Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Bregu »Na Škarpi« pri Celju. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno.
7. Štev.
V Celju, dne 20. juliju 1924.
teto n.
Razna sporna obrtno* pravna vprašanja-
i;od lem naslovom je prinesel j Slov. Narod« sledeči članek:
Povodom raztegnitve srbskih predpisov o »kafani* in >• mehani« na Slovenijo s taksnim zakonom je nastala tudi cela vrsta pravnih vprašanj, katerih na podlagi takega zakona ni mož-i'0 rositi.
Navedemo na kratko le nekatera, da sprevidijo naši čitatelji, s kakimi težavami se imajo boriti tozadevno prizadeti obrtniki in oblastva, ne da bi se spuščali v kako znanstveno razpravo, ki ne spada v dnevni časopis ter mora biti pridržana strokovnim glasilom.
1.	Vprašanje je, kaj je z licencami v zmislu § 20. a) obrtnega reda; obstoja to določilo še nadalje ali ne več. V podedujem slučaju bi bila pač hudo prizadeta vsa nosa društva, katera so vajena prirejati veselice na raznih krajih, ki nimajo nobene »krajevne« pravice, n. pr. na Gradu, v Hribarjevem gaju itd.
2.	Za naše naziranje in pojmovanje nadalje so pravno popolnoma nejasna določila glede pravice »točenja« v vrtovih, barakah itd., ki ustvarjajo še neke vrste širšo pravico, nego je »krajevna« pravica sploh. Kaj je s koncesijami, ki so omejene, ki se, kakor n. pr. takozvane zajutrkovalnice, smejo izvrševati le v zvezi s trgovinami, kakor jih imamo v Ljubljani celo vrsto. — Kaj bo s točilnicami na ljubljanskem velesejmu?
3.	Nadalnje vprašanje je, kako bo s policij,sko uro. če bodo le kavarne in gostilne razločevane, tedaj bodo resnične gostilne, dasi imajo večjo pravico nego kavarne, ker imajo še tudi pravico prenočevanja tujcev, katere kavarne nimajo, na slabšem nego kavarne.
4.	Krivično je tudi, da plačajo takse po 3000 Din oziroma 3500 Din le gotovi obrati. Ni uvideti razlogov, — če mora že biti taksa plačana. — zakaj bi to takso plačevali samo oni obrtniki, ki se s točilnim obrtom pečajo šele kratek čas, oni, ki obrt izvršujejo že celo vrsto let, pa ne. Pravilno bi bilo, da Je nihče ne plača, ker po zapadno-evrop-skih pojmih zakoni ne veljajo za nazaj, marveč le za naprej.
5.	Najbolj kričeče je pa vprašanje glede nadaljevanja obria vdove in ne-doletnih otrok obrtnika po določilih § 56 obrtnega reda in glede prenosa gostiln, pri čemur se moramo malo dalje pomuditi.
Večina vdov po gostilničarjih' je izvrševala doslej gostilno po zakupniku ali namestniku na ta način, da je našla lokal ali zakupnika. Nato je prosila za prenos svoje gostilniške pravice v tuj lokal, kjer je izvrševala obrt sama ali po zakupniku. S tem, da je bila koncesija teh imenovanih oseb zaradi izvrševanja prenesena v tujo hišo ter oddana ▼ zakup, si je hišni gospodar po
taksnem zakonu avtomatično pridobil ipso iurc zoper vsak pravni čut »krajevno« pravico. Koncesija vdove ali nedoletnih otrok je postala radicirana pravica tujca, a vdova in nedoletni otroci so izgubili vsako pravico do nje in tudi zakupnino, mogoče svoj edini vir za preživljanje. Hišni gospodar pa bo z njihovo gostilno, to je s svojim poslopjem, na katerem je sedaj njegova »krajevna pravica«, lahko kupčeval!
Kaj naj napravi vdova, kaj mladoletnik, čijih edini dohodki za preživljanje je bila ravno od očeta podedovana pravica nadaljevanja obrta, sedaj? — Pripadli bodo občini v nbožno oskrbo!	■ •
Tako bi se dal našteti cel kup pravnih vprašanj, ki nastajajo vsak dan in delajo mnogokrat tako obla-stvom kakor prizadetim strankam preglavice, in napisati hi se mogla cela knjiga o tem, kako površno, kako ne- ■ premišljeno je predmetni taksni zakon sestavljen, oziroma o tem, kakšen bi zakon sploh ne smel biti. Toda naj za enkrat zadostuje ta izbora najbolj kričečih in najbolj perečih vprašanj.«
Dodatek uredništva:
Zelo pozdravljamo notico v Slov. Narodu, le žalibog, da je generalna direkcija posrednih davkov na vse intervencije gluha, niti ne odgovori na naše pritožbe, ne vpraša strokovnih organizacij za njihovo mnenje — glavno njih geslo je: Dol z obrtništvom, dol z organizacijami, sploh pa iste izločimo, da ne bo toliko aktov za rešiti.
Sploh je pa stvar taka, da se na eni strani pobija alkoholizem, na drugi strani pa, kdor plača takso, lahko toči alkohol. Kar pod roko se dajejo točilne pravice, zakaj so potem zadruge in organizacije priznane in še obstojajo? Mar zato, da ima potom intervencije poslanca in sorodnikov dotičnik prednost? Gospodje, kateri ste merodajni pri obrtni oblasti, dovolj je pritožb, informirajte se pri obrtniških organizacijah, upoštevajte nasvete Trgovsko-obrtne zbornice ter smo radevolje pripravljeni v sodelovanje in vse mržnje odpadejo do nepravilne rešitve in delovanja uradništva. Priporočamo nasvet gosp. dvor. svet. Marna, da se posamezna srezka poglavarstva obrnejo na strokovne zadruge, zveze in občine ter z istimi skupno delujejo v reševanju obrtnih pravic.
Gospodje posredovalci in vinogradniki, mi nismo nasprotniki vinotočev, pač pa moramo energično protestirati proti pijančevanju, omejenosti policijske ure, ustanavljanju različnih strankarskih veselic in godb ter plesov, kajti posledic a je v časopisu in pri sodišču v zagovor: tam smo se napili.
Obrtnik gostilničar je odgovoren, čezuličar bodisi v Trbovljah in drugod je nedolžen, tudi tukaj je zakoni pomanjkljiv, ker ni policijske ure. — Priporočamo gospodom, kateri imajo vinotoče in svojih pridelkov ne morejo prodati, naj naprosijo za pravico, am-
pak v strankarske veselice in pretepe naj ne izrabljajo takih dovoljenj. Glede vinotočev čez ulico naj se obdačijo v 1. razredu, ker ne poznajo policijske ure in ne obrtne oblasti!
Ne radi, ali prisiljeni smo, da oblastim obrazložimo naše dosedanje stanje, ker so iskale gnilobo v čistem vinu in pritožb ne upoštevajo.
Opomnimo, da smo poslali dne 8. marca J 924 na Generalno direkcijo p osrednjega poreza v Beogradu sledečo resolucijo ter prosimo, da se vse strokovne Zveze z isto strinjajo, jo podpirajo ter izi’ečejo svojo kritiko.
Resolucija se glasi:
GENERALNI DIREKCIJI POSREDNIH DAVKOV
V BEOGRADU.
V zmislu pravilnika zakona o taksah točenja pijač je Zveza gostilničarskih zadrug za Slov. Štajersko, Prekmurje in Mež. dol. v Celju vložila čez 2800 pritožb, glede previsoke odmere točilnih taks.
Na primer: Gostilničar je iztočil do 300 1 vina letno, kakršnih slučajev je v Sloveniji v hribovitih krajih veliko, ter mora plačati polletno 300 dinarjev takse, gostilna je pa radi tujskega prometa noobhodno potrebna — vrhu tega pa se v Sloveniji izterjava obrtni, hišni, hišnonajemninski, dohodninski, invalidski, pridobninski, prometni, poslovni in užitninski davek z visokimi občinskimi dokladami; prosimo, da se nam pojasni, v katero kategorijo spadajo lajmci jši gostilničarji, kateri ne stočijc niti 300 litrov vina letno.
Zakon o taksah se razlaga v Mariboru pri kr. finančnem ravnateljstvu najmanj 300 Din polletno, v Ljubljani pai po meri prostorov in množini miz in stolov.
Prosimo, da nam blagovolite poslati vsa v to svrho spadajoča navodila glede pravilnika, kateri je zelo nejasen, in predlagamo naslednjo
R E S u L UČIJO,
katera je bila sprejeta od gostilničarskih zadrug za Slov. Štajersko, Prekmurje in Mež. dolino v Celju na anketi sledečih zadrug in sicer: Mesto Celje, Okolica Celje, Žalec, Vransko, Gornji grad, Mozirje, Šoštanj, Slovenji Gradec, Prevalje, Marbrek, Okolica Maribor, mesto Maribor, št. Lenart v Slov. gor., Gornja Radgona, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Št. Jur ob juž. žel., Konjice, Vojnik, Kozje, Brežice, Sevnica, Trbovlje in Laško, katere protestirajo:
I. Proti uvrstitvi v prvi, drugi in tretji razred za plačevanje polletnih taks, kakor tudi proti splošnemu plačevanju točilnih taks, ker je sicer gostilničarska obrt v Sloveniji do skrajnosti ogrožena in s tem tudi vinogradništvo, katerega j v Sloveniji precejšnje število.
U.	Pripravljeni kmo pa plačevati zgoraj omenjene takse kakor so predpisane, pač pa prosimo, da se nam tedaj opustijo posredni in neposredni davki, tičoči se gostilničarske obrti.
III.	Prosimo, da se ustanovi za Slovenijo gostilničarska zbornica s sedežem v Celju, katero mesto je ravno v sredini Slovenije in katere namen bi bil zastopati gostilničarski in vinogradniški stan na merodajnih mestih, ter naj bi se postavilo pri ministrstvu konzulenta, kateri bi naj vedno stal v stiku z zbornico.
IV.	Po točki 136 obrtnega zakona, veljavnega za Srbijo z dne 29. julija 1910, prosimo, da se ista točka razširi tudi na Slovenijo, v kateri je določeno, da mora ministrstvo za narodno gospodarstvo podpirati obrtno šolstvo.
V.	Istotako bi se naj razširila točka 22 in 23 obrtnega zakona na celo ozemlje SHS, ter bi se posebno upošteval člen 23, kateri določa, da ne sme trgovec na vasi pod 5 in v mestih ne pod 10 litrov vina ali žganja prodati.
VI.	Prosimo, da bi se ne omejevalo poslovanja vdov in mladoletnih otrok pri izvrševanju obrta po zastopnikih.
VII.	Policijske ure v gostilniških obratih naj podaljšujejo občinske oblasti ter naj se za posamezne ure podaljšanja naknadno pobirajo gotove pristojbine v prid ubožnemu zakladu in občinskim revežem.
Vlil. Podaljšanje policijske ure naj kontrolirajo občinski organi ter ugotavljajo na licu mesta naknadno plačilo.
IX.	Odpoved koncesije, oziroma prijava, da se z obrtom neha, naj bo takse prosta, ker noben ne odloži iste brez sile in pomanjkanja gmotnih sredstev.
X.	Prosi se tudi, da dobijo zopet gostilničarske obrtne zadruge soodločajočo pravico pri podeljevanju koncesij glede lokalne potrebe, v sanitarnih zadevah, kakor tudi glede usposobljenosti prosilca.
XI.	Nadalje tudi prosimo, da se razširi obrtni zakon, veljaven za Srbijo z dne 29. julija 1919, kateri bi bil v malenkostih, tičočih se gostilničarskega obrta, za spremeniti.
Ker so glasom taksnega pravilnika občutno prizadete širše mase nižjih slojev, gostilničarski stan in vinogradniški delavci, si dovoljuje Zveza gostilničarskih zadrug za Slov. Štajersko, Prekmurje in Mež. dolino še enkrat vljudno prositi, slavni naslov blagovoli predležečo prošnjo upoštevati, jo ugodno rešiti in smatrati kot nujno.
Presoja in ocena vina s pokušnjo.
Leta 1917., 1920., 1921. in 1923. so nam nudila v splošnem izborno vinsko kapljico. So to »konservirani solnčni žarki« posebne vrednosti. Kakor po letnikih, tako tudi po vinskih sortah in krajih nudijo ta vina različne dobrote
in užitke. Prepir, katera kvalitetna vina so najboljša, si eešče lahko prihranimo, Neki tak prepir, ki sem ga sam 'doživel pred kakimi 20 leti v nemškem Porenju, je nekdo hudomušno končal približno z besedami' * Je veliko lepih deklet, pa vsaka krasotica je drugače lepa«.
Te izborne vinske kvalitete naveden ili letnikov nudijo prvovrsten materijal za uspešno prireditev raznih vinskih razstav in sejmov v naših najvažnejših gospodarskih centrih. Prilično dosedanjih takih prireditev je deloma pokazalo, da naš vinski svet razume le izjemoma pravilno uživati nebeške darove., brez vinskih polomij, kakor bi se pravzaprav spodobilo. Za strokovno presojo in oceno vina so pa veljavna gotova pravila, ki so jih utanačili praktiki in teoretiki na podlagi mnogoletnih izkušenj in raziskovanj, a so pri nas še vse premalo znana.
Dobra kemična analiza nam nudi lepo, sicer ne čisto popolno sliko o sestavi vina. vendar ne more nadomeščati pokušnje za sigurno oceno vina in je tedaj le dober, v mnogih slučajih celo neobbodno potreben pripomoček za pravilno presojo vina s pokušnjo. Pri tem nas v novejšem času zelo podpira mikroskopija, ki nam razkriva čarobne tajnosti vinskega življenja. In to bajno življenje v vinu traja dolgo, tudi daleko preko sto let, ako ga človeška roka ali žejno grlo prej ne uniči. Poklicno ali strokovno pokušanje vina ni pitje in uživanje, ampak težavno delo; pameten in previden konzument pa uživa plodove tega dela s treznim razumom.
Ako ve vinski strokovnjak za letnik, sorto in provenijenco vina, je presoja lažja; poznanje retikete« pa vendar vodi prav lahko dc napačnih zaključkov, zlasti če je besedilo etikete, kakor se često dogaja v spekulativne namene, le izraz bujne fantazije. Zato je priporočljiva vinska pokušnja najprej brez vsakih podatkov in šele potem ž vednostjo analize in etikete.
Dober vinski strokovnjak ima »dober jezik« (v dobrem smislu besede), to je -.dobro pokušnjo« ali »dobro probo« od narave ali radi vaje. Pozna najrazličnejša vina in skrbi, da čuta za pravilno presojo ne izgubi, kar bi se zgodilo, ako bi n. pr. za redno vsakdanjo potrebo pil bolna vina mesto zdravih. Zlasti na našem jugu, pa tudi drugod imajo radi nedostatkov v kletarstvu mnogo cikastih vin, ki se jim domačini tako privadijo, da te. vinske bolezni ne spoznajo, ne čutijo; nasprotno. čisto zdrava vina označujejo včasi kot nenaravna in dajejo prednost domačim cikastim vinom. Zanimivo je, 'da se cik bolj čuti, ako se tako vino nekoliko razredči z vodo.
Pokuševalec ne moro vin pravilno -ocenjevati, ako se ne počuti dobro, n.
-	pr; radi katara ali kake želodčne bolezni, tudi ne po bogati pojedini; najboljšo probo ima v jutru po prvem
-	zajtrku, dasi je to najbolj razdražljivo -za organizem. Na presojo vina vpliva
neugodno vživanje ostrih jedi, potem
-	tudi kajenje pred ali med pokušanjem. Ako se pokuša več vrst zaporedoma,
-	naj se je vmes košček kruha ali izplah-n ju jejo usta z vodo. Ni potrebno, 'da se
-	vsak požirek vina, ki ga posrknemo, iudi v celoti zavžije, namreč požre, ampak sh s pridom izpljuje, za kar služijo v čednih prostorih posebni »vinski pljuvalniki«.
Pri oceni vina igra temperatura vina zelo važno vlogo. Buketne snovi se izgubljajo, odnosno se ne izražajo , pod bO0 G, aromatične snovi pa že pod 8° C. Boljše vinske kvalitete prenašajo .večje izpremembe temperature brez škode za dober učinek glede njih har-
monije nego slabše kvalitete. Pravilna 'srednja temperatura za bela vina je 11" C, za črnino pa 16.5° C. Nekoliko nižje temperature so ugodneje nego previsoke-. Napake glede- duha in okusa so najmanj očitne pri navedenih temperaturah, in sicer čim več vsebuje vino ekstrakta, ki deloma krije napake. Za peneča vina (šampanjec) se priporoča temperatura 7 do 9° G. Za točno merjenje toplote vina v čaši rabimo posebne žepne termometre. Ne uživajo pravilno pivci, ki menijo, da mora biti vsak šampanjec in tudi vsako finejše vino mrzlo kot led. Navadno kažejo le svojo smešno baharijo, ako zahtevajo k vsaki boljši buteljki na mizo še kiblo' ledu, ko bi včasih zadostovala mrzla studenčnica.
Prostor za pokušanje (pokuševal-nica) mora biti dovolj svetel, primerno temperiran in dobro zračen. Gaše za vinske pokušnje se ne napolnjujejo zvrhoma, ampak kvečjemu nekaj nad polovico, so lahko razne oblike, a vselej morajo biti iz finega brezbarvnega stekla in čiste. Ako se jemlje vinska pokušnja iz soda, je zlasti skrbeti, da je sod redno zapolnjeval, in snažen okoli pilke; rabiti je snažno stekleno natego, ne pa natege iz gumijeve cevi, morda celo ne dovolj izprane.
Čim čistejše je vino, tem lažje se pravilno presoja Zato pa za oceno ni sposobno vino koj po pretakanju, ker še vselej nekoliko skali, vsebuje morda žveplenaste kisline od zažvepljanja in je navadno plehko (nesvežega okusa) radi izgube oglenčeve kisline pri pretakanju. Vina se medsebojno primerjajo najlažje, ako so \ enakem stadiju razvoja. Pri nas v splošnem ne more biti govora o naravnih sladkih vinih; v kolikor jih pa imamo, predstavljajo radi pomanjkljivega kletarstva z večine negotova, ne dovolj povreta, zato nestanovitna vina, ki niso sposobna za strokovno primerjajočo oceno, niti za veliki vinski trg v tem negodnem stanju. S takimi vinskimi »pacienti« je včasi velik križ, predno se jih' ozdravi, ako se jih prej ne usmilijo sladkopivci bolj ženske narave. Prava sladka (desertna) vina zavzemajo seveda čisto drugo mesto v vinskem gospodarstvu.
Najbolj grešijo današnji vinopiv-ci, ker dajejo prednost večinoma novemu, mlademu vinu; če gre za slab letnik, je to čisto prav, drugače pa je z izbornimi letniki, ki nudijo najlepši, nepopisni užitek šele kot dobro oskrbovana starina v steklenici. To znači kajpak tudi podraženje produkta; zato pa vinska trgovina pospešuje konzum mladih vin in si je vinopivce odgojila temu primerno. V kleti naprednega vi-nogradarja pa naj ne bi manjkalo zaloge najfinejših letnikov vsaj za posebne družinske praznike in dobro reklamo.	1 P
Ni vseeno, po katerem redu se. vina pokušajo. Glede starosti velja, da se pokušajo mlada vina pred starino; glede barve, bela pred črnino; glede sladkobe, nesladka (suha) vina pred ^ sladkimi; glede kvalitete šibka (lahka) vina pred alkoholnimi (težkimi), malo-ekstraktna pred ekstraktnimi, mila pred trpkimi, nedišeča pred buketnimi. Posamezne kvalitete se zopet pravilno uvrstijo medsebojno in se tako tudi pokušajo. Klasificirajo se navadno s številkami, n. pr. 0 za pokvarjeno vino, 1—10 za zdrava vina, 10 za najbolje — ali tudi narobe, kakor se pač strokovnjaki domenijo.. Ali se pa vina enostavno taksirajo (ocčhijo v denarni vrednosti).
Vino presojamo z očesom, nosom, jezikom, v več slučajih tudi z ušesom, n. pr. če vino pecka, šumi, gosto, odnosno oljnato (vlečljivc) ali tanko teče y čašo kot voda itd. Pri navadnem vinu
se zadovoljujemo, ako je v čaši čisto pri dnevni svetlobi. Za bolj kritično presojo n. pr. buteljčnih vin pa nam služi Umetna luč. Mlado vino je navadno zelenkasto, 'starina rumenkasta do zlatar umen a. Črn ina mora biti vselej prozorna in je najlepša, ako je rdeča barva nekako med rubinasto in gra-natastd. Ga se vino pri mešanju v čaši nekako oljnato »briše« ob steklu, lahko znači, d.i je jako alkoholno, ali eks-traktno, ali sladko; če se pa že pri točenju v čašo nitkasto, gosto vleče, je bolno ivlečijivo). šibko, tanko vino teče v čašo vedno kakor voda.
Gelo vrsto vinskih napak spoznamo z nosom, n. pr. cik, okus po plesni, drožah, sodu, lesu, žveplovem vodikov-cu (gnilih jajcih). Mladost vina spoznamo po svežosti od oglenčeve kisline, sorto po karakterističnem buketu, n. pr. pri rizlingu, muškatelcu, tramincu.
Okus vina določa jezik, na katerega mora vino dalje časa vplivati, in sicer ne samo na njega konec, ampak tudi na temeljni zadnji del jezika, ki je na jbolj občutljiv, seveda v zmerni množini. Važen je naknadni učinek, ko so usta prazna. Poskrne se le majhen po-žirček vina, ki se razlije po jeziku, s kojim se pritiska na gornji del ust.
Končno se napravi celotna ocena na podlagi skupnih utisov, ki jih nudijo pri presoji oko, nos. jezik, eventualno tudi uho.
Temu vprašanju se posveča pri nas še mnogo premalo pažnje, dasi je velevažno zlasti v krajih s kvalitetno vinsko produkcijo, ki je doma uprav v našem severnem pasu jugoslovenskega vinogradništva in prihaja za izvoz najbolj v poštev. Strokovna ocena ali presoja vin je zato najbolj razvita v prvo-vrstnih vinskih krajih z izbornimi kvalitetami, predvsem v nemškem Porenju, ki je tako priborilo in utrdilo svetovni sloves renskim vinom, s katerimi bi se mogli naši vinski pridelki v marsičem kosati, ako bi bili bolje negovani.
Andrej Žmavc, Maribor.
Naredba o pregledovanju in Žigo* sanju, obliki, sestavi in zazna* menovanju steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka.*
Na podstavi zakona o merah odrejam to-le:
Člen 1.
Steklenice in posode, s katerimi se toči v gostilnah, pivnicah, kavarnah in drugih javnih lokalih vino, pivo in vsaka druga alkoholna pijača — ali ki se v ta namen prinašajo na prodaj ali imajo v zalogi — morajo biti oprem-Tjene z znakom prostornine ter so zavezane uradnemu pregledu in žigosanju.
Prav tako so zavezane uradnemu pregledu in žigosanju posode za točenje mleka in mlečnih izdelkov ali zaprte posode, v katerih se mleko pro-' da ja.
Te posode pregledujejo in žigosajo državne kontrole mer.
Obliko in sestavo toh steklenic in posod kakor tudi meje pogreškov, dopustnih ob pregledu, predpisujejo spodaj navedeni členi.
I Krčmarske stekhnfcM.
Člen 2.
V pregled in žigosanje se sprejemajo Samo steklenice, ki drže 2 1, 1 1, io dl, 3 dl, 2 dl, 1 dl,. 5 cl, 2 cl in 1 cl. Krčmarske steklenice!< se smejo izdelovati samo iz prozornega stekla.
Za prozorno, steklo se smatra tukaj kakor fhdi nize spodaj ono steklo, na katerem se da višina tekočine nedvomno ugotoviti.
* Razglašena v »Službenih No-vinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca- št. 125,. izdanih dne 3. junija 1924. (Prilog XXVII. - 1924.)	....
Na oni točki vratu, kjer je zazna-menovana meja mere. t. j. prostornina, se mora gibati velikost notranjega premera med nastopnimi razmerami, v katerih so obsežene tudi mejne vrednosti: ■
Velikost steklenice	Najvetji j HajicanjSi	
	oremfir v miliMi!	
2 litra		60	30
1 liter		50	20
5 decilitrov ....	40	15
3 decilitri ....	40	15
2 decilitra ....	30	15
1 deciliter ....	30	12
5 centilitrov . . .	20	12
2 centilitra ....	15	7
1 centiliter . . . .	10	'5
Meja mere sc mora zaznameno-\ ati z vrezano (vbrušeno) črto, ki mora biti vsaj en centimeter dolga (merski znak).
Razdalja tega merskega znaka od odprtine (vrha) steklenice, takozvana nadmera znaša:
pri dvolitrskih steklenicah najmanj 45 mm;
pri enolitrskih) steklenicah najmanj 45 mm;
pri petdecilitrskih steklenicah najmanj 45 mm;
pri tridecilitrskih steklenicah najmanj 35 mm;
pri dvodecilitrskih steklenicah najmanj 35 mm;
pri enodecilitrskih steklenicah najmanj 30 mm;
pri peteentilitrskih steklenicah najmanj 30 cm;
pri dvocentilitrskih steklenicah najmanj 25 cm;
pri enocentilitrskih steklenicah najmanj 25 mm.
Prostornina se vpisuje blizu merskega znaka s kraticami, določenimi v prvem odstavku tega člena, in sicer tako, da se te kratice vbrusijo, vjedkajo ali vtisnejo.
Člen 3.
V oznaki prostornine krčmarskih steklenic je dopusten samo tolik pogrešek, da ne sme biti, če jih napolnimo s količino tekočine, ki je enaka prostornini, zaznamenovani na njih, razdalja med površino tekočine in merskim znakom pri dvolitrskih in enolitrskih in petdecilitrskih, tridecilitrskih in dvodecilitrskih steklenicah večja od 1C mm, pri manjših pa ne večja od 5 mm.
Glen 4.
Žig, ki služi za potrdilo, da se je pregled izvršil, se vjedka poleg črte, ki zaznamenuje mejo mere.
Rlizu merskega znaka in žiga se ne sme napravljati noben okrasek, ki bi utegnil preprečiti jasno razpoznavanje žiga. če se taki okraski (n. pr. krogi, vzporedni z merskim znakom, pozlata vsega stekleničnega vratu itd.) vendarle uporabljajo, se steklenice ne sprejemajo v pregled in žigosanje, če pa je na njih žig, se smatrajo za neži-gosane.
Prav tako se smatrajo za nežigo-sane one steklenice, na katerih sta merski znak in žig že obrabljena.
Člen 5.
Krčmarske steklenice niso zavezane občasnemu pregledu in žigosanju. (Konec prih.)
Najvažnejše določbe zakona o taksah in pristojbinah.
Avstrijski pristejbinski zakon je ostal v Sloveniji do leta 1920. neizpre-menjcn v veljavi, kakor smo ga prevzeli ob prevratu. Z dne 3. aprila 1920 so pa stopila v veljavo nekatera določila zakona o taksah bivše kraljevine Srbije, dne 1. septembra 192:1 pa nadaljnja določila, tako da se je avstrijski pri-stojbinski zakon le postopoma razveljavil z zakonom c taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923. se je uveljavil skoraj že docplu> finski zakon za vso Kraljevino. Neizpremenjena so ostala le določila o zapuščinah, darilnih pogodbah, o službenih in služnostnih pogodbah in nekaj manj važnih tarifnih postavk, ki veljajo še v obliki prejšnjega avstrijssoga zakona. Spričo vednili izprememb so gospodarski krogi bili na nejasnem, kdaj in v katerem
znesku morajo plačati kako pristojbino. Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani. na katero je dohajalo nebroj vprašanj,, osobito prve čase po uveljavljenju,, zakona z dne 25. oktobra 1923, .še je zaradi tega odločila, da je založila pod gornjim.naslovom posebno brošuro, ki vsebuje v ulfabetičnem razporedu vsa važnejša določila o taksah. Brošura se naroča pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani m velja pri po-šiljatvi po pošti 16 Din. — Opozarjamo gospodarske kroge na to brošuro in jim priporočamo, da si jo v lastnem interesu čimpreje nabavijo. Posebno vrednost ima brošura vsled tega, ker se v njej ne obravnavajo le z zakonom z dne 25. oktobra 1923 uveljavljene izpre-membe, ampak vsa določila, ki so v veljavi, torej tudi ona, ki smo jih ob prevratu prevzeli iz avstrijskega zakona, kolikor niso bila s poznejšimi zakoni izpremenjena ali razveljavljena. Prepričani smo torej, da bo brošura vsakomur, kdor ima danes opraviti s pristojbinami in taksami, to je vsem strokam trgovcev, industrijcev in obrtnikov, najbolje služila.
Brošuro je sestavil davčni konzu-lent Trgovske iu obrtniške zbornice g. F. Žagar.
Izferjavanje davkov.
Iz. raznih prečanskili pokrajin prihajajo poročila, kako se posamezne pokrajinske uprave trudijo, da zberejo vsak mesec za izplačilo službenih prejemkov državnih nameščencev potreb-
na sredstva. Tako poročajo časopisi, da so imeli koncem meseca junija t. 1. izredne težave v Dalmaciji, nič manjše ne v Zagrebu in tudi po Ljubljani se je že govorilo, da bodo potrebne izredne odredbe, da dobi finančna uprava na razpolago vsaj toliko denarja, kolikor ga potrebuje za službene prejemke raznih resortov. Pri tem so pokrajinske finančne uprave navezane, skoro edino na donos direktnih davkov, do-čim se izdatni donosi monopolov in indirektnih davkov stekajo naravnost v centralno blagajno. Naravne je, da morajo zaradi tega finančne delegacije posvečati podvojeno pozornost izterjevanju direktnih davkov, da ne pridejo v skrajno neljube neprilike, da ne bi mogle ob mesecu nakazati za izplačilo službenih prejemkov potrebnih sredstev. Iz Zagreba dohajajo poročila, da se hočejo ta in vsi že zapadli direktni davki z vso brezobzirnostjo izterjati, torej brez dvoma tudi oni, za katere
Večjo množino prlstnegai
„Ijutomerčana"
letnik 1921 in 1922 lastnega pridelka, odda
F. Seršen
v Ljutomeru.
je bila finančna delegacija iz utemeljenih razlogov primorana dovoliti odlog plačila ali odplačevanje v obrokih. Ni izključeno, da se bo enako postopalo tudi v Sloveniji. --- Stališče, katero zastopa v tem oziru finančno ministrstvo, je popolnoma nevzdržno, ker nikakor ne gre, da bi se davki izterjava-li z vso brezobzirnostjo ravno v pokrajinah, ki v polnem obsegu zadoščajo svoji dolžnosti. Na drugem mestu poročamo, da je Hrvatska in Slavonija plačala v prvih treh mesecih tega leta 2 milijona dinarjev preko proračuna, Slovenija preko 8 milijonov in Dalmacija nad 2 milijona. Ako ni centralna finančna uprava povodom povišanja službenih prejemkov štorih' svoje dolžnosti in vsa j približno preračunila višjo potrebščino ter pravočasno skrbela za njeno kritje, naj nosi tudi posledice sama. Preodkaže naj za izplačilo višjili prejemkov potrebna sredstva iz centralne blagajne. Nikakor pa ne gre, da
bi se izkušalo vsled tega kratiti v katerikoli smeri ugodnosti davkoplačevalcev, da si izposlujejo za plačilo davkov odlog ali odplačevanje v obrokih, ako so za to dani izredni, upoštevanja vredni razlogi. Protestiramo vnaprej proti taki nameri in apeliramo na vse slovenske poslance, da pravočasno preprečijo izterjavanje davkov tudi v primerih, v katerih davkoplačevalec brez ogražanja svojih eksistenčnih pogojev ne bi mogel trenutno zadostiti svoji dolžnosti. Osobito naj preprečijo, da se bodo tudi vnaprej brez vsake omejitve dovoljevali odlogi plačil ali odplačevanje v obrokih, ako navede davkoplačevalec za to zadostno utemeljene predloge.
Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mež. dolino.« Odgovorni urednik: Franc Poderžaj. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Delnica piVoVarna £a$i(o
——-------- priporoča —_____________
svoje priznano najboljše izdelke:
Marčno, Dvojno marčno, Eksportni iežak in Portor.
IZBORNA DALMATINSKA
V/NA
nudi v vsaki množim
/P. MATKOVIČ
CELJE, GLAVNI TRG 1
Mantel Karel
slaščičar
Ozka ulica - CEDE - Ozka ulica
priporoča cenj. gg. hotelirjem, kavar-narjem in gostilničarjem najfinejše torte, desert in različno čajno pecivo po zmernih cenah. Prevzamejo in efektu-irajo se tudi poštna naročila.
Postrežba točna.	Cene zmerne.
Strešno in zidno m' opeho
po najnižjih cenah ima vedno v zalogi
Franc Sodin
BuMai? CELJE Ljubečno
GOSTILNIČARJI!
POZOR!
POZOR!

IVAN NARAKS
najstarejše podjetje
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC
LOŽNICA pri ŽALCU
se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
Nudim, za takojšnjo dobavo po kakovosti
najboljše zidno in strešno opeko.
Cene po dogovoru. Plačila na obroke. Za obilna naročila se priporoča
Fi*ahc Kovačič
ApcIEn	Vojnik
Zvezna tiskarna
V CEImJU
Izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigo ve« ško stroko spadajoča dela točno, solidno in po konkurenčnih eenah
Knjigoveznica.
Vsakovrstne slike, karte i. t. d. 'izdeluje v najmodernejši obliki
fotoffraf
Cankarjeva 9, nasproti pošte.
Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah.
CELJSKA POSOJILNO
ett„“ooii09 Har, dom [na oglu p pritličju)
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 60|0 brez odpovedi, 61% do 8% z odpovedjo, večje stalne
naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije
Azbestno cementni šknilj.
Najstarejša tovarna y Jugoslaviji!
Ustanovljeno 1910. Dolgoletna garancija.
1 m2 tehta 11 do 13 kg.
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha vsredsi© močstajša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
Kamenita.
Zahtevajte brezplačno ponudbe in obiske!
Pivovarna fUNION* v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
dvojno marčno pivo
v sodčkih in steklenicah
črno Herkules-pivo
v sodčkih in steklenicah
Glavne zaloge: Eelje, Poljčane in Varaždin.
Kleparstvo in vodovodne instalacije
Franjo Dolžan
Celje
Kralja Petra cesta
se priporoča za vsa v zgoraj navedeno stroko spadajoča dela kakor tudi popravila. Proračuni vedno na razpolago. Postrežba točna.	Cene solidne.
ČEVLJE
najmočnejše, in sandale, najcenejše in najfinejše, kupite v veletrgovini
R. Stermecbi, Celje,
ker vsakdanje čevlje izdeluje sam po domačih čevljarjih, fine, šivane pa dobavljam v velikih množinah iz najboljših tu- in inozemskih tovarn. Trgovci engro-cene. Cenik zastonj.
Svoji S svojim!
(90)
Bnsfllnlčarji in kaoarnar|l, pozor! ^ '""lf—
Bos iiaiholiše pristno namizno in sortirano vino
iis vseli vinosjeadLnil* karajev dolbite po zelo mizkcil* cenaJh
FRANJO CAJNKO
veletrgovina z vinom v Siovenjgradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst
Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago.
Pristno črno dalmatinsko vino za zdravila.
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.
Pivovarna Tomaž Gofz v Mariboru
© © @ ®
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo «== Back - pivo
•v sodickitu in steklenica!*

❖
■
■
■
ANT. RUD. LEGAT
Zasebno učilišče za strojepisje *	in stenografijo.
gaBBHK■■■
Maribor, SLOVENSKA ul. 7.
Nov tečaj se je pričel dne
4. februarja 1924.
«
m
■
K
m
A