Edini slovenski dnevnik ▼ Vinjenih državah :-
Velja za vse leto • . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
rery day except Sundays nd Legal Holidays. :— -: 50.000 Readers.
TELEFON PISARNE: 4687 COKTLANDT. Entered as SeconcLCU« Matter, September 21, 1903, at the Part Office at Hew York, N. Y„ under the Aet of Oongreei of March 8, 1871.
TELEFON PISARNE: 4*8? OORTULND1
NO. 273. — ŠTEV. 273.
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 20, 1916. — PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA, «1916.
VOLUME XXTV — LETNIK XXIV.
Zavezniki zavzeli Bitoij.
Prodiranje nemških čet.
_/
NEMCI POROČAJO, DA SO YJELI MESCA NOVEMBRA NAD 30,000 RUMUNSKIH VOJAKOV. — RU: MUNSKO PRODIRANJE PRI DRAGOSLAVLJU. — VRHOVNI POVELJNIK NEMŠKIH IN BOLGAR SKIH ČET V MACEDONIJI JE POSTAL GENERAL MACKENSEN. — ZAVEZNIKI SO PROGLASILI BI-TOLJ ZA PROVIZORIČNO GLAVNO MESTO SRBI-1 JE. — SRBI ZASEDLI VEČJ VASI.
Iz delavskega sveta. Mehiški problem.
Predsednik Wilson o boju med slo- Predsednik Wilson se je poeveto-ji. — Se bo posvetoval t Adamso- val s tajnikom Lane-om. — Odpo-nom. — Konvencija Am. del fed. klicanje Pershingovih čet.
No«e zahtev«. pre(| wHsonom leže veliki
Bukarešt, Rumunsko, 19. novembra. — Vrhovno po- i veljstvo rumunske armado jo izdalo danes sledečo urad-J no poročilo:
—	Severna in soverozapadna fronta: Zadnjo dni so ni pripetilo ničesar novega. Ob zapadni moji Moldave smo j odbili vso sovražniške napade. Pri Dragoslavlju nepresta-1 no napredujemo. Vjoli smo štiri častnike in osemdeset j mož ter zaplenili precej vojnega materijala.
V	dolini reko Alute se boji nadaljujejo.
Pri ( 'orni se ni razen manjših spopadov pripetilo ničesar posebnega.
V	Dobrudži stopa artilerija le bolj redkoma v akcijo, j
Petrograd, Rusija, 19. novembra. — Ruski generalni j
štab poroča:
—	Sedmograška fronta: V dolini roke Alute jo bil to j dni sovražnik v veliki premoči. Po dolgotrajnem vstavlja-: nju so se Rumuni nekoliko umaknili. V dolini Tergulej so i Rumuni v ofenzivi. Ob Donavi je ]>oložaj lieizpremenjen.'
Berlin, Nemčija, 19. novembra. — Vrhovno povelj-1 sto nemške armade razglaša:
—	Fronta avstrijskega prestolonaslednika Karla F. j Jožefa: Vzhodno od doline Pntna so odbile bavarske če-j te vse rumunske napade. Najhujša bitka so je vršila ju-j žno od Hegyesa.
Operacije na sedmograški fronti so še od konca okto-l bra za nas izvanredno ugodno razvijajo. Na sme se trditi,; da so Rumuni strahopetfii in da se vstrašijo vsakega našega napada. Rumuni so dobri in vsakega vpoštevanja i vredni vojaki.
Naše čete so dospele do železniške progo Oršava Kra ! jeva.
Od prvega novembra pa do današnjega dne je vjela! naša deveta armada l,89ti častnikov, 19.338 vojakov ter zaplenila 2b topov in 72 strojnih pušk.
Proti večeru je izdalo vrhovno poveljstvo sledeče u-j rad no poročilo:
V	Valahiji naše čete prav dobro napredujejo.
Petrograd, Rusija. 19. novembra. — Ruski generalni
štab razglaša sledeče:
—	Ob celi vzhodni fronti se vrše manjši spopadi med našimi in sovražnimi prednjimi stražami. Kot vse kaže, ne bo še tako kmalo prišlo do odločilne bitke.
Berlin, Nemčija, 19. oktobra. — Na fronti bavarskega princa Leopolda se ni ničesar posebnega pripetilo.
Pari*, Francija, 19. novembra. — Poročilo francoske- ! ga vojnega ministrstva se glasi:
—	Vzhodna armada: Ob oboli straneh Doiranskega jezera so vrše vroči artilerijski spopadi.
V	bojih so najbolj odlikujejo srbsko četo. Vzhodno od reke (Vrne so predrl Srhi do vati Grunište in jo obkolili.
Nemškim in bolgarskim četam ]>oveljuje nemški general Mackensen.
Ob kolenu reko (Vrne so bili Bolgari zadnje dni pre-j eoj aktivni. Že takoj začetkoma so jo opazilo, da hočejo naj vsak način zasesti višino štev. 1212. Po tretjem splošnem! napadu so Srbi vprizorili protinapad. Sovražnik so jo z ve-iikimi izgubami umaknil proti severu.
Južno od Bitolja so francoske in ruske čete prav do-| bro napredovale.
Angleški letalci so obstreljevali sovražni tabor pri i Seresu.
Berlin, Nemčija, 19. novembra, — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša, da so se nemške in bolgarske čete umaknile v svoje pozicije severno od Bitolja.
Bitoij je v zavezniških rokah.
I raduo poročilo se glasi:
—	Ko se jo posrečilo sovražniku napredovati pri višini štev. 1212, so se umaknile nemške in bolgarske čete v neko pozicijo severno od Bitolja. Ko smo Bitoij izpraznili, so vdrli vanj Srbi in Francozi.
Berlin, Nemčija, 19. novembra. — Ponoči so zapustile nemške in bolgarsko čete macedonsko mesto Bitoij ter se umaknile na svoje pozicije severno od tega mesta. — rmaknile so so v popolnem redu ter vzele s seboj vse potrebščine, katero so bile spravile zadnji čas v Bitoij.
Vsakdo je vedel, da se Bitoij ne bo mogel več dolgo vzdržati. Mesto je le stranskega pomena.
Bitoij leži sredi doline, ki je od vseh strani obdana od visokih gorah.
Solun, Grško, 19. novembra. — Bitoij je postal provi-zorično glavno mesto kraljevine Srbije. Mesto so zasedle večji del srbsJke čete. "•'-•s.
V soboto se je mudila v Beli hiši deputaeija konvencije Ameriška delavske federacije na čelu s predsednikom Gompersoin. — Delavski zastopniki so bili pri Wilsonu, ki jim je rekel, da je njegova iskrena ž«'lja, tla bi se že enkrat nehali ti spori in boji med slrjji v Zdr. državah, češ, da je to največja nevarnost za deželo. Rekel je. da se trudi na vso moč, da bi to odpravil in da bi se mogla dežela potem sama razvijati v korist vseh prebivalcev.
Washington, D. C'.. 19. nov. — Predsednik Wilson misli najbrže nekoliko popraviti Adamsonovo postavo za osemuro delo, ter tako preprečiti nadaljne neprilike, ki morejo še nastati med železničarji in železniškimi magna ti.
Wilson se bo jutri posvetoval z Adamsonom, "očetom" osem-urne postave, s katerim bosta vsi potrebno ukrenila, da ne bodo magnati zahtevali, da se postavo razveljavi, ali pa. da ne bodo že-leniški delavci pričeli s stavko.
Washington, D. ('., 19. nov. — Jutri bo pričel s preiskovanjem osemurne postave kongresni odbor. Ta odbor ima nalogo preiskati, koliko se te zadeve med ma-gnati in delavci tičejo ljudstva in dobrobita dežele.
Baltimore, Md„ 19. novembra. Delegati Ameriške delavske fe-draeije danes razpravljajo o Wil-sonovih besedah, ki jih je govoril deputaeiji, katera se je mdila v soboto v Beli hiši.
Dalje se je pa tudi govorilo o prihajajočih štirih velikih železniških unij. Domneva se, da bodo prišli že predno se bo končala ju-trijšnja seja, toda skorogoto ne bodo predstavljeni kot v torek.
Ti štirje so: A. B. Garretson. W. G. Lee, W. S. Carter in W. S. Stone. Prišli bodo na povabilo predsednika Gompersa od Ameriške delavske federacije. Gotovo je. da bo nastop teh štirih mož največje važnosti za ameriške delavstvo, ki se nahaja zadnje čase v hudem boju proti kapitalizmu. Ti štirje bodo predložili pred kon-vecijo svojo stvar, ki je danes najbolj kočljiva v Združenih državah.
Popolnoma gotovo je, da bodo ti štirje pozvali delegate, da delujejo na to ,da bo ostalo ameriško delavstvo na strani železničarjev. Ti se bore zase in za druge za 8-urno delo.
Washington, D. C., 19. nov. — Kot znano, se - je danes mudil v Beli hiši tajnik za notranje zadeve Mr. Lane, ki je obenem tudi predsednik ameriških komisarjev. ki se nahajajo v konferenci z mehiškimi radi mehiških vprašanj.
V Beli hiši se je vršila danes ponoči konfereea med predsednikom Wilsononi, državnim tajnikom Lansingom. Lane-om in vojnim tajnikom Bakerjem.
Sestavili so tak načrt, ki bo gotovo zadovoljiv mehiškim komisarjem. Vlada Združenih držav bo dovolila, da bodo odšle Per-shingove čete iz Mehike.
Dalje se bodo morali pa še dogovoriti med seboj, da bodo Zdr. države, kakor tudi Mehika, držale na meji več vojaštva, da bo imeriško prebivjdstvo zavarovano napram banditom.
Administracija v Washington!! bo tudi toliko vplivala na ameriške financirje, da bo Carranzova vlada dobila posojilo v Združenih državah.
Grki bodo morali Izročiti orožje.' Iz Avst.-ije. — Cesar Franc Jožef. Poslanik Taraovski.
mednarodni problemi.
Iz Francijo.
V Franciji izdelujejo načrte, da bi mobilizirali delavce. — Prometni načelnik je imenovan.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Viled negotovega dostavljanja po ste, Id je namenjena iz Amerike v Avstrijo ln Nemčijo ter narobe, spre jemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Mi jamčimo ca vsako denarno poSiljatev toliko časa.; da se izplača na določeni naslov. Isto-tako nam jamtljo zanesljive ameriške banke, s katerimi me sedaj v zvezi radi vojne .11 radi sigurnosti pri pošiljanja denarji.
Gene:
K	$	Kg
10.... U50 I 120.... 15.00 15.... 2.15	130.... 16.90
20.... 2.75	140.... 18.20
25..:. 3.40	150.... 19.50
30.... 4.05	160.... 20.80
35.... 4.70	170.... 22.10
40.... 5.35	180____ 23.40
45.... 6.00	190.... 24.70 j
50.... 6.65	200.... 26.00;
55.... 7.25	250.... 32.50
60.... 7.90	300____ 39.00
65.... &55	350.... 45-50
70.... 9.20	400.... 52.00!
75.... 9.85	500____ 65-00
80.... 10.50	600.... 78.00
85.... 11.15	700.... 91.00
90.... 11.80	800____104.00
100.... 13.00	900.... 117.00
110.... 14-30	1000____129.00
Kar se zdaj cene denarja skoraj vsak dan menjajo, smo prlmoranl računati po najnovejiib cenah ln bomo tudi nakazovali po njih- — Včasih se bo (godilo, da dobi naslovnik Imj več, včasih pa tudi kaj manj. list dospe na zapad ponavadi par dni kasne jo ln med ko dobi naalovnik Uat v roke, ae pri
Pariz, Francija, 19. novembra. Veliko sv razpravlja, da bi se tn<ii v Franciji mobiliziralo vse civilno prebivalstvo kot so to storili v Nemeiji; — 11a ta način hočejo odgovoriti Nemčiji. "Temps" je pisal: "Nemčiji se mora odgovoriti na isti način. Nemčija mora biti •>rma<fana; tukaj ni nobenega Irugejra vprašanja. Dolžnost vsakega izmed nas je, da delamo, da bo naša domovina rešena. Nihče nima zdai pravice, da bi zanemarjal svoje dolžnosti--
"Journal des Debates" pravi: "Vojna se bliža krizi in treba nam je. da bomo vče produeira-
li.--"
Jutri bo uradno naznanjeno imenovanje načelnika vseh prometnih zvez. Njegovo moč bo kontrolirala vse prometne zveze bodisi na železnicah, po cestah in po morju ter rekah.
Pariz, F rancija, 19. novembra. Po eeli Franciji je danes divjal grozen vihar. Najhujše je bilo v pristanišču Marseilles, kjer so se zaganjali ob ladje in preko obrežja *aki valovi, da so potopili več la-dij, da je več ljudi izgubilo živ-'jenja in da so odnesli več majhnih poslopij, ki so se nahajala ob obrežju.
sel) v avdienci.
Dunaj, Avstrija, 17. novembra. Grof Adam Tarnowski, novi avstrijski poslanik za Združene države. bo odpotoval dne 16. decembra. — Spremljala «ra bo soproga
sprva dovoljenje <anio za tri osebe. —
Njegova žena se je včeraj vrnila iz Sofije na Dtfnaj. dočim je bi" poslanik že v nedeljo tukaj.
Italijani so odbili napad.
London, Anglija, 19. novembra. Sem je došlo poročilo italijanskega vojnega urada, ki se glasi, da so italijanske čete na tirolski fronti odbile hudi avstrijski pro- ki od nemških tinapad.	nov.
Fspeh zrakoplovke.
Binghamton, N. Y., 19. nov. — V Ameriki je dosegla zračni poletni rekord ženska, in sicer Mis-Ruth B. Law, ki je hotela poletet* iz Chicaga. 111.., v New York.
Do New Yorka sicer ni prile tela, pač pa se ™ mogla prvič vstaviti v Hornellu, N, Y., ki se nahaja po zraku 668 milj od Chi caga. Odtam je pa priletela dc sem. Skupaj ie nanravila 785 mil; v sedmih urah in 13 minutah, kai ie dozdaj rekord.
Miss Law pravi, da bo poskvi sila še enkrat poleteti iz Ne' Yorka v Chicago, oziroma ns sprotno.
Posledice draginj*.
Več kot 1500 pekarij se je zr. nrlo v Združenih državah od 1 avgusta, in še več drugih danzr dnem zapušča ta biznes. kajti n«-^oeoče je £anes manjšim, kako udi srednjim pekarijam izhajat* <0 se je ves materija!, ki se g?
»bi pri peki podražil.
To je izjavil pred par dnevi * "hicagu Mr. J. M. Bell, glavr tajnik National Associatin o Master Bakers of America.
Štirje parniki potopljeni
London, Anglija. 19. novembra Llovd danes poroča, da so bili potopljeni štirje angleški parai-podmorskih čol-
Vsled zelo slabe
tveze svetujemo rojaka« pottljatt sdaj denar * brzojavu.
Natančno smo poizvedeli, da pridejo take poSiljatve za današnje razmer« hitro. Za naslov, se računa 65 centov za vsako beseda Najboljše je. da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazai oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične poSiljatve sredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder Jib odpošljejo na določeni naslov.
Potrdil o izplačilu se zdaj is stare domovine ne more dobiti, toda banks K- K- Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo iakozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza, sopet vre jena.
Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svotr kot so spodaj navedene in še naprej do 10.000 kron.
Za take pošiljatve ae naj nam pošilja le poštne Money Orders In denar ▼ gotovini, kajti privatnih Čekov za brzojavne pošiljatve nI mogoče sprejemati
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI ŠE $4jN ZA BRZOJAVNE STROŠKE.
Naslov se mora jasno napisati in dodati: pailje na) se brzojavna.
K: 100.00..........$13.00 | K: 800.00..........« 7&00
K: 200-00.......... 20.00 | K: 700.00.......... 9L00
K: 800.00.......... 88.00 I K: 800.00.......... 104.00
K: 400.00.......... 62.00 | K: 900.00.......... 117.00
..... aSjQO j K: 1000.00..........
TTMBKA FEAHK 8AZm»
Atene, Grško, 18. novembra. —! __	_
Vieeadiniral Fournet. poveljnik za- PREDSEDNIK WILSON BO PUSTIL NA STRANI vezniškega brodovja v Sredozem- VSE DRUGE STVARI IN PRIČEL REŠEVATI RAZ-skern morju, je poslal grški vladi NE ZAPLETENE PROBLEME V ZUNANJI POLITI-noto. v kateri zahteva, da morajo | KI. — NAJBOLJ KRITIČNA TOČKA JE VOJEVANJE Grki izroditi vse orožje zvezni-j 3 SUBMARINI. — BLOKADA. — MOGOČE JE, DA
samo STJS	vLt m^1! BO TUDI KAJ NAREDIL GLEDE MIRU. - V BER-
začeti takoj s splošno demobilize; LINU VSE GOVORI O MIRU. — ISTOTAKO TUDI
cijo. Grki bodo vložili proti temu NA DUNAJU, protest, zn katerega se pa zavez-i	_
niki najbrže ne bodo veliko zme-' Washington, Y>. C.. 19. novembra. — Pred predsedni-
' Be-lin, Xem.*-ija 19 oktobra _ikom ^Vilsonom leži najbolj kritična in komplicirana med-O zdravstvenem stanju ee^rja! uaro<llla sinuieija, kar jih je bilo zadnje čase. Domneva Franca Jožefa j«, bil izdan te dm|^ da bo predsednik Wilson pustil prihodnje tedne pri sledeči zdravniški buletin:	nuni vse domače zadeve ter bo s svojimi svetovalci pričel
-Cesar je imel zjutraj še malo\ reševati kočljive zadeve v zimajnji politiki, mrzlico. Vladar je še vedno neko-j Znano je, da sta se predsednik Wilson in državni tai-
ntvil^'^lTeT^Ui	«f	k« seje Wilson vnul v
svoji bolezni, je eesar vsak dan U ashmgton, iz cesar je mogoče sklepati, da smatrata oba par ur na delu. Zdravniki so mul rse zunanje zadeve zelo komplicirane.
prepovedali imeti avdienee, toda! Predsednik Wilson mora zdaj odločiti, kaj bodo Zdr. on je vseeno sprejel včeraj par o- Iržave vkrenile napram nemškem submarinskem vojeva-
lju, dalje napram angleški "črni listi"; potem kakšno sta-išče naj bi v bodoče Združene države zavzemale napram vsem vojskujočim se državam.
Razume se. da je nemški submarinski problem naj-jolj kritičen. zadnjem času se je dogodilo pet slučajev, in deset drugih oseb. Najprej jej la so Amerikanci izgubili svoja življenja, oziroma, da so
nusid da i,o odpotoval 9. deeem j m poTnpljeni ameriški potniki. V vladnih krogih so ume-hra. toda to ni bilo mogoee, ker i , -	, 1 w i ~ 11 - -i 1	i	, ,
mu je bila nreskrbela amer. vlad« l*a> ^J^d* Zdnizemh držav nikakor ne bo tn>ela. da se
Jo vmeevalo življenja civilnih ljudi na morju.
Znano je, da Nemčija 110 vso moč hitro gradi submarine in da je mogoče, da bo Nemči ja pričela izstradavati Anglijo, kar bi imelo svoj efekt na vse narode, in popolnoma rotovo je, da ne bi mogle Združene države tega mirno gle-lati.
Kar se tiče submarinov je stališče vlade Združenih dr-'av sledeče: — Ne sme potapljati parnikov brez svarila; e sme se potopiti parnika, da bi bili pri tem v nevarnosti i udje, ki so se nahajali na njem. Gotovo je, da se bo Nem-ija izgovarjala na topove, ki jih iraajo razni parniki na rovih, toda 11a to se vlada Združenih držav ne bo ozirala, cajti kot znano imajo ladje topove le v obrambne svrhe.
Zdaj so dve možnosti, namreč, da bo Nemčija sprevide-a, da Anglijo lahko izstrada z dovoljenim vojevanjem s ubmarini, ali pa, da bo pričela v kratkem potapljati vse »amike, ne da bi jih posvarila, česar posledica bo prekinje-je diplomatičnih zvez med Nemčijo in Zdr. di*žavanii
Poleg tega je pa slučaj "Lusitanije" nerešen. Nemčija se je vsem udala, le glede odškodnine za ameriška živ-enja ge ni stvar rešena.
Odnosa j i med Združenimi državami in zavezniškimi -i1 ami so tudi precej komplicirani, tod aniso tako nevarni ot oni z Nemčijo. Gotovo je, da bo šlo še par not v Lo*i-lon oziroma Pariz radi zaplenjevanja nevtralne pošte, ra li *4črne liste*' in radi angleške blokade, s pomočjo katere Inglija ovira ameriško trgovino z nevtralnimi državami.
Gotovo je tudi. da bo pričel predsednik Wilson de'afi lačrte za bodoče odnosa je med Združenimi državami \n v'senii vojskujočimi državami.
Delovati se bo pričelo tudi skorogotovo za mir in poem tudi za trajen mir, katerega upajo doseči s takozvano Mednarodno svetovno ligo.
Zelo neprijetno je tudi mehiško vprašanje, katerega zdaj še ni moglo rešiti, kljub vsem konferencam, ki so se vršile med ameriškimi in mehiškimi komisarji.
Berlin, Nemčija, 19. novembra. (Preko Savville.) -Danes je v Bazlu, Švica, izšel v posebni izdaji "list National Gazette*', ki je pisal, da bo pričel predsednik Wilson delovati za mir. Takoj, ko se je vest raznesla po Nem-''ij i, je pričelo vse razpravljati o miru. Nikdar se ni slišalo še toliko govorjenja o miru kot ob tej priliki, kar vsekakor znači, da je postalo nemško ljudstvo bolj navdušeno za mir kot za vojno.
Vendar oficielna Nemčija o vsem tem modro molči. Kot je bilo sinoči mogoče zvedeti v nemškem zunanjem uradu, ni prišle od vlade Združenih držav še nobenega predloga za premirje. V nemških vladnih krogih se govori, da ni treba misliti, da bi se Nemčija udala, namreč, da bi prepustila nazaj zaveznikom vse ozemlje, ki ga je tekom te vojne osvojila in obdržala.
Dunaj, Avstrija, 19. novembra. — Veliko zanimanja povzročajo vesti, ki se glase, da bo pričel predsednik Zdr. držav, Mr. Wilson, delovati za mir v Evropi.
Ko so prišla prva poročila o Wilsonovem delovanju za mir, so pričeli časopisi prinašati članke, v katerih so se zelo pohvalno izražali o njegovih idejah in so tudi priponi nili, da je njihova želja, da bi imel uspeh, ki more pa le priti, ako bi zavezniške države postale nekoliko bolj mehke. —
Gotovo je, da bi bila Avstrija takoj pripravljena pomagati predsedniku Wilsonu pri njegovem delu, toda ne drugače, da se zavezniške države oprimejo bilke, katero jim bo pomilil predsednik Wilson.
»jem denarja!

/
GLAS NARODA. 20. NOV. 1916.
"GLAS NARODA
(Bovniu D*Uy.)
OvMd and pabll*h«) by Um
10 PUBLISHING
(• wwontka.)
v« ANK RAKRRR Prw*S4ent.	t/lUTS BENEDIK. Treasurer
I L O T I I
O O M P A I T
<*<*!* uf t*usUM»aa of t be corpora ti ou aod addresses of above officer«: *2 rw>rtl«ndt Street. Boromh of Manhattan. New York City. N Y_
** orio leto velja Oat aa Ameriko In iZa pol leta aa meeto New lock..	24)0
Canado ---------- $3QA (Za Erropo u rae leto........—	4.50
pol let«........mm..«*..« 1.00 Za Evropo ca pol leta......2X5
ih»/. o m<*«to New York.. 4.0C Za Erropo xa £«trt leta..............1.70
., j NAitofiA" lafaaja raak dan lzrgemfil nedelj ln praaalkoe. •
-VLA8 NARODA"
("Voice of the People") V"" tvarj day except Sundays and Holldaya.
finbecrtptlop yearly ta.OO_
__Mtwtteeaat on agreement.
Uopial brea podplaa In oeebnoad ae ne prlobčnjejo. Denar naj ae blagovoli poSLljatJ po — Money Order, rri fT>r«ii.*M k raja naročnikov prosimo, da ae nam tudl prajiaja MfMi*
ua hitreje najdemo naslovnika._

Dopisom In pofilljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
_ivi^fot,	>'«trtlamli
Nmt T«* Oltr
V pravi luči.
In potem ji skuha kavo temno drao. ne rujavo.
Po o-bedu si poči je oaia. on pa naj parni je!
No. pa k«ij hočemo, mladost je bila in bo norost. Ali tudi neki drugi zjJkon.ski jarem bi radi odložili. -rlasi so ea že dekado let nosili; sedaj suj na takozvani boljši strani imočuo žulji. Pa saj nekdaj liaderlop je pel:
COPYRIGHT HARRiS €. EWINC, SASU,"
MOR-
S pogledom tužiiim videli smio pasti
zvest ol>o. značaj, vzor in skaio. dob.
da nihče nima sam ga sebe v lasti,
da vse zdrobi, omaja časa zob. j	Opazovalec,
j (Veselilo bi r.as od Vas še kaj ;*prej«.ti in nuTi-sniti. — Čred."'
j Andricc, Pa. _ Mislim, da ni t bilo še dopisa i/, n-še male slovenske must-lb i ne. K:tr se tiče dela. delamo v.sa.k dan In tudi delo se lahko dobi. Ali s t«ni ni rečeno, da je delo oziroma zaslužek dober; in s teili tudi nobenega sinu ne vabim. ker delo je raznovrstno. Kar se tree rovov ŠT. 1. 2. I in 4, IhhIo kmalo zgutovljciii; v teh rovih ni bilo preslabo. In zdaj jo družba novi rov odprla; tam je i pa siabo. gori in na sredi j«- en j čevelj kamna (slate), in družba nič več ne plača kakor v drugih
_ . , . . . -i; nv AAtu/iijiudii iuau^fifliii UtLZiAV. rovih. Družba se brani fia vse Nemci so se zadnje dni prav posebno postavili, li- ----——--— ......-:---kriplje kaj vet- pJačaAi; ona ne
stiin maloštevilnim odpadnikom, ki se po krivici imenuje-f _ j1Jl tls°('e Jselgijeov je lnlo odpeljainli v Xem gleda na trpina delavea. Rajši si
•jo sinovi slovenskega naroda, bi bilo dobro na ta ali oni <*UO. Delali bodo bodisi na poljih, bodisi v tovarnah za »abavlja vsakovrstne. stroj,-, sa-
iiaein odpreti možgane ter vliti vanje malo resnice.	| »"uiieijo.	. mo da deJ«v,u a, plača par een-
-- - ■	'	S tem aktom je povspela Nemčija na višek nes- l 'T. .3lh twh
xi. Zdaj si je nabavila sledeče stroje: stroj za kopat. stroj za naporno lopato. —
sodnim ljudem v malo razvedrilo, nerazsodnim pa v maj-	-ausKo-j-oijsKem je mio <iru-a<V, Po svobodi lire-,Kar se tiče društev, šo dobro »a-
n .-,ouk __ipeneei narod se je oprijel onega, od kogar je kaj prieako- Pobijemo, da se vsak rojak lah-
-N-cm«ja se bori na dveh glavnih frontah. Na vzhod-j ^ In kerso obljubili Xe.nc-i Poljakon, svobodo, se	£££
ni in zapadni.	-	' ' n i v • • i	-	' spa d:, ječe v Forest Citv Pa in
Na obeh straneh sta sovražnika precej močna, tako	^sa.je trajalo, predno je bila izdana tozadev- slovensko svobodomiselno podp.
močna, da Nemčija v vsej svoji energiji in vsem svojem	,f1/	je bila vendarh- izdana: s«.- jdruštva, ki se je ustanovilo šele
.. „ ..	.. .X... - nemški cesar.	jpred par meseei. I»a j«'- že obiskala
je določeno, da bo dobila Poljska svo- to	m uovo fbni^tvo smrt;
lin <lo p„ri7,	»— — -orala pomagati Nemcem in' Avstri j-"»in natega društva
Ko te začela Nemčija svoje človekoljubno delo, ni tr- -m in da bodo morali Poljaki ob vseh prilikah P,ma J- ^ S^I'S
čila na i pre i na sovražnike, katere so določili diplomate! n	n' k! s,ta	— svobodo.	dllo g. oktobra, to je bilo ravno
kot Vx]'rc	I Poljaki so bili proklamacije veseli. Slišali >
Med Francijo in Nemčijo je belgijski narod, med do< ^so pa razumeli njihovega pomena.
Iz teli izvajanj razvidimo, da je s Poljaki uo tako, kakor z Belgijci.
priliko, zakaj noben, ne ve ne ure, i ne dneva, kdaj ga lahko nesreča, doleti. Pozdrav vsem braleem in bralkam Glas Naroda! — Poroče-'
valve Rakovski.
Standardville, Utah. — Za da-| in-s Va;n ne morem poročati nič ve-<eiih novie. pa?"- p« tužno vest. i
VABILO na
W VESELICO
ki jo priredi
! društvo SV. I* ARB ARE šte\.
71
v -Tohnstownu. Pa . v soboto 2. decembra t. 1.
v dvorani društva "Triglav", da v.- je ponesrečil naš rojak' T.-mpotoai vljudno vabimo v>a .Mart;« Broketa v tukajšnjem ro-( sosednja društva, kakor tudi po-vu. Dne 7. novembra je nalagal sami/.ne rojake hi rojakinje iz premog, toda nesreča je hotela.'bližnje okoliee. da bi nas na Ta veda so se podJogi izpodhili t.*r nje- č« r \ ol ilnem .šte vilu posetili. ga dobili pod vozove. Ilil je naj Veselica se prične točno ob 7. mesni mrt»-v. Pokojni je bil doma uri zvečer. Vstopnina /a moške v Wlik.-m I>olu. Hrvatsko . Pri-1 je	dame vstopnine >pr -
'iioije. V starem kraju zapusča|ste. Za vs.-stransko postrežbo ba-žalujočo soproiro t«-r oče4a in taa- .le i/bnrn<» presfcrbljrno. ler. a \ tej dttželi žaJuj.»-ega sva-j Po>. hnn naj člani vzamejo v ka. Pogreb se j<- vršil ^iu.- nov.' naznanjc. da kdo se \ «*seliee ji«' »a katulrško p«.kop;.lišV v IIelv vdei.-ži, plača r»i) e«-ntov kazni, iz-per. I tah. Xaj!ej»šo z liv^o izre-;\z«-ti p;i niso tudi ne ciniki in'ne tam društvu Slog:x Sloveneev št.|oddaljeni člani. Vsakemu je zna-i4 Z. S. Z.. kakor tudi društvu no. da smo poshdi deh-truta na 1 barbare ši. !».">. lei sta s., oba koiivem-ijo in nj»-ga smo izplačali, korporati /no udeb-žila pogreba.'toraj morama gh-dati vsi. da dru-da si ravno i:i bil pokojnik v nobe- štveno blagajno zoq»et zakrpamo, leni omenjenih dnišlev. Tu je \a v.-s» !o sviilenje 2. dee.!
KAPITAN EDWARD W. EBERLE, SUPERINTENDENT NARIŠKE AKADEMIJE ZDRUŽENIH DRŽAV.
To bi bilo zanje najboljše zdravilo, katerega ze vec kot dve leti pogrešajo.	ramnosti. S tem je pokazala, da ji ni sveto niti ono. kar >
To kar bomo zdaj napisali, naj bo pametnim in raz- j >veto največjim divjakom.	i klada t in tudi .
liudem v nmlo razvedrilo, nerazsodnim na v maj-i JNa ^usko-Poljskem je bilo drugače. Po svobodi lire- Kar se tiče društ
a UUOll rMIcllll-ll OUl .^M la/illlivn jm-VVj	' ---------1 .	..	r-,1 l	•
močna, da Nemčija v vsej svoji energiji in vsem svojem; na proklamaeija. Slednjie je 1 junaštvu ni mogla ničesar posebnega doseči. Od Visle do;P°dPlsala	avstrijski ni „
Pet rograda je namreč še daleč, ravno tako tudi od Verdu- . X proklamaciji je določeno,
j najboljše pokazalo, kako h?pa tra vlada med tukajšnjimi Slo-vem-i. Najlepši zahvala tudi tr"-voMiikoma ob odprt fan grobu g. Ki a n k u .Maloviču i;i ir. .Marku Re-•>eku ter vsem. ki ><» t»a spreauili
iv	zadnjemu počitkii. Tt» je zoper druvtwuo blagajno, lep zghxl. kaj veiju za človeka podpovnf* druš-Jvo. Rojaki, kateri še niste, ne odlašajte ter pristopit.- v društva, ker ne vemo ne ure,ne dneva, kdaj nas kakšna nesreča doleti. Še enkrat moja"	Novo posojilo, najsrčnejša zahvala vsem -x»vde-' London, Anglija. 1M. novembra, iežnikom pogreba, tebi. .Martin, 'lovori in piše s.-, da bo 1. januar pa naj bode lahka svobodna ame- ja angleška vlada razpisala uov.» riska zemlja, a žalujoči rodbini vojno posojilo.
v	stari domovini moje najiskre-
nejše sožalje. — .Matija .Jadro.1	OčHie velikih družin,
žalujoči svak. Matija Juričič in Ivan Broketa. žalujoča rojaka.
T«-mpotoru	tudi naznauj.i
vsem članom našeg-a društva. <la vsi y<leležv- s.- je dne liti. novembra. ke^-volili bomo nov inlbor za prihodnje h-to l't|7. Kdor s.- t.->ej.- ne vdeleži. f»la«'*a "mi eentov v kakor velevajo pravila; i/vztli so le bolniki in nad -5 milje oddaljeni člani.
S sohratskim }>oz<lravom
•losip Bmbui, tajnik.
t ma mnogo, denarjev malo. prj.
Berlin, Nemčija, 1H. novembra, i Vojno ministrstvo j»- danes naznanilu. da se vojakov, ki so očetje ■ • velikih družili, ne bo odposlalo v prvo bojno črto.
j jo armado, ki bo mor
so lc bese- na nedeljo. ^>f>oldn<
je bil prišel (domov na kosilo in je bil iz van-
skorai r iv- l^dno	Ko ^ v° kosiJu l>ri'
'	nazaj k svojemu delu. se j
Razloček je samo ta da prvi z jezo in ogorčenjem »J^^^^t ti 1 magajo svojemu sovražniku, docim mu bodo drngi, v^aj šmtjanške i ,.-e na Doit.njske,„ in prvečini, pomagali z veseljem in še precej radovoljno.
P
Dopisi.
Repuhl ihanei
Nemčijo in Rusijo so Poljaki.
Razloček je bil le ta, da so bili Belgijci prijatelji Francozov in sovražniki Nemčije, doeim so bili Poljaki v pr\i vrsti nasprotniki Rusov in šele zatem Nemcev.
Belgijski narod še vedno vstraja.	^ , . . . ...
.-r i	• -	,	j , i, -	Joda kmalo bo prišlo spoznane In L-.» u■„],
Vedno man] ga le sicer, toda vsi od prvega do zadnje-(	-	1 , ' K IM»u«»
•	■ ,'• , ; u i-	i •	spoznali, s kom so imeli oiiravka, bo >o-i.i»,iv»n.
ga so istih misli kot so bili prve dni vojne.	i 1	!	I H lM»zno.
Belgijci so nudili od začetka odpor in ga nudijo že zdaj. Poljaki so pa mislili, da jim bo Nemec boljši gospodar kot jim je bil Rus, in zato so začeli iskati njihovega prijateljstva.
Namen Nemčije je izrabljati, in to izrabljati do — skrajnosti.	^^^B^* I I
Izrabljanje je lahko dvojno: direktno in indirektno. In Nemčija izrablja na oba načina.
Na zapadu direktno, na vzhodu indirektno. Belgiji j nič ne koristi, če so plače zvišane vlada kot tiran, Rusko-Poljski kot volk v ovčji obleki. j20—:i0 odstotkov, se je pa živež
Kmalo po osvojitvi Belgije, je liolela pridobiti bel-	druge potrebščine podra-
. žilo za 50—100 odstotkov. Tako . i smo še na slabšem kot pred par .	lB1L± ucocuc mu leti. Nemški kajzer bi nam -zelo
obljubovala Nemčija vse mogoče stvari. Pravila mu je, da vstregel. ako bi nam poslal kak-ga hoče osvoboditi izpod francoskega jarma in angleške j snega Batoeky-ja, da bi prijel za nadvlasti.	vajeti in reguliral nezaslišane ee-
'olja —k.
Reading, Pa. — Dela vske raz-mere v Re-adingu so precej dobre. Kar se tiče dola, istega se povsod dobi. Plačo so kapitalisti tudi pre-; eej zvišali. vendar to delaveem
gijski narod na svojo stran.
A' imenu pravice, zakonov in drujrili besede
Belgijci so prav dobro vedeli, da francoski jarem ni »f UuV* v Ameriki. ^ Dvomim.^da bil posebno težak in da niso Angleži Belgiji ničesar hude- "J™ ^^ZuK^*} Po volu pa prizadeli. ^	; vah Najbrž se ne bi tudi jaz znie
Niso torej Nemčiji šli na lini, ampak so vztrajali pri nil za to draginjo, če bi imel 7o pravični trditvi, da so Nemci po krivici prekoračili Bel- tisoč dolarjev letnih dohodkov, bi gijo in na zločinski način spravili belgijski narod v polo- »>laCal ,krOTUi)ir i>0 2
žaj, v katerem se zdaj naliaja.	'	bu;elj1 m JaJt'a po,	^
-r-f j , .. .	. ,	. ; gari bi posnemal tudi nekega
Jvakorlntro je Nemčija izprevidela, da so vse njene newyorškega -baukirja, kateri je
besede zastonj in njena prigovarjanja brezuspešna, se je sklenil pogodbo z nekim lastni-
pokazala V pravi luči.	!kom. kokošje farmo v Jersey
In takrat so se začeli za belgijski narod hudi časi, ki Shore. Dotični bankir bode vzel
so morda hujši kot so bili dnevi pregaženja in okupacija - vsa'k kdett,12 ducantov jajc do
tr«;,.;^« •__i i-i i . -	,	T	**. prvega aprila m plačal za vsak
Kiivica je sledila kriviei, nepostavnost nepostavnosti. dlKsai|t ^ en dohJ. Ml, Wilsomi Zastonj so bili vsi protesti, vsa dokazovanja. Kardi- bi bilo tudi škoda s tem izgubija-nal Mercier je storil vse, kar je mogel, toda pri Nemcih je . ti dragoceni čas. Pred par dnevi naletel na gluha ušesa.	so bile volitve. Ker snno ponovno
Malo moei je ostalo belgijskemu narodu, toda še te ie	wjhon» predsednikom
moral dati Nemcem na razpolago.	'	^2av\suu> ^0T0..2a:
x-r	...-1	,.	dovoljni znjun in s sedajnjimi
Nemec se ni zadovoljil samo z zemljo, hotel je prido- razmerami. To smo še posebno
biti zase tudi narod. In pridobil ga je. Po sili seveda na dokazali v Readingu v sobdito n.
skrajno zločinski liačin.	t. m., ko smo imeli v proslavo
Nemčija je zdaj v veliki zadre«i. — V prvi vrsti ji!Wils0rii)V0 izvolitve parado po
manjka delavcev, v drugi vrsti pa kruha in vojnega ma-lw'-f1 ? v ^^
teriiala	■ Wilson! r our more years for ^Vil-
i ■• •	i	son!?* Republikanci so sicer grdo
Belgijce je moi*ala hraniti. Kako jih je hranila, dobro! gledali, toda kljub temu pomagali ali slabo, ne vemo. Fakt |e, da jim je dajala nekoliko hra- kričati; no. saj takrat jim ni pone in nekaj drugih potrebščin.	, magala-nobena ^žavba". Jest eelc Od tega ni imela v začetku nobenega dobička in republikance™ take prišla slednjič do prepričanja, da je hrane in potrebščini,
katere da svojemu nasprotniku j- škoda.	tako starega kosmatega medveda
Da se to nekoliko popravi, je odredila, da bodo mora- jtak kosmatinec bi bil dober z.-, li vsi Belgijci, deloma služiti v nemški armadi, oziroma ivraibc« v žitu plašit, nikakor pt delati za nemško armado.	ne 23 žen8ke «ia«e io>-it. Prav »c
In zadnji teden je dospelo v- Afriko poroč-Uo, da je j ™t^T^X^Z vzačela izpolnjevati ta sv<y jjacrt \ _ _ . _	J ved laiko r brlog, kamor spada.
zapravili Urezpo-
j ' l>i! leta v Ameriki. I)oma zapušča starega »četa ženo in <tiri nedorestle otroke; star j* bii 47 h t. Pil j.- v dveh društvih, namreč Slovenski Svobodomiselni Pfulporni Zvezi in neikom angle-
----1'... ..j! in i./.jji/- ..	,
trehno — ko; pravijo demokrati 1,1 <,nistvu- P'-kopan je bil na, uase n,- jM»vedo) — 7 milijonov katol,,skem P«kopa^išču v Crab j
j on o v
uolarjey za reklamo in podkupovanje. c
ne za svoto Holjšr šnemu
Pree. Na zailnjem počitku sta ga bi bili republikanci me- Pr,MtniIa oha društva, st,-. Barbare svet vprašali, hi l»ili lo 111	Svol>- P"dp- Dr.. polno-
lahko deloma prihranili *t, viluo 5n vsi Slovenci iz okolice, bi bilo dati pet e.-ntov Kak- Pok°jJ,i J** 1,11 vljuden in mir-ita.!ijanskemu brivcu, da	zna,'aia tCr zelf> spoštovan
osi rigal Mr. Ilughesa ter ,,ri vsHl tukaiiniih rojakili. Tebi,
Gla^oviti '"Lutlty Tl^er" s* zdaj nudi ljud*tvu za cent. ki »o jo prvie plačali»»lonerj v »odihl
Je močan ia blag- — naprodaj * železnim zaklon-«m jamčeno varno, ali denar na-
Čimprej naročit*-, temveč pri hran te.
Stulz Brothers
S S «1> BuUdiav. Kami City. M«.
bi bi _ . .....
naredil iz liuvKeda pridnega dra?1 IvalK. !iaJ bode la!lka tuja Vankeeja. Pri fotografu hi moral	- Vidimo se nad zv*z<lieami
le še zobe pokazat kakor to ume V*1 «"«krat. — Toraj, rojaki, pri-.Mr. Wilscn. gotovo bi bil dobil stopite k društvom, tu imate lepo
večino ženskih glasov na Zapadu;'	------
jaz j »a bi imel priliko mu čestitati 1 12 C A I HM A kot .predsedniku Združenih dr- A— VfcrtJUVJni/^ 2av- Ali narodni pregovor pravi: JAMČENE VIŠKE
po toči je- prepozno zvoniti. Ker bi p.i r<>publikanci najbrž I. 1920 " ' ' ^ " zopet pozabili vprašat mene za svet. jim svetujem že zdaj. Ker zdaj ženske volijo /.•• v več državah in jih bo o prihodnjih volitvah še več volilo, svetujem ivpub-Iikaneein. da v prihodnji«*- pustijo v brlogu starega Roosevelt a in medveda Hughesa ter od her,-j o predsedniškim kandidatom kakšnega mladega neoženjenega \ ankeeja. Ženske bodo za njega glasovale tako gotovo kot gredo čebele na med. S tean se bo dalo par milijonekoy prihranit na reklami in {»odkupovanju. Glavnio je pa .vendar, da >e prihrani pet eentov. kar bi se moralo dati ka-' kemu Italijanu v slučaju, da je-Hughes kandidat. Ljudje pravijo, da dober svet jo zlata vreden. Ker so pa republikanci zdaj precej suhi in bo še štiri leta lakota v njihovi stranki, jim prepustim moj,svet drage volje zastonj. Ko bode moj svet. deloval, upam, da ne pozabijo tudi name. Toliko o politiki. -venskega
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zločinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umira i o ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-| sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem!"
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Xe smenu ]>ozabiti slo-napredka v Readingu. Napredujemo na vseh straneh in »e amerikaniziramo, posebno še nlajšc ženske (mislim le uekate-da nam se obeta prav idilično ivljeuje, kakor tista pesem:
Zjutraj ona promemra, duhovito konverzira, i On doma ae pa požuri, da pomete in zakuri.
Kdor* 'želi poslati svojcem
v staro domovino
kako svoto denarja za
tp
na to takoj stori in sicer naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja.	/
W Za cene glejte v listu na prvi strani.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N Y.
GLAS NARODA, 20. NOV. 1916.
Iz Avstro-Ogrske.
Poroča se, da se je 1. oktobra vršila >eja ogrskega parlamenta, in sicer tajna, pri kateri je Štefan Szabo, poslanec, zastopajoč poljc-dcljsko stranko, poročal o slabi letini leta 1916.
Omenjeni poslanec je pri javni seji rekel, da je letos slaba letina v eel i deželi, nakar ga je grof Ka-rolvi prekinil in predlagal, da se vrii zborovanje tajno. — in vršil j se je dalje tajno. (Toraj Karolyi ni bil poslan na fronto, kot se je poročalo).
Rene Arcos, dopisnik nekega chicaškega in nekega newyorske-ga lista, poroča iz Švice, da je na Dunaju velika kriza radi hrane, pravi, da je od septembra sem vedno večje pomanjkanje. Skoro nemogoče ",e bilo zadnje čase dobiti na Dunaju kako meso. kruh ali sladkor. Pred trgovinami so se včasih žene že ob štirih zjutraj zbirale in napravile dolge vrste, čakajoče na hrano, toda najbrže so dobile le košček kruha in par krompirjev.
Isti časnikar pravi, da je v Avstriji ljudstvo boli zoper vojno kot v Nemčiji ali Franciji, oziroma v katerikoli drugi deželi.
Socialistični krogi v Švici so do-znali iz zanesljivih viTov iz Avstrije, da si želi delavstvo le miru in hrane ter boljših plač. Velikokrat pride do stavke, ki pa nima zdaj v teh burnih časih za delavstvo nobene koristi, kajti talce slučaje se hitro odpravi.
Omenjeni časnikar pravi, da je bilo tisto poročilo, da je bilo v nekom štrajku na Dunaju ubitih 700 delavcev, resnično.
Da more človek doDIti uckako idejo o postopanju avstrijskih o-blasti napram svojemu ljudstvu, mu je treba le brati uradni žurnal Bosne in Hercegovine, Sarajevski List", ki poroča o postopanju s profesorjem Stjepanom Grdji-čcm, voditeljem srbske opozicije v saboru, ki ie bil obdolžen, da ni vstal, ko je predsednik seje naznanil. da je Njegovo Veličanstvo Prane Jožef zopet ozdravel; drugič je bil pa kriv tudi raditega, ker se je vdeležil seje v neki zelo svetli ali sivi obleki na dan 28. junija. t. j. na dan, ko je bil umorjen Franc Jožefov prestolonaslednik Franc Ferdinand. Obdolžilo se ga je tudi, da je on govoril s svojim bratom Vasilom Grd j i čem in poslancem Njejičem, medtem ko_so drugi kričali: "Slava mu!" Tribunal je obsodil profesorja na štirinajst mesečno trdno delo vsled razžaljenja veličanstva, poleg tega je pa moral plačati še vse stroške, ki so nastali pri sodišču vsled njegovega zločina.
Rene Arcos pravi, da je to samo en primer, kako se postopa s tistimi. ki hočejo kako drugače čutiti kot avstrpsko-nemško.
Da, tako je.
burejnosti je deklico celo sunila v hrbet, da se je opotekla in da ji je; padla butara na tla, kljub temu. da se je reviea opravičevala.
Slični slučaji se dogajajo danza-dnem.
Živali žive razkošno, v izobilju, medtem morajo pa uboge človeške pare stradati.
Tak je sistem današje družbe. In kako dolgo bo še?
Mnenje ameriškega čas-
Pred par dnevi se je vrnil v Združene države splošno znani ameriški časnikar Frederick Pal-; mer, ki se je mudil sedem mese-' cev na sommeski fronti, kjer je bil daljčasa edini ameriški čas-: nikar.
On pravi, da je skoro nemogo-; če, da bi bil mir sklenjen spomla-'. d ž ali pa poleti 1917. Edino možnost za to jo. ako bi postala pozimi Rusija toliko močna, da bi pričela s tako silo tiskat i na Avstrijo, da bi morala skleniti se-J paraten mir.	j
Francozi pravijo, da se bodo' tako dolgo borili in umirali, da' si bodo priborili nazaj Alzacijo! in Lotaringijo. Angleški diplomati in angleški vojaki ne bodo) nikogar poslušali, ki bi jim mo-eroče govoril o kakem miru.
"Rumuuska kampanja, bo odločilna, ako ne čisto, pa vsaj zelo odločilna v nadaljevanju vojne'\ je rekel Mr. Palmer. Od pričetka Rumunci niso hoteli poslušati zavezniških poveljnikov, temveč so V New Yorkn so razni eksperti slepo drvili naprej, češ, da hočejo za hrano preraenali, da so raz-nieti na vsak način najprej Tran* ni špekulanti a jajci napravili te-silvanijo itd., toda zmotili so se kom enega tedna nekaj manj kot kot je znano.	| en miljon dolarjev čistega dobič-
Zmožni gonerali na zahodni ka. — fronti so prav dobro vedeli, da! Ako se ne bo posrečilo mestu ni postopanje Rumunije pravil-1 New Vorku vzeti jajc iz rok teh no in pametno, bili so zelo pesimi-i špekulantov, bodo ta teden jajca stični.	j še dražja in toraj tudi dobički
Ko je padla Konstanca, so bili, špekulantov večji, na zahodni fronti vsi prepričani.) Pri prihodnji mestni seji. so da bo doletela Rumunijo usoda bo predložilo legislaturi predlogo. Srbije. ("Clovelandski Ameriki''J da bi mesto samo imelo razne žabi bilo dobro vedeti, da so toraj loge pod svojo kontrolo in tako tudi zavezniški generali na za- -nadalje preprečilo, da ne bi raz-
Pozablja« slovanski narod.' GRIPA.
Shalts, M. F.
v da
is Paral Kota ln Martin Rado.
Frank
D.
ti*. ULkovich.
Ctalabola. Mina i K. 7«nc ta Jatoofe
Pelrtctj
Doloth. Mfcm.: Josepb SharstoiB. Sly, Minn. In dteUn: Ivan OoaJa
V slovanskih listih se mnogo Ali se spominjate epidemije piše o Črnogorcih. Bolgarih, Ma- lanskem letu? Pripravite se, lorusih in o vseL drugih vejah, ve-	se obranite prehlada!
likega slovan.«flkega plemena, ali	_
o Belorusih se piše prav malo, so Zdrava pamet vas uči, da bo
nekako pozabljeni	j Bolgarski Krvni Čaj uničil vsak!,oe- J• peabtii ** M- PeruAek
In vendar je Belorusov šest mi- prehlad preko noči. Te dragoce-! hjonov; ie leta loll, so imeli svo- ne rastline odpravijo vse strupe| mS^ : lT^PtJL. ~ je slovstvo, tu Ji sedaj mi a jo svo- iz telesa, n drugo jutro se poču-i Kitzvtile. Minn, in okolica: Joe je li*:e, svojo poljudno književ- tite zopet dobrim. Bolgarski Krv-j Ailamicta. nos* in celo že sveje belorusiko „i £.aj je 7a bolne in utrujene Ijul gleda .'išče.	jj^ je tako res kot narava, to pa'
Beloinisi narodno delujejo tiho, ie zato, ker so naravno snovi v| razvijajo se miino. V svojih knji- njera. Xe vsebuje ne alkohola in ževniih proizvodih rabijo latinsko tudi ne drugih mineralnih snovi.l i. uecedo. Petrograd.sko Izdajatelj-1 Pri zaprtju, reumatizmu, -lavo >ko društvo "Zahlaiiie sonce i u bolu, nervoznosti in neredu v že nasze vokonce je v zadnjem ča-.lodcu je Bolgarski Krvni čaj či-su razvilo živahno delavnost z iz- slan od ir,0,000, ki ga rabijo. Žen dajanjem spisov v beloruskem je-'	priporočajo druga drugi.
CXIUKAU MCW1JPHOTO MVVtCC, «*jrOBlfc
INDIJSKI PRINC H. N. MAHARAJAH, KI POVELJUJE INDIJSKIM ČETAM V FRANCIJI.
$1,000,000 dobička v enem tednu.
Kdo je na svetu med ljudmi več: žival ali človek? — Da, v naj večjih slučajih je človek, toda so slučaji v dandanašnji človeški družbi, ko ie človeku več navaden pes ali mačka kot pa na stotine človeških bitij, ki umirajo gladu.
Iz Londona je došlo sledeče po ročilo:
44V zvezi s tem ekonomič nim gibanjem je bilo tudi več protestov proti bogatim žen skam, ki imajo razne živali kot naprimer pse, za katere potro šijo velikanske svote denarja.
4'Times je dobil neko pismo. • v katerem pisec navaja slučaj. da živi v nekem dragem hotelu ženska, ki hrani svoje štiri "pekinese" vsak dan z najboljšo jagnjetino. Večji-del tega mesa, ki se iim ga da, te mrcine ne povžijejo, temveč ga morajo potem vreči proč."
Da tako je. Pisec tega članka je na nekem sprehodu videl sledeči prizor:
Neka elegantna gospa z 4'boa1* in mufom se je sprehajala. Na zlati verižici je peljala pa nekega belega psička.
Srečala ie neko drugo istotako zelo elegantno damo. Govorili sta in klepetali, da se je psiček vsedel in čakal, da bosta Šli naprej. Po isti poti je prišla neka deklica, ki jo na glavi nesla butaro desk za kurjavo, bila je zelo ubožna in skoro strgana. Deklica ni gledala na tla. temveč naravnost, vsled česar tudi ni mogla videti peseta, ki je sedel na tleh. ter ga je pohodila, menda na rep, da je zacvilil. Lastnica pea bi bial menda km|ln odi
hodni fronti bili istega mnenja kot uredniki v N. Y.).
On je prepričan, da bodo zavezniki zmagali, kajti Nemčija mora pod leči če zdaj ne. pa pozneje. — Podlegla sicer še ne bo ta ko kmalu, toda popolnoma sigur-je, da zavezniki ne bodo odnehali. dokler ne bodo dobili kar hočejo.
Angleži so pripravljeni žrtvovati še 1,000,000 vojakov, ako bo; treba.
Kako je v Nemčiji, je najlažje zvedeti od nemških vjetnikov — pravi Mr. Palmer, — ki pravijo, da imajo čete dovolj hrane, da'daja od ~>0 do 60 centov ducat, v jim ni treba stradati, toda civil-; nekaterih trgovinah morajo celo no prebivalstvo mora večkrat tr- i plačati po 70 centov. Prerokuje-peti pomanjkanje.	I jo. da bodo prihodnji teden jaj-
Izgube imajo velike vsi, toda ea še dražja, razumljivo je. da jih zavezniki veliko lažje utrpe kot Nemci.
Popolnoma gotovo je tudi. da bodo Angleži v kratkem pričeli velikansko ofenzivo na zahodni fronti — pravi časnikar .
ni brezvestneži dražili kar na svojo roko kot bi se jim pač zdelo.
Doznalo se je, da vsa skladišča v New Yorku in New Jerseyu nabasana so z j«joi in drugimi poljskimi pridelki, ki so jih špe-kulantje nakupili, ko so bile nizke cene. in jih zdaj prodajajo drago.
Številke, ki iili je dal na razpolago Mr. Dillon, hranilni komisar, so pokazale, tla so farmarji prodajali jajca tem špekulantom po 17 do 1B centov on ducat. Gospodinje v New Yorku in okolici pa dobro vedo, da se jih zdaj pro-
je rodne kraje kot mogoče nekateri na rodne kraje v Ameriki. Ti ljudje nikakor nočejo zapustiti svojih domov, naj se z<rodi karkoli hoče.
"Za to hočemo mi dobiti posojilo. Cast in trgovski instinkt, židovske rase bosta garantirala za posojilo.
"Nova Evropa, nova Palestina, nova Galicija. nova Poljska in nova Litvinska lahko nastane s pomočjo ameriškega denarja."
Do 21. decembra so bo delalo propagando potom razne literature, namreč potom raznih pamfle-tov in brošur.
Časopis piše, da so nekateri židovski miljonarji v Ameriki pripravljeni dati cele miljone v ta namen.
Kako bi bilo. ako bi bili mi Židom v tem oziru samo nekoliko podobni?
^ku.	I ker vedo, da se ozdrav in za got o
Udeležujoč se prosvetnega |>e-| vj aobro zdravje, lom s koga gibajija". je pisal ne-J Ema Turkovič P. O. bx 17 I>oai davno V nekem, vilenskem listu Ren«-ti, n. j. pisala je slefef-o: neki beloruski rodoljub. ** nn»r*»ui "Pošljite mi 5»' «lve skuti jI Rolgar-vas zagotoviti, da se vse publika-' skeKa Krvnega	ker mi prav do
eije beloruske čitajn a velikim za-!*?	,Vp.mT	® **
Tl ,	. , .7 /; tako dohro poriitiin kot v mladih letih.
nimanjcm. Beloruski tednik "Na- Eno veliko -ka!ljo IIolpirsko^ Krv-
ša Ni Vil čita naš kmet od začet-] nega Oaja, ki traja pet mese«-o v. pošljp
kadit kraja in beloruske pesmi' za $1.00 kamorkoli, v Canado za $ 1.12.
senaia dec a uči na. pamet. "Garšč Marvel Products Company,
(•pszena (Pest psena), prevedena j	9 Bftarvel Bldg.
na beloruski ji/ik, je zelo l>ri-|p ITTSBURGH, PA.
ljubljena, in "Hutonki o ziiunli a'	, 4.
„- i ■ ,, ,T>	....	Pripomba: Ako hočete posilja-
mebie 'vPov<*sti o zemlji m ne- . - .. -. n . , • , i - tev osigurati, posilite 10c. vec. bu) so tako pot umi. <la noben u<ri-[___ **_
te.lj iz eerkveaie šole nima taJtih
uspehov pri pouku o vstsvetu kot
Hita 2ASTOPRXKI.
Nova kombinacija.
So ena, — zopet se je več posameznih kapitalistov združilo v
Koliko store Židje za svojo raso.
Pred par dnevi je bilo naznanjeno, da je Mr. Judah L. Magnes, o katerem smo že pisali, izdelal načrte. da se bo, ako bo potreba' prQsiti za" charter
Premogarji v Colorado
Premogarji v južnem Coloradu >o uvideli, da se ne morejo pro-težirati pod takozvanem "industrijskem načrtu", katerega je j bila izdelala Colorado Fuel and 1 Iron Go., katero kot znano kontrolira Rockefeller.
Delavci v južnem Coloradu so vedno ta načrt smatrali kot za nekako šalo, nikdar niso o njem govorili resno, smejali so se vsem obljubam, ki jim jih je dajala kompanija, iu se vdeleževali sej samo iz nekake vljudnosti — kot bi rekli.
Dejstva so. da so se pridružili ti delavci United Mine Workers of America, in kar je še najbolj značilno je to, da delajo na svoj lasten račun.
Najprej so vstanovili posamezne oddleko, in ko je bilo teh dovolj, so sporočili uradnikom omenjene organizacije rudarjev, da naj pridejo k seji. in sklenili za
otroci, ki se učijo iz te knjiiicc."
Četudi beloruska. k_ujii.«-\Tios.t ni še bogvc kako razvita, vendar ima že tudi svoje talente: Marem-keviča. Huračka, Niesluehovske-ga. Hohuševiča, Dibovskeiga, Obudi oviča. pisateljico A. Paškievi-čofvo, Iti je biLa še nedavno ]K>slu-šalk.i 1 vov.sk o ga vseučilišča, in Jana Lueeviča. pesnika, kmeta-samouka. Iielorusko slovstvo ima že prevod romana " Pan a Tad«--uszaT; (iiospoda Tadeja) in prevode nekaterih spisov umrlega II. Siosikiewicza.
zbralo posojilo, s katerim se bo
veliko kapitalistično kombinacijo,} pomagalo od vojne prizadetim ži-— to pot so magnati. ki kontro-h^-m v Evropi. Ako bo treba, bo lirajo baker v Združenih državah, j to posojilo gotovo tako veliko kot Več časa so se že vršile velike ! "i bilo dozilaj še nobeno na svetu, konference med mnogimi bakre-j Posojilo bo brezobrestno, nimi mogotci, in pred par dnevi Kako in kdaj bo to posojilo vr-je bilo poluradno naznanjeno, da jeno. se bo moralo prepustiti "ča-so se sporazumeli in stopili v zve- sti židovske rase. ki se ni dozdaj
zo. —
Formalno naznanilo se pričakuje prihodnji tedien. Mogoče je, da se bo tej novi kombinaciji prištelo tekom časa še kaj posameznih bakrenih družb, toda dozdaj so v začrtani kombinaciji le sledeče družbe: Kennecott, Braden, Utah Copper, Nevada Consolidated, Chile in Cerro de Paseo.
Ta kombinacija bo kontrolirala tri tretine vseh bakrenih zalog na svetu, o katerih se zdaj ve, da eksistirajo.
Ena zadnjih konferenc se je vršila v uradu J. P. Morgasn &
še nikdar onečastila." Tako pravi dr. Magnes.
Vsak član židovske rase v Ameriki bo pozvan, da kaj daruje za uboge Žide v Evropi. Kampanja, ki se bo vršila, da bo mogoče odboru dobiti tisto posojilo, se ne more drugače opisati — tako namreč pravijo — kot z besedo: ko-losalna.
Prva organizacija jo bila morana v Soprisu, Colo. Pri štirih sejali, ki so so vršilo štiri tedne ena mod drugo v okolici Ludlowa. so dosegli, da so dobili nad tristo članov in število še vedno raste.
Od 26. julija je bilo vloženih že šest prošenj za eharterje.
V približno v osmih rovih so premogarji od C. F. in vstopili v unijo, in fakt je. da so bili ti prvi.
Kompanija je zelo ostro nasto-
Rumuni.
Rumuni v Bukovini in na Sed-mograškem ali Erdeljskem spadajo k mnogoštevilnemu narodu ru-munskemu, ki ga j3- vsega sku paj gotovo do devet miljonov. Ta narod živi ob jugovzhodnih Karpatih .tja do Donave in Pruta ob Črnem morju in skoro do reke Ti-sze na Ogrskem. Ako pogledaš na zemljevid, boš videl, tla tvori zemlja rumunska, rekel bi, krog. Središče tega kroga je Sedmogra-ška dežela na Ogrskem. Na Ogr skem je Rumunov nekaj manj kot tri milijone. Z avstrijskimi Rumuni je pod avstrijskim vladarjem tri miljone ljudi tega na roda.
V starem veku so stanovali na sedanjem Erdeljskem Daki, katere so si pa Rimljani podvrgli in poslali med nje veliko rimskih naseljencev, ki so v teku časa ta narod Dakov polatinili. Ko so se pozneje morali Rimljani umakniti iz Erdeljskega, so šli žnjimi tudi ti porimljanjeni Daki. ali v 12. veku so se zopet vrnili v svoje za-pušene kraje, kjer so si ustanovili svojo državo, ki pa je bila odvisna od poljskega kraljestva. Ko so Turki Poljakom vzeli Vlaško iu Moldnvsko (deželo teh polati-nejnih Dakov). so morali prebiti ti Vlahi ali Rumeni silovito turško robstvo, dokler jih niso leta for-jl87b osvobodili Rusi in jim dali popolno svobodo. Bukovinski Rumuni so prišli pod Avstrijo leta 1775, ogrski so bili pa že od prvih začetkov podvrženi Madžarom, ki so gospodovali na Ogrskem in Erdeljskem.
Rumunci so grško-iztočne vere (kakor Srbi ali Rusi in Bolgari). Med njimi je naseljenih veliko judo v, ki imajo skoro vso trgovino v rokah. Ljudstvo sc peča z živinorejo in poljedelstvom. Zemljo imajo pa le v najemu in morajo odplačevati bojarom (plemenita-
kateri ao pooblafifenl pobirati narod
nlno ss "Glas Naroda" ln knjige, ka kor tudi aa vse droge w nafto strok«.
ftpadajofe po«!«.
Jenny Lind. Aik. In «kaUea: Ulbu'
Clrar.
Srna Francisco, Cat.: Jakob Liovlla Denver, Cela.: Frank Skrabec. Leadville, Celo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culi«. Frank Janeah in John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Ixmis Castello.
Climuo, Ind.: LanDert Bolakar. Indianapolis, Ind.: Alois BudnuiL Woodward, Is. In okolica: Laku Podbregar.
Aurora, DL: JerneJ B. VerblA. Chicago, DL: Frank Jnrjovee. Deooe. flL: Dan Badovlnac. Jolit, III.: Frank Laurich, Joiiu Zaletel in Frank Bambicb. U Kaile, IU.: Mat. Komo. Nokomis, HL ni okolica: Math. Galshek. Om. tklaco. ni: Frank Cerne Springfield, DL: Matija BarborUL Odesby. UL: Matt. Hribernlk. Waukgan, IU. in okolica: Frank Ptkov.šek In Math. Ogrin.
Cherokee, Kana.: Frank ReZiaalk. Colnmbus, Hans.: Joe Knalelc. Franklin, Kana.: Frank Leskove«. Pron teniae, Kana. In eketica: Frank Rernc In Bok Firm. Kuwm City, Kana.: Peter ScbneUet Mineral Kana: John Stala Bingo, Kaos.: Mike PendL KttsaUUer. Md. bi okoUea: Frank todupivor
Nasbwank, Minn.: Geo. Manrln. New Duluth. Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Prank Hrovadcb SL Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Moot.: Gregor Zobec. Umt Falls. Mont.: Ifatk Urtrb Round up. Mont.: Toma i Penttn Dawson, N. Mft: Mike Krivec. Gowanda. N. Y.: Karl SternUa. Utile Falls, N. ¥.: Fmnk O rework* Barberton, O. in okolica: Ma t li. Kramar in Louis Calant. ttnOceporv U-s Irani
Collin wood. O.: Math Slapnlk. Cleveland. Ohio: Frank »akeer. 3
Marinčič. Chaa. Karlinger. Jakob Restiik. Jolin Prostor in Frank Meh. Lorain, O. In ekolira: J KuuiSe n Mies, Ohio: Frank ICogovRek. Voonestown, O.: Ant Klkel) Oreenn City. Oreg.: M. Jnstta \IIecheny. Pa.: M. Klarl< h. \mbridge. Pa.: Frank JakAa Bessemer. Pa.: Ixmis Hrihsr Brideeville. Pa.: Rndolt Fleterfct Wraddoek. Pa.: tvsu Ce-rri Burtlinc, Pa. in okolica: John Demiar.
Canonsbunc. Pa: John Kokllcn.
Cecil Pa in okoUea: Mike KoCevax
Coneanangh, Pa.: Ivan Faji In VW
Koranfiuk.
Claridge, Pa: Anton Jerlna. Darrasta, fa.: bragnon rtiarie. Duulo. Pa. in okolica: Joseph Sabor. Export, Pa: Frank Trebeta Forest City, Pa.: K. Zalar In Fraak •jeben in Math. g«»nin
FareU, Pa: Anton ValentlnCM. Greensborg, Pa. In ekoUea: Frank Novak.
Irvin. Pa. in okolica: Fr. DeinSar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la
• ohn Polane. Luzerne, Pa. in okolica: Anton
Osoinik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Scnolta Moon Bun, Pa.: Frank Maček. Pitt »burgh. Pa. in nkoliea: Z. JakslM
I. Podvasnik. I. Magister in V. It. Jakubich.
South Bethlehem, Penna.: Jernej Koj»rivšek. Steeltou, Pa.: Anton Hren. rrnlty Sta^ Pa.: J««ept» flkerl) Verona, Pa. in okolica: J. Krt»k-li. West Newton, Pa.: JosId Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme in J. PeterneL Tooele. Utah: Anton PaJOc. Winterquartera. Ctah- L Rlaflrb Black Diamond, Waah.:	J.
Porenta.
Thomas, W. Va. in okolica: A. Korenchar. Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr Milwaukee, Wis,: Josip Tratnik In Aug. Col lander
Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin la Martin Kan In John Stampfel.
West Allis, Wis.: Frank Skok m Anton Doiasar.
Boek Springs. Wyo.: A_ Justin. Val atalleb 't» Valentin Marvin*

CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NBW YORK, N. Y. ^iWBIglSIIBglBIBIiSIBIi^
pala proti delavcem, ki so hoteli organizirati, oziroma, ki so se ho-!sme) veliko davkov
Glavna m*esta Rumunov na O-srrskem so večinoma vsa v madžarski oblasti. Kljub temu je narod
teli organizirati, več jih je odslovila iz službe.
Ni jih spodila in pri tem rekla. Pri načrtu je Magmesu pomagal'da jih zato brcne ker so organi- zelo zaveden in vztraja v narodni nek splošnoznani nevvorški bankir zirali, temveč navedla je vedno borbi z Madžari, ter celo — na-v New Yorku. Na prvi pogled iz-j vzroke, ki niso bili brez noben' preduje.
gleda cel načrt nadvse brezsmi- podlage.
seln in naravnost blazen, toda videli so sra razni finančni izveden-
Delavci v Oolaradu, pridruži-
Glavno mesto Rumunije je Bu-karešt, n .100 tisoč ljudmi in ru-
Co., kajti znano je, da Morgan . _ _ _
& Co. kontrolira Cerro de Pasco vrstnega, ki bo in Konnecott.
Kaj se to pravi za te družbe, ki so zdaj v kombinaciji, si lahko vsak tolmači.
V svojo škodo se gotovo niso te kompanije združile.
ci, ki so izjavili, da je nekaj iz- v. korist vam in vsem
te se delavski organizaciji, ki je munskim vseučiliščem. Bukovm-
dclavcem, ski Rumuni so po izobrazbi goto-gotovo imel u-'skupaj.	'vo pral odrskimi, iločim oni v
speh.	j V organizaciji je moč, toda or- Rumuniji ne napredujejo tako.
Gibanje za to posojilo se bo pri-' ganizacija mora biti delavska, či- kakor bi bile upati, čelo dne 21. decembra, ko se bo sto delavska, ne sme jo kontroli-1 vršilo v Carnegie dvorani veliko j rati družba, kot je to hotela Ro-'
zborovanje.	ekefellerjeva Colorado Fuel and Oas je veter, ki plove in razpi-
Dr. Magnes je glede tega na- If on Co.	, hava in le zrn pušča. < Levstik).
črta rekel:
"V Evropi je na stotisoče Židov. ki ao tako navezani aa avo-
ir ra, enkrat
8vet je vaek ljudi dom. (N. pr.). nobena. (N. rfr.)
pride
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—.25 Ahnov nemškoangieiki tolmač, vegan	—.50 (Cerkvena zgodovina	—.70 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, Tesan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Slov.-angleaki in angL-
slov. slovar	t—.00 Slov.-angl. in angl.-alov. slovar	1.50 Trtna ni in trtorejs	—.40 Umna živinoreja	,—.50 Omni kmetovalee	—JSQ Veliki slovensko-angleiki
tolmač	t2.90 zmvn IN RAZNI DIUOK
KNJIOB: Doli s orožjem I Božični darovi Hubad, pripovedko, 1. in X.
zvezek po Qnstrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Na različnih potik O jetikl
Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povesi Vojna na Balkann. 18. svea. $1^5 Zgodovina e. in k. peipolkm
1L 17 s slikami	—JU Mlada ft.
—JO —M
—.50
—.20 —.20
—JU —
—^0
zvezek Življenja trajeva pot
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Mey^rlingu)
KAZGLEDNICS:
Newyorike s svetlieaml, hnmoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po dneat po Album mesta New Yorka e krasnimi »lihimi mali
ZEMLJEVIDI: Združenih držav nall veliki
Astrijsko-Italijanska vojna
syiPa Balkanskih držav
—.75
—.0»
—M
—Jf
r-JM .11 »II —JBQ
n.et
Evrope Evrope, v
Vojna stenska mapa
Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Ksnsss, Montans, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming is West Virginia in vesh drugih držav po Avstro-Ogrske mall
veliki wa GeH svet
Velika stenska mapa O. & aa drogi strsal pa eeM svež
: Naročilom jo pvOo M denarno vrednost, bodisi v ga
Poštnin* je pri ve*
m
—JL«
\
glas Naroda. 20. nov. 1916.

Jogislovanska
®
Kitu, Jadmta
iDkorporiran« dne 24, januarja 1901 v državi %tinc«*?X*
Sedež ▼ ELY. MINNESOTA
ILAVII tJSADMZD
VMndnffii A« «11111. Wl OMbe JT«I 4 M Ril
dock. Pa.
Mpredaadnikf ALOIS B A Ta A NT, Boa 1M. Peatf Ohio.
•Imni tajnik: GEO. h. BROZICH. My, Mini. BUftjnik: JOHN GOUZE, Box 109. Ely,
IjOUIS COSTELJJO, Box 688. Salida, 9okt
txhovii zduvnai
MAjrrm rv*o, too n ehi«m*o st^ joiiet Ok
ffADZOXHIEh
ft|]U MUNICH, 411 i 7tk St., Calumet, PIK EB ŠPEHAR. 422 N. 4th St, Kanta« City, JOHN KBŽIŠNTK, Box 133, Burdine, Pa.
FOROTOTKll
VKAN JUSTIN, 1706 B. 28th St., Lorain, O. iOUEPH PISHT.AR, 308—6th St^ Bock Spring «. I, POBSNTA, Box 701, Black Diamond. Wpflfc.
POMOŽNI ODBOS1
IOKXPH MEBTXC. od druitra pr, Cirila in Metod«, HH» my, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitra it. Sr«a Jeanaa, Iter. 1, My, Mto. JOHN GRAHKK, it, ad druitra Slovene«, iter. 114, By,
Y«t dopisi, tikajo« m uradnih aader, kakor tndl <o4Hj«tre, naj «e poiiljajo na g lavnega tajnika Jednote. rum pr uXU pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od vtranl ilaAof H M M (rigalo,
DruStvano glaaOoi BAB lAlODi-
' . f f
kor radovedne koze. je treba ofbu- livi so sčasorn odnesli vso prst v Iščem svojega brata JOŽEFA
TRATNIK. Doma je iz Prihave
ti čevlje, kozjim parkljem ena-i niža ve. Ostalo je kainenito površ-j Ke. PH -tej priči zatpove ti ud ob- je. katero so razne elementarno' , eem. da ji minejo noge in obuje-| sile polagoma zrahljale. Vroče( jo železne čeveljčke. V« jok, vse solnee je neusmiljeno kuhalo, pa-' prošnje — zastonj! Vsled hudih rilo in žgal o in nastala je — gor-bcWin deklica vnovič omedli. —I ska puščava...
Prebudi se zopet v pogodi pred| "Ali imamo še daleč?** vpra-soho boginje. Bolečine še niso po-j sani tovariša, nehale in le z največjo težavo je] "Se eno uro." pristopksala kaznovana ubožieaj "To vam je lep izlet! Kuhamo . domov. N i eem urnost pa je kljub se že eeli dve uri v tej puščavi."
hudi kazali ne zapusti. Naredi si *' Potrpi .še malo! Kmahi bode'(18-21—11 iz lepe in drage svile prav lične'bolje. Zavili bomo v stransko do-'
pri Celju. Pred S. leti sva hi1-skupaj v Milwaukee. Wis., zdaj se nahaja nekje v Blaok Diamondu. Wash. Prosim ven j. rojake, če" kdo ve za njegov n:.-slov. da ga mi naznani, ali nuj se pa sam javi. ker poročati um imam nekaj važnega iz starega kraja. — Frank Tratnik, 64<»L' Orton Court, Cleveland. Ohio.
majčkene šolenee. Vso pozornostlino. Tam solnee nima tolike Kad bi zvedel za naslov svojega
svoje samoljubne duSe obrača za-( naprej na ta lfcp. Ko mlade sose-! de to novo Šego vidijo, se jim tako dopade, da začno deklico za-
111001.
In res. Čez dobre četrt ure kre-] nemo v sotesko.
Nasproti nam žubori pohleven
vidati in posnemati Čudna šega! potok. Pozna se mu. da ni "poro je po bliskovo razširila mc-d jen v zibelik snažeui" in "povit kitajskim ženskim svetom. Pretr-jna odeji ledeni", vendar njegova peti je bilo s**veda treba mnogo.utruja svedoči. da zna nastopili; nepopisnih muk. prechio se je po-j tudi on samiozavest 110. svobodno.j (38-21—111 sil-čilo doseči zaželjeno drobnost j kadar pride njegov čas. in mičnost neg. A trpele so rade Ravno pri vhodu v sotesko vi
brata JOSIPA (iOMBAC in pa za naslov prijatelja JOSIPA PENKO. Doma sta. iz Zaveeja na Notranjskem. Kdor i/m« vi rojakov ve za nju naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Frank <fomba«\ P. O. Box 67*. Rr.egalev. P...
trpele------- ------- „.....„_ . ---------
ni potrpežljivo. In tako je še dan- dimo na skoro neprlstopni skalil
danes------'stolp v sedem nadstropij. Pravijo.!
da počivajo v njem kosti sloveč
CENTRAL NEWS PHOTO EEKVICC- KtM VC1|L
Povsod nas ljudstvo radovedno gleda in drag drugega opozarja: '"Ni. khan, khan. sijan ien!'? — t Po slovenski - "Olej, Evropci gredo!" (Doslovno: "Ti, glej, glej. evropski možje!"')
Dospeli smo do prvili mestnih vrat. Mogočna stavba! Toda zob ! časa .1° že neusmiljeno .glodal na njej. Streha, na več krajih že udr-ta, kaže svoja stara rebra; z ki je razpok an. Velikanska vrata so okovana z debelimi železnimi plo-
1',1'tni 7ol>lilinnin C«	_____* . j. ? '
V kitajski maiikovalnici.
Narodopisna črt iea. Spisal O. Veselko Kovač.
INDIJSKA PRINCEZA H. N. M AHARAJAH. KI JE BOLNIŠKA	vJ^ fT^T
___STREŽNICA V FRANCIJI.	K i"	k ^f*
«-:-----—__:__Ključ ima spravljen Čez noč na-
različna. Nekatere so izdelane z j mi jih vidiš malo. V tem oziru se i ^ašč za to določeni mandarin. V. vso mogočo kitajsko umetnostjo o-d njih razlikujejo berači na de-jše žalostnejšeni stanju je posdop-in so i/, trdega lesa : druge pa so«želi. Pozimi se jim ne godi najpri-jj® drugih mestnUi vrat, katera zopet jako preproste in narejene i jetnej^e. Zmrzovati morajo. <lii bomo kmalu prestopili. Tu že o zelo povi-šno: skozi špranje bi lah- jim i;.-,ti pokajo. Ker nimajo last- strehi ni nobenega sledu več. Kako porinil roko. In njih velikosti n«- stiohe. >pe v pa god a h, kjer jih kor vidimo, tudi notranje mestno polno revnih Kitajsko rakev moraš videti sam. Č. z noč mnogo zmrzne.	ob z izd je n« bo dolgo več z uspe-
rjev?! Ne, št- sicer nimaš o njej pravega pojma.! Za tujea zoprna prikazen je i>o. bom kljubovalo neizprosnim vre-
Denarne pošiljatve za ujat-like v Rusiji in Italiji.
mu svetišču. Preprost pogan seveda ne gre mimo njih tako brezbrižno kakor mi, ampak pridn«
tlaku ob uliei vse kramarjev. Kramarje
tega imena ne zaslužijo ti proda-	No, pustiva ta
jalci. Revež si je ..nakupil za ne-	predmet!
znaten znesek razne stare šare.	Pred delavnico vidimo pokoneu' 1"» let vidiš pohajkovati po ulicah stavbah se zrcali •'vzornost"' jav-
ohno.šenih obut al. starih pip. za-	postavljen velikanski hlod. Na vi- brez vse <»l>!oke. To daje mestu kitajs,
>prna prikazen je jvo- «*>m Kijuoovaio neizprosnim
baš vabljivi J letu kitaj>ki uliei popolnoma minskim iapmneanbam. Zgrajeno naga mladina. Telo d«-čke od 13— je ^ opeke-., Prav v teh in enakih
rjavelih nožev, neštetokrat zvar- sokem. prav ]>reprostem odru stoično posodo, skrivi jenih žebljev. jcs". ir;, žagata dva moža v debele Nemirna j»* bilo lepega pob-tne- kose t-v železa in predmetov, kate- podnice — deske za krste. Jako l'h jutra četvero iskrili konj z je-; rib niti imenovati ne vem, in vso počasno jima isvv delo izpod rok. klenimi kopiti «>b kam-niti tlak to robo razloži ob uliei pred pro- "Rsk — rsk*'. poje žaga; nekako -kofove rezideaee v šantimgu. dajaluieami ter potrpežljivo ča- tako počasi, kakor tiktaka stara liili -vi. < dlani in pripravljali za ka ne baš petičnega kupca, t'lo- ura v visokem žnjuiiški-m zvoni-■ i;i';">o ji a.	j vek bi mislil, «la živa duša (kaj ta ku. Drugače skoro ni mogoče.
>k«»f, j-rovikarij in pisee t»-ii k.-ira ne ku]>i. Toda Kitaj«*<' pre- .-saj orodje je tako. da bi ira bi! viMie smo se namenili narediti dobro pozna skromne ]>otrebc e\risj>ski tesar že davno vrgel med 'la!.;>i izlet v tforske kraje. Solnee svojih rojakov, zato tudi ve, da staro šaro. No. Kitajec iiua potr-i»* b;s.» /e pr. eej \:-ok«> na sinje»m ne izl /i te stare šare zastonj. V p» žljivosti dovolj in — časa še
nel)o. ko si ii o se dvignili v sedla.'resnici se preživi v mestih ob taki v or-.
ke uprave. Najbolj ohra-
iit kak tliv.fi, barl>a?-ski značaj. njeno je še zunanje mestno obzkl-Ncikatere ulice onih kitafekih J** z vratmi in stolpi vred. Prav mest, kji so se naselili tujci v P® kitajskem načelu! Da je le zu-večjem številu, na primer v Pe- lia'!1"vt IePa — veličastna, notraj-kinug. ^anghaju i. dr. kažejo pri- ?i>st l>a naJ kakoršna hoče. pa jaz ne j še liv : širje so in snažnej- J<' VSf* ^°-bro.
še. hiše so zidane v eno nadstrop- V zunajnjem delu mesta smo. je. ki je navadno leseno. V zad- To je nekako predmestje. L'liee njem času so začeli tudi v T.sin- »i*<> več tako natlačene. Menda je L'antu mi>Kti iia ur« ditev mestnih manjkalo denarja, da tudi tlaka-ulle.	i ne nisfi s kaemnitimi pločami.
I'a še eno veliko posebnost Lma- K<*r Slll° ^ skozi notranje mesto ! jo pristne kitajske ulice, katero I>r"ce-i zakasnili in se tudi ne bri-
gaano dwti za kitajski običaj.
spust i-
ga bonca, poganskega duhovnika J
Njegova sloveenost mora biti ž j Lakko t« poilj« dtnar icrodal. preeej pozabljena, ker sicer im-.ta^ prijateljem in znancem, ka-pozaaitni stavbi se vidi, da se oli-k^j „ nahajajo r iJotnUtTn ▼ /a razpadu. Ob stezi vidimo ve j^ ^	potrebno j«, ka.
majhnih pagodie. pwlobnih našim ^ M ^^ 4cnar poflja, da g« kapelicam, ki opominjajo pobož- priloži tndi mjetnlkora doplardea nega romarja, da se bližit slavne & pigmo in m nam tako canofo«
pr*Tilno tettariti naslov.
Ako i&merarau poslati dmt («jetniku, poiljit« gw takoj, ko pripogtblje svojo glavo m skriv jgp^jjn^ Bjeg0T ^^ov, k«r ako lja svoj hrbet prstenim malikom u odlašali, bi s« lahko dogodilo, v	j da U ca a« maill rti na \*t*m
Romantika skalnih sotesk na- aactm in bi nt mofli irožitl da* pozdravlja pri vsaikem koraku... I Barja.
Oez pičle pol ure složne hoj. • TVRDKA FRANK SAKSER, dospemo v jako divji kraj. Ozka 83 Cortlandt St.. New York. N. Y, soteska se tu nekoliko razširi i;«1 nebotično skalovje tvori na tem| mestu pravi pravcati gorski k<. « •tel. Navpične skalne stene s- ' gladke, kakor obdelane z umet
Pozor oitateljil
Nove slovenske knjige!
inaleiiko>t.	j vstop v prodajal nice ni ravno la nore privoščiti čaja. gasi ».i ton j j
Hitro jezdili |>o mestni uliei.'liek. Da, celo na uliei so stoli ia žejo s čistim kropom, ki je poee-s natra Ki1iije»- za msloHtojno. Pa mize, obloženo z raznoterimi ni. Takih "kavarn" je v vsaki tudi ne bi bilo lahko, deloma, ker stvarmi, največ s sadjem in peei- uliei po več.
so ulico silno ozke in vedno jjontu^ vom. Ako se približa vprežen voz Ako huet-š videti, kako spreten občinstva, deloma pa, ker so vse ui'>ž-prodajalec ni v posebni za- kuhar je Kitajec, poglej tja na vlakane <» kamen it iini. t^krim sl» -; <lregi: zagrabi obloženo mizo ter levo v tisto kolibo! Kako hitro in l»:ja docela izbmšenimi ploščami, jo postavi na stran, tako nekako, ročno miesi ter gnete testo! Kar lločtn<"'eš, moraš jezditi pola- kakor naš Martin Krpan tisto liu- veselje tra je gledati, kako vr'o goma, dokler nisi pustil za s«*b< .i do zimo svojo kobilico izpred ce- mu gre delo izpod rok. Vendar vsaj drugih mestnih vrat.	jsarske kočije v debeli sneg. S«-.ve rad - obrneš pogled drugam, ko
O/riva se nekoliko na desno in da prenagel pri tem delu Kitajec vidiš, da je snage ravno tu. kjer
levo.
Prodajaln iea
pri prodaj alnie i.
bore
ni. Treba je mnogo kričanja in hi je bilo najbolj treba, upitja, brez -katerega Kitajec ni- malo. Tistega blišča in sijaja ki je la- česar ne ojiravi. Izredno p4 se po-' V mlin nositi ter po moko ho-sten prodajainieam evropskih žuri, ako vidi v vozu ali nosilniei ,l?ti kitaj-jkemu kuharju in peku ii. >t. išr-.-š zHst<»nj tukaj v sto!- kakega ošabnega mandarina ai'. tudi ni treba daleč. Skoro ob ognem mestu Šantunga. v katerem resnega Evropea. Ze ve. zakaj. njišču mu stoji mlinski kamen, diha nad osmi in trideset milijonov J Sreča varno in vrdimo različno katerega vrti počasna sila potr-p« ga tiskih »luš (namreč v provin- občinstvo. Zdajpazdaj -se pokaže peižljivega oslička. Uboga živali eiji Santung . Nič vabljivega ni- v gneči kaka nosilnica. v kateri Z zavezankni očmi. kakor bi ann majo za laz vajeno cko rado ve 1- sedi mogočen mandarin ali ošaben bilo loviti slepe miši, mora kro-neg,- tuj a te kitajske izložbe, učenjak ter samozavestno »notri žiti cel božji dan okoli mlinskega Vendar s»- <rko z zanimanjem j>a-.e j. velikimi naočniki nevedno ljud- kamena. V zahvalo in plačilo pa ria živi -1 »ki mestnih ulie. ki -e *tvo. Poleg tega sh prerivajo >k<i- mu nehvaležni g*>sj>odar privošči ii it izpreininja pri vsatkem ko- zi ljudstvo nešteti jirotlajalei raz- le malo počitka in pičlo slabe kr raku.	j ii ill živil, katera nosijo na drogu me. Za nameček dobi v večjih in
* Prodajalniee. n kel hi. nruajo po ulici semintja. opozarjajoč ob- manjših pre.sledkih kako gorke iie vrat, ne oken. Vsa strjin. ki je činstvo s silnim upitjem na svoje hatino .po suhih rebri h. Skrajno obrnjena na ulico, je odprta. Zve- '4izvrstno in "ceno" blago, žalostna usoda kitajskega ma-čer pa ob «b»loeenem času vsaik Kdor je bil v Napol ju in videl on- garea!
lr.stnik svojo prodajalnieo ali <lc- dotno poulično življenje, si lahko Tudi mesarju ni mnogo do sn:ir lavnieo skrbno zadeda z nalaši"- za o kitajskem ustvari precej resni- ge. (Jlej. tam-le prav tik poti, koto pripravljenimi deskami. In la- čen pojem. 1'pitje hi kričanje, da der prevažajo in prenašajo ne čas s«* ti z«li. <la stoje ob uliei o- hi človek ogkišil. V primeri s te- )K>sebno duhteče reči ter se poti-gronuii h*seiii zaboji. Por^pevu mi je življenje našili mest narav- kajo umazani in na^i otroci, prav te prodajalniee ijKxlobne z različ- nost mrtvo.	tani je ob^il ravnokar razteleše-
nim bla-goin založenim lopam. Ne-I Reekl sem. da je proda j al nica no gov« do in nekaj svežih svinj-kaka ograja, ki služi za mizo, loči pri pro dajal niči. To pravzaprav >kih krač. Muhe se v silnih mno-zunajnji svet od ' gospod-.'' trgov- ni popolnoma resnično. Le par žicah pasejo po njiii in nemotene ca. Ta složno sedi v kotu« puši to- najlepših ulic — ako smemo o 'le- uživajo dcbrfc božje dari, medtem bak ter zadovoljno opazuje kupu- }>oti' kitajskih ulic sploh govori- ko lačni in sestradani psi omedle-joče občinstvo. Prijazen smeh mu ti — je. kjer so na obeh straneh vajoč oprezovajo okoii. neprestano igra na rejeuih licih, skoro same (prodajalniee. Sicer pa In ti berači! V vseh ulicah jih Dasi so trgovci sploh jako vljml- je vse pomešano: prodajalniee, je dovolj. In kako oblastno, kako ni ljudje, vendar pa nihče ne pre- razne delavnice, (kuhinje, mesnice prosto postopajo ob prodajalni-kosi kitajskega trgovca v pri jaz- in javna stranišča.	cch in kuhinjah! Ne godi se pre-
nosti, vljudnosti in lepih lastno-j Z ulice lahko zremo v delavnice skbo tej sodrgi. Delali ji ni tre-stih. Poleg tega ima tudi to hvale- raznih ikitajskih olbrtnikxyv. Tu jc ba, stradati tudi ne. Čim bolj be-vredno svojstvo, da mu ni na pre- mizar. Izdelkov aa pohištvo, ka- težen. bolj nag in umazan je. tem velikem dobičku. Zadovoljen je kor omar, miz," stolov ne zapaziš ve 5je "vpc.-tc.vaijje" baje uživa tudi z majbnim. Da gre le blago baš mnogo v njegovem skladišču, pii ljudeh, tem obilnejša je milo-iz prodajalniee in ne leži mrtvo Glavni izdelek, iki kitajskemu mi- f čina. Nekaj cunj ondi. kjer jih na kupu, pa je zadovoljen. Ravno zarju največ nesms* so krste. S te- je najbolj treba, grčava palica v to pametno načelo pa je duša vse mi je vedno dobro preskrbljen, eni in umazana posoda v drugi cvetoče kitajske kupčij«*-	11>0 sklade jih vidimo v de- roki. to je ve bogastvo kitajskega
Pred temi prodajalnicaini io na lavnieah. Njih vrednost je preeej mestnega berača. Z malho na ra-
nim klesarskim dletom. Nekaj k«> satih grmiče v, ki rastejo iz r;iz pok, i:i zeleni bršljan, ki se spe-j
nja na nekaj mestih ob visoki p« - Moropito CD HonOO^ čini, delajo ta samotni kraj še sli- llfllUUlIB 00 UdilCOi
kovitejši. V sr«xlL na nekolik1 •[
vzvišenem prostoru, v zatLšju sta-' V zalogi imamo: rili cipres pa sameva in dremlj • Slovenske novele ill pO-pogansko svetišče. Ni prostorno, vesti	30c
vendar je še v precej dobmn sta-	. _ ,	__
nu. Tu se je baje nekaj časa 1D1I. P^gam 111 Lambergar 35C.
<lil in prenočeval Dze-Kung,	Sherlock Holmes:
ni Konfutsejev učenec, ko s«' j•• V rakvi kraj bombe 15c. vračal po smrti velikega učitelja Zaklad kupčevalca S SU-na svoj dom. Zato so mandarini ~ ..
in učenjaki od nekdaj radi pre-' ^J^ _	lOC.
noče val i na tem kraju, ko so ho- Lepa bolničarka	15c.
dili darovat v veliko pagodo r.u Ena sama kaplja črnila 15c. koncu sot«*ske.	, Grob v svetilniku 15c.
Nekaj posebnega za nas so brez- Gospa S kararskim bri-Številni napisi, vsekani v živo ska-! ljailtom	15c
za;.st; \l- .f ^ *	" Londonski ponarejale! de- .
visocini dobrih sestdeset metrov	. r	J
odprto ogromno knjigo, popisano narja	lOC.
s tisočerimi kitajskimi črka mL In Kako SO vjeli Jacka raz s kaiko umetnostjo so vdolbljeni parača	15c.
ti znaki v trdi kamen! Najizurje- Skrivnost mlade vdove 15c. nejši krasopisec ne bi spravil zna- pJpjj^Q ka lepše s finim čopičem na papir. In to v taki višuii! Treba po- SLOVENIC PUBLISHING
misliti, da kitajska pisava ni ta ko preprosta kakor naša. Za en sam znak je treba včasih nad 20. celo nad 30 potez.
Kitajski literat, v katerem zbuja lejh) po vseh kaligrafskih pravilih pisana črka nekako tista čutila, kak«-vr v nas krasne slike, se v to popisane pečine kar m akne.
CO.,
82 Cortlandt St. New York,	N. Y.
Važno za priseljence!
Državni delavski department z*- j Združenih držav je odprl svoj i urad na 240 E. 79. St., med 2. in Skoro vsi ti nebrojui napisi sla J 3. Ave. v New Torku. Urad je vijo v pesniških besedah čarob- odprt vaak dan od osmih dopol-nost kraja in imenitnost svetišča, dne do osmih zvečer, ob nedeljah Seveda domišljavi mandarini niso in praznikih pa od desete ure do-pozabili postaviti pod svoje "du- poldne pa do opoldne. . .	Jhovite" duševne proizvode tudi Namen tega urada je, nuditi
kjer sil i med opaljenim gruščem sTOjih imen: jasen dokaz, da jim' naseljencem nasvet, pouk in po-remožen trgovec je imel lei»o. nekoliko trave na dan, vidimo pa- je bji0 največ <lo teg»i, da odteg-.moc, in sicer vse brezplačno. . nič manj ničemuino hčer. ^-irJa, ki pase borno drobnico. N( 71ejo sebe vsaj na ta način neiz-l Ta urad je obenem tudi poiro-
mesta smo! glolxiko od-
račiee in kako žensko i/, nižjih dahne, ko prid«- iz sinrdlji\"ih ulic slojev, ki mora ravno po opravku mesta ven na prosti, čisti zrak. ne vidiš nobene na uliei. Izvzeti Potrpežljivi čitatelj. s«-daj mor-moramo tinli na Kitajskem obi- da pričakuješ običajnega popisa čajne obiske v rodno hišo nekaj krajev in vasi, skozi katere smo dni po porrki. Takrat mora se- jezdili. Odkritosrčno ti povem: veda tudi Kitajka iti čez ulico. — Ne maram te dolgočasiti s takimi CJos-poskih Kitajk pa na uliei nik- rečmi. Enolična okolica je malo dar ne vidiš; te opravljajo tudi alf nič zabavala moje oči, in čim običajne obiske v zaprtih nosil-, bolj smo se bližali goram, tem pu nica h. medtem ko gredo prepro- stejše so se mi zdele. Od daleč ste ženske na obisk ali jež ali pa njih slika še ni predolgočasna. vozeč se na samokoluiei. Kaka Gore so sicer po<tobne iz daljave razlika toraj med kitajsko in ev- planinskim pašnikom. Ko pa pri-ropsko mestno ulico!	demo v njih bližino, vidimo, da
Pa tudi na Kitajskem je bilo v smo se krirto varali. Samo na juž-prejšnjih časih a- tem oziru baje nem obrežju vroče Arabije sem nekoliko drugače. Tudi tu so Evi- videl še žalostnejše gorovje. Sko-ee rade zahajale nud svet, da s i raj od vznožja pa tja gori do vr-Konfutse in Buddha tega nista ha je vsa gora takorekoč izžga-odobravala. Tcila časi so se izpre- na. Velikanskih v nebo kipečih menili do dobra. Ka.j je bilo temu pečin, ki dajejo visokim goram tint ki povod?	i sto nepopisljivo veličastvo, za-V starih knjigah se je ohranila stonj išče nase oko. Ob vznožju, sledeča zgodba : Pr
totla	_________ _____
Bila je njegova edinka. Vedno si ^'»žga. ne poje in ne piska na pi-jprf>sm pozabljivosti. In res: Ko'dovalnica za delo in deluje spo-jo videl na. iei. Oč. tu to nika	ampak otožen kakor njego-|eri]0 kitajskega cesarstva ne bode razumno in v zvezi z delavskim
kor ni bilo x » volji. Svaril jo je va ?kolica sedi na velika kame-L.^ bodo pozni potomci še Čitali departmentom Združenih držav, in kaznoval, pa vse je bilo beb ob mi m zre namišljen predse. |njij, imena. za vse čase začrtana! Za storjene usluge ni treba pla-steno,. NiČ se ie ni prijelo. Sled-, Vse to golo gorovje je bilo pred v to nerazrušno knjigo pri rode...'Sevati oikakih pristojbin, njič se žii lost ni oče zateče k bogi- več stoletji pokrito z najlepšimi} Kaj ne. to je vse kaj drugega, \ Piiite ali na pridite orebaol nji Nc-ne v bližnji pagodi in ji j gozdi. Tako pripovedujejo stari kakor pa s svinčnikom podpisa-1 potoži svoje gorje. Pa tudi to ni letopisi. A bilo je najboljše za- vati se na krhki zid sred nje ve ' imelo uspeha. Kakor doslej, je za-'vetje brezštevilnim razbojniškim škili razvalin, ali na bele stent hajala h pa hčerka tudi zanaprej,druhalim. ki so neprestiino nad- sloveče romarske cerkve, ali pa na ulico med ljudi. Tisti čas pa legovale pošteno in mirno polje- celo — v spominsko knjigo pia ! so bližnjo pagodo, .v kateri jejdft'-s'ko ljudstvo. Celo utrjena ob- ninske koče... ljudstvo častilo boginjo Ne-ne, ddana mesta so bila v wdnem' Predstojnik boncev nas je z nekaj popravili in prenovili. Ra- strahu pred njimi. Sleherno sred- največjo vljudnostjo povabil na dovednost privleče tudi neubog-, stvo je bilo proti roparjem brez- skledico vročega čaja. Mi se mu ljivo d« klico v svetišče. Strah hi uspešno. Roparski gfcrvar je bil dostojno zahvalimo, češ, da nismo groza! Boginja Ne-ne srdito na- nekak dragi podkralj v deželi, žejni. Po kratkem odmoru zopet' gibanči svoje čelo, se vzdigne, Kaj storiti? Ker meč ni izdal, so zasedemo konje ter odrinemo po-' stopi s sedeža na tla, zagrabi pre- šli z ognjem nad razbojniške dr- Časi proti glavni pagodi. — Ro-1 strašeno dekle ter ji za zveze oči. hali: požgali »o bujne gorske goz- rt? antična gorska zaseka spominja Revica omedli... Ko se zave. spo-jdove, kar v teh \"ročih krajih se- nekoliko na gor**njski Vintgar. zna, da je v peklu, kajti pred se- veda ni bila težka stvar.	j Vendar kaka ra.dika! Skozi vso
boj vidi podzemeljskega boga, vraga samega, ki jo srdito motri.
Piestrašena,.. pade na obraz, pe- „_____ ___________ » _____ ___________n_____ ^ fawAaMBi* S__-
klenski pogUvar pa zagrmi nad krajini jako dragocena rež.	šumeči elapovi, 'kje tihi globoki poiio»«od«tr»nitn. kferu mj« SLviit b£m
njo: "Kokošim, ki prerade	Izvestno je to korenito sredstw trfmimi z bistrimi postrvami. kje	takoJpo
vrni deloma petoa^aJo. Razume tista bajna vegetacija, bogata flo- ^u^^^e?^«^,^0 IS1T se, d.i gozdov nanovo niso nasa- ra, ki krasi strme Vintgarjeve	JAOOB ViHOlO.
dili. Uore 90 ostale gole. Huldi na- bregove l	(Pride &e.)
POZOR RUJAIU.
KiitJulli SMIIIO m a brk* la brMo. Od
lu«. k »kor tod _ nulh irutaio t te dolBi hui* kakor tudi ta aabodo odpodaU la ko .ti bol ali trga«*, v rokah, dnh pepolaotna cnira-tor*. kraiU ia vrtala.
skajo in delajo škodo po vrto^; se porežejo kremplji; deklinam pa, ki po ulicah pohatfkojejo kt-
An* Qmlml, out,
OT.Afl	20. KOV. 1916.
podp. društvo
toliilr e
a
svoto Barbaro
ZA ZCDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE
Sedež: FOREST CITY, PA.
21. Muji 1902 v 4rfavl PuurUuii
8UTN1 UKADMKIl
rHialflalf l JOŽKF PBTBKNSL, Box M WllloeS, Ffc. t podpredsednik: KABOL Z ALAR, Box 547, Foreet City. F«. EL podpredsednik: LOUIS TACCHAH, Box 835. EUMk Bptiad. Wf» Tajnik: JOHN TELBAN. Box 707. Forest City, Pa. DL tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492. Forest City. Pa. ■lazsjnifc: MARTIN MTJHltf, Box 637. Forest City, Pa.
JOSIP ŽALAH, 1004 North Chicago Bt, JaUit IU.
THOVNI XDBATNEK] rvsa sss oumm it. Jeiis«, m
MADZOKNI ODBOBl
Predsednik: ION AC PODVASNIK. 0320 Station St. B. H, Plttatoargh. Pa. L aadaornlk: JOHN TORNIČ, Box «22. Forest City, Pa. O. Mdzaralk t FRANK PAVLO vClO, Box 705, Cooemaugh, Pa. UL BaJeoralk: ANDRBJ SLAK. 771S Issler Art, devsland. OSI«
POBOTNI ODBOBl
PrsSstdnlK: MARTIN OBRKŽAN, Box 72, Bast Mineral, E pcrotalk: MARTIN STEFANd^ Box 78, Franklin. Kans. U porotnik: MIHA KI, KLOPClC, 528 Darsoa Ave, B. F. D, 1, OeM. Detroit, Ml eft,
UPBAVNI ODBOBl
PrtdMdaik i ANTON HOOBVAB, B. F. D. No. 2 Box 11*. BrUilnil« 0«
E at ravnik: ANTON DEM S AR, Box 135, BrooffLtcn, Pa. O. avraralk: PAVBL OBRBGAB, Box 402. Witt, 111.
aa j at pomjajo I, tajnika Iran Talbaa, P. O, Beg KKi M
eusooi**oCxi moors
Slike s kanarskih otokov.
(Nadaljevanje). 4.
INTERVIEW.
Ci la<lku eesta vodi ob severni ol>ali otoka Tenerife. Ravno toli-
vo-ra. kakotr Kanarski otoki, jo silno razdrapano. Splošno je voda za gladila naj ostrejše robove, od-prala vrhuncem najbolj pobmš©-ut- osti, zasula z rodovitno prstjo premnoge soteske. Toda ognjeni-ški značaj gorovja se ne da nik-dar popolnoma zatajiti.
Rastlinstvo ravno na ognjeni-š.kjh tleli najbolje uspeva. Prst, r.a.iiala iz razpadle lave, je kakor kruli. Grmovje in gcxzdno drevje, ki raste na njej, se tako preplete, da brez sctkire ne prideš skoz.
Morda si zašel v visoko goro, tako, da vidiš daleč tam ob robu obzorja otoke, ki so docela nevidni g led al en. stoječemu tik ob obali. Dovolj si se že nac-udil .plastem peščenea, skozi katere je nekdaj lava privrela na dan; dovolj si ogledal visoko nakopičene, žlindri #podobne sklade strjene lave. Vonj pinijevega gozda in kras cvetja, ki polni gorske dofline ter pregri nja strrua pobočja, te ne mice več. 1 Utrujen si. želiš si za. danes počitka. zlasti ker -se solnce bliža zatonu. Xa zahodu se začenja morje živeje in živeje lesketati v solnč-noin svitu. Otoki se dvigago iz morja na daljnem vzhodu, se vidijo vedno razloeneje.
_\lrak je tu kratek. Komaj bo t utonilo solnce v morju, bo tema kakor v rogu.
Ah, saj je blizu tu doli hišica, . lepo belo iposlapje, sredi vrta, •polnega košatih lemaiozelenih pomarančnih reves, na katerih se zla t i jo zreli ^ulovi. V tej-le smeri pol ure, pn .si boš lahko odpočil. ! Spustiš se urno v dol. hoteč na drugi strani splezati na gricok, _ vrhu katerega se blesti celo poslopje v zadnjih solnčnih žankih. ti, da njih trupla nikoli nihče ni si e> kot preccj £irako te_
videl ui ne bo videl, kakor tudi me hribca, na katerem stoji hiša. nikdar ne boste našli trupla <zve-; Dnikler ^ beia zgradbiea ne skri ri, ki je poginila vsled gladu, bo-( v ^lenju, ti pogled vedno jezni ali o nemo plasti, ne vsled lov- u.jjaja fe njej eve krogle. Sest nas je na Kanar- Dospel si nr
na dno dola in ne moriš dalje. G lob* i!k prepad zeva pred teboj. Po celi dolini se po
škili otokih, ki mirno uživamo o-stanke zakladov, katere smo ko jo - m 1 morja, da tudi v najsil- ]»>'idnbi^i v Južni Afriki, Alatflri, dolgem razteziiozka, globok raz-n.-jsrm viharju valovi ne morejo Kaliforniji, Avstraliji/"	pokliua. Kakor zobje zlobne po-
• Pa kaj bi vam pripovedoval	se ti režc iy globine Slcrbe
o takem življenju? Zlatokopskih icri ,jK^enea ^ strjene lave. zgodrb ste gotovo čitali dovolj. Teumordeča, ponekod vijoličasta ki verjemite oni, vse je res, kar barva pcCdu <laje ^ ^ nekoliko ste nasi. v njih! To je divje živ- gPOCTej«o p od ob o.
Debelo j>ero mora jractij xevoljen sprožiš z no?o debel kdor ga hoče popisovati."	| kamen v prepad. Zamolklo, medi-
'Deset let sem ze tukaj. Cndiii ko U(lari J)rhU lapornati katm€n brste, ako vam povem, da
pljuskati na a sto ter poplakniti / nje ljudi ali vokovc.
l*ritličua, nekoliko lepš«* /Mana hi«« HtojI v rebri imd cesto. Ob svi-tložoltih stenah se ovija braj-da; grmi pisanih cvetlic gh^dajo |J^nJe Kikozi visoka okna in z r«\no»tn l>e dol.
Vrtič. ki se razjwostira ob hiši,
j- obdelan posebno skrbno. Krog- Hjub svojim sedemdesetim letom
ob prhlo lavo na <lnu prepada.
tvori vinska trta
i Luk r oig njega senčno streho.
I*o eesti piW-asi koraka potnik, nose«- kovčeg v roki. Prišedši vštric ljubke liišic<», se ustavi.
"Tu morajo bivati zadovoljni ljudjo". si misli, ko opazuje ne navadno *?nago in liva pt>shKj»ja.
Napoti ne po rebru najvzgor in proti hiši.*
Na pragu mu pride naproti Mar, iolas uiuiak z obrazom, da se potnik stresne: oči in vos obraz kakor pravi hudič.
' Kaj z« I i te ? Ceaa iščet c ?"
St a nova nja'odgovori pot-
liik.
"Pa ravno pri meni? Kako je to?" vpraša gospodar.
" (>gledujoč vašo ljubeznivo hišico s ceste, sem si mislil, da tu brez dvoma bivajo — ne vem. kako bi rekel — no, da tu bivajo srečni ljudje, ker ima vaš dom izredno v« seJo, praznično podobo."
"Prav ste uganili", odgovori gospodar smejaje; za hip se ozre mimo potnika tja tm> širnem morju, potem z nekakim pomilovalnim smehljajem na ustili pogleda prišleea od nog d<o glave.
"Kaj pa sto — aiko dovolite, da vprašaan ?"
"Caaniški poroče^'alec. Tu tntoj potni Hat.'*
"Stanovanja vam ne morem dati v najem. Ves prostor potre-Wj«-m sa-m. Ako se na ra^io da-nrmato nikamor dejati. vas l it«i brorplačno obdržim pod streho do jutri. To «torim iz kolegi-jalnosti, ker s^m bil tudi jaz dol-ifo let časniški dopbmik. ne po imkl ieu, ampak kot dilrtant. l'e vas kila j |K>t privede v Južno Afriko v Johannesburg v Tran»-vaalu, poiščite tam v starih letnikih johamiesbur»3ko "Deutsche Zeitung'\ našli trn sto mnogo sestavkov s podpisom ..."
Nato povede gosta k mizi. stoječi v kotu vrta v hladni trtni st-nei. IVenlenj poestavi sira, suhe jra grordja. pomaranč iri gofio — kanarski kruh.
"Xaa je več tu na teh otokih, ki se priiten-amo ie stari angleški zlatokopski gardi; to je bil zbor. ki jc hnel svoje čete zdaj v Kaliforniji sli Avstraliji, zdaj v Ala-ski sli ob W itwatersrandu. lli tukaj smo tiati, ki imamo denar.
Kaj preostane drugega, (kot iti morem navaditi te-le t-i&i-j ^^g brezdna.
ne. ti-ga-le lepega miru. Kakor bi r. .	. .jL. ,
, -	/aene s-e temniti. ^ edno manj
\ solej moram ven, -,-» , t- 4 0 , -
i vid is, kam bi stopil. S težkim no-nemirno. . . .	. . ,
zem-krivavem — kanai*ski dcmia-
k;i ne,
bil pokojjau! kadar je ponoči morje
Okrogla, proti sredi rahlo nagnjena ravnica okrog liis^e je žrelo ugaslega ognjenika — tako
okolico. Večkrat se ustavi, vzame daljnogled iz torbe ter mori strme. razdrapane hribe in širno,
Kadar Je kako draStvo namenjeno kupiti bandere, sastave, regalj«. god bene Instrumente, kape Itd., sli pa kadar potrebujete uro, verlilco, priveska, prstane Itd., oe knplte prej nikjer, ds tudi nas za cene vprafiate. Upraianjs Vas stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. PlSlte ponj
pripoveduje gospodar. Obljubi ti, j pokoj no, tiho morje, da te bo drugi dan peljal krog in Ko pridejo nekako pol kilo-krog vrta in da se boš lahko sam metra od gostilne, zmanjka poti. prepričal, kako to res ni nič dim- Winbourne vidi. da so prišli do gega kot "caidera", ognjeniško soteske, kakoršne so si' izdolbli žrelo. Zgovorni mož pripoveduje, kanarski hudourniki — rek iu po-koliko sta se trudila njegov oče tokov Ah strmih Kanarili ni. Te in on, da sta teme in pobočje gri- soteske so ozke in globoke, pravi ea obdelala ter obsadila. Toraj prepadi. Domačini jih imenujejo boš nocoj prvič prenočil v žrelu '-.bairanco". ognjenika.	Slučajno je Winbourne pogre-
Kakor v dvomu zreš po tiho šu- šil pot nekaj sekund, nekaj kora-štečem gaju okrog jilše. Ne moraš kov prej. kot so prišli do raba umeti blaženega miru v tej neka- prepada.
ko plitvemu krožniku podobni Takoj je deloma vedel, deloma globeli vrhu hriba. Celo lamini j sumil, kaj se pripravlja^ Sagel je žafki rahle je in nežne je oblivajo v žep, potegnil velik nož-zaklop-1 ilii dol in liKwnljivo dehteči po- čar, sra odprl in stopil k obsežne-marančni gaj. Kako se sladki mi- mu p;.Imovemu drevesu tako. da mere ujemati z demonskimi sria- je, imel deblo za hrbtom. Isti hip mi. ki neprestano preže, kdaj bi stl tudi njegova tovariša držala ravno tu zopet iabrulmile na. dan: v rokah vsak en podon.
Gospodar ugane tvoje misli. Z Moža-srajčnika sta se spogk-da-lalmvm nasmehom reee: " V žrenh|la z Iiep^isljivo bobnim nas.ue-ugaslih ognjenikov se bodo ljudje;houu To je winbounm dokazalo, zmeraj radi naseljevali, čeprav £e;da jo nj
nevarno. Po calderah se liamra?	, , . . , , . . ,
nahaja uajrodovitnejša prst. Suše , K.ak.° ^^	™
v takih kotlinah ni nikdar. Muhe ^ b°ja;, .lebilaAVmbournova i	it	» , - , eama misel. Pro priK-aii ie bil da
S^a To A t	i	oborožena Ha-j IVAK PAJK, & CO., Box 328, C0NEMAUGH, PA.
' >protnika ne bo nič opravil, ako	"
se spopadejo.	|
Sine mu v glavo do-bra ideja, slabi španščini zakliče nasprotnikoma :
''Podarim vama vse, kar lu. Počaaikjta! Razdelil Malce bamditskega duiha pa le bom.''
še tiči v nekaterih hribovcih da- Najskrbneje opazujoč vsak gib-si mcrdia ne vee, kot v skem ljudstvu katerekoli
ske dežele.	zaveže svoje dragocenosti .
lJandit ima posebno filozofijo. H)eCj	v defini poka.
Ako se mu tujec izda, da ima de- že ,lu.mu na^>ratniku in reče: nar, je bandit uverjen, da je tu- - je tvoje!" jec loipov, češ: ''Kdor si je denar	*
pridobil pošteno, se zanj toliko'	nasproLmku pomoli
, j , ■ . T	. , , levici denarnico m mu de-
boji, da ga skrije. Lopo^m je treba j ,tTq .	^(,"u ue"
krivično 'blago vzeti. Ce nas bo lo-1 „ V
pov napadel, ko bomo vršili to K,> roko\mjaea hočeta planiti bcgolju-bno delo. so bomo branili, i vsak	pleaiu, vrže Win-
Noben sodnik nas radi silobrana bmm,<* denarnico in dragocenosti
ne more obsodit L"	na nasprotni breg prepada.	__
V San Andre na severni obali; Zo ^ hotel* lipova znosrti	. . „	.
nad Amerikamcem ter udariti po bo tekom par dni izšel. Vseboval bo najrazno vrstne j se njem. a ta s<* je glasno zasmejal članke in povesti. Krasilo ga bo nebroj slik, med katerimi in pokaval na nasprotni breg, ne najbolj odlikujejo FOTOGRAFIJE Z ITAJANSKE klu'(X :	FRONTE in prizori iz PORUŠENE GORICE.
bi se ne smel naselili nikjer. Ognjenik lahko tudi tam nastane, kjer ga prej nikdar ni bilo.;*
KAKO NASTANE GREH.
Nasprotnika sta uc voljno drug drugenuu nekaj zaninnrala; nato sta vsaik v drugi smeri odhitela iskat. Amerrkančev denar in dra-gorenoisti.
pozneje je Winnie
nad mestom
imam> v,l-.»? i.,; j .Nekaj 4.1 n i
vama i bourne sedel
sednji mizi je časnikoA*.
Antolinez se je pom-srečil, k > ji-' b r-'bti si>ti*ske ji 1 »rrmovjo za kurivo. To so je dalo posneti i/, tega, da >o ob mrliču našli njegov poihm in stože nas kano ho^to." Ravno svi/.c nasekan«' vej«-v hotelu QuLsisina Wiubonrnu povedale, da j*' občt-Šanta Cruz. Po so- spostovani Don Diego VeTludo
hribov- ijaj j,n Vsak pogled nasprotnikov, evrop- prhne Winbourne nož z zobmi, jala najnovejša števiLka" tenerif-1
v ro-
,imrl dnigačnt*
bila razstlana ko- Antolinez najbrže Vmes se je naha- smrti.
'HI takrat j»- WLnl>ounie denar skega časopisa "Pueblo t'anario'. in dragocenosti vselej in povso l Winbourne seže ipo njej.	j skrival. Toni raje pa si je opaso-
Med najnovejšimi v« strni najde val revolver, tako, da je usnjata kratko sporočilo:	! revolver jeva nožnica nekoliko po-
'Olrtvega so našii v soteski gledovala i7pod suknjiča "Bai-raneo seeo'" obeespoštovane- j	(Pride še.)
ga posestnika in gostilničarja iz
vasi Rebalaje: Don Diego Vellndo' Lenuha »lan straši. X. pr. .
Slovensko-Amerikanski Koledar
Tenerile se je nastanil bogati A-merikanee Toni Winbourne. Bil je globe-itrot-ter, ki je prepotoval že raz.ne kraje, zato se mu ni zdelo vredno, da bi se na Tenerift vedel kdo v t- kako previdno. Zlata verižica njegove ure, zlata igla v za- izvršil vratniei, zlati gumbi manšet inisv(>jih
'•Xokdo drug bo vzel!" Hkrati je z desnico, držečo nož, f{)omemibno kretnjo, misli ni mogel razodeti z
Ker smo ga tiskali le omejeno število, svetujemo ro Ker jakom, da ga PREJKOMOGOČE NAROČE. 1 Cena 35 centov. Naročite ga še danes!
Ji ,	• -i tciu-aim avnu--Kiiuaiani u
n ko se nagledam razpenjenih ..	. L. ,
.. ... ,	v ... * cm mu pnaivi ikhIoii — ]
\alo\. ko se navzijeni njih hru-!. , .	. , . ..
-i	i ,,	, - in sekas grmovje, ki ti .zapira
sea, šele potem lahko spet mirno , ,	, K
rezes
.	-------„----------------pot.
spet mirno ,> , ,	, ^ *
.„ • „	i • _ .	Po do.lgem naporu dospes na zo-
re>l ok»Mtt? ?na- zasjjsm. — Splošno ste pa prav	. .. 1 .. , , .
rtxi	ma i	t	i t rano pobočje gra-a. vrh katereiga
povedali, ko ste nikli, da je tu za- .	jj—
dovoljnost doma. Nikdar bi aie bil '^t^1 t -	-	, .
.••i.iii	. i . Da ba bil le ze na vrhu'
prieakon a!, da bom na stara leta
živel toli pokojno in zadovoljno,! feana ^ Vrhlll,<ve	raaio-
kakor živim."	i	samo po tem, ker se takoj
nad njim začenja nebesni oboi: svetlimi zvezdami.
zlati prstani, vse to je kar blest e-: bese<to. j,, povedal s po našo, da se	SLOVENIC PUBLISHING CO.,
lo. kadar se je petični, dobro re-; namerava podati brez bra m he. 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
jeni mož sprehajal v jasnem solnč-! nem svitu po ravni cesti.
Španščino je govoril komaj za silo.
Zašel je nekoč v majhno gostil-j no tik ob stranski gorski vasici. Hotel si je kupiti vina. Ali ga niso razumeli, ali so se le tako delali: Skratka, dva možaka vstaueta iz-' za mize in se mu ponudita, da ami hočeta pokazati, kje lahko kupi
Izum našega rojaka Henry P. Mertela.
Zdolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35% na gasolinu
Stari mož se zamisli, gledajo'*11"11 IlJ1IU začenja iRoesui ooo.l vino. Winbournu se to zdi neraz-tja po sinjem morju, kj-r dadeč Posejan s svetlimi zvezdami.	umljivo. ker ima hiša vso podobo,
na w«iru plove bela jadrnica — J^išedM do vrha nehaš paziti, kakor bi bila gostilna. Toda na " 1 e v»-t na ažurnem ]>olju	j kam bi stopal. V temni sesnei po- potovanjih «se ob vsakem koraku
' Zakaj ne jeste7'' se ebrne i^arančnili dreves parkrat pošte- naleti na kaj. kar se zdi nerazum-slednjič do gosta. '*A tako' Nista'no	A kaj za to! Da si lt ljfvo: in potnik bi imel preveč
vajeni krnita kanarskih kmeto-1 ^wp^l. do smotra.	opraviti, ako-bi vsem takim ugan-
valet-v. Glejte, to je jed. kakor Tacaš, ko z gozdarjem použi- kam wkal pojasnda. nalašč za vreče kraje Pšeiiica ali večei^o, priplava luna na ob- Možaka — po podobi Španca,, koruza se nekoliko opraži v pon-!20rJc-	te ven, občudovat ča- kakor so vsi Kanarei — po kauar- j
vi, podobno kakor se opraži ka- rolmi n0^ni V™»r. Vino. močno skišegi oblečena v ceno belo obl^ va. j »redno se -zmelje Nato se ur-1 kakor -konjak, domač pridelek — ko iz bombaževrae, srajco cez hla-j nje da v mlin in zmleto se lahko iviun	~ ^ 11 W™ ll-stav" iu «rok okraj en črn klobuk na
hrani mesece in mesece, pa ne po-i1^ plačamo pa je. toraj ga je glavi? korakata pred Amerikan-! stane ne tohlo ne žarko Kadar trt"ba porabiti. Neseš ga pod bor- ceni. Čevljev nimata. Kanarsko hočete jt>sti. vlijetc samo nekoli-!no vorando pred hišo, pokličeš| kmetsko ljudstvo hodi boso. ker ko mleka ali vode v to praženo gospodarja, postaviš predenj o- na Kanarih ni kač. moko. malo zmešate in jed je go-vino ter šop evropskih cigar= Pot vodi navkreber skozi gost, tova. filejte. tako-le. Nekateri m	se pogovor brez konca, 'palmov gaj. Winbourne občuduje
umivajo gofio brez soli. J? skoro' boljši kot osoJjen. Tudi |iečenega| krompirja nihče ne bo solil, ker' je'brez soli boljši..."
'"Ako se naselite kje blizu, me; lahko večkrat obiščete. Rad vam bom .povedal kaj zanimivega iz zlatokopskega življenja. Tega vam pa ne bom svetoval, da bi jk>-stali zlatokop. Ako nimate mnogo železa, v krvi, 'bi zlato vas imelo, ne vi zlata. Tudi mene je dolgo. In tista leta sem bil tak, kakor bi; :ne jahal sam hudič: Le vedno več in več imeti. Vsak hip sem bil pripravljen ves svoj imetek in Nvojc življenje postaviti v nevar-i
n ost da bi si pridobil Še več! Sča- zboljša se slab motor in povspeii hitrost
som sem se svojega jezdeca nave-	Hotel Power BxfaflUBtor.	j
ličal. Ko bi se bil iztreauii nekoii- pritrdi se ga lahko na vsako karo, katAro goni motor na gaao ■ ko poprej, bi bil dane* bogatejši Hn in je lep okras za vsako karo.
in bi stanoval v palači, ne v maj- MBftTlT. PftWTO ITTm.ia^p »partt, lri «#> »ilnlf rtm pa ' hni koči. Zadovoljen bi .pa naj- kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej pre brže ne bil tako, kot sem. Glejte, kosi vse dosedanje izame te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri ra- i kako je morje danes mimo; glad čunih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. 1 ko kakor zrcalo. Zakaj ? Ker je Glavno je pa to, da v hrib mo« podvoji in prepreči, da bi se kara v j bil prod kratkim hud vihar." klancu zaustavila.
5.
Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskošnjo in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemn, ki ne bo zadovoljen, BELA Hib A.	| povrnem denar v teku enega tedna.
Kdor je iskal prenočišča v vi- Cena poniklanemu EXHILASATOEJU je $10^0 in meungasto-
Kar j« pa mojih tovariiev bilo to-' šokih afriških gorah, ve iz lastne stemu pa $10.00. Eazprodajalci dobe popust Pilite na: kih, da jih je denar im«4, so v*t skušnje, kako je to težavno. j	HEKRY P.
kje v samo-1 (rotwje, «ki je ognjeniškega it- 215 liflSttMU &1, HonSltfSlI	P. 0. Vorth Bergen, IT. J.
VPOSTEVAJTE.
želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znancev, itd.
želite prodati posestvo, hišo. trgovino itd. želite objaviti krst, ženitev. žalostinko itd. želite dobiti delavce ali delo za sebe želite objaviti društvene naznanila
Ako Ako Ako Ako Ako
RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list
"GLASNARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljonejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4.500.-000) iztisLh in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane... ,.$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane......................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava žen itn e ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane.............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je,potrebno poslati vsa j tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	J.	New York, N. Y.
Opomba: Kojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetu-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti j o za vsakega pri naročilih po pošti.
SSS

3LAJS NAKOPA, 26. NOV. 191G.
Zatem je zajokala.
I« V« Kraszewskls
UMIRAJOČI.
ZGODOVINSKI ROMAN
(Za "Glas Naroda" priredil
41	(Nadaljevanje).
VIII.
Weill članom družine jo bil knez Robert prava uganka.
IX.
Slednjič- je dospel v Bransk pan Sigmund Garbovski. — BiL je elegantno oblečen in je bil bolj resen kot ponavadi. — Prepričan je bil. da bo dobil neza Roberta, doma. — Zelo se je začudil, ko so mu [povedali, da je odpotoval v Varšavo.
Najprej je obiskal generala, ki ga je zelo prijazno sprejel.
Štela je bila precej nemirna, tako v skrbeh pa vseeno ne kot Antonija.
Videla sta se šele popoldne.
—	Že dolgo smo vas čakali, pan Garbovski, — je rekla Štela.
—	Prišel bi še prej. pa nisem hotel biti vsiljiv. — Na urq, katero imam preživeti v vaši hiši, se pripravljam kot na praznik.
—	Čudež ste napravili, pan Garbovski. — Pravico imate do moje hvaležnosti. — Prepričani bodite, da bom držala zadano besedo. — Ostanite pri nas. — Imeli bomo priložnost, da se natančnejše seznanimo. *
Bi i i
(Dalje prihodnjič).
Polet preko Atlantika

jo prijazen, uljuden. pri tem je pa imel svoje muhe. — Zanj ni ime-' !<> življenje nobenega pomena.
Pred odhodom je rekel samo. da gre v Varšavo, natančnejšega1
pa ni nikomur povedal.	j	-
Dobro bi bilo — če bi nevesto pripeljal seboj — je rekel; dolgo se je govorilo, da ni knez Robert. — Toda ne. -- To se ne bo zgodilo.	daleč čas, ko bomo šli lahko po
Ko j<* bil v Bransku, je dobil skoraj vsak dan pismo. — Naslov Zraku preko "luže". Ako ne bi j" pisala ženska r.tkii. - Njegov nenaden odhod je vse vznemiril. I prigia ta vojna, bi se to že gotovo Robert je dopisoval z Natalijo, odkar se je prvič vrnil iz Var- j vresničilo, kajti takrat bi imeli šave. Njena pisma so ga nekako razvedrila.	i razni avijatiki priliko bolj na tan-
Grofieo Natalijo j«- vest o finančnem stanju Branska silno v z ne- j na tate stvari misliti medtem mirila. — Pripravljena je bila žrtvovati vse, samo da reši svojega j jj0 imajG zdaj drug *'biznes'\ ljubimca in njegove sorodnike. — Vedela ie. tla bi se dalo z ženitvi- j namreč, da se zaletavajo v drug j<i vse popraviti. Toda s kom naj se poroči Robert? — Na vsak na-;drugega in drug drugega pobijajo ein /. žensko, katere ne ljubi. — Ako se to zgodi, ostane njegovo sr-;na
ee še vedno last Natalije. - Katere ženske pa ne ljubi in katera j Zdaj je zolo malo upanja da bi ženska ima denar? Alfonzma, hc, grofa Mosčmskega. - Rečeno,j ^ preko Atlantika kak zra. storjeno - Ker se ni mogla sama približati Alfonzini, je sklenila | kop!ovec ge tekom vojm VPndar pop os redov an ju drugih oseb pnti do nje.	\	te (lni poroča iz Parizil. da
C.rofu-a Alionaina se je kneza vedno spominjala. - ko je bila;se deU nae.rt(1 za polet tekoia sama, je zeli bova I a po njem. - l ud. njena druzabniea MmB.tr-j voj neko dru„G J)oro<qio iz: Ber_ glifft' ji bila preprieaua. da se je grot nekoliko prenaglil, ker je bil, Roberta tako grdo odslovil.	1
Tedaj .-e je razširila govorica da je posestvo Bransk prosto vse ga dolga.
Moščinski je poslal svojega prijatelja Avrela k Ilartknochu. kateri mu je da! pismeno potrdilo, da ni na Bransku niti vinarja! dolga.
Pokojni škof je gotovo zapustil l^po svoto — je rekel grof - Prokleto sem bil neumen, ker sem bil tako surovo
sam pri seb nastopil.
Alfonzina je pa še bolj stokala Kamorkoli je prišla v družbo, so
se pa glasi, da je mogoče, da t bo nemški zrakoplovee prišel pre I ko mogoče že tudi tekom vojne toda popolnoma gotovo pa po vojni.
Iz Pariza se poroča, tla nameravata poročnik Kjell Neyegaard od j norveške mornarice in kapitan Hugo Sunstedt od angleške mornari-
Vedar najbrže, je rekel Sehuet-te, ftod o nemški zrakoplovei počakali konca vojne. Bomo videli.
Obstreljevanje Varne. Sofija, Bolgarsko, 19. novembra. Te dni se je bilo pojavilo pred Varno več ruskih bojnih ladij. Nekaj časa so obstrljevale mesto, ko so pa stopile nemške obrežne baterije v akcijo, so se umaknile.
Povzročena škoda je malenkostna. —
Velikanske ruske izgube. Berlin, Nemčija. 19. novembra. Iz uradnih ruskih izkazov je razvidno, da so izgubili Rusi od 1. junija 2.128.474 mož. namreč ubitih, ranjenih in pogrešanih.
ii
Slovenci"
|	NAZNANILO.
Članom društva "Slovenski v • ■ jkij ft	I Bratje" št. 23 S. D. P. Z. v Coke-
naročite Old Sunny Times ;onu- w vr- * >™ja, * t*.
*	teina seja dne 2o. novembra t. 1.
Vljudno se vabi vse člane, da se (te seje vdeležijo in izvolijo prave
12 kvartov	$8 25 mož(i v oclbor 2a leto Kdor
o r t ..........'	se ne bo seje vdelezil, bo plačal
....................v društveno blagajno 50 eentov.
4 arte......................—.9o Toraj še enkrat se vas opominja.
Ekspri ss plačamo. Pošten star viski. Vreden $4.00 galona. Kuponi z:: premije z vsakim kvartom. Posebno darilo za Božič. Pišite v kateremkoli jeziku.
Dep. 39 SCHILLER BROS Kansas City, Mo.
Eksplozija; 700 mrtvih.
Stockholm, 19. novembra. — Dozalo se je. da je bilo v zadnji eksploziji, ki je nastala v Arhan-gelsku. ruskem pristanišču, o kateri se je že poročalo, izgubilo 700 ljudi življenje.
da se seje vdeležite in izvolite pravo može v odbor (da ne bodo kiidili cigar za društveni denar; opomba pisca;.
Frank Kocian. tajnik.
(2x 20&22—11)
PRIDI !
Ji
ce poleteti preko Atlantika. Nju-j nin namen je resen in kot pravi-j
pripovedovali o mladem M?' *a bosta tlldi ^^^ ^
knezu, ki je ztlaj eden največjih bogatašev. - Vse to .je bilo seveda iljati kolikor bo pa* v njiju mo^eh j delo o-rofiec Natalije.	Poročnik Nvegaard, ki je vnuk j
Ko je bilo vse pripravljeno, mu ie Natalija pisala, da naj pride	zastopnika;
v Varšavo	zastopnika za traneijo, je pravza-|
Robert se je takoj podal na pot.	prav	°u * *deu j
V grofic in i hiši je bilo vse tako urejeno, da nista mogla hiti I naiboljslh sveto™h avijatikov. ; niti za trenutek sama. — Neka <*tara dama je bila neprestano nav* J>° zadnjega mestna je bil po-i zoea. razen nje pa tudi par služabnikov. — Knez Robert je bil vsled i rožnik v francoskem zrakoplov-j tega precej presenečen.	, nem oddelku. Vdeležil se je več j
Naslednje jutro mu je za povedala grofica Natalija, naj obišče j zračnih bojev in je bil trikrat ra-j____
rodbino Dol.ski, kjer bo zvečer mala zabava. — Na soarejo je name- i nien f^kom te vojne. V zadnjem, Rad w 7Vi.di.{ raval priti grof Moščinski s svojo hčerjo Alfonzino.	j boiu Je	2 visočine 2000 me-!
Rodbina Dolski je bila izvanredo bogata in je na razkošen na-Itrov/,t<>da k. sre,M je, pri,etfl čin razsipala /. denarjem. — paI1 [renej Dolski je podedoval po svo- I m.ed	,u mu tako rešil življe-
jem očetu ogromno svoto denaria. — Bil .je eden jabolj izobraženih * nje' t°n je osebni ^Hte\2 črnogorskega prestolonaslednika m je
bil šele pred kratkim odlikovan
Rada bi zvedela za naslov FRANČIŠKE GODEŠA, doma Iz Pia nine pri Rakeku, in za MARIJO l DOVČ. omoženo POJ K. doma iz Unca pri Rakeku. S prvo sva prišli pred dvema letoma Mkiiipaj v Ameriko in ona je šla takrat v Imperial, Pa.: pozneje ne vem. kje se nahaja. Druga, .Marija 1'dovč. biva okoli -Miri b ta tu v Ameriki, a njeno bivališče mi ni znano. .\k'» kateii rojak ve za nju naslov ali bivališče, naj mi blagovol: naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležna, bolj mi ho pa drago, ako se mi sami javita na naslov: .Mr-. Fianees Kosher > roj »na Kržišnik). 42d Robinson St.. lirr.ddoek Pa. (20-22—31)
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam čdanom društva sv. Rarbare si. 41 v ^Inl-berrv. Kimisis. da sauo sklenili pri zadnji redni -mesrčni s<jji, da ss* mora vsak član udeležiti seje, ki se bo vršila dne 26. novembra ker ta seja je /a prihodnji mesec december. Na dnevnem redu bo volitev uradnikov za bodoče leto, 1917. Kdor se ne v deleži te seje,' bo kaznovan po sklepu zadnje seje. Toraj pridite vsi. da bomo izvolili sposobne može v odbor, da nebo potem nepotrebnih razprav.. Posebno tajniški posel je jako težaven zdaj. ko imamo toliko ne-: potrebnih knjih in po novem letu jih bo pa še vv prišlo, ker potrebno ji1 ura do vali po novem sistemu. Zaeno pa opozarjam, člane, kateri so oddaljeni, tla bo!j redno pošiljajo svoje mesečne prispevke. da se prihrani toliko nepo-trebut ga pisanja s suspendiranjem in potem pa zopet nazaj s sprejemanjem. .Vko pa slučajno kak suspendiran član ne dobi podpore. ' I •> katere seveda ni opravičen, potem se pa huduje nad tajnikom, ki je vršii >vojo dolžnost in nič drugega.
S s« »bi a t o k i >u pozdravom
John Homec, tajnik.
Tiha. noč., le pridi, prkli. da zavlada sveti mir. da nebo se k zemlji sklone, oj. n< bo, ljubezni vir.
Pridi, pridi, da se vrne duša trudna iz daljin, tla bo zopet z menoj živel mojih lepših dni spomin...
Zvonim i r.
Oči več vidijo od očesa. (N. pr.)
Dr. KOLER,
638 Penn Ave., Pittsburgh'Pa.
Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, i p e c 1 J al 1 s t v Plttaburffhu, ki ima 131etno prakso v zdravljenju tajnih mo »ki h bolezni.
Sifilis aU zastrupljeni® krvi zdravi s glasovi-Uui »uv, jvj za jo numel dr. prof. ErUcb Ce Imate mozolje ali mehurčke po telesu. v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in Izčlstll vam bo krt. Ne čakajte, ker ta bolezen se neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali trl-per in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljlvanja samega sebe
EuSenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem Času, Hydrocelo all kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez »peraclje.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-.'ine v križu in hrbtu In včasih tudi pri spuščanju vode. ozdravim a goto-
■'OtatVO.
Reumatlzam, trganje, bolečin«, otekline, srbečo, škrofle In druge kožne ooleznl, kr naatajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času lr nI potreb-10 letati
HARMONIKE
VAZHANILO Ol
6zlo.
Cenjenim rojakom v darelaa do, Ohio In okoliei w«my«jimft da jih bo obiskal nai ootoTalr
Tydi Moščinski in
poljskih plemičev.
Zvečer se je zbralo veliko število gostov, njegova hči Alfonzina sta bila navzoča.
Okoli desete ure je prišel Robert. — Dolski «ra je objel in ga peljal predstavit svoji ženi.
—	Kdaj ste pa prišli?
--Ali ostanete dolyro časa v Varšavi?
Takt« so m začeli oogvarjati. — Grof Moščinski je stal pri vratih in bulil vanj. — Ni vedel, če bi «a pozdravil, ali prezrl.
Medtem se je Dolski otlstranil in se približal Mošeinskemu.
—	Ali poznate kneza Branskega, dragi grof.
od črnojrorskejra kralja.
Njegov tovariš, angrleški kapitan Sunstetlt se je odlikoval kma lu po pričetku vojne, ko je preletel 1500 kilometrov.
Medtem se pa — kot že rečeno — poroča iz Berlina, da tam dva liem-i ška zrakoplovca tekmujeta meti 1 seboj, kdo bo prej poletel preko ! Atlantika.
—	Seveda ga poznam. — Saj smo si še nekaj v sorodu. — Svoj j Karl H. Wiegand, dopisnik new-čas je snubil tudi mojo hčerko, potem se je bilo pa vse razdrlo. — yorskega lista "World" piše, da Zdaj pa ne vem. če bi šel k njemu ali ne.	je povsem mogoče, da se bo New
—	Spodobi se, zakaj pa ne? — Idite z menoj.	yDrk ali pa Washington nekega Drug drugemu sta se priklonila in po oficielreem pozdravu se je j lepejja jutra prebudil in zagledal
razpletel pogovor:	| nad seboj pluti velikanski nemški
- Kak«, je kaj v Bransku? — Ali so vsi zdravi?	j zračni stroj, ki bo ravnotako pre-
-- Hvala, gospod grof. — Oče je kljub visoki starosti dobrega I seuetil celo Ameriko kot jo je nem zdravja. - Samo stric škof je umrl.	|§ki podmorski čoln lDeutsehland\
—	Da, slišal sem. — Moje sožalje. — Kaj pa kneginja?	j ki se je tako nenadno prikradel v ~ Stela in tlrupri so zdravi. ! ameriško pristanišče. Za to stvar
—	Ali ostanete dalj časa tukaj ?	; se zanima grof Zeppelin, ki je zdaj
—	Ne vem, koliko časa se bom zamudil. — Ali ste vi še vedno v že osem i usede mdeset let star. po-Varšavi ?	i tem je pa neki mlajši profesor J.
—	I)a. brez dvoma.bomo še par mescev tukaj.	. Schuette, iznajditelj najnovejših Naeurat se je Moščinski ojunačil, stopil čisto k Robertu in mu nemških zrakoplovov, takozvanih
rekel s polslišnim glasom :	i "Sehuctte-Lanz", ki še niso veli-
—	Ali bi lahko govori! z vami par besed nasamem?	ko znani širši javnosti, toda so naj-
—	Na vsak način.	bolj moderni med vsemi nemškimi Odšla sta v majhen kabinet. j zračnimi stroji.
—	Prosim vas. oprostite — Pozabite, kar se je zgodilo. — Bodiva i Grof Zeppelin ima svojega zra-zopet prijatelja.---laz vem, da sem kriv in da je velika moja krivda, j koplovea, katerega bo poslal na
Tresočo desnico je ponudil Robertu, katero je ta krepko stisnil.' polet, medtem ko ima Schuette zo-
—	.laz nisem čisto nič razžaljen — je .rekel Robert po kratkem i pet svojega, katerega bo poslal v molku. svojem stroju. Oba delata na vse
—	Hvala Bogu, hvala Bogu I
Moščinski se je globoko oddahnil. — Bil je neizmerno vesel. — Pogovarjala sta se še par minut in se zatem vrnila v salon.
Alfonzina je neprestano opazovala očeta. — Ko je videla, da mu zari v obrazu veselje, je postala tudi ona srečna in zadovoljna.
Približala se ji je Miss Burgliffe rekoč:
—	Knez ie govoril z gospodom grofom. — Vidiš, draga Alfonzina, človek nikdar ne ve. kaj mu bo prinesla bodočnost. — Ni bilo prav, ker si bila tako hladna žjim.
Medtem se je bila zaoava popolnoma razvila. — Robert je veliko govoril z grofom, pa tudi z Miss Burgliffe je izprpgovoril par besed. — Z Alfonzino se ni sestal.
Naslednje jutro ga je povabila Natalija h kosilu. — Ko je hotel oditi, mu je naznanil lakaj grofa Moščinskega. — Po oficielnem pozdravu mu je rekel:
—	Gospod knez, kaj ne, da nas boste obiskali? — Že zaradi ljudi. — Pa tudi Alfonzina bi bila rada osebno prepričana, da niste nič več jezni nanjo.
Knez je obljubil.	* ,
Z grofico Natalijo sta se prijazno pogovarjala. — Ko ji je po-? vedal, da ga je grof obiskal in ga povabil k sebi, je zardela. — Svesta si je bila zmage.
—	Dragi Robert — mu je rekla — vest me peče, leer sem uničila tvoje življenje. — Tolažim se samo z zavestjo, da bom pomag&la rešiti tvojo družio. — Ljubezen se ohladi, 1 jubeaen.jivine, samo ..zahteve življenja ao#trajne in neizprosne.	_
mogoče načine, da bi prehitela drug drugega. Kdo bo, bomo videli, — mogoče noben. Oba pa upata, da bosta prva poletela preko morja in prinesla pozdrave Ameriki.
Sehuettejev zrakoplovee je že znan, to je namreč stotnik Wolff, ki upa, da bo še bolj zaslovel kot kapitan Koenig, ki je prišel sem s prvim submarinom.
Nekateri pravijo, da ne bo noben teh dveh poletel tekom vojne, kajti Nemčija prekrvavo potrebuje vse zrakopolve," ki jih ima.
Prof. Schuette je napram omenjenemu dopisniku newyorskega lista "World" izjavil, da je pa zelo mogoče, da bo nemški Schuet-te-Lanz" zrakoplov preplul zrak med Nemčijo in Ameriko še tekom vojne. Rekel je,, da je že vse reaeno kar je bilo treba rešiti. — Pravi, da bo za ta zrakoplov veliko lažje prepluti zrak kot je bilo "Dentechlandu" prepluti vodo.
za svojega pri jate-j
lja JANKZA GABER, Doma .)•• iz Papirnice Škofja Loka. Obenem pa tudi LV-eni ALOJZIJO RAVNIK, doma iz Koroške Bele. pošta Javoruik. na Gorenjskem. Janez Gaber je bil preje v Put bin. Colo., in Alojzija Ravnik v Pittsburghu. Pa. Ako kateri izmed njegovih in njenih prijateljev ve za nju naslov, naj mi blagovoli naznanit i, ali ee bosta sama brala ta oglas, prosim, da odgovorita, ker jima imam nekaj važnega naznaniti. Pišite na naslov: Andy in Mary Kaiser, P. O. Box 637, Gallup. N. Mex.	(20-22—11)
Rad bi zvedel za naslova ANTONA PROSEN in ANTONA KO-VACir. Doma sta iz Šmarja pri Premu na Notranjskem, Pred enim letom sta bila nekje v Pennsvlvaniji; kje se zdaj nahajata, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, naj ga mi naznani, ali naj se 4 a sama javita. — Frank Žefrin. 10405 Way Ave.. Cleveland, Ohio.	(20-22—11)
•opravljaš po najntitjln h g o* o trpetno la zanesljivo. V poprav* anealJlTO vaakdo poftije, ker ma ft tad 18 lat tukaj v tem poalo In seda
' svoje« litnf doma. V poprave*
<aajaea kiaajaka kakor wm drag* Tanaoalka ter ra&uuua po dala ka
torbo kdo ahtm kras —
I 'praflaaj.	_
JOHN ■»Mtai^ mi ha M St.
Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA BERGINC. Doma je s Primorskega. Pred petimi meseci je nahajal v Ra« ine, Wis. Tja seru mu pisal, pa nisem dobil nobenega odgovora. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njvgov naslov, dn ga mi javi, ali naj <e pa sam ogla-. si. — J ose p Fon. Company I,
22 n d Infantry. Douglas. Ariz. (18-21—11)
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
4,TED5 BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje pri-aeljence ter jim pomaga, de ao bili oalepa^rjeni, oropani ali če ao 1 njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v natnralizacijskib zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljsn-■ke listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-dofile priseljence na Ellia Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyoraki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan on devetih do poldne do petih popoldne in ofc »redah od osme do devete ure rveier.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dan od devetih 3dopoldne do petih poldne in ob sredah od sedme do i e vete ure
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš zastopnik
Dr. LORENZ,
kateri je pooblaščen pobirati n* ročnino na nai list, knjige in drr go v naio strogo spadajoče poal ter izdajati pravoveljavne pot> dila vsled čeaar ga rojakom na topleje priporočamo.
Upravniftro "Glas Narorf«
Odločeni so roži kratki dnovi. ko v cvetju jo zapadejo sn.^govi. (Prešeren >.
Jas sem edini brvaflko govore n spwiailet aioiklh bolMBl * •'tttabargha. Pa.
DK. UMUENS. •44 Peu 4». IL mM. aa «flw Uradne are: dnevno od 9i do-coldne do & are sveter. V pet-klb od 9. dopolne do 2. popolaar Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL
Mr. Janko Plafko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino aa "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati ja, da mu bodo Hi rojaki ▼ vsak odrih na roko.
Uredništvo.

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER HEW YORKTJ
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in —iH«*««
postrežem.
8tmmstwmffitw»t»t8Ms»ttts
MODERNO ITRKJhjNAit ~
TISK IB N A KL1S P V ODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. « * *
DELO OKUSNO.
* * *
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • * *
UNUSKO ORGANIZIRANA. * • *
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. .
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
82 Cortlandt St., New York, N. Y