektom v organizaciji Društva vsem članom predstavljena tradicija okolja iz katerega izhajajo.. Kot posebno dragocenost bi poudarila številna prijateljstva, ki so se v Društvu porodila ter možnost, da se v mirnem kotičku Višegradske 23 v prostorih v prvem nadstropju člani občasno zberejo in v prijetnem vzdušju povejo kakšno besedo v materinščini. Čas pred nami bo vsekakor prinesel nove izzive in globoko verjamem, nove pozitivne akcije. Preteklo obdobje je pokazalo določene nelogičnosti v sistemskih rešitvah vodenja Društva. Zato predsedstvo intenzivno razmišlja o preoblikovanju sistema vodenja. Bistvo spremembe bi bilo to, da so naloge razdeljene v dva sektorja. En sektor bi bil pooblaščen za operatvno-finančne zadeve, drugi pa bi skrbel o posameznih akcijah, predstavitvah Društva, koordinaciji dela z drugimi sorodnimi društvi in podobno. Uresničevanje teh predlogov bo realizirano do naslednje redne letne skupščine. Verjamem, da se bodo aktivnosti, ki so v zvezi z nastopajočo reorganizacijo in izvolitev ustreznih osebnosti za posamezne funkcije udejanjale v konstruktivnem vzdušju. Ob tej priložnostjo bi se rada zahvalila vsem članom na prizadevanju, da bi se Društvo oblikovalo in postalo skupnost sposobna za nadaljnji razvoj. Naj spomnim, da Društvo Sava lahko doseže samo tiste cilje, za katere so se njegovi člani pripravljeni angažirati. Ponovno vabim vse, ki bi želeli pripomoči k razvoju Društva, da prijavijo svoj Beograd, december 2004. projekt, najdejo sodelavce in ustvarijo svojo idejo. Naj naredijo ta korak in osebno prevzamejo breme realizacije lastne ideje. V času praznovanja velikega krščanskega praznika, božiča, ko gremo proti novem letu, bi vsem rada zaželela obilico zdravja in sreče. V upanju, da bodo člani imeli razumevanje za vse morebitne napake, ki sem jih imela v času mandata in da jih ne bodo prestrogo ocenjevali vas prisrčno pozdravljam! Vaša predsednica, Anica Sabo Rihard Jakopič (1869-1X43) Sava podpora kandidiranim elektorjem Predsedstvo Društva "Sava" je v nadaljevanju dejavnosti v zvezi z izvolitvijo elektorjev, predlagalo seznam kandidatov iz vrst aktivnih članov društva, znanih javnih delavcev, priznanih strokovnjakov in umetnikov, za katere meni, da lahko dostojno predstavljajo slovensko nacionalno manjšino. Gre za naslednje kandidate: 1) Anica Sabo, 2) Jurij Bajec, 3) Maja Dukanovič, 4) Željko Kljun, 5) Stane Brovet, 6) Saša Gruden, 7) Ranko Dergenc. Na redni letni skupščini društva dne 20.03.2004 je bila sprejeta odločba o podpori kandidaturi Vladimira Uršiča za elektorja. Beograjska nadškofija je medtem odločila o postavitvi Slobodana Jakoša za elektorja. Zmenjeno je, da se razišče možnost postavitve Mirka Detička za elektorja s strani enega od planinskih m DRUŠTVO SLOVENACA "SAVA" BILTEN društev, s katerimi je navezano tesno sodelovanje. Seznam kandidatov seveda ostane odprt tudi za druge predloge, saj je, kot je znano, minimalno število elektorjev potrebnih za elektorsko skupščino 30. Sedanji predlog je v tem primeru ustvarjen glede na število članov društva s splošno pravico glasovanja. To seveda ne pomeni, da je seznam kandidatov za elektroje s tem izčrpana. Vsak član društva, oziroma pripadnik slovenske nacionalne manjšine lahko predlaga in podpre kandidata po lastnem mnenju. Naslednji korak v konkretizaciji postopka je dajanje podpore predlaganim kandidatom s strani članov društva z izpolnjevanjem volilnih listkov, čigar avtentičnost bo overjena s pečatom društva. Zaradi lajše evidence in čim manjši gneči zaradi rednih administrativnih del v društvu, glede na skromne tehnične možnosti, je predlagano, da se glasovanje opravi v običajnem času srečanj, ob petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva v Višegradski 23. Glasovanje lahko opravijo vsi člani društva, ki sicer prihajajo v prostore društva, pa tudi tisti, ki bi v tem smislu bili povabljeni s strani društva po zaporedni številki vpisa. Spominjamo vas, da vsak član društva, oziroma oseba, ki se deklarira kot pripadnik slovenske nacionalne manjšine, lahko podpre enega od elektorjev. Svoj glas lahko da samo za enega elektorja. Vladimir Uršič utemeljena slovenska kulturna skupnost "france prešeren" v nišu Slovenska kulturna skupnost Niškega okraja "France Prešeren" je utemeljena dne 1. oktobra 2004. Naslov Slovenske kulturne skupnosti je ul. Božidar Adžija 85/6, 18000 Niš, tel. 018-537-510, e-mail kodela§bankerinter.net. V upravnem odboru so: Slobodan Kodela - predsednik skupnosti (predsednik upravnega odbora), Breda Nikolič-podpresednica, Edvard Volf-podpredsednik, Martin Ferlrž-sekretar, (Mašič Enes, Gruden Ivica, Marija Jovanovič - člani upravnega odbora). Nadzorni odbor je v sestavi: Ljubomir Sekulič, Ivan Mašič, Nataša Stolič. Glede na to, da obstajamo šele kratek čas, so projekti za naslednje leto: Projekt proslave dne SKS France Prešeren in Izdelava monografije Slovenci glasbeniki v Niškem okraju. Število članov je dosedaj okoli 70. Predsednik SKS "France Prešern" Slobodan Kodela martinovanje Čeprav je v nedeljo, 14. novembra popoldan v Beogradu lilo kot iz škafa, smo se na Neimaru veseli zbrali, da bi še enkrat pričakali svetega Martina, ki bo poskrbel, da bo vino, ki ga bomo naslednje leto pili - dobro. Tik pred peto uro je bilo že vse pripravljeno. Dobrote, ki so jih mame in babice pripravile so bile v kuhinji skrbno aranžirane, oder lepo dekoriran, deklice oblečene v noše, klavir uglašen, zbor je končal zadnjo vajo in tiskani programi so bili razporejeni po sedežih. Pričakovali smo drage goste - člane Društva Sava in njihove prijatelje. Prišli so v lepem številu in zasedli vse sedeže v dvorani. Predsednica Društva Anica Sabo je s toplimi besedami pozdravila zbrane, in ko je Kvartet Sava zapel prve takte Zdravljice, so se mu priključili vsi prisotni. Potem nas ]e z svojim nastopom presenetil Janko Antolič. Njegova harmonika nas je tako razveselila, da smo z živahnim ploskanjem zaslužili še dodatek! Nastopli je Kvartet Sava s svojim glasbenim programom. Izkazalo se je, da je med najbolj priljubljenimi melodijami "Majolka", saj je refren z petjem in ritmičnim ploskanjem povzela tudi publika. Jelena Rašič, Slavica Boštjančič in Katarina Jovanovič so spomnile na stare šege ob praznovanju praznika svetega Martina med Slovenci. Pod dirigentskim vodstvom Anice Sabo in ob klavirski spremljavi Marije Družijanič je zbor Društva, tokrat sestavljen iz samih ženskih glasov, zapel štiri vinske pesmice. Pet deklic v narodnih nošah in Ivan Debeljak so izvedbi dodali še DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" BILTEN "dramsko začimbo". Publika si je z ploskanjem zaslužila ponovitev pesmice "Se kiklco prodala bom, za sladko vjnce dala bom...". Na koncu programa se je na odru, v svečani obleki svetega Martina, pojavil še Ivan Debeljak, sicer član kvarteta Sava, in nam pokazal kako se krsti mlado vino. To je bil znak da se lahko začne pojedina! V dvorani smo namesto stolov postavili mize, pogrnjene za obilom dobrot : z dišečim pecivom, priljubljenimi kranjskimi klobasami, različnimi sladicami in - seveda - s potico. Deklice so nosile majolike z mladim vinom, ki so se hitro praznile in spet polnile... V veselem pogovoru je čas hitro potekel. Dež se je ustavil. Poslovili smo se z obljubo da se kmalu spet dobimo - ob praznovanju še enega starega praznika - svetega Miklavža. Dina Tomič intervju V okviru Biltena je ustanovljena tudi rublika „Intervju". V vsaki številki bomo intervjuvali nekega člana. To bodo osebnosti, ki so na različne načine vplivale na oblikovanje Društva, potem tisti, ki aktivno sodelujejo v njegovem delu, ali na katerikoli drug način pozitivno delujejo v interesu Društva. V tej številki bosta našim bralcem predstavljena gospod Vladimir Kravčuk, predsednik Slovenskega poslovnega kluba ter gospod Dmitar Polovina, namestnik predsednika Slovenskega poslovnega kluba. Gre za osebnosti, ki sta znani in cenjeni v poslovnih krogih. Klub je organiziran junija 2003 in je zajel aktivnosti slovenskih in domačih podjetij, pospešujoč ekonomski razvoj teh krajev. VLADIMIR KRAVČUK Gospod Kravčuk, naši bralci vas poznajo kot uveljavljenega gospodarstvenika in osebo, ki je s svojim delom v Mercatorju pomemembno zaznamovala ekonomski razvoj prestolnice. Povejte nam nekaj o sebi ter svojem delu. To so vsekakor premočne besede za to, kat sem delal in delam; delal pa sem v državni administraciji - Zvezna skupščina in Zvezna vlada, ter v CES Meconu - Center za ekonomski študij, zadnja leta pa sem v Mercatorju. Čutim veliko veselje do vsakega dela, ki sem ga do zdaj opravljal, drugače ne znam in nočem delati. Predvsem me veseli to, da nam je skupaj z našo "mamo" v Ljubljani in ob izjemnih naporih vseh zaposlenih, uspelo odpreti tako lep trgovski center Mercator, na ponos in veselje vseh. Lani ste mlademu članu našega Društva pomagali, da skoraj dva tedna biva v Sloveniji, saj je prejel štipendijo za pouk jezika. S tem ste se uvrstili med tiste, ki pomagajo mladim, da se seznanijo z jezikom svojih prednikov. Kaj vas je navedlo, da to storite? Mercator se v svoji poslovni filozofiji predvsem obrača na mlade in smo se tako od prvega dne našega poslovanja vključili v vrsto aktivnosti, ki pomagajo k razvoju in izpopolnjevanju mladih. Ob odpiranju Mercator Centra Beograd smo prenovili - lahko mirno rečeni tudi na novo zgradili - vrtec v neposredni bližini, pomagamo beograjski otroški maraton, vse zdravstvene in druge otroške ustanove so tudi že občutile našo prisotnost, smo aktivni člani Sklada Otroško srce itn. V tem smislu vidim tudi naše angažiranje v vaši zelo navdihnjeni akciji poučevanja slovenščine v njenem naravnem okolju in bomo nadaljevali v tej smeri, kot vaši iskreni in vdani partnerji. Ali menite, da bi sodelovanje Društva Sava in gospodarstvenikov lahko bila bolj produktivna in seveda, če bo vaš odgovor pozitiven, kako bi se lahko pospešila? Odgovor je vsekakor pritrdilen, meni ste pa, kot predsedniku Slovenskega gospodarstvenega kluba dali inspirativno nalogo, da skupaj z gospodoma Polovino in Klobučarjem ter z vsemi člani kluba, skušamo čim prej definirati in predlagati konkretno obliko našega medsebojnega sodelovanja. Kaj bi pred nastopajočimi božičnimi in novoletnimi prazniki sporočili članom Društva Sava? Nekih "velikih" sporočil nimam. Vsekakor se je treba še več angažirati na vseh področjih dela in tako tudi na področju delovanja Društva Sava. Rezultati bodo že prišli, izpolnjeni bomo z zadovoljstvom, ker smo stvari premaknili naprej, v pravi smeri. V imenu Mercator Srbija vsem članom Društva Sava čestitam božične in novoletne praznike! DMITAR POLOVINA Gospod Polovina, naši bralci vas poznajo kot direktorja Gospodarske zbornice. S čim se vi pravzapravv ukvarjate in kaj pomeni vaš poklic? Povejte nam nekaj o sebi in svojem dely. Začel sem kot pripravnik v enem od najboljših zunanjetrgovskih podjetij -Hempro in tu prišel do generalnega direktorja. Že vrsto let sem na mestu direktorja beograjskega predstavništva Gospodarske Zbornice Slovenije, moja naloga pa je povezovati in pospeševati sodelovanje slovenskih in srbskih podjetij. V prejšnji številki Biltena so naši bralci imeli priložnost informirati se o načinu, na kateri nam pomagate. V spominu imam en telefonski pogovor, ko ste v nekaj sekundah dojeli problem neplačanega telefonskega računa in hitro reagirali, kako naj se ta problem reši. Lani ste pomagali, da se izpelje obisk Društvu Kredarica v Novem Sadu in ste nas osebno peljali tja ter zapravili svoj dragoceni čas, da se uveljavi sodelovanje med društvoma. Zakaj ste se odločili za tak postopeki Dolžnost vseh gospodarstvenikov je, da ob svojem običajnem delu pomagajo tudi neprofitnim organizacijam, kot je Društvo Sava. Toda, vsekakor ne gre zgolj za dolžnost. Menil sem, da nujno moram nekaj ur svojega časa posvetiti obema društvoma. Bilo je prijetno preživeti čas v druženju s člani teh društev. Posebno lepa mi je bila slovenska pesem. Pristni zvok harmonike člana vašega društva je navdušil vse prisotne in mene osebno. Kako ocenjujete delo društev, ki so ustanovljena zaradi ohranjanja jezika, kulture in tradicije dežele iz katere izvirajo njihovi člani, v luči osebnega odnosa do teh društev pa, kaj menite o delu društva Sava? Menim, da društvo Sava deluje izjemno dobro na ohranjanju slovenskega jezika, kulture in tradicije. To je očitno rezultat prizadevanja vseh njegovih članov. Verjamem, da ni enostavno najti čas za aktivnosti, ki se organizirajo v tem društvu. O vseh akcijah se lahko informiramo iz Biltena, ki je zelo dobro koncipiran. Seveda se vse lahko naredi še bolje, toda to dejstvo ne sme odvzeti pogum članom društva. Zato im od srca želim, da vztrajajo v svojem delu. Ali menite, da bi sodelovanje društva Sava in gospodarstvenikov lahko bilo učinkovitejše in če je vaš odgovor pritrdilen, kako naj bi se le-to izboljšalot Brez sodelovanja gospodarstva in društva si ne morem predstavljati nobenega dela. Menim, da podjetja iz Slovenije premalo poznajo delo in probleme s katerimi se srečuje društvo Sava in menim, da bomo kmalu na enem od sestankov Kluba odstopili čas društvu Sava, ki bo imelo priložnost predstaviti se in povedati nekaj o svojem delovanju. V osebnem stiku z vami sem opazila, da imate radi, oziroma dobro poznate slovensko narodno pesem. V vsaki številki Biltena objavljamo neko izvirno narodno pesem, Katera bi to bila tokrat po vaši izbiri? Slovenska narodna pesem mi je res zelo pri srcu. To so pesmi prežete z veselim ritmom, ki sproščajo. So tudi take, ki so žalostne, toda tokrat jih ne bom omenjal. Zdaj je čas praznikov in zato bodimo veseli. Moja priljubljena pesem je Majolka bod pozdravljena, ki govori o vinu in veselju. Verjamem, da bo tudi članom društva všeč. Anica Sabo _PROJEKTI_ VSEBINSKA UTEMELJITEV PROJEKTA PREŠERNOV DAJN V DRUŠTVU SLOVECEV SAVA V Društvu Slovencev Sava je zelo razvita kulturna dejavnost. V okviru šole slovenščine obstaja vzpodbuda za organiziranje dramskega krožka. Pomoč pri organiziranju dramskega krožka in tovrstnih dejavnosti bi bila zelo dobrodošla. V okviru tega bi mladi razvijali odnos do slovenščine obenem pa tudi spozanavali slovensko književnost. Ob Prešernovem dne 2005 bi uprizorili besedilo Alenke Goijvšček Pod Prešernovo bisto, ki je že bil izvajan v Ateljeju 212 pred vrsto let. Dramski nastopi v Društvu pritegnejo veliko število mladih, potem pa tudi njihovih staršev in drugih članov. Skozi to dejavnost se naši člani spoznavajo z bogastvom slovenske kulture in književnosti. Maja Dukanovič Anica Sabo Beograd, 11.11.2004 Kulturni stiki Podatki o posamezni programski enoti oz. projektu (od št. 1-12) Vrsta dejavnosti_____ _ Prireditev v Društvu Slovencev "Sava" Naslov:_ Prešernov dan 2005 Avtor/nosilec: Anica Saho in Maja Dukanovič Pričetek del: december 2004 Konec del: 22.februar 2005 Predvideni čas nakazila: februar 2005 Finančna zgradba - stroški Vrsta stroška Višina stroška (tuja valuta preračunana v SIT) 1 Najem prostorov za prireditev 15,000.00 din 47.032.00 SIT 2 Najem kostumov 5.000,00 din 15.677,00 SIT 3 Scenografija 5.000,00 din 15.677,00 SIT 4 Tiskanje programov 2.000.00 din 6.271,00 SIT 5 Fotokopiranje materialov 3.000,00 din 9.407,00 SIT 6 Sli 7_ SIT 8 SIT Skupaj_ _ 94.063,00 SIT Finančna zgradba - prihodki Sredstva predlagatelja: ____ SIT Sredstva sponzorjev/drugih ministrstev: SIT Sredstva lokalne skupnosti: sil Sredstva Ministrstva za kulturo: 94.063,00 SIT Skupaj SIT AVTOR IN GLAVNI UREDNIK PREDSEDNICA DRUŠTVA "SAVA" Maja Dukanovič Anica Sabo F. Mihelič: Petelini dcceinbrr 2004. 5 BILTEN DRUŠTVA "SAVA" 2005 BILTEN Vrsta deiavno.sLi: Izdaja naslednje šiiri številke Biltena Naslov: Bilten Društva "Sava" Avtor/nosilec: Vladimir Uršič Pričetek del: januar 2005 Konec del: december 2005 Predvideni čas nakazila: januar 2005 Stroški: Vrsta stroška: ViSina stroška za 1 številko Biltena_ Višina strtoška za 4 številke Biltena_ 1) Grafično oblikovanje, _tehnično urcianie in tisk 39.780,00 DIN/ 124.730,00 SIT 498.920,00 DIN/498.920,00 SIT 2) Odprema, pošlnina 2.295,00 DIN/ 7.196,00 SIT 9.180.00 DIN/ 28.784,00 SIT Skupaj 159.120,00 DIN/ 131.926.00 SIT 508.100,00 DIN/ 527.703,00 SIT Zaradi stalnega naraščanja števila članstva se posamezna številka biltena tiska v 900 izvodov. Prilagamo zadnjo številko biltena kot vsebinsko obrazložitev. AVTOR IN GLAVNI UREDNIK Vladimir Uršič PREDSEDNICA DRUŠTVA "SAVA" Anica Sabo MLADI SLOVENSKI PISATELJI V BEOGRADU Kulturni stiki Podatki o posamezni programski enoti oz. projektu (od št. 1- 12) Vrsla dejavnosti Kulturni jprojekl Društva Sava Naslov: Mladi slovenski pisatelji v Beogradu Avtor/nosilec: Anica Sabo in Maja Bukanovič Pričetek del: marec Konec del: Predvideni čas nakazila: Finančna zgradba - stroški Vrsta stroška maj 2005 marec 205 Višina stroška (tuja valuta 1 Potni stroški za 5 oseb 27.540.00 din 143.916,00 SIT 2 Prenočišče (5 X 5.355,00 din) 26.775,00 din 83.951,00 SIT 3 Najem dvorane 15.300,00 din 47.972.00 SIT 4 Honorar pisateljem (5 \ 3.825,00 din) 19.125,00 din 59.965,00 SIT 5 SIT 6 SIT 7 SIT 8 SIT Skupaj 335.804,00 SIT Finančna zgradba - prihodki Sredstva predlagatelja: SIT Sredstva sponzorjev/drugih ministrstev: SIT Sredstva lokalne skupnosti: SIT Sredstva Ministrstva za kulturo: 335.804,00 SIT Skupaj SIT UTEMELJITEV AVDIO Naslov projekta: Utemeljitev Avdio in videoteke Društva "Sava" Avtor/nosilec: Vladimir Uršič jr. Pričetek del: januar 2005 Konec del: december 2005 Predvideni čas nakazila: januar 2005 Društvo "Sava" sedaj ima že blizu 900 članov slovenskega rodu. Utemeljitev avdio in videoteke naj bi omogočila članom seznanjanje z dosežki slovenske glasbene, dramske in filmske umetnosti, ter slovensko ustvarjalnostjo iz najrazličneši področij (slovenska klasična in sodobna glasbena umetnost, etnomuzikološka raziskovanja in dosežki, narodna in tradicionalna glasba, filmska in TV ustvarjalna umetnost), s tent pa tudi seznanjanje in izobraževanje s slovensko zgodovino, kulturo in znanostjo predstavljeno na avdio in video medijih (CD, DVD in VHS), kar pomeni tudi svojevrsten stik s slovenskim jezikom. F.den izmed temeljnih namenov utemeljitve avdio in videoteke predstavlja rudi podpiranje šole dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Sedež avdio in videoteke je v prostorih Društva "Sava", v Beogradu, ul. Višegradska 23. Avdio in videoteka nima nobene opreme, ki je nujno potrebna za redno delovanje, kot so TV sprejemnik, CD/DVD predvajalnik in VHS predvajalnik. Naj posebej poudarimo, da hranijo posamezni člani društva imajo v svojih zasebnih zbirkah večje število pomembnih avdio in video zapisov, kot tudi redke arhivske posnetke, šola dopolnilnega pouka slovenščine pa ima v svoji zbirki prav tako večje število izobraževalnih enot na VHS nosilcih, kar pa žal ni dosropno širšemu članstvu, ker društvo nima osnovnih sredstev za predvajanje tega materiala. ^ / F. Mi belič: Petelini IN VIDEOTEKE DRUŠTVA "SAVA" 2005 OBVESTILO Od šolskega leta 2002/0.3 v okviru Društva Slovencev "Sava" v Beogradu deluje Sola dopolnilnega pouka slovenščine, namenjena otrokom in mladostnikom slovenskega rodu. Delo šole organizira Zavod za šolstvo, financira pa Ministrstvo za šolstvo, znanost in Spon Republike Sloveni|e. Pouk vodi Maja D ukano v ič. Učenci šole tudi letos načrtujejo udeležbo na slovenskih jezikovnih šolah in seminarjih, cicibani pa enotedensko bivanje pri vrstnikih v Sloveniji. V naslednjem letu načrtujemo tudi možnost učen|a slovenščine v virtualni šoli (po internem), v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. K pouku vabimo tudi vaše otroke! Več informacij o šoli: sava-si@eunet.yu majadj€'eunet.yu Maja Dukanovid: 063 832 88 32 Stroški: DIN SIT 1)TV sprejemnik (večji zaslon) 38.250,00 119.930,00 2)DVD predvajalnik (ki omogoča predvajanje znanih avdio in video formatov) 7.650,00 23.986,00 3)VHS predvajalnik 6.502,00 20.388,00 4)TV mizica na kolescih 11.475,00 35.979,00 5)Omara za shranjanje CD, DVD in VHS 10.327,00 32.381,00 6)Nabava novega avdio in video materiala 15.300,00 47.972,00 SKUPAJ: 89.504,00 DIN 280.636,00 SIT AVTOR IN IZVAJALEC PROJEKTA PREDSEDNICA DRUŠTVA "SAVA" Vladimir Uršič ml. Anica Sabo KONCERTNO GOSTOVANJE IGORJA LUMPERTA Kulturni stiki Podatki o posamezni programski enoti oz. projektu (od št. I-12) Vrsta dejavnosti Koncertno gostovanje Igorja Lumperta in zasedbe Innertextures v Beogradu Naslov: Jazz koncert Igorja Lumperta in zasedbe Innertextures v dvorani SKC Avtor/nosilec: Društvo za prostovoljno delo Novo mesto in Vladimir Uršič (Društvo "Sava") Pričetek del: januar 2005 Konec del: 25. junija 2005. Predvideni čas naka/ila: marec 2005 Finančna zgradba - stroški Vrsta stroška Višina stroška (tuja valuta preračunana v SIT) 1 Najem koncertnc dvorane SKC 38.500,00 din 120.505,00 SIT _ 2 Tisk plakatov, vabil in koncertnih programov 15.000.00 din 47.032.00 SIT 3 Lahki obrok za ansambel 15.000,00 din 47.032,00 SIT 4 _ SIT 5 SIT 6 SIT 7 SIT 8 SIT Skupaj_ 214.569,00 SIT Finančna zgradba - prihodki Sredstva predlagatelja: _srr__ Sredstva sponzorjev/drugih ministrstev^__SIT Sredstva lokalne skupnosti: ____SIT Sredstva Ministrstva za kulturo: 214.569.00 SIT Stopaj__sit dec einher 1004. Spoštovani! Nagovarjam tiste, ki iz kakršnegakoli razloga še niso plačali članarine. Mislim, da ni potrebno posebej govoriti kaj materialna sredstva pomenijo za obstoj Društva. Predsedništvo si maksimalno prizadeva, da ta sredstva priskrbi z različnih strani. Seveda se ni realno vedno zanašati samo na nekoga drugega. Moramo tudi sami narediti vse, kar je v naši moči, da društvo, ki mu pripadamo, obstane. Zato vas najprijazneje prosim, da neizogibno in v najkrajšem roku plačate svoje .dolgove. Hvala za sodelovanje, prisrčno vaša predsednica Anica Sabo navade in šege slovenskega ljudstva DECEMBRSKI PRAZNIKI December je mesec praznikov, ki jih vsako leto nestrpno pričakujemo. Začne se z Miklavžem, nadaljuje z božičem in se konča s prehodom v novo leto. Med božičem in novim letom imajo šolarji podtnice, kar nam daje možnost za potovanje in praznovanje v novem okolju. Večinoma pa praznike preživimo v krogu družine, med prijatelji, ob slavnostni večerji in odvijanju daril. Vsi praznujemo in se veselimo praznikov, pa o njih običajno ne vemo veliko. Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje in ga tudi razbremenjujejo. Za vsakim praznikom in praznovanjem je veliko več, kot danes sploh še opazimo. Večina tradicionalnih praznikov izvira iz religije. Prazniki so pogosto dramatiziran mit, prirejen ljudskemu razumevanju. Miklavž Na začetku meseca, 6. decembra, na dan sv. Nikolaja, otroke najprej obišče Miklavž (Miklavž je ena od oblik imena Nikolaj). V cerkvenih oblačilih z belim plaščem, z dolgo belo brado, z mitro na glavi in s škofovsko palico v rokah ter z belimi rokavicami, je Miklavž starejši od Božička in od dedka Mraza. Miklavž je bil že od nekdaj priljubljen, ker je otrokom prinašal darila. Ne Božiček ne dedek Mraz ga kasneje nista izrinila. Prinašal je majhne darove, kot so jabolka, suho sadje, orehi in znamenito šibo miklavževko za manj pridne. Šiba je imela prvotno magični pomen kot prenašalka življenjske moči in je bila bolj simbolično darilo kot kazen ... Darovi so se razlikovali v zgodovinskih obdobjih, glede na kraje in njihove običaje. Tako se pozneje med darili znajdejo tudi zavitki sladkarij in celo igrače. Po zaslugi Holandcev je Miklavž zašel tudi v Ameriko, kjer je dobil novo podobo v obliki Božička, ki pa je bila drugačna, kot je je bila vajena Evropa. Ni minilo dolgo, ko se je ameriški Božiček, ki je od Miklavža prevzel vrsto pomembnih lastnosti z imenom vred, vrnit v Evropo. Najprej v Anglijo kot Santa Claus (ime je nastalo iz besed sveti, santa, in Nicholas oz. Nicolaus, v skrajšani obliki "Claus"). Miklavžev obhod se je na Slovenskem globoko zakoreninil. Kljub krščanskemu izročilu nenaklonjenim povojnim letom se je obdržal zlasti na deželi do danes oziroma je pred leti spet oživel tudi v mestih. V spremstvu poleg dobrohotnega Miklavža najdemo še angele in parkeljne, včasih imenovane tudi hudobci ati peklenščki, ki predstavljajo hude duhove in so izvrševalci kazni nad porednimi otroki. Pričakovanje Miklavževega prihoda je od nekdaj burilo otroško domišljijo. Tako ob večerni rdeči zarji Miklavž peče piškote. Božič Božič je med ljudmi gotovo najbolj priljubljen praznik, ki združuje različne kulture prvine, šege, navade in verovanja. V sebi nosi elemente poganskih kultur. Danes velja, da je božič spomin na Kristusovo rojstvo. V spomin na to se poleg božičnega drevesa postavijo tudi jaslice. Božič je znan tudi po božični peki. Tako na mizi ob drugih dobrotah diši po božičnem kruhu in pogači. Božič je povsod po svetu značilen družinski praznik, ki ga 25. decembra največkrat praznujemo v krogu družine in se ne moti z obiski. Za obiskovanje je namenjen drugi dan (26. december -praznik sv. Štefana). Božični večer se konča z najbolj opazno slovesno mašo-polnočnico, ki se začne z znamenito božično pesmijo Sveta noč. Božiček je debelušen mož z dolgo belo brado, rdečo obleko in rdečo kapo. Živi daleč na severnem tečaju in potuje s košem daril na božičnih saneh, ki jih vleče osem severnih jelenov. Božiček ne pride skozi vrata kot (Miklavž, temveč spusti darila kar po dimniku, in sicer na sveti večer, 24. decembra. Ognjišče že od nekdaj velja za simbol doma in družinske sreče, zato ni nič čudnega, da darila pridejo skozi dimnik. Novo leto Socialistične dežele so pred desetletji dobile dedka Mraza kot različico Božička. Od treh decembrskih mož je najmlajši. K nam je prišel po drugi svetovni vojni. Tudi dedek Mraz se vozi s sanmi. Oblečen je v topel kožuh, sivo kučmo in ima belo brado. S svojim živalskim spremstvom naj bi prihajal iz Sibirije. Dedek Mraz zadnji po vrsti obdari otroke na silvestrovo, 31. decembra, ko jim pod novoletno jelko pusti darila. Številne novoletne šege in navade (dajanje raznih predmetov na mizo in pod njo: semena, denar, poljedelsko orodje) so nastale predvsem zato, da bi čarodejno vplivale na rodovitnost zemlje, zdravje in srečo družine. Še danes se nekateri držijo nastednjih besed: "Vse leto boš delal in imel to, kar si delal in imel na novega leta dan." Karkoli že praznujemo, pa ne smemo pozabiti, da se sreča skriva tudi v pravljičnosti decembra. December bi bil pust in hladen mesec, če ga ne bi razsvetljevale praznične lučke in nas grele tople želje. Povzeto po članku Eve žitnik iz Cicibanove priloge Praznovanje, december 2004 ZAHVALA DOBROTNIKOM Veseli nas, da radi v tej številki Biltena imamo razlog za zalivalo tistim, ki so s svojimi donacijami pomagali k delu Društva. Predvsem se toplo zahvaljujemo Zvezi društev upokojencev Slovenije za denarno podporo našem društvu, prav tako pa tudi ljudem iz Pukreta fokolara-Marijino delo, ki so v preteklih letih Društvu večkrat posodili sintisajzer, da bi se načrtovani projekti ohranjanja kulturnih vrednosti lahko uresničili. Zahvaljujemo se podjetjem Kolinska in Domeko, ki sta s svojimi prilogami v pijači pomagala, da bosta praznovanji Svetega Martina in Miklavža bolj prijetni, ter podjetjem Perutnina Ptuj in Trimo, ki sta z reklamnim gradivom pomagala, da bo štirideset paketkov, katere je Miklavž prinesel, bolj zajetno. Posebna zalivala velja članici Društva, Slobodanki Babič, čigar firma zdrave hrane Nutricija je finančno pomagala k uresničevanju projekta Miklavž v Društvu Sava. Našo knjižnico je tudi letos obogatila gospa Rozina Švent iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, tokrat z dragocenimi najnovejšimi knjigami s področja zgodovine. Zahval|ujemo se tudi vsem članom Društva, ki redno plačujejo članarino in tako pomagajo k njegovem obstoju. Za predsedstvo Društva predsednica Anica Sabo 8 december 20(14. —J slovenske narodne jedi Predstavljeni«) slovenske narodne jedi, ki so po etnoloških virih in podatkih sastavni del materialne kulture slovenskega naroda oz. del naše kulturne dediščine. Po nastanku, pomenu in značilnostih, te jedi razlikujemo od danes, pogojno povedano, splošno bolj znanih sodobnih receptov meščanske in internacionalne kuhinje. Neredko so posamezne narodne jedi nastale v zvezi z različnimi ljudskimi običaji in praznovanji. Jedi bodo predstavljene po slovenskih pokrajinah kjer so nastale, kadar je o tem dovolj gotovih krajevnih virov. Prizadevali si bomo v vsakem primeru slediti avtentičnosti receptov, čeprav posamezni tudi ne bi bili popolnima v skladu s sodobnim zahtevom zdrave prehrane. Jota Sestavine: 1/2 kg fižola, 1/2 kg krompirja, 1/2 kg kislega zelja, 15dkg suhe slanine, 1 čebula, 5 dkg moke, česen, lovorov list, paradižnik, sol, po želji malo suhe svinine. Fižol, na kose zrezan krompir in kislo zelje skuhamo vsako zase. Slanino zrežemo na kocke, jo razgrejemo in na njej zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo moko, nekoliko prepražimo in zalijemo toliko, da se gladko razkuha. Prilijemo fižol, zelje, krompir, vse z vodo vred (zato kuhamo v malo vode). Odišavimo s strtim česnom in lovorovim listom, okus izboljšamo s paradižnikom, ter pustimo da dobro prevre. če dodamo suho svinino, jo kuhamo v zelju. Kuhano zrežemo na koščke in jih zamešamo v jed. Jota z repo Sestavine: 1/2 kg fižola, 1/2 kg krompirja, 1/2 kg kisle repe, 3 stroki česna, 15 dkg olja, 5 dkg moke, sol, 1/21 kisle smetane, po želji malo suhe svinine. Pripravimo kot joto z zeljem. Krompir zmečkamo, dodamo sesekljan česen. Ob koncu kuhanja primešamo smetano, če dodamo suho meso, ga skuhamo z repo, zrežemo na koščke in zamešamo v jed ali ponudimo posebej. Ajdovi žganci Sestavine: 1 kg ajdove moke, približno 2,5 do 3 1 vode, sol, 15 dkg olja ali masti ali 20 dkg ocvirkov. Ajdovo moko presejemo in jo zakuhamo v slan krop. Pokrijemo in pustimo kakih 10 minut, nato pa kepo preluknjamo, da se moka bolje prekuha. Vre naj počasi pol ure. Odcedimo nekaj žgančevke in jo shranimo, žgance zmešamo s kuhalnico. če so presuhi, jim prilijemo še malo žgančevke, da se lepše mešajo. Žganci so bolj voljni in rahli, če jih nekoliko zabelimo že v loncu, preden jih začnemo mešati. Nadrobimo jih s kuhalnico in vilicami v skledo in povrhu zabelimo. Ajdove žgance ponudimo k obaram, mesnim omakam, kislemu zelju ali repi. Zelo so okusni s sladkim ali kislim mlekom. Polenovka (bakalar) po tržaško Sestavine: 2 kg namočene suhe polenovke, 25 dkg olivnega olja 1,5 kg krompirja, 30 dkg jušne zelenjave, 4 dkg česna, 3 dkg peteršilja, poper. Suho polenovko poprej namakamo več dni. Vsak dan menjamo vodo. Namočeno polenovko skuhamo v jušni zelenjavi z nekoliko lističev lorberja in jo očistimo kosti in kože. V kožici segrejemo manjši del olja, na katerega damo sesekljan česen in peteršilj. Ko zadiši, dodamo kuhan, olupljen in zrezan krompir, malo podušimo in nanj stresemo očiščeno polenovko. Potresemo jo s poprom, dodamo ostalo olje, sesekljan peteršilj in sol, ter premešamo. Polenovka po istrsko (Beli bakalar) 1 kg namočene polenovke, 1 I olivnega olja, sol, 6 do 8 strokov česna, poper, sol. Namočeno polenovko skuhamo z nekoliko lističev lorberja in zrn popra. Očistimo jo kože in vseh koščic. V primerno posodo damo le lepe bele kose ribjega mesa. Pol olja segrejemo in z njim polijemo polenovko v loncu. Pokrito naj stoji 5 minut. Nato mešamo z leseno žlico in počasi prilivamo še ostalo mrzlo olje. Pozimi mešamo na toplem. Med mešanjem solimo. Ko se vse lepo speni in je kot bela krema, je jed pripravljena. To je odlična istrska specialiteta, ki jo ponudimo s kruhom in vinom, k polenti, h krompirju ali tudi kot začetno jed z ocvrtimi kruhovimi rezinami ali toastom. M. Gaspari: Novoletni koledniki Dober večer vam voščim vsem hišnim ljudem! Nov let smo prinesli od zdaj za naprej! (dolenjska novoletna kolednica) F. Mihelič: Petelini SLOVENSKE LJUDSKE PESMI I Majol'ka bod' pozdravljena i s j h h M--i--L S ■0—s m Ma - jol' - ka, bod' po - zdrav-lje - na, ker z vincem si pri - prav-lje-na. Ma - -r %- $—i t-- h « . i 4- m ' A t-. —t H H M M * HH hm jol' - ka, ma - jol' -K ka. ma /CS jol - ma - jol - ma - jol - či - ca, m a P P W H p ka, ma - jol - ma - jol - či f i^t jol' ka, ma - jol' ca. i 2004 Vladimir Uršič Majol'ka, bod' pozdravljena, ker z vincem si pripravljena. Majol'ka, majol'ka, majol-majol-majol-čica, majol'ka, majol'ka, majol-majol-čica. Od zunaj lepo pisana, od znotraj vinca štrihana. Majol'ka, majol'ka,... Ker vince radi imamo, majol'öico štimamo. Majol'ka, majol'ka,... Le primi jo za roče, naj teče, kakor hoče. Majol'ka, majol'ka,... Tud' sosed naj še pije, da sladko vince užije, Majol'ka, majol'ka,... Majol'ka, kaj si st'rila, da si nas napojila? Majol'ka, majol'ka,... Zdaj se ti poslovimo, da pamet ne zgubimo. Majol'ka, majol'ka,... Če Bog da, spet veseli še enkrat bomo peli: Majol'ka, majol'ka, majol-majol-majol-čica, majol'ka, majol'ka, majol-majol-čica. SOLA TAROKA Brezplačna šola TAROKA vsak pelek otl 17,30 do 18,30 v prostorih društva Slovencev "SAVA", Višegradska 23, Beograd. Gerden Ana-Nuša Tarok je srednjeveška igra s posebnimi kartami. Igra se lahko z dvenu, tremi, ali pa s štirimi igralci. Najboljša in najresnejša igra je v troje. Tarok se še vedno igra po vsej srednji Evropi. V Sloveniji je posebo priljubljen med Študenti, dijaki, duhovniki in seveda med upokojenci. Tarok ima neštevilne možne kombinacije, zato ga primerjajo tudi s šahom. Za tarokiranje je potrebno veliko časa in volje, posebno pa želje za igranjem kart. To ni igra za družabno klepetanje. Prvi učenec Taroka v Beogradu IgorPolak je prevedel pravila iz nemščine, ki se dobijo fotokopirana. Arheolog, g.Velibor Katld se je ponudil za pedagoga šole. Iz Tiroka so se pozneje razvile druge igre kot je preferans, bridž in sans. V Beogradu pri "Madcri" obstaja klub bridža, preferans se igra bolj po zaprtih krogih. Vendar pa imajo vse te igre športni karakter in se občasno prirejajo tekmovanja. V naši šoli taroka v Društvu "Sava" bomo govorili slovensko, saj se igri in ljubezni najlažje nauči vsak jezik. Na svidenje vsak petek v Višegradski 23. Veiiko zadovoljstva vam želi Ana-Nuša Gerden BILTEN JEZIKOVNI