PRIMOR» DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. costale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 83 (9388) TRST, četrtek, 8. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO SESTANKU MED TAJNIKOMA PSI IN KPIFRAHCESCOM DE MARTINOM IN ENRICOM BERLINGUERJEM KPI za programski dogovor demokratičnih strank Sedaj mora tudi KD sprejeti svoje odgovornosti Med pogoji je tudi povratek k izvirnemu zakonu o splavu RIM, 7. — Zdi se nemogoče, , kako morajo prav levičarske *l e' k' so po 15. juniju tudi številčno močnejše, pokazati dobro volo in velik čut odgovornosti. Eno izmed glavnih vprašanj je, seve-a> kako omogočiti komunistom sodelovanje v okviru vladne večine. 6 Martino je sproži! vprašanje «ali zasilna vlada (s KPI) ali predčasne volitve». Komunisti pa so, v VQlem dokumentu, izdali poziv za | vi splava», ki naj «odpravi sedanji “Piogramski sporazum» med demo-!2. člen», kakršnega sta oblikovali ratienimi strankami, ki naj omo-i KD in MSI. Nadalje zahtevajo ko- d°k p'oc^en zaključek mandatne 0 6 tega parlamenta in izhod iz gospodarske krize. Toda pozivi k govornosti socialistov in komuni-BoVn-N.0, da jim kdo prisluhne. KD slišala ta poziv, kar pa po-eni, da mora biti pripravljena sEmaKnUdi TÌ° P°litik0? Be' i ,, ivD, vsekakor, in samo ona _ ,sedaj pove, ali ji gre za do-p 'Jariari.ie ali pa za frontalni spo-..na predčasnih volitvah konec junija. V komunističnem dokumentu, ki 0 govori o novi vladi, pač pa samo j . 0§rapskem dogovoru, so nave-Ì ^ tudi pogoji za sporazum (če ta. sploh še možen). Programski 80 taki, po svoji dosled-r .. Jn organičnosti, da gotovo pre-,,i ';aJ0 sposobnosti šibke Morove « Najprej zahtevajo komurjisti P*osen dogovor o zakonski uredit- munisti «globoko spremembo davčnih in kreditnih ukrepov vlade» in navajajo pri tem «dvojno ceno bencina», preusmerjanje industrije, stroga in analitična izbira pri kreditni politiki. Enako velja za investicije in javne stroške. Vlada naj se zavzame za takojšen sklep delovnih pogodb industrijskih kategorij, pod-vzame ukrepe za «ozdravitev» finančnega stanja krajevnih uprav. Zadnja točka zadeva «moralizacijo javnega življenja». Gre za sintetičen in resen seznam stvari, ki jih ni mogoče več odlagati v nedogled, vsaj v vzdušju realizma. Vsem pa je jasno — menijo komunisti — da se te točke dajo uresničiti samo, če nanje pristane vsa KD. Krščanska demokracija se res boji predčasnih volitev, ne more pa živeti še nadalje tako, kot doslej in zadnjih 30 let, samo zase. Zato je Napolitano izja- ",|,ii»»mMIIIIllIlllll||ll|||i|||„ijmi||||„(|l|||||||IIrt(IllIIIIllllll(llllll(l„IIIIIIiIIMIIIIIII1jml1lll,Illl„IIlnlll AMMALI SO NEKATERI «KLJUČNI» MINISTRI V vzdušju pesimizma srečanje vlada- sindikati o gospodarskih ukrepih Nesprejemljive izbire med «zamrzo vonjem» premične lestvice ali mezdnih poviškov RIM, 7. _ Srečanje med vlado n Pudikati je potekalo v vzdušju bìt lrniznia. Drugače tudi ni moglo StnVSai ^udikalni voditelji Lama, st,, ^ ^anni in vsi ostali člani vod- Stva federacije ÓGIL- - CISL - UIL vedeli, ali se pogovarjajo z niso Vo4ii°’ k* vse ji izteka mandat in bo ,. — čez nekaj dni ali tednov — z° ,J «redne upravne posle», ali pa žavn °’ k'- k° 86 naPrej vodila dr-lam 0 PufRiko ob podpori neke par-ber ntarne večine. Tudi ni bil do-nosfZnak dejstvo, da so spričo rés-cii 7 S1ndikalnih zahtev po investi-ter: ’ .Manjkali na srečanju neka-ne fratri- To so Bisaglia (držav-stvoi audeležbe), Marcora (kmetij-dar s (javna dela). In ven- ir» ir,° Pr?v vprašanja zaposlovanja g^sticij, kmetijstva in Juga, ^u^fva in javnih del bila v loaf^Paindikalnega «proti - pred- OQ» T»1 - "I kretom. vladnim gospodarskim de- delari so vladi predložili iz- r»i impi kumenL vlada pa svojega dajo Jaj tudi zaradi sporov, ki vlako ed Posameznimi ministri. Ta-veja , Je Andreotti po zaključku pr- jafčasroga ,srečanj (°b 23- uri) de-«pj-ju ,farjem, da bo morala vlada nìent jJe dni» izdelati svoj doku-tem, t11 ga Poslati sindikatom. Pred biorali , ,?ja) Andreotti, «pa bomo tero hn *cafi sej° serije B, na ka-^ rp Povabil odsotne ministre». 0brodurv^1 informacijah ni srečanje dikaiist° .°ve kakšnih sadov. Sin-Svojg ^ ln ministri so primerjali hega Erndloge, nič pa ni dokonč-razD]„f Clt,n° je, da vsi čakajo na g Politične krize. bilon0>«!ed ključnih vprašanj je je sindiule^evanje dohodkov». Vlada 2 «legiKate Prosiln za «sodelovanje» Pr°si]a en° obljubo, da bo pozneje fndustrif3 Podobno sodelovanje tudi Sikstov "foda «sodelovanje» sin- fakojšni moralo biti konkretno in stavili ■ ^ bistvu so ministri po-1,:’ amdikaliste pred nesprejem-ernativo: ali naj sprejme- (torgi n fpvanje» mezdne dinamike stitvi v.^bPmh poviškov) ob «spro-orattio etrilène lestvice», ali pa o-mičpg ’ i Se Pravi «zamrzovanje pre-Piu osghS-V*Ce>> ob Postopnem viša-je bil dohodkov delavcev. Tu govorni H°r °. ^fevilkah. Ministri so godbahnfa_bi v novih delovnih po- * " o morah 2ge.?meli predvideti poviškov usoč lir mesečno, pa še Preko 16 bi Prei l2UI('iU ,Uvajati postopoma. Naj-tisoč sredi leta nadaljnjih tisoč. ’ P’modnje leto pa zadnjih 5 v rin! 8*ndikatov so znani, saj •avicg v nem krijejo z zahtevami brestng Parlamentu: znižanje o-ba Polit; »r=erf. m selektivna kredit-ci.ie v a’ ki naj omogoča investiate (brgvr!00 2aPoslovanja delovne V'ada m mladini naj bi [!adtalje investì^- začasne dohodke), oh ^belje na Jugu in v kme-krčenju deficita plačilne i2, VQJna cena bencina itd. < strklikaii3?^u,iz Palače Chigi niso aance ranja. Izjav niso dajali, tudi zato, ker bo razpravo ocenilo tajništvo CGIL - CISL - UIL, ki se bo sestalo zjutraj. Pač pa je Vanni prebral krajše sporočilo,' ki vsebuje — v bistvu — negativno oceno stališč vlade. Preklicana stavka železničarjev RIM, 7. — Po srečanju na ministrstvu za prevoze so sindikati železničarjev preklicali stavko, ki so jo bili že napovedali začenši s četrtkom zvečer. Dogovor sindikatov z ministrom je baje pozitiven, vendar bodo o njem še razpravljali konec aprila. vil, da «jemlje KPI na znanje, da se je politični položaj skalil in da je vlada malo operativna, «če hočemo, da bosta parlament in vlada delala je potreben sporazum med demokratičnimi silami o načinu, kako se bo zaključila mandatna doba parlamenta.» Vsem, ki so prebrali «program» KPI pa je jasno, da lahko služi dvema namenoma. Je lahko «vladni program», ali tudi «volilni program», oziroma seznam stvari, za katere bo KPI vodila volilno kampanjo. Izjava KPI je sad popoldanske seje direkcije stranke, Id se je zbrala po sestanku med De Martinom m Berlinguerjem. Po srečanju nista voditelja obeh strank povedala bogve kaj; tudi zato ne, ker hočeta zajamčiti bistveno enotnost KPI in PSI tja do zadnjih zaključkov te politične bitke. De Martino je zato pojasnil: «Ne gre za ultimatum, kajti ultimatumu sledi vojna. Mi smo izdelali predloge, da bi se spoprijeli z resnimi vprašanji države. Okrepiti moramo 'politični okvir’ in ta vlada ne ustreza sedanjim zahtevam.» Neki časnikar ga je vprašal: «Teda kriza lebdi v zraku.» «Čemu? Opredeliti se moramo še o nekaterih problemih, predvsem o gospodarskih u-krepih, o katerih razpravlja senat. Mi nismo stranka, ki povzroča krize vsaka dva meseca.» Berlinguer je molčal, ker je čakal na sejo vodstva KPI. Pač pa je Paolo Vittorelli (PSI) v senatu pojasnil, da bodo socialisti in komunisti skupaj glasovali o gospodarskih ukrepih. Omenil je celo možnost, da bi se v igro vrnil La Malfa: «Zac-cagnini je srečal De Martina, ta pa Berlinguerja, Berlinguer Zaccagnini-ja. To je trikotnik, kdove, če ne bomo našli na sredi La Malfo?» Verjetnosti, da bi La Malfa spet prevzel besedo je le malo. Besedo ima KD, ki pa je spet obnovila, svojo enotnost. Vsi, od Zaccfcgninijal do Piccolija in Fanfanija, celo De Mita, ponavljajo: «Mi nočemo predčasnih volitev». Obenem pa ponavljajo vse svoje «ne»: splavu, vladni krizi, spremembi gospodarske politike itd. «Besedo ima KD» je tudi smisel uvodnika, ki ga bo socialistično glasilo objavilo jutri. V njem je poudarjeno, da «nista predloga KPI in PSI v protislovju», prav nasprotno. Gre za jasne predloge, na katere mora KD odgovoriti, časa ni veliko. Socialisti so se, po seji vodstva KPI, sestali zvečer. Pred tem jih je član komunističnega tajništva Napolitano obvestil o stališčih KPI. Vodstvo PSI se bo torej sestalo dopoldne, medtem ko se bo v ponedeljek zbral CK KPI. Poročal bo Napolitano. KD ima torej nekaj dni za razmislek. Povedati mora, ali je mogoče na utrujeno in razbičano telo Morove vlade presaditi predioge KPI. CANDIDA CURZI PO NAPADU NA PRAVOSODNO MINISTRSTVO PoiMja streljala na bežeče in ubila dvajsetletnega fanta Po zborovanju anarhistov, Su je poteklo brez incidentov, so provokatorji napadli pravosodno ministrstvo z molotovkami - Stražarja sta odgovorila s streljanjem - Ime žrtve še ni znano RIM, 7. — Kdor je v prejšnjih dneh ob postopnem zaostrovanju političnega položaja v državi in ob vse ostrejši gospodarski krizi napovedal val novih provokacij in pouličnih izgredov se žal ni zmotil. Nasilje, ki v zadnjih sedmih letih spremlja vse ključne faze italijanskega političnega življenja je danes zvečer terjalo še eno mlado človeško življenje. Med terorističnim izpadom proti pravosodnemu ministrstvu je bil ubit dvajsetleten fant, katerega istovetnost še ni bila zagotovljena. Neznanca, ki naj bi, kot vse kaže, s skupino mladincev metala zažigalne bombe proti vhodu ministrstva, je zadela v tilnik krogla, ki jo je izstrelil eden od stražarjev. Fanta so hudo ranjenega nemudoma odpeljali v bolnišnico, a prizadevanje zdravnikov, da bi mu rešili življenje, je bilo zaman. Kaj se je dejansko zgodilo pred pravosodnim ministrstvom zaenkrat ni še točno znano, saj namestnik državnega pravdnika dr. Viglietta, ki vodi preiskavo, še zaslišuje agenta, ki sta 'streljala na mlade teroriste. Na osnovi pričevanj očividcev in skopih izjav preiskovalcev, pa naj bi se dogodki odvijali takole: anarhisti in ■ druga izvenparlamen- tarna levičarska gibanja so popoldne organizirala na Trgu Clodio. v neposredni bližini pravosodnega ministrstva protestno demonstracijo proti obsodbi anarhista Giovannija Marinija' (o zadevni obravnavi na ka?acijskem sodišču poročamo na zadnji strani). Ko so se manifestanti že razšli, se je na trgu pojavilo petnajst ali šestnajst ■ zakrinkanih fantov, s čeladami na glavi in oboroženih s palicami in železnimi drogovi. Pretepači so najprej vrgli tri molotovke preti sedežu preture in se razbežali pred prihodom gasilcev in agentov protiterorističnega oddelka. Pol ure pozneje napad na pravosodno ministrstvo: teroristi, ki so se najbrž razdelili v več skupin so skoraj istočasno vrgli proti glavnemu in stranskim vhodom ministrstva skupno 11 zažigalnih bomb. Tri od teh naj bi eksplodirale in .zanetile manjše požare. Ob eksplozijah sta stražarja, kaznilniška paznika Domenico Velluto in Pietro De Filippi zagrabila za samokrese in začela zasledovati skupinico napadalcev, ki se je umaknila proti Trgu Campo dei fiori. Egenta trdita, da so si teroristi krili beg z metanjem molotovk, te okoliščine pa zaenkrat KAŽE, DA GRE ZA DOKONČEN PORAZ ZMERNE STRUJE V KITAJSKI PARTIJI Pomembne spremembe v kitajskem političnem vodstvu Mladi Hua Ruo-fcng prevzel vse Čuenlajeve funkcije Teng Hsiao-pmga dokončno izključili iz centralnega komiteja - Odprto vprašanje imenovanja načelnika generalnega štaba kitejekih oboroženih sil PEKING, 7. — Hua Kuo-fenga, ! Kuo-fenga za predsednika vlade ter ki so ga 7. februarja imenovali za j za prvega podpredsednika stranke začasnega predstavnika vlade, sojin izločitev Teng Hsiao-pinga. so danes dokončno imenovali za pred sednika državnega sveta (vlade) Ljudske republike Kitajske, poleg tega, kar je še bolj pomembno, je sprejeli, kot pravi poročilo centralnega komiteja, na predlog predsednika Maocetunga. Politični opazovalci v Pekingu domnevajo, da bo ...... - ' normalizacijo, čeprav ne popolno, ker bo treba rešiti še nekatera odprta vprašanja. Politični opazovalci v Pekingu pričakujejo, kako se bo vnaprej odvijala borba proti «desničarskemu deviacionizmu» ter pretti «partijskim voditeljem, ki so stopili na pot kapitalizma», potem ko so rešili Teng Hsiao-pinga, ki iiniiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiin OBISK DELEGACIJE SKUPŠČINE SR SLOVENIJI, Y BENETKAH ZAKLJUČEN Pregled in dogovori o skupnih problemih Veneta m Slovenije Marijan Brecelj: Stopili smo na dokaj konkretno pot sodelovanja (Posebej za Primorski dnevnik) BENETKE, 7. — Obisk delegacije skupščine Socialistične republike Slovenije, ugotavlja po zaključnih pogovorih z deželno vlado Veneta današnji «Gazzettino», je presegel pričakovanja. Podobno mnenje je izrekel danes novinarjem Marijan Brecelj, ki je ugotovil, da je bil v primerjavi z letom 1973, ko je Slovenijo obiskala prva delegacija dežele Veneto, narejen korak naprej. Delegacija se je nocoj vrnila v Ljubljano. Predsednik slovenske skupščine je postavil obnovo stikov z Venetom v dvojni okvir: najprej resolucije o odnosih s sosednimi deželami, sprejete lani v skupščini Socialistične republike Slovenije, in seveda v okvir novembrskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo v Osimu. Poglavitni rezultat dvodnevnih pogovorov z deželnim svetom in vlado Veneta je vsekakor sporazum z odločilnimi či-nitelji tako v deželnih organih kot v gospodarstvu, je poudaril Brecelj, da je prišel čas za organizirane ukrepe, ki naj omogočijo konkretizacijo načelnih sklepov. Gre predvsem za promet, za izmenjavo tehničnih izkušenj, za kooperacijo in skupno vlaganje v gospodarstvu, za plovno pot Jadran - Donava, za sodelovanje v turizmu in nikakor ne nazadnje tudi- za kulturne.po veza ve v širokem razponu. To je prišlo do izrgzg, tpdi danes med obiskom pri 'vodstvu padóvanskègà velesejma in še bolj na rektoratu univerze v Pa- ■0bJ^u __________ sti skrivali svojega razoča- -dovi. Predlog beneške strani naj bi ustanovili tri delovne skupine (ki ( potreb, poudarjajo tukaj ob koncu o-bodo zajele predvidena področja) je ; biska zlasti sporazumno razdelitev bil sprejet z očitno podporo sloven- ;u —J delovnih nalog med deželama .Veneto in Furlanijo - Julijsko krajino (za Italijo) ter Slovenijo in Hrvatsko (za Jugoslavijo) pri pripravi referatov za gospodarsko konferenco alpskih regij, ki bo jeseni v Munchnu. Z obiskom deželnega kmetijskega > vedno odprto vprašanje, koga inštituta v Asolu pri Castelfrancu J imenovali za novega načelnika ge-Venetu in s podpisom skupne izja- neralnega štaba oboroženih sil nave obeh strani je bil obisk nocoj za-1 mesto Teng Hsiao-pinga. Današnje ključen. JAKA ŠTULAR | odločitve predstavljajo torej neko ske delegacije, piše danes «Gazzettino» v poročilu z naslovom «Konkreten pregled skupnih problemov Veneta in Slovenije». O tem pravi predsednik Brecelj: «Upam, da smo stopili na dokaj konkretno pot sodelovanja» pri čemer posebej poudarja naloge in pomen omenjenih treh delovnih skupin. Kot prvi odraz u-gotovljenega razpoloženja .volje in ..................................................................... Besedo ima sedaj KD. Socialisti so ji jasno povedali, da mora izbirati med «zasilno vlado» strank ustavnega loka in predčasnimi volitvami, KPI pa je — po srečanju Berlinguerja z De Martinom — izjavila, da se zadovoljuje s «programskim dogovorom» demokratičnih strank o dejavnosti vlade in parlamenta, vendar postavlja k temu nekaj pogojev. Med temi so odpoved de-mokrščanskih stališč proti splavu in nova gospodarska politika. Malodušje je prevladalo tudi na srečanju med vlado in sindikati. Seje se niso udeležili vsi ministri,. Nekateri so manjka|is Glavna tema razprave je bil dokument CGIL - CISL - UIL o novi gospodarski politiki, glede katere pa vlada nima še jasnih stališč. Obljubila je, da jih bo pismeno sporočila sindikatom. Medtem pa je postavila nesprejemljivo izbi- ro med zamrzovanjem premične lestvice in mezdnih poviškov. Politično nasilje, ki v zadnjih sedmih letih spremlja vse ključne faze političnega življenja v Italiji, je zahtevalo še eno mlado človeško življenje: policija je po napadu skupinice provokatorjev na pravosodno ministrstvo streljala in ubila enega od domnevnih napadalcev. Gre za okrog 20 let starega fanta, čigar istovetnosti niso še ugotovili. Do incidentov je prišlo po manifestaciji (le-ta je potekala v najlepšem redu), ki so jo anarhisti in levičarska iz-venparlamentarna gibanja sklicali v znak protesta proti razsodbi kasacijskega sodišča. Le-to je namreč po slabi uri posvetovanja potrdilo sklep prizivnega porotnega sodišča v Salernu, da obsodi na devet let ječe anarhista Marinija, obtoženega nenamernega umora misovskega pretepača Falvella. Na svoji včerajšnji seji je centralni komite kitajske partije sklenil imenovati Hua Kuo-fenga za predsednika vlade in za prvega podpredsednika centralnega komiteja partije. Obenem so Teng Hsiao-pinga, ki ga obtožujejo, da vodi zmerno strujo v okviru kitajske partije, rešili vseh njegovih dolžnosti. Mladi Hua Kuo-feng je tako čez noč postal po pomembnosti druga osebnost v Kitajski po predsedniku Madce-tungu. Ostaja odprto vprašanje, koga bodo ali so imenovali za novega poveljnika generalnega štaba kitajskih oboroženih sil, funkcije, ki jo je doslej imel Teng useh dolžnosti v okviru stranke in vlade. Hua Kuo-feng postal tudi prvi pod j sedaj ljudska skupščina, v bistvu predsednik centralnega komiteja ki- j parlament, morala potrditi imenova-tajske partije, medtem ko je do-j nje prvega ter izločitev drugega, j je njjj)OV «najvidnejši zastopnik», slej bil samo član politbiroja ter je ' ' ' 'n tako v bistvu v partijski hierarhiji zasedel drugo mesto takoj za predsednikom Maocetungom. Teng Hsiao-ping je zgubil vse funkcije, ki je imel (bil je prvi podpredsednik vlade, eden od podpredsednikov stranke tej’ načelnik generalnega štaba oboroženih sili. Njemu so na današnji seji vodstva pripisali odgovornost za nerede na trgu Tien An Men, niso pa ga še vrgli iz stranke, «da bi ugotovili, kako se bo vedel, v bodoče». Oba sklepa se pravi imenovanje Hua saj tako določa člen 17 nove ustave, ki je stopila v veljavo januarja lani. Hua Kuo-feng je postal januarja 1975 šesti podpredsednik vlade ter minister za javno varnost, kar u-streza notranjemu ministrstvu. Mesec dni po smrti predsednika vlade Čuenlaja pa je bil imenovan za začasnega premiera. Na desetem kongresu kitajske partije, ki je bil avgusta 1973 je v partijski hierarhiji zasedel enajsto mesto. Od tedaj je bila njegova politična kariera bliskovita, višek pa je dosegla prav danes., ko je bil. določen .praktično za Maocetungovega naslednika. Leta 1973 so imenovali pet podpredsednikov, centralnega komiteja, ki so ga sestavljali čuenlaj, vodja šanghajske skupine Vang Hung-veng, Kang šeng, Jeh jen-hing in Li Te-šeng. Po smrti Čuenlaja in Kang šenga je bil v podpredsed-stvu stranke. tudi Teng Hsiao-ping, govorilo pa se je, da gre za organ, ki naj bi zagotovil vodenje države tudi v primeru Maocetungove snirli. Edini točen podatek, ki izhaja iz zadnjih sprememb,, je nadaljnji vzpon Hua Kuo-fenga, medtem ko je nemogoče Vedeti, na katerih o-snovah - temelji doseženi kompromis in katero je ravnovesje med desničarskimi sredinskimi in levičarskimi silami v okviru kitajske partije. Vrh partije sestavljajo sedaj Maoce-tung, ' kot predsednik ter trije podpredsedniki Hua Kuo-feng, Vang Hung-ven ter stari obrambni minister Jeh čjen-jing. Ostaja pa še so Valerio Zenone na kongresu PII za volilni dogovor s PR! in PSD! NEAPELJ, 7. «Tako je prav, tovariš.» S temi besedami je nekaj delegatov na glas komentiralo poL rečilo Valeria Zanoneja na kon gresu PLI. Zanone, resnici na ljubo, ni bil «revolucionaren», pač pa predvsem realističen in je skušal s svojo politično linijo rešiti to, kar se rešiti da nekdanje liberalne stranke. Dejal je, da je mesto PLI’ med KD in KPI, se pravi na levi, zraven republikancev in socialdemokratov. Slednjim ponujajo liberalci volilni sporazum v predvidevanju skoraišnje preizkušnje, socialistom pa PLI ponuja možnost sodelovanja, čeprav odklanjajo liberalci tako zgodovinski kompromis kot levičarsko alternativo. PSI za skrčenje volilne kampanje RIM. 7. — Socialisti so mnenja, da bi lahko zelo verjetne politične volitve potekle v razmeroma kratkem času in brez zavlačevanj. Ni prav, meni Mariotti, da vzame volilna kampanja 3 mesece, ko je vsem jasno, kako bodo volili in zakaj. Zato je PSI predlagala zbornicama, naj bi — pred razpustom, seveda — sprejeli zakon o «skrčenju volilne kampanje». Slednja naj bi trajala 3 tedne. Od dneva razpisa volitev do zaključka kampanje pa naj bi. minilo 40 dni. Volitve naj bi trajale en sam dan. Vrstni red strankarskih simbolov naj bi določili z žrebom. očividci niso potrdili. Agent Velluto naj bi jim — vsaj tako je izjavil namestnik državnega pravdnika dr. Vigliettu — zakričal, naj se ustavijo in nato ustrelil nekajkrat v opomin. Ena od krogel je zadela fanta v tilnik in nesrečnež se je zgrudil v mlak; krvi, medtem ko so jo njegovi pajdaši urno pobrisali. Kot rečeno, doslej niso ugotovili fantove istovetnosti: gre za okrog 20 let starega, visokega, suhega in temnolasega fanta, oblečenega zelo preprosto. V njegovem desnem žepu so preiskovalci našli samokres kalibra devet. Zaenkrat ni še znano, če je fant z orožjem streljal ali ne. Agent Velluto, ki ga je namestnik državnega pravdnika zaslišal nekaj minut po tragičnem izpadu, je priznal, da je nekajkrat ustrelil, krčevito pa je zagotavljal, da ni meril v bežeče in da jim je prej ukazal, naj se ustavijo. De Filippi pa trdi, da sploh ni streljal in ko so ga odvedli v vojašnico, ni imel več orožja pri sebi. Medtem ko sta Velluto in De Filippi zasledovala napadalce, so gasilci, ki so prihiteli pred pravosodno ministrstvo v velikem številu, v nekaj minutah ukrotili ognjene zublje, ki so delno poškodovali vhod v knjižnico ministrstva. Po ugotovitvah načelnika rimskih gasilcev inž. Pasto-rellija naj bi napadalci vrgli vsaj 11 molotovk. Do tu skopa poročila o dogodku. Na tej osnovi je težko ugibati, kdo so napadalci, zlasti še. ker ni bila doslej ugotovljena istovetnost žrtve, nedvomno pa je. da je teroristični izpad proti notranjemu ministrstvu provokacija, katere cilj je bil zaostriti do skrajnosti politični položaj v prestolnici v dneh, ko se odloča o usodi Morove vlade in o predčasnem razpustu parlamenta. Prav zato pri politični oceni izpada ni tako pomembno, če sp teroristi bili levičarski zanésetijàkì.'’ ki so nasedli provokaciji, ali pa fašistični pretepači, ki so se vrinili v izvenparlamentarno gibanje, da bi izzvali nerede, kar bi med drugim potrjeval njihov nastop. Prav tako nesporna pa je tudi ugotovitev, da policija vse prevečkrat nediskriminirano strelja in ne v o-pomin pač pa naravnost v bežeče. Nekoliko drugačna je ocena gibanja «avanguardia operaia» in odvetnikov skupine «soccorso rosso», ki neposredno govorijo o policijskem zločinu. «Še en tovariš je padel — pravi sporočilo «soccorso rosso» — ubit od policijskega agenta, kateremu zloglasni 'zakon Reale’ dovoljuje, da nekaznovano mori.» Prizor z demonstracij, ki so bile prejšnje dni v Pekingu, ko je množica protestirala, ker so oblasti o dstranile vence in cvetje s Čuenla-jevega groba. Po mnenja mnogih opazovalcev je demonstracije stru-mentalizirala skupina, ki jo je vodi) bivši podpredsednik vlade Teng Hsiao-ping, ki so mu včeraj odvzeli vse partijske in vladne funkcije. (Telefoto ANSA) : Ponovne Kissingerjcve protikomunistične izjave NEW YORK, 7. - Ameriški zunanji minister Henry Kissinger nadaljuje s svojimi neumestnimi protikomunističnimi izpadi. V pogovoru z 28 ameriškimi veleposlaniki, ki so se decembra sestali v Londonu, je Kissinger ponovil, da bi se smernice ameriške politike do zahodne Evrope dramatično spremenile, če bi v nekaterih državah prišla na vlado komunistična partija. Ameriški državni tajnik je sicer dejal, da ne predvideva popolne prekinitve odnosov z zahodno Evropo v tem primeru, dodal pa je, da atlantsko zavezništvo spričo takega položaja ne bi moglo preživeti. Predsednik Ford zaupa Kissingerju WASHINGTON, 7. - Predsednik ZDA Gerald Fo~d je izjavil, da rezultati primarnih volitev v Wiscon-sinu popolnoma opravičujejo njegovo zaupanje v zunanjega ministra Henryja Kissingerja. Ford je tako posredno odgovoril na nekatere glasove, po katerih naj bi bil njegov namen rešiti se Kissingerja še pred predsedniškimi volitvami, ki bodo novembra, češ da bi državni tajnik bil dokajšnja ovira pri njegovi izvolitvi. BEJRUT, 7. — Po neredih, do katerih je prišlo včeraj popoldne, ji danes zavladalo v libanonskem glavnem mestu dokajšnje premirje. Kaže, da so včerajšnje incidente povzročile nekatere muslimanske skupine, ki so hotele preprečiti oddelkom palestinske organizacije «Al Sajka», da bi dobavili kristjanskirr mestnim četrtim živež in zdravila. V Parizu pa so sporočili, da bc Francija ponovno poslala v Bejrul svojega posebnega odposlanca, da bi prispeval k mirni rešitvi libanonske krize. Gre za bivšega ministra Georgesa Gorseja. NIKOZIJA, 7. — Glafkos Kleride je odstopil s položaja vodje grško ciprske delegacije na pogajanjih i Cipru. Klerides, ki je tudi predsed nik poslanske zbornice in je bil pe mesecev začasni predsednik republi ke pred povratkom Makariosa p< državnem udaru leta 1974, je vodi grško delegacijo približno osem let TRŽAŠKI DNEVNIK v» ' ; ' PRIHODNJO SREDO SE SESTANE POKRAJINSKI SVET Intenzivna pogaj an j a za rešitev dolgotrajne krize na pokrajini Stranke ustavnega loka se dogovarjalo o skupnem programu - Srečanje med predstavniki PSI in PSD! Predstavniki svetovalskih skupin strank ustavnega loka v tržaškem pokrajinskem svetu nadaljujejo pogajanja, da bi našli izhod iz krize, ki že dolgo paralizira dejavnost pokrajinske uprave. Cilj sedanjih pogajanj je predvsem najti skupno programsko platformo, ki bi jo Za-nettijev odbor lahko uresničeval ob podpori vseh strank ustavnega loka. Po štirih sestankih (zadnji je bil včeraj) so načelniki svetovalskih skupin ustavnega loka ugotovili, da obstajajo možnosti dogovora o skupnem programu na osnovi osnutka, ki ga je pripravil sam Zanetti. Pri tem pa je nastalo vprašanje, kako formalizirati ta dogovor glede na dejstvo, da demokristjani nočejo, da bi prišlo do podpisa skupnega dokumenta, češ da je njihov vsedržavni kongres izključil možnost takšnih o-blik sodelovanja s komunisti. Rešitev, ki so jo našli za ta problem, je nekoliko komplicirana, vendar pa bi utegnila ustrezati želji krščanske demokracije, da se ne «kompromitira» z direktnim sodelovanjem s KPI. Po tem predlogu naj bi predsednik Zanetti na eni prihodnjih sej pokrajinskega sveta prebral dogovorjeni program, ki bi pa ga formalno predstavil kot program odbora, nato pa naj bi vse stranke ustavnega loka predložile in dale na glasovanje resolucijo, ki bi se omejevala zgolj na odobritev predsednikovega poročila. Na ta kompromisni predlog bi morala KD odgovoriti še pred koncem tedna. Seveda pa obstajajo problemi tudi glede vsebine programa; glavni kamen spotike pa je tu prav vprašanje rabe slovenščine v izvoljenih organih in še posebej v pokrajinskem svetu. KD še vedno vztraja na stališču, da je to vprašanje, ki ga mora reševati rimski parlament, medtem ko socialisti, komunisti in Slovenska skupnost trdijo, da bi zadostovala sprememba notranjega pravilnika. Tudi predstavniki nekaterih drugih laičnih strank kažejo vedno večje razumevanje do stališča levice in Slovenske skupnosti, kar spravlja krščansko demokracijo v neprijeten položaj: ko bi namreč tak predlog prišel na glasovanje, bi ga lahko zavrnili samo z odločilnimi glasovi misovskih svetovalcev. Vsekakor je tudi glede tega vprašanja prišlo do kompromisnih predlogov, medtem ko naj bi dokončna odločitev padla že v soboto, ko se bodo načelniki svetovalskih skupin ponovno sestali. Prosimo vse izletnike Primorskega dnevnika v ROMUNIJO da dvignejo letalske vozovnice za vse tri skupine in programe izleta v ponedeljek, 12. in v torek, 13. t.m., med 8.30 in 12. uro ter med 15. in 19. uro na upravi našega dnevnika. vprašanje Že včeraj pa so se dogovorili, da bo prihodnja seja pokrajinskega sveta prihodnjo sredo, 14. aprila. Če se bodo do takrat pogajanja med ustavnimi strankami usfiešno zaključila. bo nan dnevnem redu politična razprava o skupaj dogovorjenem programu, v nasprotnem (in bolj verjetnem) primeru pa bo glavna točka dnevnega reda gradnje suhega doka. O političnem položaju na pokrajini so včeraj razpravljali tudi na srečanju med predstavniki PSI in PSDI, ko so proučili vse možnosti, da bi se izognili komisarski upravi. Delegaciji sta se dogovorili, da se bosta v kratkem spet srečali, da bi zopet pregledali te probleme, tudi v luči vsedržavnega političnega položaja. ske posebne skupine Einsatzkominando Reinhard v Rižarni, toda zaradi bolezni predsednika porotnega sedišča dr. Malteseja, ki ni še okreval, je bil proces ponovno odložen na ponedeljek, 12. aprila, ob 9.30. Kot smo že poročali, je med procesom zbolel zaradi gripe ob zasliševanju kolaboracionistke odv. Schel-lander v Milanu, tudi pomožni sodnik dr. D'Amato in je bil tedaj proces odložen za 5 dni. Proces o Rižarni, ki se je začel 16. februarja, se torej bliža zaključku. Na sporedu so še nastopi zastopnikov prizadetih strank. Zaključni poseg v imenu odvetniškega kolegija bo imel sen. Umberto Terracini, na vrsti pa so še posegi bra- V OKVIRU TESNEJŠEGA SODELOVANJA Srečanje MKT z naprednimi italijanskimi organizacijami Odborniki krožka so se že pogovarjali s predstavniki FGCI, ARCI, PDUP in «Avanguardia Operaia» V zadnjem mesecu je odbor Ma- šine. Zaradi tega so upravičene zah i i v? • m i v -i _ I_ • __ _i. —• ... X dinskega krožka iz Trsta začel .vrsto pogovorov s predstavniki naprednih italijanskih organizacij. Cilj teh sestankov je iskanje tesnejših in u-činkovitejših oblik sodelovanja ter obenem informiranje italijanskih mladincev o problematiki slovenske narodnostne skupnosti. Odborniki krožka so že na številnih sejah ugotovili, da so stiki med slovensko in italijansko mladino izredno površni. V zadnjili letih so sicer tako slovenski kot tudi italijanski mladinci vzporedno nastopali na najpomembnejših manifestacijah ter so se velikokrat berili za podobne, če že ne za iste cilje, vendar so bili ti nastopi le sad občasnih potreb in ne posledica načrtnega delovanja. Pred dvema tednoma se je odbor sestal s predstavniki mladinske fe nilcev (odv. Padovani in Filograna) deracije komunistične partije FGCI ter govor javnega tožilca dr. Coas-sinija. če ne bodo nastale težave, bi se proces lahko zaključil okrog 20. aprila. # V centru za teorično fiziko v Miramaru se je včeraj pričelo tridnevno strokovno zasedanje o elementarnih delcih, ki se ga udeležujejo znanstveniki iz 11 evropskih držav in iz ZDA. in kulturnega združenja ARCI, v ponedeljek, 5. t.m., je imel pogovore z zastopniki stranke PDUP in izven-parlamentarne skupine «Avanguardia Operaia», v kratkem pa bo prišlo še do nadaljnjih srečanj. Prva skupna točka, do katere sta privedla oba sestanka, je ugotovitev, da italijanska javnost, in torej tudi mladina, vse premalo pozna življenje in vprašanja slovenske manj- Zaradi bolezni predsednika Spet odložen proces o Rižarni Danes bi se morala nadaljevati pred tržaškim porotnim sodiščem sodna razprava zaradi zločinov esesov- UiiiiiiiiHiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiciittniiiutiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiJiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiMnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA BOJA V TRSTU Vrenje med delavstvom tovarne CMI zaradi nove nevarnosti brezposelnosti Danes razčlenjena stavka in mobilizacija kovinarjev industrijske cone za obnovitev delovne pogodbe - Celodnevna stavka gradbincev ter delavcev kemijskega sektorja Tržaško delavsko gibanje je v teh sti so delavci včeraj odločno rea- • njena odredba velja za sledeče banč-1 1 ,—i — —-----------— *T~ girali in odgovorili s stavkovno ak- ne zavede: Banca Nazionale dei La- dneh spet zajelo močno vrenje. Nezadovoljivi odgovori vladnih organov in delodajalskih organizacij na številne delavske zahteve, pomanjkanje učinkovitega načrtovanja in naložb, ki bi dale zagona proizvodnji in zajezile brezposelnost ter zaostrovanje hude družbeno - gospodarske krize in vedno bolj občutene draginje, ki pesti predvsem delavski razred, so glavni elementi, ki silijo delavstvo in njihova sindikalna predstavništva k zaostritvi sindikalnega boja. Tem hudim splošnim problemom, ki pretresajo italijanski delavski svet, se na krajevni ravni pridružujejo novi problenfl', "ki "splošno ne-; zadovoljstvo le še razširjajo. Včeraj je velika zaskrbljenost legla med delavstvo tovarne CMI v Ul. Svevo, ki je specializirana za proizvodnjo železniških mostov, žerjavov in raznih ladijskih delov. Podjetje CMI bo namreč prešlo pod u-pravo državne družbe Fincantieri, ki se še ni izrekla, kakšno usodo bo namenila tržaški tovarni in 205 uslužbencem, kolikor jih je v pod jetju še zaposlenih. V tej negotovo- Umrl je Silvester Godina nestor zamejskih slikarjev Vsi, ki smo poznali nestorja naših zamejskih slikarjev, škedenjskega rojaka Silvestra Godino, smo bili prepričani, da bo kljub svojim prekoračenim 90 letom še dolgo ostal edina živa priča celotnega razvoja slovenskega slikarstva na Tržaškem. Zdelo se je, da je v njem življenjske sile še za precej let in v šali je večkrat dejal, da se je pogodil za — enkrat vsaj za stoletnico. Toda napadla ga je zahrbtna bolezen. Ni prebolel težke operacije na nogi, on, ki je bil z obema nogama tako trdno Zasidran v stvarnosti življenja in svojega slikarskega ustvarjanja ,da ga v ničemer niso omajali viharni tokovi povojnega slikarstva v svetu. V svojem dolgem življenju je Silvester Godina moral prestati mnogo grenkob. Prenesti je moral tiho marsikatero krivico, ki je ne bo več mogoče popraviti. Toda kar mu ni bilo priznano v življenju, bo gotovo osvetlil in ovrednotil čas, ki je za mnoge slikarje žal zakasneli, a zato pravični kritik. Tedaj bo gotovo tudi njegovo realistično krajinarstvo, kateremu je ostal zvest skupno z ideali iz mladostnih let, dobilo svojo veljavo. Kot mnogi tržaški slikarji je tudi Silvester Godina izšel iz slikarskega oddelka nekdanje šole za obrtne mojstre. Med prvo svetovno vojno se je izpopolnjeval tudi v Gradcu, kjer mu je bil vzor zgodnji Grohar. Toda naraščajoča družina, poklicno obrtno slikanje in pa velika ljube-] zen do obdelovanja lastne zemlje t ter v veliki meri še mrtvo obdobje naše kulture pod fašizmom, so za-vrli njegov nadaljnji slikarski razvoj. Tako je, in to je tudi sam zase večkrat trdil, ostal v bistvu slikar — samouk. Kot za vse naše kulturno - prosvetno in narodno življenje je osvoboditev tudi za Silvestra Godino pomenila prebujenje in oživitev. Z mladostnim zagonom se je zopet pričel uveljavljati. Pojavljal se je na mnogih razstavah, tako samostojnih kot skupinskih, in z vsakim nastopom je rasla tudi njegova izrazna prepričljivost. V neverjetnem tempu se je množilo število njegovih krajin, marin in tihožitij s cvetlicami. Med njimi je nekaj velikih platen na zavidljivi umetniški ravni, kot na primer tisto, ki visi v galeriji krom-berškega gradu. Godina je črpal svoje motive od Dalmacije preko Istre in Krasa do bregov nad Trstom ,a tudi pogled z lastnega doma na škedenjske plavže je premamil njegovo slikarsko paleto. Čeravno je bil predvsem občudovalec zelene narave, je tudi v modrini morja, ki pljuska nedaleč pod njegovim škedenjskim domom, našel navdih za svoje slikarsko izživljanje. Nič čudnega pa ni, če so kot umnemu vrtnarju, bile njegova posebna ljubezen cvetlice, ki jih je znal tako mojstrsko in s tako barvno pestrostjo upodabljati na svojih platnih. Silvester Godina je vedno slikal iz notranje potrebe, iz veselja do barv in oblik, ki jih ustvarja nepre-kosljiv mojster — narava. Marsikatero njegovo delo bo šele s strokovno izbiro in oceno v morebitni monografiji pravilneje opredelilo njegov doprinos slovenskemu likovnemu ustvarjanju v našem zamejstvu. Toda eno je gotovo: ker je risal iz notranje potrebe, ni bil mkoli niti za trenutek objekt umetniškega in mnogokrat tudi neumetniškega modernističnega strujanja. Ostal je zvest samemu sebi, skromno odmaknjen v svoji zamaknjenosti v staro-žitno idealistično podobo sveta, a vendar in morda tudi zaradi tega poln sonca in mladostne energije do svoje pozne življenjske jeseni. Naj mu bo teh nekaj besed v izraz hvaležnosti, ki mu jo dolgujemo za njegovo zvestobo slikarstvu in slovenstvu. Milko Bambič cijo. Stavkali so namreč od 10 do 11. ure ter od 13. do 14. ure. Svojo stavko so podkrepili še z drugo vzporedno akcijo. Odšli so na cesto pred tovarno ter ustavili promet, razburjenim avtomobilistom pa so obrazložili, zakaj so se odločili za takšno protestno obliko. Omenjena tovarna je nastala leta 1922 in je prvotno nosila ime «Ponti e Gru», z doigo in bogato proizvod-1 no tradicijo. Po izvedbi načrta CIPE I je toverna-zameajaia vodstvo — prešla je k družbi CMI iz Genove. V letih 1973-74 je tako tržaško kot genovsko tovarno-zajela produkcijska kriza in delavstvo je odločno postavilo zahtevo po posodobljenju proizvodnih naprav ter po spremembi proizvodnje same. Čeprav so v tem pogledu dosegli sporazum z vodstvom družbe, je sporazum ostal le mrtva črka na papirju. Bistvenih sprememb skratka ni bilo. Lani so podjetju dodelili 500 milijonov lir za izvedbo delne preosnove tovarne, posebnega učinka pa ta sredstva niso pokazala. Vodstvo je uporabo te vsote opravičilo rekoč, da jo je uporabilo za nakup velikega svedra, za prepleskanje zidov ter za ureditev stranišč. Ta odgovor delavcev seveda ni zadovoljil in od tu tudi odločitev za stavkovno akcijo. Protestu je sicer takoj sledilo srečanje pri Intersindu, a brez vidnih rezultatov. Delavci tovarne CMI se zato obračajo na vse politične in sindikalne sile ter na krajevne uprave ter zahtevajo enoten nastop pri osrednjih oblasteh za ugodno rešitev tega perečega vprašanja. V okviru sindikalnega boja za obnovitev delovne pogodbe ter istočasno za preosnovo italijanske družbe bodo tržaški kovinarji danes spet manifestirali. Sindikalno vodstvo kategorije je za danes napovedalo dve uri in pol stavke v vseh podjetjih industrijske cone. Ta sklep je izšel iz ugotovitve, da se pogajanja z Intersindom ter Federmeccanico, kar zadeva zasebna podjetja za obnovitev delovne pogodbe, še niso premaknila z mrtve točke. Ta pogajanja se bodo sicer nadaljevala danes, kovinarji pa bodo s splošno mobilizacijo industrijske cone izrazili svoje nezadovoljstvo nad dosedanjim potekom pogajanj ter opozorili širšo javnost na svoje zahteve. Današnja stavka bo razčlenjenega značaja. V nekaterih podjetjih bodo stavkali od 9,30 do 12. ure, v drugih pa zadnji dve uri in pol vsake izmene. V dopoldanskih urah bo pred podjetjem Fiat - Grandi v industrijski coni delavsko zborovanje. Delavci raznih podjetij bodo krenili v treh sprevodih proti omenjenemu kraju zborovanja. Ena skupina bo krenila izpred tovarne Iret in bo prekoračila Ul. Caboto, druga bo krenila izpred tovarne Elettra in tretja izpred tovarne Grandi motori v Boljuncu. Dveurna razčlenjena stavka ter razčlenjene notranje delavske skupščine bodo danes tudi v ladjedelnici sv. Marka. Ves dan bodo danes stavkali gradbeni delavci ter s tem protestirali proti skrajno negativnemu poteku pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Sindikalna zveza je napovedala tudi večjo vsedeželno manifestacijo, ki bo ob 8. uri na Trgu sv. Antona v Gorici. Isti razlogi so napotili tudi delavstvo kemijskega sektorja, da so se odločili za 24-urno stavko. Stavka, ki so jo napovedale sindikalne organizacije tega sektorja, bo od 6. ure danes do 6. ure jutri, 9. aprila. voro. Banco di Napoli, Credito Italiano, Banca Cattolica del Veneto in Banca di Credito di Trieste. • Zaradi stavke bančnih uradnikov, ki je bila 25. marca, je vladni komisar za 15 dni podaljšal rok vseh bančnih operacij, ki so se iztekle v obdobju od 25. do 30. marca. Ome- Danes popoldne ženska manifestacija za splav Tržaške feministke in gibanje z osvoboditev žensk prirejajo danes popoldne protestno manifestacijo «proti zavezništvu med demokristjani in MSI, katerega namen je --kot je rečeno v poročilu feminističnega kolektiva — odvzeti ženskam pravico do odločanja o lastnem življenju, materinstvu in seksualnosti, skratka jim preprečiti, da bi bile osebe». Manifestacija se bo začela ob 17. uri na Trgu Garibaldi, od koder bo sprevod krenil po ulicah mestnega središča do Trga Sv. Antona. Pobudo o prireditvi manifestacije je podprla tudi Zveza žensk Itabje — UDI, ki je pozvala/ prebivalstvo, naj se udeleži sprevoda. I teve in nastopi naše narodnostne skupnosti večkrat osamljeni in zato tudi neučinkoviti. Če je bilo tako stanje pred leti posledica nenaklonjenosti vodilnih političnih s.l, to danes — zaradi sprememb in demokratizacije italijanske družbe — ni več dopustno. Do izraza je prišlo tudi vprašanje zaprtosti slovenske šole, ki je premalo povezana z demokratičnimi dijaškimi silami in ki je tudi slabo obveščena o dejanskih težnjah italijanskih šol. Pereč je tudi problem neaktivnosti in premajhne osveščenosti dijakov obeh narodnosti. Zato so na obeh sestankih izrazili potrebo po srečanju dijaških predstavnikov, da bi sestavili načrt za skupne nastope. Na splošno je treba sodelovanje poglobiti na vseh področjih, predvsem pa je nujno proučiti konkretne možnosti sodelovanja. LETNI OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Odbor Sindikata slovenske šole obvešča, da bo v sredo, 28. aprila, ob 9. uri dopoldne v Mali dvorani Kulturnega dorrà letni občni zbor sindikata. Na dnevnem redu bodo poročila tajnika, blagajnika, nadzornega odbora, razsodišča; razprava o poročilih in razrešnica odboru; volitve novega odbora, sklepi in resolucije. Občnega zbora se lahko udeležijo tudi nečlani. Odbor še posebej opozarja šolsko osebje, da bo občni zbor v dopoldanskih urah po dogovora s šolskim skrbništvom in bo zato odsotnost na šoli opravičena. Odbor 9 Zaradi letnega pregleda vseh knjig bo Ljudska knjižnica (Ul. del Teatro 17) zaprta od ponedeljka, 12. t.m., do sobote, 17. t.m. Bodrato o zaključkih vsedržavnega kongresa RD Član vsedržavnega vodstva KD posl. Guido Bodrato, ki je skupaj s tržaškim parlamentarcem Belci-jem eden najožjih sodelavcev političnega tajnika Zaccagninija. bo danes ob 18.30 v mali dvorani Rosset-tijevega gledališča podal poročilo o zaključkih vsedržavnega demo-krščanskega kongresa. Obisk dijakov na trgovinski zbornici in tržaški borzi Prejšnji petek so dijaki 5 razredov zavoda «Žiga Zois» ter prof. Desco in Košuta - Berce obiskali trgovinsko zbornico in tržaško borzo. Obisk je ' organiziralo Slovensko gospodarsko združenje v okviru sodelovanja z omenjenim zavodom in odborom staršev. Dijake sta spremljala tudi Stanislav Bole, predsednik SGZ in direktor Kocjančič. Sprejel jih je generalni podtajnik Maurel in odgovorna za zunanjo trgovino Danieli. Podtajnik Maurel je obiskovalcem razkazal zbornico, nakar jim je najprej v rdeči, nato pa še v konferenčni dvorani razložil funkcije in pomen ter zgodovinski nastanek zbornice in borze. Prijazno je odgovarjal na zastavljena vprašanja, tako, da so si lahko dijaki u-stvarili vsaj osnovno podobo delovanja obeh ustanov. Po manjšem okrepčilu, ki ga je ponudila trgovinska zbornica je sledil obisk borze in ogled zaključnih operacij dnevnih poslov. Mehanizem delovanja in sedanje fluktuacije jim je opisal g. Secoli, ki je na borzi kot odgovoren funkcionar trgovinske zbornice. Slednji jih je tudi pospremil pri obisku drugih notranjih prostorov in jim pokazal najzanimivejše dele borze. Dijaki so se za vse dogajanje živo zanimali, ker jim v šoli vse preveč primanjkuje praktičnega pouka. Gledališča iiiiimiimiiiufmuiuiniicisMMiMiiMinMmufiiiHiiiuiiiiimirniiHimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiniiiiiiifiiiimii PO SKLEPU ZA VEČMESEČNO PREKINITEV PREVOZOV Openskemu tramvaju preti nevarnost dokončne ukinitve Upravitelji sklenili, da tramvaj od 30. aprila ne bo vozil za 8 mesecev Openski tramvaj so obsodili na smrt? Občinska ustanova ACEGAT namerava namreč s 30. aprilom za več mesecev prekiniti to progo. Neuradna vest govori o obdobju osmih mesecev. Pred nekaj meseci je inšpektorat za prevoze odločil, da so zaradi večje varnosti nujna popravila na progi. Predvsem velja to za predele, kjer tramvajeva proga prečka cesto. Prvotno je ACEGAT sklenil, da bo prenovil vso žično progo, za kar bi bilo potrebno nekaj sto milijonov lir. Pred kratkim pa je poveril univerzitetnemu profesorju Ma-terniniju nalogo, naj pripravi študijo o možnih rešitvah. Izidi raziskave še niso znani, kaže pa, da bi morali pri tramvajskih prehodih postaviti zapornice (torej ne le sema-fore) in obenem oviti žice v primerne cevi. Trenutno ni mogoče nakazati nobenega izhoda iz tako perečega položaja, in vendar ga ni Tržačana, ki bi mu openski tramvaj ne pomenil ničesar. Postal je del Opčin in Trsta. Rekli bi, da se je tramvaj s svojo progo zarasel v naravo. Mimo vseh razmišljanj o čustveni plati vprašanja pa ostaja dejstvo, da je openski tramvaj edinstvena turistična zanimivost naših krajev. Ko je v Trst prispel vlak Simplon-Orient Express, to je pred približno enim mesecem, so potnikom pripravili štiri možne turistične poti za ogled Trsta. In prav vsi so si iz- Krožek za družbene in politične vede «Finko Tomažič» Jutri, 9. aprila, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 večer posvečen temi POMORSTVO IN SLOVENCI Predaval bo dr. Mirko Koršič avtor knjige «30 let slovenskega pomorstva». Vljudno vabljeni. Odbor brali prevoz z openskim tramvajem, ki je prava redkost. V Evropi vozi v hrib le še tramvaj, ki pelje na Jungfrau. V zadnjem času so prevoze krepko zmanjšali, kljub temu da so nakupili dva nova vlačilca, ki pa ju še niso uporabili. V zvezi z govoricami, da bodo začasno prekinili prevoze tramvaja, sta občinska svetovalca KPI Fabio Inwinkl in Adolfo Guglielmi naslovila tržaškemu županu pismeno vprašanje. Med drugim pravita, da je ideja o prekinitvi te javne službe za nedoločen čas nesprejemljiva. Največji pesimisti, ki so že prepričani, da ni več rešitve za tramvaj, so celo pomislili, da bo občina za drage denarce prodala zemljišča, po katerih se vije proga. Danes zasedanje o samofinansiranju KPI Danes, ob 18. uri, bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 zasedanje na temo «Avtofinansiranje partije v prihodnjem triletju». Zasedanju bo predsedoval pokrajinski tajnik Ros-seti, uvodno poročilo bo imel član upravnega vodstva stranke Tone], zaključno poročilo pa bo podal član centralnega vodstva stranke Guido Cappelloni. • Danes ob 20.30 se bo sestala rajonska konzulta za Sv. Vid - Staro mesto, ki bo razpravljala o programu nadaljnjega dela. Neznana roparja napadla žensko v Barkovljah Sinoči malo po 22. uri sta neznana moška napadla 62-letno Vido Baša por. Pertot iz Ul. della Mandria 9. Ko se je Pertotova, ki upravlja trafiko v Ul. Carducci 39, vračala domov, sta jo neznanca zgrabila za ramena, ji iztrgala torbo, v kateri ni imela nič dragocenega, in jo potisnila ob tla. Ženska je zadobila lažje telesne poškodbe, zaradi katerih se je morala zateči v bolnišnico, kjer se bo zdravila na nevrokirurškem oddelku 15 dni. Šolske vesti Združenje staršev in prijateljev mladine osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca na Greti vljudno vabi vse starše in prijatelje na predavanje. ki bo na osnovni šoli v Rojanu, danes, 8. aprila, ob 20. uri. Predaval bo prof. Samo Pahor o temi «Vloga materinega jezika v izobrazbi in vzgoji». S S G Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Alda Nicolaja «Stara garda» v Kranju vsak dan do sobote, 10. aprila, z začetkom ob 19.30. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «Burkarški misterij» v nedeljo, 11. aprila, ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH in ob 20. uri v Ljudskem domu v TREBČAH. VERDI Danes ob 20. uri zadnja ponovitev Verdijeve opere «I due Foscari» za red B. AVDITORIJ Od danes (ob 20.30) do 11. t.m. Coop. Salone Pier Lombardo predstavlja Ruzantejevo «La Betia». Igra F. Parenti. Veljajo odrezki Auditorium. Popusti za abonente 30 odst. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti (tel. 36-372, 38-547). Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 8. aprila ALBERT Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 18.42 — Dolžina dneva 13.10 — Luna vzide ob 11.42 in zatone ob 1.39. Jutri, PETEK, 9. aprila TOMAŽ Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 13,8 stopinje, najnižja 11, ob 19. uri 13, zračni pritisk 1006,0 pada, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno z rahlimi padavinami, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 12,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. aprila 1976 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 66-Ietni Virgilio For-chiass'n, 84-letni Federico Morsani, 86-letni Luigi Cobau, 89-letna Gisella Giraldi vd. Storni, 92-letni Silvestro Godina, 64-letni Omero Tognolli, 71-letni Mario Sodnik. 74-letni Mario Sturman, 91-letna Witia Wagen vd. Seel, 67-letna Novella Degrassi vd. Piccinin, 67- letni Antonio Hrova-tich, 54-letni Ottorino Zucca, 74-letna Maria Obersu por. Marchetti, 68-letni Matteo Pozzari, 79-letna Antonia Zimarelli vd. Schuster, 78-letna Giuseppina Degrassi vd. Merlato, 70-letni Vladimiro Košuta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Istrska ulica 7; Gri-golon-AJla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 7.4.1976 Ameriški dolar: debeli 865,— drobni 840,— Funt šterling 1611.— švicarski frank 340.— Francoski frank 184,— Belgijski frank 20,85 Nemška marka 340,— Avstrijski šiling 47,— Kanadski dolar 860,— Holandski florint 321.— Danska krona 142,— Švedska krona 194,— Norveška krona 156.— Drahma: debeli 24,— drobni 24,— Dinar: debeli 46.— drobni 46,- MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi SPD « TABOR » - OPČINE PREŽIHOV VORANC SAMORASTNIKI Priredba: Elza Antonac in Marko Sosič Scena: Marko Oblak REŽIJA: MARKO SOSIČ V soboto, 10. aprila, ob 20. uri v Ljudskem domu pri KOROŠCIH (s sodelovanjem Slovenskega društva miljske občine). V nedeljo, 11. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu v SOVODNJAH . (PD Sovodnje). V torek, 13. aprila, ob 20. uri v Dijaškem domu v TRSTU. Kino ■ .«K« ..-i'- . , - s-'-s CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE - TRIESTE, Ul. Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73; 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71 Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA □ ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Vabita na zaključno prireditev revije PRIMORSKA POJE 1976 ki bo v soboto, 10. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Predprodaja vstopnic na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Trstu, Ul. Ceppa 9, od četrtka, 8. aprila, do sobote, 10. t.m. Izleti La Cappella Underground 13.00—21,30 «Taking-off». Barvni film, režiserja Miloša Formana. Ariston 16.00 «Le orme». Barvni film, v katerem igra Florinda Bolkan. Mignon 16.30 «Tarzoon, la vergogna della giungla». Barvna risanka. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00—22.10 « Scandalo ». Igrata Franco Nero in Lisa Gasto-ni. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Kitty Tippel... quelle notti passate sulla strada». Barvni film. Igra Monique Van De Ven. Prepovedan mladini pod 18. letom. Exceisior 15.00 «L’uomo che cadde sulla terra». Barvni film. Igra David Bowie. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00 «Cinque donne per un assassino». Barvni film. Igra Giorgio Albertazzi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «Squadra antiscippo». Thomas Milian, Jack Palance. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Igrajo Helmut Berger, Terry A. Savoy in Ingrid Thulin. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Mean Street». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Igra Robert Niro. Capitol 16.30 «Emanuelle nera». Igra Emanuelle. Barvni film. Prepovedan miadini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Soldato blu». Barvni film. Igrata Candice Bergen,tjn_, Štraus. Prepovedan mladini pod 14. letom. SPDT priredi 11. aprila avtobusni izlet v Brkine. Planinci bodo šli peš čez vas Tatre in Prem v Vremsko dolino, turisti pa bodo obiskali v vojni požgano vas Lipo, Ilirsko Bistrico in okolico ter Prem. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. Ceppa 9. SPDT organizira v nedeljo, 11- a‘ prila, izlet na Volnik za osnovnošolsko mladino. Zbirališče bo na Ober-dankovem trgu ob 9. uri. Odhod avtobusa na Prosek je ob 9.15, na Proseku (Kržada) se prestopi na avtobus, ki gre ob 9.45 na Repnič. P°' vratek: z avtobusom iz Repna na Opčine in od tam v mesto z openskim tramvajem. Prihod v Trst okoli 17.30, Prosečani pa stopijo v Repnu na avtobus1 za Prosek ob 16.55. Kosilo iz nahrbtnika. SPDT priredi 1. in 2. maja dvodnevni avtobusni izlet na Koroško. Postanki na Mokrinah s krajšim peš izletom, v Zahomcu z O" gledom smučarske skakalnice P°“ vodstvom predsednika slovenskega , planinskega društva Zahomc, prenočevanje v Reki. Drugi dan vzpon na Dobrač, znani razgledni stolp. Vrbsko jezero, Celovec z obiskom nove slovenske gimnazije. Povratek čez Ljubelj in Ljubljano v Trst. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Prispevki V spomin na Marijo Rupel Miho daruje Marija Štoka 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Silvestra Godine daruje Srečko šuman 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Marije Čuk daruje M. D. 2000 lir za ŠD Konto vel. V počastitev spomina pok. Silvestra Godine darujeta Kristina _ m Srečko Merlak 5.000 lir za Dijaško matico. PD Ivan Grbec iz skednja izreka ob smrti Silvestra Godine iskreno sožalje hčerki Veseli in drugim s®” rednikom. Rudolfa Kraljica se iz ki so losti. srca zahvaljujemo vsem tistim, nam bili ob strani v naši za' Družina Boljunec, 8. aprila 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA ... . _ Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja-ti smo ga bili deležni ob izgubi na' Moderno 16.00 «Yakuza». Barvni film. sigi dragega Igra Robert Mitchum. Prepovedan* mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.00 «Se non faccio quello non mi diverto». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Il giorno dei lunghi fucili». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «L’ infermiera». Igra Ursula Andress. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Metà uomo, metà odio». Barvni film, v katerem igra Buri Reynolds. Radio 16.00 «Sadismo». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «Fra diavolo», črno-beli zabavni film, v katerem igrata nepozabna filmska umetnika Stan Laurei in Oliver Hardy. Abbazia 16.00 «Libero di crepare». Barvni western film. Igrata F. Wil-liamson in Dean Martin. Volta (Milje) 17.00 «La nottata». Barvni film. Igrata Max Christian Delys in Giorgio Albertazzi. Prepovedan mladini pod 18. letom. ZAHVALA ki Toplo se zahvaljujemo vsem, so nam bili ob strani in na koli način z nami sočustvovali izgubi naše drage mame, none pranone Frančiške vd. Benko žalujoča družina Trst, 8. aprila 1976 Dne 6. aprila je preminil SILVESTER GODINA Pogreb bo jutri, v petek, 9. aprila, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hči Vesela, nečaki in drugo sorodstvo Obenem se zahvaljujemo vsem, ki bodo na katerikoli način počastili spomin dragega pokojnika. Trst, 8. aprila 1976 ZAHVALA Ker nam Je osebno nemogoče, se po časopisu iskreno za^ valjujemo vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili so ob izgubi drage MERY VECCHIE! vd. CIACCHI Sorodniki Trst, 8. aprila 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) GORIŠKI DNEVNIK POSEBNO OBVESTILO SS G TRŽAŠKIM IN GORIŠKIM ABONENTOM STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V SODELOVANJU S STALNIM GLEDALIŠČEM DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE V GLEDALIŠČU ROSSETTI PO IZREDNO USPELI PREDSTAVI «JALTA, JALTA» V LANSKI SEZONI, BO PONOVNO MED NAMI GLEDALIŠČE « K O M E D I J A » IZ ZAGREBA! TOKRAT NAM BODO PREDSTAVILI IZJEMNO ODRSKO POSTAVITEV, PRVO JUGOSLOVANSKO ROCK-OPERO GUBEC - BEG (Kmečki upor iz leta 1573) Avtorji: KRAJAC - MET1KOŠ - PROHASKA Ker je scenska postavitev tega dela izredno zahtevna, nam je Stalno gledališče dežele Furlanije - Julijske krajine odstopilo gledališče Rossetti. PREDSTAVA BO V NAŠEM ABONMAJU. Zaradi drugačne razporeditve sedežev v gledališču Rossetti, vljudno prosimo vse naše abonente, da se zglasijo pri blagajni Kulturnega doma z abonmajsko izkaznico, da se jim dodeli sedež za ogled predstave. Blagajna bo odprta še danes od 8.30 - 12.30 in od 13.30 - 16. ure ter v času predstav v Kulturnem domu. Prosimo tudi imetnike brezplačnih abonmajskih izkaznic, da se zglasijo pri blagajni Kulturnega doma. Pri vstopu v gledališče Rossetti mora vsak naš abonent predložiti abonmajsko izkaznico z dodeljenim sedežem. Goriškim abonentom sporočamo, da zaradi tehničnih ovir ne moremo uprizoriti «Gubca-bega» v Verdiju v Gorici. Zato jih vljudno vabimo na predstavo v Trst. Prosimo, da se vsi a-bonenti zglasijo z abonentsko izkaznico, da se jim dodeli sedež, na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2 (pri Jožici Smetovi) še danes od 9.30 do 12. ure in od 16.30 do 18.30. Gledališče nudi goriškim abonentom prevoz z avtobusom. Za pravočasno organizacijo prevozov z avtobusom prosimo abonente, da ob prevzemu številke sedeža sporočijo, če se nameravajo po-služiti našega prevoznega sredstva, številke sedežev bomo delili tudi med prireditvijo «Primorska poje» danes, 8. t. m. v gledališču Verdi. VRSTNI RED ABONMAJEV: Jutri, 9. aprila 1976, ob 20.30 Abonma Red A — premierski Abonma Red B — prva sobota po premieri Abonma Red E — mladinski v četrtek V soboto, 10. aprila 1976, ob 20.30 Abonma Red D — mladinski v sredo Abonma Red H Abonma Red 1 V nedeljo, 11. aprila 1976, ob 16.00 GORIŠKI ABONMA Abonma Red C — prva nedelja po premieri Abonma Red G — okoliški V prodaji je še nekaj vstopnic Stereo plošča GUBEC-BEG ROCK OPERA z originalnimi odlomki v izvedbi Komedije iz Zagreba Lahko si jo že ogledate in jo poslušate. Sprejemamo naročila. Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487 ................................................................. iLZCONIŠKE OBČINE na tržaški univerzi VELIKA VEČINA OBČANOV ?A UVEDBO SMETARSKE SLUŽBE *>rve Skušnje decentralizacije - Sledila bodo druga posvetovanja Pr v* ga i1 poskus decentralizacije, ki °t>čin u se^ai izvedla zgoniška obve? a uPrava v zvezi z uvedbo lotnpne sme*;arske službe na ce-spgjm. °bčinskem področju, je u-za l 'n „ nudil dragocene napotke Gled^6 °Priierne v to smer. so k;, 6 U(ieležbe naj poudarimo, da veCij,1 Posamezni sestanki v šestih tUnojiA zasejkib zgoniške občine vašij cna obiskani, ker je sleherna Ozirom SauPnosi onoina in solidarna, vaškr, 3 °bčutljiva za neko nerešeno ko ,vPra^anjo, ki mogoče ni taso , ooteno v sosednji vasi. Zato razprl naj*3rž ni obnesla skupna Prvo J3 občinskega proračuna. zirain a°§nanje, ki se je izkristali-tiče » 3a teh srečanjih, se torej v stikUjn°Slh ^a uPravitelji stopijo ker tak °^an^ vsake vasi posebej, nost j50 hnajo dejansko vsi mož-j^da obogatijo diskusijo. Hstnoff3 P^ùivna nota zadeva ko-demokr ..'teudntralizacije jn sploh žteljen Z3cije iavno ' upravnega Pie J , V vseh vaseh brez izje-Pogosri,S1 vaščani želeli še takih Upravò*1 sestankov, da bi seznanjali z razno problematike, obe-čatie k k1 upravitelji seznanjali ob-posto^0 Potekajo razni upravni teh h v uln Pohude. Kot rezultanta eh komponent bi se morala eT’v,'s in rezervni deli Q znižanih cenah RENAULT i S|WANG HUSOM & C. trst 0T°NDa del BOSCHETTO 3/1 teL: 793340 763778 °8 SOBOTAH ODPRTA |Nre?HANIČNA delavnica 1— ZERVNIDELI OD 8.30D012.30 izluščiti večja osveščenost tako u-praviteljev kot občanov, kar bo nedvomno kakovostno dvignilo obojestransko raven izkušenj in izboljšalo razne usluge. Če se bežno globalno dotaknemo zaključkov v zvezi s smetarsko službo, moramo naglasiti, da je velika večina občanov z odobravanjem sprejela pobudo občinske u-prave, da uvede obvezno smetarsko službo. Vsi se namreč zavedamo, da je postopno večanje smetišč in onesnaženje sploh po našem Krasu doseglo že takšen višek, da so nujno potrebni učinkoviti ukrepi za zaščito higiene in sploh za uresničenje dejanske zaščite okolja. To pa je dosegljivo le z uvedbo obvezne smetarske službe, ki bo skrbela za odvažanje smeti v upepe-Ijevalnik tržaške občine, ki bo uničila sedanja smetišča in bo skrbela za javno čistočo na celotnem občinskem območju, ne glede na vir onesnaženja. Vsi niso seveda ravnodušno sprejeli te službe. V glavnem so le nekateri maloštevilni kmetovalci trdili, da zanje taka služba ni potrebna m naj bi bili zato oproščeni davka, čeprav so na splošno vsi brez izjeme izpričali nujnost, da je treba poskrbeti za javno čistočo. Zaključke teh posvetovanj bo. najprej proučila posebna komisija, nakar bo občinski svet izglasoval še pravilnik in kriterij obdavčitve. Za to novo uslugo bodo občani plačevali res minimalni letni davek, saj bo obdavčena le stanovanjska hiša, oproščena davka pa bodo vsa gospodarska poslopja, kjer kmetje hranijo svoje pridelke. Na teh sestankih upraviteljev z občani so prišla «na rešeto» še razna druga vprašanja, predvsem v zvezi z javnimi deli, občinski odbor pa je že najavil, da bo v najkrajšem času spet priredil podoben ciklus posvetovanj, da bodo lahko poglobili vso problematiko in skupno našli najprimernejšo rešitev. Seminar o problemih emigracije Kulturni in umetniški krožek «L. Milani» prireja te dni na tržaški univerzi seminar o problemih emigracije. Pobudi so se pridružile tudi organizacije ARCI, ALEF, ERA PLE in Zveza slovenskih emigrantov v Furlaniji - Julijski krajini. Po otvoritvi in predstavitvi tega srečanja je včeraj zvečer prvi govoril Antonio Perotti, član centra za informacije in študij emigrantskih problemov v Parizu. Tema njegovega predavanja je bila: Premiki delavcev v Evropi — tip njihovega razvoja. Delo seminarja se bo nadaljevalo danes popoldne z razpravo po skupinah, medtem ko je za 18. uro napovedano predavanje (v dvorani študentskega doma na novi univerzi) člana rimskega emigrantskega študijskega centm Beniamina Rossija na temo: «Z ekonomsko krizo postanejo države, ki uvažajo delavsko silo, izvoznice brezposelnosti». Zvečer, ob 20.30 pa je v isti dvorani napovedano predavanje filma na e-migrantsko tematiko- Ballate su Mattmark 1965 (Plešite na Mattmar-ku 1965). Seminar se bo nadaljeval in zaključil v soboto, 9. aprila, ko je na sporedu najprej ob 17.30 okrogla miza «O emigraciji in deželni politiki», pri kateri sodelujejo predstavniki e-konomskega, političnega in sindikalnega življenja naše dežele. Ob 20.30 pa je v dvorani študentskega doma zaključno predavanje Leonarda Zamera, od ECAP - CGIL iz Rima, tudi na temo «Emigracija in deželna politika». Prisostvovanje in tudi sodelovanje pri delu seminarja je odprto za vse, ki jih ta problematika zanima. • V dvorani Ferrerò v Ul. Università 7 bo danes ob 17. uri predavanje dekana tržaške filozofske fakultete prof. Petronia o Pirandellu. 0 V prejšnjih dneh se je mudil v našem mestu dr. Amaury - Costa, ravnatelj za tujino brazilske družbe GOBEC, ki se bavi predvsem s surovinami in z živili in ki bi hotela razširiti svojo dejavnost tudi na vzhodno Evropo. Dr. Costa se je v Trstu sestal z najvišjimi mestnimi in deželnimi predstavniki ter z gospodarskimi operaterji. PO SESTANKU VODSTVA KD V TOREK ZVEČER Demokristjani ponujajo ostalim strankam sodelovanje pri pokrajinskem proračunu Tajnik Longa bo te dni povabil na razgovore tajnike strank ustavnega loka - Včeraj seji občinskih svetov v Tržiču in Ronkah Demokristjanski pokrajinski tajnik Longo bo povabil tajnike strank u-stavnega loka na pogovore, zato da bi prišlo do sporazuma o vprašanjih pokrajinske uprave in da bi tako našli možnost izhoda iz paralize v katero je zašla ta uprava, kjer sedanja sredinska večina, ki podpira e-nobarvni demokristjanski odbor, ne more odobriti letošnjega proračuna. Razpolaga namreč samo z dvanajstimi od skupnih štiriindvajsetih svetovalcev. če pa ne glasuje za proračun najmanj trinajst svetovalcev mora dati odbor ostavko in dežela bi na njegovo mesto imenovala komisarja, ki bi razpisal volitve. Sklep o Longovem povabilu drugim tajnikom so sprejeli na seji pokrajinskega vodstva KD, ki je bilo v torek zvečer in ki se je zaključilo pozno ponoči. Kot smo izvedeli je bila diskusija mestoma zelo polemična, kajti vodstvu so nekateri očitali, da si je samo zaprlo pot v pokrajini, ker je na zelo oster način napadalo levičarski odbor v Tržiču, ki se nahaja v istem številčnem položaju kot demokristjanski v pokrajini. Vsekakor pa bo Longo napravil še ta zadnji poskus. Če mu ne bo u-spelo bo moral pokrajinski predsednik Agati odstopiti. Včeraj popoldne se je nadaljevala proračunska razprava v tržiškem občinskem svetu in skoraj gotovo je, da bo glasovanje čez nekaj dni, na prihodnji seji. Demokristjanski svetovalec Rebulla je namreč odšel k vojakom, na prihodnji seji pa bo najbrž prisoten. O proračunu so glasovali sinoči tudi v občinskem svetu v Ronkah. Za proračun so glasovali komunisti in socialisti ter edini socialdemokrat, proti pa so bili demokristjani. Navaden kruh bodo pocenili V zvezi s podražitvijo kruha je včeraj zjutraj goriški prefekt dr. Barasse sprejel predstavnika pekov Stefana Viatorija ter ravnatelja zveze trgovcev dr. Scarana. Na sestanku je Viatori povedal, da bodo peki po vsej verjetnosti sprejeli predlog prefekta, da bi ceno navadnega kruha znižali od sedanjih 500 na 450 lir za kg. Pomanjkljiva skrb za čisto okolje V zadnjih časih veliko pišemo, še več pa govorimo o skrbi za naravno okolje, žal pa ostaja v glavnem le pri besedah. V dokaz tej naši ugotovitvi zapišemo tole kratko vest. Ob državni cesti Gorica - Trst, v bližini Rupe, že nekaj mesecev stoji zapuščen avto znamke fiat 1100 temnomodre barve. Ker je bil že prvi dan brez tablice lahko sklepamo, da gre za ukradeno vozilo, ali pa se je nekdo na tak način rešil starega vozila. No, sicer nas te stvari ne zanimajo podrobno, ker bi se morale z njimi ukvarjati za to pristojne in številne oblasti. Moramo samo žal ugotoviti, da to vozilo, zdaj že razbitina, tako nemoteno leži že nekaj mesecev. Uslužbenci ANAS vsak dan najmanj enkrat peljejo mimo, pa izgleda, da so slepi. Mislimo, da je v njihovi dolžnosti, da razbitino odpeljejo, saj leži na samem cestnem robu. Tudi strošek za to bi bil malenkosten, saj je najbližji odpad, kjer zbirajo stare in razbite avtomobile samo kilometer stran. To bi bila konkretna akcija za čisto okolje! Prosimo vse izletnike Primorskega dnevnika v ROMUNIJO da dvignejo letalske vozovnice za vse tri skupine in programe izleta v ponedeljek, 12. in v torek, 13. t.m., med 8.30 in 12. uro ter med 15. in 19. uro na upravi našega dnevnika. KRATKE VESTI IZ KRMINA IN OKOLICE V teku zadnje priprave na srečanje z Dobrovim Poleg prosvetnega dela se bo na Pie. sivem v kratkem uveljavil tudi šport Jutri popoldne se bo v Krminu sestal občinski svet ter razpravljal o bližnjem srečanju s krajevno skupnostjo Dobrovo v goriških Brdih Župan in odborniki bodo poročali o doslej opravljenih stikih. Predstavniki levičarske občinske uprave so s krajevno skupnostjo Dobrovo sestavili podroben program prireditev. Pobudo za tako sodelovanje so črpali tudi iz dogodka iz narodnoosvobodilne borbe, ko so slovenski prebivalci Brd in furlanski borci vodili boje z nacisti, ki so iz maščevanja požgali vas Peternele ter pobili prebivalce. Demokristjani v občinskem svetu, ki so sedaj v opoziciji, so se pridružili z vprašanjem, naslovljenim na župana, v katerem poudarjajo, da so se na srečanju med posoško KD in novogoriško Socialistično zvezo dogovorili za medsebojno sodelovanje. Če upoštevamo politiko krminske ob- ..........mn,,.......................im,m.............................uiu.l.lll.lll.lllliu S POLMILIJARDNIM STROŠKOM OBČINSKE UPRAVE Podrli bodo stavbo ECA v Ul. Baiaraonti zgradili bodo moderen socialni center Šestdeset starčkov bodo začasno premestili v hotel Gosposki ulici - Oskrba bo v novem socialnem Pri treh kronah v centru sodobnejša V kratkem bodo staro stavbo v Ulici Baiamonti 22. kjer je bila dolga leta in je še nastanjena občinska podporna ustanova in kjer je tudi dom za ostarele, podrli. Na mestu kjer stoji stara stavba in ki prav zaradi tega ne odgovarja več današnjim potrebam, bo občinska uprava zgradila sodobno urejeno poslopje novega socialnega centra. Zunanjost bo ostala podobna sedanji stavbi, ker je bajè taka zahteva goriškega zavoda za varstvo spomenikov, notranjost pa bodo u-redili po sodobnih kriterijih. Za tiste, ki bodo stanovali v tem prenovljenem domu bodo zgradili majhna enosobna stanovanja, da se ne bodo počutili tako kot danes, osamljene, kot v bolnišnici ali kasarni. Poleg tega pa bodo v novem centru uredili tudi prostore za rekreacijo in drugačno izživljanje starčkov. Zamisel o tem novem centru so sprejeli na občini že pred leti, ko je to predlagal tedanji odbornik za zdravstvo in socialno skrbstvo dr. Tomassich. Goriška občina je od vlade tedaj prejela 300 milijonov lir. ob 50-letnici priključitve k italijanski državi. Takratni odbornik je menil, da je treba odpraviti tako sramoto za moderne čase, kot je bivališče ECA, ki je bilo morda iminiiiiiiiiumiiitmiHiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuimimumiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiKiiiiiiluu SPET FAŠISTIČNA MAZAŠKA AKCIJA Pomazani slovenski napisi na goriškem Krasu Pomazana tabla pred Poljanami Fašistični zlikovci so bili včeraj ponoči spet na delu, tokrat na goriškem Krasu. Čez noč so pomazali slovenske napise na tablah pred Poljanami v doberdobski občini in smerokaze, na pokrajinskih cestah Doberdob - Dol in Dol - Martinščina. O mazanju so nas obvestili domačini včeraj zjutraj. Zlikovci so pomazali slovenski napis «Poljane» in tudi manjši napis «Doberdob» na tabli pred Poljana; mi, iz doberdobske strani. Znesli so se tudi nad slovenskim napisom na smerokazu, ki kaže proti Poljanam na cesti z doberdobske strani. Prvo tablo je postavila doberdobska občina, drugo pa pokrajinska uprava. Zlikovci si očitno niso upali_ mazati napisov na drugem križišču pred vaško gostilno, ker so se očitno zbali, da bi jih prebivalci bližnjih hiš opazili. Malo nižje, na odcepu ceste za Vrh, pa so pomazali oba slovenska napisa, tako so pomazali tudi slovenski napis na kažipotu proti Vrhu na pokrajinski cesti Devetaki - Martinščina. Vse table je lani postavila pokrajinska uprava v Gorici. Vest je seveda razburila naše ljudi ki zahtevajo da policijska oblast odkrije fašistične krivce in jih primerno kaznuje. Jasno je torej, da je fašistično nasprotovanje dvojezičnim tablam v goriškem občin- skem svetu, obrodilo svoje prve sadove. Sicer pa so podobni fašistični mazači bili na delu tudi prve dni lanskega novembra v Doberdobu in pred štirimi leti v Sovodnjah, kjer so izvedli širšo mazaško akcijo. W'.. ...... ......... ... .. | upravičeno v tistih časih, ko so revežem delili razne podpore. Zato so 300 milijonov izrednega državnega nakazila občini namenili temu socialnemu centru. Vsa zadeva pa se je zavlekla, ker je bilo treba zagotoviti še ostali denar za izgradnjo takega centra. Istočasno je bilo treba tudi poiskati poslopje, kamor bi začasno preselili «prebivalce» doma v Ulici Baiamonti in tudi izdelali ustrezne načrte. No, vse je zdaj mimo in sedanji odbornik za zdravstvo in socialno skrbstvo odv. Gustavo Portelli je trdno prepričan, da bodo stvar izpeljali do konca p>o prvotni zamisli. Tudi on si želi čimprejšnjo izgradnjo takega socialnega centra in ima tudi izdelan podroben koncept te nove ustanove, ki jo bo vodila neposredno goriška občina. V ponedeljek so o tej stvari razpravljali v ožjem občinskem odboru in tam je odbornik Portelli podrobno obrazložil celotno zadevo. Občina je vzela v najem bivši hotel Pri treh kronah v Gosposki ulici in v 35 sobah bo namestila 60 starčkov, ki živijo v domu v Ulici Baiamonti. Za te bo skrbelo še naprej sedanje osebje doma, ki je sicer še v službi pri ECA. S premestitvijo v Gosposko ulico pa bodo uslužbenci pre-šli v občinski stalež. Najeli bodo še nekatere strokovnjake, ki bodo skrbeli za dobro počutje in sožitje v domu. «Nočemo, da bi se čutili izolirani, izven družbenega dogajanja», nam je dejal odbornik Portelli, «zaradi tega jim bomo nudib vso pomoč, ki jo potrebujejo, s pomočjo strokovnjakov. Ne smemo se zadovoljiti samo s tem, da jim nudimo prenočišče in hrano.» Zaradi tega so pričeli drugače gledati na te starčke že sedaj, ko bodo dom preselili v Gosposko ulico, še boljša pa bo oskrba v novem centru, ki bo v Ulici Baiamonti zgrajen v nekaj letih. Dražbo za novo stavbo so namreč že razpisali. V Pevmi je umrla Pierina Komavli vd. Rozet Včeraj popoldne je mrtvaški zvon v Pevmi naznanil smrt druge najstarejše vaščanke, Pierine Komavli vd. Rožet. 90-letna upokojenka je umrla v torek v stanovanju na Solinah. kjer je prebivala pri sinu Marinotu. Pokojnica je namreč prejšnji teden padla v svoji sobi in od takrat se je njeno stanje vedno bolj slabšalo. Pogreba se je u-deležilo veliko domačinov, saj so vsi dobro poznali nunco Pierino zaradi njene nesebičnosti in ljubezni do bližnjega. Po verskem obredu v domači cerkvi so jo pokopali na pevmskem pokopališču. Pred tremi meseci smo v dnevniku poročali o njenem izrednem jubileju: 90Tetnici. Ob tej priložnosti se je pri Pierini zbralo veliko sorodnikov, prijateljev in bivših borcev, saj je družina Rožet, kot šte- vilne druge v teh krajih, veliko pomagala v narodnoosvobodilni borbi Mirnega in tihega značaja je pokojnica mnogo pretrpela. Že v mladosti je okusila lakoto in stisko, tako da je kaj kmalu morala «s trebuhom za kruhom». Ob tej težki izgubi izrekamo družini in drugim sorodnikom iskreno sožalje, nunci Pierini pa naj bo lahka pevmska zemlja, ki jo je tako ljubila. činske uprave, ki teži k posvetovanju s strankami ustavnega loka, kadar gre za pomembnejše odločitve, bo delegacija občine Krmin na teh srečanjih tako sestavljena, da bo zastopala vse demokratične politične sile v občini. S tem v zvezi velja povedati, da se občinska uprava posvetuje tudi s sekcijo Slovenske skupnosti v Krminu, kadar gre za važnejše odločitve, pa čeprav SSk v občinskem svetu nima svojega predstavnika. Zavedna slovenska mladina s Ple-šivega in iz Krmina, ki ima že nekaj let svoje društvo ter prireja uspele slovenske večere v krmin-skem gledališču, pa si sedaj išče svoj prostor tudi v športnem udejstvovanju. Za slovensko osnovno šolo na Plešivem namreč si urejuje nogometno igrišče ter ploščo za i-granje odbojke in košarke, ki bo služila tudi za zabavo. Ker so z delom že precej napredovali, lahko pričakujemo, da nas bodo mladi Slovenci iz Krmina in okolice kmalu presenetili tudi v športu. ŽE JUNIJA PRIZIVNA RAZPRAVA? Petoveljski atentat zopet pred sodiščem Prizivna razprava proti osumljencem atentata v Petovljah bo morda že junija letos. Na tržaškem prizivnem sodišču namreč še čakajo, da kasacijsko sodišče vrne akte, ki so jih pred časom poslali iz Trsta v Rim. Doslej namreč niso še določili seznama sodnih obravnav, ki jih morajo vključiti na dnevni red in niso še izžrebali porotnikov. Možno je torej, da bo tudi petoveljski proces na dnevnem redu spomladanskega zasedanja tržaškega prizivnega porotnega sodišča. DEŽURNA J.EKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Pomazani kažijoti proti Vrhu SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA [] ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE vabita drevi ob 20.30 v VERDIJEVO GLEDALIŠČE v GORICI, kjer bo revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE Sodelujejo: nn/namrvin «rirrv*-'' — dekliški zbor Devin, moški zbor «Razpotje» s Cola. mešani zbor «Oton Župančič» iz štandreža, moški zbor «Jezero» iz . Dobgrdot»,, moški zbor «Ciril Silič» iz Vrtojbe, mešani zbor «Drago Bajc» iz Vipave, «Goriški oktet» iz Nove Gorice, Komorni mešani zbor Glasbene matice iz Trsta, moški zbor «Mirko Filej» iz Gorice, moški zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine. iiiUMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniuHmmMuiiniiuiiiiiiiHmiiiiimuiiminiimiiimiiiinnniiiitiuiiiii RAZOČARANIH VEČ STO RADOVEDNEŽEV ORJAŠKI JUMBO-JET NI PRISTAL V RONKAH Letalo je trikrat nizko preletelo letališče Letos v Ronkah veliko čarterskih poletov Na terasi letališča v Ronkah se je včeraj zjutraj zbralo nekaj sto radovednežev, da bi sledili napovedanemu pristanku orjaškega letala jumbo-jet. Letalo je okrog 9.30 res priletelo nad ronško letabšče, pilot je skušal trikrat pristati, vendar ni uspel. Letel pa je le kakih trideset metrov nad letališčem, tako da je bilo radovednežem ustreženo. Za poskusni pristanek sta se dogovorili uprava ronškega letališča in družba Alitalia, da bi omogočili pristajanje tako velikih letal na tem deželnem letališču. V to smer sodijo tudi prizadevanja letališke uprave, da bi podaljšala za približno kilometer pristajalno stezo. Uspeha pa doslej ni bilo, ker kmetje v Turjaku nočejo prodati zemljišč, češ da je odškodnina premajhna. Istočasno pa letališka uprava meni, da bodo tako pristajalno stezo potrebovali, kajti že za letos so se dogovorili, da bodo v poletni sezoni pristajala številna čarterska letala, ki bodo dovažala turiste iz severnih dežel namenjene v letovišča naše dežele, Veneta in slovenske ter hrvaške Istre. Dosedaj imajo zagotovljen prihod sto čarterskih letal. Napravili pa so precejšnjo propagandno akcijo in upajo, da bo teh letal še več, istočasno pa so letošnjo zimo že dovažali številne turiste na smučišča v Fiancavano. letnega trgovskega potnika Adriana Valentinia, Ulica Brigata Casale 19, ki se bo zaradi možganskega pretresa zdravil 7 dni. V Milanu našli avtomobil, ki so ga ukradli taksistu iz Tržiča V Milanu so prejšnjo noč našli avtomobil znamke opel kadet, ki sta ga mlada Jugoslovana ukradla 24. marca tržiškemu taksistu Antoniu Burlu. Mladeniča sta taksista zaprosila, da ju zapelje do Trsta, pri Moščenicah pa sta s samokresom v rokah prisilila Burla, da jima je izročil avtomobil. Včeraj pa je iz milanske kvesture prišla vest, da so agenti aretirali mladega Jugoslovana, ki se je vozil z ukradenim o-plom. Zaradi trčenja dveh avtomobilov na Verdijevem korzu v noči od torka na sredo, so v splošno bolnišnico sprejeli 27-letnega delavca Maurizia Zorzuta, Ulica Brass 28, kateremu so ugotovili lažje poškodbe na o-brazu (zdravil se bo 4 dni) ter 29- Kino (norica VERDI 20.30 Revija slovenskih pevskih zborov Primorska poje. CORSO 17.15—22.00 «Culastrisce nobile veneziano». C. Mori, L. Toffolo in M. Mastroianni. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Stavi-sky, il grande truffatore». J. P. Beimondo in F. Perier. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Combattenti della notte». K. Douglas in Y. Brinner. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Il medico e la studentessa». G. Guida in P. Colizzi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «Attenti al buffone». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Grazie... nonna». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) «Smrt v Rimu», i talij ansko-amenški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Vroča sedla», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Pet blazin za eno noč», španski barvni film ob 19.30. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Rosanna Sirch, Maurizio Zani, Silvia Ostunti. SMRTI: 62-letni upokojenec Ivan Jugovac, 82-letni upokojenec Michele Culot, 76-letna gospodinja Luigia Tessali vd. Lupieri, 81-letna gospodinja Marija čenčič vd. Borgnolutti, 90-letna upokojenka Pierina Komavli vd. Rožet. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 24-43. m POVZETEK VSEBINE ROCK-OPERE «GUBEC-BEG» V IZVEDBI «KOMEDIJE» IZ ZAGREBA Pripoved o velikem kmečkem uporu in njegovem voditelju Matiji Gubcu ...O uporniškem duhu, ki je vedno obstajal in bo obstajal v vsakem svobodoljubnem človeku katere koli generacije... Od jutri do nedelje bo v gle- | dališču Rossetti za abonma Stalnega slovenskega gledališča, gostovalo zagrebško gledališče «KOMEDIJA» s prvo jugoslovansko rock-opero «GUBEC - BEG», katere snov je iz obdobja velikega kmečkega upora leta 1573 na Hrvaškem in v Sloveniji proti okrutnosti in nasilju razuzdanih fevdalcev. Upor slabo oborožene in vojskovanja nevajene kmečke vojske se je tragično končal z njenim porazom in usmrtitvijo njenih voditeljev. Matijo Gubca -glavnega vodjo upornih kmetov, so na Markovem trgu v Zagrebu kronali z razžarjeno železno krono na razbeljenem prestolu in nato živega zažgali. Rock-opera nam pripoveduje to *?cdbo s svobodnim uporabljanjem zgodovinskih dejstev in s pomočjo vseh tistih odrskih in scenskih rekvizitov, ki jih taka glasbena uprizoritev zahteva. Zato ne bo odveč, če se sprehodimo skozi njeno vsebino po vrstnem zaporedju posameznih prizorov. Po uverturi, ki jo izvaja 40-član-ski orkester in ki se poslužuje poleg tradicionalnih tudi električnih glasbil s pomočjo 32 mikrofonov (govorimo o hipertrofiji glasbe), v prvem prizoru pravdač in malopridnež Simun Drmečič z nezmotljivim instinktom hijene voha v zraku smrac po mrhovini, plenu, ki mu bo prinesel srečo: dni polne razuzdanosti, vina in zlata, o katerih že dolgo sanja. V naslednjem prizoru slepi preroški starec napoveduje skorajšnjo tragedijo. KmeUe v Stubie; ne morejo več prenašati nasilja svojega okrutnega gospodarja v Susjed-gradu, grofa Franje Tahyja. S silo jim odvzema še tisto malo, kar jim pripada, posiljuje njihove žene požiga njihove domove in s smrtjo kaznuje vsakogar, ki si una dvigniti glas proti njemu. Zato prosijo Matijo Gubca (Gu-bec-Bega), modrega in spoštovanega kmeta iz Gornje Stubice. naj se pogovori z gospodarjem ter ga spomni na njih kmečke pravice. Starec Jurko skuša znova pomiriti sovraštvo v njihovih srcih z besedami: «Otroci, ne prenaglite se . . . » Pripoveduje jim legendo o Dori Arlandovi, lepi a zlobni plemkinji, ki je vedno bila vir nesreče in zle usode za vse ljudi okrog sebe. Svobodni kmečki mladčnič Dju-ro Mogaič prosi svojega strica Matijo Gubca naj blagoslovi njegovo ženitev z lepim kmečkim dekletom Jano. Prav tako prosi Gubca, naj se pogovori s Tahv-jem. ki mu grozi z odhodom v vojsko; čeprav po zakonu do tega nima pravice. Na dvorišču Susjedgrada sreča Franjo Tahy prvič Matijo Gubca.. o katerem so mu že mnogo govorili. . . Gubec ga opozarja na protizakonito kršenje kmečkih pravic, kakor tudi pravic svobodnih kmetov .. . Z oči v oči pride do nju-nesa prvega spopada . . Jana in Djuro se srečata ob vaških hišicah in si govorita o svojih sanjah, svoji ljubezni in načrtih za skorajšnje poroko ... o sreči, ki jima je nihče ne more več odvzeti . . . Tahyjevi vojaki s silo odvedejo Djura Mogaiča. zvezanega proti Susjedgradu. Postal bo del s silo nabrane vojske, ki se v imenu kralja bori proti Turkom na meji kraljestva. Tahyjeva vojska odrine proti Kaniži, medtem ko pre-khie njegovo ljubezensko noč z lepo grajsko gospo Loličko sluga Peter Bošnjak, ki mu javi. da so kmetje Stubice prvič odklonili, da izročijo ključe svojih kleti in da so v spopadu s Tahyjevimi vojaki celo ubili vratarja Horvata. Tahy priseže krvavo maščevanje. iiiiiiiiiiiiiiiiimmiHiHMimimmiiimHiiiiiiiiiHiiii Draginja v Italiji RIM, 7. — Od dvajsetih italijanskih mest, ki jih upoštevajo pri določanju splošnega pokazatelja draginje, je Reggio Calabria v prvi vrsti, saj je tam med novembrom in decembrom lani znašalo zvišanje življenjskih stroškov za 1,9 odstotka nasproti 1 odstotku vsedržavnega poprečja. Po stati-st čnih podatkih je morala poprečna italijanska družina v decembru lani potrošiti za «koš» blaga in uslug, ki so stale prejšnji mesec 100 tisoč lir, še tisoč lir. To pomeni, da so morale vse družine znižati potrošnjo za enako vsoto. Reggiu Calabrii sledijo na lestvici naslednja mesta: Trst (1,8 odst.), Aosta (1,7 odstotka). Benetke (1.2 odst.), R:m in Palermo (1,1 odst.). V drugih mestih, kot na primer v Turinu, Firencah, Perugii in Bariju pa so se življenjski stroški povečali v okviru vsedržavnega poprečja. Milan, Ancona in l’Aquila, Trident. Genova, Bologna, Neapelj. Cagliari, Campobasso in Potenza pa na ravni izpod vsedržavnega poprečja. Kar pa se tiče zvišanja življenjskih stroškov od začetka lanskega leta, pa je na vrhu lestvice Genova, ki je dosegla 13 odstotkov zvišanja (23.7 odstotka v istem razdobju leta 1974). Sledijo Potenza, Aosta, Turin, Benetke, Trst (11,9 odstotka proti 25,6 odstotka v predlanskem letu). Na velikonočno nedeljo iščejo ljudje svoje zadnje zatočišče v majhni cerkvici, v katero vdre Tahy s svojo vojsko. Pride do krvavega pokola neoboroženih in nedolžnih kmetov. Ranjen je tudi sam Matija Gubec. V naslednjem prizoru pijana Simun Dremčič in Petar Bošnjak obideta vaške gostilne in skušata ob vinu izvabiti eden iz drugega kako tajnost, ki bi jo lahko izkoristila zase. Tako izve Bošnjak od pijanega pravdača. da spi s Tahyjevo ljubljeno Loličko. To je vest, ki jo bo njegov gospodar bogato poplačal.. . Na polju pred Susjedgradom grabijo kmečka dekleta seno na kup ter pojejo žalostno balado o nesrečnem dekletu, ki je umrlo, zaman čakajoč na svojega dragega, da se vrne iz vojne v oddaljeni, tuji deželi. Med dekleta plane Petar Bošnjak z ostalimi slugami. S silo odvlečejo Jano v dvorec h gospodarju. Iz Tahvjeve spalnice se sliši samo nesrečni krik posiljenega dekleta. Jana izgubi um . . . V gluhi in temni noči jo najdejo kmetje pred vaškimi kočami, ko joče nad izgubljeno ljubeznijo. . . njen um je omračen... Vsi prisežejo maščevanje. S tem prizorom se konča prvi del. Drugi del se začenja pri zapuščenem mlinu ob reki, kjer pripravlja kmečka vojska z Matijo Gubcem na čelu in ostalimi vojskovodji svoje zadnje načrte za odločilen spopad z vojsko ve-likašev. Straže ujamejo malopridneža Šimuna Drmeiiča, ki vohuni, toda uspe mu prepričati jih, da jim je prišel na pomoč, samo da bi se maščeval Tahyju, ki ga je dal po krivdi prebičati, ko je zvedel za njegov tajni odnos z lepo graščakinjo. Kmetje sprejmejo Drme-čiča kot svojega, saj bodo potrebovali vsakega moža ... Po sku-picah prihajajo kmetje iz vseli krajev Hrvaške in Siovenije. Vojska se stalno veča in vse veže isti cilj. Slovesno zaprisežejo. da se bodo borili do zadnje kaplje krvi. Ko ostane sam, kuje Drmečič svoj podli izdaijalškf Tffičff J. 1 ' Noč je. predvečer zadnjega, o-dločilnega boja. Nad vojsko je legel sen. Medtem ko sneg gosto naletava, edino Matija Gubec bedi in se z molitvijo obrača k svojemu meči. saj je edini, ki jih v tem trenutku brani pred krivico, muko in obupom, v katerem se nahaja hrvaški kmet. Tudi ostali kmetje se prebujajo. Končno so vsi pripravljeni na odločilni, krvavi trenutek'. Zgodaj zjutraj 5. februarja 1573 se začne velika bitka pri Stubici. Kmetje se junaško borijo proti znatno močnejšemu sovražniku, toda vojska hrvaških velikašev, številnejša, bolje oborožena in izvežbana, slavi končno zmago. Pomoč, ki so jo kmetje pričakovali, ni dospela . . . Tudi izdajstvo Šimuna Drmečiča je odigralo svojo podlo vlogo. Ko je spoznal, da je vse izgubljeno, se je Matija Gubec prostovoljno predal poveljniku plemiške vojske, Gašparju Alapiču, da bi rešil življenje nekaterim svojim preživelim tovarišem. Zadnji prizor tragičnega konca upora se dogaja na trgu starega Zagreba, na Trgu sv. Marka kjer je 15. februarja 1573 Matija Gubec, imenovan GUBEC-BEG, skupaj z Andrijo Pasancem javno usmrčen: kronan z žarečo železno krono na razbeljenem železnem prestolu je bil nato živ sežgan. Nekaj mesecev kasneje . . . V majhni vasici pri Stubici se svita. Kmetje po malem prihajajo iz svojih koč in se odpravljajo na svoje vsakdanje delo. Življenje se mora nadaljevati . . . Izgubili so, vendar na dnu svojih src čutijo, da ni bilo zaman. Nad tem zadnjim prizorom - finalom. se spusti zastor in se iztečejo poslednji zvoki te monumentalne predstave o enem najbolj junaških obdobij hrvaških in slovenskih kmetov. Morali so priti še drugi upori (tolminski in drugi) morala je priti narodnoosvobodilna borba vseh jugoslovanskih narodov, da je bil dosežen cilj za katerega so Matija Gubec in uporni kmetje štiristo let prej dali svoja življenja. UH S:1 >%gr: S p : Ì ■ J:- M K M Is, H Josipa Lisac in Džani Šegina v vlogi Jane oz. Tahyja pri izvajanju «A ve Marie» llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJIllllllIltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIITIIIIIIIIIIIIIMIllIlllliUiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PO MNENJU FRANCOSKEGA ODBORA ZA ZNANSTVENE RAZISKAVE Jedrske elektrarne in napra ve: pomanjkljiva jamstva za zaščito človeka in njegovega okolja Francoski znanstveniki sprejemajo teze ameriških strokovnjakov ter zahtevajo premor v gradnji naprav - Na dnevnem redu okvare v že zgrajenih elektrarnah in obratih PARIZ — Francoska javnost je zaskrbljena zaradi izvajanja načrtov izgradnje jedrskih central. V tej zvezi je francoski tednik «Express» objavil prispevek nekega svojega sodelavca, ki prikazuje, kaj mislijo o jedrskih elektrarnah francoski znanstveniki, kakšne so stvarne možnosti delovanja teh ne da bi kvarno vplivale na človeka in sploh na vse človeško okolje. O tem vprašanju smo na stolpcih našega, lista prinesli že pred časom rezultate anket v ameriških krogih, ki so tesno povezani z ra-ziskavanjem in tudi izvajanjem na-erfov za ‘Vecyo ’jSrbizvodnjo električnega toka v jedrskih elektrarnah. Mnenje ameriških strokovnjakov je bilo v veliki meri negativno: varnost v jedrskih elektrarnah je še vedno na nizki stopnji, obrati pa predstavljajo stalno nevarnost za človeško okolje. FrancosKi odbor za znanstvene raziskave (CNRS) je prišel pred kratkim do podobnih zaključkov. Prav v zadnjih dneh je odbor objavil pojasnilo v katerem pravi. da je to potrebno, ker se na tem področju še vedno množijo neodgovorne pobude. Sredi aprila bi moral Odbor za načrtovanje sklepati v Elizejski palači o jedrskem programu, ki je bil sprejet v februarju letos. Ta program predvideva, da bi morala Francija razpolagati do 1. 1985 z jedrskimi zmogljivostmi v višini okoli 60.000 električnih megavatov, ki bi pokrivali eno četrtino vseh potreb po energetskih virih ter tri četrtine potreb po električnem toku. Res pa je, da je ta program že v veliki meri uresničen, ali kot pravijo v igralnicah: «Le jeu est fait». Polovica predvidenih reaktorjev je že v gradnji, ali pa je že naročenih. Prihodnji vladni sklepi bodo zadevali le naročila po 1. 1978. Poročilo CNRS svetuje, da bi prišlo pri gradnji jedrskih elektrarn do premora, ki naj bi ga izkoristili za temeljito preiskovanje nekaterih važnih problemov. Ti problemi zadevajo v glavnem naslednje področje: «Reaktorje, ki liiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiuiii Slovenska Istra v hoja za svobodo V počastitev tridesete obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom je založba Lipa v Kopru izdala zajeten zbornik velikega formata. zbornik z naslovant SLOVENSKA ISTRA V BOJU ZA SVOBODO. Knjiga o slovenski Istri je prišla na svetlo trideset let po o-svoboditvi. Za nepoučene morda malo pozno. Toda če vemo, da so knjigo pisali številni avtorji, da so nekateri zanjo deset in še več let zbirali gradivo, da je to gradivo postalo znano ali dostopno šele v zadnjem času, (da pri tem ne omenjamo, da nekatero gradivo v Italiji še danes ni dostopno), da so uredniki začeli zbirati ustno gradivo šele od leta 1959 dalje (svoja pričevanja je prispevalo 325 oseb, od katerih so 216 uporabili v knjigi) in da je zlasti v raziskovanju prebujanja Istre v 19. stoletju in začetku 20. stoletja bila marsikdaj orana ledina, če se pri tem zavedamo kako veliko delo je bilo opravljeno z zbiranjem gradiva za ta preko 700 strani obsegajoči zbornik, potem nam časovna zamuda res ne more pomeniti mnogo. Poglavitno je, da je slovenska Istra dobila knjigo, ki vsebuje pričevanje o narodnostnem in socialnem prebujanju v 19. stoletju, osveščanju v 20. stoletju v času med obema vojnama ter pričevanje o revolucionarnem boju med drugo svetovno vojno. Ta bogato dokumentirana in pestro ilustrirana knjigo o boju za svobodo slovenske Istre je torej pred nami kot dragoceno pričevanje izjemnega pomena. Zato zaslužijo vsi avtorji prispevkov, u-redniški odbor, predvsem pa glavna urednika Vid Vremec in Milan Guček, vse oriznanje. Če si ogledamo vsebino tega zbornika opazimo, da je snov razdeljena na dva dela. V prvem delu je prikazano obdobje do začetka osvobodilnega boja, v drugem delu pa sam boj za svobodo. Prvi del je manjši, poudarek pa je na osvobodilnem boju od začetka druge svetovne vojne oziroma od leta 1941. Zemljepisni položaj in prebiva'stvo prikazuje v uvodnem sestavku Raul šiškovič. Salvator Žitko pa je prikazal zgodovinski pregled slovenske Istre skozi stoletja. Šolstvo in Ijudskoprosvet-na dejavnost pod Avstrijo, to je naslov prispevka Milana žerjava. Razmere po letu 1918 in marež-ganski upor prikazuje Vid Vremec v samostojnem poglavju. Isti avtor je prispeval poglavje o raz-narodovhlnem pritisku in gospodarski politiki ter naslednje poglavje o socialističnem gibanju. Vid Vremec je avtor tudi naslednjih treh poglavij, ki govore o nastanku in razvoju komunističnega gibanja, o ilegali v obdobju 1926-1932 in o razvoju ilegalnega delavskega gibanja v letih 1933-1940. S tem se zaključuje prvi del knjige, ki obsega torej devet poglavij, vsako od njih pa je spet razdeljeno na vrsto odstavkov s samostojnimi naslovi. Drugi del, posvečen narodnoosvobodilnemu boju, obsega deset poglavij. Najprej je prikazana u-stanovitev Osvobodilne fronte z razvojem do kapitulacije Italije. Avtor je Vid Vremec. Isti avtor je prispeval poglavje Kapitulacija Italije in splošna ljudska vstaja v slovenski Istri. Milan Guček prikazuje razvoj KPS in drugih političnih organizacij v slovenski I-stri. Nastanek in razvoj partizanskih enot je naslov obsežnega poglavja, ki ga je napisal Maks Zadnik. Boris Košele piše o novih partizanskih enotah, Milan Žerjav o partizanskem šolstvu. Marta Pahor je napisala poglavje o volitvah v osvobodVne odbore. Vid Vremec in Milan Guček sta prispevala poglavje, ki govori o partizanskih enotah zadnje mesece pred osvoboditvijo. Na koncu je prikazana še osvoboditev Kopra in ostalih mest. Zadnje poglavje obsega seznam padlih borcev in aktivistov, ločeno po občinah. Dodan je še številčni pregled padlih borcev, imensko kazalo, viri in kazalo. Predvsem je treba omeniti, da se gradivo zbornika nanaša na področje slovenske Istre, na področje sedanjih občin Koper. Piran in Izola tostran meje ter na območje občine Dolina in nekatere kraje onstran meje. torej na področje, ki je bilo med NOB poimenovano kot slovenska Istra. To ozemlje je v osvobodilnem boju tvorilo neko zaokroženo enoto pred vrati Trsta, na drugi strani pa je tudi v zgodovinskem obdobju predstavljalo posebno ozemlje ng katerem sta se stikali dve kulturi, slovanska in romanska, vanju pa so butali valovi nemške narodnosti. V obalnih mestih je prišel posebno do izraza italijanski iredentizem, slovensko ljudstvo pa se je od začetka nastanka fašizma uprlo divjaškemu početju fašističnih škvader. Prikaz razmer skozi zgodovino, predvsem pa kulturno - političnega osveščanja, pa boja proti fašizmu tvori prvi del knjige. Osrednje mesto pa gotovo pripada orisu narodnoosvobodilnega boja. katerega korenine segajo v predvojne razmere, boja ki je vodil do narodnostne in socialne o-svoboditve tega de^a Slovenskega primorja. Pri tem pa ni prikazan samo vojaški in politični razvoj v času boja za svobodo temveč tudi razvoj slovenskega šolstva, ljudske oblasti, torej vsestranka o-svetlitev razmer v času vojne do končne osvoboditve Vse gradivo je obravnavano vo tematiki in kronološko, pri čemer so avtorji v vsakem poglavju poskušali prikazati tudi vsakokratne družbene razmere. Vse gradivo je s strani avtorjev kritično ocenjeno pripoved je jasna in vsakomur razumljiva Seveda pa pri tem ne gre niti za dokočno obdelavo niti za zgodovinsko delo. Knjiga ima podnaslov Prispevki za krajevno zgodovino. Gre tore', za gradivo bodočim zgodovinarjem, za gradivo, ki pa že samo po sebi dovolj zgovorno pripoveduje o razmerah v Slovenski Istri in v boju za svobodo, za gradivo, ki kritično obravnava osvobodilni boj in dokumentarno analizira razmere in boj sam. S tem je bilo opravljeno poglavitno in veliko delo ki je zlasti ob odhajanju neposrednih udeležencev osvobodilnega boja še toliko pomembnejše, saj je bilo zapisano in ohranjeno neposredno pričevanje teh in tako ohranjeno za potomce dragoceno gradivo. Knjiga je namenjena sedanjim in kasnejšim rodovom, la nadaljnjo obdelavo gradiva in proučevanje pa tudi za ohranjanje svetlih tradicij in negovanja izročil socialistične revolucije. Zato moramo izid knjige Slovenska Istra v boju za svobodo označiti kot pomembno politično in kulturno dejanje. Sl. Ru. so bili doslej zgrajeni ali so v gradnji, bi morali smatrati za eksperimentalno predserijo». Po mnenju odbora je varnost sedanjih reaktorjev še vedno absolutno nezajamčena. Predvsem ker metodologija študij o varnosti ni dobra, čeprav uporabljajo izredno natančne ordinatole. Dogaja pa se, da matematična simulacija ne more predvideti številnih incidentov, ki lahko nastanejo v resnici. En primer nepredvidehe-ga dogodka: požar, ki je pred letom dni Uničil ameriško elektrarno pri Browns Ferryju. Tedaj so bili uničeni različni varnostni sistemi, ki bi morali delovati.^Ipčč-,, no za zaščito varnosti. Podobne probleme so postavili tudi inženirji raznih drugih ustanov ter tudi sindikalisti. Vsi pripominjajo, da v nekaterih krogih opravljajo te študije na popolnoma samovoljni osnovi, češ da ne more priti istočasno do okvare pri raznih sistemih varnosti. Po mnenju-znanstvenikov bi lahko uporabljali samo eno metodo študija, ki bi zagotavljala raziskavo vseh najrazličnejših pogojev varnosti v dejanskih razmerah izkoriščanja jedrskih elektrarn. Francoski znanstveniki prav tako trdijo, da je gradnja in izdelava jedrskih naprav še vedno zelo pomanjkljiva in da utegne priti, kadar se najmanj pričakuje, do hudih okvar. V tej zvezi smo že svoj čas omenili, da obstajajo precejšnje nevarnosti pri hladilnih kadeh, ki včasih ne utegnejo vzdržati hudega pritiska, se pokvarijo in že je izbruh jedrskih delcev na dlani in s tem tudi radioaktiviza-cija celotnega okolja. Vse te napake je treba večkrat pripisati gospodarski radunici, ki se še vedno igra v današnjih razmerah z določenim rizikom. Tudi v Franciji se dogaja, da izvajalci načrtov pri gradnji jedrskih elektrarn skoparijo pri izdelavi nekaterih kosov. Vodstva kontrolnih organov pri ravnateljstvu za rudnike pa skušajo pospešiti program izgradnje. Dogaja pa se prav nasprotno, saj prihaja do precejšnjih zamud. Tako so na primer morali ponovno! izdelati 600 cevi. ki so bile namenjene reaktorju v Fessenheimu. Nekatere od teh cevi so bile že položene, ko je neki inženir od Framatoma odkril določene pomanjkljivosti. V Fessenheimu se je tudi zgodilo, da kad pod pritiskom ni delala v redu. Tako se je zgodilo, da sta dva predvidena reaktorja (Fessenheim in Bugey) zabeležila že leto in pol zamude. Nekaj podobnega sé dogaja tudi v obratu pri La Hague. To tovarno so zamislili pred 10 leti ter ji poverili nalogo, da predeluje; že porabljeno gorivo francoskih elek- ' tram. Potem so jo preuredili, da bi lahko predelovala gorivo, ki je desetkrat bolj radioaktivno in ki prihaja iz novih reaktorjev ameriškega tipa. Ta tovarna bi morala začeti delati že v juniju lani, vendar pa je skoraj gotovo da se bo to zgodilo šele letos poleti. Sedaj pa se dogaja, da se je v bazenih nabralo že za 100 ton goriva. V kratkem nameravajo zgraditi še en bazen. V poročilu CNRS je rečeno dobesedno: «Masivni razvoj programa bi ustvaril prej ko slej v dolgi industrijski verigi ozka grla. Zato je potrebno preprečiti te črne točke ter predvsem upoštevati zahteve, ki se tičejo varnosti ljudi in okolja». Te zahteve, na primer, ne upoštevajo v obratu La Hague, ki o-svobaja velike količine radioaktivnih proizvodov: kripton v ozračje, tritij pa v morsko vodo. Doslej pa ne vemo še dovolj, kako na primer plankton absorbira tritij. S tehničnega stališča, bi se lahko rešili teh odpadkov, toda tu nastaja vprašanje cen. V že omenjenem sporočilu je -rečeno, da je obrat v La Hague ena od črnih točk jedrske industrije. Predelava visoko radioaktivnih odpadkov urana in plutona je v veliki meri avtomatska. Toda pri dveh fazah predelave imajo delavci o-pravka s škodljivimi proizvodi. To se dogaja, ko izvlačijo palice goriva iz kovinskih kontejnerjev, ter še posebej potem, ■ ko imajo v o-bratu za pluton opravka z nekim zelo finim zelenim prahom, ki u-tegne povzročiti rakasta obolenja. V tem obratu delavci manipulirajo prah, ki je nameščen v velikih posodah iz pleksiglasa in pri tem uporabljajo rokavice iz kavčuka. Dovolj je majhna razpoka v rokavici in že je bolezen tu. Potem je še vprašanje hitre obrabe jedrskih naprav. Zato so o-kvare na dnevnem redu in delavci morajo večkrat prihajati na zelo škodljiva področja. V novembru lani sta umrla dva delavca, ki sta popravljala epega od najstarejših nemških reaktorjev pri Gundrem-mihgenu. Sam ravnatelj tistega o-brata je dejal, da ne more več jamčiti varnosti zaradi številnih okvar. Zaradi pomanjkanja osebja se največkrat dogaja v tem in v dru-g’h obratih, da Okvare popravljajo skupine delavcev, ki so jih morali na hitro najeti. Sarajevo proslavilo 31. obletnico osvoboditve SARÀJEVO — Glavno mesto Bosne . in Hercegovine je v torek proslavilo .31-letnico osvoboditve. Letošnja: proslava 6. aprila je i-mela poseben 'pomen, ker je sovpadala s 70: obletnico začetka sarajevskega in bosansko - hercegovskega ! gibanja. Omeniti je še treba, da je znani sarajevski list «Oslobodjenje» proslavljal v teh dneh dešettisočo številko od kar je že leta 1943 začel izhajati na o-svobojenem ozemlju. Slovesnost ob proslavi osvoboditve je bila v Domu mladih na Skenderij:, kjer so se zbrali predstavniki družbeno - političnih enot in organizacij mesta. Na zborovanju je govoril predsednik mestne skupščine Ante Sucič, ki je poudaril, da je iz tradicij narodnoosvobodilnega boja ostalo pri ljudeh še vedno veliko navdušenje, da pomagajo pri graditvi mesta, njegove industrije, razvoja trgovine, graditve novih stanovanjskih naselij, šol itd. Predsednik občinske skupščine je še poudaril e-notnost in bratstvo med Srbi, Muslimani in Hrvati, ki so vedno delovali pod vodstvom zveze komunistov. Omenil je še, da je Sarajevo preraslo iz predvojnega podeželskega mesteca v veliko gospodarsko, kulturno in politično središče z družbenim proizvodom, ki znaša 12 milijard dinarjev in nacionalnim dohodkom, ki se je za vsakega prebivalca povzpel na 1500 dolarjev. Na svečani akademiji so sklenili, da bo Sarajevo postavilo trajen spomenik — obeležje Veljku Vlahoviču, Gruju Novakoviču in Ivu Andriču. Prisilna sterilizacija v državi Maharaštra NOVI DELHI — Vlada indijske države Maharaštra je prva v Indiji sprejela zakon o sterilizaciji vseh zakoncev, ki imajo troje in več otrok. Zagrožena je kazen dveh let zapora. Prihodnje leto bodo sterilizirali milijon ljudi. V Indiji si na. moč prizadevajo, da bi u-stavili čezmerno naraščanje prebivalstva, saj se bo sicer to povečalo v kratkem od 600 milijonov na eno milijardo. ČETRTEK, 8. APRILA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: Pustolovščine z Julesom Vernom 12.55 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 16.45 Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom? 17.15 Program za mladino: Klobuk, pod katerim postaneš neviden, risanka 17.25 Pustolovščine: Petje Guie 18.15 Poljudna znanost: Tomaž Akvinski 18.45 Poje Demis Roussos 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1 19.30 Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 Ljudje iz Hemsb, tretje, zaključno nadaljevanje Carlsson in Flod sta se poročila. Moški prepriča ženo, da napravi testament njemu v korist. Flodin sin pa zve za to okoliščino in v njem narašča sovraštvo do materinega moža. 22.00 Politična tribuna Sledita DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal Protestantizem Vir življenja Rubrike dnevnika št. 2 Kratke vesti dnevnika št. 2 Grof Montecristo, deveta epizoda risanega filma 19.30 DNEVNIK - odprti studio 20.45 Včeraj in danes Pred medicino, drugo nadaljevanje Sledil bo DNEVNIK 18.00 18.15 18.30 19.00 19.02 22.00 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 10.00, 14.10 TV šola: Energetski viri, TOZD, Obramba in zaščita, Angleščina, Zagrebški solisti, Francoščina, Izobraževalna reportaža 17.20 Cvetlične pravljice 17.35 Neven, barvna oddaja TV Beograd 18.05 Obzornik 18.25 Gospodarji morja, film 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Mladi Garibaldi, nadaljevanka — I. epizoda Televizijsko nadaljevanko, ki bo v šestih epizodah prikazala Garibaldijeva mlada leta je režiral Franco Rossi. 20.55 Kam in kako na oddih 21.05 Četrtkovi razgledi: Domovina je ena . . . Ko se je tiste tople letošnje februarske dni napovedala prava zima z dežjem in meglo, smo na obisku pri naših izseljencih v Miìnchnu in Waldkraiburgu posneli oddajo z naslovom «Domovina je ena ...■». Tema našega srečanja je bila skrb za znanje slovenskega jezika otrok, ki sicer obiskujejo nemške šole.. To dejavnost nam je predstavila učiteljica Marta Vizjak, ki poučuje slovenske otroke v okraju Pasing v Munchnu in jezikovno mešano skupino v skoraj 100 km oddaljenem Waldkraiburgu. Miinchenska skupina obravnava snov naše osemletke, z vsemi poudarki iz naše zgodovine in sedanjosti, skupina v Waldkraiburgu ima sicer enak program, toda mnogo svobodnejši, zlasti zaradi Nemcev, ki so vanjo vključeni 21.35 F. Lampe: Piran in Tizba, opera Opera v enem dejanju je zasnovana na komični predstavi tra-„1 oc Ifdij6 s strani rokodelcev v Shakespearovem Snu kresne noči. zl.3a DNEViSlIK Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.30 BANG BANG KID, celovečerni film Film je režiral Luciano Lelli. V njem igrata Guy Madison in band ra Milo- ^ o-OviKučiav* « 21.55 «Grappeggia show», zabavno - glasbena oddaja 22.30 Hvar, dokumentarna oddaja, drugHdel Zagreb ....................— 20.00 Argumenti 76 20.50 Peščena puščava — celovečerni film 23.00 DNEVNIK TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja: 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Skladatelji naše dežele: Karol Pahor; 19.10 Človek pred rojstvom: «Uvod»; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 «Polnoč je, doktor Schweitzér», drama; 22.35 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Glasbena galerija; 9.00 Folklora; 10.10 Jaz mah mož; «Splošna plovba»; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester Franck Valdor; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistični vademecum; Ì4.15 Plošče; 14.35 Književne novosti; 14.45 La Vera Romagna; 15.20 LP tedna; 15.45 Plesna glasba; 16.40 Zabavna glasba; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih; 17.20 «Mir je za otroke», ansambel Grand Funk; 17.45 Reklame in glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.15 Gojenci Glasbene matice - Gorica; 19.30 Crash; 20.00 Večerni sestanek; 20.45 Rock party; 21.00 Slovenski solisti in ansambli; 21.45 Ocena najnovejšim LP; 22.45 Poje Carla Boni. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Jutranja glasba; 7.45 7.45 Včeraj v parlamentu; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Variete: Kursaal je z nami; 12.10 Četrti program; 14.05 Drobec satire; 15.30 Za vas mlade - plošče: 16.30 Popoldanska srečanja; 17.24 Simfonična. komorna' in lirična gla' sba; 19.30 Jazz za mladino; 20.20 Ponovno na sporedu z Marcellom Marchesi jem; 21.15 Politična tribuna; 22.00 Wladimir Horowitz bo izvajal Chopinovo glasbo. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Zvoki orkestra; 9.05 Program za nakupovalce; 9.55 Lahka glasba: 10.25 Poezije; 10.35 Skupni radijski spored; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Plošče; 15.00 Kulturne novosti; 15.40 Cararai; 17.40 Najnovejše plošče; 19.55 Supersonic; 21.29 Popoff; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 14.00. 18.00, 22.00 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9-35 Slovenska zborovska glasba; 10A5 Turistični napotki; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji; Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalna godba; 13.30 Priporočajo vam.... 15.00 Dogodki in odmevi; 15A° Virtiljak: 16.45 Jezikovni pogovori; 17.20 Iz domačega opernega arhiva; 18.35 Vedre melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.40 Ansambel Silva Stìngisi; 19-50 Lalv ko noč. otroci!; 20.00 četrtkov večer; 2Ì.40 Literarni večer; 22.w Melodije; 22.20 Solistična instrumentalna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni ritmi m popevke. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Mirno povejte svoje mnenje, ki ga imate o nekem važnem vprašanju. Pozabite na krivice, ki vam je bila storjena. BIK (od 21.4. do 20.5.) Postavite se po robu negativnemu vplivu nekega znanca. Navdušeni boste nad koncertom, ki se ga boste udeležili. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dan bo primeren za vse, ki se zadovoljijo z majhnimi zaslužki. V čustvih majhno razočaranje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Tehtajte dobro svoje besede, zlasti če so izrečene v javnosti. Srečni dnevi se obetajo vsem zaljubljencem. LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne zanemarjajte tega, kar v resnici predstavlja bistvo vprašanja. Nesporazum v družini. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Izboljšali se bodo odnosi s kolegi. V čustvenem pogledu se bodo okoliščine zapletle. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10-) Nenaden dogodek vam bo o' gočil nepričakovan dobiček. US1 čili boste nekega malčka. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.110 Ne podcenjujte sposobnosti s'/ konkurentov. Nekoristna P° ka z ljubljeno osebo. STRELEC (od 23.11. do 21-1 . Izkoristite priložnost, ki se bo ponudila. Zanimiv in naP čer. . 22.12. do 20.10 ikazali dejanske sposobnosti. Ne dlakocepni. - « VODNAR (od 2dfJ°reklamO. Žrtvujte nekaj tudi za ., ten Važen družinski posvet, večer z ljubljeno osebo. RIBI (od 20.2. do.20'3idoBvam na delu bolj previdni. n ^ • vas skuša škodovati. Nagovor, * bo prepričal. KOZOROG (od svoje Danes boste vsem PoK‘^““ godite NOGOMET SINOČI V TURINU ITALIJA PREMAGALA PORTUGALSKO V NE PREVEČ NAVDUŠUJOČI TEKMI h «azzurre» so bili uspešni Antognoni, Graziani in Pulici, za goste pa Fraguito Italija — Portugalska 3:1 (1:0) ITALIJA: Zoff, Tardelli, Rocca, Kenetti, Bellugi (Roggi), Pacchetti, ^ausio, Pecci, Graziani, Antognoni, ■àulici. PORTUGALSKA: Botelho, Artur, exeira (Seu), Mendes (Cardoso), “arros, Octavio, Alves (Searinho), ■‘any, Jordao, Fraguito, Femandez. STRELCI: v 45. min. Antognoni, v /'F1111- Oraziani, v 71. min. Pulici, “4. min. Fraguito. SODNIK: Palotai (Madž.). GLEDALCEV: 45.000. Srečanje, čeprav je bilo prijatelj-, i > oz-, še bolje rečeno: eksperimen-pi a°’i ^ Povabilo kar lepo število fl^aloev, ki pa s prikazano igro niso bili’ povsem zadovoljni. Padli ? ®Icer štirje goli, vendar pa igra neh ekip ni bila taka, da bi poseb-0 navdušila ljubitelje te igre. , ^ Prvem polčasu je bilo srečanje dokaj uravnovešeno. Morda bi .rekli, da so imeli Portugalci efaJ zrelejših priložnosti za dosego v 1 j 0<^ domačinov. Toda tudi njiho-1 a dokaj pomlajena ekipa ni pokaza-a kaj posebnega. V drugem delu srečanja so se i vari na igrišču nekoliko spremeni-• Gostje so vidno popustili in do-aca enajsterica je prevzela pobu-° v: svoje roke. Obe moštvi sta o-Pravdi nekaj menjav (Portugalci ce-tri), vendar to ni prineslo vid-ejsega izboljšanja igre. Posebno aio je bilo skupinske igre, za do-k acit?e pa lahko rečemo, da so po- i. za“ nekaj več od svojih gostov P eclvsem zato, ker so imeli v svo-j vrstah nekaj posameznikov, ki so osebnimi akcijami vnesli v igro casa do časa nekaj razgibanosti, rv, uraa torej ni ravno razočarala, P sphno navdušila pa tudi ni. ODBOJKA drevi v trstu f^ijeka gost Bora Drevi bo na stadionu «1. maj» v ,®tu zanimiva mednarodna ženska obojkarska tekma med Borom in »osterko Rijeke z Reke, ki je tre-nutno (skupno s Crveno zvezdo iz pograda) na vrhu 1. zvezne jugoslovanske lige. Kot je znano igrajo v tej ekipi kar štiri jugoslovanske reprezentantke: Pesaressi, Novak, 4rilič in Kramarič. Jo vsej verjetnosti trener Jurman bo poslal na igrišče najboljše Postave, ker bi bila kakovostna razlika prevelika in naše zastopnice bi imele od tega srečanja malo ali P& nič. Ob nekaterih izkušenih od-Oojkaricah bodo to pot imele pri-oznost mlajše igralke, da pokažejo v°j_o pravo vrednost. Ne glede na ončni izid pa bo to srečanje za zacanke izredno koristno, še po-Oej sedaj, ko so dosegle dobro rtno pred odločilnimi prvenstveni-mL «Popadi. ekma se bo pričela ob 19-30. G. F. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Torriana _ Dom 3:0 (1S:6, 15:6, 15:11) Gom; Buzzi, Vižintin, Maraš, Se-Bensa, Sgubin, Černič, Bre-ga^ Marinčič. ra LvttlANA: Ziraldo, Blason, Ce-Vo’J1‘noti0, Michelini, Virgulin, Sa-sIaanì. Coiru, Moscatello in Turus. kar. NIK: Bressan Marco; zapisni- Gorice) a^*gar° -G0111611^0 tasojenia: dobro, nedpi- i domovska dekleta so v po-kar Pričele svojo prvo odboj-diviz'" Prvenstveno pot v 3. ženski držala trema, ki je imela v tem delu srečanja glavno vlogo, kar je za naša dekleta razumljivo, saj je bil ta nastop za veliko večino tudi krstni nastop na odbojkarskem i-grišču. V teh prvih dveh setih «be-lo-rdeče» res niso zmogle zbrati več kot po šest pik. Komaj v tretjem setu so zaigrale sproščeno fn takoj je postalo srečanje zanimivo ter izenačeno. Z malo več sreče bi lahko Goričanke celo osvojile ta set. Pohvaliti moramo vsa domovska dekleta, saj so se vse dobro odrezale in se borile na igrišču do zadnje žoge. Prihodnjo tekmo bodo o-pravile v soboto, ob 15. uri proti drugi slovenski ekipi, ki nastopa v 3. ženski diviziji, Olympii. Ta tekma bo v telovadnici UGG. I. K. V TOREK ZVEČER Trener Krevsel je treniral Bor ZSŠDI, je bil v torek zvečer spet v naši sredi trener jugoslovanske odbojkarske reprezentance prof. Viki Krevsel. To pot je Krevsel pokazal praktični trening, ki ga je potrebno odpraviti med prvenstvom ali bolje povedano med tednom pred po-mémbnim prvenstvenim nastopom. Na stadionu «1. maj» je vodil trening prve ekipe Bora in še nekaterih drugih mlajših odbojkarjev. Po končanem treningu je bila še praktična izvedba avtogenega treninga prava poživitev za utrujene odbojkarje. Za konec pa bi lahko rekli, da si takih prikazov v bodoče še želimo. Bil je res prijeten odbojkarski večer. G. F. PLAVANJE RIM, 7. — V Minsku bo v soboto in nedeljo mednarodno plavalno tekmovanje šestih narodov: SZ, Velike Britanije, Nizozemske, ZRN, Švedske in Italije. Italijansko moštvo bo v Sovjetsko zvezo odpotovalo jutri. NOGOMET V ZAČETNIŠKI LIGI . ______________________________; Mladost v zadnji tekmi premagala Staranzano Zmagonosni gol je dal V. Devetak V nadaljevanju strokovnega izpopolnjevanja, ki spada v širši okvir ženska odbojkarska divizija: Bor -- Hrast Mladost — Staranzano 1:0 (0:0) ^ ! MLADOST: Gergolet, Košič, Jarc, D. Devetak, Lakovič, čemic. Fran-dolič, A. Lavrenčič, Kadeš, D. Lavrenčič, W. Devetak. STARANZANO: Dedest, Zanier, Boletig, K. Imperatore, Pakorig, Zentilin, Boscatto. M. Imperatore, Papparella, Malarola, Simoni. STRELEC: V 12. min. d.p. W. Devetak. SODNIK: Dilena iz Tržiča. Začetniki doberdobske Mladosti so si na domačih tleh v zadnji tekmi prvenstva priborili zmago proti enajsterici iz Staranzana. Naši fantje so začeli napadalno in so takoj ustvarili nekaj res zrelih priložnosti. Ko so stalno oblegali vratarja gostov so nasprotniki izkoriščali svoj hitri protinapad in večkrat niso za las povedli. V drugem delu srečanja so Do-berdobci ostreje pritisnili a jim ni uspelo ustvariti resnih priložnosti. Gostje pa niso nič mogli proti Devetakovemu strelu. Po zadetku so gostje- skušali ustvariti kako dobro KOŠARKA V PRVI ITALIJMSKI LEI Tržačani v .srečanju z Laziom osvojili zelo dragoceni točki Soriška Patriarca je prepričljivo odpravila Juventus iz Caserfe prvem kolu so namreč sčrjal,e v Gradišču, kjer so se Torr 66 -s tam‘Cajšnjo šesterko ša rM1?3 * * 6' čeprav poražene so na-ber £U. a zapustila v Gradišču do-Vain ■ • sa.i so zaigrale požrtvo-sd a-]lri borbeno ter tako večkrat vile v težave nasprotnice. Prvih dveh setih se je domovk Pali. Trieste — Lazio 80:64 (32:28) FALL. TRIESTE: Bubnich 5, Forza 8, Ceccotti, Bassi 4, Oeser 16, Taylor 25, Meneghel 6, Pozzecco 6, Jaccuzzo 10, Millo. LAZIO RIM: Antonelli 11, Tassi, Johnson 12, Simeoni, La Guardia 2, Gilardi 17, Zanello 16, Snatoro 2, Manzotti.4, Sforza. SODNIKA: Paronelli (Varese) in Casamassima (Cantù). PROSTI METI: Pali. TS 12:22, Lazio 16:30. PON: Santoro v 32. min.. Forza v 33. min., Gilardi v 38. min., Meneghel v 39. min. GLEDALCEV:.Ii&50Q,uì)!.> V predzadnjem kolu A kvalifikacijske skupine je tržaški Pallacanestro premagal rimski Lazio in o-svojil prepotrebni točki v borbi pred izpadom, čeprav so domačini slavili kar s 16 točkami razlike, pa njihova zmaga nikakor ni bila lahka. Gostje so bili namreč Porcellijevim varovancem do zadnjih minut enakovredni. Proti koncu pa so popustili in Tržačani so z učinkovitimi protinapadi večali prednost in tudi zasluženo zmagali. Kot je bilo pričakovati, je bila tekma predvsem «stvar živcev». V prvem polčasu so si napake na o-beh straneh sledile kot na tekočem traku. V tem delu se je zlasti izkazal Američan gostov Johnson, ki je bil pod svojim košem nesporen gospodar. Tržačani pa se niso znašli proti nasprotnikovi coni, poleg tega nihče ni tvegal pri metih na koš. V drugem polčasu pa so domačini le zaigrali z večjim ritmom in s Taylorjem, Oeserjem in Jacuz-zom na čelu tudi izbojevali izredno dragoceno zmago. Patriarca — Juventus 100:79 (51:38) PATRIARCA: Savio 10. Furlan 3, Marušič 8, Garrett 26, Soro 10, Gre-gc-at 4, Ardessi 11, Fortunato 17, Cortinovis 5, Bruni 6. JUVENTUS (Caserta): Talmas 4, Gavagnin 4, Tomaseiia 2, Magetti, Gambardella 6 Simeoli 10, Dona-doni 10, S. Donadoni, Goder 42, Di Leila 1. SODNIKA: Rotondo in Graziani iz Bologne. Sinoči je v Gorici Patriarca s precejšnjo lahkoto premagala peterko Juventusa iz Caserte. Srečanje, kateremu je prisostvovalo veliko število gledalcev, ni bilo kdove kaj zanimivo, saj so Goričani že od vsega začetka potrdili svojo premoč, tako da je Juventus zaigral podrejeno vlogo. Sama Patriarca pa je v sinočnjem srečanju veliko grešila, posebno pod košem in pri podajanju žoge. Brez dvoma je treba raztresenost Goričanov pripisati dejstvu, da so imeli pred sabo slabega nasprotnika. Ekipi sta si bili enakovredni le do srede prvega polčasa, tako da je bil rezultat v 10. min. 22:18 v gliari 22, Cinzano Milan 20, Liber-tas Brindisi 12, Scavolini Pesaro 8, Pallacanestro Trieste, Lazio Rim in Pintinox Brescia 6. B KVALIFIKACIJSKA SKUPINA IZIDI 13. KOLA Patriarca - Juventus 100:79 FAG Neapelj - Brina 93:84 Duco - Sapori 76:97 Chinamartini - Ausonia 101:84 LESTVICA Sapori Siena 22, Patriarca Gorica 20, Chinamartini Turin 18, Brina Rieti 14, Duco Mestre 10, FAG Neapelj 8, Ausonia Genova in Juventus Caserta 6. AVTOMOBILIZEM Iz planinskega Sveta Mladinski izlet SPOT Po prvem uspelem mladinskem izletu za osnovnošolsko mladino po —/VA' -- --------- - - L v l/KSIV J • - » « J v “ — Krasu, organizira SPDT to nedeljo i ulici Ceppa 9 (bar) sestanek smu- Sestanek smučarskega odseka SPDT V petek, 9. aprila, bo ob 19.45 v korist domačinov, v 15. min. pai - 5u 1 PORipi-1 ±l,RRAIO, 7. — Jutri zvečer bo v‘-P0rtoferraiu start tradicio- 33:28 za Patriarco. Pri domačinih je v tem delu dobro zaigral Fortunato. medtem ko je bil na drugi strani Goder neustavljiv. V drugem polčasu so gostje popolnoma popustili in tekma je postala dolgočasna. Tako je Sales izvedel več menjav in poskusil več postav. Tokrat moramo reči, da se je med Goričani izkazal Garrett, ki je zaigral nad svojo običajno ravnijo. Dobro so se odrezali tudi mlajši igralci, kot so Marušič, Gre-gorat in Cortinovis. SKUPINA ZA DRŽAVNI NASLOV IZIDI 13. KOLA Sinudyne - Snaidero 94:68 Mobilgirgi - Forst 107:106 Mobilquattro - Canon 84:93 IBP Rim - Alco 82:74 LESTVICA Sinudyne Bologna 26, Mobilgirgi Varese 22, Forst Cantù 16, Alco Bologna, IBP Rim in Canon Benetke 10, Snaidero Videm 6, Mobilquattro Milan 4. A KVALIFIKACIJSKA SKUPINA IZIDI 13. KOLA Pallacanestro TS - Lazio 80:64 Brili - Cinzano 85:84 Jolly - Brindisi 79:63 Scavolini - Pintinox 63:79 LESTVICA Jollycolombani Porli 24, Brili Ca- nalnega avtomobilskega rallyja po otoku Elbi. Prijavljenih je 115 tekmovalcev. Tekmovanje se bo zaključilo v soboto. KOLESARSTVO Barcncheili vodi DURANGO, 7. - Italijan Baron-chelli je osvojil 3. mesto mednarodne kolesarske dirke po baskovskih pokrajinah in vodi tudi na skupni lestvici. Ekipna lestvica (164 km) tretje etape: 1. Baronchelli (It.) 2. Nazabal (Šp.) 3. Cima (Šp.) 4. Agostinho (Fort.) 5. Lasa (Šp.) 6. Elorriaga (Šp.) 7. Panizza (It.) Skupna lestvica: 1. B. Baronchelli (It.) 2. Eliorraga (Šp.) 3. Agostinho (Fort.) 4. Lasa (Šp.) i 5. Cima (Šp.) 6. Nazabal (Šp.) 7. Panizza (It.) 4.37’05” po 7” 1’33” 12.29’29" 12.30T8” 12.30’42” 12.30’49” 12.31’17” 12.31’18” 12.33T1” OBVESTILO Športno združenje Dom v Gorici obvešča, da so se pričeli treningi ženske odbojke. Treningov, ki so vsak četrtek od 18. ure do 19.30 v telovadnici «Fermi» v Gorici, se lahko udeležijo dekleta iz mesta in okolice. še drugega. Hoje bo tokrat nekaj več, saj se bodo otroci povzpeli na Volnik nad Velikim’ Repnom. Med 'izletom bo preostalo časa tudi za orientacijo, razne igre z žogo in drugo. Izlet bosta vodila Zlatko Jelinčič in Adrijan Pahor. Zbirališče bo na Oberdankovem trgu ob 9. uri. Odhod avtobusa na Prosek je ob 9.15. Na 'Proseku se bodo skupini pridružili še drugi otroci, ki bodo skupno stopili na avtobus za Repntč. Tu se bo začel izlet. Povratek bo z avtobusom iz Repna na Opčine in od tam v mesto z openskim tramvajem. Prihod v Trst bo okoli 17.30. Prosečani pa bodo stopili v Repnu na avtobus za Prosek ob 10.55. Izlet po planinski «vertikali» To nedeljo so planinci uspešno o-'■pravili izlet po planinski «vertikali». ■Prehodili so namreč pot od Stivano .preko. Grmade,v. Dgvin... V^emg.je bik>'"poletm,- kar - naznanja, da se bomo lahko kaj hitro lotili višjih gor. Program aprilskih izletov SPDT To nedeljo bo avtobusni izlet v Brkine za planince in turiste. Za ‘Veliko- noč. 18. aprila bo izlet z osebnimi avtomobili na Abram na Nanosovi planoti. Planinci bodo dosegli Furlanovo kočo po plezalni Furlanovi poti, ki je s svojo slikovitostjo stalna točka planincev na nedeljskih izletih. Naslednjega dne se bomo spet z osebnimi avtomobili udeležili izleta na Kobariški stol (1674 m), ki ga organizirajo beneški planinci. Prvega - in, drugega maja pa bo dvodnevni avtobusni izlet na Koroško, o katerem bomo še pisali. Plezalni tečaj SPDT Po velikonočnih počitnicah se bo spet nadaljeval plezalni tečaj, katerega so med zimo prekinili. Trajal bo pet ali šest nedelj, tako da se bo zaključil verjetno konec maja. Zadruga Mangart Občni zbor Zadruge Mangart je mimo, niso pa mimo težave, zaradi katerih so ta občni zbor sklicali. Se vedno je hud jinančni primanjkljaj, čeprav se je na občnem zboru vpisalo nekaj novih delničarjev in je zadruga dobila nekaj notranjega posojila. Vendar to še ni bilo dovolj, zato bo v sredo, 5. maja, spet izredni občni zbor te zadruge. Do takrat naj bi se finančno stanje nekoliko poboljšalo. carskega odseka SPDT, da bi proučili bodoče delovanje odseka samega in pripravili spomladansko-polet-ni program. Nagrajevanje in okrogla miza o ZŠI Nagrajevanje letošnjih zimskih iger bo v sredo, 14. aprila, ob 19.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Pokalov in nagrad bo več, kot je bilo pisano v pravilniku. Program večera je tak: najprej bo poučni film o ekologiji, ki bo trajal okoli dvajset minut. Sledilo bo nagrajevanje 10. jubilejnih ZŠI, akcijo, a slovenska obramba je njihove napade spretno ustavljala in tu sta se izkazala Lakovič in Jarc. F. G. 0:1 1:1 Mossa — Juventina NARAŠČAJNIKI Mladost — Staranzano (1:1) MLADOST: Peric, Bonetta, F. Gergolet, Frandolič, Devetak, Oreti, D. Gergolet. E. Gergolet, Lakovič, Kobal, Passon. STARANZANO: Fabbri, Broziz, Minossi, Zambon, Chiaba, Mosca-rin, Pizzagnacco, Feruglio. Odorico, Rossi. STRELCI: v 12. min. Rossi; v 23. min. Kobal (11-metrovka). SODNIK: Procichioni iz Tržiča. Naraščajniki iz Doberdoba so si na domačih tleh priborili pomembno točko proti enajsterici iz Staranzana. Takoj pa moramo reči, da so jo zaslužili, ker so igrali lepši in hitrejši nogomet. Tekmo so začeli v obrambi in so pustili pobudo gostom, ki so takoj ustvarili nakaj res zrelih priložnosti za gol. Odlikovali so se predvsem pri strelih od daleč, a vratar Peric, ki je bil v nedeljo izredno dobro razpoložen, je njihove strele spretno ustavljal. Naši fantje so iskoriščali protinapad in najnevarnejše akcije sta vodila Edi Gergolet ter Kobal, ki sta bila glavna sila naše enajsterice. Gostje so pa povedli v 12. min. z lepim strelom Rossija. Toda Moscarin je bil v očitnem off-sidu. Od tega trenutka dalje so naši fantje skušali remizirati. To je uspelo v 23. minuti srečanja Kobalu, ki je uspešno streljal enajstmetrovko. V 2. delu je bila slika igre enaka: videli smo Kraševce napadati in gostje so se še kar organizirano branili. Do 24. minute niso zgradili nobene posebne akcije, tedaj pa je njihov prosti igralec ustavil na črti nekaj res izrednih prostih Frandoli-čevih strelov in tako so zaključili tekmo z zasluženim remijem. F. G. GROSSETO, 7. — Romunska enaj-zatem bo okrogla miza o problemih | sierica Sportul iz Bukarešte je v zamejskega smučanja, na koncu j mednarodnem prijateljskem sreča-pa bo zakuska. I nju premagala Grosseto s 4:2. ............ ROKOMET V TREH SREČANJIH Openski dijaki zmajali dvakrat, Svetoivančani uspešni le enkrat I. RAZRED Kosovel - Cirii-Metod 14:7 (6:3) KOSOVEL: Pečar 4, Kalc 6, Kuk, Škabar, Purič, Vremec, Hrovatič, Racman, Hrovatin 2, Grgič 1, To-gnetti 1. CIRIL-METOD: V. Sosič, M. Sosič 2, De Walderstein, Zettin, Albertini 5, Ferluga, Venne, Živec, Paoli, Trevisan, Starc. Openci so bili skozi vso tekmo daleč boljši. Odlični Kalc je bil res neustavljiv, saj je stalno polnil nasprotnikova vrata. Odpor Tržačanov je bil prešibak: edini ki je vztrajal, je bil Albertini, ki je bil daleč najboljši na igrišču. Tekma je bila zelo korektna in n: manjkalo presenečenj, tako da je bila publika lahko zadovoljna. II. RAZRED Kosovel - Cirii-Metod 13:7 (4:4) KOSOVEL: Brišček, Pisani 1, Škerlavaj, Sosič, Tavčar 2, Grgič, Guštin, Gulič, Kalc, Leniša 8, Salvi 1, Sedmak 1. CIRIL-METOD: Don, Fonda 2, Jerman 5, Cej, Devetak, Savi, Turk, Kosovel, Guštin, Tul. Dvoboj med drugošolci se je. tudi zaključil z zmago «Kosovela». K zmagi je največ pripomogel odlični Leniša, ki je sam dosegel kar osem zadetkov. Goli so se kar vrstili in tudi tokrat je med gledalci vladala napetost. Pri svetoivančanih je najbolje zaigral Jerman, ki je bil tudi najboljši strelec svojega moštva s petimi goli. HI. RAZRED Kosovel - Cirii-Metod 13:16 (8:10) CIRIL-METOD: Babič, Bigatton 3, Kočevar, Ražem, Crociati, Fonda 1, Pegan 2, Canciani 2, Koren 8, Merkù. KOSOVEL: Benčina 3, Piccini 5, Andolšek 1, Kralj, Milkovič, Grgič, Malalan, Kovačo, Krevatin 4, Bratož, Hrovatič. Najvažnejši dvoboj, to je srečanje tretjih razredov, ki je bilo med drugim najlepše in tudi najbolj napeto, se je v vnetem finišu zaključil v korist Tržačanov. Daleč najboljši mož na igrišču je bil Koren, prava nerešljiva uganka za opensko obrambo. Bil je neustavljiv v prodorih in ko so ga slučajno utegnili ustaviti, je bila, to sedemmetrovka. Cancia V nedeljo na Opčinah «delovni piknik» Novo kotalkališče na Pikelcu na Opčinah vse bolj zadobiva svojo dokončno obliko. Prenekatera dela so končana, sedaj so že začeli polagati granitne ploščice na cementno podlago in vse kaže, da bo maja novo kotalkališče odprto. Kljub temu pa bo treba še marsikaj storiti, zaradi česar je kotalkarska sekcija ŠD Polet organizirala za nedeljo, 11. aprila «delovni piknik», udarniško delo, združeno s prosto zabavo. Od 8.30 pa do 12.30 bo na sopredu udarniško delo, potem bo za vse udeležence kosilo, popoldne pa pravi piknik. Poleg članov kotal-karske sekcije, ki se bodo dela udeležili v kar največjem številu, vabi ŠD Polet tudi vse ostale člane in prijatelje mladine sploh, da se udeležijo tega «delovnega piknika» in tako tudi z delom pripomorejo k izgradnji novega kotalkališča. Ker pa je treba delo dobro organizirati in seveda poskrbeti za kosilo, ŠD Polet prosi vse, ki bi se hoteli udeležiti udarniškega dela, da se prijavijo do sobote opoldne Marcelu Malalanu v trgovini na Pro-seški ulici 18 na Opčinah ali pa po telefonu na številko 212-136 I 16. ISTRSKI ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) bor 2a komandanta so imenovali Viktorja Dobrila iz Hrpelj, Va 1 * Proletarske brigade, za političnega komisarja pa Sil- ivtilenčica, člana okrožnega komiteja KPH za Hrvatsko Pn-2a ^e' namestnika komandanta so postavili Ivana Motiko, je uarnestnika politkomisarja pa Franca Segalina - Bora, ki Brki - hkrati tudi sekretar okrožnega komiteja v okrožju Post -i' SloVenska Istra- Za prvega operativnega oficirja so merit 1 JosiPa Matasa, za drugega pa Franca Juriševiča, Tako01 ko za načelnika štaba niso našli primernega človeka. 16 s So sestavljali štab trije Slovenci in trije Hrvati. Dne sk0 eptembra so poročali pokrajinskemu komiteju za Sloven-ljUcljPnrnorje, da imajo na voljo približno za tri bataljone Ustaó n'maJ0 pa vodilnega kadra. Dodali so še, da bi lahko Ì2vaj ?.VlIi in oborožili najmanj 10 bataljonov, ki bi potem da bi akcije v Istri in jo osvobodili. Končno so poudarili, ko ugnilo narasti število novincev na 10.000. Tako bi lah-anovili več brigad in jih povezali v divizijo. VenS],?osok,nih vojaških kadrov je primanjkovalo ne le v Slo-Pnziio1’ temveč tudi v Hrvaški Istri. To sta — sicer nekoliko Zato st" Ugotovila tudi glavna štaba Slovenije in Hrvaške, °krožiri med 15, in 20, septembrom priskočila tamkajšnjim 1111 vodstvom na pomoč. Najprej je to storilo sloven- sko vodstvo NOB : 15. septembra je poslalo v Ilirsko Bistrico nekatere svoje predstavnike. Ti so na sestanku s člani okrožnega komiteja sklenili ustanoviti Brkinsko ali Snežniško brigado. Sklep so uresničili dva dni za tem na Mašu-nu. Dne 24. septembra pa je odpotoval z Mašuna v Brkine in Slovensko Istro komandant glavnega štaba Slovenije generalmajor Franc Rozman - Stane. Z njim je odšlo več oficirjev, da bi organizirali v Istri enote NOV in jih vodili. Med temi so bili: Vladimir Benčič - Brkin, pozneje komisar Istrske brigade, Bojan Škrk, njegov namestnik, Jože Buh -Borut in Ivan Kovačič - Efenka, ki je prevzel dolžnost komandanta Istrske brigade. Okoli 20. septembra je tudi glavni štab NOV in PO Hrvatske poslal v Istro bataljon starih in izkušenih borcev iz XIII. primorsko - goranske divizije ter več oficirjev. Da bi na novo ustanovljene hrvaško -istrske enote NOV organizacijsko povezali in izurili ter jih koordinirano usmerjali v akcije, so 23. septembra ustanovili operativni štab. Njegov komandant je bil Savo Vukelič, komisar pa Jože Skočilič. Ta štab je ustanovil v Hrvaški Istri dve brigadi in dva odreda. Pri operativnem delovanju pa se je povezal tudi z vodstvi partizanskih enot v Slovenski Istri - Istrsko slovensko in Tržaško brigado ter pozneje razmestil dele svoje II. brigade tudi na koprskem sektorju. Čeprav je bilo okrožje Brkini - Slovenska Istra zamišljeno in organizirano kot celota, je potek dogodkov zaradi organizacijskih slabosti, objektivnih in subjektivnih težav po italijanski kapitulaciji in med nemško ofenzivo pripeljal do dveh različnih, med seboj premalo povezanih razpletov. Medtem ko je med razoroževanjem italijanske vojske in ob prvih prodorih nemške vojske proti Reki odigral brkinski del okrožja pomembnejšo vlogo, je poveljstvo nemškega II. SS-tankovskega korpusa med svojim ofenzivnim pritiskom proti osvobojenemu ozemlju in partizanskim enotam v Istri nastopilo bolj temeljito in zagrizeno, bolj koordinirano kot v Brkinih. To pa je povzročilo v Slovenski Istri večjo ško- do in žrtve. Prav tako so Nemci zagrešili v Istri hujše zločine kot v Brkinih, saj so samo 2. in 3. oktobra 1943 pobili 269 ljudi, do konca vojne pa požgali v 49 vaseh 1869 domov in gospodarskih poslopij, kar je treba v precejšnji meri pripisati sodelovanju italijanskih fašistov z nacisti. Koordiniranega operativnega delovanja med slovenskimi partizanskimi enotami, razmeščenimi v Brkinih in Istri, pa skoraj ni bilo ne pred nemško ofenzivo ne med njo, ker so bile te šele v začetni fazi. Tudi zveze med brigadami in štabom 14. divizije, ki so mu bile podrejene, so bile dokaj pomanjkljive. To je bila tedaj največja pomanjkljivost vojaškega vodstva NOB na tistem območju. Povrnimo se najprej k dogodkom v brkinskem delu okrožja, kjer je deloval do 15. septembra 1943 Brkinsko -bistriški odred. Njegovo poveljstvo je organiziralo na območju Prema, Bitnje in Kilovč in tja do železniškega nadvoza pri Trnovem obrambo proti sovražnim prodiranjem s Pivke skozi Ribnico oziroma po dolini Reke proti Ilirski Bistrici in Reki. Borci odreda so porušili cesto, postavili nanjo ovire in zagozdili kilovški predor na železnici št. Peter - Reka z vlakom, da bi preprečili prodor nemškega o-klepnega vlaka proti Reki. Potem so nekaj dni uspešno kljubovali manjšim nemškim napadom ter tako omogočili odvoz orožja, hrane in opreme iz velikih vojaških skladišč v Ilirski Bistrici v snežniške gozdove. Dne 14. septembra pa so močne nemške motorizirane enote na svojem pohodu iz Postojne proti Reki zlomile partizansko obrambo in prodrle skozi Ilirsko Bistrico proti Reki. Deli Brkinsko - bistriškega odreda in okrožni komite ter komanda mesta Ilirska Bistrica so se umaknili na Mašun. Nemci takrat niso pustili v Ilirski Bistrici svoje posadke. Naslednjega dne dopoldne pa se je pripeljala s Pivke v Ilirsko bistrico na 45 motornih vozilih šercerjeva brigada. Z njo so se vrnili člani okrožnega komiteja. Prišli pa so tudi člani osrednjega slovenskega in jugoslovanskega vodstva NOB: Edvard Kardelj, Vlado Zečevič, Ivan Maček in Dušan Kveder - Tomaž. Na skupnem sestanku so razpravljali o razmerah, odobrili ukrepe okrožnega komiteja in med drugim sklenili, naj se ustanovi iz delov Brkin-sko - bistriškega odreda ter prihajajočih novincev Brkinska ali Snežniška brigada. Komandni kader zanjo naj da šercerjeva brigada, že isti dan okoli poldne so Nemci napadli Ilirsko Bistrico najprej iz reške, potem pa še iz pivške-smeri. Po večurnih bojih se je morala šercerjeva brigada u-makniti, z njo pa so odšli na Mašun tudi Edvard Kardelj, Ivan Maček, Vlado Zečevič in Dušan Kveder ter člani okrožnega komiteja KPS Brkini - Slovenska Istra. BRKINSKA ALI 11. SNOU BRIGADA* Že tisti dan, ko je bil sprejet sklep o ustanovitvi brigade. je njen štab po umiku iz Ilirske Bistrice pozval ljudi v Knežaku, naj vstopijo v njene vrste. Tako je brigada stopila na bojno pot v burnih razmerah vseljudskega oboroženega upora, ki je kot plamen zajel tudi najširše plasti brkinskega, pivškega, podgorskega in vsega primorskega ljudstva. * V začetku so brigado imenovali tudi Snežniška. Njen komandant Tone Vidmar - Luka je zapisal v svoj dnevnik 17. 9. 1943: «Ustanovitev nove brigade «Snežnik» — (Zbornik dok. in podatkov o NOB jug. narodov VI/7, dokument št. 289, str. 529). Naziv «Snežniška» najdemo tudi v mobilizacijskem pozivu njenega štaba v Knežaku 15. 9. 1943 na dan ustanovitve (isti vir kot zgoraj, dok. št. 57, str. 100) in še v nekaterih drugih poročilih štaba 14. divizije. Dokument (odredba ipd.) o njeni ustanovitvi piscu ni poznan. Po prihodu brigade v Brkine 20. 9. 1943 pa začne upravičeno prevladovati v poročilih naziv «Brkinska brigada», saj so v njej prevladovali Brkini in tudi zadrževala se je v Brkinih. Naziv Brkinska se potem bolj ali manj dosledno vrsti v dokumentih štaba 14. divizije do ukinitve brigade, 17. oktobra 1943. Kot Brkinsko jo poznajo tudi borci in prebivalci, zato uporabljam v nadaljnjem besedilu le ime Brkinska ali 11. SNOU brigada. (Nadaljevanja sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» . DZS - 61000 Ljubljan«, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finsnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v šicini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. 8. aprila 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trsf ZA OKREPITEV SODELOVANJA MED EGIPTOM IN ITALIJO Predstavniki gospodarskega življenja na pogovorih s predsednikom Sadatom Egiptovski voditelj danes v Vatikanu - Italijansko - egiptovski sporazum o pomorski plovbi - Egiptovski tisk o Sadatovem obisku v Italiji RIM, 7. — Politični del pogovorov predsednika Sadata v okviru njegovega obiska v Italiji se je sicer zaključil včeraj s pogovori s predsednikom republike Leonejem, predsednikom vlade Morom in z zunanjim ministrom Rumorjem, egiptovski voditelj pa je imel danes vrsto pogovorov s predstavniki italijanskega gospodarskega življenja. Sadat je tako na Kvirinalu sprejel predsednika IRI Petrillija, ENEL Angelini ja, Fiata Agnellija, ENI Sette ja, Finmeccanice Boyerja, SNAM Cimi-na ter generalna ravnatelja Confin-dustrie Matteia in Montedison Ratti ja. Opazovalci posvečajo dokajšnjo pozornost sestanku in pogovorom med predsednikom Sadatom in pooblaščenim upraviteljem tovarne «Oto Mela-ra» in predsednikom istoimenske tovarne helikopterjev Agusto. «Oto Melare» proizvaja med drugim tank leopard, raketni izstrelek «otomat», oklopno vozilo za prevoz čet M-113 in havbico 105/44. Kar zadeva sestanek med Sadatom in predsednikom ENI Settejem, kaže, da je bil zelo pozitiven. Egiptovski predsednik je opozoril na dejstvo, da je sodelovanje med Egiptom in ENI že vrsto let zelo plodno, Sette pa je predlagal, da bi ENI izvršil vrsto raziskav v zvezi z razpoložljivostjo vode v Egiptu. Po teh dvostranskih sestankih je imel egiptovski predsednik razširjeno srečanje z vsemi sogovorniki. Navzoč je bil minister za obnovitev Osman Ahmed Osman, ki je orisal podrobnosti egiptovskega gospodarskega položaja ter podčrtal nekatere obetajoče podatke. Sadat je dejal, da v Egiptu izdelujejo 5-letni gospodarski načrt, ki bi sodil v širši petindvajsetletni načrt za obnovitev Egipta. Najpomembnejši cilj, ki naj bi ga dosegli že v začetku prihodnjega desetletja, pa naj bi bilo ravnovesje plačilne bilance, na katero še vedno težko vplivajo ogromni stroški, ki jih je Egipt imel v zvezi z vojno leta 1973, in ki so jih ocenili na 10 milijard dolarjev. Eden od pozitivnih elementov so dohodki v devizah, ki prihajajo od odprtja Sueškega prekopa in ki dosegajo trenutno 400 milijonov dolarjev letno, čez dve leti, ko se bodo končala dela za razširitev vodne poti, pa bi se morali podvojiti. V zaključku je predsednik Sadat izrazil upanje za večje sodelovanje italijanske industrije pri uresničitvi tako petletnega kot 25-letnega načrta za obnovitev države. Kot je že omenil včeraj v svojih pogovorih s predsednikom italijanske vlade Morom, je Sadat ponovil uržnost tristranskega sodelovanja med arabskim kapitalom, italijansko tehnologijo in egiptovsko delovno silo. Jutri se bo Sadat sestal s papežem Pavlom VI., s katerim bo obravnaval v glavnem dve temi. Gre za vprašanje Palestincev ter za vprašanje statusa Jeruzalema. Egiptovski tisk posveča še vedno veliko pozornost Sadatovemu obisku v Italiji. V prvi vrsti podčrtujejo kairski dnevniki stališče italijanskih političnih predstavnikov, ki so soglasno poudarili potrebo po popolnem izraelskem umiku z vseh arabskih ozemelj, ki so jih zasedli po letu 1967, pravico vseh držav na območju Bližnjega vzhoda, da živijo v miru ter v okviru varnih in priznanih meja in končno priznanje zakonitih pravic palestinskega ljudstva, vključeno z njegovo pravico do ustanovitve lastne države. Kar zadeva italijanski dolgoročni kredit v znesku 40 milijonov dolarjev trdijo egiptovski listi, da bodo znesek uporabili za obnovitev območja Sueškega prekopa. Italijanska podjetja se bodo udeležila načrtov za razširitev egiptovskih pristanišč ter za zgraditev nove železniške proge, ki bo povezovala Fort Said z Ismailijo in Mansurahom, se pravi vzhodni del Nilove delte s Sueškim prekopom. Medtem sta danes zunanja ministra Mariano Rumor in Ismail Fah-mi podpisala na Farnesini sporazum o pomorski plovbi med Italijo in E-giptom. Sporazum bo urejeval na podlagi vzajemnosti plovbo med o-bema državama, obenem pa bo zagotovil egiptovskim in italijanskim ladjam olajšave in podporo v pristaniščih obeh držav. ■ Ugrabi j enee izpuščen CAGLIARI, 7. - Okrog 22. ure se je javil policijskemu poveljstvu v Nucru 51-letni belgijski državljan Alphcnse Helsen. Gre za preprodajalca nepremičnin, ki so ga neznanci ugrabili preteklo nedeljo. Waldheim o nevarnosti jedrskega spopada FRANKFURT, 7. - Glavni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim, ki se nahaja na zasebnem obisku v Hessenu (Zahodna Nemčija), je izjavil, da se čedalje veča nevarnost jedrske vojne. To naj bi veljalo pripisati nenadzorovanemu širjenju jedrskega orožja na svetu. Waldheim je preko zahodnonem-škega televizijskega omrežja omenil tudi položaj v Libanonu. Naglasil i neževega trupla. Leto dni po ugra-je, da bi morebiten poseg Sirije v | bitvi mladega industrijca; ki je di-spor, ki razdvaja Libanonce, avto- plomiral v inženjeriji, so bili njegovi matxno dal bratomorni vojni med-1 morilci odkriti: nekateri so že znani naroden pečat; v tem primeru pa bi seveda moral Varnostni svet spremeniti svoje stališče do celotnega problema. Deset zapornih nalogov za morilec milanskega industrijca Carla Saronia MILAN, 7. — Carlo Saronio. mladi milanski industrijec in sin bivšega predsednika farmacevtske industrije «Carlo Erba», ki je bil ugrabljen 15. aprila lani v Milanu, je bil ubit. Sum je postal gotovost danes, ko je preiskovalni sodnik dr. Gerardo D'Ambrosio podpisal deset zapornih nalogov za domnevne morilce ter jih obtožil umora in utajevanja nesreč- in sicer Carlo Fioroni (izvenparla-mentarec, ki je bil vpleten v preiskavo o smrti založnika Feltrinelli-ja), Maria Cristina Cazzaniga, Franco Prampolini in Giustino De Vuo-no. katere so lani aretirali švicarski žandarji, ko so skušali zamenjati del Saroniove odkupnine v švicarsko , valuto. Pozneje so agenti odkrili istovetnost še ostalih članov tolpe in sicer Rossana Cochisa. Luigija Carnevali-ja, Uga De Feliceja. Germara Piar-dija, Carla Casiratija in Alice Ca-rcfcbio. Slednja dva sta se zaenkrat izognila aretaciji z begom. Vse kaže. da gre s.mrt Carla Saronia pripisati «nesreči na delu». Ugrabitelji, ki niso vedeli za fantovo srčno napako, so mu dali preveliko dozo uspavalnega sredstva, ki je bila ugrabljencu u-sodna. llllliiiiiiimiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimirllliiiiilliiiiiiiiiiiiiiilliiiiilliiiiiiiiiiilllllllli Ropar hudo ranil čuvaja samostana MNENJE KOMISIJE ZA JAVNA DELA PRI POSLANSKI ZBORNICI Denarna sredstva za obnovo doline Belice so nezadostna V šestih občinah, ki jih je L 1968 razdejal potres, čaka na stanovanje 25.000 družin - Zaradi nezadovoljstva splošna stavka PALERMO, 7. — V šestih občinah meja, v katerih se lahko gibljejo I H-L Ul Oborožen in zakrinkan moški je vdrl v frančiškanski samostan v Neaplju, da bi ga izropal. To mu je preprečil pogumni čuvaj Luigi Capezzuto, ki ga je ropar pred begom hudo ranil s strelom iz revolverja. Na sliki ranjenec na bolniški postelji. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiniiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii doline Belice na Siciliji, ki jo je 1. 1968 razdejal strahovit potres, je od polnoči splošna stavka. Prebivalstvo upravičeno protestira, ker niso pristojne oblasti v vseh teh letih poskrbele za obnovo prizadetih območij — zainteresiranih je nič manj kakor 50.000 ljudi, a 25.000 družin je še vedno brez pravega stanovanja in morajo živeti v barakah brez osnovnih higiensko - sanitarnih naprav. Marsikdo se tega morda ne zaveda, dejstvo pa je, da pomeni dolina Belice lahko pravo smodmišnico: a-ko namreč ljudem popustijo - živci, se utegne razstreliti in pokopati pod ruševinami ves italijanski upravno -političen aparat. Znakov, da bi do kaj takšnega prišlo v kratkem sicer ni, kar potrjuje tudi dejstvo, da ni prišlo doslej med stavko do omembe vrednih incidentov. Z druge strani pa je dokaj nomenljiva izjava župnika Antonia Riboldija iz kraja Santa Ninfa (glavnega pobudnika nedavnega «pohoda otrok na Rim», kjer so jih sprejeli predsedniki republike, vlade, senata in poslanske zbornice), ki je takole obrazložil čustva oziroma vzdušje, ki preveva nesrečno prebivalstvo: «Ko bi prišlo do vladne krize, res ne vem, kaj se utegne zgoditi, saj ljudje z velikim upanjem čakajo na odločitve komisije za javna dela pri poslanski zbornici». Danes je bil namreč sestanek med ožjim odborom omenjene komisije in glavnim državnim računovodjo, na katerem so preučili možnost, kako priti do novih denarnih sredstev za obnovo doline Belice. Komisija za javna dela je pač izrazila mnenje, da so sredstva, ki jih je svoj čas nakazala vlada s posebnim zakonskim osnutkom, nezadostna ter je zato danes opoldne jela proučevati na zakonodajni ravni poleg vladnega načrta tudi zadevne predloge, ki so jih iznesli komunisti, socialisti in misovci (neofašisti). Vladni zakonski osnutek predvideva, da se v štirih letih porabijo sredstva, ki izhajajo iz prejšnjih zakonov ,v, korist .doline Belice.,.dejansko torej 50 milijard. Tem gre prišteti nadaljnjih 10 milijard za razdobje 1976-78, od tega 5 milijard za najnujnejša dela urbanizacijske narave. V besedilu vladnega načrta je rečeno, da ni prišlo do izgradnje predvidenih 12.000 stanovanj (družin brez strehe je, kot rečeno, 25.000) prav zaradi pomanjkanja denarja — ni bilo torej mogoče spraviti skupaj niti 8 milijonov lir za vsako posamezno stanovanje. K razpravi, ki je sledila, so se priglasili predstavniki vseh političnih skupin. Komunist Tani je zahteval sprejetje nujnostnih in res u-činkovitih ukrepov in, enkrat za vselej, jasno opredelitev pristojnostnih pobude osrednjih in periferičnih o-blasti, katerih dejavnost je bila tudi sicer do danes vse prej kot zadovoljiva. Socialist Cusumano je omenil potrebo po celotnem gospodarsko-so-cialnem preobratu življenja v dolini Belice in nakazal nujnost pobud na proizvodnem področju. Zahteval je tudi, naj država prevzame nase finančno breme za obnovo tistih prizadetih občin, ki jih ne ščiti noben zakon. Krščanskodemokratski predstavniki pa so npr. polemizirali o-koli načina pridobitve novih denarnih sredstev ter se zavzeli za temeljito planiranje pobud. Ožji odbor komisije za javna dela pri poslanski zbornici, ki bo jutri nadaljeval z delom, da združi v en sam homogen načrt vladni zakonski osnutek in razne predloge parlamentarcev, je sprejel po sestanku podžupane šestih občin doline Belice in zastopstvo sicilske sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL. Seznanil jih je z delom komisije. Odposlanstvo se je vrnilo na otok zadovoljno spričo prejetih obljub. PO SVEČANEM ODPRTJU V TOREK V LJUBLJANI Dan dežele Furlanije-Julijske krajine na letošnjem sejmu Alpe-Adria Deželno delegacijo je vodil odbornik za trgovino in industrijo Stopper ■ Množična udeležba podjetij iz Italije in naše dežele ■ Skupinska udeležba Slov. gospodarskega združenja LJUBLJANA, 7. — Danes je bii na. sejmu Alpe-Adria, ki so ga odprli včeraj, dan Furlanije - Julijske krajine. Za to priložnost je odpotovala v Ljubljano deželna delegacija, ki jo je vodil odbornik za trgovino in industrijo Stopper. Sestavljali so jo še nekateri predstavniki oblasti, med njimi poslanec Martina ter številni gospodarstveniki iz naše dežele. Delegacija je imela vrsto pogovorov. Najprej so se sestali v slovenski skupščini s sekretarjem za mednarodna vprašanja Marjanom Osolnikom. Obravnavali so predvsem vprašanja blagovne izmenjave ter prometa v okviru maloobmejnih sporazumov. Odbornik Stopper je poudaril, da je naša dežela letos uradno prisotna na tako pomembni prireditvi že devetič. Nov smisel in pomen pa je ta prireditev pridobila, če upoštevamo pred kratkim sklenjene italijansko - jugoslovanske sporazume. Orisal je nato nekatere načrte v zvezi z industrijsko prosto cono na Krasu in nekatera pomembna vprašanja, ki se bodo nujno pojavila z uresničitvijo načrta. Predvsem gre za urbanistično ureditev ter izgradnjo potrebnih infrastruktur. Na koncu je odbornik Stopper od govarjal na vprašanja, ki so mu jih postavili časnikarji ter nekateri gospodarstveniki. Spraševali so predvsem o načrtovani cestni povezavi na področju mednarodnih mejnih prehodov pri Rdeči hiši, pri Fernetičih in na Pesku, o načrtu za zgraditev pomembne vodne poti Jadran-Sava - Donava ter o povečanju pristaniških zmogljivosti v Trstu. Deželna delegacija se je sestala tudi z ravnateljem republiške trgovinske zbornice Verbičem in se pogovarjala o koristnosti ustanovitve posebnega oddelka pri jugoslovansko-italijanski mešani zbornici, ki bi spremljal razvoj sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in Slo- iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiii Nfl LETALIŠČU V MANILI, GLAVNEM MESTU FILIPINOV Po preusmeritvi letala grozijo zračni gasar ji s pokolom talcev Trije obrežem moški zahtevajo 300.000 dolarjev odkupnine, izpustitev štirih jetnikov in pilota za odlet proti vzhodu MANILA, 7. — Zdelo se je že, da so časi zračnega gusarstva za nami, pa ni tako. V Manili, glavnem mestu Filipinov, preživlja kakšnih 80 ljudi različnih narodnosti ure terorja: vkrcani so na ugrabljenem letalu parkiranem na stranski stezi tukajšnjega mednarodnega letališča, tako da se letalski promet kljub tragediji nemoteno odvija in " spravlja, še v večjo izoliranost potnike, ki jim trije banditi grozijo s pokolom. iGre za letalo «BAC 111» filipinske uradne letalske družbe, ki vzdržuje zvezo med glavnim mestom in Da-vaom s postankom v Cagayanu de Oro. Komaj je zrakoplov iz Manile priletel v Cagayan ter še niso potniki utegnili stopiti z njega, so trije oboroženi moški prisilili pilota, da je letalo zopet usmeril proti Manili. Tamkajšnji letališki upravi so gusarji sporočili, da bodo izpustili talce, se pravi vse potnike in posadko le, če jim izroče 300.000 dolarjev, izpustijo iz zapora štiri jetnike in dajo na razpolago pilota, ki naj bi jih z istim letalom popeljal proti vzho- MORALiSTICNA STAVKA Če prisluhnemo vsakdanjim pogovorom na ulici, doma in v gostilni bi lahko rekli, da so tako imenovane «grde besede» prišle že v vsakdanjo rabo in da se nihče ne zgraža več nad kletvicami, zlasti pa nad prepogosto uporabo pojmov, ki označujejo spolne organe ali pa fiziološke funkcije. Morda pa, kot nas uči tudi ljudska modrost, je posploševanje tudi v tem primeru pretirano in v 1-taliji se še marsikdo zgraža nad kletvicami ter nad prostaškim izražanjem. Ne mislimo tu samo na duhovščino in na redovnike (čeprav ima tudi cerkev svoje častne izjeme kot je na primer sedaj že zapornik pater Eligio, ki je bil v izrazoslovju bolj prostaški od vsakega tržaškega pristaniščnika) pač pa na občinske svetovalce v Loanu, majhni občini pri Savoni, ki so začeli s protestno stavko proti kolegu Mauriziu Stradu, češ da je preveč napadalen in prostaški. Protestno stavko so napovedali svetovalci KPI. PSI, PS DI in PLI, preseneča pa vsekakor dejstvo, da niso zavzeli nobenega stališča svetovalci KD, ki bi bili, tudi zaradi svojega svetovnega nazora, najbolj poklicani, da ob kletvicah vzrojijo. V. dokumentu, ki so ga poslali županu, demokristjanu Giuseppeju Guzzettiju, svetovalci omenjenih strank poudarjajo, da se ne bodo udeležili več sej občinskega sveta, dokler ne bo župan prisilil Strada k redu in k spoštovanju pravilnika, ali pa ga bo izključil iz občinskega sveta, ker da je s svojim prostaškim izražanjem in s svojo ihtavostjo žali vse občane. Strada je svetovalec neodvisne skupine «Loano nostra» in je imel nosilno vlogo na vseh sejah občinskega sveta, saj se je prikazoval kot moralizator — čeprav s prostaškim izrazoslovjem — občinskega življenja. Kar se nam zdi čudno pri vsem tem pa je, da proti njemu niso nastopili svetovalci KD, stranke, ki, kot nas uči izkušnja v vsedržavnem merilu, ni bila nikoli vpletena v škandale. ČEPRAV JE OBRAMBA PORAZ ALA, DA SE JE MARINI BRANIL Kasači j sko sodišče potrdilo kazen anarhistu Marini]n Branika in mati obtožujejo: «Bil jc obsojen samo zato, ker jc anarhist» RIM, 7. — Ura posveta je bila dovolj sodnikom prvega kazenskega odseka kasacijskega sodišča, da so zavrnili priziv anarhista Giovannija Marinija in potrdili razsodbo salern-skega prizivnega porotnega sodišča. Le-to je spoznalo anarhista za krivega nenamernega umora misovske-ga pretepača Carla Falvella in mu prisodilo 9 let zaporne kazni. Današnja obravnava se je začela s posegom Marinijevega branilca prof. Giovannija Consa, ki je razčlenil vse izsledke preiskave in dokazal, kako je na osnovi zbranega gradiva možen samo en zaključek in sicer, da se je Marini, če. je sploh zabodel Falvella (sodni izvedenci so namreč ugotovili, da nož s katerim je bil zaboden misovski pretepač ni bil isti. ki ga je Marini imel v rokah), samo branil in reagiral na provokacijo misovskih pretepačev. Ura je bila skoraj poldne, ko je prof. Conso zaključil svoj poseg in ko se je sodni zbor umaknil k posvetu. Uro pozneje sklep, da potrdi razsodbo salernskega prizivnega porotnega sodišča. «Bil je obsojen, ker je anarhist,» je komentirala Marinijeva mati sklep kasacijskega sodišča. Objokana vendar obenem tudi srdita nad krivično razsodbo je anarhistova mati nadaljevala: «Vedo, da je nedolžen, vendar pa so ga namerno obsodili, ker je aktivist anarhističnega gibanja. Doslej sem vedno glasovala za demokristjane, a odslej bom vztrajno branila vsa revolucionarna gibanja, ker je bila današnja razsodba še dokaz več, da v Italiji ni pravičnosti.» Prav tako grenko je sklep vrhov-. nega sodišča komentiral anarhistov i salernskega odseka «fronte della gio-branilee in prijatelj odv. Marcello j ventò» smrtno ranjen. Preiskovalci so , Torre, ki je poudari), da je sodni j takoj obtožili Marinija namernega zbor zaloputnil vrata dvorane, da i umora in porotno sodišče ga je .leto I pravica in resnica ne bi mogli vanjo. «Marini — je nadaljeval odvetnik — je bil obsojen po krivem. Preostaja nam še ena pot in sicer obnova procesa za kar bova s kolegom Consom takoj vložila zahtevo.» Prof. Conso pa je s svoje strani pripomnil, da je stališče generalnega pravdništva, ki je zahtevalo zavrnitev prizivov, pogojevalo sklep kasacijskega sodišča. «Vrhovno sodišče — je še pribil — postaja tako vse bolj zbor, ki samo zavrača prizive in ki ne razveljavlja sodnih postopkov, kar bi bila njegova prva naloga tudi glede na ime. To nas preseneča zlasti še, ker so razsodbe večkrat slabo utemeljene. Tako ravnanje spodbuja k neosnovanim ali pa slabo utemeljenim razsodbam kot v primeru Marinija.» Prav tako so ostro obsodili sklep kasacijskega sodišča, ki ga označujejo kot «brlog sodne reakcije», pripadniki anarhističnega gibanja, po katerih je današnja razsodba «uzakonila pravico fašističnih pretepačev do nekaznovanega napada na tovariše». Anarhisti poudarjajo nadalje, da «je bil Marini žrtev umetno napihnjenega procesa in obsojen, ker se je upravičeno branil fašističnega nasilnega napada.» Kot smo že poročali so se Mari-nijeve težave z italijansko pravico začele pred štirimi leti, ko je na salernskem nabrežju skupina fašistič-. nih pretepačev napadla njega in draga dva tovariša. V pretepu je bil ranjen Francesco Mastrogiovanni in Marini je takoj posegel v pomoč prijatelju. V spopadu je bil tajnik pozneje obsodilo na dvanajst let zapora. Proces so nekaj dni po začetku premestili v Vallo della Lucania zaradi vsakodnevnih misovskih nasilnih izpadov. Aprila lani pa je prizivno porotno sodišče delno omililo obsodbo in prisodilo Mariniju devet let kazni zaradi nenamernega umora. Sodni zbor je nadalje naprtil Mariniju plačilo 330 tisoč lir odškodnine Fai vello vi družini zaradi stroškov za prijavo kot prizadeta stranka. Od te vsote bo kar 300 tisoč lir spravil v žep kot honorar zastopnik družine Falvella odv. Alfredo De Marsico. du, menda v Hongkong. Ko bi pa njihove zahteve ne bile sprejete, bodo poklali postopoma vse talce. Eden od zračnih gusarjev se izdaja za «komandanta Machmuda», pristaša fronte za neodvisnost južnih Filipinov. Prek radia je ponovil grožnjo o pokolu talcev in pripomnil: «Želite morda najprej zgleden primer in šele nato ugoditi našim zahtevam...?». Tolpa je dala pogajalcem tudi ultimat, ki pa je zapadel v jutranjih urah, ne da bi se gusarji kakorkoli znesli nad potniki in posadko letala. Očitno niso banditi kdove kako prepričani v svoje početje, zato nadaljujejo s pogajanji. Za potnike pomeni to seveda pravi trnjev pot. Po večini gre za filipinske državljane, sicer so med njimi Kitajec, dva Japonca in dva potnika, katerih narodnost ni še znana. Jetniki, ki bi jih morale manilske oblasti izpustiti na svobodo na zahtevo gusarjev, so, kot rečeno, štirje. Dva sta Muslimana, ki sedita Zaradi izdaje in dezerterstva, bila sta namreč v policijski službi. Tretji je znani radijski napovedovalec Rafael Yabut, ki je bil obsojen na več let zapora zaradi večkratnega posilstva, četrti, katerega ime ni znano, pa je bil v tolpi, ki je 5. januarja skušala preusmeriti japonsko letalo z 200 potniki. Sprva se je razširil glas, da so gusarji zahtevali izpustitev tudi Eugenia Lopeza III., nečaka bivšega filipinskega predsednika Fernanda Lopeza, vendar so manilske oblasti vest pozneje zanikale. Letalska družba, ki je lastnica preusmerjenega letala, je že zbrala 100.000 od zahtevanih 300.000 dolarjev, z druge strani pa so, kot ‘vse kaže, bili tudi že izpuščeni omenjeni štirje jetniki; dva naj bi bila že na letališču, druga dva pa se nahajata na policijskem poveljstvu. Morske plaže so za vse! RIM, 7. — Ministrstvo za trgovinsko mornarico se je slednjič vendar odločilo, da stopi na prste tisočem lastnikom obalnih vil in počitniških hišic, pa tudi hotelov, ki protizakonito ograjujejo morske plaže in po-množujejo vrste samozvanih zasebnih plaž. Zadnja leta je ta pojav sploh postal zaskrbljiv in ljudje z I L’Aquila). naraščajočo nejevoljo gledajo na «izbrance», ki jim je dano uživati neobljudene in najlepše peščine, medtem ko imajo dejansko vsi državljani enako pravico dostopa do morja. Ministrstvo je poslalo vsem pristaniškim poveljstvom, avtonomnim luškim konzorcijem in drugim pristojnim organizmom okrožnico z natančnimi navodffiv ki pravi mrkt dbagim; da odslej ne bodo več smeli izdajati zasebnikom dovoljenj za uporabo plaž, kolikor zadeva postavljanj« kopaliških naprav. Prav tako bo prepovedano vsako nadaljnje ograjevanje plaž, kot tudi gradnja hotelov, stanovanjskih poslopij in počitniških hišic, ko bi to omejevalo pravico širših krogov prebivalstva do rabe Blaž- Minia pobegnila iz videmskih zaporov VIDEM, 7. — Danes ponoči sta iz zapora v Ul. Spalato zbežala 30-letni Goričan Gianni Paoletti in 28-letni Paolo Pattarella iz Mira pri Benetkah. Prvi je bil pred kratkem obsojen na 5 let in dva meseca zapora zaradi poskusa ropa v Furlanski banki,, drugega pa so pred dnevi prepeljali iz Benetk, kjer je sodeloval pri nekem uporu. Zapornika sta ponoči prežagala rešetke in se po rjuhah, spletenih v vrv, spustila na notranje dvorišče, odtod pa sta na enak način splezala na svobodo. Vsi napori preiskovalcev, da bi ju izsledili, so bili doslej zaman. Ob koncu naj omenimo, da je Paoletti med drugim osumljen tudi ropa, do katerega jc prišlo lansko leto v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo. PESCARA, 7. —- V civilno bolnišnico v Popoliju (dežela Abruci) so z veliko naglico pripeljali 26-letno žensko, ki je imela hude trebušne krče. Koj po sprejemu je rodila mrtvo dete. Njeno zdravstveno stanje je kritično. Žalosten dogodek torej, a kakšno je bilo presenečenje bolnišniškega osebja, ko je ugotovilo, da je ženska pravzaprav ... nuna. V Popoli so jo pripeljali iz samostana v Raianu (pokrajina venije. Kakor vidimo torej, je bil to dokaj naporen dan, ki ga je delegacija zaključila z obiskom sejmišča. Glede sejma velja letos omeniti nekaj novosti. Na prvem mestu vsekakor navzočnost razstavljalcev iz dežel v razvoju. Zanimiva je tudi pobuda, da na sejmu predstavljajo svoje gospodarstvo tudi pobratena in prijateljska mesta Ljubljane. Izredno številni so razstavljalci iz Italije in iz naše dežele. Ob odprtju sejma, so letos podelili tudi nagrade oziroma priznanja podjetjem, ki so prisotna že od vsega začetka. Med nagrajenci sta tudi dve slovenski podjetji iz Trsta in' sicer Omniacommerce in Trans, ki sta včlanjeni v Slovenskem gospodarskem združenju. Le-to se letos udeležuje sejma s skupinsko razstavo. V takem nastopu namreč vidijo dokaj dobre perspektive za sodelovanje tudi na bolj oddaljenih in bolj zahtevnih sejmih. Prvi koraki so seveda vedno težki, vendar številen odziv priča, da se zavedajo, da je izbrana pot pravilna. To mnenje so izrekli tudi številni gostje in obiskovalci, ki so obiskali razstavni prostor SGZ in ki ga je okusno uredil tržaški Graficenter. Na skupni razstavi SGZ sodelujejo sledeča podjetja iz Trsta in Gorice: Adriaimpex, Bevilacqua, Central-sped, CGR, Grafex, Impexport, In-termares. Mercantile, Rešim, Ro-sizh, Typographic, Sacat, Siat, Sie-re, Sicma, TKB, Trad, Universal-macchine, ViViEx in ZTT. SPLIT, 7. — Po treh mesecih s» danes končno potegnili s plitvine pri otoku Hvaru potniško ladjo «Princesse., Sissy», ki je tam nasedla 7. januarja med križarjenjem. Tedaj je bilo na krovu 361 potnikov in. 115 mož posadke, ki jih je iz zagate rešila italijanska ladja «San Giorgio» ter jih pripeljala do Trsta. «Princesse Sissy» (4.0C0 ton) je last neke grške plovne družbe, plula pa je pod panamsko zastavo. Namenjena je bila križarjenju P^ Sredozemlju. Sedaj jo bodo po vsej verjetnosti spremenili v plavajoč hotel. Trenutno je zasidrana v nekem zalivu blizu Splita. se odpre za občinstvo H MILANSKI SEJEM ki se bo končal Leiaiv «BÀC ili» filipinske družite, ki so ga preusmerili zračili gusarji 16. in 20. april sta reZ.e.rV^ rana za poslovne llucll’„n so jih razstavljalci izrecnho povabili. V teh dneh ne p dovoljen vstop ostalim od kovalcem.