Murska Sobota, 30. junij 1988 • Leto XL • Št. 24 • Cena 600 din
VREME
Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno in vroče vreme, v nedeljo pa se bo postopoma poslabšalo.
MODELNE KMETIJE -PO ŠVICARSKEM ZGLEDU _
Stran 7
h nove oblike sodelovanja
Na obisku v Sloveniji se je prejšnji teden mudila delegacija sindikata delavcev tovarne Audi iz Ingolstadta v Zvezni republiki Nemčiji. Na razgovorih v republiškem svetu zveze sindikatov so največ pozornosti namenili položaju naših delavcev, ki so na začasnem delu v tej tovarni, nato pa je delegacija obiskala Pomurje in bila gost Medobčinskega sveta Zveze sindikatov. V razgovorih na Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje so ocenjevali predvsem možnosti nadaljnjega sodelovanja te avtomobilske tovarne z združenim delom iz Pomurja. Tovarna Audi je že navezala prve stike s soboško Panonijo in tovarno Mura, po besedah predstavnikov tovarne pa se še ponujajo nekatere možnosti kooperacijskega sodelovanja z jugoslovanskimi organizacijami združenega dela. Do teh kažejo v Audiju še posebne simpatije, saj so se naši delavci v tej tovarni že doslej uveljavili na nekaterih delovnih mestih in po besedah predstavnikov pomurskega gospodarstva bi kazalo izkoristiti predvsem te delavce, ko se bodo za stalno vračali v domovino.
Sedanji trenutek sicer ni bil najugodnejši za takšne razgovore, saj tudi avtomobilska industrija v Ingol-stadtu preživlja krizne trenutke. Zaradi manjšega- povpraševanja po njihovih avtomobilih na ameriškem tržišču so v obratu, kjer izdelujejo porscheje, že prešli na delo v eni izmeni, število zaposlenih bodo morali zaradi tega zmanjšati za tisoč delavcev, že v kratkem pa še za nadaljnjih tisoč delavcev. Če želijo še naprej ostati konkurenčni na vse zahtevnejšem svetovnem tržišču, je treba sprejeti takšne strukturne odločitve, da bodo ob manjšem številu zaposlenih obdržali ali celo povečali proizvodnjo, pravijo v Audiju, posledice tega pa bodo gotovo čutili tudi tuji delavci, ki so zdaj zaposleni v tej tovarni.
Kot so ugotovili na razgovoru v Murski Soboti, pa je kljub trenutnim težavam potrebno še naprej razvijati dosedanje oblike sodelovanja, hkrati pa razmišljati tudi o novih. Po besedah nemških predstavnikov so osnovni pogoji za to kakovost, pravočasnost in konkurenčnost, nekatere pomurske organizacije združenega dela pa so se v tem že potrdile. Zlasti drži to za soboško Muro, katere izvoz na nemško tržišče bo letos že dosegel vrednost 40 milijonov dolarjev.
L. Kovač
ss«&
Tako smo naslovili tokratno tematsko stran o letnih kopališčih v Pomurju. Prav vsa se ubadajo s finančnimi problemi, kajti s prodajo vstopnic ne poravnajo niti četrtine stroškov. Je rešitev dodatno ogrevanje vode in podaljšanje kopalne sezone ali ekonomsko zvišanje cen? Poglejte na stran 5!
Z DELOM IN ZNANJEM NA SVETOVNI TRG
Svoja razmišljanja o današnjem trenutku in položaju jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva dajem pod vtisom gospodarske reforme, ki je z majskimi ukrepi ob restriktivnih merah (osebni dohodki, zmanjšanje denarne mase v obtoku) prinesla tudi sprostitve (domače cene, tečaj in uvoz).
Ob tem je seveda izredno pomembno vprašanje, kaj bo reforma prinesla pomurskemu združenemu delu. Upam le, da nas spremembe niso presenetile in da smo ukrepe pričakali pripravljeni vsaj toliko kot drugo slovensko gospodarstvo. Naš dosedanji razvoj je bil sicer dinamičen, vendar ekonomsko racionalen in kakovosten. In to je v tem trenutku izredno pomembno.
Mislim, da lahko trdim, da v pogojih poslovanja na tujih in domačem trgu v pomurskem gospodarstvu ne smemo biti nezadovoljni. Da pa nismo bili uspešnejši, je v prvi meri gotovo kriv naš dosedanji ekonomski sistem, ki ni dajal dovolj motivacije za agresivnejšo izvozno strategijo. Napovedi niso slabe kljub dejstvu, da odprt tržni sistem vedno znova preseneča s težavami.
In če ugotavljamo, da smo v jugoslovanskem gospodarstvu v najgloblji krizi, potem je brez dvoma pričakovati, da bomo ob vseh problemih končno jasneje opredelili našo pot iz krize, opredelili ključna ekonomska vprašanja, na katera bi morala odgovoriti predvsem ekonomska znanost.
Ob vseh problemih pa nam mora biti jasno, da je izhod iz težav samo v močni izvozni naravnanosti. Morda nam je v tem trenutku v Pomurju celo nekoliko lažje, ker smo v večjih gospodarskih organizacijah ta spoznanja pričeli uresničevati že pred leti in so zato največji napori, afirmacija in preboj na tuja tržišča že za nami. Zato podpiramo odprt tržni sistem in v njem večjo samostojnost delovnih organizacij. Vendar pa povsem upravičeno pričakujemo, da nas pri naših izvoznih prizadevanjih podpre tudi ekonomska politika.
Katere so torej najpomembnejše »udarne smeri«?
— Povečanje izvoza na konvertibilna tržišča je najpomembnejši dejavnik našega nadaljnjega razvoja. Pa ne samo zaradi dejstva, da kupna moč doma pada, posledično pa se zmanjšuje tudi povpraševanje, ampak zaradi zagotavljanja izvoznega dohodka, boljše likvidnosti gospodarstva in večje socialne varnosti delavcev.
— V zvezi z oblikovanjem cen v sproščenih pogojih gospodarjenja naj vsaka delovna organizacija temeljito prouči svoj tržni položaj ter cenovno svobodo razumno uporablja po tržnih načelih. Cenovna svoboda naj ne povzroča brezglave in pretirane rasti cen, kar ima največkrat izredno težke posledice v rasti zalog gotovih izdelkov.
— Nujno je, da vložimo maksimalne napore v zagotavljanje uvoza moderne tehnologije. Za izvozne dosežke bo namreč poskrbljeno samo tako, da se bo s potrebnim uvoznim vlaganjem v modernizacijo vzdrževalo primerno tehnološko raven, ki bo kos mednarodni konkurenci.
— Seveda pa moderna tehnologija sama po sebi še ne daje rezultatov. Za doseganje teh ostajata pomembna dejavnika: znanje in delo — kakovostno in visoko produktivno delo. Tu se sicer moramo obrniti k sebi. Osebno sem namreč prepričan, da sta reafirmacija dela in primerno nagrajevanje osnovni pogoj za doseganje uspešnih izvoznih rezultatov. Povečati moramo delež znanja, pomladiti naše vrste z mladimi, z znanjem obogatenimi in delavoljnimi strokovnjaki. Le to bo zagotavljalo razvoj v tehnološkem in poslovnem smislu, ne glede na to, kakšni so včasih nesmisli, ki nam jih predpisuje in vsiljuje administracija.
In ravno v teh dejavnikih vidim v pomurskem prostoru našo veliko priložnost. Imamo znanje in strokovnjake in naši delavci vedo, kaj je delo. In če kje ali komu upada delovna vnema, potem moramo vedno znova iskati vzor pri dobrih delavcih, v dobrem in produktivnem delu.
Enotnost, skupna razvojna razmišljanja in delavska solidarnost morajo biti osnova našemu nadaljnjemu razvoju. To pa je naša največja naloga in obveznost do generacij, ki prihajajo.
Naša poslovna filozofija pa naj v teh težkih časih ostaja enostavna: združiti delo in znanje in to prodati na zunanjih trgih. Božo Kuharič
Z ANICO OD DOKLEŽOVJA DO MURSKEGA SREDIŠČA -Udeleženci sobotnega ekološkega spusta po reki Muri bodo gotovo še dolgo pomnili svojevrstno pustolovščino, ki se je po štirih urah plovbe bolj ali manj varno in zanesljivo končala. Bil je pravzaprav izziv in pobuda, kako bi se dalo na izviren in donosen način vnovčiti lepote murskega sveta. Poglejte na zadnjo stran!
Pomurskih naravovarstvenikov tožba
Slišalo in pisalo se je že o uničenih antičnih gomilah r Filovcih in Strehovcih, dejanju, ki so ga mnogi označili za vandalizem brez primere. Ker, kot ponavadi, ni ne duha ne sluha o krivcih oz. odgovornih. so se člani pomurskega društva za varstvo okolja in odbora za varstvo naravne in kulturne dediščine odločili za javni protest oz. tožbo. Te dni preudarjajo (izbirajo, odločajo) o tožbi »v imenu ljudstva«, zna pa se zgoditi, da se odločijo za kakšnega drugega nosilca protesta. Če pa sta navedeni organizaciji — kot pravijo — »ekvivalentno pravno telo«, bosta tožbo vložili v svojem imenu. Baje doslej v Sloveniji ni še nihče tožil »v imenu ljudstva«, kar je gotovo dovolj pomenljivo dejstvo v času, ko toliko in tako razpravljamo o pravni državi, civilni družbi, neodvisnem sodstvu in nadzoru javnosti. Kakšen bo epilog, težko ugibamo, nesporno pa bi že bil čas, da začenjamo uveljavljati najosnovnejšo obliko tožbe — pravniki jo poznajo kot »Actio popularis« — ki ji je lastno spoznanje, da gre za zadevo ljudstva. Seveda bi se jo dalo uporabiti tudi na drugih področjih; upajmo, da brez pretiranih zapletov, pravniških zank in uzanc.
B. Ž.
Mladina Jugoslavije tudi letos na MDA Goričko
V nedeljo popoldan se je s slovesnostjo uradno začela zvezna MDA Goričko 88. Že drugo leto zapored je dom učencev Štefan Kovač sprejel pod svojo streho mladost Jugoslavije. Prve štiri tedne, od 26. juinja do 23. julija, bodo na goričih cestah krampale in lopatale mladinske delovne brigade: Kopaonik iz Brusa, Bratstvo i jedinstvo iz Alibunarja, Slobodan Princip-Seljo iz Hadžičev, 22. decembar iz Sarajeva (gojenci srednje vojaške šole) in skupina Rdečega križa Slovenije. Morali bi priti še mladi iz mariborske občine Ruše, toda mladinska organizacija v tej občini je v razsulu, zato ni bila sposobna poslati brigade. Namesto njih naj bi prišli mladi zdomci iz Nemčije, vendar šele to soboto, 2. julija. Vsega skupaj je tačas na akciji 150 brigadirjev (od napovedanih 210), saj tudi brigadi iz Brusa in Alibunarja nista prišli popolni.
Po krajšem kulturnem programu, ki ga je pripravil beltinski kud in v katerem so sodelovali banda Kociper-Baranja, folklorna skupina in tamburaši, je brigadirjem in vsem zbranim spregovoril predsednik slovenske mladinske organizacije Tone Anderlič, ki je akcijo tudi odprl. Povedal je nekaj kritičnih besed o sedanjem trenutku brigadirstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Takšni pristopi, kot jih imamo sedaj, so zastareli, zato bo potrebno razmisliti o novih oblikah mladinskega
prostovoljnega dela, saj tisto, kar je temelj brigadirstva, to pa je druženje mladih iz vse Jugoslavije in njihvo delo, ki prispeva k hitrejšemu razvoju in obnovi družbenih odnosov, ne bi smelo popolnoma izumreti.
Zastave brigad iz Brusa, Alibunarja, Hadžičev, Sarajeva in Rdečega križa Slovenije ob otvoritvi letošnje, že 11. akcije Goričko. .
Spregovoril je tudi o današnjem trenutku v družbi: »Mi mladi smo gotovo najbolj prepričani o tem, da je jutrišnji dan naš. Nikakor ne bomo dovolili, da nas kdor koli s polres
nicami, neresnicami ali insiu-nacijami zavede na pot, na kateri se bomo stalno kregali, ampak ravno nasprotno. Spoštovanje pravice vsakega, da misli tako, kot hoče, da to tudi naglas pove, da svoje interese tu
di uresniči, je tisto bistveno poslanstvo socializma in vsakega humanega družbenega reda, ki nam mora biti vodilo tudi v prihodnje.«
S. Edry
aktualno doma in po svetu
Papež in avstrijski predsednik Kiirt Waldheim prejšnji četrtek na dunajskem letališču (na sliki). Petdnevni obisk poglavarja rimskokatoliške cerkve v Avstriji je bil programsko bogat in do neke mere tudi spektakularen, ko je v gradiščanskem Treštofu v svoji pridigi nagovoril prisotne v avstrijsko-gradiščanski hrvaščini in v srbohrvaščini ter madžarščini, v Krki na Koroškem pa tudi v slovenščini. Njegovo srečanje s predstavniki judovske skupnosti v Avstriji in obisk v koncentracijskem taborišču Mauthausen pri Linzu sta bila pod vtisom spomina na težko preteklost druge svetovne vojne, kar je pri sedanjem papežu Janezu Pavlu II., kot rojenemu Poljaku, nekaj zelo razumljivega.
Živeti samo od plače
tudi v Mariboru
Stavkovno gibanje v Mariboru, največjem industrijskem središču v Sloveniji, je tri dni vznemirjalo ne samo Maribor, temveč vso Slovenijo. Podatki o osebnih dohodkih v Tovarni avtomobilov Maribor, ki jih je prejšnji te-
Ni vse črno v Črni gori
Naposled vam lahko sporočim dobre novice tudi iz črne Gore, piše v Delu Branko Jokič. In potem naprej. Lani je druž- : beni sektor kupil 1200 luksuznih avtomobilov, od tega 119 uvoženih. Tako je na cestah naše najmanjše republike zdaj 4175 luksuznih avtomobilov, last družbenega sektorja — 1487 pa so jih kupili v tujini. Kajpak kupujejo tisti, ki imajo denar, piše Jokič. Montenegroturist iz Budve je za vsakega od petih članov poslovodnega odbora kupil nov avto, da bi lahko »hitreje prišli na delo«. Potem so kupili še mercedes 300 E in citroen prestige.
Vse to bi lahko bilo nekakšno obrekovanje ali čisto enostavna zavist. Toda pri vsem tem gre še za nekaj: lani so v Črni Gori porabili za propagando 13 milijard dinarjev, kar je le ne- | koliko manj kot v Sloveniji. Toda v Sloveniji so porabili skoraj polovico denarja za propagando, za reprezentanco pa le 9 od- । stotkov. V Črni Gori je bilo nekoliko drugače: za propagando so porabili le 16 odstotkov denarja, toliko več pa za jedačo in pijačo, slovesna kosila in še slovesnejše večerje oziroma »druge oblike reprezentance«.
Tisto o avtih niti ni tako hudo, ampak potem . . .
Vedno bolj kisli nasmehi gostincev
Finančni rezultati delovnih organizacij gostinstva in turizma se slabšajo. Po podatkih splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije so se zgube v prvih treh mesecih povečale za 204 odstotke in znašajo nekaj več kot 13 milijard dinarjev.
Konkurenčna sposobnost turistične ponudbe naše države na tujih tržiščih je okrnjena. Zahodno-nemške turistične organizacije so izračunale, da ima zahodnonem-ška marka v Turčiji 50 in v Grčiji 30 odstotkov večjo vrednost kot doma. Devalvacija dinarja za 23,9 odstotka turističnemu gospodarstvu ni veliko prinesla, saj so se cene surovin, energije prometa in ostalega reprodukcijskega materiala povečale za polovico več kot je znašala devalvacija.
Novi ukrepi grozijo z zmanjšanjem izplačil osebnih dohodkov turističnih delavcev v poletnih mesecih, čeprav so OD v tej panogi že za okoli 14 odstotkov nižji kot v gospodarstvu. Iz vsega tega sledi, da bodo gostinci svoje goste v letošnji glavni turistični sezoni sprejemali s precej kislimi obrazi.
den objavil Večer, kažejo na stisko zaposlenih. Preko 60 odstotkov delavcev od skoraj 8000-članskega kolektiva je aprila prejelo največ do 440.000 dinarjev OD. To ni povprečje, ampak zgornja meja, ki jo je v znesku med
Odlagališče za razviti svet
Po nedavno odkritih odlagališčih strupenih industrijskih odpadkov v Gvineji in Nigeriji govorijo sedaj o škandalih, ki so prizadeli ugled teh držav in ki so dobili tudi politično-diplomat-ske razsežnosti. Nigerijsko zunanje ministrstvo je prek italijanskega veleposlanika v Lagosu izročilo oster protest italijanski vladi, od koder so odpoklicali nigerijskega veleposlanika, v gvinejskem glavnem mestu Cona-  kryju so zaprli norveškega generalnega konzula, ki naj bi bil povezan s sumljivo trgovino in izvozom nevarnih odpadkov iz zahodne Evrope in ZDA v Gvinejo.
Tako so se zaostrili nigerijsko—italijanski odnosi, čeprav hočejo v Rimu ublažiti proteste, ki prihajajo iz Lagosa. Nigerijske oblasti so blizu pristanišča Koko odkrile okrog 1200 ton strupenih industrijskih odpadkov, ki naj bi jih tja pripeljale italijanske ladje. Sodijo, da gre predvsem za italijanske industrijske odpadke, med njimi pa naj bi bili tudi taki, ki so radioaktivni. Predstavniki italijanske stranke zelenih zatrjujejo, da so italijanske tovorne ladje lani in letos spomladi večkrat izplule iz domačih pristanišč s sumljivim
400 in 440 tisoč doseglo le 1044 delavcev. Vsi ostali so dobili manj. 11 samo med 160 in 200 tisoč dinarji.
Maribor je že od druge polovice prejšnjega stoletja v vsej Sloveniji najbolj delavski, se pravi, da se pretežna večina zaposlenih preživlja izključno s tem, kar zasluži, ker nima možnosti biti malo delavec, malo kmetovalec, kar je pač tipično za vse večje industrijske centre tako pri nas kot drugod po svetu.
Bilo je veliko komentarjev ob stavkah mariborskih delavcev. In to zelo različnih. Rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman je na primer izjavil, da si je Maribor za izredno kritično stanje največ kriv sam, ker je to stanje rezultat neustrezne kadrovske politike, pomanjkanja odločnosti, zaradi političnega opurtunizma in partijskega karierizma.
Lahko je tudi to res; res pa je tudi, da so mariborski dogodki resno opozorili na nevzdržnost prevelikih obremenitev industrije.
tovorom in da so bile namenjene v pristanišče v vzhodnoafriški državici Džibuti in v zahodnoafri-ška pristanišča v Gvineji, Bissau, v Nigeriji in v Beninu.
Po vsem sodeč, so sedaj v Nigeriji odkrili vsaj del teh tovorov pri pristanišču Koko in v Gvineji na otoku Kasa blizu glavnega mesta Conakryja, kjer naj bi bilo okrog 15.000 ton strupenih odpadkov.
Odpadke so odkrili potem, ko so na otoku opazili, da propada drevje in drugo rastlinje.
Rezerve in »rezerve«
Kakih 2(1 odstotkov Jugoslovanov je tako bogatih, da jih nobena kriza ne bo prizadela — pišejo Večernje novosti. Predsedstvo jugoslovanskih sindikatov je — kot piše omenjeni dnevnik — predlagalo, naj bi uvedli davek na obresti pri deviznem varčevanju, zmanjšali naj bi nepotrebne proračunske izdatke od reprezentance do službenih potovanj z dragimi državnimi avtomobili. Za pet dni službenega potovanja v Iraku je mogoče zaslužiti neto 1300, za deset dni v Sovjetski zvezi pa 1000 dolarjeL In samo v SZ se vsak dan mudi okoli tisoč jugoslovanskih poslovnežev. Naj bi vzeli več tistim, ki si lahko privoščijo letni dopust na Havajih, da bi tako več našim ljudem omogočili letovanje na našem morju. Časopis je tudi zapisal, da se država igra z živci zaposlenih, ko-jim zdaj odvzema 20 odstotkov osebnih dohodkov, čez kakšen mesec pa jih jim bo dovolila "zvišati za polovico.

O Uj CQ
N
STISKA
Nedavno smo gledali na televiziji pohod delavcev tovarne Zmaj k skupščini SFRJ. Nosili so Titove slike, partijsko in državno zastavo, na čelu pohoda in vzklikali so parole, ki so se jih v socializmu naučili — za čast in oblast delu.
Podobnih prizorov je zadnje čase več. Nezadovoljstva na različne načine ob dejstvu, da »več in bolje delamo, pa za to delo vse manj dobimo«.
Z uradnih mest nas sicer poučujejo, da smo pač v gospodarski stiski in da se iz nje lahko izvlečemo le z dodatnimi žrtvami. Delavcem pa ta kalkulativni razum ni razumljiv, saj ni logično, da dobiš za boljše delo manjšo nagrado! Ponekod so izračunali, da so osebni dohodki zmanjšani za čez dvajset odstotkov, med tem ko so cene cesto poskočile čez šestdeset odstotkov.
Seveda ne gre za knjigovodsko resnico, ki je dandanes takšna, kot je. temveč za kršenje načel osvobajanja dela, ki smo jih že zdavnaj sprejeli r vseh ustavnih in drugih dokumentih, da o programu Zveze komunistov ne govorimo.
Vprašanje je torej: zakaj nismo uresničili vsega tistega, za kar smo se opredelili, da ne bi bili predolgo samo deklarativno za visoke cilje, ki jih praktično ne uresničujemo tako, kot zmoremo. Kot je na primer z deklaracijo zoper nočno delo žensk, a te še vedno delajo tudi v treh izmenah.
Človek pač ne živi zamišljenega življenja, temveč v odnosih, kakršni pač so. zato so pogledi na akcije in reakcije različni toliko, kolikor je različen zorni kot pogleda na iste zadeve.
Obdobje'spreminjanja zunanjega videza sicer nespremenljivih stvari, kot je na primer stavka, je minilo v trenutku, ko smo priznali, da je stavka pač stavka tako dolgo, dokler obstaja mezdni odnos v še
tako prirejeni obliki in nič ne pomaga, oziroma ni nič pomagalo, da
smo se slepili s tako imenovano prekinit vijo dela, protestnim zborova-
•Ž njem in podobnim minimiziranjem stisk, ki sprožajo takšno reakcijo SP
delavstva.
Modrovanja o stavkah, prekinitvah dela, protestnih zborovanjih, zdaj tudi že discipliniranih pohodih pred skupščine, so odvečna tedaj, ko delavci dobro živijo in jim ni mar nič drugega. Tako sem pred kakimi dvajsetimi leti v Zemunski tovarni zdravil zvedel, da samoupravljanje sijajno deluje — ker pač imajo odlične rezultate gospodarjenja in lahko delijo izdatnejše osebne dohodke kot drugod.
Ta sijajnost samoupravljanja mi je bila od začetka sumljiva, kajti ni bilo prepričljivo, da je rezultat zavzetosti delavcev za gospodarjenje, saj je njihov mir povzročala vedno polna blagajna.
Prazne blagajne pač ne zagotavljajo socialnega miru in pokazalo se je. da tako opevano samoupravljanje nikdar ni bilo tako živo, da bi se delavci lahko z razlogom počutili krive za slabe rezultate gospodarjenja. To občutje neodgovornosti za dosedanje gospodarjenje jih zdaj spravlja v stisko, ki se izraža ne samo v stavkah v podjetjih, temveč tudi v pohodih k skupščinam.
Zakaj prav k skupščinam? Zato pač, ker so delavci vselej nastopali nasproti gospodarjem. Oni nezmotljivo vedo, od koga lahko kaj zahtevajo, pa naj je njihovo znanje še tako pičlo. In — delavci iz Zmaja so takoj dobili vse, kar so zahtevah. Ne samo oni! Kajpak — zopet zaradi ljubega miru.
Kakor koli je ljudem v skupščinah zaradi tega neprijetno, res je, da je stavka vsekakor boljša od apatije, ki se je pri nas že tudi precej udomačila v obliki hedonizma (jej, pij in uživaj). Vse. kar teži k napredku. izboljšanju stanja in razmer, je vsekakor boljše od prepuščanja stihiji, nemoči, propadanju.
S tem pa smo pri nekdanji Kardeljevi tožbi nad nizko revolucionarno zavestjo množic in Marxovim razočaranjem nad angleškim proletariatom v času, ko je še kar dobro živel od izkoriščanja kolonij   
Viktor Širec
V ŽARIŠČU DOGODKOV
Zahodna Nemčija ima letos enoletni mandat predsedujočega v EGS (Evropska gospodarska skupnost) in vse kaže, da bo tudi to pripomoglo k tesnejšemu sodelovanju s SEV-om (Zveza medsebojne gospodarske pomoči, v katero so včlanjene vzhodnoevropske države). ZR Nemčija je daleč na prvem mestu med vsemi članicami EGS, kar zadeva blagovno menjavo s SEV-om, saj jo obvladuje s 40 odstotki, medtem ko je na primer V. Britanija udeležena le z 11 odstotki.
TIPANJA IN DOPOVEDOVANJA
Tako EGS kot SEV sta gospodarski skupnosti izrednih razmerij. Leta 1987 je znašala blagovna menjava med obema skupnostma okoli 65 milijard dolarjev.
V odnosih med EGS in SEV se ni nič spremenilo v vsej eri »vladanja« Brežnjeva v Sovjetski zvezi. Sele Gorbačov je — čeprav nekoliko pozno — spoznal, da bi bilo treba nekaj spremeniti v smeri večjega izvoza s tržišča
AFGANISTANSKI UPORNIKI SESTRELILI SOVJETSKE BOMBNIKE
Afganistanski uporniki so na letališču v Kabulu uničili osem
st V na tržišče zahodnoevropskih držav. Vse manj je namreč zadnja leta na zahodu vzhodnoevropskih avtomobilov, strojev itd. K takšnemu načinu razmišljanja je predvsem SZ kot vodilno državo v SEV-u pripeljalo tudi padanje cen nafte, plina in drugih surovin, ki so zelo pomembna postavka v sovjetski zunanji trgovini.
Zadnja med vsemi vzhodnoevropskimi državami je SZ šele
sovjetskih lovcev bombnikov SU-25 in s tem zadali najhujši udarec sovjetskemu letalstvu v osmih letih vojne. Kot sporočajo zahodne agencije, sklicujoč se na diplomatske vire v Kabulu, se je izvedelo, da so to diverzijo izpeljali že prejšnji petek ob zori, na še neznan način. Domnevajo pa, da so izstrelili raketo na eno izmed letal, v verižni eksploziji pa je ogenj zajel še druga oborožena letala na severozahodnem delu steze.
Prav tako se je izvedelo, da so afganistanski mudžahidi 16. junija sestrelili afganistansko transportno letalo in pri tem ubili kakih 30 do 40 afganistanskih vojakpv.
globus
LUKSEMBURG - Ministri Evropske skupnosti so se dogovorili, da bodo cene kmetijskih pridelkov v letih 1988/89 zamrznjene. S tem nameravajo zadržati povečevanje stroškov za kmetijske subvencije.
TOKIO — Japonska vlada bo kot pomoč držvant v razvoju do leta 1992 zagotovila skupno 50 milijard dolarjev.
VZHODNI BERLIN - V Vzhodni Nemčiji bodo rabili še dvajset let, da bodo do konca očistili najrazličnejšo razstrelivo iz druge svetovne vojne. To je bilo uradno rečeno ob nedavni nesreči, pri kateri sta izgubila življenje dva delavca, ko so iz nekega jezera potegnili tovor razstreliva. Samo s strelivom, ki so ga našli, ko so kopali temelje za novo berlinsko naselje Marzahn, bi lahko napolnili 40 železniških vagonov.
KUVAJT — Po mnenju arabskih finančnih strokovnjakov se bodo cene surove nafte na svetovnem trgu do sredine devetdesetih let podvoiile. To nai bi pomenilo silovit gospodarski razcvet za Kuvajt, Saudsko Arabijo, Bahrein, Katar in za Združene arabske emirate.
PRAGA — Kot je pred nedavnim povedal češkoslovaški obrambni minister Milan Vaclavik, bodo z gospodarsko reformo uveljavili načelo gospodarskega računa tudi v vojaških proizvodnih organizacijah.
ANKARA — V turškem mestu Ka-tak je zemeljski plaz pokopal preko 300 ljudi.
VARŠAVA — Poljska vladaje pod pritiskom različnih alternativnih družbenih gibanj sklenila, da bodo mladi ljudje v izjemnih primerih služili vojaški rok v civilnih službah. Rok služenja se bo s tem povečal od enega na dve leti. Prednost za takšno služenje vojaškega roka bodo imeli tisti, ki orožje zavračajo iz verskih razlogov.
NEW YORK — V osrednjem delu ZDA že nekaj časa vlada strahovita suša, ki je ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
BUKAREŠTA — Zaradi škandala, ki je v Romuniji izbruhnil po odkritju strupenih odpadkov iz Liechtensteina v romunskem pristanišču Salina, je bila ob položaj vrsta ministrov in nekaterih drugih visokih funkcionarjev.
STOCKHOLM - Najnovejša teorija o umoru nekdanjega švedskega predsednika Olofa Palmeja trdi, da ga je spravila s sveta švedska varnostna služba, ker je nasprotoval vstopu Švedske v pakt NATO in ker je bil preveč radikalen borec za demokracijo in svobodo.
globus
predlanskim nekoliko liberalizirala možnosti za sodelovanje tujega kapitala v državi. Delno so decentralizirali zunanjo trgovino in dovolili vzpostavljanje neposrednih vezi sovjetskih gospodarskih organizacij s firmami v tujini.
Napovedi o obisku zahodno-nemškega kanclerja Kohla v Moskvi in sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova v Bonnu pomenijo vsekakor kaj več kot diplomatsko vljudnost. V sedežu SEV-a v Moskvi si ob nedavnem podpisu skupne izjave o uradnih odnosih, kar z drugimi besedami pomeni vzpostavitev diplomatskih odnosov med sedežem EGS v Bruslju in sedežem SEV-a v Moskvi, želijo predvsem sodelovanje pri vseevropskih projektih. Zahodna »Eureka« in vzhodni kompleksni program znanstve-no-tehničnega napredka držav članic SEV-a do leta 2000 naj bi imela po mnenju vodstva SEV-a enake smotre, in v tem sodelovanju vidijo vzhodnjaki možnost za skupne raziskave in izmenjavo rezultatov.
Drugo veliko pričakovanje držav SEV-a je na področju skupnih podjetij. Vzhod vidi v tem zlasti možnost za prodajo svoje proizvodnje na konvertibilne trge-
Približevanje SEV-a h gospodarski skupnosti Zahodne Evrope pa ima najbrž še en namen, povečati pritisk Bruslja na Washington, da bo ta slednjič bolj popustljiv pri omejitvah za prodajo strateške elektronske in drw ge tehnologije na Vzhod. Doseči to pa je za razvoj držav članic SEV-a velikega gospodarskega pomena.
STRAN 2
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na skupnem pogovoru so se sestali predsedniki svetov in skupščin krajevnih skupnosti ter krajevnih organizacij socialistične zveze mesta Murska Sobota in razpravljali o obnovi gledališke dvorane s pomožnimi prostori v soboškem gradu. Načelno so podprli akcijo kulturnikov in iniciativnega odbora, vendar KS v celoti ne bodo mogle pokriti vseh stroškov predvidene etapne gradnje. Predlagali so, da se prouči možnost-povečanja prispevne stopnje, saj so z referendumskim programom natančno opredeljene obveznosti KS in občanov Murske Sobote. Tudi z nabiralnimi akcijami v OZD in KS, licitacijo umetniških del in raznimi koncerti bi se dalo zagotoviti znatni del sredstev.
MURSKA SOBOTA — Pri dijaškem domu je bil v petek zvečer pogovor med predstavniki krajevne skupnosti in KK SZDL Tu-ropolje ter občanov s predstavniki sedeža naselja zvezne mladinske delovne akcije Goričko 88. Namen pogovora je bil, da se zmenijo o nekaterih zadevah iz brigadirskega življenja, predvsem pa o tem, da ne bi tudi letos prihajalo do negodovanj občanov tega dela Murske Sobote, ker je naselje brigad skoraj sredi mesta.
MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu OK SZDL so obravnavali osnutek vzorca pravil krajevne konference socialistične zveze. To je nujno, ker je zadnje čase prišlo do nekaterih sprememb, do sprememb v volilni zakonodaji pa bo prišlo v kratkem. Ob tej priložnosti so govorili tudi o nadaljnjih aktivnostih sveta v letošnjem letu, ki ga spričo zaostrenih političnih razmer čaka obilica dela.
LENDAVA — Ob letošnjem dnevu samoupravljalcev — 27. juniju — je bila v Indipu slovesnost, na kateri je govorila predsednica občinskega sveta ZSS Marija Dobrijevič. Posebej je omenjala pomen socialnih programov, o čemer so govorili na zadnji seji republiškega sveta ZSS. Za kulturni program pa so poskrbeli člani kulturnega društva iz Medžimurske tekstilne tovarne iz Čakovca.
LENDAVA — Podobno kot pred dnevi na seji izvršnega sveta so tudi na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Lendava menili, da nujna racionalizacija v izvajalskih organizacijah samoupravnih interesnih skupnosti, kajti denarja za vse prvotne načrte ne bo dovolj. Sicer pa so sklenili, da z ukrepi za zdaj ne kaže prehitevati, ampak počakati na predloge republiškega izvršnega sveta.
LENDAVA — Na skupščini občinske raziskovalne skupnosti so sprejeli sklep, da bodo z 12 milijoni sofinancirali raziskovalne projekte, ki so jih prijavili Gorenje Varstroj, Primatov tozd Skladiščna oprema, Elektrokontaktov tozd Elektromaterial in Veterinarska postaja Lendava. V razpravi so ugotovili, da mnoge organizacije združenega dela še vedno ne namenjajo ustrezne pozornosti razvoju novih proizvodnih programov. Tokrat preseneča izostanek Ine Nafte.
do tedna
Na Madžarsko
zaenkrat še ,po starem'
Pisali smo, da se s L julijem obeta ukinitev obvezne menjave dinarjev v forinte na madžarskih mejnih prehodih in da naj na Madžarskem sploh ne bi več menjavali dinarjev, temveč da bi jugoslovanski potniki morali pač imeti s sabo devize ali pa, kot predlaga madžarska stran, naj bi pri nas uvedli forint čeke (recipročno z dinarskimi čeki na Madžarskem).
Kot smo dobili sporočilo z Republiškega komiteja za informiranje, pa bo do spremembe prišlo šele po dokončni uskladitvi stališč o tem vprašanju na obeh straneh. Zvezni izvršni svet je 9. junija sicer že obravnaval madžarski predlog, vendar ni sprejel dokončnega stališča.
Letos je že 20. obletnica uvedbe te > nesrečne obvezne menja-ve<, ki sicer v letih 1979/80 ni bila v veljavi. Predvsem SR Slovenija pa od leta 1981 nenehno opozarja na negativne posledice, ki jih ima ta ukrep pri razvijanju sodelovanja z obmejnimi župnijami, zlasti pa še za stike pripadnikov narodnosti z matičnim narodom — porabskih Slovencev s Slovenijo in prekmurskih Madžarov z Madžarsko.
In zakaj pri nas ne uvedemo forint čekov ali obvezne menjave
Razstava in prodaja spominkov
oblikovalci, obrtniki, društva, aktivi... Poleg izdelkov domače in umet ne obrti bodo razstavljali tudi razglednice, lepake, nalepke, PrlP°nkc’ stare zemljevide, likovna dela in grafične kulinaričnega značaja, izdelki pa so lahko iz raz i klo, glina ličie keramika, vosek, platno, šibje, slama).
Strokovna’komisija bo ocenjevala stopnjo in kak°v^ izvirnost glede na kulturno dediščino, kakovost tzdelka delave, skladnost vseh sestavin, kulturno vrednost za turistično ponudbo in estetsko ter vzgojno vrednos Raz sta va bo v avli hotela Radin med radenskim tunst= tednom od 10. do >7. julija 1988. Razstava in prodaja turističnih spomin	. J J
od 10. do 17. ure.	bp
— PRIJAVNICA
IME:........
PRIIMEK: . .
STAROST: ..
VIŠINA: ....
TEŽA:.......
NASLOV:. . .
> rijavmco za izbiro lepotice Modre noči po ljM( možnosti v kopalnem kostimu) na našlo' • najkasneje do torka, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za Modro noc, najKasniji
5- julija 1988.
za madžarske potnike? V prvem primeru bi na naši strani prišlo do velikega primanjkljaja (deficita), saj je število jugoslovanskih državljanov, ki potujejo na Madžarsko, 2,5-krat večje od števila madžarskih turistov. Učinki možnega protiukrepa (obvezna menjava forintov v dinarje) pa bi bili neučinkoviti, saj večina madžarskih turistov prihaja k nam organizirano in bi bili torej izvzeti iz obvezne menjave. Forinte, ki bi jih na ta način odkupili, pa bi lahko na zahodnem denarnem trgu prodali z veliko izgubo (ob 70-odstotnem diskontu).
Zaenkrat boste torej na Madžarsko potovali še po starem. S potnim listom boste morali zamenjati 34.000,— dinarjev, z maloobmejno prepustnico pa 17.000.— dinarjev, dobili pa boste 760 oziroma 380 forintov.
Jože Graj
Doma pretanka gradbena pogača
Kazalo je, da bo letošnja prva polovica leta za Splošno gradbeno podjetje Pomurje precej slabša, kot kažejo rezultati polletnega gospodarjenja. Vsi izračuni sicer še niso gotovi, vendar pa je očitno, da bo znašal celotni prihodek več kot 1.700 milijard dinarjev, vsi indeksi pa bodo zelo visoki. Kljub vsemu pa v nagrajevanju zaposlenih niso uspeli ujeti občinskega povprečja, saj zaostajajo za okrog 12 odstotkov. To je seveda za delavce nespodbudna ugotovitev, saj bi morali glede na težke delovne razmere zaslužiti več. Nekateri so to nezadovoljstvo pokazali tudi s krajšo prekinitvijo dela, k čemur pa so prispevali še drugi razlogi. Še dobro, da jim glede na
SOLSKE POČITNICE
SO TU, ALI BO NESREČ VEČ?
Po podatkih z uprave za notranje zadeve v M. Soboti je bilo
zadnjih tednih veliko prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci. Največkrat se otroci pripeljejo na cesto, ne da bi se prepričali, ali to lahko varno storijo. Lepo vreme je, otroci se radi vozijo s kolesi, nekateri čelo s kolesi z motorjem, ne da bi pomislili, da s svojim nepravilnim ravnanjem ogrožajo sebe in druge. Posledice takšnih prometnih nesreč so po navadi hude, zlomi rok in nog, pretresi možganov in podobno. Začele so se šolske počitnice, otroci bodo imeli več časa za zabavo, med katero sodi tudi kolesarjenje. Starši bi morali v tem času bolj paziti na svoje otroke ali pa jim nenehno svetovati, kako naj ravnajo na cesti, da ne bi povzročili prometne nezgode. Samo v minulem tednu je bilo pri nas 20 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeležnih 16 otrok. Mar to ni dovolj tehtno opozorilo, naj bomo budnejši?
Jani D.
Zaradi krize, v kakršni se je znašla živinoreja, so rejci že dalj časa zahtevali višje odkupne cene. Njihovi zahtevi sta se pridružili tudi Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine, vendar je bilo potrebno precej časa, da so rejci in mesarji končno le uspeli najti skupni jezik. Pa ne povsem do konca, saj so odkupne cene v nekaterih slovenskih klavnicah še vedno pod tistimi, ki sta jih zahtevali obe omenjeni zvezi. Kaže, da so najdlje tokrat prišli v ABC Pomurka, kjer plačujejo kilogram žive teže goveda ekstra kakovosti po 2.581 dinarjev, poleg tega pa rejci, ki pitajo za izvoz, dobijo še 522 dinarjev izvoznih spodbud za kilogram žive teže.
Ob višjih cenah še vedno pod ceno
Prav tako naj bi se spremenila tudi odkupna cena mleka. Rejci zahtevajo za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče 500 dinarjev in kaže, da bodo s tem predlogom tudi uspeli. Za to ceno se je že pred skoraj dvema tednoma odločil tudi odbor za mlekarstvo pri živinorejski poslovni skupnosti, pomisleke pa imajo mlekarji, saj bi se v povečanjem odkupnih cen morali
MI ZA TO NISMO PRISTOJNI...
Lendavska cesta v mestu Murska Sobota je gotovo ena od najbolj obremenjenih prometnic, zato je toliko bolj nerazumljivo, da še danes ne deluje semafor na križišču z Gregorčičevo ulico, čeprav je bil postavljen že pred leti. Tako zjutraj, ko se začne delavnik, nastajajo prave kolone vozil na obeh straneh omenjenega križišča, ker je Lendavska cesta prednostna. S semaforjem, ki bi urejal cestni promet, bi se nedvomno izognili nepotrebni gneči in nestrpnosti voznikov, ki si zdaj težko utrejo pot na glavno cesto. In ker je tu najgosteje naseljen blokovski del Murske Sobote, bi kazalo čim prej poiskati ustrezno rešitev! Podobno velja za bližnjo Gregorčičevo ulico,
—SPIDVEJ-----------—
HORVAT DRUGI V DRŽAVI
V Krškem je bila četrta dirka v spidveju za državno prvenstvo. Lendavčan Horvat je bil tokrat četrti, njegov klubski kolega Mat-jašec pa sedmi. Po štirih dirkah je v skupni uvrstitvi Horvat na odličnem drugem mestu, le 4 točke za vodilnim Pavlicem. Hkrati je bila v Krškem tudi zadnja, tretja dirka republiškega prvenstva v spidveju. Tudi tokrat je Horvat zasedel četrto mesto in je v končni razpredelnici tretji, Matjašec pa se je s šestim metom uvrstil na solidno četrto mesto.
M. J.
sprejete ukrepe zvezne vlade osebnih dohodkov ni treba vračati.
Za pomurske gradbince je postala gradbena pogača v ožji okolici že zdavnaj pretanka. In tako so tudi delavci SGP Pomurje raztreseni po številnih gradbiščih v Jugoslaviji, delajo pa tudi v tujini.
Največji objekti, ki jih letos gradijo, so fizioterapija v Moravskih Toplicah, poslovno-stano-vanjska stavba v Murski Soboti, razvojni center pri sozdu ABC Pomurka v M. Soboti, tovarna Tehnocolor v Zagrebu, hladilnica v Djakovici in tovarna za predelavo zdravilnih rastlin v Dra-gašu. Na Madžarskem (v Budimpešti) pa gradijo poslovni center,
v
podražiti tudi mlečni izdelki. Povpraševanje po teh pa je, kot pravijo, že zdaj manjše in bojijo se, da bodo s še višjimi cenami izgubili jugoslovansko tržišče. Zato se bo potrebno dogovoriti za kompenzacije, sredstva za to pa naj bi zagotovila republiška samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane.
Po vsem tem položaj na pod
kjer veliki tovornjaki s prikolicami pred tamkajšnjo carinarnico resno ovirajo varnost cestnega prometa. Po tej ulici pa hodi tudi veliko otrok v šolo. V krajevni skupnosti Lendavska, ki je po številu prebivalcev največja v Murski Soboti, pa že nekaj časa opozarjajo tudi na problem nepravilnega parkiranja avtomobilov na pločniku pred upravno zgradbo ZGEP Pomurski tisk.
V grenko jabolko so končno zagrizli tudi člani komiteja za SLO in DS v KS Lendavska in naslovili vprašanja tistim, za katere so upravičeno menili, da so odgovorni za njihovo reševanje. In kakšno razočaranje, ko so dobili odgovore: »Mi za to nismo pristojni!« Mar se bo re»morala
Brigita Bavčar
Jf
1 ”
Članice Društva prijateljev mladine v Bakovcih so se potrudile in za sejem ob krajevnem prazniku naredile kar 250 ljubkovalnih igračk. Zanimanje je bilo veliko in police so se hitro praznile, to pa je najlepša spodbuda za nadaljnje delo.
katerega pogodbena cena znaša 21,5 milijona nemških mark.
Pa do konca leta?
»Menimo, da bo stanje nekoliko slabše kot. v prvem polletju, ker je vse manj sredstev za naložbe in imajo delovne organizacije tudi likvidnosotne težave. To pomeni, da si bomo morali še bolj prizadevati za pridobitev del širom po Jugoslaviji in na Madžarskem. Upam, da bomo uspešni na dražbah, čeprav to ne bo lahko, ker investitorji zahtevajo zelo kratke roke za izvedbo del. Tako bi včasih naenkrat potrebovali precej več delavcev in bi jih tudi lahko zaposlili, toda kasneje bi bili presežek. Tačas nas je v naši delovni organizaciji zaposlenih okrog 1100, blizu 100 delavcev iz drugih republik pa dela na naših gradbiščih začasno. To so predvsem kvalificirani zidarji in drugi delavci, ki jih doma ne bi mogli dobiti,« nam je ob obisku v delovni organizaciji SGP Pomurje med drugim povedal njen direktor Pavel Pongrac.
Jože Graj
Družabno srečanje
starostnikov
Za domom v Rakičanu je bilo v soboto družabno srečanje oskrbovancev s svojci, znanci in prijatelji ter nekdanjimi sosedi. Odziv je bil dober in ob zvokih harmonike ter nastopu folkloristov so se tako gostitelji kot gostje dobro počutili. Sodelovali so pri srečolovu, si ogledali razstavo ročnih del, med katerimi so prev-ladovalf puloverji Marije Kuhar in drugih varovank doma, ter se poveselili.
ročju odkupnih cen še ni do konca razčiščen, znano pa je, da so se v Sloveniji povečale premije za mleko in pitanje. Premije za pitanje veljajo od 1. junija in znašajo 280 dinarjev za nižinsko in 560 dinarjev za hribovita območja, kamor spada tudi Goričko in še nekatera območja v Pomurju. Za mleko bodo višje premije veljale od 1. julija, rejci na nižinskih območjih bodo za liter oddanega mleka dobili 25 dinarjev, na hribovitih območjih pa 66 dinarjev premije.
Kljub vsem tem ukrepom pa rejci še ne bodo v celoti pokrili stroškov prireje.
L. Kovač
zgoditi kaka večja prometna ali druga nesreča, da se bodo odgovorni zganili? Člani komiteja za SLO in DS v krajevni skupnosti Lendavska pa ob začudenju nad otopelostjo odgovornih organov predlagajo pol zares in pol v šali nekaj konkretnih rešitev. Poglejmo njihove pogruntavščine: če ni odgovornega za urejanje parkiranja, bi denarne kazni za nepravilno parkiranje odslej pobirali pripadniki narodne zaščite iz te krajevne skupnosti. Z zbranim denarjem bi lahko uredili parkirišča za tovornjake in osebna vozila pred Pomurskim tiskom, pa še občinski upravni organi bi jim bili hvaležni za njihovo velikodušnost. V resen razmislek vsem!
Milan Jerše
Harmonikarji, dobimo se na Jeruzalemu
Harmonikarji, vabimo vas v gostišče na Jeruzalemu, na 4.območno srečanje za Zlato harmoniko Ljubečna, ki bo 16. julija 1988, ob 14. uri.
Vsi, ki igrate na diatonično harmoniko (frajtonerico) in se želite pomeriti v spretnosti igranja in predstaviti izvirno domačo skladbo, se oglasite na Radiu Murska Sobota, Titova 29/1, Murska Sobota. Prijave sprejemamo do 11. julija 1988 tudi pisno ali po telefonu 21 383 ali 21 064.
Prijave sprejema tudi gostišče Jeruzalem, telefon 062 714 104. Vabljeni k sodelovanju!
Družabno srečanje je bilo priložnost za pogovor s predsednikom društva upokojencev soboške občine Dušanom Devetakom, ki je izpostavil dobro sodelovanje, predvsem tradicionalno udeležbo pevcev in godcev ter nudenje pravne in zdravstvene pomoči članom društva. Teh je že 3342 in iz dneva v dan se včla-njajo novi, že vsa leta pa je tesna vez tudi z domom. Socialna delavka Violeta Žabota je povedala, da je v domski oskrbi 273 sta
rostnikov, tisti, s katerimi smo se pogovarjali, pa so se ugodno izrazili o domskem varstvu. Tako je upokojeni kemik Milan Puncer iz Ljubljane prišel v rojstno Prekmurje v domsko oskrbo zato, ker je slišal, da je boljša kot drugod. O tem se je zdaj tudi sam prepričal, svoje zadovoljstvo nad prehrano in nego pa sta izrazili tudi Verona Lebar in Barbara Unger iz Lendave, kjer kljub najvišjemu odstotku starostnikov v strukturi prebivalstva še vedno nimajo doma, ki bi ga potrebovali tudi zaradi narodnostno mešanega območja in dvojezičnosti. Novogradnja bi pomenila sprostitev domskih kapacitet v Rakičanu, kjer prizidka ne bodo gradili, povpraševanje po oskrbi, predvsem pa negi bolnikov med starostniki pa je iz dneva v dan večje.
Čeprav obstaja med starejšimi ljudmi zadržek pred domsko oskrbo in jim je ljubše, če zanje skrbijo svojci, je to v primerih, kadar gre za nepokretne in bolnike med njimi, težko. To nam je potrdila izkušnja svojca Jožeta Gopeka iz Turnišča, ki že dolga leta živi v Kranju, njegova mati pa je doma, dokler ni obnemogla in je bila potrebna nege, zdaj pa le še oskrbe, saj si je v nekaj mesecih v domu oskrbovancev opomogla.
Srečanje s starostniki in njihovo s svojci ter znanci je bilo prijetno, zato si želijo čim več podobnih na jesen življenja, ko je osamljenost močnejša kot v drugih obdobjih in občutljivost velika. Večina sogovornikov je namreč poleg zadovoljstva z oskrbo izrazila prizadetost ob razlogih, ki so botrovali njihovemu prihodu v dom.
V trikotniku uboganja in krogu skrivnosti
Pred dnevi je na Janževem Vrhu zbranim predstavnikom medobčinskih gospodarskih zbornic za Pomurje in Podravje, sozda ABC Pomurka, delovnih organizacij Agroservis in Avto-radgona predaval dr. Matjaž Mulej, razvojni ekonomist z mariborskega Vekša. Tema: iskanje stičnih točk med sistemom IPOK (kompleksni sistem integriranja, planiranja, oblikovanja in krmiljenja proizvodnje) zahodnonemške Zveze za študij dela, časa in organizacijo proizvodnje, bolj znane kot REFA, in metodo USOMID, to je metodo usmerjene, sistematične, organizirane, množične inventivne dejavnosti, ki sojo razvili na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru. Organizator seminarja o tem, kako do integrirane, racionalne, tržno organizirane organizacije (z okrog 30 udeleženci) je bila radgonska Avto-radgona v sodelovanju z Refi-nim svetovalcem iz Miinchna, našim zdomskim strokovnjakom Dušanom Plohlom.
V dveh ali treh nadaljevanjih bomo objavili Mulejev ustvarjalni dialog s seminaristi, predvsem iz Agroservisa in Avto-radgone, kjer so s spremenljivo srečo začeli uvajati 1 pokov sistem. Čeprav so nekatera spoznanja avtorja študij Ustvarjalno sodelovanje od zasnove do uspešne prodaje izdelka (z dr. Gabrijelom Devetakom) iz leta 1985 in Inovativno poslovanje (s skupino 18 soavtorjev) iz leta 1987 pomurskim gospodarstvenikom delno že znana, se nam zdijo tačas še posebno aktualna. (Zavoljo lažjega razumevanja in preglednosti uporabljamo kratice MM = Matjaž Mulej, AS = Agroservis in AR = Avtoradgona.)
KAKO ULOVITI IN PREHITETI KONKURENCO’
MM: V čem vidite vire problemov, na katere ste naleteli? Ali bolj v zanesljivosti vaših delavcev, vašega znanja in izhodišča pri nastopanju na trgu, ali bolj v špekulativnosti vse do — v skrajnem primeru — zlorabe trenutnih možnosti ali vplivov?
AR: Po moje so vzroki v tem drugem.
MM: Je za medsebojne odnose bolj značilna moč argumenta ali bolj argument moči?
AS: Pri nas je trenutno značilno, da delamo preko argumenta moči.
MM: To je seveda tesno povezano z normalnim pojmovanjem klasičnega tipa, kaj je organizacija. Glede na to, da ste prej dejali, da imate linijsko, bi zdaj morali iti v razpravo. To je neposredno povezano in je tudi normalno, da je tako. Šele šest let se empirično ve tudi iz svetovne literature, da to ni več najbolje. Ne gre za to, da komurkoli rečemo, baraba si, ampak za to, da iščemo pot naprej na osnovi novih spoznanj; da konkurenco ulovimo in prehitimo, da se posodobimo. Če nadaljujemo: je za nastanek problemov. ki jih imate, bolj značilna celovitost razmisleka, priprave in izdelave, ali bolj eno-stranost?
AS: Že prej sem omenil, da imamo slabo koncepcijo in se vrtimo v krogu, torej smo enostranski.
AR: Vsakdo izhaja s svojega, osebnega stališča .. .
MM:... in se težko združuje z drugimi. Torej moramo hitro dobiti odgovor na naslednje vprašanje. Se čutimo soodvisni ali drug od drugega neodvisni, ali je kdo od nas odvisen, ali smo mi od koga odvisni?
AS: Pri nas je med delavci že občutna soodvisnost, tja do srednjega menedžmenta. Toda v linijski organizaciji še vedno lahko nekdo vleče, češ, jaz sem vodja, ti pa moraš delati tako, kot pravim. Sodi, skratka, da sem od njega odvisen.
MM: Če se je tu začelo premikati, je dobro, kajti zelo hitro bomo prišli do komentarja. Je bolj običaj sodelovanje in upoštevanost sodelavcev — da
inouacije
so sodelavci, ne samo delavci — ali bolj monopolizem — v mednarodnih odnosih bi temu rekli kolonialna konkurenca — in neupoštevanost, da tudi drugi kaj vedo? Koliko je to povezano s tem, da obstaja dovolj jasen medsebojni vpogled v delo, ali da obstajajo skrivnosti?
AS: Pri nas so še vedno skrivnosti. Nekdo med odgovornimi dobi določene informacije, jih skriva ali posreduje samo en del informacije, ki bi morala biti celovita.
MM: Čim smo slišali, da se čutijo ljudje preslabo stimulirani, pomeni, da se z drugimi primerjajo in jim ni dovolj jasno, kaj drugi delajo, da bi lahko vedeli, zakaj je eden plačan tako, drugi drugače, ker je vpogled v procese prešibak. Malo konkretneje: kaj imate zapisano v statutu, kjer gre za organiziranost firme? Trikotnik uboganja z velikimi plotovi okrog posamičnih enot, ali sliko celotnega procesa poslovanja od prvega podatka za planiranje preko vseh treh logističnih ravnin do kibernetskega kroga, se pravi do knjigovodskih in vseh drugih podatkov, ki se povezujejo?
KOLIKO OPISOV DEL IN NALOG JE IZMIŠLJENIH?
AR: Po moje je to pri nas bistven problem, kajti vsak misli, da mora imeti vse v glavi. Večina meni, da je nepotrebno delo, če kaj daš na papir.
MM: Ne samo nepotrebno, ampak nevarno, ker mi potem lahko pogledajo pod prste. (Smeh) Lahko mi vidijo v možgane in ne morem več blefirati. V številnih organizacijah smo imeli velike probleme, preden smo to zlomili. Potem pa, ko se je pokazalo, da so iz tega, da smo prešli od skrivnosti na vpogled, nastale resne inovacije in resni dohodki, se je šele začelo lomiti. Ta teden sem zvedel za najnovejši rezultat v mariborskem Stavbarju. V dveh letih so z delovanjem v službi za inovacije — najprej so imeli tu zaposlenega enega, nato dva delavca — inovacijski dohodek dvignili na preko 16 odstotkov celotnega prihodka. Je to pomemben denar? TAM ima zadnja tri, štiri leta od 10 do 11 odstotkov celotnega prihodka v inovacijskem dohodku.
AS: Če imamo — kot pravite — skrivnosti, nimamo vpogleda v odgovornosti, naloge in pristojnosti, v neposreden sistem dela. Ne moremo nikogar kontrolirati in lahko pride do špekulativnosti, uporabe argumenta moči, enostranosti.
MM: Lahko pa ta vpogled imamo, pa ni zasnovan na moči argumenta. ker nismo dovolj procesno razmišljali o organizaciji, je dovolj procesno izpeljali, nismo izšli iz tega, da proces preštudiramo in potem postavimo trikotnik uboganja. Vpogled je lahko napačen. Koliko opisov del in nalog je izmišljenih, koliko pa takih, ki so procesno zanesljivo utemeljeni?
AS: Pri nas jih nimamo, ker so običajno opredeljene samo naloge.
MM: Koliko je potem prostora za ustvarjalnost, koliko za rutiner-stvo in brezbrižnost?
AS: Za ustvarjalnost praktično nič ali zelo malo.
MM: Koliko je med najpreprostejšimi delavci takih, ki niso sposobni toliko pogruntati, da bi si olajšali doseganje norme?
AS: Mislim, da je takih zelo malo.
MM: Koliko pa imate inovacijskega dohodka?
AS: Praktično nič.
MM: Kako je to združljivo?
AS: Nikakor.
MM: Direktor nima časa, ker piše. (Smeh) Zbira informacije, da bodo skrivnosti postale vpogleda-ne. (Smeh)
AR: Pri nas so nekateri zaposleni samo zaradi socialne varnosti. Ne zanima jih doseganje oz. preseganje norme, ampak samo socialno zavarovanje. ne zavedajo pa se,jda delajo škodo celotnemu kolektivu, ker njihovo osnovno sredstvo ni izkoriščeno.
(se nadaljuje) Branko Žunec
SKUPŠČINA TS ZA ŽELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET
Prednosti oprtnega sistema prevoza
Na tokratno razširjeno sejo skupščine temeljnega sisa za železniški in luški promet prometnega središča v Murski Soboti so povabili tudi predstavnike nekaterih večjih delovnih organizacij. Predstavili so jim sodobni oprtni sistem, to je način kombiniranega integralnega transporta s poudarkom na prevozu preložljivih zabojnikov po železnici. Tako so delovnim organizacijam Pomurja ponudili možnost sodobne transportne tehnologije, s katero bi lahko v kolektivih v precejšnji meri znižali stroške prevoza predvsem tam, kjer nimajo lastnih industrijskih tirov.
Kot je uvodoma dejal Jože Ju-ričinec, pomočnik direktorja Železniške transportne organizacije Maribor, se danes v svetu razvijajo in uporabljajo razni sistemi transporta, ki pri sodobnem gospodarjenju omogočajo tehni-čno-tehnološko in gospodarsko
povezanost med procesi proizvodnje in razvoza blaga. Eden takšnih sistemov je tudi oprtni si-
ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ETNIČNEGA OZEMLJA
Vse o občini
Lendava
Slovenski narodopisci (etnologi) so se pred nekaj leti lotili zahtevnega dela: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje. Opis krajev nastaja postopoma — po posameznih občinah. Doslej je izšlo 9 knjig, od tega so v štirih pomurske občine, v eni pa je obdelano Porabje. Nazadnje, te dni, je izšla knjiga o lendavski občini, ki jo je, enako kot za preostale tri pomurske občine, pripravila prof. Fanči Šarf iz Ljubljane. Tako je predstavitev severovzhodnega dela Slovenije končana.
Čeprav opis predvsem temelji na pisnih virih, je avtorica še sama zbrala veliko gradiva, zato je vrednost knjižice, ki obsega 170 strani, toliko večja. V delu je izredno veliko podatkov. Bralec jih najde v tehle poglavjih: Opredelitev območja, Notranji ustroj območja, Demografski razvoj območja. Gospodarski razvoj območja. Spreminjanje poklicne sestave prebivalcev,. Uvajanje novosti. Razkroj in stopnja ohranjanja tradicionalne kulturne podobe ... Ob skupni obdelavi celotnega območja in njegovih značilnosti na različnih odročjih je avtorica še posebej proučila tri izbrane kraje: Kobilje (kot odmaknjeno vas), Brezovico (kot vas nekje v geografski sredini občine) in Dolino (da je lahko temeljiteje proučila vpliv industrije iz Petišovec). V knjigi smo med drugim prebrali, da je Lendava postala mesto že 1867. leta, ko je dobila mestne pravice, in daje bila do prve svetovne vojne gospodarsko, politično in kulturno središče jugovzhodnega dela Prekmurja. Bila je večja od Murske Sobote.
Š. Sobočan
LENDAVA
Lepila bodo izvažali
Eden največji izdelovalcev lepil za potrebe pohištvene in-dustrijt^Jn^ industrije ivernih plošč pri nas je v Petišovcih. Letna zmogljivost izdelave umetnih lepil znaša 90 tisoč ton. Znani so problemi okrog prodaje lepil na domačem tržišču. saj kupci zaradi dam-pinških cen lepila uvažajo iz Vzhodne Evrope.
Tačas potekajo pogovori o izvozu lepil v Zvezno republiko Nemčijo. Atesti so že narejeni. pokazali pa so. da so domača lepila povsem enakovredna in ustrezajo evropskim standardom. Če bo prišlo do podpisa pogodbe, bo Ina Nafta Lendava izvozila na zahod-nonemško območje letno 20 tisoč ton lepila. Pogodba naj bi veljala pet let.
Jani D.
stem transporta, to je prevoz cestnih tovornih vozil po železnici na večjem delu skupne transportne poti. V bistvu gre za kombinacijo transportnih storitev cestnega in železniškega prometa z uporabo njihovih prednosti. Za zdaj se oprtni sistem transporta opravlja pri nas le na območju Železniškega gospodarstva Ljubljana, in sicer na relaciji Ljubljana-Miinchen. Zaradi svojih prednosti, kot so znatno znižanje stroškov, ni potrebno vlečno vozilo na polpriklopniku in drugo, zavzema vse pomembnejše mesto v notranjem in mednarodnem integralnem prevozu. In ker bodo v kratkem tudi možnosti za vključevanje v ta sodobni transportni sistem po železnici v Pomurju, bodo v marsikaterem kolektivu morali resno' razmišljati o uvajanju te sodobne tehnologije-
PLAČILA IN MOŽNOSTI ZDRAVSTVA
Pomurskemu zdravstvu bi bila bolj kot ukrep družbenega varstva gotovo dobrodošla dobra vila, ki bi s čarobno paličico rešila nakopičene probleme, med katerimi prevladujejo materialni. Ker pa ni čas pravljic, ampak je resnica taka, da zaradi pomanjkanja sredstev grozi razpad celotnega sistema zdravstva, so bila med sprejetimi ukrepi za prilagoditev programa zdravstvenega varstva gmotnim možnostim v Sloveniji na zadnji skupščini republiške zdravstvene skupnosti sprejeta povišanja doplačil.
Od 1. julija so prispevki za zdravstvene storitve naslednji: prvi pregled pri splošnem zdravniku 4.000 dinarjev, trije nadalj-
RAZMIŠLJANJA OB PLAKATU
Tudi v Murski Soboti so se pojavili plakati z napisom Janšo za predsednika, čeprav so dali mladi soboške občine v predkandidacijskem postopku prednost kandidatoma Kosu in Školjču. Slednjemu, Jožetu Školjču, so dali prednost tudi pri zadnji odločitvi na seji predsedstva, kjer so pooblastili delegata za glasovanje na volilno-programski konferenci ZSM Slovenije, 30. junija letos.
Zgoraj imenovane plakate pa so v Soboti izobesili študentje iz Prekmurja, ki študirajo v Mariboru in Ljubljani, kjer se je njihova univerzitetna konferenca ZSMS odločila, da kandidira Janeza Janšo. Kot vidimo na pričujoči fotografiji, pa so bile tudi različne reakcije na izobešen plakat v podhodu Ljubljanske banke, kjer so nekateri mimoidoči »prispevali« svoje dodatno besedilo: Ali se spominjate Trsta ’53!
Filip MATKO
Friziranje ali manipuliranje z osebnim in javnim mnenjem (2.)
Na osnovi popisa prebivalstva iz leta 1981 je v Pomurju nekaj čez 130 tisoč prebivalcev. Med njimi je več tisoč (!) tistih, ki sodijo v kategorijo mladincev in mladink, kar pomeni, da se (naj bi se!?) njihovo najvišje vodstvo, v danem primeru sekretariat Medobčinskega sveta Zveze socialistične mladine Slovenije za Pomurje, opredeljuje v njihovem imenu; še posebej, če gre za tako občutljivo in za demokratičnost naše družbe usodno vprašanje, o kakršnem govori sestavek. Je to začetek načrtovanih aretacij v Sloveniji?, objavljen 9. junija v 21. številki Vestnika. Med take vrste opredeljevanjem in »frizi-ranjem ali manipuliranjem z osebnim in javnim mnenjem« pa zna biti često le en korak, mar ne, Nikola Belamarič!? Osebno sem pri nastajanju prispevka meril na prvo, torej na opredeljevanje.
Zapisano je, da »se velik del pomurske javnosti v bistvu pridružuje zahtevam sekretariata MS ZSMS« — te so v sestavku objavljene — tičejo pa se zadnjih aretacij in zapiranj pri nas (primer Janša—Tasič—Borštner). Torej jasno in razločno: »velik del pomurske javnosti«, ne pa — kot mi podtika N. B. — »velike večine pomurske javnosti«. Če sem nadaljeval, da smo'se o tem »mogli prepričati v treh urah nekoliko prilagojenega ponedeljko-
Sicer pa delegati tudi tokrat niso mogli mimo težavnega položaja v železniškem gospodarstvu, kjer je zdaj skoraj vsaka naložba negotova. In to kljub temu, da so železničarji skoraj povsem uresničili obsežen program notranjih ukrepov. Poglavitni vzrok za doslej najtežje gospodarske razmere v železniškem gospodarstvu pa je neuresničena politika cen, ki so pod administrativnim nadzorom. Položaj je že tako zaostren ob vse višjih izgubah in železniško gospodarstvo drvi neizbežnemu polomu naproti. Po drugi strani pa ni niti toliko denarja, da bi lahko zaprosili za tuja posojila. Seveda pa železničarji ne bežijo tudi pred svojimi pomanjkljivostmi, pri čemer imajo v mislih produktivnost, organizacijo dela in rentabilnost.
Milan Jerše
nji pregledi pri splošnem zdravniku 2.000 dinarjev; prvi pregled pri specialistu 8.000 dinarjev, trije nadaljni pa po 3.000 dinarjev; obisk zdravnika na domu na zahtevo bolnika 10.000 dinarjev; zdravila na recept 4.000 dinarjev; nemedicinski del oskrbnega dne v bolnišnici in Zdravilišču za prvih IS dni 8.000 dinarjev na dan, medicinske storitve r bolnišnici za ves čas zdravljenja 20.000 dinarjev; zdravljenje zob 40 odstotkov cene, snemna in fiksna protetika 60 odstotkov cene.
Plačila zgoraj navedenih participacij je oproščenih približno štirideset odstotkov prebivalstva, med njimi tudi vsi tisti, ki ga ne zmorejo iz socialnih razlo-
vega sporeda na radiu Murska Sobota« (bilo je to 6. junija), ni naključje, res pa je, da bi bilo bolj točno: »smo se mogli ponovno prepričati«. Ta ponovno namreč med drugim zadeva javno kmečko tribuno v Ljutomeru v četrtek, 2. junija, kjer je kakih 300 zbranih kmetov in kmetic plebiscitarno »izrazilo solidarnost in protest zoper zadnje aretacije in zapiranja pri nas ter se zavzelo za dosledno spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ter javnost dela organov za notranje zadeve in vojaških organov.« Torej še en del pomurske javnosti, dalo pa bi se našteti še več podobnih ravnanj na organiziranih shodih in sestankih.
Posneli smo in ponovno poslušali, kar je povedal po telefonu N. B. »Težko je dati kakršno-
r— - KRNCI----------------------—-
ZA SAMOPRISPEVEK
V Krncih, edini manj razviti vasici v krajevni skupnosti Martjanci, si predvsem v zadnjem obdobju na vse načine prizadevajo, da bi se izkopali iz zaostalosti. Z združenim delom in denarjem so poskrbeli za napeljavo šestih telefonov, zdaj pa se zavzemajo za posodobitev ceste do Sebeborec, popravilo mostu, obnovitev vaškega doma in uresničitev nekaterih drugih komunalnih nalog. Da bi šlo vse hitreje, so se v nedeljo na referendumu odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, s katerim naj bi za te namene v prihodnjih petih letih zbrali okrog 600 milijonov dinarjev, sprejeli pa so tudi delovne obveznosti. Za samoprispevek se je odločilo vseh 48 volilcev.
V nedeljo se dobimo na Vaneči!
Osrednja proslava ob dnevu borca v soboški občini bo v nedeljo, 3. julija, ob 10. pri Domu borcev in mladine na Vaneči. Gre za že tradicionalno srečanje borcev in mladine, ki se jim bodo pridružili brigadirji republiške mladinske delovne akcije Goričko 88, člani zveze rezervnih vojaških starešin, pripadniki teritorialne obrambe, člani taborniških in družbenopolitičnih organizacij ter skupnosti, seveda pa še številni občani. Po krajšem nagovoru bo sledil priložnostni kulturni program, nato pa bodo dan. borca proslavili z ljudskim rajanjem.
M. J.
, gov. Pri tem imajo. občinske zdravstvene skupnosti možnost (tako kot doslej) vsakega uporabnika, ki ni oproščen participacije, posebej obravnavati in ga zaradi slabega gmotnega položaja oprostiti plačila.
Kljub sprejetim ukrepom in povišanim doplačilom pa bo zdravstvo še naprej v denarnih težavah, na katere vplivajo nova bolnišnica in sredstva za njeno vzdrževanje, pa tudi dejstvo, da je šla medicina naprej z mnogo hitrejšimi koraki kot gospodarstvo, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov caplja na mestu, da ne načenjamo tabu teme našega vsakdanjika o zgrešenih političnih odločitvah.
Brigita Bavčar
koli mnenje, ker še ni uradnega sporočila. Strinjam pa se, da se — prav tako kot je rezoniral Čeka — tovariši, ki vodijo postopek, ravnajo po naši ustaviin zakonodaji. Informacija mora biti prava, točna, temeljita in, kar je najvažnejše, pravočasna. Sporočilo naj bo čimprej dostopno javnosti, brez da bi karkoli tajili ali da bi postala uradna tajnost; ne sme biti manipulacij.« Tako je govoril N. B. in sprašujem se, kje oz. v čem naj bi bilo »friziranje ali manipuliranje z osebnim in javnim mnenjem?« Morda pa se je treba ob prekaljenem aktivistu in pogostem razpravljalen na javnih mestih vprašati, če nista v ozadju oz. v igri njegov vrat in/ ali hrbtenica. Kaj simbolizira prvo in kaj drugo, najbrž ni treba pojasnjevati! Branko Zunec
STRAN 4
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
Zbirališče mladih
LENDAVA
Za ljutomersko kopališče skrbi Krajevna skupnost Ljutomer. Zgradili so ga pred 14 leti (odprto je bilo leta 1975) in v teh letih vložili veliko denarja v obnovo in vzdrževanje. Načrt, ki so ga dobili najprej, je bil podoben kot za lendavsko kopališče, vendar so ga morali zaradi pomanjkanja denarja kar pošteno oklestiti. Ce
LJUTOMER
narj
__________Tanji objekti do letos dovolj, pa z njimi več niso zadovoljni še tako nezahtevni kopalci, kot so mladi.
so
do sedaj pa je bilo potrebno marsikaj zamenjati.
Tudi ljutomersko kopališče ima na voljo čez dva hektarja površin, tako da bi lahko zgradili še igrišča za tenis in košarko. Če ne drugega, bodo gotovo kupili mize za namizni tenis, kajti sedaj je kopalcem v Ljutomeru na voljo samo plavanje. Se letos bodo pri vhodu
Anton Hvalec in Geza Horvat si ogledujeta novo strojno opremo.
Geza Horvat, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ljutomer, je dejal: »Za našo krajevno skupnost in za celotno občino pomeni to kopališče zelo veliko, saj ni nikjer v bližini letnega bazena. Tu se poleti zbirajo mladi iz raznih krajev občine, veliko pa je tudi takih kopalcev, ki se po naključju pripeljejo mimo in se ustavijo v kopališču. (Samo ljutomersko kopališče je primerno označeno že ob glavni cesti). Okolica je lepo urejena, voda vedno čista in nasploh je to eden najčistejših bazenov. Njegova napaka ie le, da je premajhen.«
Poleti je v ljutomerskem kopališču povprečno od 600 do 1500 kopalcev. Na voljo imajo olimpijski (55 x 25 metrov) in otroški bazen, gostinski objekt, s katerim upravlja trgovinsko podjetje Vesna, kabine za preoblačenje in sanitarije. S kopališčem ne morejo dobiti sredstev, ki so potrebna za vzdrževanje, saj enostavno ni dobička. Ljutomersko kopališče je določeno za objekt občinskega pomena, zato dobijo od občinske komunalne skupnosti določena namenska sredstva (letos 12 milijonov dinarjev), vendar to še zdaleč ni dovolj za kritje vseh stroškov. Pomagajo si s sredstvi trgovskega podjetja Vesna in denarjem, ki ga dobijo od prodaje vstopnic. Anton Hvalec, tajnik KS Ljutomer, je povedal, da so letos obnovili dotrajane cevi in strojni del, za kar so porabili 9 milijonov dinarjev. Delo je opravil Cevovod Maribor, ze
uredili nove garderobne omare (s sredstvi starega krajevnega samoprispevka).
Bazen je premajhen za vse kopalce, ali torej načrtujejo gradnjo novega? Do 90. leta gotovo ne, je odgovoril Anton Hvalec. Predsednik Sveta KS pa je pripomnil, da bi bilo res dobro že sedaj razmišljati o tem. Do 90. leta bi lahko pri-
Geza Horvat, Ljutomer: »Ljutomersko kopališče je kopališče mladih. Dodatnih prireditev ne načrtujemo, ker nimamo urejenih drugih objektov in površin. Veliko skrbi nam povzroča Konus s sajami iz bližnjega dimnika.«
pravili idejne predloge, zanje navdušili občinske može in se koga.
Ko razmišljajo o dolgoročnih načrtih ljutomerskega Kopališča. vključujejo tudi možnost vrtine tople vode, ki bi jo lahko uporabljali za ogrevanje bazenske vode. S tem bi kopalno sezono podaljšali in ne bi bili v tolikšni meri odvisni od vremena.
Na kopališču sta dva sezonsko zaposlena ter delavec Vesne. Pri oblikovanju letošnjih vstopnic so se zgledovali po Murski Soboti in Radencih. Tako bodo odrasli odšteli za dnevno vstopnico 1600 dinarjev, otroci polovico, toliko pa bo s.tala tudi popoldanska karta. Mesečna vstopnica za odrasle stane 17000 in za otroke 9000 dinarjev.
MURSKA SOBOTA
»Včasih je bila na murskosoboškem kopališču takšna gneča, da po travnatih površinah nisem mogel priti do strojnice, ampak sem moral iti naokrog po gozdu,« je dejal med pogovorom Milan Weindorfer, vodja kopališča v Murski Soboti. Zadnja leta je kopalcev vse mani, vzrokov pa je verjetno več. Med njimi tudi ta, da imajo ne daleč kopališča, ki so bolje opremljena, imajo pestrejšo ponudbo, igralnimi površinami in tudi toplo vodo.
Poleg tega, da je na tem kopališču iz leta v leto manj kopalcev, pa še vedno ni rešeno financiranje. Od 1983. leta je upravljalec kopališča soboško komunalno podjetje, ki pa ima z njim samo Stroške. Do tega leta je nad njim bedela Krajevna skupnost mesta Murska Sobota, storitve pa so prav tako opravljali delavci komunale, le da so jih takrat zaračunavali. Z novim občinskim odlokom leta 1983 je bila kopališka dejavnost opredeljena kot komunalna dejavnost, zato je bila delno prenesena pod upravljanje Komunale. Delno pa zato, je dejal njen direktor Rudi Horvat, ker še vedno niso dobili sredstev za vzdrževanje tega objekta. Gospodar je komunalno podjetje, pravi lastnik pa še vedno krajevna skupnost.
Ker je to komunalni objekt kot vsak drug in je namenjen individualni rabi, bi se morali stroški poslovanja kriti s prodajo vstopnic. Na to jih je opozorila tudi Služba družbenega knjigovodstva, zato vprašanje na skupščini Komunalne skupnosti ter številne razprave. Rudi Horvat je Poudaril: »Želimo, da se problem kopališča reši enkrat za vselej, ne pa da se samo životari, problemi pa se prenašajo iz leta v leto. Zahtevamo tudi, da se status javnega letnega kopališča jasno opredeli. Če bo tudi v prihodnje ostal v Komunali, ga je potrebno opredeliti kot komunalni objekt. To kopališče je gotovo občinskega pomena, saj so kopalci tudi iz drugih krajev občine. To bo potrebno natančno opredeliti tudi z občinskim odlokom, ali pa najti kakšno drugo
Pred kratkim so v bližini hotela Lipa v Lendavi odprli letno kopališče, ki bo hkrati tudi rekreacijski center lendavske občine. Po šestih letih (odkar so začeli resno razmišljati, da bi tudi v Lendavi poleg termalnega kopališča zgradili letno) so končno dobili dva bazena (50 x 21 in 10x8 metrov) s hladno vodo, ki pa ju bodo lanko ogrevali z odvečno toplo vodo iz hotela Lipa. Kaj to pomeni za kopališče, ki je odvisno od muhastega vremena, vedo najbolje povedati tisti, ki imajo prazne bazene kljub visokim temperaturam zraka (če j>o-noči dežuje, se voda ogreje šele čez dva ah več dni).
Na 3300 kvadratnih metrih površine so poleg bazenov še tri teniška igrišča, 3 mize za namizni tenis, minigolf, rusko igrišče, peskovnik ter razna druga igrala za otroke.
Na prvi pogled bi lahko rekli, da je sodelovanje med krajevno skupnostjo in Naravnim zdraviliščem idealno. Lastnik objekta je krajevna skupnost, upravljalec pa zdravilišče. Slednji bodo tudi zaposlili svoje ljudi in skrbeli za vzdrževanje, za črpalne naprave in drugo strojno opremo m bilo potrebno graditi novih objektov, ker so v kletnih prostorih Lipe.
Tako odgovorni v KS Lendava kot NZ Lendava se zavedajo, da bo sodelovanje nujno ter da je najpomembnejše dobro delovanje vseh objektov, da pa bodo morali za pokrivanje stroškov najti skupno rešitev.
Letno kopališče je največji ob-
Končno kopališče jekt, ki so ga kdaj zgradili v lendavski krajevni skupnosti s krajevnim samoprispevkom dveh obdobij. Potreba je bila velika, je dejal predsednik gradbenega odbora Milan Vajda, saj je bilo termalno kopališče premajhno in neprimerno za osvežitev v poletnih dneh, zaradi regulacije in vse večje onesnaženosti pa so ostali občani brez primerne vode za plavanje. Predsednik Skupščine KS Lendava Marjan Levačič pa je dodal, da krajanov sploh ni bilo potrebno prepričevati, gradnja pa se ni zavlekla (od 1982. do 1988 leta) zaradi nedela ampak zaradi problemov organiziranja in zbiranja finančnih sredstev. Sedanja vrednost kopališkega objekta je (po podatkih Aleksandra Sankoviča, tajnika KS Lendava) 1,3 milijarde dinarjev. Kar 95 odstotkov referendumskih sredstev (od 1985. do 1990. leta) je bilo namenjenih za gradnjo kopališča, veliko pa so prispevale tudi posamezne delovne organizacije (največ Ina Nafta Lendava). Izvajalci del so bili Gradbenik Lendava, Jeklo Ruše, Gi-dos, Impol, Komunala in zasebniki. Z vsemi niso zadovoljni.
Milan Vajda Je še dejal: »Zapleti so nastali ze pri samem konceptu. Tudi po urbanističnem načrtu je bilo predvideno poleg že obstoječega hotela Lipa kopališče. Naravno zdravilišče je »navijalo« za pokriti bazen, v tem prime-
Tudi letna kopališča v Pomurju upajo na toplo vodo iz vrtin
Čigava so?
Za koga so?
V Pomurju imamo štiri tipična letna kopališča, ki imajo različne lastnike, kopalce in način financiranja.
Vsem pa je skupno, da so s sedanjim načinom financiranja in životarjenja nezadovoljni, njihovi objekti dotrajani in potrebni celovite obnove, kopalna sezona pa odvisna od vremena (izjema je lendavsko kopališče). Nov zakon je glede kopalič upravljalcem naložil številne nove naloge, ki jih morajo izpolniti, preden odprejo vrata kopališč. Odslej bo strože tudi za razposajene kopalce.
in še nekaj k uvodu: bo močno zvišanje cen vstopnic za kopanje v termalnih kopališčih res napolnilo letna kopališča. Tudi murskosoboško? Ali pa bo to naredila dodatno ogreta voda, na katero upajo v Murski Soboti, Ljutomeru in Radencih, medtem ko so se v Lendavi o tem že zmenili.
Ponovno privabiti kopalce
Milan Weindorfer skrbi za kopališče v Murski Soboti.
rešitev. Res ne vemo, kako bo v prihodnje. Nekaj se dogovarjamo tudi z Diano ...«
Vzdrževanje kopališča je zelo drago, k višjim stroškom pa pripomorejo še razni nočni obiskovalci, ki so pred kratkim polomili 50 kabin in omaric, čeprav kopališče še ni bilo odprto. Menjava filtrov, sprotno barvanje, urejanje okolice, košnja — celotni lanski stroški, so se povzpeli že na 22 milijonov dinarjev. S prodajo vstopnic pa so dobili povrnjenih le 4,5 milijona dinarjev. Kaj bi morali narediti, da bi Sobočani spet množično obiskovali to kopališče? Milan Weindorfer meni: »Potrebno bi bilo — poleg vsega drugega preurediti bazene. Sedanje bi morali skoraj v celoti porušiti, položiti nove ploščice, v
Rudi Horvat glede kopališča v Murski Soboti meni: »Soboško noč organizira tozd Diana, vendar poteka večina prireditev na naših površinah. Ker se ubadamo z velikimi finančnimi problemi, bomo zahtevali, da del dobička od prireditve namenijo za izboljšanje položaja kopališča.«
^4
strojnici novo črpalko, nove cevi. Sedanje so namreč stare toliko kot kopališče — čez dvajset letin še niso bile obnovljene.«
Družbenopolitične organizacije ter vodstvo družbenopolitične skupnosti je Komunali zadalo nalogo, da do jeseni pripravi predlog dolgoročnega razvoja. Poleg ze omenjenih prizadevam, da bi pridobili status kopališča (in s tem sredstva), ki mu pripada, moramo omeniti še dvoje. Tudi soboški komunalci namreč
upajo na toplo vodo iz dveh vr-delno ogrevanje bazenske ii podaljšalo kopalno sezo-
tin —
vode bi podaljšalo kopalno sezono. Direktorje še dejal: »Kot organ, ki upravlja s kanalizacijo, zahtevamo, da se topla voda v Murski Soboti reši na primeren način. Spust v kanalizacijo ni prava rešitev. Če ne bo šlo drugače, jih bomo s ceno kanalščine v to prisilili. Vendar smo v nerodnem položaju, ker hkrati upravljamo s kotlovnico.«
Sredstva za uresničitev dolgo-, ročnih načrtov p^ bodo morali priskrbeti v krajevni skupnosti in celotni občini. Zato bodo komu-
nalci še letos začeli večjo akcijo, v kateri bodo poskušali vodilne politične strukture prepričati in navdušiti, da bi imelo kopališče
^arja?.LFvač^ Milan Vajda in Aleksander Sankovič - veseli da ie kopališče končno zgrajeno.	’ J
ru bi tudi sofinancirali, mi pa za letno kopališče ker ga pač v Lendavi še ni bilo.« Menijo tudi, da je zdravilišče tako brez večjega truda dobilo dodatno turistično ponudbo, ki jo bodo lahko vključili v ponudbo Naravnega zdravilišča Lendava. Od hotela do kopališča je narejena tudi nova pešpot, ki sta jo financirala turistično društvo in krajevna skupnost. Nasprotna stran (NZ Lendava pa meni, da bodo prevzeli upravljanje kopališča le pod določenimi pogon ter da s tem objektom ne bodo imeli nikakršnega dobička, kvečjemu stroške.
Zapleti se torej z dograditvijo kopališča niso nehali. Ce smo nekoliko jasnovidni, bo eden od njih tudi ta: v krajevni skupnosti bi želeli, da bi bilo kopališče kot objekt splošnega družbenega pomena (glede cene) dostopno vsem. Mladi do 15 leta starosti bi plačevali najnižjo možno ceno ali bi imeli celo brezplačen vstop (kot v sosednjih hrvaških občinah), občani lendavske krajevne skupnosti in delavci delovnih organizacij v Lendavi, ki so veliko prispevali h gradnji kopališča, pa bi imeli določene ugodnosti; Naravno zdravilišče Lendava pa želi, da bi se stroški poslovanja vsaj delno, če ne v celoti, pokrili
s prodajo vstopnic in gostinskih storitev. Zaradi tega bo morala biti: dovolj visoka cena, lepo vreme in čimveč takih kopalcev, ki bodo večkrat zavili v gostinski objekt.
Ne morejo si privoščiti tveganja, da bi se pojavila večja izgu-
Lendava — Prvo prireditev in hkrati odprtje so imeli na lendavskem kopališču prejšnjo soboto — Lendavsko noč. Po besedah Marjana Levačiča naj bi bilo kopališče v prihodnje shajališče krajanov vseh starosti, tu pa bi organizirali tudi številne kulturne prireditve.
ba, pravi direktor Naravnega zdravilišča Lendava Albert Gior-giuti, saj nimajo zagotovila, da jim bo krajevna skupnost v tem primeru priskočila na pomoč.
Ali bo kopališče v Lendavi, ki je najmlajše, postalo rekreacijski center in zbirališče krajanov, prostor za organiziranje kulturnih prireditev (kar bi pričakovali, saj je objekt zgradila krajevna skupnost s sredstvi občanov), ali pa bo to objekt, ki bo dosegljiv samo tistim z debelejšimi denarnicami?
Rekreacijsko središče
v naslednjem referendumskem programu prednostno vlogo.
Kajti za povrnitev ugleda soboškega kopališča je potrebna celovita obnova vseh objektov, sami imajo komaj za sprotno pokrivanje stroškov. Verjetno pa bodo prav kmalu visoke cene v termalnih kopališčih prisilile občane, da bodo začeli spet v večjem številu obiskovati letna kopališča.
Vsem delovnim organizacijam v občini so poslali ponudbo za cenejše vstopnice za 20 odstotkov.
Dodatne obveznosti (in stroške) jim je naložil novi zakon in pravilnik o kopališčih, ki poleg reševalne opreme, oznak, kopaliških mojstrov in drugega zahteva tudi opravljanje tedenskih bakterioloških in Kemičnih raziskav. Za eno tako raziskavo morajo plačati 200 tisoč dinarjev.
Letos bo nova ponudba sadja (prostor bodo oddali najboljšemu ponudniku), obiskovalci pa najbolj pogrešajo športne objekte. Prostora je namreč dovolj. Cene bodo v primerjavi z lanskimi višje za 4,5-krat, če pa bi hoteli zaračunati ekonomsko vstopnino, bi jih morali zvišati za več kot 9-krat.
Zahteve odgovornih v Radenski, da bi del bremena za letno kopališče v Radencih prevzela širša družbenopolitična skupnost, so stare že nekaj let, glasnejše pa so postale lani jeseni in letos pomladi. Posredno je temu krivo tudi močno zvišanje cen vode, pri čemer v novem občinskem odloku niso upoštevali, da je kopališče širšega pomena ter da je to pravzaprav kopališče krajanov, ne pa zdraviliških gostov. Zaradi tega se je v skupščinskih klopeh pojavila delegatska pobuda, da izvršni svet na ustrezen način reši problem financiranja letnega kopališča v Radenich ter stadiona bratstva in enostnosti v Gornji Radgoni.
Radensko kopališče je zgradilo Zdravilišče Radenci 1962. leta za potrebe krajanov. Tako je bilo to prvo kopališče v severovzhodni Sloveniji, ves čas pa je ohranilo visoko raven storitev in čistoče. Prav tako v tem kopališču še ni bilo večje nesreče. Direktor Naravnega zdravilišča Radenci, Jože Duh, je dejal: »Celotni stroški za kopališče (ki pa niso majhni, saj načrtujemo za letos kar šest starih milijard) ležijo na ramenih Radenske. Največji del predstavljajo stroški vzdrževanja, voda, material za čiščenje in bruto osebni dohodki. Lani je bilo skupno čez 28 tisoč kopalcev, čeprav je bil avgust zelo slab. Od tega jih je bilo čez 6500 z letno karto Radenske. S skupnimi prihodki od vstopnine in prodaje v gostinskih objektih lahko krijemo le tretjino vseh stroškov. Mi vztrajamo pri zahtevi, da bi preostali dve tretjini stroškov krili s sredstvi širše družbenopolitične skupnosti. Stvar bomo zaostrili' do te mere, da bo v resnici prišlo do dogovora.«
Na vprašanje, če Radenska kopališča ne bi predala krajevni skupnosti ali komunalnemu pod-
RADENCI
jetju (glede na to, da imajo take stroške) smo dobili odgovor, da na takšno rešitev niso pripravljeni, z njo pa se ne strinjajo niti na občini. Ustanovljena je že posebna komisija, ki ima za glavno nalogo najti vir financiranja dveh tretjin (v dobri sezoni le polovico) stroškov letnega kopališča v Radencih. Do takrat, ko smo zbirali podatke, v Radenski še niso dobili odgovora, čeprav so zahtevali, da se problem reši do začetka kopalne sezone.
Generalne obnove objektov radenskega kopališča še niso opravili, saj so ti tako dobro vzdrževani, da do sedaj ni bilo potrebe. Tudi bazen je dobro ohranjen; da je star 26 let, pove le nemoderna oblika. Tudi tukaj imajo probleme s »huliganstvom«, saj jim skoraj vsako noč
Jože Duh iz Radenske: »Prireditve ob bazenu imajo to slabost, da se uniči veliko travnatih površin. Zaradi tega razen Radenske noči ne načrtujemo nič drugega. Takrat je tudi »kopalni vikend« v celoti izgubljen. V poletnih mesecih je to kopališče tudi rekreacijski center za krajane Radenec.«
Jože Duh, direktor Naravnega zdravilišča Radenci.
..^31

vdrejo v kopališče, najhuje pa je bilo spomladi, ko so morali zaradi divjanja mladih mopedistov, ki so kar v bazenu preskušali svoje sposobnosti, prebarvati dno bazena.
Ni se še zgodilo, da kopališče v Radencih ne bi bilo odprto konec maja ali vsaj v začektu junija. Delno je temu kriv novi zakon, ki ima precej strožje kriterije za pridobitev uporabnega dovoljenja. Prav tako je bil v teh dneh njihov reševalec še na tečaju ^v Portorožu. Novi zakon pa bo naredil več reda in discipline saj bodo imeli kopališki mojstri pravico odstraniti kopalca, ki se bo obnašal neprimerno, ter ga prijaviti sodniku za prekrške. Tukaj lahko samo še razmišljajo o uporabi tople vode za ogrevanje bazena, saj še ne vedo za rezultate raziskav. Prednost pa bo imel bazen ob Radinu.
V Radenski torej menijo, da je kopališče v Radencih širšega družbenega pomena in pravzaprav letno rekreacijsko središče, zato ga ne morejo enačiti s tipičnimi komunalnimi objekti.
Cene bodo podobne kot drugod: za odrasle ob delavnikih 1800, ob sobotah in nedeljah pa 2000 dinarjev. Otroška vstopnica bo za polovico cenejša.
vestnik, 30. junij 1988
STRAN 5
Gospodarstvo lendavske občine po zveznih ukrepih
Božjega miru ne bo!
V Lendavi so predstavniki gospodarskih organizacij in izvršnega sveta ugibali, kako po novih gospodarskih ukrepih. Jože Kolarič, direktor Turniške Planike, ima rad prispodobe, pa je na sestanku dejal: »Božjega miru tudi zdaj ne bo!« Res ga ne bo, saj naj bi poslej bolj kot kadarkoli deloval trg — ponudba in povpraševanje — z vsemi posledicami, ki temu sledijo. V turniški Planiki so se nekako znova prebili na zeleno vejo, kako dolgo bodo na njej , pa je v glavnem odvisno od njih samih. Upanje je: pridobili so nove kupce, poslej izdelujejo tudi manjše serije obutve, dvignili so kakovost, dosledno se držijo dobavnih rokov.
V lendavski Ini Nafti, ki ji večkrat očitajo visoke osebne dohodke na eni in hkrati izgubo na drugi strani, bodo skušali polletje skleniti s »pozitivno ničlo«. Predstavnik kolektiva Milan Bratkovič je povedal, da bodo skušali s kar najvišjim odstotkom izrabiti vse proizvodne in predelovalne zmogljivosti. Nekaj bo navrgla tudi drugačna organiziranost. Žal pa težav ne bo manjkalo v prejšnjem tozdu Strojni obrati.
V velikopolanski Delozi bi imeli s prodajo na domačem trgu spričo najnovejših podražitev surovin za 54 do 70 odstotkov hude težave, zato so se preusmerili v dodelavne posle za tujega partnerja in nekako še shajajo. Znova pa škripa v dolgovaški Opekarni, kajti energija se je podražila takoj po zveznih ukrepih, sami pa bodo cene lahko zvišali šele po mesecu dni. Izguba v tem času: 50 milijonov dinarjev. Opekarna ima tačas — na vrhuncu gradbene sezone — več kot dovolj kupcev, a kaj ji to pomaga, ko pa dela z izgubo.
Na pogovoru z direktorji se je oglasil tudi Štefan Sobočan iz Varstroja oziroma iz tozda Montaža-Purlen. Podobno kot marsikaterega drugega je tudi ta kolektiv prizadela uvedba 21-odstotnega davka na izolacijske materiale. Dejal je tudi, da se kolektivi preveč zapirajo v svoje ograje, enako družbenopolitične skupnosti. V Gorenjevih delovnih organizacijah se seveda ne bodo vdali: skušali bodo zagotoviti dosedanji ritem proizvodnje, prodaje in nabave, poskrbeli za boljšo likvidnost (ni dovolj blago poslati, potem pa čakati ali celo nedočakati plačila), vse pa bodo tudi storili, da delovna morala ne bo padla.
Zdaj, ko so v Primatu nekako zagotovili delo za ta in prihodnji mesec, se je morala dvignila tudi v tem kolektivu, žal pa so pustile lanske vrnitve cen na prejšnjo raven ob hkratnih podražitvi vhodnih surovin hude posledice in v kratkem se jih ne morejo znebiti.
Še bi lahko navajali zglede. Seveda pa tudi negospodarstvo ni v rožnatem stanju, saj je njegova dejavnost odvisna od gospodarstva: pripravljajo ukrepe, ki bodo prispevek k racionalizaciji. Ukrepe pa bodo čutili tudi v »državni« upravi in.še kje.
Št. Sobočan
Tiskovna konferenca Varstroja in Elrada
Spopad s surovinarji
Predstavniki Varstroja in Elrada so v četrtek na tiskovni konferenci, ki je bila v Lendavi, povedali, da se pogoji poslovanja po 15. maju, ko so bili sprejeti ukrepi zveznega izvršnega sveta, niso bistveno spremenili. Bila je tudi devalvacija dinarja, ki naj bi bila predvsem v prid izvoznikom, toda hkrati so se povečale cene surovin, na primer barvnih kovin, pri nekaterih dobaviteljih celo do 150 odstotkov. Ne v Varstroju in ne v Elradu si tako velikega odstotka povečanja cen seveda niso smeli privoščiti, sicer bi ostali brez tržišča. Tako so se, kot že velikokrat prej, spet obrnili k sebi, k svojim notranjim rezervam in seveda k nadaljnjemu tehnološkemu razvoju.
Iz Elrada, ki je največji izdelovalec anten na območju Jugoslavije, bodo letos izvozili v Italijo kar 500 tisoč anten. Prodajajo jih še v Nemčijo, Francijo, skandinavske države, pa na Češko, v Sovjetsko zvezo, Irak in še kam. Ob klasičnih antenah izdelajo čedalje več anten za sprejem signalov s satelitov, kjer so prav tako vodilen izdelovalec, pa ne samo anten, ampak v zadnjem času celotnih sprejemnih in distribucijskih sistemov. Pri tem mislimo na vse vrste anten, konektorjev, usmernikov, kanalnikov itd. Pohvaliti jih kaže, ker si ne lastijo montaže, ampak občasno organizirajo tako imenovano antensko šolo, v kateri usposabljajo vse, ki jih to zanima, torej tudi »navadne« občane. V Elradu poslej za-
Nedvomno pa se je treba ravno v sindikatih otresti samoslepil ter se- ustvarjalno zavzemati za prikazovanje resničnih gospodarskih in političnih razmer, da so vsi ljudje zamenljivi na kakršnikoli funkciji, ki jo opravljajo, in nas lahko potegnejo iz krize. Zato je treba v praksi zmanjšati razkorak med normativnim in dejanskim stanjem ter zagotoviti
10 LET OBRTNEGA ZDRUŽENJA LENDAVA
Največ avtoprevoznikov
Pred desetimi leti, ko so v Lendavi ustanovili obrtno združenje, je bilo v 'tej občini 76 obrtnikov, zdaj pa jih je 234. Ob jubileju so pripravili slovesno sejo, na kateri je govorit predsednik občinske skupščine Rudi Leiner, nato pa so odprli še razstavo obrti. Bilo je tudi več športnih srečanj.
Ob jubileju je lendavsko obrtno združenje izdalo bilten z naslovi in obrtnimi dejavnostmi svojih članov. Čeprav ni veliko možnosti za cestne prevoze, je v občini Lendava največ obrtnikov prav avtoprevoznikov, in sicer 46. Na drugem mestu so gostinci (34). V lendavski občini imajo tačas 15 zidarskih obrtnikov, 12 frizerjev, 10 mizarjev, 8 slaščičarjev, 6 se jih ukvarja s kovinoplastiko. prav tako po 6 je av-tomehnikov in kovinostrugarjev; imajo 5 avtokleparjev in prav toliko taksistov (čeprav jih na cesti ni videti), pa tudi pleskarjev naj bi bilo toliko. Dalje: s krojaštvom in šiviljstvom, s popravilom kmetijske mehanizacije in žagarstvom se ukvarjajo po 4 obrtniki, s cvetličarstvom, izolaterstvom, kamnoseštvom po 3 obrtniki, v lendavski občini imajo po 2 obrtnika za kovaštvo, izdelavo betonskih izdelkov, izdelavo športne opreme, rtv storitve, urarstvo, mlinarstvo, izdelovanje kornetov, pekarstvo, fotografske storitve in gačenje živali. Po 1 obrtnik pa se ukvarja s trgovino, tesarstvom, steklarstvom, parketar-stvom, težko mehanizacijo, kemičnim čiščenjem itd. V tej občini imajo tudi dva obrtnika, katerih obrt je intelektualna dejavnost: gradbeno oziroma ekonomsko svetovanje. Ni kaj: vrsta dejavnosti, ob tem pa še veliko belih lis.
S. Sobočan
Ob 27. juniju — dnevu samoupravljalcev
Letos mineva 38 let od tistega zgodovinskega dneva v letu 1950, ko je tovariš Tito pod revolucionarnim geslom Tovarne delavcem — zemljo kmetom odprl pot zakonitemu uveljavljanju delavskega samoupravljanja v naši socialistični družbi. 27. junij je dan, ko se je začela uresničevati ideja samoupravljanja in ta datum tudi proslavljamo kot dan samoupravljalcev. V tem obdobju so se vrstile delovne zmage, vmes pa tudi obdobja krize, ki je še posebno značilna v zadnjem času. Samoupravljanje se je znašlo na razpotju, kajti vedno bolj zaznamujemo krepitev državnih ukrepov. Glavni problem je v učinkovitosti gospodarjenja, hkrati pa bo treba kritično preiskusiti tudi druge oblike ustreznosti družbenega organiziranja, kot je družbeno dogovarjanje, samoupravno samoupravljanje, delovanje in organiziranost sisov itd.
Za samoupravno izmenjavo izkušenj
Banane - kivi na tržišču
Minuli teden so v Radencih v tozdu Mineralna voda napolnili prvih sto tisoč litrov nove brezalkoholne pijače iz družine swing z okusom banane-ki-vija. Kupci so ga lahko poskusili v mnogih trgovinah v Sloveniji že spomladi in so ga po raziskavah tržnih delavcev tudi zelo dobro sprejeli. Do konca leta bodo napolnili milijon, litrov te pijače in 17 milijonov litrov swinga vseh okusov. Cena litra te brezalkoholne in osvežilne pijače je 1260 dinarjev.	bp
GORNJA RADGONA
Prisiljeni izboljšati ponudbo
Radgončani s trgovsko ponudbo v tem obmejnem mestu še vedno niso zadovoljni. V trgovini na drobno je v občini Gornja Radgona zaposlenih 355 delavcev, od tega v Mercatorju Slogi 233 trgovcev. Poleg nosilca trgovinske dejavnosti ima v občini prodajalne še 9 tozdov iz radgonske občine, 7 iz Ljubljane, 4 iz Murske Sobote, 2 iz Maribora in po eno prodajalno ozdi iz Celja, Tržiča, Ptuja, Borova in Novega Marofa. Glede na majhnost občine je število zunanjih trgovinskih organizacij ugodno, kar pa ne pomeni, da je konkurenca zdrava.
Občani se največkrat pritožujejo zaradi slabe založenosti, izbire in kakovosti konfekcije, tekstila, tehničnega blaga, drogerije, sadja in zelenjave, spominkov, daril, usnjene galanterije, gradbenega materiala, prav tako pa bi radi prodajalno kruha in peciva.
V zadnjih mesecih so verjetno tudi trgovci spoznali, da bodo morali na neki način privabljati kupce, kajti trgovine so vse bolj prazne.
bp
poslujejo izključno strokovno usposobljene delavce, vsekakor pa vse svoje štipendiste.
Tudi za lendavski Varstroj in novo organizacijo združenega dela Imo, ki je nastala z združitvijo tozdov Varis in Montaža, lahko trdimo, da se v razmerah, kakršne so zdaj na gospodarskem področju, še kar prebijata. Načrt letošnjega izvoza, ki znaša 3 milijone dolarjev, so sredi leta izpolnili z več kot 50 odstotki, kar kaže, da bodo svoja izvozna prizadevanja do konca leta več kot izpolnili. Veliko si obetajo od preorganizacije, kajti vnovičen start v delovni organizaciji Varstroj in v delovni organizaciji Imo prinaša ne le delitev programov (varilstva in gradbeništva), ampak tudi nov delovni zanos.
To pa pomeni tudi več novih izdelkov. Na tem mestu novosti ne bomo navajali, saj smo o njih že pisali in seveda še bomo. Pač pa po tem, kar smo slišali od predstavnikov razvojnih služb, lahko z gotovostjo trdimo, da uspeh ne bo izostal. V obeh delovnih organizacijah je namreč visok odstotek strokovno usposobljenih delavcev.
Za sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje drži, da so izdelki njenih članic kakovostni in nekoliko dražji od drugih.
V Gorenju so odločeni, da od kakovosti ne bodo odstopili (da bi tako bili konkurenčni s ceno), saj ugotavljajo, da kupci rajši dajo za izdelek nekaj več, samo da je kakovosten. Vsaj večina jih ravna tako. Tudi v Elradu, Varstroju in zdaj še v Imu, ki se je prav tako včlanil v Gorenje, ne odstopajo od kakovosti. Ta bo tudi zanje jamstvo ne le za prodajo brez večjih motenj, ampak tudi za ustrezno višino osebnih dohodkov, s tem pa tudi za ustrezno socialno varnost.
Š. Sobočan
Avtoradgona zaradi Tama brez dela
Mariborski tam in avtoradgona že vrsto let zelo tesno sodelujeta. S povečanjem problemov pri prodaji in spremembi proizvodnih programov pa prihaja tudi pri še tako dobrem sodelovanju do kratkih stikov. Največji tozd Avtoradgona Proizvodnja je že nekajkrat ostal brez dela, najhuje pa je bilo v zadnjih tednih. Tako so morali v Avtoradgoni delavce poslati za teden dni na izredni dopust, kajti dela enostavno ni bilo, ker v Tamu niso delali (če smo točnejši, so na ulicah zahtevali delo in plače). Po besedah direktorja tozda Marjana Golje pomeni to 450 milijonov primanjkljaja v realizaciji. Začasne rešitve več ne pomagajo — ne za Tam in ne Avtoradgono.
bp
uspešnost izvajanja najrazličnejših sklepov. Delavec, ki ustvarja, mora tudi sam odločati o rezultatih svojega dela. Zato kritičnosti delavcev v današnjih težavnih razmerah ne smemo razumeti le kot nerganja. Kajti le nezadovoljni z doseženim bomo lahko dosegli še več boljših rezultatov in kakovost naše revolucije. Prav to pa je cilj samoupravljanja.
In klubi samoupravljalcev, ki smo jih v Pomurju ustanovili pred približno desetimi leti, so pomembna oblika povezovanja in izmenjave medsebojnih izkušenj o samoupravljanju v združenem delu. Njihovo delovanje je bilo dokaj uspešno v letih 1980 do 1983, ko je soboški klub samoupravljalcev prejel posebno priznanje, zvezno plaketo kluba samoupravljalcev Jugoslavije. Po začetnem zagonu je delovanje klubov samoupravljalcev v Pomurju nekako zamrlo. Razne oblike usposabljanja in proučevanja problemov, pravil in obveznosti, pri čemer so se sprva uveljavile okrogle mize, javne tribune in drugo, v zadnjem času organizirajo razne ustanove in delavske univerze, zato je odpadla potreba po tej obliki dejavnosti klubov samoupravljalcev. To pa seveda ne pomeni, da v klubih samoupravljalcev ne bi nadaljevali z izmenjavo izkušenj na samoupravnem področju. Ob sedanjih zaostrenih gospodarskih in družbenopolitičnih razmerah postaja uresničevanje zakona o združenem delu s posebnim poudarkom na položaju delavca — neposrednega samoupravljalca vse aktualnejše. V prvi vrsti seveda o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, izobraževanju delegatov, večjem sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, posebno še s sindikatom kot najmnožičnejšo organizacijo delavskega razreda. Zato bo treba delovanje klubov samoupravljalcev v Pomurju ob vseh neposrednih vprašanjih v praksi bolj čutiti.
Milan Jerše
Borci se zavedajo razmer in pravic
4.	julij — dan borca je gotovo dobra priložnost za osvetlitev nekaterih aktualnih vprašanj, ki globoko posegajo v delovanje borčevske organizacije in njenih članov. Ti se nikoli niso odrekali svoji pomembni vlogi v naši samoupravni socialistični družbi, zato je razumljiv njihov izostreni občutek za sedanje gospodarske in družbenopolitične razmere pri nas. O tem in pridobljenih pravicah borcev, ki naj jih ne bi okrnili, je teke! pogovor s člani borčevske organizacije.
JANEZ BERDEN: »Ob rednem spremljanju dogajanj pri nas se mi zdi, da je na vseh področjih premalo strpnosti in dvogovora. Še vedno se premalo poznamo, kar je verjetno vzrok za podtikanja, da v Sloveniji hočemo ne-
kaj drugega kot drugje v Jugoslaviji. Napredna gibanja v Sloveniji pa so odsev prizadevanj, da se čim prej izvlečemo iz sedanje krize. Hkrati pa so jasna prizadevanja po sožitju narodov in narodnosti v SFRJ. Po mojem mnenju niso okrnjene pravice borcev, prav tako pa nimamo privilegijev, kot je to marsikdaj slišati iz nepoučenih krogov. Mar ni podatek, da občinska borčevska organizacija porabi letno toliko denarja, kot je osebni dohodek enega delavca v združenem delu, do-
volj zgovoren?«
DRAGICA JUTERŠ-NIK: »Premiki iz količine v kakovost morajo biti, brez ekstremnih izgredov, predvsem pa se mora uveljaviti spoštovanje med ljudmi in vsemi narodi v naši domovini. Včasih se mi zdi. da so nekateri prime-
ri preveč napihnjeni, kar vzbuja nelagodnost med globoko razumnimi ljudmi. Kot borka, vzgojena v duhu Avnoja, sem rešitev vedno videla v okviru skupne Jugoslavije. Menim, da pravice borcev zdaj niso okrnjene in mora ostati že pridobljeno, ne pa jih širiti. Nikakor pa ne bi smeli zmanjšati pravic iz zdravstvenega varstva borcev.«
Milenko KAUEVIČ: »Preveč mi je žal za to, kar se zadnje čase dogaja v naši družbi, kajti v naši domovini ni nobene potrebe, da imamo take probleme. Prepričan sem, da na splošno vsi lepo živimo, in sicer primerno dobro, zato si ne bi smeli delati težav. Po značaju šem optimist in verjamem, da se bodo zadeve postopno vendarle uredile. Prav tako menim, da pravice borcev niso okrnjene, hkrati pa tudi nimamo kakih posebnih privilegijev. Deležni smo le pravic, ki nam za sodelovanje v NOB pripadajo, kar imajo na podoben način urejeno tudi v drugih državah.«
IVO OREŠNIK: »Kaže, da do teh kriznih razmer nima-mo enako resnega odnosa v vseh prede-lih Jugoslavije, ampak še najbolj v Sloveniji. Tudi ob najnovejših zaostritvah v naši republiki, pri čemer ne izvzemam primera Janša, Tasič, Borštner, se zdi, da marsikje iščejo zgolj stranpoti, ne pa. da bi se resneje poglobili v prizadevanja po preustroju gospodarstva in njegovega večjega vključevanja v mednarodno delitev dela. Brez dlake na jeziku lahko povem, da so borci deležni tistih pravic, ki jim gredo za sodelovanje v NOB in za boj proti fašizmu. Za zdaj te pra vice niso okrnjene niti zmanjšane, kar nam potrjujejo tudi
borci na terenu.«
»
LGJZE VALENČIČ: »Te razmere, ki so sedaj, ne bi bile potrebne, vendar je zaradi določenih napak v preteklosti prišlo do tega. Prepričan sem, da bi bili sposobni hitro rešiti te probleme, vendar ni posebne volje za ureditev stanja.
Ob različnih pogledih ljudi je najhujše, da nekaterim take razmere ustrezajo in si ne prizadevajo, da bi se čim prej izkopali iz težav. Mislim, da morajo imeti borci določene pravice, ki pa so v sedanjih razmerah nekoliko okrnjene, predvsem pri topliškem zdravljenju in zmanjšanju ravni zdravstvenega varstva. Vendar pa vsega ne bi smeli
prevaliti na račun borcev.«
Milan Jerše
) Murska Sobota p.o.
69000 Murska Sobota, Bakovska 29
AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota
obvešča
cenjene potnike:
1.	Sporočamo vam, da smo z novim voznim letom na novo vpeljali direktno avtobusno progo na relaciji MURSKA SOBOTA—LJUTOMER—ORMOŽ.
Odhod avtobusa iz Murske Sobote je ob delavnikih (razen sobot) ob 9.10 in 19.10 ter povratek iz Ormoža ob 10.35 in 20.40.
2.	Hkrati sporočamo potnikom, ki se vozijo na relaciji MURSKA SOBOTA-GRAD-KUZMA meja-SOTINA
v času odhodov iz Murske Sobote ob 9.00 in 16.15, da bo omenjena proga v prihodnje potekala le do Kuzme.
Odhodi iz Kuzme pa bodo ob 10.40 in 17.40. Avtobusi bodo vozili ob delavnikih (razen sobot).
Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem, z vsemi našimi storitvami pa se še naprej toplo priporočamo.
STRAN 6
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
kmetijska panorama
NASTAJANJE PRVIH MODELNIH KMETIJ V POMURJU
Razmere so resda težko primerljive, a vseeno. Vzemimo primer! Pri nas je treba dati okrog sto litrov mleka za sto kil uree, v Švici kakih 50 litrov. Ostaja jim znatno več denarja in veliko več razmišljajo o poenostavitvah. Prihranki na energiji in času so ogromni. Švicarji se obnašajo energetsko in tudi sicer varčno kot če bi živeli v jugoslovanskih razmerah, mi pa na žalost porabljamo tako kot če bi bili bogati kot Švicarji.
CE LAHKO ŠVICARJI, ČEMU NE BI SE MI
Dr. VLAST1MIR MATEJIČ V SOZDU ABC POMURKA
V KMETIJSKE STROJE NAJ BODO VGRAJENE ZAMISLI KMETOV!
Morda nekoliko tvegano primerjavo smo slišali pred nedavnim v tipskem hlevu za krave molznice kmeta Ernesta Andrejca v Sodišincih. Je eden tistih kmečkih gospodarjev srednjih let, ki veliko dajo na strokovnost in znanje v kmetijstvu. Od tod tesno sodelovanje z nekaterimi strokovnjaki iz soboškega Živinorejsko-veteri-narskega zavoda, Panonije ter drugih ustanov in organizacij.
»Vsaka tudi najmanjša kmetija ima določene možnosti za določene prihranke pri energiji. Pa ne gre samo za kilovate elektrike ali litre kurilnega olja oz. nafte, ampak tudi za človekovo delo, ki je morda najdragocenejša energija med vsemi,« razmišlja An-drejč. Razgledujemo se po kmečkem dvorišču in tipskem hlevu, pri čemer nas zanimajo konkretne izboljšave. »Začelo se je spomladi. Panonija nam je dala v brezplačno uporabo nekatere stroje in naprave; predvsem so to stroji za osnovno obdelavo oz. pripravo zemlje. Z njimi so mogoči bistveni energetski prihranki/ Medvrstna freza ponuja z določenimi spremembami ali prilagajanju prihranek ne bom pretiraval dveh tretjin škropiva, zlasti herbicidov, pri pridelavi koruze,« poslušamo in beležimo. Kaj pa mešalec v hlevu? »Tega v Panoniji še naprej razvijajo. Tu je prototip za pripravo krmne mešanice in bi ga zelo pogrešali, če bi nam ga zdaj odpeljali.«
Andrejc pogosto in rad ponavlja misel, da kmetijski stroji ne morejo nastajati zgolj v inštitutih, ampak morajo biti vanje vgrajene zamisli kmetov, torej tistih, ki jih uporabljajo. Omenja še nekatere druge energet-sko-ekološke prihranke oz. izboljšave: hladilnik s toplotno črpalko, izkoriščanje toplote iz hleva, celo sončne energije. Prepričan je, da so povezane
Panonijin mešalec za pripravo krmne mešanice na kmetiji Ernesta An-
naprav, ki jih na modelni kmetiji
ne
drejča v Sodišincih je ena od tistih bo mogoče pogrešati.
voljo zdajšnjih pogojev gospodarjenja — tudi in predvsem v kmetijstvu - vedno znova znajde v začaranem krogu.
»ŠKARI» PRI SODOBNEJŠEM Sl-
pada, ker je majhen odvzem; le šest krav. Vedno sem si želel, da
bi
I.IRAN.lt
OMEMBE
VREDEN
Tudi bližnji Andrejcev sosed Franc Bertalanič je eden tistih mladih kmetovalcev, ki se ogrevajo za novosti; take seveda, ki so razvojno zanimive in obetavne. Ob specializirani prireji plemenskih svinj se ukvarja še z vzrejo krav molznic. Prvi zahtevnejši projekt. ki se ga je lotil s strokovnjaki iz ŽVZ Murska Sobota, je bilo mešanje gnojevke, kar je problem, ki pesti večino kmečkih gospodarstev, ki imajo hleve brez nastilja. Zadeva je toliko strokovna, da se tokrat pri njej ne bomo ustavljali, pač pa skozi pojasnila Bertalaniča pozvedeli, kako kaže z drugim projektom: sodobnejšim načinom siliranja sena. »Načrtoval sem, da bi siliral zunaj: seno bi zvozil s sa-monakladalko, ga stisnil s traktorjem, pokril in ga imel zunaj — kot se to ponavadi dela. Prej smo silirali v stolpnem silosu, ki je čez zimo za koruzno silažo. Vselej’je bilo veliko od-
imeli kakovostno silažo za zdravo polaganje živini. Strokovnjaki iz Panonije so mi dali stiskalnico za stiskanje sena v bale. Na travniku smo primerno posušeno seno zbalirali. torej stisnili v bale, te pa nato naložili v stolp-
ni silos. Ko smo na srhu naloženega poskrbeli za vodno obtežbo in potegnili zrak ven, smo vse skupaj zaprli in pustili, da se je mesec dni siliralo. Zdaj to silažo polagamo živini in ugotavljam. da .škart' sploh ni omembe vreden. Je pravzaprav malenkosten v primerjavi z odpadom, ki srno ga imeli pri klasičnem siliranju sena,« smo razumeli Bertalaniča. Ima pa tudi nekatere pripombe. »Morali bi izdelati napravo, ki bi pobirala bale na travniku ali na njivi, odvisno od tega, kje bi balirali. in jih polagala na voz. Ročno je to dokaj težko. Ko bi le cene mleka in vsega drugega dopuščale, da si bomo lahko privoščili vezavo in balir-ko,« je dodal in ponovil, da je kakovost silaže pri sorazmerno enostavnem postopku baliranja in siliranja nad pričakovanji.
Še to! Morda se bo kdo spomnil, da smo v rubriki Inovacije v 18. številki Vestnika, 19. maja letos objavili nekaj okvirnih podatkov, ki se tičejo pomurskega projekta družinske oz. modelne kmetije z vidika ekološke optimalizacije in energetske racionalizacije. Tokratni sestavek hoče biti zgolj spodbuda za pogumno nadaljevanje projekta, o katerem se bodo tudi razgovorili strokovnjaki. Očitno pa je, da se prve modelne kmetije v Pomurju že začenjajo profilirati.
Branko Žunec
V VOJVODINI PŠENICE PREVEC
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
ABC Pomurka, KG Rakičan
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta temeljne organizacije Prašičereja dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo štirih let v
tozdu Prašičereja	.	,	, .,
vodenje, organiziranje in koordiniranje veterinarske službe (vodja veterinarske obratne ambulante),	..
vodenje, organiziranje in koordiniranje del reprodukcijske voX%<VkooXSe ^’organiziranje del selekcijske službe
a)
b)
c)
in
(vodja selekcije)
na podlagi sklepa DS temeljne organizacije Poljedelstvo in
govedoreja Rakičan
d) vodenje in organiziranje proizvodnje (upravnik) na OE Mot-varjevci.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod točko a):
— da ima visokošolsko izobrazbo veterinarske smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
pod točko b);	.	,
— da ima visokošolsko izobrazbo veterinarske smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj, pod točko c);
— da ima visokošolsko izobrazbo agronomske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj.
pod točko d):	,	.
— da ima višješolsko izobrazbo agronomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj.	.
Pisne priiave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih। po-aoiev na kandidati pošljejo na naslov: Kadrovska služba ABC Pomurke, KG RaX 69000 M. Sobota, v roku 8 dni od dneva objave razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa.	/
Kadar je beseda o gospodarskem položaju kmetijstva in živilske industrije v Vojvodini, največkrat ugotove, da je neposredni vzrok krize na tem področju kmetijska politika. Prek cenovnih neskladij in neustrezne obrestne mere se izvaja kar najbolj surovo izkoriščevalsko prelivanje dohodka iz kmetijstva in ta panoga se obravnava kot instrument za ohranjanje socialnega miru. Toda zdaj je takšne pogovore o »večno slabem položaju kmetijstva« izrinila drugačna skrb: v vojvodinskih silosih namreč leži več sto tisoč ton lanske pšenice, na njivah pa čaka kmete rekordna žetev. Poslovne banke hkrati opozarjajo, da zavoljo nelikvidnosti ne morejo priskrbeti denarja za odkup nove letine.
Medtem ko tukajšnji strokovnjaki tekmujejo v ocenah, v bojazni, da ne bi vremenske ujme uničile letine, mlinske organizacije in kmetijski kombinati računajo in premišljujejo, kako bi se rešili zalog lanskega pridelka pšenice. Mislijo, da bi položaj v marsičem izboljšal izvoz približno 230 ton pšenice, ki je že tako zgolj balast odkupnih organizacij. Ob takšnih zalogah so obresti precej znižale dohodek teh organizacij.
Ce pričakovanj ne bodo podrle vremenske razmere, bodo na vojvodinskih poljih pridelali 1,93 milijona ton pšenice. Računajo, da je bodo v največji jugoslovanski žitnice odkupili približno 1,850.000 ton. Če bodo v vsej državi pridelali približno 5,9 milijona ton pšenice, bo prav gotovo 625 tisoč ton presežka.
Po besedah Jožefa Horvata, vojvodinskega sekretarja za kmetijstvo, potrebujejo za predelavo v mlinih približno 1,1 milijona ton. Računajo, da zaradi lanskih zalog za predelavo ni treba odkupiti več kot milijon ton. V tem primeru bi bil presežek tako imenovane merkantilne pšenice večji kot 680 tisoč ton, zato je nujno potreben izvoz »zlatega zrnja«. Domači trg je treba razbremeniti zalog, tako da bi laže prenesli tudi posledice nelikvidnosti. Hkrati Vojvodinci zahtevajo, naj bi za izvoženo pšenico uvozili reprodukcijski material za kmetijstvo in predelovalno industrijo.
Glede odkupa letošnje letine ne kaže nič kaj dobro, pravijo.
Banke so pred kratkim poslale vojvodinski vladi informacijo, v kateri opozarjajo, da zavoljo nelikvidnosti ne morejo zagotoviti denarja za odkup pšenice. Za načrtovani odkup 1,850.000 ton pšenice bi morali zagotoviti približno 550 milijard dinarjev, če bo cena za kilogram pšenice presegala 300 dinarjev.
Obstaja tudi kombinacija, naj bi šla pšenica čez mejo šele, ko bi nov pridelek spravili v silose in kašče, saj se utegne zgoditi, da bi vremenske ujme napravile svoje, kot se je zgodilo prejšnji teden v južni Srbiji. Kombinati pa silijo v izvoz, ker so skladišča pretesna, nekatera zaradi lanske pšenice, v nekaterih pa je preveč moke. Mimogrede povedano, celo v takšnem položaju zahtevajo zvišanje cen za 20 odstotkov.
(GV)
SCENARIJ ZA PREHRANO V TRETJEM TISOČLETJU
Kadrovska služba sozda ABC Pomurka je minuli petek v prostorih Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti pripravila pogovor s prof. dr. Vlastimirjem Matejičem, ki se ukvarja s teorijo menedžmenta in je vodil projekt Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije za 21. stoletje. .Je predstavnik Jugoslavije v komiteju za znanstveno-tehnološki razvoj in politiko v OECD, član komisije Zisa za strategijo tehnološkega razvoja in član komisije za znanost skupščine SFRJ. Naslov pogovora z uglednim znanstvenim delavcem, ki je bil svojčas direktor inštituta za vodilne kadre v Beogradu in je tačas stalni zunanji predavatelj v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju, je bil: Globalne težnje tehnološkega razvoja v svetu s posebnim poudarkom na težnjah razvoja v agrokompleksu. Udeleženci, večidel najodgovornejši predstavniki sozda in njegovih članic, so z zanimanjem sledili dveurnemu predavanju. potem pa se dejavno vključili v razpravo.
Predavatelj je med drugim postavil nekaj zanimivih, izzivalnih trditev, med drugim, da so štrajki v bistvu posledica neustreznega tehnološkega razvoja. Razčlenil je zvezo med tehnološkim in socialnim razvojem ter — na duhovit način — zvezo med videorekorderjem in pridelavo hrane. Sledilo je opozorilo na pojav novih baznih tehnologij s štirimi prevladujočimi: informacijska, novi materiali, biotehnologija in mnoštvo radikalnih inovacij. Med tehnologije z največjim vplivom do leta 2000 pa sodijo: avtomatizacija predelave, biotehnologija v agrokulturi, mikroelektronika in novi materiali ter koncepti pakiranja. Dr. Matejič je pravzaprav predstavil scenarij za to. kako se bomo v Evropi hranili na pragu tretjega tisočletja na osnovi povpraševanja in v tej zvezi izpostavil vlogo Jugoslavije, ki ne bi smela postati privesek Evrope.
B. ž.
* %
Vinogradniška skupnost pri Kmetijski zadrugi Lendava je pripravila v počastitev občinskega praznika že 13. razstavo vin. Le-ta daje vpogled v delo vinogradnikov lendavske občine, ki so obenem tudi vinarji. Letos je svoja vina razstavilo 30 vinogradnikov lendavske občine, prvič pa tudi vinogradniki iz sosednje Madžarske. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil magister Boris Beloglavec, je prisodila največ točk renskemu razlingu Slavka Krpana iz D. Lakoša. To vino so razglasili tudi za šampiona za leto 1988. Letos bodo v Čentibi zgradili sodobno zbiralnico grozdja, ki bo stala kakih 400 milijonov dinarjev. Vinogradnikom bo tako omogočeno, da bodo svoj pridelek lahko prodali doma ia se izognili prevažanja grozdja v Ljutomer, kot so to počeli doslej. Jani D.
UVOZ IZ POLJSKE
ZA NAKUP TRAKTORJEV V GOTOVINI VAM POKLANJAMO BON V VREDNOST! 200.000 DINARJEV.
POLJOOPSKRBA
ZAGREB
POSLOVNI CENTER MARMOR
KMETOVALCI, IZKORISTITE UGODEN NAKUP!
* traktorji URSUS C 335, C 360, C 3512 — 50 % plačilo ob prevzemu — ostali znesek se odplača v petih mesecih brez obresti
• v zalogi imamo traktorje TORPEDO, TOMO VINKOVIČ, IMT (stare cene)
• stiskalnice Z 224 (belirke), mlatilnice MZC 4 B, sortirnike krompirja
• kombajne DŽURO DŽAKOVIČ M 770 in rezervne dele
• kombajne ZMAJ 142
Pričakujemo vas v naših prodajalnah v Mariboru, tel. (062) 303 984, ali v Murski Soboti, tel. (069) 21 048. informacije lahko dobite tudi v najbližji kmetijski zadrugi.
TURNIŠČE: cene pujskov
Na sejmu pujskov v Turnišču je bilo minuli četrtek spet živahno. Kot nam je sporočil naš dopisnik Matija Pozderec, so rejci pripeljali na sejem 93 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Povpraševanje je bilo nekoliko manjše, cene pa takšne kot že nekaj časa. Prodajalci so za par pujskov zahtevali od 70.000 do 120.000 dinarjev, lastnike pa je zamenjalo le 38 živali.
Sejem se začne ob 7. uri.
STRAN 7
dopisniki so zabeležili
RADOSLAVCI ___________
Končano telefonsko omrežje
V soboto, 18. junija, smo v krajevni skupnosti Radoslavci proslavili delovno zmago, saj smo končali z napeljavo telefonskega omrežja. Napeljali smo 25.000 metrov zemeljskega in zračnega kabla, na to omrežje pa bo v naslednjem obdobju priključenih 75 naročnikov. Telefonsko omrežje je v vseh vaseh v krajevni skupnosti, delu Vogričevec in Kuršinec. Največ stroškov napeljave so plačali občani, ki so ob tem opravili tudi okrog 6.000 prostovoljnih delovnih ur ter veliko pomagali tudi s stroji. Ob prizadevanju naših občanov pa smo se zahvalili tudi DO za PTT promet iz Murske Sobote, predvsem tehničnemu sektorju, posebna zahvala pa velja kooperantoma PTT-ja Seničarju in Vostnerju ter njihovim sodelavcem.
Uradna otvoritev bo ob 4. krajevnem prazniku, ki bo 10. julija v Radoslavcih. V programu bodo sodelovali učenci Osnovne šole Franc Belšak Bučkovci, godba na pihala iz Bučkovec ter padalci in motorna letala Aerokluba Ptuj.
Nada Tomanič
SODIŽINCI
Gasilski avtomobil
V Sodišiucih, kjer so lansko leto odprli nov vaško-gasilski dom, so zadnjo pomladno nedeljo pripravili večjo slovesnost ob prevzemu novega gasilskega avtomobila, ki so ga kupili z združenimi sredstvi. Ob prispevkih Radenske, Pa-nonke in samoupravne interesne skupnosti so štirideset odstotkov sredstev zbrali sami, precejšen znesek pa je pred prevzemom daroval Alojz Be-žan, ki je na začasnem delu v tujini.
Za kulturni program je poskrbela mladina, predstavnik Občinske gasilske zveze Murska Sobota Franc Kučan pa je zaslužnim gasilkam in gasilcem podelil priznanja.
-frku-
GORNJA RADGONA
Odslej lepša cesta
Cesta Gornja Radgona—Spodnji Ivanjci je bila asfaltirana pred skoraj dvajsetimi leti. Že takrat so jo asfaltirali po etapah, ker jim je vedno primanjkovalo denarja. Cesta je večji del dobila le grobo asfaltno prevleko. Ker pa je promet dokaj gost, vozi tudi veliko avtobusov, cestišče ni več vzdržalo. Cestni delavci so se trudili in luknje sproti mašili, lani pa so začeli s preplastitvami in letos z njimi nadaljevali. Tako so pred dnevi položili novo asfaltno plast od dirkališča za motokros do križišča v Orehovcih. S tem je skoraj polovica ceste Gornja Radgona— Spodnji Ivanjci na novo asfaltirana. česar pa so seveda najbolj veseli vozniki, ki so se v preteklosti jezili na valovito in luknjasto cestno površino.
Preostanek načetega asfalta bodo uredili, ko se bo spet nabralo nekaj denarja. Bankine so še neutrjene, zato je potrebna toliko večja previdnost.
L. Kramberger
Na Gorici pri Puconcih so gasilci prevzeli nov avtomobil znamke TAM. Za zamenjavo starega avtomobila z močnejšim so se odločili na občnem zboru. Tretjino sredstev za nakup so pridobili s prodajo starega avtomobila, tretjino je prispevala Občinska gasilska zveza Murska Sobota, manjkajoči denar pa so zaslužili z letošnjim borovim gostiivanjem.	Foto: Boris Hegediiš
Srečanje z nekdanjimi sošolci in učitelji
Pred menoj je velik šopek nageljnov in vrtnic, ki govori o bogatih doživetjih, ki so se zvrstila v dvajsetih letih, odkar so ti dragi učenci zapustili osnovno šolo v Apačah. V ta šopek je vpletena globoka zahvala za ves naš trud, ki smo ga vložili, ko smo oblikovali njihova srca in jih pripravljali na odgovorno življenjsko pot.
Nas učitelje je globoko razveselilo že samo vabilo na to srečanje, še posebno, ker je bilo to prvo v tem kraju po svobodi. Nisem dvomila, da tako sposobnemu organizatorju, kot je Franci Šibrat, in njegovima skrbnima pomočnicama, Danici in Jožici, to ne bo uspelo. Še več: vsi smo z veseljem pričakovali velik in vesel trenutek — 18. junij.
Nasmejanih obrazov so se zbrali nekdanji učenci in več povabljenih učiteljev pred novim šolskim poslopjem, ki ga oni pred 20 leti še niso mogli obiskovati. Toda kljub nesodobnim učilnicam so zrasli v delovne in odgovorne ljudi, ljudi, ki jih vežeta globoko medsebojno spoštovanje in delovna zavest. Niso mogli drugače, kakor da so tudi obiskali nekdanje dotrajano poslopje, da smo se ob njem skupno slikali, saj imajo oguljeni zidovi mnogo povedati. Nato smo skupno šli v gostišče Pri Treziki. Tam smo bili ob izredni gostoljubnosti postreženi z okusnimi jedmi in dobrim pecivom, ki so ga pripravile sedanje gospodinje — naše nekdanje drage učenke.
Koliko prisrčnih besed je bilo izmenjanih na tem srečanju in koliko bi jih še radi povedali drug drugemu v veselje in zahvalo, je’ nemogoče povedati. Lepo je bilo slišati od predsednika pripravljalnega odbora, ki je imel morje skrbi, da je vse potekalo v najgloblji prisrčnosti. Pripomnil je tudi, da misli, da nihče od sošolcev ni ločen, ampak da imajo vsi dobre zakonske sopotnike. O, da bi tako bilo in da se morda le ni zmotil! Žal pa jih je pet preminilo in tudi njihovega razrednika iz vzporednice a. ni več med živimi. Vseh preminulih smo se spomnili z enominutnim molkom.
Gotovo je, da imajo taka globoka in iskrena srečanja prav v današnjem času velik pomen, ker nas vežejo v edinosti, v globokem in iskrenem prijateljstvu, v skupni želji za blagor vsakega. Kako veselo je bilo poslušati mnogotere izpovedi, ki so se vrstile druga za drugo. Mnogi so morali trdo delati, da so si ustvarili nov dom. Romanje srečen na svoji moderno urejeni kmetiji. Naš Silvo, ki je bil v šoli vedno razigran, se je pohvalil, da je dobil dobro ženo, ki ga globoko razume, in je ves nasmejan izvabljal vesele zvoke iz svoje harmonike, ki mu je kljub odgovornemu delu v rudniku Velenje zvesta spremljevalka in ob njej niko
li ne misli na težo življenja, temveč na vse lepo. Jožica je bila vsa nasmejana, saj ima čudovit poklic vzgojiteljice. Morda je celo kdaj v tem veselem trenutku mislila, da je med svojimi varovanci, tako je bila topla do vsakega sošolca in do nas učiteljev, čeprav njena mladost ni tekla v rožnatem okolju. Ima pa tudi dobrega moža. Gelika pravi, da je vse prezgodaj izgubila skrbno mamo in za njo prevzela tri rejence, ki so terjali v novem zakonu mnogo skrbi in odgovornosti, saj jim je hotela biti najboljša mati in prijateljica. Spet bi danes nekdo rad odložil skrbi, ker v njegovi tovarni primanjkuje surovin. Mojči je inženir in je ves zadržan in skrivnosten, kot je bil nekoč v šolskih klopeh. Štefan pa se živo spominja pesmice, ki jo je recitiral v prvem razredu. Morda je imel celo rad svojo tovarišico. Kdo bi si ga upal vprašati o tej skrivnosti? Skoraj vsi se z veseljem spominjajo pevskih nastopov, zato je večkrat privrela na dan bogata in lepa slovenska pesem. Organizator pa bi si, kljub obilju dela, ki ga opravlja v svojem poklicu, gotovo še želel nastopati na odrskih deskah, kjer je pustil nepozabne spomine.
Ob slovesu je bil v srcih vseh trden sklep, da se še vidimo, da se moramo pogosteje srečati. Gorel pa je v srcih vseh učiteljev plamen zahvale za tako veliko pozornost in bila vroča želja, da bi bilo tudi v prihodnje njihovo življenje bogato in srečno.
Ostala pa je kljub vsemu lepemu boleča sled, ker je bilo na tem srečanju premalo povabljenih učiteljev. Čakali so osamljeni stoli s pripravljenimi nageljni za gumbnico, ostali so šopki, ki niso dobili lastnika, ostalo je mnogo, premnogo neizrečenih misli in želja. Živi pa upanje, da drugič ne bo nikogar, ki bi se takega srečanja ne mogel udeležiti, da bi ostal doma, da bi pozabil na tiste, ki so mu danes v ponos, da jih je smel voditi na poti v življenje.	Minka Hafner
-----CVEN--------------------------------------------------
Priznanje v prave roke
Svet KS Cven je v mesecu maju letos predlagal za občinsko družbeno priznanje Stanka Žuniča, razrednega učitelja s Cvena, za njegovo izvenšolsko dejavnost z mladino.
Stanko Žunič, rojen 1945. leta, je zaposlen na Osnovni šoli Ivan Cankar Ljutomer, podružnica Cven kot razredni učitelj in obenem vodja podružnica Cven kot razredni učitelj in obenem vodja podružnice šole. Je vsestransko dejaven prosvetni delavec. Poleg poklicnega pedagoškega dela v šoli namenja svoj prosti čas v največji možni meri organiziranemu vodenju izvenšolskih aktivnosti mladine. S svojevrstnim pristopom je otroke in mladino pritegnil k najrazličnejšim izvenšolskim dejavnostim. V največji možni meri se angažira pri razvijanju športnih dejavnosti. Ni dneva v tednu, ko ne bi bil z otroki v telovadnici, na igrišču ali na tekmovanju.
Kot vzoren pedagoški in družbeni delavec je aktiven v organih šole, poleg tega pa še v različnih organih v krajevni samoupravi in družbenopolitičnih organizacijah. Opravlja vrsto odgovornih funkcij: med drugim je predsednik TV D Partizan Cven, podpredsednik K K SZDL Cven, član sveta in skupščine KS Cven.
Za vse svoje delo je torej Stanko Žunič letošnjo pomlad zasluženo prejel občinsko družbeno priznanje in nagrado.	Silva Kosi
Ključarovski krvodajalci na izletu
Da bi se odbor RK Ključarov-ci vsaj delno oddolžil svojim krvodajalcem za njihovo nadvse humano dejanje, je pred kratkim organiziral enodnevni izlet v Haloze. Ustavili smo se v Kidričevem ter si ogledali novo cerkev Sv. družine. Sodobna oblika in prijetna notranjost presenečata, saj je grajena po vseh merilih tovrstne arhitekture. Opremljena je celo s sanitarijami. Nova cerkev je tudi pomembna obogatitev turistične ponudbe, ki bi jo morali znati izkoristiti, kar pa sodoben in prijazen župnik gotovo zna. Ustavili smo se tudi na Ptujski Gori. Mislim, da je ta cerkev ena najlepših, kar jih imamo, ter da
se turistični delavci vse premalo zavedajo, kakšen biser imajo tu na robu Haloz. Notranjost cerkve ima kar 8 oltarjev in številne plastike ter milostni relief v baročnem oltarju. Za cerkev skrbijo minoriti. Pater nam je zaželel dobrodošlico ter izrekel nekaj zelo spodbudnih besed pri nadaljnjem krvodajalstvu.
Pot nas je vodila naprej do gradu Štatenberg. Ta prelepi zaklad nam je ostal od prednikov in vzbuja občudovanje. Ko gledaš te mogočne utrjene zidove, veš, daje bilo za njimi varno, to-
ENOTNA FRONTA ZA NOVO PRA VDO ALI LE VKUP, LE VKUP, UBOGA GMAJNA
Ata, ali sem tudi jaz kmet? Ker ata, komsomolec Romano-vič, ni vedel odgovora, je povprašal radio Erevan.
Radio Erevan: »Načelno — da! Vsak ima kravo, ki jo molze. Ni važno, ali je državna ali zasebna. Pomembno je, tovariš, da molzete. Tudi mleko ni pomembno. Če boste dobro molzli, postanete junak socialističnega' dela, prvi kmet v svojem rajonu.«
Kaj bo radio Erevan, kaj bo ta realsocialistični odgovor! Mi smo že v samoupravni demokraciji, zato je ustanovljeno društvo kmečkih fantov in deklet.
Pogumno naprej, fantje in dekleta! Vabimo vas na tekmovanje koscev in grabljic. Pridite s kmečkimi vozovi in konjskimi vpregami, v katere bodo vpreže-ni čistokrvni konji erjavci. Košnja se bo začela rano zjutraj in
da kaj, ko je bila večina ljudi zunaj njih v svojih ubogih bajtah. Ti so vedno prenašali vse gorje. In tako je bilo dolgo, dolgo. Potem pa je prišlo tisto. Pisalo se je leto 1515 — leto vseslovenskega punta. Zadonela je pesem o stari pravdi, dvignila se je kmetova pest v gnevu in obupu, kletvi in grožnji, dvignila se je proti vsem gradovom, tudi temu ni bilo pri-zanešeno. Bil je skoraj uničen. Habsburžani so ga pozneje obnovili, saj je Turek vedno bolj silil v deželo. V notranjosti je našo pozornost pritegnila baročna dvorana, ki ji je italijanski slikar z znanjem svojega čopiča prekril strop in stene. Na te zidove je
pričaral svet antičnih pravljic in pripovedk, junake, junakinje in bogove vseh vrst. Krenili smo naprej do svetovno znanega zdravilišča Rogaška Slatina — šampion turizma 1985. Pričakala nas je prijazna vodnica, nam zaželela dobrodošlico ter nam prikazala to pestro turistično ponudbo, kjer so turizem res ljudje. Očarani smo bili nad tem biserom v ogrlici slovenskih zdravilišč. Pri vrnitvi nas je prijetno presenetil naš dolgoletni krvodajalec Janko Slavič z ženo Ciliko, ki nas je povabil na prleško spe-
božična luč nam bo svetila. Kosili bomo vratnice, nabrusite dobro, ker so ozke.
Zavedajmo se svojega stanu, ostanimo čisti, ne dovolimo, da bi se nam priljučili razni šošterji, frankovci, Žaklji, knezi in omahljivci. Razdelimo nekdanja grofovska posestva, sedaj je moč v zasebnih kmetih!
Kdo je pomembnejši, kmet ali ljubljanska gospoda, ki sedi v hotelu Union, pije kavo in prero-
PREJEL! SMO
kuje? Vsekakor vi, kmetje! Ne nasedajte tistim, ki se v imenu vas borijo zase. Dol z liderstvom, dol s strankarstvom! Prostega časa ne zapravljajte s čitanjem neumnih strankarskih časopisov. Rajši pojdite v gozdove, lovite polhe in pripravljajte plohe. Les je v tem času dragocen, saj je alternativa vsemu gradbenemu materialu.
Ploh je steber socialistične graditve. Zaupajte gradbeni alternativi in prleškim kmetom. Večji ploh je več vreden, mali plohi — piči, količi, late, blaje — nimajo cene, zato umno gospodarite z lesom. Neuporabnih plohov ne sežigajte. Ploh pride prav vsakemu. Uporabljali so ga sindikalisti, partijci, socialisti, komsomolci, alternativci in mi kmetje.
Vsi smo kmetje: tožilci, sodniki, politologi, direktorji, policaji. Naj živi kmečka zveza! Potrdilo za kmeta dobite na občini. Ni potrebno, da prinesete zemljo v lončku, kokoš, zajca ali kozo.
Slovo od vzornega veterana
Sredi junija smo se gasilci poslovili od Franca Kardoša iz Pe-trovec na Goričkem. S skromno gasilsko udeležbo smo počastili njegovo dolgo življenjsko in tudi gasilsko pot, ki se je končala v častitljivi starosti 81 let.
Pokojni Franc Kardoš je bil izjemen človek, ki je dolga desetletja vestno opravljal svoje dolžnosti v gasilski organizaciji — od člana, poveljnika in nazadnje 20 let sektorskega poveljnika. V tem predelu Goričkega se je razdajal za to humano organizacijo in vzgojil mnogo rodov v dobre in de!a vol j ne gasilce. Bi! je znan tudi kot družbenopolitični delavec; v Petrovcih je bi! posebno priljubljen kot skrben dolgoletni odbornik.
Gasilci, ki smo z njim živeli in delali, smo mu iskreno hvaležni za vse, kar je stori! za gasilsko organizacijo in za razvoj gasilstva v tem predelu, posebno pa v domačem kraju.
Gasilci z območja Petrovec
cialiteto ter tako popestril naš izlet. Medtem ko sta gostitelj in naša Anka pripravljala te domače specialitete — kvasenice, je zadonela vesela domača pesem in tudi zaplesali smo. Zahvaljujemo se gostiteljema, pa tudi šoferju za prijetne občutke ob varni vožnji.
Franjo Blažič
Referent te pogleda, takoj ugotovi, kdo je kmet, in izda potrdilo. Pot do kmeta ni težka, priskrbite si potrdila, da bomo močnejši!
Ne pustimo, da bi nas proletariat izkoriščal! Poskrijmo krompir in živino, kot so to delali naši dedje med NOB, očetje ob obvezni oddaji, sedaj pa smo mi na potezi. Posebno dobro skrijte konje erjavce, saj jih financira in uporablja Jugoslovanska ljudska armada.
Izogibajmo se načrtovanim aretacijam, vse ogrožene skrijmo ob Muri pod gruško, na kateri pojejo žune in gerlice. Prispevke za sotrpine zbiramo ob čistilni napravi. Naši zaupniki so Stanko, Naci itd. Razpoznavni znak je dim, program osvoboditve pa ustava slovenskih pisateljev. Naj živi sožitje kmetov in pisateljev! Največji kmetje so bili največji pisatelji — tam kjer je prevladovala kmečka mentaliteta. Mi smo kmetje, zato se zavedajmo svojega stanu! Naša himna, ki jo bo spesnil pesnik Vincencij in uglasbila glasbena mladina, bo obsegala tele verze:
NABRUSIMO KOSE, GRAD GORI, GROF BEŽI, SVETA NOČ - BLAJŽENA NOČ.
Ne verjemite, da nikomur sveča večno ne gori, naša sveča je plamen pravice!
Cene gor, prosti uvoz argentinskega mesa, ameriške pšenice in koruze ter španskega vina — to je naša zahteva!
Za podporo kmetstvu!
Evgen Emri, tudi kmet
Radenska, hote! Diana, Nogometni klub Mura in Turistično društvo Murska Sobota vabijo
9. julija 1988 ob 19.00 na kopališču v Murski Soboti na veliko zabavno prireditev
MODRA NOČ
NASTOPAL! BODO: Neda Ukraden, ansambel Magnet in ansambel Trim s pevko.
POSEBNOST VEČERA: izbira lepotice MODRE NOČI, modna revija športnih oblačil
in bogat srečelov.
Pohitite z nakupom vstopnic!
OČESLAVCI
POLOŽEN ASFALT
Pred kratkim so delavci Cestnega podjetja Maribor, tozd Murska Sobota položili asfalt na cesti Očeslavci do križišč v Stavešincih in Okoslavcih v dolžini nekaj več kot dva kilometra. Kot smo že poročali, sta po tretjino sredstev prispevali občinska skupnost za cešte in krajevna skupnost, tretjino pa so zagotovili z občinskim samoprispevkom. Ker cesta vodi skozi strnjeno naselje Očeslavci, so asfalta najbolj veseli prav vaščani, ki so se tako rešili oblakov prahu. L K.
STRAN 8
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
i
kulturna obzorja
Mali ambasadorji domače pesmi
Trinajst let skupnega muziciranja, prek tristo nastopov doma in v tujini, to je osebna izkaznica Prekmurskega okteta — njegovih članov Alfreda Šebjaniča, Ervina Žnidariča, Milana Baniča, Iztoka Koudile, Lalija Hercoga, Frančka Koželja, Jožeta Močana in umetniškega vodje Aleksandra Vlaja. Na četrtkovem letnem koncertu v Kulturnem domu Miško Kranjec v Murski Soboti so se predstavili s šestimi umetnimi skladbami tujih in domačih avtorjev in znova dokazali, da so mojstri tako renesančno občutene, romantične in sodobne izvedbe. V drugem delu koncerta so zapeli še osem slovenskih narodnih, s katerimi so še posebno ogreli občinstvo. Pesmim je sledilo navdušenje in poslušalci bi pevce še kar poslušali. Dolgi aplavz jih je spodbudil k še dvema pesmima. Dodali so Tomčevo priredbo Teče mi vodica in nepogrešljivo Vsi so venci veili, ki pa seje, žal, končala že s prvo kitico.
S tem pa seje končala tudi letošnja sezona Prekmurskega okteta. Zdajle se bo snovala naslednja, nova člana Iztok Koudila in Lali Hercog pa potrjujeta nadaljnjo uspešnost našega ambasadorja domače pesmi.
Smilja Gaber
Ormoški zbornik III
V četrtek so v Ormožu predstavili zbornik Ormož skozi stoletja — 3. del. Pred petnajstimi leti je to mesto slavilo 700-letnico prve omembe in na takratnem slavju so prišli do pobude o izdaji zbornikov, ki bi zajemali prispevke iz zgodovine tega mesta in občine. Pet let pozneje seje pojavil prvi zbornik, 1983. drugi in prejšnji teden še tretji. Tudi ta je izšel v nakladi 2.000 izvodov, v njem pa je tudi 50 fotografij, med njimi nekatere tudi premierne. Članki pokrivajo tri glavna področja: arheologijo, umetnostno zgodovino, glavni poudarek pa je na člankih, ki govore o zgodovini hiš in hišnih posestnikov v mestu Ormož. V njem so še nekateri prispevki iz kulture, športa in zgodovine delavskega gibanja.
Zgodovinar, magister Peter Klasinc, pa je potegnil nekatere vzporednice tudi s Pomurjem, ki se regionalno in zgodovinsko veže z Ormožom:
»Znana je zgodovina Luke Zeklja in njegovih, ki so imeli svoja posestva v današnjem Pomurju. To področje je slabo raziskano, zato je Pokrajinski arhiv iz Maribora, ki pokriva to področje in območje, že lani navezal močne stike s sosednjimi arhivi v LR Madžarski (Zala-ergeszeg, Szombathely in Koszeg), s katerimi že intenzivno sodelujemo. Letos jeseni bomo našo arhivsko gradivo razstavili v Zalaergesze-gu, Monoštru in Szombathelyu, prihodnje leto pa bodo madžarski ar-hivisti gostovali pri nas. To so območja, ki doslej še niso bila dovolj raziskana. Mogoče je razlog tudi v poznavanju madžarščine, ki je močna ovira za tesnejše sodelovanje.«
Pred predstavitvijo zbornika Ormož skozi stoletja pa so v prostorih stalne razstave Zgodovinskega arhiva Ptuj pripravili tudi razstavo gradiv, ki so jih avtorji uporabili za pisanje člankov v tretjem delu zbornika.	Dušan Loparnik
POGOVOR Z GLASBENO POZNAVALKO
O zborovstvu, mladih talentih in poletnih glasbenih taborih
kulturni koledar
razstave
T
Ivan Lorenčič, ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ptuj, je ob odprtju govoril o pomenu arhivarstva in razstave.



---DRAGO KUHAR
Preluknjana lupina
(glosa o kmečki kulturi — drugi de!)
Kmet ljubi zemljo v najširšem pomenu besede, zato se ni potrebno spraševati in dvomiti o njegovi nacionalni zavesti. Svoje zemlje nikoli ni pusti! potujčiti in odtujiti, to so namreč počeli drugi, predvsem nekateri oblastniki, in to počnejo, mogoče nezavedajoč se. nekateri še danes. Z zemljo je vedno govoril v svojem maternem jeziku, nikoli si ni izmišljal izumetničenega žaljivega blebetanja. Vedno je bil prepričan, da je potrebno z njo ravnati kot z dojenčkom, ki sesa materine prsi; saj ni kot mačeha, ki odstavi in zavrže svoje dete. To ni samo umor, to je samomor in greh, ki si ga človek nikoli ne more oprati, pa čeprav si umije obraz v še tako blagoslovljeni vodi.
Svojo zavest je utrjeval in plemenitil z delom, s spoštovanjem svojega naroda ter z dogovornim izbiranjem semena za mehkejši kruh in bodoči rod. S svojo poštenostjo, odločenostjo in odločnostjo je skrbno obrezoval meje svoje zemlje in nikoli ni dopustil, da bi njegova gruda grudica postala.
Skozi pretekle viharje in današnje nevihte si je utrjeval in si utrjuje svojo nacionalno zavest, ki je ne bo nikoli in nihče pohodil, razen če bomo s svojo razkrojevalno monolitnostjo razbrazdali rodovitnost našega semena.
Kmetova nacionalna zavest je kot lupina, ki hrani in brani najrodo-vitnejše seme, zato je žalostno, da jo poskušamo s papirnatimi manevri preluknjati, ji vzeti nedolžnost, a se ne zavedamo, da bo potem to seme rodilo le pankrtsko zrnje, iz katerega bomo lahko mesili le plesniv kruh, ki nas bo silil k zvonjenju zvonov in mogoče celo k uporu, in to samo zaradi rezanja glave nacionalni zavesti.
Vsaka njegova brazda je nov kos kruha, je nova beseda, je nova dlan, je nov korak k bolje obloženi hrastovi mizi. Zavedajmo se, da njegova nacionalna zavest ni zrasla na monolitnem betonskem drevesu obljubljenega razkošja, ampak na pluralizmu kristjanstva, ki je vsako tetino, in to še danes, cvetelo v lepši luči, oziroma v bolj moralni svetlobi, čeprav je včasih tema zakrita krajec kruha, a je ta znova in znova Postaja! bolj bel, danes pa postaja ara oblasti, ki le semena drobi.
Njegova morala je mogočna, prepričljiva in resnična, kot naj bi bila Slovenija naša dežela. Z zemljo ni nikoli prešuštvoval, grude nikoli preklel, semena pohodil, opljuval poslednjo skorjo, a vsega tega se je zaveda! skozi molitev in verovanje, da le poštenost kruha daje.
Njegova morala se je zidala skozi delo in znanje, ki ga zahteva narava in njeno kolobarjenje zaradi samoohranitve. Ker narava zahteva svobodo, je njegova morala v samem prepričanju dinamična in pluralistična, zato pa poštena in odkrita.
Spoznanje prostorske raznoterosti in različnosti je ohranjalo kmetovo zavest in moralo, a danes, če bomo tako ravnali s prostorom, mu bodo ostale le preluknjane kleti, ki bodo le preluknjane lupine nekdanjih toplih »cimpranih« ognjišč.
Spodobilo bi se, da bi začeli trezno dojemati kmeta in njegovo mozaično kmečkost, ne pa da mu rušimo vse prestole in ga celo vabimo na stranpoti, daleč od njegove zemlje, od njegove duše.
Namesto, da bi se pri kmetu učili ljubiti, ga speljujemo v politično sprenevedanje.
Zidamo lahko tako dolgo, dokler se iz ognjišča kadi!
(SE NADALJUJE) ,
Kaja Šivic je znano ime v svetu ( glasbe. Voditeljica Glasbene mla-  dine Slovenije je tudi izjemna sogovornica in razgledana ženska, ki zase pravi, da ni strokovnjakinja, ampak le glasbena poznavalka. Odkar deluje Glasbena mladina Slovenije Murska Sobota, pa tudi zasebno cesto prihaja v pomursko središče, prvič pa smo jo opazili v Seliščih pred leti, ko je bi! v Domačiji poletni tabor glasbene mladine, na proslavi njegovega jubileja. Ob zadnjem obisku, ko se je na Pomurski založbi do-
nika pa marsikje ne upoštevajo in tako ti otroci po cel dan vadijo, imajo tekmovanja in koncerte, potem pa naslednji dan pri pouku nihče ne upošteva in so po možnosti še trikrat vprašani. Češ. to je tvoja stvar, če se ukvarjaš z glasbo. in to celo resno. Ta odnos do nje pri nas tako še daleč ni zrel in bi ga bilo treba spraviti na drugo raven. Nekako se norčujemo iz- resne glasbe, kot iz nečesa zraven, za nekatere malce čez les. ki jim je do nje. Naj jim pač bo, več pa ne naredimo. Če pa se eden od teh
govarjala o Zgodovini rock glasbe r mladih talentov uveljavi v tujini,
v stripu, ki ga sloveni po francoskem izvirniku, prevaja pa tudi knjigi Čudoviti svet not in Čudoviti svet instrumentov, da bi odkrila svet glasbe otrokom, smo ju povabili v uredništvo in se pogovarjali z njo o zborovstvu, mladih glasbenih talentih ter poletnih glasbenih taborih.	.J
Kaj pomenijo zborovske revije v razponu med množičnostjo in kakovostjo petja?
»Preprost odgovor bi bil, da kot poznavalka glasbe, vendar še zdaleč ne strokovnjakinja, zaznavam množičnost kot nujno podstat kakovosti petja. Brez tega, da mnogo ljudi prepeva, ne moremo priti do tega, da nekateri med njimi res dobro pojejo. Če se že pogovarjamo o zborih, so te revije pravzaprav v okviru pevske zveze Zveze kulturnih organizacij Slovenije pregledna manifestacija tega, kar zbori v enem letu lahko naredijo: kateri se izboljšajo, kateri dobijo mlajše pevce in obogatijo svoj program in katerim kakovost petja pada. Na teh revijah, ki so v glavnem območne in nato regijske, se pokaže, kateri zbori izstopajo, in tistim dajejo strokovnjaki nasvet, pa tudi sami imajo možnost, da se prijavijo na manifestacije. Najvi-šja je naša Naša pesem v Mariboru, vsaki dve leti.«
Kot poznavalki vsega, kar se dogaja na glasbenem področju, vam ni neznano, kakšen je podmladek kakšne so možnosti mladih glasbenih talentov, predvsem pa, kakšen je odnos do kulturne zvrsti resne glasbe v slovenskem in širšem jugoslovanskem prostoru, če malce preskočiva regijo in občinske meje?
»Aprila je bilo v Ljubljani zvezno tekmovanje učencev in študentov glasbe iz vse Jugoslavije. Prvo tako po petnajstih, dvajsetih letih. Šlo je za izjemno ostro selekcijo v treh zvrsteh, udeleženci pa so bili prvonagrajenci z vseh republiških tekmovanj, ki so bila mesec poprej. Vabljenih je bilo 288, tekmovanja pa se je udeležilo 270 mladih glasbenikov, kar je odličen odstotek. na vrhuncu pa je bila tudi organizacija, saj sta Glasbena mladina Jugoslavije in slovenska veliko naredili. Pri točkovanju so se mladi pihalci in harmonikarji odlično odrezali in lahko smo veseli, da imamo take glasbenike. Sram pa nas je lahko, da ne skrbimo bolje zanje. Vse, kar kdo zanje naredi, je glasbena šola, obvezno šolstvo pa ima za to malo posluha. Status športnika obstaja, glasbe-
pa smo strašno navdušeni in ga pridno prodajamo za devize. Kot Pogorelič. ki pa se sam pametno prodaja, ker Jugoslavija ni hotela pristopiti. Oče Stefana Milenkoviča prodaja sina po svetu in mi smo na to celo ponosni. Pri tem pa imamo nič koliko Štefanov in drugače imenovanih ndadih talentov po deželi in zanje nič ne naredimo, kar je precejšnja sramota.«
Te kritične besede niso odveč, samo škoda, da si jih tisti, ki bi si jih morali, gotovo ne bodo zapomnili in začeli razmišljati in delati na drugačen način.
Kako pa je z odzivom na poletne glasbene tabore? Svojčas je bilo živo tudi na Domačiji v Seliščih v Pomurju.
»Da odziv na poletne glasbene tabore je zelo dober. Vsi so polni in mnogo mladih se želi vključiti vanje, ker je to tako intenzivno poletno delo, ki po svoje tudi sprošča, obenem pa izključuje vse drugo, saj vemo, da imajo mladi ljudje polno obveznosti. Predvsem pa se na taborih srečujejo med seboj, primerjajo, kaj kdo zna, se učijo nove prijeme, izmenjujejo glasbeno literaturo.
V zvezi s Selišči, kjer smo imeli pred dvanajstimi leti tabor, ki je poniknil, se mi zdi škoda, da je do tega prišlo, ker je bil lepa priložnost. Zdaj je zaradi denarja zamujena. Moram reči, da so mladi glasbeniki pripravljeni iti v poletni tabor, mu posvetiti počitnice, ne pa tudi plačevati zanj. Denar dandanes ni nikjer kar tako in bolje, da ne načenjam te teme.
Tačas sta v Sloveniji dva tabora. Večji je v Titovem Velenju, kjer je
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava slik in grafik akademskega slikarja Bogdana Čobala iz Maribora. Odprta bo do 24. julija.
V Pokrajinskem muzeju kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled etnološka razstava Kuhinja, ki jo posreduje muzej Savaria iz Szombathelya na Madžarskem. Avtorica razstave je Marija Kozar-Mukič.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru so razstavljena najnovejša dela akademskega slikarja in likovnega pedagoga — domačina Vladimirja Potočnika.
LENDAVA — V galeriji Lendava sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba kiparju Gybrgyu Zali. V lendavski knjižnici je v počastitev 5. obletnice smrti in 80. obletnice rojstva Miška Kranjca na ogled razstava knjig tega plodnega pisatelja.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo od 8. julija do 5. avgusta na ogled razstava del Ivana Dvoršaka in Mirka Ribiča.
Dvoršak je kipar, ki s prefinjenim prepletanjem kovinskih pramenov in ploščic, simbolizira v domiselni kombinaciji upor, zmago, rojstvo in življenje s težnjo po sožitju ljudi. Doslej se je že predstavil s svojimi deli na šestindvajsetih samostojnih razstavah.
Ribiču omogoča postavitev razstav vztrajno in uporno delo, predvsem pa iskrena slikarska zagnanost, da se posebno v zadnjem času široko razstavno uveljavlja ne samo na skupinskih nastopih, ampak se samostojno predstavlja zlasti z motivi krajinskega značaja. Med deli pa je tudi precejšnje število mariborskih urbanih pejsažev, nastalih v starem delu mesta s posameznimi arhitekturnimi objekti iz preteklosti.
nova, imenitna glasbena šola z izjemno dobrimi delovnimi razmerami (tam deluje že nekaj časa poletna šola Igorja Ozima, vendar v domeni Cankarjevega doma in velenjske glasbene šole). V začetku julija se bo začel teden kitare in komorne glasbe, ki se lepo razvija in daje rezultate, ker imamo pri nas ogromno kitaristov, ne pa tudi nivoja, saj se je kitara šele nedavno pojavila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in to s po dvema študentoma na leto, kar je še vedno kaplja v morje. Upam pa. da bomo letos uspeli še s tretjo stvarjo — to je tednom harmonike ob šoli kitare in komorne glasbe. Teden harmonike bo vodil Franci Ži-bert. naš najboljši harmonikar, ki po slovenskem pravilu živi v tujini — Nemčiji in tam tudi deluje, je pa pripravljen priti poleti domov pokazat najnovejšo literaturo in prijeme na tem instrumentu.
V Seliščih zaenkrat ne načrtujemo nobenih ponovitev, ampak morda kdaj, če se v prihodnosti spet odpre ta možnost. Bilo hi seveda koristno zaradi animacije — vsega tistega, kar se dogaja okoli glasbe, pa ne samo resne. To mi upoštevamo in skušamo z glasbeno mladino dopovedali javnosti, da je vse. kar se dogaja okoli igranja na sceni zelo pomembno. Tako organizacija, priprava občinstva in koncertiranje skratka vse podrobnosti, da neka glasbena prireditev uspe. Zato pa je potrebno veliko dela, in ker je animatorjev malo, so poletni tabori še kako potrebni!
Brigita Bavčar
Izid natečaja KM Murska
Sobota
Na natečaj Književne mladine Murska Sobota so prispeli teksti 14 avtorjev, od katerih je žirija v sestavi Franci Just, Feri Lainšček in Milan Vincetič izbrala 10 (deset) avtorjev, ki bodo zastopani v Literarni mapi KM Murska Sobota, ki izide predvidoma jeseni 1988. leta.
Žirija in predstavniki KM Murska Sobota so se na sestanku, 22. 6. 1988 v Murski Soboti, odločili za Literarno mapo zaradi manjših stroškov tiskanja, nove, opaznejše oblike predstavitve in premajhnega števila kakovostnih tekstov. Žirija ni uvrstila v objavo tekstov, ki še ne presežejo prvega zapisa primarnega lirizma.
Vsi avtorji bodo objavili le po eno pesem, ki bo natisnjena na poseben, grafično oblikovan list.
Žirija se je odločila za naslednje avtorje: Srečko Kalamar, Edvard Mihalič, Mark Krenn, Oto Kuzmič, Tamara Ljubeč, Milan Skledar, Emil Svetec, Franc Raj-nar, Jože Livien in Jožef Hajdinjak.
Vsi ostali avtorji še ne zadovoljujejo kriterijev objave, za njihovo sodelovanje pa se jim iskreno zahvaljujemo.
Omenjena žirija, ki je hkrati tudi uredniški odbor, ima vso pravico razširiti ali skrčiti obseg Literarne mape, kar pa je vsekakor odvisno od stroškov tiskanja in kakovosti najavljenih avtorjev.
Književna mladina
M. Sobota Milan Vincetič, urednik knjižnih edicij
Filmska vzgoja in obisk
Na programskem svetu za kinematografsko dejavnost Pomurja so predstavniki štirih kinematografov (v Murski Soboti, Gornji Lendavi, Radgoni in Črenšovcih) soglašali z novembrsko izvedbo že tradicionalnih Dnevov domačega filma. Izbor najboljšega iz domače produkcije bosta na filmskem festivalu jugoslovanskega filma v Pulju opravila Roman Sluga in Tomaž Kuhar, organizator filmske manifestacije pri nas pa bo letos radgonski kinematograf. Ta bo v kratkem tudi dobil nove aparature za predvajanje v dolby stereo tehniki in je tako kot lendavski znan po pestrem izboru filmov.
Čeprav vsi kinematografski delavci ugotavljajo nezadržen padec
obiska, ki mu botruje porast števila videorekorderjev in razpečevanje videokaset z najnovejšimi filmi (ti zaradi visokih najemnin stežka prihajajo na velika platna odročnejših kinematografov), pa slika vendarle ni povsem črna. Predvsem, če bodo v kulturnih inštitucijah znali izkoristiti možnost, ki jo imajo pri razpečevanju videokaset (za kar so pristojne knjižnice), in kinematografski delavci ne bodo tako ljubosumno gledali na to modno muho, ki kot računalniki — hišne igračke — gotovo ne bo trajna.
Udeleženci razširjene seje programskega sveta so na njej tudi oblikovali dopis republiškemu ko-
miteju za kulturo s pobudo po ponovni oživitvi združenja kinematografov v Sloveniji, ki naj bi bila mesto dogovora med distributerji in kinematografskimi delavci, saj velikokrat prihaja do nepotrebnih težav. Te pa se potem kažejo na platnih (slabe kopije, slabi podpisi filmov in drugo), kot je po vseh letih dogovarjanja še vedno neustrezno rešeno vprašanje filmske vzgoje v šolah. Res je, da je primernih filmov za otroke in mladino malo, toda generacije se izmenjujejo in učencem je potrebno ponuditi tudi kaj več kot le klasiko in jih spodbujati pri gledanju različnih zvrsti filma.
Brigita Bavčar
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
STRAN 9
samozaščita, varnost, obramba . . .

Obrambne priprave dobro potekajo
Obrambni načrti sprejeti V lendavski občini imajo v vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih sprejete obrambne načrte, ki jih sproti dopolnjujejo. V krajevnih skupnostih so izdelali tudi varnostne ocene in se po njih ravnajo v enotah narodne zaščite. Sekretariat za ljudsko obrambo je letos že sklical več posvetovanj z vodji in upravitelji obrambnih priprav in jim ustrezno strokovno pomagal pri izdelavi obrambnih načrtov. Izvršni svet je sproti usmerjal in usklajeval ter nadzoroval delo upravnih organov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Obravnaval in spremljal je ukrepe za izvajanje mobilizacije vseh sil in sredstev, skrbel je za organiziranje, opremljanje in delovanje civilne zaščite in službe za opazovanje in obveščanje ter za organizacijo upravnih zvez v občini. Posebno pozornost je namenil pripravam teritorialne obrambe in zagotovitvam blagovnih rezerv. Do konca letošnjega leta bo potrebno vse obrambne načrte pregledati in jih po potrebi dopolniti. Sproti bo potrebno ocenjevati varnostne razmere tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih in drugih organizacijah. V lendavski občini so zadovoljni z delovanjem civilne zaščite, saj je vanjo vključenih skoraj 15 odstotkov občanov.
Jani D.
PORAST PROMETNIH NEZGOD V NASELJIH
Statistični podatki prometnih nezgod kažejo, da zadnje čase lete na pomurskih cestah bolj naraščajo v naseljenih krajih kot zunaj njih. To velja tudi za prometne nezgode s hujšimi in tudi najhujšimi (smrtni izidi) posledicami, ki jih je v naseljih precej več kot v nezgodah zunaj njih.
Lani je bilo namreč na območju Pomurja s hujšimi posledicami 277 ali 69,59 % prometnih nezgod v naseljenih krajih, zunaj naselij pa so miličniki obravnavali 121 takih prometnih nezgod.
V njih je izgubilo življenje 35 ljudi, težko poškodovanih je bilo 158 in lahko 382. Od tega je v nezgodah, ki so se zgodile v naseljenih krajih, izgubilo življenje 25 ljudi, 107 pa je bilo teže in 274 laže poškodovanih. Posledice nezgod v naseljih so se tako v primerjavi z letom prej povečale kar za 15%. Največji porast nezgod v naseljih v minulem letu je bil v občini Gornja Radgona (za 26 %), sledi občina Ljutomer (za 9 %). Glede na posledice nezgod v naseljih pa je največji porast v občini Ljutomer (za 106%). Taje sicer nastal zaradi nezgode, v kateri je bil udeležen avtobus, ko je bilo precej .oseb huje ali laže telesno poškodovanih.
V letošnjih preteklih 5 mesecih pa kažejo podatki še nadaljnjo rast nezgod v naseljih. V tem času je bilo skupaj obravnavanih 126 prometnih nezgod s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami. Od tega se jih je v naseljenih krajih zgodilo 92 ali 73 %. V teh nezgodah je izgubilo življenje ali bilo huje ali laže telesno poškodovanih skupaj 146 oseb, od tega v 108 primerih v nezgodah, ki so se zgodile v naseljenih krajih.
Rahel porast nezgod v naseljenih krajih se sicer ugotavlja tudi v večini drugih regij v SR Sloveniji, v kateri znaša povprečno 62,3 % prometnih nezgod v naseljih, kar je za 7 % manj kot v Pomurju. Glede na posledice nezgod (mrtvi, telesno poškodovani) pa je povprečje v SR Sloveniji 42 do 46 % pri nezgodah v naseljih, kar kaže, da so posledice nezgod v naseljenih krajih v Pomurju precej hujše.
Še posebno žalosten je podatek, da se povečuje število žrtev med otroki in mladoletniki. Samo v lanskem letu je v 101 prometni nezgodi ugasnilo 6 mladih življenj in bilo poškodovanih 114 otrok in mladoletnikov. In kaj smo vsi skupaj naredili, da bi bili naši otroci deležni večje varnosti na cestah? Prenekaterim je pač vseeno in se tudi v prometu
v prometu v naseljih premalo upoštevajo pravila vožnje in hoje. Zlasti vozniki motornih vozil mnogokrat prekoračijo dovoljeno hitrost, še večkrat pa je neprimerna hitrost, ozko prehitevanje pešcev, kolesarjev in voznikov koles z motorjem, ki so tudi največkrat žrtve nezgod. Zadnje čase je čedalje več tudi izsiljevanja prednosti, vožnje v »škarje«, prevečkrat je tudi vpliv alkohola. Nezgod, ki jih povzročijo prehitri vozniki, je v tem sorazmerno majhnem pomurskem prostoru le veliko preveč. Občasne oz. zadnje čase kar pogoste kontrole prometa in s tem tudi hitrosti, ki jih izvaja milica, ne dajejo ustreznih rezultatov. Sicer se ni čuditi, saj se pogosto, tudi zaradi lažne solidarnosti drugih voznikov (opozarjanje na radarsko kontrolo oz. milico z lučmi), takšni »prehitri« vozniki spretno izognejo ukrepom milice in kazni. Zato prispevajo k takemu stanju velik delež tudi drugi udeleženci v prometu, ne da bi se zavedali, da s takšnim ravnanjem spravljajo v še večjo nevarnost tudi sebe. Tako pač trenutne razmere glede prometne discipline in minimalne kazni dopuščajo takšen prometni nered in s tem nezgode s tako hudimi posledicami.
PO KONGRESU GASILCEV
Skrb za mlade in opremo
Za nami je kongres slovenskih gasilcev, ki je ocenil dosedanje delo gasilskih zvez in društev in si začrtal nove smernice razvoja. Gasilska društva se tačas najbolj ubadajo s pomladitvijo kadrov, saj je članstvo v nekaterih društvih postalo že hudo staro, mladi pa so zapustili vasi in se zaposlili v tovarnah. Pri nas je ta problem posebej opazen v obmejnih vaseh, saj je tam najbolj čutiti odseljevanje mladih v mesta. Nekatere vasi so postale prazne, v njih ni ne starih ne mladih. Gasilska društva pri nas delujejo skoraj v vsaki večji vasi, toda tudi v teh postaja najpomembnejši problem pomladitev gasilskih vrst. Sodobna oprema, s katero razpolagamo, zahteva od ljudi veliko znanja, to pa je starejšim ljudem težje pridobiti kot mladim. Občinske gasilske zveze si sicer prizadevajo s pripravo različnih tečajev usposobiti gasilce za večjo aktivnost in jim vliti več znanja, toda to je premalo. Potrebno bo doseči tudi večjo osveščenost občanov na področju požarne varnosti. V nekaterih občinah poskušajo na različne načine, tudi z akcijo V vsako domačijo gasilni aparat ali z vsakoletnimi preventivnimi pregledi kurišč. Pozimi bi bilo koristno spregovoriti o požarni varnosti tudi občanom na vasi, še posebej pa v šolah. Tudi v vrtcih bi bilo potrebno otroke seznaniti z nevarnostmi, če se izgrajo z vžigalicami. Letošnji požari so bili skoraj v večini plod igre otrok z vžigalicami, ki jih nihče ni varoval.
Posodobitev gasilske opreme je zapisana v programih občinskih gasilskih zvez kot nujnost, ki jo zahteva čas, v katerem živimo. Vse bolj uporabljamo, prevažamo nevarne strupene in lahko vnetljive snovi. Vsak dan smo v nevarnosti pred morebitnimi ekološkimi nesrečami, zato je nujno, da se pred njimi zaščitimo, kolikor je to sploh mogoče. Zato potrebujemo sodobno opremo, izurjene ekipe, ki bi bile pripravljene hitro posredovati. Nekaj te opreme naša gasilska društva že imajo, nekaj je bo potrebno še kupiti. Pred leti se je veliko govorilo o sestavi posebne ekipe, ki bi bila sposobna posredovati na celotnem območju pokrajine. Ali ne bi bilo to dobro? O tem bi bilo potrebno ponovno razpravljati, saj bi tako lahko opremo, ki je zelo draga, racionalno izkoriščali, hitreje pa bi lahko tudi zagotovili kadre, ki bi znali strokovno posredovati. Kongres je torej za nami, problemi so še ostali, naloge tudi. Lotiti se jih je treba takoj.
Jani D.
na cestah med drugim obnašajo, kot da bi bili na njih sami. Otroci se zgledujejo po odraslih in vedenje, zlasti njihovih staršev, na cesti pušča v otrocih določene posledice za njihovo poznejše vedenje in ravnanje.
Poleg objektivnega in drugega stanja v prometu (stanje cest idr.) se ugotavlja, da udeleženci
Upamo lahko, da se bodo vozniki in vsi drugi udeleženci v prometu v naseljih in seveda tudi zunaj njih v prihodnje bolj držali predpisanih prometnih pravil in se vedli, kar se da razumno — samozaščitno. To je v sedanjih razmerah tudi osnovna možna pot k večji prometni varnosti.
Viktor Grah
VLOMILCI, TATOVI IN GOLJUFI NE POČIVAJO
Organi za notranje zadeve smo leta 1987 na območju Pomurja obravnavali 404 kazniva dejanja, izvršena na škodo družbenega premoženja, in kar 886 na škodo zasebnega premoženja. Med obravnavanjem vlomov, tatvin, goljufij in drugih kaznivih dejanj vedno znova ugotavljamo, da bi oškodovanci z ustreznim varovanjem svojega oz. družbenega premoženja številna kazniva dejanja lahko sami preprečili.
V stanovanjske hiše in stanovanja storilci običajno vlamljajo, ko so oškodovanci zdoma, bodisi v službi, na potovanju, dopustu ... Ker smo v času dopustov, opozarjamo, da previdnost ni odveč. Še posebej opozarjamo zdomce, ki so zdoma po več tednov ali mesecev.
Znano je, da si vlomilci v večini primerov prilaščajo predvsem tehnične predmete, zlatnino in drug nakit, denar in devize. Običajna mesta, kjer stanovalci hranijo nakit in denar, vlomilci dobro poznajo. Najprej preiščejo nočne omarice in pobrskajo med perilom v omarah, zato je denar bolje hraniti na banki. Tv sprejemnikov, radiokasetofonov, videorekorderjev in drugih tehničnih predmetov se sicer ne da skriti, kriminalistom in miličnikom pa bo v veliko pomoč, če bodo stanovalci imeli popisane serijske šte-
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Konj poginil, voznik hudo poškodovan
Vzroki za prometne nesreče v minulem tednu kažejo, da se pa cesti obnašamo zelo agresivno, izsiljujemo prednost, vozimo, kot da bi bile naše ceste prave avtoceste. Vse to seveda mora voditi v nesrečo — in teh tudi tokrat ni bilo malo.
TRČIL V DROG ULIČNE RAZSVETLJAVE.
24.	junija se je zgodila prometna nezgoda na Ormoški cesti v Ljutomeru. Voznik osebnega avtomobila Darko Šinko iz Ljutomera se je peljal po Ormoški cesti. Ko je prehiteval pred seboj vozeči osebni avtomobil, je zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti izgubil oblast nad vozilom. Trčil je v drog ulične razsvetljave, od koder je avtomobil odbilo. Med prevračanjem so sopotniki popadali iz avtomobila. Poleg voznika sta se poškodovala še Bojan Knuplež iz Ljutomera in Vanda Veldin iz M. Sobote.
ZAPUSTIL MESTO NESREČE
25.	junija se je zgodila prometna nezgoda v Vučji Gomili. Iz Sela proti Vučji Gomili se je peljal z motornim kolesom Kolo-man Balajc iz Sela. Na začetku vesi mu je s stranske ceste izsilil prednost voznik osebnega avtomobila Milan Kocet iz Sela. Pri trčenju se je Balajc hudo poškodoval, voznik, osebnega avtomobila pa je kraj nesreče zapustil in so ga izsledili pozneje.
PREVRNILO SE JE GASILSKO VOZILO
26. junija se je zgodila prometna nezgoda v Turnišču. Voznik gasilskega avtomobila je z neprimerno hitrostjo peljal po ulici Štefana Kovača. Pri zavijanju v levo je zapeljal na rob pločnika, od tod pa ga je zaneslo na cesto in avtomobil se je prevrnil. V nesreči se je voznik laže, sopotnik Jože Gyerkeš iz Turnišča pa huje poškodoval. Škode je za 5 milijonov dinarjev.
NEOSVETLJENA KONJSKA VPREGA
26. junija se je v nočnih urah iz Gomilice proti Lipi peljal s konjsko vprego Martin Križanič iz Lipe. Voza ni imel osvetljenega, vozil pa je po sredi ceste. Nasproti mu je pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Balažič iz Beltinec in ni pravočasno opazil vprege. Kljub zaviranju je trčil v konja, tega je odbilo v jarek, voznika pa odneslo na drugo stran ceste. Konj je poginil, voznik osebnega avtomobila pa se je hudo poškodoval.
KOLESAR POVOZIL PEŠCA
24.	junija se je iz G. Bistrice proti Ižakovcem peljal s kolesom D. M. iz Beltinec. Na Melincih je dohitel pešca Ignaca Tkalca z Melinec in ga zaradi nepazljivosti in tesnega prehitevanja zadel. Pešec je padel in se hudo poškodoval. Kolesar je o nesreči obvestil domačine, sam pa zapustil kraj nesreče.
ZAVOZIL V JAREK
25.	junija je iz Lendave proti M. Soboti peljal z osebnim avtomobilom Vlado Novak iz Lendave. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v D. Lakošu v ovinku zaneslo v jarek trčil je v betonski prepust in se prevrnil. Voznik se je laže poškodoval, škode pa je za 2 milijona dinarjev.
OTROK PRED AVTOMOBIL
24. junija se je zgodila prometna nezgoda v V. Polani. Voznik osebnega avtomobila Marjan Kelenc iz V. Polane se je peljal proti Brezovici. Pri osnovni šoli mu je iz jarka stekel pred avtomobil otrok G. M. iz V. Polane. Voznik je poskušal zavreti, vendar je otroka zadel in ga hudo
poškodoval.
J. D.
vilke svojih predmetov. V zadnjem času tudi v Pomurju storilci vse pogosteje vlamljajo tako, da z ustreznim orodjem odlomijo cilindrični vložek ključavnice na vhodnih vratih, ali pa ključavnico odklenejo z vlomilskim orodjem, zato se obrestuje nakup kakovostne ključavnice, ali pa vsaj nastavitev ščitnika za cilindrično ključavnico. Pred odhodom na dopust je dobro sorodnikom ali sosedom pustiti ključ od stanovanja, da v njem občasno prižgejo luči in iz poštnega nabiralnika pobirajo pošto, saj storilci pred vlomom na različne načine preverjajo, ali je kdo doma. Vsekakor pa pustite sosedom naslov začasnega bivališča med dopustom.
Če bo v vaše stanovanje vlomljeno kljub preventivnim ukrepom, boste delavcem ONZ, ki bodo vlom raziskovali, najbolj pomagali s tem, da pred njihovim prihodom na kraj vloma ne boste uničili sledov, ki jih je vlomilec pustil, ko se je gibal po stanovanju. Zato, če je le mogoče, o vlomu obvestite najbližjo enoto milice, še preden sami preiščete celo stanovanje.
Na svoje premoženje pazite tudi, ko ste doma. Nedolgo tega je na vrata hiše v bližini Murske Sobote potrkala ženska in ponujala v prodajo pobožne in druge slike. Ko jo je oškodovanec za krajši čas pustil samo v predsobi, je vešče preiskala prostor in s seboj odnesla za 500.000 din dragocenosti. Podoben primer smo obravnavali tudi na območju Gornje Radgone in Lendave.
Pogosto se dogaja, tako v družbenem kot zasebnem sektorju, da so predmeti, ki jih storilci kradejo, v bistvu »razstavljeni« in sami vabijo k tatvini. Še posebno pogoste so na škodo družbenega sektorja tatvine danes že zelo drage embalaže, gradbenega materiala in orodja z gradbišč in tatvine po trgovinah. Samo v zadnjem mesecu smo obravnavali številne tatvine kavbojk in drugih oblačil iz trgovin, ko trgovci sploh niso opazili, da jim blago manjka.
Nezaklenjena so tudi kolesa. Leta 1987 jih je bilo odtujenih 108. Ker lastniki nimajo popisanih serijskih številk svojih koles, jih je težko najti, če jih pa najdemo, jih lastniki težko prepoznajo, ker jih storilci prebarvajo ali na njih namestijo druge dele.
Velika je tudi materialna škoda, ki jo občanom povzročijo goljufi. Skoraj neverjetno je, kaj vse uspeva goljufom, ki na takšen ali drugačen način od oškodovancev izvabljajo denar. Značilni so zadnji primeri goljufij, ko se je mlajši moški iz Celja oškodovancem predstavljal kot kriminalist, inšpektor milice, miličnik ali turistični vodnik in je po dosedanjih ugotovitvah uspel ogoljufati najmanj sedem oškodovancev, lastnico gostilne v bližini Murske Sobote pa je uspel celo prepričati, da bo v njeno gostilno pripeljal skupino turistov iz Celja, na račun česar je za napovedani datum pripravila 80 gibanic, goljufa, še manj pa turistov, pa ni bilo od nikoder.
Gotovo ni mogoče hiše, stanovanja in premičnin popolnoma zavarovati, v interesu vsakega občana pa je, da svoje imetje zavaruje čim boljše. Tudi družbeno premoženje je »naše« premoženje, a tega se v prenekateri delovni organizaciji premalo zavedajo.
Vlado ZUPANČIČ
69000 Murska Sobota, Kroška cesta 58 telefon: (069) 21-630	/
AGROSERVIS, p. o.
Poletje in vročina vas med vožnjo utrujata. Žago tovite sebi in sopotnikom prijetno potovanje bre; škodljivega prepiha. Univerzalna pomična zasen čena streha in stranski vetrobran vam omogočati prijetno in udobno potovanje z obilico svežega zra ka. Za vse tipe vozil prodajamo in montiramo po mične strehe in stranske vetrobrane ter drugo, do datno opremo. DO Agroservis se vam priporoča ii želi prijetno in udobno potovanje.
anli-cxpi&
zaščita
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
za potrebe PE M. Sobota, ekspozitura Beltinci prosta dela in naloge
v ekspozituri Beltinci
VODENJE EKSPOZITURE BELTINCI
Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov: — višjo šolo ekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: LB-Pomurska banka, Murska Sobota, Trg zmage 7.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po objavi.

KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. sol. o.
TOZD SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO
ABC POMURKA — KZ PANONKA tozd Sadjarstvo in vinogradništvo Murska Sobota obvešča, da je tudi letos možnost dodatnega zaslužka pri obiranju višenj.
Obiranje se bo začelo 8. julija 1988 in bo trajalo 10 dni.
Plačilo je 300.— din za kilogram nabranih višenj. Prijavite se lahko v KZ Panonka, vse dodatne informacije pa dobite po telefonu 21 770, int. 60. Pohitite s prijavami, saj je število obiralcev omejeno.

DELOVNA ORGANIZACIJA
AGROSERVIS, p. o.
Murska Sobota
ABC Pomurka — AGROSERVIS Murska Sobota, posreduje na osnovi dogovora o poslovnem sodelovanju z Zavarovalno skupnostjo TRIGLAV M. Sobota v sredo, 6. 7. 1988, ob 15. uri na dvorišču DO Agroservis, Kroška c. 58, M. Sobota,
prodajo karamboliranih vozil:
1.	Ponovna prodaja:
1.	osebni avtomobil IMV R 4 GTLJ, leto izdelave 1987, prevoženih 39.757 km, izklicna cena 1,790.000.— in prometni davek 36,5 %;
2.	osebni avtomobil BMW 30 S, leto izdelave 1972, izklicna cena 909.827 in prometni davek.
2.	Vozila, ki so prvič v prodaji:
1.	oseb, avtomobil UNIS JETTA JX, leto izdelave 1987, prevoženih 9.999 km, izklicna cena 11,350.000,— din,
2.	oseb, avtomobil MOSKVIČ 2140 SL, leto izdelave 1986, prevoženih 537 km, izklicna cena 4,075.000,— din,
3.	oseb, avtomobil ZASTAVA LADA 1600, leto izdelave 1980, prevoženih 115.671 km, izklicna cena 820.000.— din,
4.	oseb, avtomobil ZASTAVA126P, leto izdelave 1982, 31.183 km, izklicna cena 1,270.000 — din,
5.	traktor IMT 542, leto izdelave 1985, prevoženih 1.081 ur, izklicna cena 3,870.000.— din,
6.	oseb, avtomobil LADA 1300 S karavan, leto izdelave 1986, prevoženih 95.088 km, izklicna cena 2,940.000,— din in promet, davek 36,5 %,
7.	oseb, avtomobil ZASTAVA 101GT55, leto izdelave 1985, prevoženih 74.031 km, izklicna cena 1,880.000,— din in promet, davek 36,5 %,
8.	oseb, avtomobil ZASTAVA 101 GZL/55 leto izdelave 1985, 15.233 prevoženih km, izklicna cena 2,640.000.— din m prometni davek 36,5 %
9.	oseb, avtomobil ZASTAVA LADA 1200 karavan, leto iz-prevoženih 111.587 km, izklicna cena 1,410.000 — din in prometni davek 36,5 %,
10.	oseb, avtomobil IMV R 4 TU, leto izdelave 1985, prevoženih 70.737 km, izklicna cena 1,450.000 — din in prometni davek 28,5 %,
11.	oseb, avtomobil IMV R 5 GTD, leto izdelave 1986, prevoženih 58.080km, izklicna cena 11,700.000.— din.
Pocjoj za sodelovanje na dražbi je obvezni 20-odstotni polog od začetne izklicne cene in se plača na dan dražbe med 14. in 15. uro v blagajni DO.
Najnižje zviševanje cene na dražbi je 5.000 — din. Kupec mora plačati vozilo v treh dneh od dneva dražbe, sicer bomo menili, da je odstopil od nakupa in izgubi pravico do vrnitve varščine. 1 mft0 mora prevzeti v treh dneh, sicer zaračunamo 1.000.—- din ležarine dnevno. Prodaja poteka po sistemu vide-no-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost reklamacije zaradi kakovosti ali manjkajočih delov. Prepis lastništva se opravi Z lastnikom vozila.
STRAN 10
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
I
naši kraji in ljudje
»Zvečer se završki fantje	4. JULIJ — PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI VOLIČINA
zbero, zb'ero
pa na Selca gredo . . .«
Če ste bili tudi vi med pet tisoč obiskovalci, ki so v enem letu obiskali spominsko sobo Rudolfa Maistra na Zavrhu, ste prav gotovo prebrali ta verz. Zakaj spominska soba in stolp prav na Zavrhu? Kakor so nam povedali tamkajšnji občani, je bil general prijatelj lastnika vile, v kateri je danes trgovina, v kletnih prostorih pa gostinski lokal Agrokombinata Lenart. Vsako leto je po dva ali tri mesece preživel v tej sobi z balkonom. Zavrčani so ga zelo dobro poznali, on pa jim je napisal nekaj lepih pesmic. Mogoče pa ste opazili tole:
»Pod vrhom med slivami hramek čepi, po poti mugledajo okenca tri. za tretjim, za cvetjem pa Katica spi.«
Prvi stolp so krajani zgradili 1962. leta, pobudnik pa je bilo turistično društvo, ki prav tako nosi ime generala, znanega predvsem v severovzhodni Sloveniji. Po 16 letih je leseni stolp »zvilo«. Ko so ga podrli, je med občani završalo. Na pomoč so jim priskočili Socialistična zveza, komunalno podjetje in Klemos, tako da so s skupnimi močmi postavili trden razgledni stolp. 1986. leta so slavnostno odprli še omenjeno spominsko sobo, lani pa Maistrovo klet — gostinski lokal, v kateri se radi ustavijo obiskovalci spominske sobe.
Zavrh spada tako kot Selce (sosednja vas) v krajevno skupnost Voličina. V krajevno konferenco SZDL Zavrh pa spadajo še zaselki Gradenjšak, Črm-Ijenšak in Nadbišec, v katerih je okrog 450 volilcev. Krajevni praznik te krajevne skupnosti
OB VSAKEM PRAZNIKU KAJ NOVEGA
Voličina v lenarški občini je krajevno središče za Zavrh in Selce.
Z avtobusnimi zvezami so na Zavrhu zadovoljni.
V OBČINI LENARI------------------
na obrobju Slovenskih goric v občini Lenart je 4. julija. Vsako leto ga organizira druga krajevna konferenca.
Prihodnje leto je spet na vrsti Zavrh in na to se že letos pripravljajo. Zadali so si, da vsak praznik v njihovi vasi proslavijo z odprtjem ali dokončanjem objekta.
V minulih letih so tako odprli kulturni dom, napeljali vodovod, asfaltirali cesto, pa seveda naredili stolp, uredili spominsko sobo . . .
Še letos bodo dobili 225 telefonskih številk, za kar so morali občani krepko seči v žep. Za izvedbo skupne akcije na Zavrhu ni bilo nikoli nepotrebnih vprašanj in zavlačevanj. Kar so se dogovorili, je držalo. Če je bilo premalo denarja, so določili skupino, ki je šla od ene do druge delovne organizacije in zbirala denar. Med zelo delovnimi so predvsem člani turističnega društva in članice aktiva kmečkih žena in deklet. Mladina dela (tako smo izvedeli) eno leto zelo dobro, potem pa spet ne. Glavno pa je, da se z njimi pravilno dela, je dejal predsednik KK SZDL Franc Greifo-ner. Dobro sodelujejo tudi z vi-kendarji.
Po številnih sestankih s predstavniki Certusa so se avtobusne zveze končno uredile. Lahko bi dejali, da imajo na Zavrhu vse, kar potrebuje tak manjši kraj. Pa niso zadovoljni z doseženim. Tačas obnavljajo kulturni dom (končan mora biti do prihodnjega leta), za mlade želijo urediti igrišče, razmišljajo pa tudi o lastnem vrtcu, samopostrežni trgovini in smučišču. Slednje naj bi bilo pripravljeno pod stolpom že za to zimo.
Bernarda Peček
Ne joči, Kristina
»Za deževnim aprilskim vremenom je prišel čudoviti mesec maj. Bil je cvetoč, vse je klilo, vse cvetelo, kakor da hoče nadoknaditi vse zamujeno aprilsko vreme.
Stari ljudje so vedeli povedati, da mora biti april mokroten, da je potem dovolj dobrega in lepega sena za živino in tudi druge zeli lepše plenjajo in rastejo.
Dehteč je bil mesec maj, opojne njegove svetle noči, obogate-
zgovorno odgovarjala na vprašanja. Začel pa sem s tistim že standardnim novinarskim: Kdaj?
»Oh, to je bilo že pred vojno. Takrat smo imeli nekakšne dekliške krožke, kjer smo počeli vse mogoče. Od športa do igric. Sama sem tudi režirala, prirejala povesti za dramsko uprizoritev in se lotila tudi pisanja krajših literarnih vrst: črtic, povesti. No,
ne z melodijami slavčka, ki ni in ni mogel mirovati. V Valantovem gaju je žgolel vso noč, še v rano jutro je segal njegov glas ...« Tako se začenja povest Ne joči, Kristina, ki jo je napisala Marija Rantaša iz Bolehnečicev. Skoraj za cela dva šolska zvezka rokopisa je je. In ko sem jo obiskal — vroč junijski dan je bil — je kar
zdaj pa že dolgo nisem napisala ničesar. Oči me dajejo, pa tudi ne da se mi več.«
O čem pa pravzaprav govori povest o Kristini?
»Gre za zgodbo, vzeto iz resničnega življenja v naši vasi. Ta Kristina je pravzaprav Angela, ki so ji umrli starši. Po tem je živela pri mačehi, se nato osamosvojila in se poročila. Zakon je bil ne-
POLETNEGA DNE V BOREČI
KOPICA GOR, ZASTAVA DOL!
Pravijo, da takih proščenj, kakršna si znajo omisliti pri borečki sveti Ani, ni daleč naokoli, hkrati pa dodajajo, da zlepa ne najdeš tako »pozabljenega« kraja v soboški občini kot je Boreča, ena od desetih vasi v krajevni skupnosti Gornji Petrovci. Bil je drugi dan koledarskega poletja, ko smo jo iz občinskega središča mahnili na ta konec goričkega sveta, kjer so baje nekoč našli kamnito sekiro in sta najbolj razširjena priimka Ficko in Kozar.
Čistih kmetij ni več, zaselki SE PRAZNIJO
O tem, kakšne so tod vaške ceste, pač ni hvaležno razpredati in zato »ritarja« (predsednika vaškega odbora) Karla Ficka nismo preveč utrujali, kako in kaj se vozijo oz. kakšne so cestne zveze s »civilizacijo«. V delu vasi, ki mu domačini pravijo Fickini, je dišalo po senu, saj so bližnji sosedje — tudi Fickovi — tik
ob domačiji prvega moža v Boreči »zlagali« seneno kopico. Pridružili smo se jim in med vedrim kramljanjem šegavih Goričancev slišali večno živo in zato tem bolj žalostno zgodbo o vztrajnem odhajanju mladih, delavoljnih, sposobnih. »Če je bilo svojčas v vasi 56 >polnih< hišnih številk, jih je danes največ 40,« je bilo izrečeno z neprikrito trpkostjo. Prevladujejo mešana kmečka gospo-
rNE-TURISTIČNI RADENCI
Eden izmed biserov v Radencih khso
di tale stavba, v kateri je bila 1 vc J , j č ni gostilne. Nekdo vedno okras turističnega kraja, čeprav v njej s
bi pač moral zanjo skrbeti in jo o novi .
darstva, kar pomeni, da eden od družinskih članov služi kruh ali kje v Murski Soboti ali v bližnji Avstriji ali še kje dlje. Čistih kmetij tako rekoč ni več, zaselki se praznijo, tisti, ki vztrajajo in ostajajo, pa so vse bolj zagrenjeni in razočarani. Razlogov ni treba ponavljati; o njih so se ob »ri-tarju« Ficku razgovorili še predsednik boreške mladine Franc Kozar, član vaškega odbora, avtoprevoznik Milan Prosič in drugi, za pomenek voljni vaščani.
Medtem ko smo pobliže spoznavali kraj, umeščen v povirju potoka Krka v pobočjih pri križiščih makadamskih cest proti Gornjim Petrovcem, Kuzmi, Gradu in Mačkovcem, in ljudi po zaselkih Fickini, Pekini, Spodnji kraj, Srednji kraj in Špo-rini, je senena kopica na domačiji Fickovih vidno »rasla«. Vešče in premišljeno so domačini obla-  gali seno okrog »žrdi«, ga tlačili in tu pa tam — kot je običajno — kakšno »krepko« razdrli. Dobrodušnega namiga, da kaj pametnega »damo v novine«, seveda nismo preslišali, kot nismo spregledali naraščajnika, 16-me-sečnega Damjana, ki se je zvedavo potikal okrog našega štirikolesnega jeklenega konjička. Umljivo, če se nam je utrnilo: le kaj neki čaka mladi boreški rod, ki se šele postavlja na noge?
SOLIDARNOST NE USIHA, PODOBNO JE Z NAČRTI
Pri Prisičevih, po domače Judovih, se je zbrana druščina lotila tudi drugih infrastrukturnih tegob. Ob zadoščenju, da so končno le prišli do petih
GOMILICA
50 let gasilskega društva
Pred 50 leti so v Gomilici ustanovili gasilsko društvo, v katero je zdaj včlanjenih 30 občanov te vasice. V nedeljo so prebrali gasilsko kroniko, imeli so mimohod gasilskih čet in podelili priznanja. Dolgoletna člana Jože Tkalec in Štefan Zver sta prejela priznanji republiške gasilske zveze, Alojz Cigan, Jože Maroša, Martin Sobočan, Ivan Matjašec, Ignac Zver in Štefan Markoja pa so dobili priznanja občinske gasilske zveze.
Gasilsko društvo v Gomilici je ustrezno opremljeno, saj ima sodobno vozilo ltnv-ja, motorno brizgalno In razno orodje, pa tudi za požarnovarnostne vodnjake je poskrbelo. Letos bodo gasilci iz Gomilice izkopali še dva vodnjaka in
kupili nekaj opreme.
S. S.
Iskrivi Borečanci na seneni kopici niso varčevali s kritikami na rovaš »poza-bljenosti« in zapostavljanja.

telefonov (štirje pri zasebnikih, eden za vaške potrebe), »Borečanci« ne morejo biti naklonjeni ravnanju soboškega avtobusnega podjetja, ki je poskrbelo zgolj za dvakrat dnevno avtobusno povezavo dobrih 30 kilometrov oddaljene Boreče od Murske Sobote. Ni treba, da se ustavljamo pri do dinarja točnih številkah o samoprispe-vni solidarnosti tukajšnjega življa; dovolj je omemba dejstva o stalnem navažanju gramoza na vaške ceste in
poskrbeli za spodobno cestno povezavo (gramozenje, ureditev prepustov, izkop jarkov) do evangeličanskega in katoliškega pokopališča ob spoznanju, da so brez mrliških vežic, kajti dveh — na evangeličanskem in katoliškem pokopališču — si še ne morejo »privoščiti«. »Kaj pa zastava?« nam je šaljivo-resno ušlo sredi živahnega kramljanja. »Je ne bi sneli!« Sogovorniki so se precej odzvali, češ, izobesili smo jo zavoljo nedavne-
— Bili smo udeleženci snemanja (in zvijanja) zastave z gasilskega doma v Boreči, ki je še brez napisa.


urejanju cestnih prepustov — vse na lastno pest, torej z lastnim denarjem, delovnimi sredstvi in delovno silo.
Izobešena zastava na gasilskem domu sredi vasi nam je na jezik položila vprašanje, kako kaj »migajo« gasilci; znano je, da so marsikje na podeželju prav ti svojevrstno gibalo razvoja in napredka. »Ritar« Ficko, mladinec Kozar in drugi so bili dokaj skopi s pojasnili o 42 let starem gasilskem društvu. Največjo zadrego imajo tačas z ureditvijo požarno-varnostnih bazenov, o čemer se menijo že več let, ' a se vedno znova zatakne pri organizaciji. Kljub vsemu verjamemo, da jim go uspelo priti do nujno potrebnih objektov. Letos načrtujejo, da bi
ga kongresa slovenskih gasilcev in bi jo najbrž res že mogli sneti. Zgodilo se je tako in (tudi) zato naslovni domislek: kopica gor, zastava dol!
V prvem večernem mraku smo zapuščali eno od številnih vasi s konca goričkega sveta v neposredni bližini stičišča treh meja, ki se je večkrat primorana ravnati po tistem znanem reklu: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal! Se dolgo nas je živo spremljal vtis z ene redkih, s slamo kritih domačij (številka 53), kjer so ostarela in betežna Časarjeva brata komajda prebijata z danes na jutri. In kaj.sploh bo jutri?
Branko Žunec
srečen, nato je Kristina še ohromela, življenje pa je končala v lu-kavškem domu.«
Zakaj pravzaprav pišete?
»V mladih letih sem rada telovadila, igrala, režirala in potem je prišlo tudi to. Bilo je tudi drugo obdobje, obdobje po vojni. Takrat pa sem začela pisati zaradi tega, da bi skozi literarno ustvarjanje pozabila na nekatere težke trenutke iz medvojnega časa. To so bili pravzaprav težki časi.«
Vaše črtice in povesti so bile že objavljene v različnih časopisih. Kakšni pa so odmevi?
»Pravzaprav so to moje pisanje sprejeli tudi bralci. Še posebno v moji okolici. Spomnim se, šlo je za neko daljšo črtico Mati, odpusti in bi skoraj imela težave. Zgodbo sem si namreč izmislila, a kot kaže, je odražala del resničnega življenja in nekateri so bili tako prizadeti, da ni za povedati. Komaj sem jim dopovedala, da gre za izmišljeno stvar.«
Poleg pisanja črtic, povesti, režije pa Marija Rantaša piše tudi kroniko vasi Bolehnečici.
»Ja, tudi pisanja kronike sem se lotila. V njej zapisujem vse, kar se dogaja v naši vasi in po svetu. Skušam zapisati tudi nekatere stare vaške običaje, ki počasi izumirajo.«
Se spomnite kakšnega takšnega?
»Ja, gre za Forjanovo. Takrat naj bi mladeniči postali odrasli možje. Po vasi si naprosijo jedače in pijače, nato pa zvečer skušajo narediti kakšno neumnost. Teh je toliko, da si vseh ne morem zapomniti. Nekoč so nekemu kmetu ukradli voz, ga razstavljenega preselili na streho in ga tam ponovno sestavili. Pa to ni bilo dovolj, ko je voz stal na strehi, so z rokami kopali gnoj in z njim napolnili voz na strehi. S takšnimi igrami skušajo fantje dokazati, da so dovolj močni, drzni in spretni, skratka, da lahko postanejo pravi možje. Seveda pa so te igre lahko tudi čisto nedolžne: nekoč so vsem ženskam v vasi zamenjali posode z rožami, tako da smo potem en teden hodile od ene do druge, da bi si jih ponovno uredile.«
Še kakšen običaj?
»No, tudi vedranje se počasi pozablja. To pa je običaj ob menjavi gospodarja ali gospodinje.«
Sedaj ne pišete več?
»Ne,-kot sem že rekla. Nimam niti idej, pa te bi se še našle, a volje ni več. Pa tudi dela na kmetiji je vedno več.«
Dušan Loparhik
STRAN 11
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
ne zgodi se vsak dan
ŠKODLJIVA SREDSTVA
Med nedovoljenimi sredstvi, ki jih atleti in bodybuilderyi uporabljajo za povečanje mišic in moči, so tudi steroidi, umetni preparati, za katere so strokovnjaki že pred leti ugotovili, da lahko nevarno poškodujejo ledvice in jetra. Kljub temu jih še kar naprej zlorabljajo. No, morda bodo nova odkritja le zavrla uporabo steroidov in se bodo atleti in njihovi trenerji nekoliko bolj zamislili nad svojim početjem. Raziskovalci so namreč od-
Redka in draga oslada
Nič več
reklame
Ker na Kitajskem nimajo dovolj kakava, devize pa potrebujejo za uvoz mnogo važnejših stvari, na primer strojne opreme in tehnologij, uvažajo zelo majhne količine kakava. Potem pa še tega v glavnem razdelijo tovarnam, ki izdelujejo čokolado za izvoz.
Manjše tovarne, ki v konkurenčnem boju z izvozniki ne morejo
zehanju
Psihiater Malcolm Weller, ugledni specialist bolnišnice Friem v Londonu, po svoje razlaga, zakaj živali zehajo. Pravi, da zehanje, ker je nalezljivo, spodbuja živali, da skupaj zaspijo, to pa veča njihove možnosti, da preživijo.
Nevrologi bolnišnice Oldc-hurch v Essexu razlagajo, da je zehanje nehoteno dejanje, ki je razširjeno po vsem živalskem kraljestvu. V reviji The Lancet so postregli z razlago, zakaj je zehanje nalezljivo.
Sklepajo, da so med očmi in ušesi verjetno živčne poti, po katerih se prenaša vidno in slušno zaznavanje drugega ze-havca v »center za zehanje« v živalskih možganih — v tisti del, ki upravlja nehotena dejanja. Pri večini sesalcev vodijo poti vidnih živcev v možgane, njihova funkcija pa še ni znana.	> .
Za živali, ki lovijo v tropih, je skupno zehanje in spanje očitno koristno, pravi Weller.
Ne le, da jim je topleje, če jih spi več skupaj, ampak so v tropu tudi v manjši nevarnosti pred roparicami. Več ko jih je, v manjši nevarnosti je posamezna žival v skupini.
Nekateri raziskovalci pa razlagajo zehanje psihološko.
Predpostavljajo, da se z zehanjem po plitvem dihanju spet napihnejo drobni pljučni mehurčki — alveole. A priznajo, da bi se to zgodilo s kakršnim koli globokim dihanjem, ne le z zehanjem.
Soboški špitao je zidao Ferenc Joška, mesto so meli moška, ženska, otroška. Istina ka sakši samo za silo, ali nikak se je seedno pokrilo.
V Rakičan pela velka cesta, na kirurgiji pa nega mesta. Pomurci smo delali nouvi špitao, za pejneze dostin je že žao.
Gor smo velke zidove postavili, kanclajev smo bogme telko napravili, ka nišče se z nikoj vb več ne spozna, za betežnike je situacija grozna.
Zgiiba raste kak za pasikof trava, zdaj pa ešče prisilna uprava, Janoš spitavle: Udje povejte dosta babic — kilavo dejte.
KAM PLOVEMO?
Že se dogaja tisto, česar so se bali in na kar so opozarjali zdravniki: reveži prodajajo svoje organe bogatim.
O tem je tekla beseda na nedavnem mednarodnem znanstvenem srečanju v Genovi, ki je bilo posvečeno moralnim vprašanjem presajanju organov. V Evropi je, posebno v Veliki Britaniji, kjer presaditve lahko opravljajo tudi v zasebnih klinikah, veliko primerov, da si bogati ljudje za kupček denarja kupijo organ za presaditev od revežev, najpogosteje iz revnih afriških in azijskih držav, in jim ni treba čakati na vrstni red za kadrovsko presaditev, kot je to usoda manj petičnih in tistih brez primernih darovalcev iz sorodniških vrst.
Predstavnik Evropskega sveta je na srečanju dejal, da bodo skušali tovrstno trgovino s človeškim mesom preprečiti s prepovedjo reklam, ki omogočajo in stopnjujejo nemoralno prekupčevanje z organi.
Če bo seveda to kaj pomagalo. Strokovnjaki namreč pravijo, da presajanje organov postaja medicinski biznis bodočnosti. Za dober denar dobiš darovalca z zdravimi organi, kot so, denimo, ledvice, koža, oko in podobno. Za marsikoga je življenje z eno ledvico in z denarjem, ki ga je dobil za prodano ledvico, še vedno lepše in boljše, kot je bilo prej, ko je tolkel hudo revščino.
krili, da so steroidi nevarni tudi za duševno zdravje.
Dr. Harrison Pope in David Katz, psihiatra s Harvarda, sta temeljito preiskala 41 ragbistov in bodybuilderyi, ki so jemali steroide. Ugotovila sta, da po standardnih merilih za duševne motnje 12 odstotkov pregledanih boleha za psihozami in da jih ima 22 odstotkov resne razpoloženjske težave, od depresije do manije. Torej kar cela tretjina pregledanih atletov! Ugotovila sta seveda tudi, da so duševne
priti do te surovine, se znajdejo vsaka po svoje. Namesto kakava mnoge uporabljajo nadomestke, ki pa ne ustrezajo niti najskrom-nejšim merilom. To bistveno škodi kakovosti in okusu čokolade.
Čeprav Kitajci po svetu slovijo po pestrosti in razkošnosti svoje kuhinje, jim sladkarije ne gredo preveč od rok. S čokolado so se seznanili šele ob koncu štiridesetih let našega stoletja. Postala je zelo priljubljena sladica, čeprav samo za redke priložnosti. Vse do leta 1986 je bilo na Kitajskem le nekaj tovarn čokolade. Večino proizvodnje so izvažale ali pa pošiljale kitajski vojski in vrhunskim športnikom. Le majhen del so dobile trgovine.
Zaradi reform in sprostitve gospdoarstva se je na Kitajskem v zadnjem času življenjska raven začela dvigati, hkrati pa se je zvečala tudi poraba čokolade, čeprav so se njene cene skorajda podvojile. Vse to gre na roko iznajdljivim kitajskim »poslovnežem«, ki poskušajo zamašiti luknje kitajskem tržišču in so zato začeli na veliko odpirati manjše tovarnice čokolade. Toda pravih surovin žal ni dovolj, in tako se bodo Kitajci še dolgo morali zadovoljevati z manj kakovostnimi nadomestki.
Tale nenavaden posnetek je nastal v Kaliforniji (ZDA), kjer je po uspešno končanem študiju študent Scott sklenil, da to proslavi z deskanjem v posebnem doktorskem oblačilu.
motnje nastale šele po uporabi steroidov.
Kot zgled navedimo le bodybuilderyi, ki je začel redno uporabljati steroide, da je povečeval mišično maso. Hkrati ko je bil vse bolj mišičast, se mu je spremenilo nekaj tudi v glavi, tako da je začel verjeti, da je neranljiv, in se je nekega dne s svojim avtomobilom hote zaletel v betonski zid. Ko je opustil jemanje steroidov, ga je nevarna misel minila.
za tobak
Kanadsko pravosodje
je
pred kratkim pretreslo dva zakonska predloga, ki po mnenju vseh zavzetih za splošno zdravje ljudi pomenita velik korak naprej. Prvega je predlagal minister za zdravstvo Jake Epp. Ta zakon bi prepovedoval reklame za tobak v revijah in časopisih, na televiziji in po radiu, in sicer od januarja 1989 do leta 1991 naj bi odstranili vse reklamne napise, plakate itd., do leta 1993 pa oznake na trgovinah. Poleg tega naj bi omejili pokroviteljstvo tobačne industrije kulturnih in športnih dogodkov in prepovedali podarjanje tobačnih izdelkov, popuste in tekme, ki imajo namen spodbujati porabo tobačnih izdelkov.
Drugi zakonski predlog je objavil Lynn McDonald, predstavnik Novih demokratov. Po njem naj bi prepovedali kajenje v zveznih pisarnah in v sredstvih javnega prevoza, razen tam, kjer so urejeni prostori za kadilce.
Oba predloga mora potrdili samo še senat, pa bosta začela veljati.
Zagovorniki živalskih pravic
Podobno, kot se je svet srečal s
pojmom človekovih pravic, je danes slišati glasove tudi o živalskih pravicah. Največ isker se kreše ob vprašanju uporabe živali za raziskovanja. Borci za živalske pravice trdijo, da je uporaba; živih živali v raziskavah nehumana in bi jo morali prepovedati.
Predvsem gre za medicinske raziskave, ki so namenjene kozmetični industriji. Pri teh poskusih živalim namerno povzročajo hude rane, jih okužijo z boleznimi, jim lomijo kosti, jih zastrupljajo in na njih preskušajo naj: različnejše nove preparate in kirurške postopke. Seveda živali pri takih poskusih trpijo, o tem skoraj nihče več ne dvomi. Toda njihovo trpljenje prinaša dobro ljudem, pravijo raziskovalci. Brez poskusov na živih živalih bi
medicina ne naredila takšnega ogromnega koraka naprej.
Borci za živalske pravice odgovarjajo, da živali, vsaj tiste višje razvite, niso drugačne od ljudi, različna je samo stopnja razvitosti inteligence, zato z njimi ne bi smeli ravnati kot z nečim, kar je povsem drugačno od ljudi.
Filozofija zagovornikov živalskih pravic temelji na sodobnem pojmovanju razvoja življenja. Ljudje in živali se razvijamo skupaj, ne pa tako, da bi se razvijali eden čez drugega. Vsako bitje ima svoje posebnosti in je v nečem bolj razvito od drugih. Pes je, na primer, razvil sluh in vonj mnogo bolj od človeka, človek pa mišljenjske sposobnosti. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, ki nam vsem skupaj omogočajo, da živimo. Pravica do življenja pa je za vse enaka.
Samo v ZDA imajo v raziskovalnih laboratorijih okrog 20 milijonov živali, ki so podvržene tr-Kravji safari v Stogovcih Na podeželju se res redkokdaj pripeti kaj senzacionalnega, a tokrat smo imeli tudi mi nekaj sreče, če lahko dogodek, ki ga bom na kratko opisal, sploh imenujemo tako.
Vsak torek v tednu je v Stogovcih, kakor tudi po drugi krajih, odkup živine, ki ga opravlja tozd Mesoizdelki — Klavnica iz Gor. Radgone. Danes je bilo občutno manj gneče — predvsem prodajalcev, za kar so verjetno krive tudi nizke odkupne cene žive teže pitanega goveda, a se jih je kljub temu našlo nekaj. In glej, kaj se pripeti? Nerodnost, nepazljivost in morda tudi površnost so povzročile, da je pobegnila krava, ki bi jo morali naložiti na tovornjak in odpeljati v klavnico. Uboga reva je podivjala, kot da bi slutila, kaj jo čaka, in jo je iz ograjenega prostora pri Kmetijski zadrugi v Stogovcih popihala nemočnim zasledovalcem na bližnjo sektorsko njivo v bližini zadruge. Postavila se je na sredino in mirno čakala, kaj se bo zgodilo.
Precej časa je minilo, ko se je pojavil celo miličniški avtomobil, medtem pa je dogodek že pritegnil radovednost krajanov Stogovec. Vse je drlo pred Kmetijsko zadrugo, od koder se dobro vidi na sektorsko njivo, in opazovalo zdaj kravo zdaj zasledovalce, ki nikakor niso vedeli, kaj storiti. Med šolskim odmorom so to izkoristili tudi učenci OŠ Marija Rožman in radovedno obračali oči proti mestu dogodka z vprašanji: Kaj pa bo zdaj? Nekaj časa nič, potem pa se je pripeljal mož z lado, verjetno strokovnjak za takšne primere. Začel se je pravi safari. Priprava ... in počil je prvi strel. Nič! Krava se je samo malo preplašila. Nato so začeli, okrog osem jih je bilo, s traktorjem vred pohod proti njej. Počil je drugi in še tretji strel. Krava je negibna obležala sredi sektorske njive. Senzacija, ki je prebudila Stogovčane v prvem poletnem dopoldnevu, je bila končana.
Pravkar peljejo mimo mojega okna na traktorju kravo, ki je postavila dogodek za temo dneva. Nikomur ne gre nalagati krivde za dolgotrajno lovljenje krave, ki je pripomogla, da se je v Stogovcih nekaj zgodilo, o čemer se bodo še dan ali dva vsi pogovarjali, tako doma kot po vaških gostilnah. Pa naj kdo še reče, da krave niso resnično koristne živali.
Bojan Macuh
pljenju in smrti v dobrobit zna
nosti. Raziskovalci uporabljajo določene živali predvsem zato, ker imajo njihovi organi ali organizem podobno sestavo ali delovanje kot človeški. Tako uporabljajo mačke pri raziskavi jeter, srednjega ušesa, bobniča in epi-dermisa, pse za raziskave ožilja, ledvic in hipofize, opice za raziskave možganskega ožilja, možganov, trebušne slinavke, grla, ledvic, spolnih organov, zajce za raziskovanje imunskega sistema in srednjega ušesa, podgane za raziskave vranice, trebušne slinavke in procesov staranja.
Raziskovalci pravijo, da bi zakonske omejitve uporabe živih živali za poskuse hudo zavrlo napredek znanosti in da si sodob-
OB NEVARNIH ODPADKIH SE JEŽIJO LASJE
Povsod po našem planetu so posejane tovarne in industrija se je prisiljena znebiti svojih odpadkov, ki so pogosto še nevarni. Na vsak način. Če vrh vsega nihče ničesar ne vidi, tudi nič ne stane. In kar je preprostejše, kakor nevarni tovor zakopati v zemljo ali ga meni nič tebi nič vreči v vodo.
Po anketi Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v ZDA 1750 »umazanih krajev«, v ZR Nemčiji 1000 do 1400, na Nizozemskem pa kar 5000! Isti vir zatrjuje, da je 2,500.000 ton nevarnih odpadkov iz držav članic te organizacije (gre v glavnem za visoko razvite) zginilo v morju, 2,200.000 ton pa so jih te države spravile prek svojih meja. Zunaj so jih predelali, uskladiščili ali pa so se v tej ali oni državi kratko malo zgubili. Razlogi, ki jih navajajo: država uvoznica je bolje tehnično opremljena za nevtralizacijo nekaterih strupov, njene naprave so zelo ekonomične ali celo dostopnejše kot v državah, iz katerih izvažajo smeti. Pravi razlogi pa so vsekakor v blažji zakonodaji uvoznikov ali v njihovem površnem nadzoru. Ko so 1983 odkrili, da je konvoj sodov iz Se-evesa v Italiji ilegalno prešel francosko mejo, so v Franciji še isto leto sprejeli zakon, po katerem je treba »potujoče« odpadke strožje nadzorovati, to pa Francozov ne moti, da ne bi na zapuščeno atlantsko obalo ali v velika močvirja še naprej odmetavali zabojev s cianidnimi spojinami, zabojev, na katerih je narisana, kot poslednji ostanek vesti, mrtvaška glava s prekrižanimi kostmi. V Španiji, na baskijski obali, pa tovarne pogosto pomešajo svoje škodljive odpadke z navadnimi mestnimi smetmi in jih vržejo v ocean.
V Lyonu so pred nedavnim ustanovili Generalno družbo za raztopine; njen sposobni direktor ima veliko korist zavoljo majhne ekipe svojih strokovnjakov in dveh velikanskih vozil za posebne tovore. V čem je njegova skrivnost? Samo sto frankov za tono hoče, da skrivoma potopi strupene odpadke v morju, dvakrat več, da jih zažge ali zakoplje na krajih, ki so pod nadzorstvom, in stokrat več, da se jih znebi na najzanesljivejši način, v rudnikih soli v Nemčiji. Kljub te
nega raziskovanja ni mogoče zamisliti brez poskusov na živalih. Strinjajo pa se, da bi se dalo nekatere poskuse spremeniti, da bi živali manj trpele in po nepo: trebnem ne umirale.
Navsezadnje imajo od teh poskusov nekaj dobrega tudi živali, saj mnoga zdravila in izkušnje uporabijo tudi za zdravljenje in zaščito domačih živali. Druženje človeka in živali prinaša korist obema, trdijo zagovorniki raziskav in tisti, ki sami zase menijo, da na ta vprašanja gledajo objektivno. Uporaba živali pri iskanju zdravil zoper hude bolezni, za nova znanstvena spoznanja in odkritja ni nekaj nemoralnega, saj prispeva k splošni blaginji vsega živega na svetu.
mu je približno tretjina nevarnih odpadkov v Evropi povsem zunaj uradne statistike. Še naprej velja za najcenejšo rešitev, da smeti odvržeš kjerkoli. Samo da te ne ujamejo.
Na srečo je po svetu vse več pravih tovarn za predelavo nevarnih odpadkov, v katerih kemiki za vsak strup posebej določijo način predelave, odpadke, ki jih ne morejo sežgati in uničiti, pa zakopljejo po vseh predpisih. Med temi sodobnimi smetarji je oster konkurenčni boj, saj med seboj skrivajo način nevtralizacije, licence za patente pa so na prodaj po visokih cenah. Lastnik neke majhne, a zelo bogate tovarne v Nemčiji, tovarne, ki »hitro, brez tveganja in poceni« uničuje celo piralen, pa svoje skrivnosti noče razkriti nikomur in za noben denar.
Med svetovno energetsko krizo so atomske elektrarne, samo v ZDA jih je 350, postale nekaj vsakdanjega, njihovi odpadki, pogosto dolgotrajni in visoko aktivni pa povzročajo velike težave, ker so praktično »neprebavljivi«, kar pomeni, da jih ni mogoče uničiti. Toda vsaj nekatere med njimi je mogoče predelati. Izrabljeni uran lahko po vrsti predelav obogatijo in z njim kurijo v atomskih toplarnah. Po treh letih iz peči potegnejo oslabljeni uran ali plutonij, ki ju tako lahko v nedogled vračajo v toplarne kot dragoceno gorivo.
Atomski znanstveniki so se postavili po robu mračni perspektivi sveta, na katerem bi bili kupi ubijalskih smeti, in so predlagali izdelavo tovornih raket, ki bi jih izstrelili proti Soncu! Natovorili bi jih z najnevarnejšimi atomskimi odpadki, potem pa bi se ti brez kakršne koli nevarnosti za človeka stopili z gigantskim »reaktorjem« in osvetljevali naš planet. Morda gre samo za sanje znanstvenikov, saj za zdaj človeku preostajajo tudi nekatere bolj zemske rešitve: denimo globine oceanov...
STRAN 12
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
za vsakogar nekaj
Kdaj se otrok potegne?
Staršem, ki so vsak dan z otrokom, ne zbudi pozornosti, pogosteje pa opazijo drugi: otrok je »čez noč« izgubil otroške okrogline, noge in roke so se mu podaljšale, glava se na lepem zdi manjša, cel otrok je nekam ožji, še trebuh se mu splošči. Iz majhnega otroka se oblikuje šolar.
Spreminja se otrokova postava, a to se pri vseh otrocih ne dogaja enako. Nekateri res čez noč poženejo v višino, drugi se le počasi spremenijo. Otrok lahko nekaj časa raste ali pa se nekaj časa zdi, da se rast sploh ne spreminja. Toda nasploh otroci od generacije do generacije hitreje rastejo, telo se hitreje razvija. Včasih so se spremembe dogajale pri fantih večinoma v starosti pet let in pol, deklice pa so se »čez noč« potegnile malo prej. Danes pa se otroci spremenijo kmalu po četrtem rojstnem dnevu.
NEKAJ DROBNIH NASVETOV ZA
VSAKDANJO RABO
Včasih se nam mudi in takrat nam še posebno rado nagaja. Radi bi kaj popravili, a ne vemo kako. Za nekaj drobnih nevšečnosti smo zbrali nasvete, ki so presenetljivo preprosti, a zelo učinkoviti. Z vezalkami, ki so izgubile ščitke na konceh, je križ. Pomočimo konce v lepilo in oblikujmo svaljek. Počakajmo, da se posuši.
Slamnik bomo prenovili, če ga bomo rahlo oščetkali z mešanico vode in limoninega soka. Zbrisati ga moramo do suhega.
Pri šivanju blago včasih drsi. Podložimo trak svilenega papirja in nevšečnost bo odpravljena. Stroj bo bolje vlekel.
Včasih se gumbu odkrhne vrat, ki ga ne bi mogli pogrešati. Z lepilom nalepimo na spodnjo stran manjši gumb z luknjicami.
Prosojen dežnik bo spet držal vodo, če ga bomo premazali z mešanico osminke litra vode in žlice kisle ilovice. Mora se posušiti. Srebrn nakit očistimo s pecilnim praškom. Zdrgnemo ga z mehko krpo, splaknemo in skrbno posušimo.
Debelo volneno nit bomo lažje vdeli v šivanko, ko jo bomo zajeli s tanko nitjo in z njo potegnili volno skozi uho.
Koliko blaga potrebujete za model, lahko ugotovite tako, da dele kroja razvrstite po rjuhi ter pomerite dolžino in širino.
NAJPOGOSTEJŠE POLETNE BOLEZNI
Ko se koža upre
Šele ko vam koža prične žareti kakor ogenj in ko vas boli že najmanjši dotik, dojamete, da vaša koža ni kakor živalska. Ali veste, da so sončne opekline pravzaprav opekline prve stopnje? To kažejo tudi simptomi: rdečica, oteklost, občutek napetosti, mehurčki, kasneje pa tudi luščenje odmrlih kožnih plasti. Če opekline spremljata še povišana temperatura in mrzlica, je to prava bolezen. Takšno stanje lahko blažite s hladnimi obkladki, z nanašanjem posebnega želeja proti opeklinam ali dezinfecirajočega pudra za telo. Nikakor pa ne smete ožgane kože mazati z oljem ali mastmi. Zaužijte tablete z vitamini K, P, in C, ki krepijo funkcijo kože.
Vsekakor bo najboljše, če poskrbite, da kože sploh ne izpostavljate takšnemu mučenju. Vedeti tudi morate, da se koža zaradi opeklin hitreje stara, opeklinam pa se boste izognili tako da počasi podaljšujeta čas sončenja, uporabite sredstva za zaščito pred sončnimi žarki, ki prepuščajo samo tiste žarke, ki dajejo koži bakreno barvo in zagorelost (za normalno kožo boste potrebovali zaščitni faktor 3 do 4, za občutljivo in sončenje v južnejših krajih pa od 5 do 7). Alergija na sonce je pogost pojav. Kaže se kot rdečica in hrapavost kože kar je na daleč videti kot zmogljivost. Takšen osip se lahko pojavi kadarkoli, celo tedaj, ko ste že lepo zagoreli. Alergija je po-
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih v oddaji 21 232:
1. Vem — Duo regina
2.	Heart — Pet Shop Boys
3.	Bodi srečna, Julija — Magnet
4.	Točajka, daj še litre tri - Brane Drvarič
5.	Kaja — Prerod
Lestvica nastaja s »odejowni®«" ’ N-« videostudiem na Kidričevi 21, telefon: 25 577, Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu «ak Petek od 18.00 do 19.00 na Radiu Murska Sobota- UKV 87,6 MHz ah SV 648 KHz.
NAŠA RISBA
Dragi vnuk, s takšnim orožjem smo nekoč lovili in pobijali živali, pa ni bilo pomanjkanja mesa. (Bela Kuzmič)
Morske nevšečnosti
Če nameravate letos letovati na morju, je čas, da se spomnite na vse nevšečnosti, ki vas lahko zadenejo.
Velika vročina, piki insektov in druge nevšečnosti vam lahko zagrenijo počitnice. Z malo pozornosti se marsikateri nevšečnosti lahko izognete.
Naučiti se morate, če se že sončite, da med 11. in 15. uro ostanete v senci, še posebej prve dni počitnic. Ne varčujte s kremami za sončenje, nosite primer-
sebna reakcija kože na ultravijo-ličasto sevanje, povzročata pa jo vročina in velika vlažnost zraka. Za zdravljenje uporabljamo posebne kreme, ki ne prepuščajo ultravijoličastih žarkov.
na očala, da zaščitite oči. Redno se prhajte, še posebno, če se po-titte. Ne spite na soncu, če začutite vrtoglavico ali glavobol, se umaknite v senco. Če ste se preveč segreli, uporabljajte hladne obloge, kopajte se v mlačni vodi in pijte čim več tekočine, ne premrzle. Pomaračni sok bo nadoknadil kalij, ki ste ga na soncu izgubili. Ne pijte alkohola, ker ta pospešuje izločanje vode iz organizma, v tem času pa vam je potrebna.
Poznamo tri vrste toplotnih udarov, vsi so nevarni. Simptomi so: žeja, pomanjkanje teka, vrtoglavica, suha usta in povečana temperatura. V tem primeru se umaknite na hladno in popijte vsakih 15 minut pol litra vode. Če v dveh urah ni znakov izboljšanja, pojdite k zdravniku. Do pomanjkanja soli v organizmu pride, če ste bili prve dni preveč na soncu, se močno znojili, s hrano pa niste nadoknadili izgublje-
Kako razko
samo ribo?
Veliko ribo, pa naj bo kuhana ali pečena, pri mizi razkosamo in že očiščene fileje brez kože in kosti naložimo na krožnike. Kako naj laže in najlepše razkosamo ribo? Ribo položimo na primerno velik pladenj. Če je potrebno, ji najprej odstranimo kožo. Začnemo pri glavi: z nožkom za ribe in vilicami povlečemo kožo do repa. Nato razdelimo ribo po temni črti vzdolž hrbtne kosti. Meso dvigamo po porcijah in ga luščimo od kosti. Nazadnje odstranimo hrbtno kost in razdelimo na porcije še meso spodnje polovice ribe, kot vidite na slikah.
NAŠI KUHARSKI MOJSTRI
Pri Dureku in Danici se dobro je
Malce skrita, a vendar tik ob cesti v novem naselju Nafte je ena najboljših gostiln v lendavski občini. Gostilna Lovski dom ali gostilna Danice in Dureka Mesariča ima že štiri zvezdice, peta pa je menda že na poti. Gostilna je dobila že vrsto priznanj in pohval za jedila, ki so jih pripravili v kuhinji pridne Danice, ki skrbno bdi nad vsem, kar se v kuhinji dogaja in rada ustreže vsem gostom, tudi ko gre za nenavadna naročila in jedi. Če neznanec pride v Lendavo, povpraša po gostilni ali pa je že prej obveščen, kje naj se ustavi, da bo dobro postrežen. Ni čudno, da je gostilna vedno polna. Danica se je kuharske veščine naučila doma pri materi, veliko pa se je naučila sama, posebej ko gre za lovske specialitete. Ker gostilna že nosi ime Lovski dom, smo torej povprašali po lovski specialiteti, ki jo je mogoče dobiti. Jedi iz divjačine so sicer zelo zdrave.
DIVJAČINA A LA LOVSKI DOM
Kos divjačine (divja svinja, srna, tudi fazan) se duši na maščobi. Ko je dovolj mehak, se vzame iz maščobe. Maščobi dodamo malo moke, na kockice narezane kisle kumarice, gorčico, koper in paradižnikovo mezgo. Dodamo še majaron in prelijemo z rdečim vinom. Popramo in solimo po okusu. Meso narežemo, omako precedimo in jo prelijemo na meso. Kot prilogo ponudimo kruhove cmoke in sezonsko solato.
VAS PRIPIS
Duhovite podpise pod današnjo risbo pošljite do četrtka, 7. julija 1988, na naslov VESTNIK. Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene podpise honoriramo.
Le koga bodo nategovali, ko nam bo vse popokalo? (Janez Madjar)
Ne delajte se norca iz tega orožja, v tem času je lahko tudi to nevarno! (Ludvik Kramberger)
ne soli. Simptomi so utrujenost, vrtoglavica in močni mišični krči. Slabost bosta odpravila uživanje slanih napitkov in počitek v senci.
Če vas opeče meduza, se ne prhajte, kajti curek vode bo še povečal zastrupitev. Opečeno mesto operite z morsko vodo in milom ali obrišite z alkoholom. Cinkova mast umirja občutek pečenja, krema hidrokortizon pa zmanjšuje oteklino in vnetje.
To mesto bo rdeče in boleče še nekaj dni, odvisno od vrste meduze in mesta, kjer vas je opekla. Če imate še dodatne bolečine, je najbolje poiskati pomoč pri zdravniku.
Tudi morski ježki vam lahko pripravijo neprijetnosti. Bodice se težko odstranjujejo, imeti morate pinceto in potrpežljivost, da se ne bi zlomile in ostale v koži. Razredčena kislina, npr. kis, lahko pomaga, da odstranimo vse ostanke bodic.
ZNANSTVENE RAZISKAVE
Katere jedi se otrokom
upirajo?
Kaj se otrokom najbolj gnusi, je pokazala francoska raziskava: smetana na mleku.
Znanstveniki s Centre National de la Rocherche v Parizu so širom po državi spraševali otroke, kaj jim gre najbolj v slast in kaj se jim studi. Takoj za kožico, ki se naredi na mleku, se jim nabolj upirajo možgani, črne olive, paprika in zelena zelenjava. Mlajši otroci odklanjajo več jedi kakor starejši in deklice so izbirčnejše od fantov. Zmagovalci med zaželenimi jedmi pa so češnje, jagode, čokolada, ocvrt krompirček in sladoled. Sladkor, so ugotovili raziskovalci, je za otroke isto kot užitek. Kaže, da se že pri otrocih potrjuje ljudska modrost — kar je dobro, ne more škodovati. Toda sladkor škoduje — še najbolj zobem, če si jih otroci ne umivajo.
OSVEŽILNE PIJAČE NAREDITE SAMI
Bezgova pijača
Bezeg cveti, priložnost imamo, da si napravimo dobro osvežilno pijačo. Iz bezgovih cvetov pripravimo penečo se pijačo. Naberemo približno 15 velikih, zdravih cvetov (ki naj ne rastejo ob cesti, da niso polni prahu). Dobro jih otresemo, da odstranimo morebitni mrčes in umazanijo. V velikem loncu za vkuhavanje zmešamo 10 litrov vode in 1 kg sladkorja. Ko se sladkor raztopi, damo v raztopino bezgove cvetove. Prilijemo 1/8 litra belega kisa in dodamo 2 limoni, narezani na osmine ali kolobarje. Dobro premešamo. V pokritem loncu pustimo vse skupaj 2 do 4 dni. Lonec naj stoji na toplem. Pijačo nato precedimo skozi firtu cedilo in nalijemo v čiste steklenice. Izberemo steklenice iz debelega stekla. Steklenice tesno zamašimo. 2 tedna jih pustimo stati na hladnem in temnem prostoru (steklenice ne smejo ležati). Po tem si že lahko privoščimo kozarec ohlajene bezgove pijače.
Bezgova pijača tekne, če jo razredčimo z mineralno vodo ali penečim se vinom. Pazimo pa, kako uskladiščimo steklenice: v steklenicah namreč nastane zaradi vrenja precejšen pritisk in zgodi se celo, da kako steklenico raznese.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ARGENTINSKI PREDSEDNIK	MESTO V SZ OB REKI IŠIM (V AZIJI)	IZRASTEK V USTIH	GOZDNA RASTLINA	MESTO V SEVERNI ITALIJI	NAVAJANJE PODROBNOSTI	SNOV. KI DAJE PRIJETEN VONJ
SLABA NAVADA							
DELAVEC, KI DELA NA AKORD							
It RAZI- SKOVALEC NOBILE							
LJUDSKI ODBOR			AZIJSKA DRŽAVA TRST				
ŽENSKI PEVSKI GLAS				OTOK ČAROVNICE KIRKE TELUR			
DEL KNJIGE					LJUDSKA TEHNIKA »STREHA SVETA«		
FRIDTJOF NANSEN			JUNAŠKE PESMI PARJENJE MATICE				MASSENE-TOVA OPERA
KRAJ IN REČICA NA KOPRSKEM				SATIRIK BUCHWALD DRŽAVA V ZDA			
NEKDANJI GANSKI VODITELJ (KWAME)							
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠVEDSKE		PLAVALKA BOJADŽI-JEVA GR. ČRKA					
IZDELOVALCI IRHOVINE							
FRANCOSKI TENIŠKI IGRALEC (YANNICK)					ZA POLTON ZNIŽANA NOTA »E«		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: davnina, aviatik, nastava, Inki, OD, etika, E, LU, atom, orač, Ki, Rad, sij, t, ud, Na, ekloga, gradivo, akrobat.
STRAN 13
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
križem po naših šolah
Pa so že počitnice!
Najprej so se dnevi vlekli in vlekli, potem pa je bilo kar naenkrat šolskih muk konec. Prišle so vendar počitnice ! Kako lepa beseda, mar ne? Tudi mene je /.arnikato nekam vstran od pisalnega stroja in dveh polnih map vaših prispevkov, ki jih žal zaradi omejenega prostora nismo uspeli objaviti. Vse do danes, ko vam to pišem, pa nisem vrgel v koš niti enega vašega zapisa ali risbe, ker se vas je večina res potrudila. Odlagal pa sem predvsem tiste sestavke, ki se mi niso zdeli več aktualni (času primerni), ker ste mi jih pač prepozno poslali, če ste bili kaj hudi zavoljo tega, zdaj pozabite na vse to in se predajte brezskrbnim počitniškim doživljajem. Upam, da se boste imeli zares lepo, in to vam seveda tudi zelo zelo želim. In dva meseca vam ni treba nič pisati za tole našo Vestnikovo rubriko. Če se vam bo zdelo kaj posebej zanimivega, pa se seveda lahko oglasite. Tudi za pionirsko oddajo rabimo vaše prispevke. Obveznosti pa le ne mejte nobene, saj so vendar počitnice!
JOŽE GRAJ
^REČA
Na svetu je dosti ljudi, ki so srečni, pa tudi nesrečni.
Za nekatere ljudi je sreča, če hodijo po svetu, zapravljajo denar, pijejo, se pretepajo ...
Zame pa je sreča čisto nekaj drugega. Jaz vidim srečo v ljubezni do staršev, če me starši razumejo, me imajo radi. Sreča je zame' tudi, če smo vsi zdravi. Večkrat vidim ljudi, ki so bolni, za vse življenje invalidi. Jaz sem srečna tudi v moji lepi domovini. Na svetu so še vojne. Večkrat sem se spraševala, kdaj bodo tisti ljudje srečni. Nekateri vojaki imajo tudi družine — kdaj bodo njihovi otroci in žene srečne, kot smo mi? Živim v svobodni domovini, pa sem včasih nesrečna. Kaj pa tisti otroci, ki živijo v vojni in v sovraštvu?
Želim si še več srečnih dni. Drugim ljudem pa, da več ne bi bilo vojn in bi bili tako srečni, kot smo mi.
Bernarda Gomboc, 7. a
OŠ Rogašovci
(iz glasila Po dolini Ledavski)
Srečna sem. če ptički pojo in rožice cveto.
Srečna sem, ko sredi trave ležim in v nebo strmim.
Srečna sem. ko v šoli petko dobim, in z njo mamo razveselim. Se sto drugih stvari me srečno naredi.
Andreja Žižek. 5. b
OŠ E. Kardelj
Bilo je zadnjič
Ko sem bila majhna, sem se rada potepala. Ker sem bila povečini sama z babico, saj je mama delala na polju, sem se ji večkrat izmuznila, tako da sploh ni opazila.
Tako je bilo tudi nekega dne, ko sva z babico zopet ostali sami.
Izkoristila sem njeno nepazljivost, pograbila vrečko bombonov in odšla. Babica je gotovo mislila, da se kje igram, saj sem bila že daleč od hiše, pa še nisem zaslišala njenih klicev. Ko sem bila že na cesti, sem sklenila, da grem k sestrični. Mahnila sem jo naravnost tja. Bila je zelo vesela, ko me je zagledala. Seveda ji nisem povedala, da sem ušla. Pri njih sem kosila, nato pa sva se igrali. Bilo je krasno. Pojedli sva tudi vse bombone. Že se je mračilo, ko sem se spomnila, da moram domov. Hitro sem se poslovila. Bližala sem se domu in postajala vedno bolj nemirna.
Mama je gotovo že doma in je v skrbeh. Stopila sem v hišo. Mama se je obrnila od štedilnika in me postrani pogledala. Vprašala me je, kje sem bila. Odgovorila sem ji, da sem bila pri sestrični. Z ostrim pogledom mi je zabrusila: »Ti bom že dala sestrično! Nimaš se kaj potepati!« Zaradi njenega ostrega tona sem se čutila zelo ponižana in prestrašena. Niti opazila nisem, da se mi bliža palica. Pošteno sem jih dobila po zadnji plati.
Bilo je zadnjič, da sem brez dovoljenja odšla zdoma.
Metka Pučko. 5. raz. OŠ Negova
Mucka
Draga naša mucka dva, vsak svojo skledo že ima; ko kateri se zbudi, nič za jesti ne skrbi.
Kadar pa razjezita se, se za miškami podita se.
Renata Recek, S. a . OŠ Rogašovci
PRESENETILA
SEM MAMO
Nekega dne sem zgodaj vstala. Bilo je lepo jutro. Sonce se je poskušalo >pririniti< iz jutranje megle. Mama in oče sta bila v službi, brat pa pri babici. Nisem vedela, kaj naj delam. Tedaj sem se spomnila, da je mama prejšnji dan rekla, da bo morala pospraviti stanovanje. Odločila sem se, da jo bom presenetila in posesala prah. Pobrisala sem tudi prah na pohištvu in zalila rože.
Nato sem odšla v jedilnico in kuhinjo. Tam sem pobrisala tla, očistila preprogo, oprala in pobrisala posodo. Tudi na zgornje prostore nisem pozabila. Posesala sem prah, očistila umivalnik v kopalnici in pobrisala tla z mokro krpo. Ob petnajstih sem si izmučena oddahnila. Cez nekaj časa sta se pripeljala oče in mama. Ko je mama stopila v dnevno sobo, je ostrmela. »Joj, kaj se je pa to zgodilo?« »Nič,« sem ji hitro odgovorila.
Bila je zelo vesela. Tudi oče je samo gledal. Njuna pohvala mi je dobro dela. Ko je prišel domov mlajši brat, je spet vse razmetal, zato je dobil kazen. »En teden ne sme ven!« je zahteval oče. Pri tem je tudi ostalo. Brat se mi je malo smilil, ker je bilo tisti teden lepo vreme. Ko sem se jaz zunaj igrala, je brat sedel v sobi in žalostno gledal skozi okno. Po prestani kazni se mi je opravičil.
Seveda sem njegovo opravičilo sprejela. Drugi dan sva razmetane stvari skupaj pospravila.
Sklenila sva, da bova na takšen način še večkrat razveselila mamo in ji malo olajšala njeno delo, saj veva, da otroci lahko veliko pomagamo svojim staršem pri delu.
LIDIJA ERJAVEC, 5. d OŠ 17. OKTOBER, BELTINCI
NOČ
Sonce zahaja, zarja večerna prihaja. Čez nebo rdeče prihaja val sreče.
Vsa bremena odvržemo, misli hudobne odženemo.
Molče se zazremo v nebo, kako nekdaj bilo je lepo!
Na nebo prikrade luna se stara, ki malo zvezdo takole pokara: »Zakaj si včeraj zamudila?
Zakaj se nisi pravočasno zbudila?«
Zvezde zaspane mežikajo, po nebu se črnem potikajo. Pa pade zvezda z neba na suha zemeljska tla.
Ko vidimo zvezdo tako, uresniči nam željo vsako, le ozrimo se gor v nebo in sanjajmo o sreči samo!
MATEJA NORČIČ, 7. a OŠ EDVARD KARDELJ
MURSKA SOBOTA
POČITNICE
Počasi se počitnice približujejo, z njimi pa se ocene zaključujejo.
Učitelji nas veselo dvigajo, nam zadnje znanje v glave vlivajo.
ALAN UJČIČ
IRAN
NAŠ IZLET	'
Včeraj na izlet smo šli. vsi veseli smo bili.
Se na Gorenjsko smo peljali.
da jo bomo bolj spoznali.
Smo z Visokega
v Škofjo Loko krenili in na gradu si spomin bistrili. V Begunjah nas je vse pretreslo, saj SMRT bilo je nemško geslo. A najlepši kraj pa Bled je bil. v modrini se je ves svellil.
V sredini pa je otok stal.
nanj najlepši bo spomin ostal.
Melita Panker in Marjeta Horvat ____________________ OŠ Bakovci 7. b^/
Mi pa na izlete mislimo in na knjige se požvižgamo. V mislih se že vozimo, lepe pesmi pojemo.
Melita Panker, OŠ Bakovci 7. b
DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM - ISLAMOM
2
Čeprav je bila zunaj dokaj zanemarjena, je bila notranjost prekrita s preprogami in vse je bilo zelo čisto in urejeno. Ko sem bil kasneje večkrat gost v raznih domovih, sem spoznal, da ljudje posvečajo več pozornosti notranji opremi in udobnosti kakor pazunanjosti hiše, kajti gradbeni material je precej drag in škoda je dajati težko prislužen denar za zunanji videz.
Po njihovem običaju smo se pri vhodu sezuti ter bosi posedli na blazine v eni od sob. AH je vključil kasetofon in med poslušanjem njihove etnične glasbe sem zvedel precej o Atiju in razmerah v Iranu, kar je bi! tudi moj prvi neposredni stik z resničnim življe-njem, pa tudi šok.
AH je bi! pred leti zelo uspešen boksar: bi! je na dveh oHmpia-dah in sobo ima napolnjeno z medaljami, slikami in izrezki iz časopisov, na kar je izredno ponosen. Neprestano mi je ponavljal, da je športen človek, vendar je sedaj ie senca osebe izpred desetih let, kajti po revoluciji je Homeini boks razglasil za nezdrav šport (to je pomenilo njegovo ukinitev) in AH se je vdal alkoholu, drogi ter sedaj uživa le v pretepih, kot večina fantov v mestu. Vse telo ima v brazgotinah, ravno tako obraz, vendar ne od boksa, temveč od urezov z noži, kajti pri njih je časten le pretep z noži, pri čemer pazijo, da udarci niso smrtni.
Ko sem vprašal, kako se preživljajo, omenil sem jim namreč ljudi na cesti, ki posedajo brez dela, so mi povedali, da je delo skoraj nemogoče dobiti, ker se v tem predelu nič ne gradi, industrije v mestu pa pravzaprav ni, in tako jim preostane le tihotapljenje droge, preprog in vodenje beguncev preko gora v Turčijo, s čimer precej zaslužijo. Toda, kje denar porabiti, ko pa v državi, razen osnovnih življenjskih potrebščin, ni mogoče skorajda nič Kupiti. Tako denar zapravijo za nakup drog in alkohola, ki ga pretihotapijo iz Turčije in Sovjetske zveze. Na vprašanje, če so že bili v zaporu, so mi vsi trije pritrdilno odgovorili in dejali, da ravno tako večina domačinov s tega območja ob meji, kajti, ker jim je tihotapljenje edini vir zaslužka, jih prej ali slej odkrijejo. AH je bil v zaporu dve leti, ker je nekemu mlademu Nemcu proda! heroin, da ga pretihotapi v Turčijo, vendar je bil fant odvisnež in se je na carini precej čudno obnašal, zato je postal sumljiv in so mu mamilo v dvojnem dnu potovalke odkrili. AH je takoj priznal, da mu je on prodal drogo, in oba sta bila zaprta dve leti, kar se mi je zdelo malo, kajti pričakoval sem strožje kazni. Vendar so za drugačne prekrške kazni nemogoče, o čemer bom pisal kasneje, saj sem se lahko prepričal na svoje oči. Pokazal mi je tudi izrezke iz časopisov, ko je Homeinijeva policija vdrla v njegov dom, ga pretepla in naredila pravo propagando o tem, kam pelje takšno življenje človeka, ki ga je poznal in spoštoval ves Iran.
Naj tudi tukaj povem, da v državi delujeta dve ločeni skupini policistov. Prvi so t. I. navadni policaji, ki skrbijo za red, promet in druge manj pomembne zadeve, drugi pa so posebna Homeinijeva policija — homeinisti, ki so oblečeni v civilne obleke, to je obvezno v črne srajce in ravno tako v črne hlače ter nosijo brado, kajti Homeini priporoča takšno obleko za vse državljane. Zato jih je tudi na ulici težko spoznati. Le-tiimajo neomejeno pravico in sploh ne odgovarjajo za svoja dejanja ter lahko počnejo z ljudmi, kar se jim zljubi. So pravzaprav steber Homeinijeve politike in ljudje skušajo imeti z njimi čim manj opravka, kajti pripadniki te policije so še vedno pripravljeni delati po fanatičnih načelih islamskega zakona, zato so tudi neizmerno osovraženi, ravno tako kot Homeini sam. Homeini tudi ženskam predlaga nošenje črne uniforme, ki pokriva gležnje,
Demonstracije proti pokolu v Meki na glavni ulici Tabriza.
Foto: Ujčič
in črno ruto, ovito okoli las in obraza, kar je po islamskem zakonu pravzaprav ukaz. !n res, med popotovanjem sem sreča! vse ženske v enakih uniformah, pa naj so bile še tako mlade, saj morajo po štirinajstem rojstnem dnevu spoštovati ta zakon. Pri moških pa sem naletel na neupoštevanje teh pravil, vendar so vseeno kljub vročini nosili srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Te ljudi je AH označil za “demokrate«, h katerim se prišteva tudi sam. S tem hočejo vsaj simbolično nasprotovati režimu, vendar dosti laže padejo v oči ho-meinistom. Njegova dva prijatelja sta ravno tako nosila črni srajci, to pa predvsem zato, da ne bi preveč izzivala homeinistov, ki ju že imajo v svoji evidenci.
Vprašal sem jih, kaj menijo o življenju po revoluciji, in vsi po vrsti so mi zatrjevali, da je bilo življenje pred njo znosnejše, tudi standard je bil višji, prav tako tudi osebna svoboda. Pretežno mladi prav boleče prenašajo sedanjo diktaturo, kajti počutijo se ovirane pri svojem odraščanju in pri omejitvi spolne svobode, ki je v islamskih zakonih precej podrobno zapisana, kar deluje nanje zelo depresivno. AH in oba prijatelja upajo, da bodo ljudje, pretežno mladi, kmalu poskušali zrušiti režim, ter se nadejajo, da bo prišel na oblast šahov sin, ki živi v tujini. Kaže, da drugih idej o političnem sistemu nimajo, kajti poznajo le prejšnji režim in Homeinijevo diktaturo, zato vidijo spremembo ie v obnovitvi starega režima, pod katerim ravno tako niso živeli najbolje, je pa bil po njihovem zatrjevanju boljši kot sedanji. Za njihovo nerazgledanost je prav gotovo kriva blokada informacij, ki je tačas še posebno močna.
Po nekajurnem pogovoru so me vsi trije pospremili do hotela in mi zabičali, naj nikomur ne povem, kje sem bil, ker bi lahko oni, pa tudi jaz, imeli težave s policijo, če bi kdo omenil, da so pripeljali v svoj dom tujca. Vse skupaj se mi je zdelo nekoliko čudno, vendar sem jim to vseeno obljubil, kajti razumel sem njihov strah pred policijo.
Naslednje jutro me je AH s trkanjem na okno hotelske sobe zbudil in znova sva odšla na njegov dom. Čez dve uri sem imel avtobus proti Tabrizu, tako da nisva imela kaj dosti časa za pogovor,
vendar mi je obljubil, da mi bo po svojih močeh pomagal, da se znajdem v Iranu. Da! mi je naslova dveh prijateljev, ravno tako tihotapcev, v Teheranu in pismo, napisano v farščini, kjer ju prosi, naj mi pomagata, kajti Teheran je zelo veliko mesto in brez pomoči se tujec tam bolj slabo znajde. Priporočal mi je tudi, naj se izogibam homeinijeve policije ter naj sem v pogovorih z ljudmi zadržan, kajti tukaj nikoli ne veš, na kakšnega človeka naletiš. Ta nasvet sem si zapomnil, ker sem videl, da je zame nekoliko v skrbeh, ker še ne vem, v kakšni državi sem. Kasneje sem ugotovil, da so bili njegovi nasveti utemeljeni, vendar me je s pismom in naslovi spravil v precejšnje škripce, o čemer bom pisal kasneje.
Ker sem zamudil edini avtobus proti Tabrizu, mi je z Alijevo pomočjo uspelo prepričati nekega bolgarskega voznika tovornjaka, da me zapelje do mesta. Le nerad me je sprejel za sopotnika, vendar se ni hote! dolgo zadrževati na policijski postaji, kjer je AH poznal uradnika, in kot mi je kasneje povedal, me ne bi vzel v vozilo, če bi ne bil Jugoslovan.
Na poti sva naletela na tri policijske kontrolne postaje, kjer pa je vse potekalo brez zapletov, kajti Bolgar je policajem vedno dal škatlico cigaret še predno so odprli usta. Le pri eni takšni kontroli sva morala kljub cigaretom izstopiti iz tovornjaka, vendar ne zaradi pregleda, ampak zato, ker so se hoteli homeinisti skupaj z mano fotografirati, kar mi je bilo izredno smešno, kajti že sem si jih predstavljal, kako se bodo pred prijatelji hvalili, da imajo “dobre prijatelje« iz tujine. Seveda niso imeli niti malo pojma, kje leži Jugoslavija.
TABRIZ
S svojo “popotovalno biblijo« sem v Tabrizu kmalu naše! poceni hotel in delil sobo z nekim Irancem, ki je bi! dokaj vsiljiv in mi je stalno nekaj čvekal v farščini ter kazal proti stranišču. Takoj sem mu dal vedeti, da ni naletel na pravega človeka, vendar brez uspeha. Imel sem ga že čez glavo, zato sem se odpravil na sprehod po mestu. Težav z večerjo nisem imel, kajti Tabriz je trgovsko središče Irana in je veliko živahnejši kot Mako. Trgovine in restavracije so odprte do 23. ure in so dokaj dobro založene z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter izdelki, ki zaman čakajo na tujce — to so predvsem preproge in ročno izdelani predmeti iz brona in srebra. Na ulicah pa je polno prodajalcev z majhnimi vozički, ki ponujajo razne predmete za vsakdanjo rabo.
Zjutraj sem hotel v neki zanikrni restavraciji poskusiti kakšno njihovo domačo specialiteto in odločil sem se za ovčje možgane, ki sem jih med roji muh le s težavo pojedel Opazil sem, da je v skoraj vseh restavracijah na voljo enaka, že pripravljena hrana, ki jo na žareči plošči nekoliko pogrejejo in servirajo s tradicionalnim, palačinkam podobnim kruhom. Jedi so navadno razni kebabi, možgani in krompir, vse skupaj precej oljnato ter postano in človek kar izgubi voljo do hrane. Zato ni čudno, da sem v nekaj tednih shujšal za deset kilogramov. Seveda se ne da dobiti nobenih alkoholnih pijač, tudi piva ne, lahko piješ le z vodo pomešano mleko, napolnjeno v steklenice coca-cole, ki se poleg oranžade lahko dobi v nekaterih restavracijah. Sprva se mi je zdelo takšno razredčeno mleko v prahu precej ogabno, vendar sem se ga kmalu navadil, kajti imel sem ga priložnost piti v hišah, kamor sem bil povabljen. Sprva sem ga pil že zaradi vljudnosti, kasneje pa sem ugotovil, da v tej vročini deluje zelo osvežujoče, ter sem ga naročal tudi med obedi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
—RIBIŠTVO-
--TENIS
Padalsko prvenstvo v Rakičanu
Na letališču soboškega aerokluba v Rakičanu je 34 padalcev iz štirih slovenskih klubov sodelovalo na 26. članskem in 13. mladinskem prvenstvu Slovenije v padalstvu. V treh dneh so nastopili v skokih z višine 1000 metrov ter v figurativnih skokih z višine 2000 metrov. Po pričakovanju je imela največ uspeha ekipa Alpskega letalskega centra iz Lesc in zasedla vsa prva mesta. Leščani, ki imajo dolgoletno tradicijo v tej športni zvrsti, so pripotovali v Pomurje kar s 17 tekmovalci, kar zgovorno priča o zanimanju za ta šport v njihovem društvu. Sobočani so nastopili s štirimi tekmovalci in so se razvrstili pri koncu lestvice. Že prvi dan se je laže poškodovan Marjan Karas, ostala je le trojica Jaka Vidovič, Jože Pojbič in Srečko Ka-vaš, a ob premajhnem številu skokov za trening ni mogla doseči kaj obetavnega. Rezultati:
člani, skupno: 1. Bogdan Jug, 3 točke, 2. Branko Mirt, 4, 3. Roman Pogačar (vsi ALC Lesce), 7 točk ... 26. Jaka Vidovič, 46, 29. Jože Pojbič, 53, 31. Srečko Kavaš, 55, 34. Marjan Karas (vsi Murska Sobota), 58 točk.
Ekipno: L ALC A - 22 točk, 2. ALC B - 58, 3. ALC C — 117... 7. Murska Sobota — 212 točk;
mladinci, skupno — 1. Robert Erjavec 5, 2. Mira Grčič, 3. Se-nad Salkič, oba po 7 točk (vsi ALC).
Ekipno: 1. ALC, 29, 2. Ptuj, 75, 3. Maribor, 77 točk.
Ig
NOGOMET
NK Tišina do polfinala
Po pričakovanju je Nogometni klub Tišina, član pomurske medobčinske lige, izpadel v polfinalu tekmovanja za pokal maršala Tita v SR Sloveniji. Slovenski ligaš Maribor Branik je bil na domačem igrišču boljši nasprotnik in je zmagal s 4:0 (2:0). Kljub temu pa so nogometaši Tišine dosegli svoj največji uspeh, saj so v četrtfinalu izločili
slovenskega ligaša (Ingrad—Kladivar) iz Celja.
M. J.
PORAZ MLADINCEV TIŠINE
V kvalifikacijah za vstop v območno slovensko ligo je mladinsko moštvo Tišine izgubilo v Mariboru s Pobrežjem z 1:2. Gol za Tišino je dal Šebjanič.
RADENSKA PRVAK
Končano je tekmovanje v občinski ligi Gornje Radgone v malem nogometu. Po devetih letih nastopanja je ekipi Radenske, ki zastopa TVD Partizan Radenci, uspelo zasesti prvo mesto s kar 10 točkami naskoka pred drugouvrščeno ekipo Polic.
PRVI V AVSTRIJI
Nogometaši Krajne so sodelovali na turnirju v Dedoncih v Avstriji in med osmimi ekipami zmagali. Najboljši je bil golman Pavel Celec.
NOGOMETNI KOMENTAR
Mura in Nafta pod pričakovanji
Iztekla se je nogometna sezona, značilna po raznih pretresih, ki so omajali ugled te najpomembnejše postranske zadeve. To je seveda moralo imeti posledice tudi za pomurski nogomet, ki zaradi pomanjkanja denarja ne more slediti vsem zakulisnim igricam. In če pogledamo uvrstitvi obeh pomurskih ligašev, to je nogometnih moštev Mure in Nafte, potem zares ni vzroka za kako zadovoljstvo. Deveto mesto soboške Mure v slovenski nogometni ligi in osmo mesto lendavske Nafte v slovenski nogometni ligi-vzhod je namreč daleč od pričakovanj.
V Nogometnem klubu Mura so se nadejali četrtega ali petega mesta, na koncu pa so pristali na dokaj nizkem devetem mestu. Resda so v zadnjem kolu imeli priložnost, da si z zmago proti Domžalam zagotovijo solidno peto mesto, toda sodnik jih je z nekaterimi nerazumljivimi odločitvami močno oškodoval. Sicer pa Sobočani ne zatiskajo oči pred dejstvom, da so za slabše rezultate vendarle krive nezavidljive finančne zadeve, saj ne morejo ustrezno nagraditi nogometašev. kot je to primer ponekod drugje v SR Sloveniji. Podatek, da dobi nogometaš NK Mura za dobljeno tekmo 25 tisoč dinarjev, marsikje drugje pa so igralci slovenske nogometne lige nagrajeni tudi s petkrat višjim zneskom, je dovolj zgovoren. Kljub temu pa vodstvo NK Mure ni vrglo puške v koruzo in smelo načrtuje, da se bodo v naslednji tekmovalni sezoni uvrstili pod sam vrh slovenske nogometne lige. Zato bodo s pripravami začeli že okrog 10. julija, v pripravljalnem obdobju pa bodo organizirali turnir z nastopom zveznih ligašev Željezničarja iz Sarajeva in zagrebškega Dinama, madžarskega prvoligaša Sibfoka in Sturma iz Gradca, kar naj bi prispevalo k še večji popularizaciji nogometa v Pomurju.
Razumljivo je, da se še z večjimi težavami ubadajo v Nogometnem klubu Nafta. Zato so z uvrstitvijo dokaj zadovoljni, čeprav so komajda obdržali ligaški status. Ob pomanjkanju denarja so imeli tudi premalo kakovostnih igralcev, ki bi se lahko enakovredno kosali z boljšimi moštvi v slovenski nogometni ligi — vzhod. Poleg tega so pogrešali več konkretne pomoči od občinske nogometne zveze. Zdaj je v lendavski občini večje število nogometnih klubov, ki pa se ne morejo pohvaliti s kakovostjo igralskega kadra. To pa so seveda slabi obeti za naprej. Nogometaši lendavske Nafte bodo s pripravami na novo tekmovalno sezono začeli takoj po letnih dopustih, in ker ni dovolj denarja bodo ostali kar doma. Če bodo uresničili cilj, da bi se uvrstili v zgornjo polovico lige, pa je za zdaj težko napovedovati. Dokler pa obstaja kanček upanja, ga ne kaže — ob še tako velikih denarnih zagatah — zavreči. Vsekakor pa bodo morali v obeh klubih narediti občutnejše premike pri vzgoji mladih kadrov, kajti brez njih ni mogoče pričakovati napredka!	Milan Jerše
Lep uspeh pomurskih mladincev
V soboto je bilo na jezeru v Šoštanju republiško tekmovanje za mladince v troboju in kombinaciji. To je bilo drugo in obenem zadnje tekmovanje v tej sezoni. Zmagala je ekipa mladincev Ribiške družine Pesnica pred Sočo Nova Gorica, tretji je bil Ljutomer in šesta Murska Sobota. V posamični konkurenci je bil Igor Marič (MS) drugi, Dejan Škerget iz Ljutomera pa tretji. Oba sta se uvrstila v republiško reprezentanco, ki bo 9. in 10. julija nastopila na državnem prvenstvu v Beogradu. V kombinaciji je zmagal Ljutomer, Murska Sobota pa je bila osma.
MALA
OLIMPIADA
V Szombathelyu na Madžarskem so bile 17. mendarod-ne otroške športne igre, na katerih je sodelovalo 24 mest iz 12 držav. V konkurenci 900 športnikov so nastopili tudi Sobočani, ki so osvojili prvi mesti v atletiki in namiznem tenisu (dry, Županek in Rihtarič).
—STRELSTVO-------------
Noršinci sedmi
V drugem kolu republiške strelske lige v Hrastniku je moštvo SD Noršinci zasedlo 7. mesto s 718 krogi. Turner (248 krogov), Branko Bukovec in Janez Horvat (po 235 krogov) so se pomerili v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju.
POTAPLJAČI NA MURI
Radgonska sekcija Potapljaškega društva Maribor je na reki Muri v dolžini 7,5 kilometra od mosta v Petanjcih do broda v Krogu pripravila tradicionalno plavalno preskušnjo za potapljače. Tokrat so tekmovanje pripravili tudi v počastitev minulega dneva civilne zaščite.
Rezultati:
1. Klub podvodnih aktivnosti Drava Varaždin (Saša Avirovič in Ivan Ostojič) 41,34, 2. Specialna podvodna enota Ptuj (Gabriel Berlič in Danilo Čendov) 41,48, 3. Specialna podvodna enota Ptuj (Milan Matijevič in Mirko Kosi) 41,49... 5. Potapljaško društvo Maribor in Gas. društvo G. Radgona (Andi Brlič in Franc Fartek)... 8. Gasilsko društvo Gornja Radgona (Bogdan Šajno-vič in Ivan Dundek), 9. Gasilsko društvo Murska Sobota (Emil Sočič in Milan Lah).
tg
— ŠŠD SDŠ LJUTOMER.
Kodbova in Rudolf športnika šole
Člani ŠŠD na Srednji družboslovni šoli Ljutomer so tekmovali za najboljšo razredno skupnost ter najboljšega športnika in športnico šole. Za najboljšega športnika je bil izbran Dominik Rudolf s 578 točkami pred Simonom Rajhom, 543, in Danijem Smodišem, 523 točk. Za najboljšo športnico je bila razglašena Alenka Kodba s 370 točkami pred Tatjano Novak, 369, in Romano Gajšek, 315 točk. Za najboljšo razredno skupnost pa je bil izbran prvi NM s 1603 točkami.
Na zadnjem športnem dnevu so tekmovali v atletskem troboju Zmagala sta Alenka Kodba in Dominik Rudolf.
T. Ficko
SODELOVALI TUDI AVSTRIJCI
Strelska družina Tomejnik Gornji Petrovci je minulo nedeljo organizirala tradicionalni turnir v streljanju z malokalibrsko puško. Letos se ga je udeležilo 24 ekip ter 25 posameznikov, med njimi tudi strelci iz Avstrije, ki s strelci iz Gornjih Petrovec sodelujejo že več let.
Rezultati ekipno: L SD ABC Pomurka, Mesna industrija M. Sobota, 499 krogov, 2. SD Tro-mejnik G. Petrovci, 492 krogov. 3. SD Noršinci. 485 Krogov. 2. Štefan Baligač (Gančani), 180 krogov, 3. Štefan Flisar (ABC Pomurka), 179 krogov, 4. Alois Stering (Avstrija), 167 krogov, 5. Štefan Balaško (Krka Šalovci), 167 kro-
gov itd.
Filip MATKO
Strelsko tekmovanje ob prazniku
Strelska družina ABC Pomurka — Mesna industrija Murska Sobota organizirana v ponedeljek, 4. julija, ob 9. na strelišču v Kančev-cih odprto prvenstvo v streljanju z vojaško puško M 48. To tekmovanje bo hkrati tudi občinsko prvenstvo. Streljali bodo v tarčo 50-krat 50 cm v razdalji 100 metrov v ležečem položaju brez naslona. Orožje, naboje in tarče bo zagotovil organizator, saj ni dovoljena uporaba lastnega orožja. Tekmujejo lahko 3-članske ekipe (tudi mešane) in posamezniki. Rezultati v ekipni konkurenci bodo šteli tudi v posamični konkurenci. Pristopnina za strelca znaša 4 tisoč dinarjev. Najboljše 3 ekipe bodo prejele pokale in diplome, prvi trije posamezniki pa medalje, diplome in praktične nagrade.
— J
V PETEK, 15. JULIJA, 1988 OB 18. URI.
PRIJAVE IN PLAČILO PRIJAVNINE DO 16.30. ŽREBANJE OB 17. URI NA IGRIŠČU PRI OSNOVNI ŠOLI V RADENCIH.
Pionirke KK Pomurje iz Murske Sobote, ki so v slovenski košarkarski ligi za kadetinje v vzhodni skupini zasedle odlično drugo mesto. Stojijo od leve: Čep (trener), L. Friškič, Cigan, Hari, Broder in Bre-zič. Cepijo: Ivančič, N. Friškič, Cer, Malačič in Forštnarič. Manjka Boharjeva.
SPRETNI MOTORISTI — Na igrišču OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti so se v soboto zbrali soboški motoristi. V spretnostni vožnji je sodelovalo 25 tekmovalcev, med njimi pa tudi učenci osnovnih šol. S tem tekmovanjem so se mladi pripravljali na vožnjo v vsakdanjem prometu. Foto: N. Juhnov.
Radgona v 2. slovenski ligi
Prvič v zgodovini Pomurja se je zgodilo, da se je eno od pomurskih moštev v tenisu uvrstilo v slovensko ligo. To je uspelo Radgončanom, saj so na kvalifikacijskem srečanju za 2. slovensko ligo na domačem terenu Brežice premagali s 4:1.
V pomurski teniški ligi pa so odigrali 6. in 7. kolo. Rezultati — 6. kolo: M. Sobota 2: M. Sobota 1 2:4, Lendava: Ljubomer 5:1, Raden-ci:Radgona 2:4. 7. kolo: Ljutomer:Radenci 2:4, M. Sobota 1: Lendava 1:5, Lenart:M. Sobota 2 5:1. Vrstni red: Radgona 11, Radenci 10, Lendava 8, Ljutomer 5, M. Sobota 1 in Lenart 3 ter M. Sobota 2 2 točki.
Prvi: Zrim, Žitek, N. Kološa in Potočnik
Na klubskem prvenstvu teniškega kluba Murska Sobota je nastopilo več kot sto tekmovalcev. Med pionirji do 14. leta starosti je zmagal Zrim pred Murgeljem, pri mladincih do 18. leta pa Žitek pred D. Kološo. Med ženskami je bila prva N. Kološa pred Kuharičevo, pri članih pa Potočnik pred Lj. Kološa. Ob tej priložnosti so soboški igralci dobili tudi razsvetljavo.
ŽIVAHNO NA TENIŠKIH IGRIŠČIH — V Murski Soboti (od koder je posnetek) so teniška igrišča zasedena od jutra do večera. Zanimanje za beli šport je vedno večje, zato so v zadnjem času izvedli tudi nekaj tečajev, z njimi pa bodo nadaljevali še v juliju in avgustu. Foto: M. Jerše.
atletika Qra|jar 5 v ma|em maratonu
V Mirni peči na Dolenjskem je bilo odprto prvenstvo SRS v malem maratonu. Na težavni progi je štartalo čez 500 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj Pomurcev. Geza Grabar, član AK Pomurje, je bil med člani s časom 1:15,49 soliden peti, Milan Hozjan sedmi, Dragan Džuričič pa 41. Med veterani se je Anton Nerad uvrstil na 62. mesto.
22 NOVIH SODNIKOV
Karate sekcija soboškega Partizana je organizirala izpite za pasove. Od 27 prijavljenih je preskus uspešno opravilo 22 kandidatov, med njimi so se posebej izkazali Rajko Rozman, Samo Ismajlovič, Erika Žagar. Tatjana Ternar in Lidija Lešnik. Karateisti se bodo v počitnicah pripravljali na novo sezono, sodelovali bodo tudi na poletnem seminarju v Kopru.	B. Sušeč
JAKOVLJEVIČ TRETJI
V Črnučah je bil mednarodni turnir v katah. Sodelovalo je čez 120 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije, med njimi tudi trije člani karate sekcije soboškega Partizana. Dobro se je uvrstil Goran Jakovljevič (v kategoriji do 21 let je zasedel tretje mesto). Zdravko Horvat in Robert Poredoš pa sta bila v kategoriji do 16 let šesti in sedmi.
--JUDO
B. Sušeč
Sobočani prepričljivo prvi
V soboto je bil končan pozivni turnir Pomurja v judu za pionirje in mladince. Po pričakovanju so imeli največ uspeha Sobočani. Zbrali so 238 točk, druga je bila Lendava (41), tretja Cankova (26) in četrti Ljutomer (14 točk).
Pionirji — kategorija do 32 kg : 1. Vogrinčič (Cankova), 2. Novak (Lendava); do 35 kg: Vehab D. (MS), 2. Gone (Lendava); do 38 kg: 1. Rojko (Cankova), 2. Fruhtril (Cankova); do 42 kg: 1. Cikajlo (MS), 2. Šporn (MS); do 46 kg: Šeruga (MS), 2. Mazouzi (MS); do 52 kg: 1. Krstič (MS), 2. Kerec (MS); do 58 kg: 1. Brozovič (MS), 2. Zrna (Lendava); nad 58 kg:l. Pozderec (MS), 2. Šadl (MS). Mladinci — do 53 kg: 1. Šeruga (MS), 2. Kavčič (MS); do 57 kg: 1. Štotl (MS), 2. Brozovič (MS); do 62 kg: Vehab I. (MS); 2. Breznik (Lendava); do 68 kg: 1. Kos (MS), 2. Šarkezi (MS); nad 68 kg: Meničanin (MS), 2. Šadl (MS).
VELIKI RADENSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU
NAGRADE:
1. 500.000 din, 2. 300.000 din, 3. 150.000 din, 4. 50.000 din.
FINALNE TEKME, RAZGLASITEV REZULTATOV IN PODELITEV NAGRAD BO V SOBOTO, 17. JULIJA 1988, V OKVIRU RADENSKE NOČI.
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
STRAN 15
PETEK
I RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 17.00 — Mladinska oddaja, 17.30 — Glasba — Reklame, 18.00 - 21-232.
TV LJUBLJANA
8.45-12.00
in
18.10-00.00 Teletekst RTV Ljubljana 9.00 Poletna noč, ponovitev (do 12.00). 18.40 Grizli Adams, 22. del ameriške nanizanke. I9.30 Tv dnevnik. 1939 Zrcalo tedna. 20220 Cagney in Lacey, 2. del ameriške nanizanke. 21.05 Dokumentarna oddaja. 21.50 Tv dnevnik. 22.05 Poletna noč. Schwarzwald-ska klinika, 13. del nemške nadaljevanke. Informativna oddaja za tujce. 00.00 Igrani film.
Oddajniki II. TV mreže:
18.55 Alpski večer 88, ponovitev L oddaje (samo za LJ 2). 1930 Tv dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Poročila. 20.50 Dokumentarna serija. 21.40 Igrani film.
TV ZAGREB
Prvi program
930 Poletno dopoldne, 12.05 Počitniško popoldne, 16.50 Ponovitve. 18.30 Otroški in mladinski spored, 1930 Dnevnik. 20.00 Nezgodni center, 20.55 Zabavna oddaja. 21.55 Dnevnik, 22.15 Kultura, 23.15 Nočni program
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 15.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Pet deklet v Parizu, 19230 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Tekmovanje reklamnih spotov, 22.20 Šport. 22.50 Umetnine.
Drugi program
13.00 Šport, 18.00 Lokalni programi. 18.15 Šport, 20.15 Vsakdanje zgodbe, 2I.20 Zadeva: Aids, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Maščevanje sedmerice veličastnih (film), 0.10 Zrcalo (film).
TV MADŽARSKA
8.55 Z zasedanja Skupščine. 9.25 Počitniška matineja. 10.35 Delta, pon. 11.00 Na divjih vodah, pon. 11.35 Telovadba za invalide. 15.00 Sovjetska partijska konferenca. 16.00 Dresdenski muzej. 16.15 Leningrajski slavoloki. 16.25 Spored za 4 dni. 16.35 Svetovni dan arhitekture. 17.05 Iz Skupščine. 17.15 V petek popoldne. 20.25 Skrivalnica, TV film. 21.25 Sovjetska partijska konferenca. 21.55 Da ali ne, amer. film. 23.40 TV dnevnik.
Sobota, 2. julija
TV 17.4II
Nevidni bataljon
vlorenski mladinski črno-be-li film. 1967
Otroci, v NOB so bili za slovenske filmske ustvarjalce privlačna tema, spomnimo se le filmov Dolina miru in Ne joči, Peter. V manjšem kraju ustanovijo otroci svoj bataljon, ker menijo, da so starši pri pomoči partizanom premalo dejavne Ko se v njihovo okrilje zateče ranjeni ilegalec, se zadeve prično zapletati. V Osvobodilni fronti organizirani odrasli iščejo skritega ilegalca, iščejo ga Nemci, skrivajo pa ga otroci.
Scenarij: Ivan Ribič, režija : Jane Kavčič, fotografija: France Cerar, igrajo: Miha Baloh. Mira Srdoč. J. Skodlar in M. Primc
Radijski in televizijski spored od 1.do 7. julija
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 17.00 — Strokovnjak odgovarja, 17.30 — Reklame — glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
8.45—H.00
in
15.40-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 16.10 Radovedni taček, ponovitev 13. oddaja. 16.25 Pamet je boljša kot žamet. 16.30 j. Ribičič: Miškolin-miškolin v krempljih, 3. del. 16.40 Mala Nada, ponovitev 3. dela otroške serije TV Beograd. 17.10 Republiška revija MPZ Zagorje 86, 15. oddaja. 17.40 Nevidni bataljon, slovenski mladinski film (čb). 19.07 Knjiga. 19.24 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Igrani film. 22.00 Tv dnevnik. 22.20 Poletna noč. Schwarzwaldska klinika, 14. del nemške nadaljevanke. Neroda, 4. del. 00.30 Informativna oddaja za tujce.
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Kako biti skupaj. 15.05 Mala romanca, ameriški film. 16.35 13. julij, ponovitev TV nadaljevanke. 17.35 Otroška predstava. 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.35 Oddaja iz kulture. 22.05 Športna sobota.
TV ZAGREB
Prvi program
8.00 Poletno dopoldne, 10.20 Ponovitve, 12.30 Otroški in mladinski spored. 1930 Dnevnik, 20.00 Kitajska vrtnica (film), 2135 Dnevnik, 22.00 Split 88 — prenos
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski program, 18.00 Filmske novitete, 18.25 Šport. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Rudi Carrel show, 21.50 Zlati časi, 22.45 Rock, 0.15 Hammer, 0.45 Sylvie Vartan v Ameriki.
Drugi program
14.55 Šport, 1830 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Dekle za slovo (film), 22.00 Šport. 22.30 Nevarna spoved (film), 0.20 Mož iz Arizone (film).
TV MADŽARSKA
8.20 Spored za otroke. 11.05 Sosedje, pon. 31. dela. 15.25 James Burke, angleška serija. 16.20 Bar-hochba. 17.00 Dnevnik. 17.15 Antena, svetovni pregled. 18.10 Pesem doni. 18.45 Pomuklijeve dogodivščine. 1930 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.15 Liszt: Večerni zvon. 21.20 Potniki, francoski film za odrasle. 23.00 TV dnevnik.
RADIO MURSKA SOBOTA
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, humor, glasba), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
DEŽURSTVO:
9.00-13.00
21 232).
(telefon:
TV LJUBLJANA
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri in igrani film. 12.15 Športnozabavno popoldne. I3.15 Avtomobilske dirke formule I za vn Francije, prenos, slov. kom. 14.55 Wimbledon: Tenis, finale (M) (slov. kom.). 20.30 Po letu 2000, poljudnoznanstvena serija. 21.15 Včeraj, danes, jutri. 21.20 Mali koncert. 21.40 Športni pregled.
TV ZAGREB
Prvi program
10.25 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Glasbena oddaja, 14.00 Trije vodni mlini, 14.55 Dokumentarni filmi, 17.35 Daljava (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00, Revolucionarna pesem (prenos), 21.05 Življenje in smrt polkovnika Blimpa (film), 23.35 Dnevnik, 23.55 Nočni program
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 14.50 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Grofica Marica (opereta), 22.40 Umetnost in njeno tržišče, 23.40 Literarni nagrajenci.
Drugi program
9.00 Matineja (risanke, glasba, slikarstvo), 13.00 Športno popoldne, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Gospod Milijarda (film), 21.55 Čisto nore počitnice (film), 23.55 Chicago 1930.
tvmadžarska
8.45 Spored za otroke. 9.50 Izvolite me ugrabiti, TV igra. 13.00 Formula L, prenos iz Francije. 14.55 Tenis z Wimbledona. 17.00 Delta, znanstveni poročevalec. 17.35 Oglejmo si skupaj. 18.20 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Pudding Wilson, ameriški TV film. 21.35 Telešport. 22.10 Poklic igralka; Eva Timar. 23.05 Poročila.
RADIO MURSKA SOBOTA
GA
PRENOS OSREDNJE-
SPOREDA
SLOVENSKEGA
TV LJUBLJANA
8.00—12.15
in
15.15—00.00 Teletekst RTV
Ljubljana. 9.25
Poletna
noč, ponovitev. Schwarz-
waldska klinika, 10.55 Divčibare:
13. del. Srečanje
rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, prenos. 15.45 Naš utrip, ponovitev. 16.00 Zrcalo tedna, ponovitev. 16.15 Radovedni taček: Luna, ponovitev 13. dela. 16.30 Mala Nada, 4. del otroške serije TV Beograd. 17.00 L. Paljetak: Bajke o kraljevih češnjah, predstava lutkovnega gledališča Maribor. 17.55 Koncert ob 70 letnici Nelsona Mandele. 18.25 Starešina JLA poklic kot vsak drugi. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 H. Lawson: Joe Wilson, 1. del avstralske nadaljevanke. 20.55 Večer z gosti, posnetek javne TV oddaje v CD. 22.25 Propagandna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.45 Poletna noč. Schwarzwaldska klinika, 14/23, del nemške nadaljevanke. 00.30 Informativna oddaja za tujce. Alo, alo, 5. del humoristične serije (do 02.55).
TV ZAGREB
Prvi program
9.15 Mladinski spored, 10.55 Zbor ZRVS Jugoslavije, 13.20 Ponovitve, 15.00 Glasbena oddaja, 15.45 Mladinski spored, 10.30 Dnevnik, 20.00 Lik borca v filmih, 2135 Novi fosili, 22.30 Dnevnik, 22.45 Nočni program
RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno z informativnim delom, reportažo in pogovorom v živo (sodelovanje poslušalcev na številko 21-232) ter glasbo in reklamami, 18.00 — Sotočje.
TV LJUBLJANA
8.45-12.00
in
18.10-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 18.40 Pamet je boljša kot žamet: Učenost v vrečkah, ponovitev L oddaje. 18.50 Čudno, da se ladja ne potopi, otroška oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Osmi dan, oddaja o kulturi. 20.45 Dokumentarec meseca. 21.30 Tv dnevnik. 21.45 Poletna noč. Schwarzwaldska klinika, 15/23. del nemške nadaljevanke. 00.30 Informativna oddaja za tujce. Nenavadne zgodbe: Okus, 5. del.
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 Mostovi. 19.00 Martin Krpan na koncertu v Mariboru. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Slovenski glasbeni dnevi: koncert solističnega in komorne glasbe. 20.45 Poročila. 20.50 Žrebanje lota. 20.55 Zabavni torek. 22.20 Oddaja iz kulture.
TV ZAGREB
Prvi program
9.30 Poletno dopoldne, 12.05 Počitniški spored, 13.35 Ponovitve, 15.55 Košarka in kolesarstvo, 18.30 Risanka, 18.30 Kviz, 19.00 Tv koledar, 19.30 Dnevnik, 20.05 Veselja in žalosti, 21.05 Dialogi, 22.05 Dnevnik, 22.25 Nočni program
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV AVSTRIJA
| TV AVSTRIJA
RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, gospodarska tema, 18.00 — Vpr-tašanja — odgovori (telefon 21 232), 18.30 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TVUUBLJANA
8.45—12.00	in
1735 —00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 18.05 Mostovi, ponovitev. 18.35 S. Makarovič:	Sapramiška.
18.55 J. Ribibič: Miškolin-miškolin junak. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Ciklus filmov W. Wylerja: Zahodnjak, ameriški, film. 21.50 Tv dnevnik. 22.05 Poletna noč. Schwarzwaldska klinika, 16/23. del nemške nadaljevanke. 00.30 Informativna oddaja za tujce. Garfield, 5. del (do 01.05).
Oddajniki II. TV mreže:
1830 Beograjski tv program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet na zaslonu. 20.40 Koncert Joan Faulkner in Big Banda RTV Ljubljana v Postojnski jami.
RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno z informativnim delom, prispevki iz kulturnega življenja, reklamami in glasbo, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
8.45—12.00	in
18.05—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 1835 Za mano mulci, L del madžarske otroške nadaljevanke. 1930 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.05 Izgube, 6.-zadnji del angleške nadaljevanke. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Poletna noč. Schwarzwaldska klinika, 17/23. del nemške nadaljevanke. 0030 Informativna oddaja za tujce. Kdo bo nosil hlače, 5. del.
Oddajniki II. TV mreže:
1830 Beograjski tv program. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Igrani film. 22.30 Poročila. 2235 Odprta knjiga, oddaja iz kulture.
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve,
Počitniški
spored,
Družinski magazin, Pet deklet v Parizu.
Tv v 15.15 18.00 18.30 I9.30
Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Magnum, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Poljub pajkovke (film), 0.20 Muns’erjevi.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Tv kuhinja, 17.30 Škotska, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Mistralova hči, 21.15 Schilling, 22.00 Nastanek Izraela.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 15.15 Počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, ]8.3O Bogati in revni, 19.30 Čas v
sliki, 2I.07 22.00 23.35
20.15 Skrivnost gob, Ženska v Benetkah, Brez diha (film), Didi, dvojnik (film).
Drugi program
16.00 Glasbene
17.00 Svet v plesu,
želje, 17.30
Usmeritev, 18.00 Super fliper, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 21.07 Ti si domovina, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
tvmadžarska
TV MADŽARSKA
Prvi program
9.30 Poletno dopoldne, 15.'5 Šport, 16.50 Ponovitve, 1830 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kralj Ojdipus (film), 2135 Morje, ljudje, obale, 22.05 Dnevnik, 22.25 Nočni program
Prvi program
9.30 Poletno dopoldne, 12.05 Počitniški spored, 16.50 Ponovitve, 1830 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Zabavna oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
18.05 Poročila. 18.10 »P -I- R« v Miinchnu; parkiraj in potuj dalje. 19.00 TV telovadba. 19.05 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Honegger: Jeanne d’Arc na grmadi; prenos otvoritvenega koncerta Bartokovega zborovskega festivala v Debrecenu. 21.30 Šestinšestdeset; gost oddaje: dr. Jeno Vancsa, minister za kmetijstvo. 22.15 Madžarski Helikon; dvorec Fešte-tič. 22.55 Poročila.
10.30 Počitniška matineja, filmi za otroke. 11.25 Menažerija, tragikomedija. 12.25 Vrnitev posmrtnih ostankov B. Bartoka. 12.55 Telovadba za invalide. 17.25 Vrnitev posmrtnih ostankov B. Bartoka. 17.55 Kratki film. 18.15 Spored za 3 dni. 18.35 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Izginul od doma, angleška serija. 20.55 Studio ’88. 21.40 Ponujam gospodarstvu. 22.30 TV dnevnik.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 1030 Ponovitve, 15.15 Počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Bogati in revni, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Moj oče, igralec (film), 21.50 Ljubezen, smrt in vrag (film), 23.35 FBI.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Magazin Alpe-Jadran, 1830 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Tv film, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Dokumentarni večer.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 15.15 Počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Bogati in revni, 1930 Čas v sliki, 20.15 Zabavni večer, 21.55 Življenje na obali (film), 23.55 Mannix.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Svet narave, 17.15 Pot je cilj, 18.00 Šport, 1830 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična reportaža, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Zadnje poletje (film), 23.25 Mogoče je vse (tv film).
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 16.40 Poročila. 16.50 Z roko v roki, varstvo umno prizadetih. 17.00 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 17.20 Fronta brez milosti, vzh. nemška serija. 18.20 Za boljši jezik. 18.45 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Modra luč, reportaže. 21.05 Hudič ve marsikaj, TV komedija. 22.00 Vrnitev posmrtnih ostankov B. Bartoka. 22.20 TV ogledalo. 22.35 TV dnevnik.
9.05 TV doktor, bolezni zob. 9.15 Čao, mami. 9.45 Počitniška matineja, filmi za otroke. 14.45 Vrnitev posmrtnih ostankov B. Bartoka, pogreb. 16.00 Bartok: Koncert za violino. 16.40 Tretji kanal. 1735 Telešport. 18.00 Novi reflektor, magazin. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Poslednja posebna ura, TV film. 2130 Umetnina tedna. 2135 Bartok: Grad kneza Sinjebradca, opera. 2235 TV dnevnik.
Nedelja, 3. julij TV 20.05
Vida Cmčevič-Nebojša Pajkič-Petar Jakonič: MOŠKI V SREBRNEM JOPIČU, 3. del nadaljevanke TV Novi Sad
Policija nastavi past morilcu natakarice. Pri tem sodeluje tudi Stojan, ki je odkril že Žikovega morilca, in ki se pripravlja na odhod v Ameriko.
Opravi še zadnje obveznosti, kupi letalsko karto in se poslovi od Olge, največje prijateljice v domovini, ki spozna, da v njegovem srcu ne bo nikoli izpodrinila Nade —
PONEDELJEK, 4. julij TV 21.25
H L~ JOE WILSON 1. del avstralske nadaljevanke
Nadaljevanka je nastala po delno avtobiografskem romanu Henryja Lawsona, enega najbolj priljubljenih avstralskih pisateljev.
Henry Lawson je bil leta 1891 rojen pod šotorom nekje sredi avstralske divjine. Čeprav je bi! vse življenje revež, se je ob njegovi smrti leta 1922 zbralo na ulicah Sydneya več tisoč ljudi, da bi mu izkazali čast kot svojemu največjemu pisatelju.
Nadaljevanka spremlja boj preproste družine za obstanek v neprijazni pokrajini, obenem pa je presunljiva ljubezenska zgodba.
Joe Wilson je mlad simpatičen delavec, ki se zaljubi v služkinjo Mary. Ta bi lahko vzela sina svojega bogatega gospodarja, a se raje odloči za Joea. Po poroki odide Joe v Sydney za zaslužkom, vendar se vda pijančevanju in Mary spozna, da je zanj najprimernejše, če ostane na deželi.
Nadaljevanka ima šest delov.
Scenarij: Keith Dewhurst, režija: Geoffrey Nottage, igrajo: Matthew Fargher (Joe), Kim Krejus (Mary), Glenn Keenan (James), Alan David (Jack), Kerry Mack (Clara) in drugi-
SREDA, 6. julij
TV 20.05
CIKLUS FILMOV W. WYLERJA
MOŽ Z ZAHODA,
ameriško črno-beli film, produkcija 1940, 100 minut
$ filmom Mož z zahoda končujemo cikel ameriškega režiserja Wilhama Wylerja, ki je svojo režisersko pot začel kot avtor kratko-metražnih vesternov. V Možu z zahoda iz leta 1940 mu je zlahka uspelo nekaj izjemnih scen, ki sodijo med najboljše dosežke v tem “ n tem je °dl°č>lna tudi izbira igralcev. Gary Cooper in Walter Brennan sta se mojstrsko vživela v svoji vlogi.
Gary Cooper igra osamljenega junaka, ki prodira na zahod in ' na svojem popotovanju bori za pravice zatiranih in preganjanih domačinov Podivjam roparski gonjači jim uničujejo domove in požigajo pridelek.	J J
Mož z zahoda ni imel le kratkotrajnega uspeha. Poleg igralcev da temU PrlPomogla tudi kamera, ki je bila v rokah Gregga Tolan-
Režtja: William Wyler, scenarij: Jo Swerling in Niven Busch po zg0«” Stuarta hLLakeja, fotografija: Gregg Toland, Archie Stout, glasba: Dimitri Tiomkin, igrajo: Gary Cooper, Walter Brennan, bred Stone, Doris Davenport
STRAN 16
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 30. junija 1988	Št.: 19
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
154.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota
155.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za 1. 1987 v občini
156.	Poročilo o izidu referenduma v KS Turnišče, v vaseh Turnišče, Gomilice, Nedelica in Renkovcih
157.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS Turnišče, vasi Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci
158.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za območje KS Ljutomer
159.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Ljutomer in naselje Babinci, Noršinci, Spodnji Kamenš-čak
160.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občinah G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
161.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o stanju, problematiki in razvoju komunalnega gospodarstva v občini Murska Sobota
162.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Logarovci — Berkovci
154
Na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), 601, 606 in 615. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ 11/88) ter 1. in 9. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS, št. 32/80) in predloga Družbenega pravobranilca samoupravljanja Murska Sobota, je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 16. junija 1988 sprejela
SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota
I.
Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na osnovi predloga Družbenega pravobranilca samoupravljanja ugotavljata, da so v Pomurskem zdravstvenem centru, TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota, bistvene motnje v samoupravnih odnosih po členu 603, točka 1 in 5 (v zvezi z 93. členom ZZD) in točka 9 in da so huje oškodovani družbeni interesi po členu 604. točka 2 ZZD ter da se po 612. členu ZZD izredno hudo kršijo določbe 603. in 604. člena ZZD.
II.
V TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota, se izrečejo naslednji ukrepi družbenega varstva:
1.	odstavi se individualni poslovodni organ;
2.	razpusti se delavski svet;
3.	razpustijo se izvršilni organi delavskega sveta;
4.	odstavita se 2 člana skupne disciplinske komisije PZC M. Sobota, izvoljena iz TOZD Splošna bolnišnica
III.
V TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota se imenuje začasni kolegijski organ v sestavi:
1.	ZVER Emerik, magister veterine iz Murske Sobote, Grajska 1 — za predsednika
2.	dr. TRČEK Anton, zdravnik specialist — urolog iz Murske Sobote, Vrtna 6 — za člana odgovornega za strokovno področje medicine
3.	FERJAN Milan, ekonomist iz Murske Sobote, Borisa Zjherla 5 — za člana odgovornega za ekonomska vprašanja
IV.
Začasni kolegijski organ TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa TOZD, ki jih ima po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih TOZD ter odloča o zadevah, za katere so pristojni delavski svet, izvršilni organi delavskega sveta in disciplinska komisija.
V.
Izvršni svet Skupščine občine bo spremljal uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva.
Začasni organ iz III. točke je dolžan sproti, najmanj pa vsak mesec, obveščati Izvršni svet SO Murska Sobota o ugotovitvah in uresničevanju nalog in rezultatih za katere je pristojen po IV. točki tega sklepa. Začasni organ in Izvršni svet obveščata vsake 3 mesece Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti o stanju v TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota.
VI.
Začasni kolegijski organ je dolžan razpisati dela in naloge poslovodnega organa TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota in volitve samoupravnih organov 3 mesece pred iztekom začasnih ukrepov družbenega varstva.
Imenovanje novega poslovodnega organa in izvolitev samoupravnih organov se opravi do izteka začasnih ukrepov družbenega varstva.
VII.
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota se pooblašča, da odloči o višini nadomestil OD članom začasnega organa iz III. točke.
VIII.
Stroške, ki bodo nastali zaradi uvedbe ukrepov družbenega varstva po tem sklepu, nosi TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota.
IX.
Začasni ukrepi družbenega varstva izrečeni s tem sklepom začnejo veljati 1. julija 1988 in trajajo največ eno leto.
X.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin in velja z dnem objave, uporablja pa se od 1. julija 1988.
Zoper ta sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva imajo prizadeti zoper katere so izrečeni začasni ukrepi, družbeni pravobranilec samoupravljanja in sindikalna organizacija pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Zahteva za preiskus zakonitosti tega sklepa ne odloži njegove izvršitve.
Številka: 017-2/88-1
M. Sobota: 16/5-1988
Predsednik
skupščine občine Murska Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.
155
Na podlagi 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS 2/73-1/82) in na podlagi 2. odstavka 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 5. 1988 sprejela
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1987
1. člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1987.
2. člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1987 izkazuje:
1.994.334.309 din
—	skupna obremenitev
—	plačila in predplačila
—	znesek dolgov zavezancev
—	znesek preplačil zavezancev
—	obračunski saldo — dolg zavezancev
1.939.133.668 din
129.440.624 din
74.239.983 din
55.200.641 din
3.	člen
Zaključni račun obsega:
— bruto bilanco na obrazcu K.d-6
— bilanco na obrazcu Zr-1
—	pregled skupno doseženega prometa za leto 1987
—	pregled dolgov in preplačil na obrazcu Zr-3
4.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Št.: 400-3/88-05
Datum: 26/5-1988
PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
156 POROČILO o izidu referenduma v KS Turnišče, vaseh Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovcih
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Turnišče, vaseh Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci, ki je bil v nedeljo, dne 12. junija 1988 so bili doseženi naslednji rezultati:
Zap. št.	Glasovalno mesto	Glas.	Glas.	»ZA«	»PROTI«	Nevelj.	Ni glas.
1.	Turnišče	1050	991	856 81,52%	122 11,62%	13 1,24%	59 5,62 %
2.	Gomilica	482	405	272 56,43 %	123 25,52 %	10 2,07 %	77 15,98%
3.	Nedelica	455	412	353 77,58 %	57 12,53%	2 0,44 %	43 9,45 %
4.	Renkovci	511	501	446 87,28 %	49 9,59 %	6 1,17%	10 1,96%
	Skupaj	2.498	2.309	1.927 77,14%	351 14,05%	31 1,24%	189 7,57 %
Volilna komisija KS Turnišče je na podlagi gradiva o izvedbi referenduma ugotovila, da je izglasovan samoprispevek v vaseh KS Turnišče z naslednjim številom glasov »ZA« uvedbo samoprispevka:
Turnišče	81,52%
Gomilica	56,43 %
Nedelica	77,58 %
Renkovci 87,28 %
Skupaj 77,14 %
Predsednik volilne komisije KS Turnišče: GORJAN Drago 1. r.
157
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) in 53. člena statuta KS Turnišče je skupščina Krajevne skupnosti Turnišče na svoji seji dne 17. junija 1988 sprejela
SKLEP o uvedbi samoprispevka za območje KS Turnišče, vasi Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci
1.	člen
Za območje KS Turnišče, vasi Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci se po odločitvah delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 12. junija 1988 uvede samoprispevek v denarju in nedenarnih obveznostih.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1.7. 1988 do 30. 6. 1993.
3.	člen
V vasi Turnišče se bo s samoprispevkom predvidoma zbralo 155,000.000,— din. Z zbranimi sredstvi bo vas Turnišče finansirala:
— Gradnja telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču 30,000.000,— din
— Asfaltne prevleke na vaške ulice 30,000.000.— din
— Gradnja vaškega doma 60,000.000,— din
— Vaško-komunalna dela in stroški delovanja krajevne skupnosti 35,000.000,— din
4.	člen
V vasi Gomilica se bo s samoprispevkom predvidoma zbralo 153.500.000,— din. Z zbranimi sredstvi bo vas Gomilica finasirala:
— Gradnja telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču 16,800.000,- din
—	Asfaltne prevleke na vaške ulice 66,000.00,— din
—	Ureditev ulične razsvetljave 20,000.000,— din
—	Gradnja prizidka pri stari šoli 10,000.000,— din
—	Razširitev telefonije 15,000.000,— din
— Vaško-komunalna dela in stroški delovanja krajevne skupnosti 25,700.000,— din
5	. člen
V	vasi Nedelica se bo s samoprispevkom predvidoma zbralo 126.000.000,— din. Z zbranimi sredstvi bo vas Nedelica finansirala:
—	Gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču 16,100.000,— din
—	Asfaltiranje ceste mimo Ginjevca in gramoznice 30,000.000,— din
—	Ureditev gasilskih vodnjakov 15,000.000,— din
—	Sofinansiranje nakupa gasilskega avtomobila 15,000.000,— din
— Ureditev ulične razsvetljave 25,000.000,— din
—	Vaško-komunalna dela in stroški delovanja krajevne skupnosti 24,900.000,— din
6.	člen
V vasi Renkovci se bo s samoprispevkom predvidoma zbralo 164,000.000,— din. Z zbranimi sredstvi bo vas Renkovci finansirala:
— Gradnja telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču 17,000.000,— din
— Sofinansiranje nakupa gasilskega avtomobila 10,000.000,— din
— Prevleke za vaške ulice in asfaltiranje neasfaltiranih ulic 95,000.000,- din
— Ureditev ulične razsvetljave 20,000.000,— din
— Vaško-komunalna dela in stroški delovanja krajevne skupnosti 22,000.000,— din
7.	člen
Samoprispevek morajo plačevati delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Turnišče, vas Turnišče v naslednji višini:
1	% od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
2	% od katasterskega dohodka iz kmetijstva delovnih ljudi in občanov
1	% od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka)
1	% od osebnega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
1	% od povprečnega osebnega dohodka za prvih devet mesecev tekočega leta v SRS občani, zaposleni v tujini in sicer mesečno
8.	člen
Samoprispevek morajo plačevati delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Turnišče, vas Gomilica v naslednji višini:
3 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
7 % od katasterskega dohodka iz kmetijstva delovnih ljudi in občanov
2 % od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka)
3 % od osebnega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
3 % od povprečnega osebnega dohodka za prvih devet mesecev tekočega leta v SRS občani, zaposleni v tujini in sicer mesečno
Uvede se nedenarna obveznost in to:
1 delovni dan po 8 ur prispevajo letno nosilci gospodinjstev 1 mJ gramoza letno prispeva vsako gospodinjstvo po ha zemljišča
9.	člen
Samoprispevek morajo plačevati delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Turnišče, vas Nedelica v naslednji višini:
3	% od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
7	% od katasterskega dohodka iz kmetijstva delovnih ljudi in občanov
2	% od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka
3	% od osebnega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
3	% od povprečnega osebnega dohodka za prvih devet mesecev tekočega leta v SRS občani, zaposleni v tujini in sicer mesečno
10.	člen
Samoprispevek morajo plačevati delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Turnišče, vas Renkovci v naslednji višini:
3	% od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
7	% od katasterskega dohodka iz kmetijstva delovnih ljudi in občanov
2	% od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka
3	% od osebnega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
3	% od povprečnega osebnega dohodka za prvih devet mesecev tekočega leta v SRS občani, zaposleni v tujini in sicer mesečno
Uvede se nedenarna obveznost in to:
l delovni dan po 8 ur prispevajo letno nosilci gospodinjstev 1 m3 gramoza letno prispeva vsako gospodinjstvo po ha zemljišča
11.	člen
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto določi vrednost nedenarnih obveznosti.
12.	člen
V primeru, da se zbere več sredstev, kot je bilo predvideno v 3., 4., 5., 6. členu tega sklepa, odloča o uporabi svet KS v dogovoru z Vaškimi odbori posameznih vasi in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini in zborom občanov.
13.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov se obračunava pri vsakem izplačilu, samoprispevek od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in samostojnih poklicev, ter od katasterskega dohodka obračunava Uprava za družbene prihodke SO Lendava, samoprispevek od začasno zaposlenih v tujini pa obračunava KS, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti.
14.	člen
Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje 12. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85).
15.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Lendava 51920-842-021-8649 in se razporejala po namenih kot jih določa referendumski program.
16.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka opravlja svet krajevne skupnosti Turnišče in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini KS in zboru občanov posameznih vasi.
17.	člen
Ta Sklep začne veljati s 1. 7. 1988
Turnišče, 17. 6. 1988
Predsednik skupščine KS Turnišče:
BENCE Jože I. r.
158
Na podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) volilna komisija krajevne skupnosti Ljutomer objavlja
POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Ljutomer.
Na referendumu za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti, ki je bil izveden v nedeljo dne 19. 6. 1988 so bili doseženi naslednji glasovalni rezultati:
Volilna enota	Št. vol. upravič.	Glasovalo	Nevelj, glas.	Glas, za %	Glas, proti	Ni glas.
LJUTOMER	2342	1983	27	1487 oz. 63,5 %	469	359
SPODNJI KAMENŠČAK	303	303			249 oz. 82,2 %	54	—
BABINCI	180	180	4	144 oz. 80,0 %	32		
NORŠINCI	159	159	2	116 oz. 72,9 %	41	—
SKUPAJ	2984	2625	33	1996	596	359
		oz. 88 %		oz. 66,9 %		
Volilna komisija krajevne skupnosti Ljutomer ugotavlja, daje referendum izveden v skladu z zakonom in da je ZA uvedbo samoprispevka glasovalo 66,9 % volilnih upravičencev ter je tako samoprispevek sprejet.
Štev.: 64/88
Datum: 19. 6. 1988
Predsednik volilne komisije: Franc MARKOVIČ I. r.
159
Na podlagi določila 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 33. člena statuta krajevne skupnosti Ljutomer je skupščina krajevne skupnosti Ljutomer na seji dne 22. 6. 1988 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Ljutomer za mesto Ljutomer in naselja Babinci, Noršinci, Spodnji Kamenš-čak.
1.	člen '
Na podlagi sprejete odločitve delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Ljutorrfer na referendumu se uvede krajevni samoprispevek za območje krajevne skupnosti Ljutomer za obdobje petih let in sicer od 1. 7. 1988 do 30. 6. 1993.
2.	člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, bodo uporabljena za izvajanje nalog objavljenih v glasilu krajevne skupnosti Ljutomer NAŠ KRAJAN.
3.	člen
Prispevek morajo plačevati zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Ljutomer, v naslednji višini:
I.	Za mesto Ljutomer:
—	1,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja
—	1,5 % od osebnega dohodka obrtnikov
—	- 9 % iz katasterskega dohodka
—	1,5 % od pokojnin razen od pokojnin z varstvenim dodatkom
—	1,5 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini.
Poseben prispevek bodo plačali lastniki individualnih hiš in stanovanj, obrtnih prostorov v tistih ulicah in okoljih, ki se jih bo komunalno urejalo. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen določi vrednost prispevka.
II.	Za naselje Babinci:
—	1,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja
—	1,5 % od osebnega dohodka obrtnikov
—	9 % iz katasterskega dohodka
—	1,5 % od pokojnin razen od pokojnin z varstvenim dodatkom
—	1,5 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini.
Poseben prispevek bodo plačali lastniki individualnih hiš in obrtnih prostorov v novem naselju, ki se jim bodo asfaltirale makedam-ske ceste. Svet KS je pristojen, da vsako leto;v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen določi vrednost prispevka.
III.	Za naselje Noršinci:
—	1,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja
—	1,5 % od osebnega dohodka obrtnikov
—	9 % iz katasterskega dohodka
—	1,5 % od pokojnin razen od pokojnin z varstvenim dodatkom — 1,5 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposelene v tujini.
IV.	Za naselje Spodnji Kamenščak:
—	1,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja
—	1,5 % od osebnega dohodka obrtnikov
—	9 % iz katasterskega dohodka
—	1,5 % od pokojnin razen od pokojnin z varstvenim dodatkom
—	1,5 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini.
Poseben prispevek bodo plačali lastniki individualnih hiš in obrtnih prostorov v tistih okoljih, ki se jim bodo asfaltirale makedamske ceste. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen določi vrednost prispevka.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85).
4.	člen
Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oz. pokojnin.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom bavijo s kmetijstvom, obrtno in drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in posreduje organ davčne službe skupščine občine Ljutomer.
Samoprispevek od zaposlenih v tujini pa obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti in roku plačila.
5.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom so strogo namenska in se bodo uporabila izključno za nemene iz drugega člena tega sklepa. Sredstva se bodo zbirala pri Službi družbenega knjigovodstva — ekspozitura Ljutomer, štev.: 51930-842-029-8500 z oznako krajevni samoprispevek KS Ljutomer.
6.	člen
Nadzor nad dotokom sredste.v, njihovi uporabi ter izvajanja del vrši svet krajevne skupnosti Ljutomer, ki enkrat letno poroča skupščini KS in zborom delovnih ljudi in občanov.
7.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah Pomurskih občin, uporabljati pa se začne s 1. julijem 1988.
Ljutomer, 22. 6. 1988
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ljutomer: Ivo ŠUMAK 1. r.
160
Na podlagi 16. člena Zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 23/76) ter na podlagi Odlokov o cenah za geodetske storitve v občini G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota (Uradne objave, št. 15/81) so Izvršni sveti Skupščin občin G. Radgona, na seji dne 16. junija 1988; Lendava, na seji dne 14. junija 1988; Ljutomer, na seji, dne 21. junija 1988 in M. Sobota, na seji dne 14. junija 1988 sprejeli
SKLEP o valorizaciji cen geodetskih storitev
1.	člen
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravljajo občinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota.
2.	člen
Cene iz 1. člena tega sklepa so:
Zap.
št. Vrsta in obseg geodetske storitve Cena
1.	PARCELACIJA
1.1.	parcele
1.1.1	do 0,3 ha na dva dela	238.000 din
1.1.2.	za vsak nadaljnji začeti 0,3 ha	60.000 din
1.1.3.	za vsako dodatno novo parcelo	46.000 din
1.1.4.	za prenos gradbene parcele iz projekta v naravo	92.000 din
1.2.	za vsako na novo nastalo parcelo obodne parcalacije	128.000 din
1.3.	za razlastitev dolžinskega objekta za vsakih 100 m 302.000 din
2.	MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK
2.1.	ugotovitev in izmeritev meje med dvema mejnima točkama	184.000 din
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko 46.000 din
3.	PRENOS POSESTNE MEJE PO PODATKIH
ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
3.1.	grafični kataster.
3.1.1.	določitev posestne meje med dvema mejnima točkama	240.000 din
3.1.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	60.000 din
3.2.	numerični kataster:
3.2.1.	določitev posestne meje med dvema mejnima točkama	148.000 din
________3.2.2. za vsako nadaljnjo mejno točko_____________________________________________46.000 din 4. IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ZA PROSTORSKE
IZVEDBENE AKTE
4.1.	izdelava načrtov za površine do 0,3 ha	230.000 din
4.2.	za vsak nadaljnji začeti 0,3 ha______________________________________________78.000 din
5.	IZDELAVA POSNETKOV NOVEGA STANJA
5.1.	izdelava načrtov za površine do 0,1 ha	174.000	din
5.2.	za vsak nadaljnji začeti 0,1 ha	64.000	din
5.3.	posnetek komunalnega voda za vsakih 100 m
5.3.1.	za vod krajši od 500 m	174.000	din
5.3.2.	za vod daljši od 500 m 160.000	din
6.	ZAKOLIČENJE OBJEKTOV
6.1.	stavbe in objekti do 200 m’ tlorisne površine	88.000	din
6.2.	stavbe in objekti nad 200 m’ tlorisne površine	dejan,	čas
6.3.	dolžinski objekti dejan,	čas
7.	Cene geodetskih storitev na gozdnem območju se povečajo za 50 % od zgornjih cen.____
8.	CENA URE
Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, veljajo naslednje cene:
A — terensko geodetsko delo	19.000 din
B — pisarniško geodetsko delo	18.000 din
C — risarsko geodetsko delo	10.000 din
D - figurantska in druga pomožna dela	9.000 din
E — strokovno delo na računalniku___________________________________________________________60.000 din
9.	Cena prevoženega kilometra znaša 400 din
10.	SPLOŠNO
—	Posebej se obračunavajo materialni stroški (mejniki, obrazci, prevozni stroški, poštnina).
—	Ob prekinitvi postopka naročnik plača vse stroške, ki so nastali do prekinitve.
—	Če opravljamo meritve na izrecno željo naročnika v zimskem času, to je od 1.12. do 1.3. se cena
poveča za 30 %.
—	Geodetske storitve se obračunavajo po ceniku, ki velja ob zaključku dela.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev, ki je bil sprejet na sejah Izvršnih svetov Skupščin občin: G. Radgona, dne 15. 3. 1988; Lendava, dne 17. 3. 1988; Ljutomer, dne 22. 3. 1988 in M. Sobota, dne 22. 3. 1988.
4.	člen Ta sklep velja s 1. julijem 1988.
G. Radgona, 16. 6. 1988 Številka: 38-3/87	Predsednik izvršnega sveta SO G. Radgona Janko SLAVIČ, 1. r.
Lendava, 14. 6. 1988 Številka: 38-1/88-2	Predsednik izvršnega sveta SO Lendava Jože KURONJA, 1. r.
Ljutomer, 21. 6. 1988 Številka: 02-1/88	Predsednik izvršnega sveta SO Ljutomer Ozvald TUČIČ, 1. r.
M. Sobota, 14. 6. 1988 Številka: 38-3/88-5
Predsednik izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, 1. r.
161
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86)je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 16. maja 1988 sprejela naslednje
ugotovitve, stališča in usmeritve o stanju, problematiki in razvoju komunalnega gospodarstva v občini Murska Sobota
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota so na sejah dne 16. maja 1988 obravnavali Stanje in problematiko komunalnega gospodarstva v občini M, Sobota. Poročilo je pripravila Samoupravna komunalna interesna skupnost občine M. Sobota v sodelovanju s Komitejem za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine ter komunalne organizacije. Zbori skupščine občine M. Sobota na osnovi poročila, predlogov Samoupravne komunalne skupnosti, Izvršnega sveta, razprave in predlogov v zborih občinske skupščine sprejemajo naslednje
ugotovitve, stališča in usmeritve
Zbori skupščine občine sprejemajo poročilo o stanju in problematiki komunalnega gospodarstva v občini M. Sobota in ugotavljajo, da to prikazuje dejansko stanje in probleme in nakazuje usmeritve za nadaljnji razvoj komunalnega gospodarstva.Zbori skupščine občine ugotavljajo, da je zdrava pitna voda dobrina splošnega pomena in kot taka mora biti ustrezno vrednotena v dogovarjanju med koristniki prostora, pri čemer je tudi nujno upoštevati izhodišča republiškega plana tako, da bo občanom zagotovljen vir zdrave pitne vode. Reševanje oskrbe s pitno vodo se mora pospešiti. Izbrati je treba tak sistem..ki bo občanom zagotavljal zdravo pitno vodo, obenem pa bo tako zgrajen, da ga bomo lahko vzdrževali ob dostopni ceni vode. Z ozirom na višino sredstev, ki bodo potrebna za razširitev vodovodnega omrežja, moramo problematiko stalno pre-zentirati na republiškem nivoju, jo uvrstiti v naše plane in preko tega zagotoviti večja sredstva v SIS za vodno gospodarstvo. Stalno in sprotno se morajo vzkla-ievati plani komunalne in vodne skupnosti ter ostalih nosilcev planiranja s ciljem, da načrtujemo in zagotovimo potreben obseg sredstev za investicije s tem. da pritegnemo večja sredstva tudi iz republiških skupnosti.
Prav tako je treba statusno urediti večje vodovodne sisteme po naseljih v občini in zagotoviti strokovno gospodarjenje z njimi. Ob tem pa je treba narediti inventarizacijo vseh virov pitne vode v občini in strokovno oceniti količino in kvaliteto vode v teh virih.
Ureditveni načrt in projekti za čistilno napravo v M. Soboti se ne izdelujejo z dinamiko kot je bilo predvideno in je investitor dolžan zadevo pospešiti z bolj učinkovitim sodelovanjem s projektanti in republiško inšpekcijo, ki na take naprave daje svoja soglasja.
Glede reševanja problematike komunalnih odpadkov je treba nadaljevati po začrtani poti in čimprej uresničiti projekt usposobitve odlagališča komunalnih odpadkov v Puconcih, kjer bo potrebno dosledno upoštevati dogovor z občani v krajevnih skupnostih in zagotoviti optimalne pogoje za preprečitev negativnih ekoloških vplivov. Za čimprejšnjo usposobitev odlagališča v skladu s sprejetim odlokom je treba proučiti možne načine zbiranja sredstev.
Pripraviti je treba tudi predlog za čimvečje zajetje gospodinjstev za odvoz komunalnih odpadkov tako, da bodo zajeti vsaj centri krajevnih skupnosti. S tem se bo pospešila tudi akcija za saniranje in odpravo odlagališč, ki jo je treba izvesti s pomočjo OK SZDL.
Skupščina soglaša z letošnjo začasno rešitvijo problema kopališča v M. Soboti. Takoj pa je treba pristopiti k dolgoročni rešitvi problema kopališča, ki ima za občino, predvsem pa za mesto M. Sobota širši pomen in zato ne more biti zgolj predmet obravnave znotraj komunalne skupnosti.
V Murski Soboti, dne 16. 5. 1988
Številka: 352-4/88-1
Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
162
Popravek
Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Logarovci — Berkovci v naseljih: Bolehnečici, Berkovci, Berkovski prelogi, Kokoriči Logarovci in Gajševci (Ur. objave, št. 18 z dne 16. junija 1988)
V navedenem sklepu se 4. alinea 4. člena pravilno glasi:
»20% od katastrskega dohodka«
Tajnik KS: P. Bohanec
raw
Delegatsko glasilo
občine Murska Sobota
Številka 4
Leto Vlil
30. junija 1988
VSEBINA 4. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
— predsedniki zborov Skupščine občine M. Sobota sklicujejo seje zborov za dne 14. julij 1988
— ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v I. polletju 1988 ter uresničevanja resolucije občine M. Sobota v letu 1988
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
sklicujejo
25.	sejo Zbora združenega dela
25.	sejo Zbora krajevnih skupnosti
25.	sejo Družbenopolitičnega zbora.
Seje bodo
v četrtek, dne 14. julija 1988, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota.
Predsedniki Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 16. junija 1988,
3.	a) poročilo o gospodarskih gibanjih v I. polletju 1988 (ocena stanja) v SR Sloveniji
b) ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v I. polletju 1988 ter uresničevanja resolucije občine M. Sobota v letu 1988,
4.	a) uresničevanje planskih ciljev na področju kmetijstva v SR Sloveniji
b) informacija o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov o uresničevanju razvojnih usmeritev kmetijstva v občini M. Sobota,
5.	a) osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000
b) osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990,
6.	osnutek odloka o začasnem združevanju sredstev za financiranje programa Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota (SKRAJŠANI POSTOPEK)
7.	osnutek odloka o zaključnem računu davkov in prispevkov občanov občine M. Sobota za leto 1987 (SKRAJŠANI POSTOPEK)
8.	osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov od plačil za storitve v občini M. Sobota (SKRAJŠANI POSTOPEK)
9.	sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota
10.	Sklep o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo (plombe) v mestu M. Sobota
11.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
12.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3. a) in b), 4. a) in b), 5. a) in b), 11. in 12. točko zgoraj podlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 3. a) točke dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu št. 19, z dne 21. junija 1988. Gradivo za obravnavo 4. a) točke je objavljeno v Poročevalcu št. 18, z dne 15. junija 1988.
Gradivo za obravnavo 5. a) in b) točke je objavljeno v Poročeval-'cu št. 17, z dne 9. junija 1988.
Gradivo za obravnavo 2., 3. b), 4. b), 6., 7., 8., 9. in 10. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija kil. točki bo podana na seji.
— ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v I. polletju 1988 ter uresničevanja resolucije občine M. Sobota v letu 1988
UVOD
Ocena je izdelana na podlagi ankete, ki so jo izpolnile organizacije združenega dela s področja gospodarstva, podatkov samoupravnih interesnih skupnosti, proračuna občine, Narodne banke Slovenije ter statističnih podatkov občine in republike. S predloženim gradivom želimo oceniti gospodarska gibanja v L polletju letos, prikazati uresničevanje usmeritev predvidenih z resolucijo za leto 1988 ter vzpodbuditi razpravo na vseh tistih področjih, kjer ugotavljamo odstopanja od zastavljenih ciljev. Večina v oceni zajetih podatkov so
predvidevanja za prvih šest mesecev, zato obstaja možnost, da bodo dejansko dosežena gospodarska gibanja ob polletnih obračunih nekoliko odstopala od ocenjenih.
L OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ V OBČINI ZA PRVO POLLETJE 1988
Na podlagi podatkov organizacij združenega dela s področja gospodarstva se ocenjuje, da bodo v prvem polletju 1988 v primerjavi z enakim obdobjem lani doseženi naslednji poslovni rezultati:
2 - DELEGATSKI VESTNIK
	— v 000 din		
	l-V11987	Ocena l-VI 88	Indeks
Celotni prihodek	193.936.085	469.325.326	242
Porabljene sredstva	153.348.780	357.302.657	233
— amortizacija	6.057.280	14.537.472	240
Dohodek	40.601.092	112.022.669	276
Čisti dohodek	29.169.301	84.299.280	289
Del ČD za 00	23.683.400	69.866.030	295
Poslovni sklad	3.279.454	6.690.086	204
Izgube	1.423.799	400.000	28
Število zaposlenih	15.438	15.670	101,5
V prvem polletju letos bodo v gospodarstvu občine finančni rezultati predvidoma na višjem nivoju kot v preteklih obdobjih. Relativno hitro bosta porasla dohodek in čisti dohodek, kot neugodno pa se ocenjuje dokaj počasna rast sredstev izločenih v poslovni sklad.
Kljub izkazanem 195 % porastu sredstev za osebne dohodke ugotavljamo, da so se OZD pri delitvi čistega dohodka za osebne dohodke obnašale v skladu z družbenimi usmeritvami in zakonom o začasnem omejevanju sredstev za OD. V kolikor korigiramo podatek razporejena sredstva BOD I—VI 1987 na nov obračunski sistem ter prištejemo izplačila za skupno porabo delavcev v prvem polletju lani, ocenjujemo, da se bodo sredstva za BOD v šestih mesecih letos povečala — do z zakonom dovoljene 139 % rasti.
Po prvih ocenah bo znašala izguba v občini okrog 400 milijonov din in bo glede na šest mesecev leta 1987 nižja za 72 %. Izkazala jo bo DO Agromerkur. Izgubo pričakujejo tudi v KG TOZD Prašičereja, vendar jo bodo v okviru celotne DO uspeli pokriti. Pri obeh organizacijah je osnovni vzrok izgube v velikih disparitetah cen. V ostalih štirih organizacijah, ki so izkazovale izgubo v prvih treh mesecih letos, so se pogoji poslovanja nekoliko izboljšali in izgub ne pričakujejo.
Značilnost letošnjih gospodarskih gibanj je tudi vztrajno in pospešeno upadanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Štirimesečni obseg industrijske proizvodnje je za 7 % nižji kot v primerljivem lanskem obdobju. Padanje industrijske proizvodnje se je beležilo tudi v lanskem prvem polletju, medtem ko se je v II. polletju 1987 industrijska proizvodnja dvignila. Glede na relativno višjo osnovo lanskega leta padanje domačega končnega povpraševanja ter počasno liberalizacijo cen lahko pričakujemo, da bo padec industrijske proizvodnje prisoten tudi ob koncu leta 1988.
Na prikazan padec industrijske proizvodnje v občini M. Sobota vpliva kosovno zmanjšanje proizvodnje zgotovljenih tekstilnih izdelkov ter proizvodnje kmetijskih in gradbenih strojev, kar kaže na nedodelanost veljavne metodologije izračuna fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki ne upošteva sprememb proizvodnih programov ter izdelovanje zahtevnejših in kvalitetnejših proizvodov. Kljub ugotovljenim pomanjkljivostim ocenjujemo, da je industrijska proizvodnja manjša zaradi padanja kupne moči prebivalstva, slabše oskrbljenosti z repromateriali, investicijske nesposobnosti gospodarstva, ukrepov na področju cen ter pomanjkanja likvidnih sredstev za redno in nemoteno financiranje proizvodnje in poslovanja.
Izvoz blaga in storitev tudi v začetku letošnjega leta močneje narašča. Po podatkih Narodne banke je izvoz v štirih mesecih letos višji za .22 %. Ob hitrejši rasti uvoza blaga (61,5 %) predvsem iz konvertibilnega področja se je zmanjšala pokritost uvoza z izvozom blaga. Še vedno izvažata okoli 90 % vsega blaga in storitev v občini DO Mesna industrija in DO Mura, število ostalih organizacij, ki se vključujejo v izvoz pa se zmanjšuje. Ob napovedani sprostitvi cen, uvoza ter trga deviz, bi se moralo v naslednjih mesecih v mednarodno menjavo vključiti večje število organizacij, vendar sprejeti ukrepi s tega področja do sedaj niso dali pričakovanih pozitivnih učinkov.
Program spomladanske setve ni bil v celoti uresničen, manj je bilo posejanih predvsem površin s sladkorno peso. Na 80% izpolnitev plana pri setvi sladkorne pese so v družbenem sektorju vplivale neugodne vremenske razmere, v zasebnem sektorju pa nezainteresiranost kmetov zaradi nestimulativnih cen. Skupno je bilo v občini zasejano 9.327 ha površin s koruzo, 10.909 ha s pšenico, 1.004 ha s sladkorno peso in 2.490 ha površin s krompirjem. Na zasebne kmetijske proizvajalce odpade 82 % površin pod koruzo, 90 % pod pšenico, 75 % sladkorne pese in celotne površine s krompirjem. S povrtninami je zasejanih 54 ha površin, vendar sta sklepanje pogodb z zasebnimi proizvajalci in setev še v teku.
Preskrba z reprodukcijskim materialom je bila kljub občasnim težavam pri oskrbi z gorivom zadovoljiva.
Ugoden razvoj nasadov v sadjarstvu v začetku leta je prekinila ohladitev, ki je povzročila spomladansko pozebo. Po prvih ocenah znaša poškodovanost družbenih nasadov jablan okoli 50 % (lanska toča in pozeba), v ekstenzivnih nasadih sadja in vinogradih pa se ocenjuje izpad od 30—50 %.
V	letošnjem letu se je po ocenah ekonomski položaj kmetijstva in živinoreje še nadalje poslabševal, kar pa se zaenkrat ni odrazilo na fizični obseg proizvodnje. Statistični podatki o odkupu živine v petih
mesecih leta 1988 kažejo na 2% porast odkupa v družbenem in neznaten padec odkupa v zasebnem sektorju. Zmanjšal se je predvsem odkup mlade govedi za pitanje ter povečal odkup prašičev, medtem ko je odkup mleka ostal na ravni petih mesecev lani.
Po sprejemu začasnih interventnih ukrepov kot delu ekonomske politike dogovorjene z Mednarodnim monetarnim skladom se v poslovanju OZD še bolj stopnjujejo problemi in težave, ki neugodno vplivajo na poslovne rezultate. Z ukrepi želi zvezna vlada uokviriti domače povpraševanje v razpoložljivi družbeni proizvod, zmanjšati rast inflacije, preusmeriti del sredstev končne porabe v akumulacijo ter ohraniti obseg proizvodnje in povečati proizvodnjo za izvoz. Ker so bili do tega trenutka uveljavljeni samo ukrepi za omejevanje domačega povpraševanja ne da bi bili dani tudi pogoji za hitrejšo rast proizvodnje preko izvoza in možnosti za prestrukturiranje po tržnih kriterijih, država še vedno ureja relativna razmerja cen z administrativnimi ukrepi. Tako se je večina OZD srečevala s problemi pri nabavi re-promaterialov, nelikvidnostjo, neurejenimi pogoji poslovanja s tujim tržiščem ter administrativnim urejanjem cen na nekaterih področjih ter izredno hitro rastjo cen na drugih.
V	letošnjem letu so se pričele kopičiti težave predvsem v živilsko-predelovalni industriji. Močno se je dvignilo povpraševanje po osnovnih kmetijsko živilskih proizvodih ob zmanjševanju ponudbe osnovne surovine.
V	Mesni industriji, ki je morala del cen svojih proizvodov vrniti celo na stanje 15. oktobra 1987 povzroča težave v poslovanju nadaljnje administrativno poseganje države na področje oblikovanja prodajnih cen.
V	Agromerkurju se je zaradi družbene kontrole cen mesa ter velikega naraščanja stroškov poslovanja (surovin in materiala, energije, obresti) vse bolj povečeval razkorak med proizvodno in prodajno ceno piščančjega mesa, ki se odraža že z negativno razliko 250 din pri kg mesa.
V Tovarni mlečnega prahu je opazen padec prodaje mlečnih proizvodov, ki bo s samostojnim oblikovanjem cen repromaterialov, surovin, energije ter interventnega uvoza še bolj motena. Pred ukrepi ekonomske politike so bile cene mlečnih proizvodov za 25 % višje kot pri uvoženem blagu. S predlogom ZlS-a, da se pri interventnem uvozu mlečni proizvodi oprostijo vseh uvoznih dajatev bo ta razlika še večja, kar bo dodatno negativno vplivalo na poslovanje organizacije.
V kovinsko predelovalni industriji predvsem v Panoniji močan porast cen vhodnih surovin ob istočasnem omejevanju rasti izhodnih cen vpliva na slabšanje akumulativnosti in donosnosti poslovanja.
V	tekstilni industriji je prisoten likvidnostni problem, DO Mura pa izpostavlja še visoko neplačano realizacijo, neugoden tečaj tujih valut ter relativno velik izpad pri izvoznih stimulacijah.
V	SGP Pomurje se nadaljujejo težave iz predhodnih let zaradi sezonskega značaja dela, vedno težjega pridobivanja del, težjega izpolnjevanja pogodbenih rokov ter pomanjkanja strokovnega visokoizo-braženega kadra.
V	DO za PTT promet so vedno manjše možnosti za vključevanje novih telefonskih naročnikov in gradnjo ustreznih telekomunikacijskih zmogljivosti, zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev ter nakopičenih disparitet v PTT prometu.
Grafično papirna industrija v občini se srečuje s problemom pomanjkanja repromaterialov predvsem iz uvoza, naglo rastjo cen osnovnih materialov in s tem s cenovnimi neskladji, z upadanjem izvoza ter povečano konkurenco na domačem trgu.
Kljub občasno velikemu povpraševanju potrošnikov po blagu, ki se je pojavilo v mesecu aprilu in maju kot odraz pričakovanega povečanja cen, v DO Potrošnik zaradi vsakodnevnega porasta cen težko finančno pokrivajo zaloge trgovskega blaga.
Po podatkih statistike je v prvih treh mesecih letošnjega leta v občini združevalo delo 19.909 delavcev, od tega v gospodarstvu 16.255 in v negospodarstvu 3.654 delavcev. Skupno število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju povečalo za 257 delavcev oz. 1,3 "o (v SRS padlo za 0,1 %), višja je bila rast v negospodarstvu in sicer 2 % (SRS 1,9%) ter gospodarstvu, kjer je število delavcev poraslo za 1,1 %, medtem ko je v SRS padlo za 0,5 %. Glede na december 1987 seje v treh mesecih letos število zaposlenih zmanjšalo v gospodarstvu za 0,5 %, v negospodarstvu pa se je povečalo za 0,1 %.
OZD gospodarstva ocenjujejo, da bo število zaposlenih ob polletju višje za 1,5 glede na lansko prvo polletje.
Povprečni mesečni čisti osebni dohodek delavcev v občini je v obdobju januar—april znašal 431.066 din (SRS 486.702), gospodarstvu 419.564 din (SRS 472.446) in v negospodarstvu 481.769 din (v SRS 560.115). Glede na enako obdobje lani so OD v gospodarstvu občine porasli za 156,1 % (v SRS 149,4%) ter v negospodarstvu za 150,5 % oz. počasneje kot v SRS (rast 158 %).
Po ocenah organizacij združenega dela gospodarstva je bilo v šestih mesecih letos namenjenih za investicije okoli 9 milijard din. Vlaganja se vršijo pretežno v melioracije, namakanje in nakup zemlje, širitev trgovske mreže, adaptacije proizvodnih in poslovnih prostorov ter posodabljanje opreme in tehnologije.
V	letošnjem letu se v občini izvajajo naslednje večje investicije: — pričela seje gradnja blagovno transportnega centra v M. Soboti;
DELEGATSKI VESTNIK - 3
—	Gozdno in lesno gospodarstvo dokončuje rekonstrukcijo žage v Mačkovcih;
—	- Agromerkur je zgradil nov objekt za vzrejo brojlerjev v kooperaciji ;
—	v okviru SOZD ABC Pomurka se gradi prizidek za Center za razvoj SOZD-a;
—	v Moravskih toplicah se intenzivno izvaja gradnja terapije.
Nekatere načrtovane investicije se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prenaša v naslednja obdobja.
V cestni dejavnosti so bili asfaltirani odseki cest Poznanovci— Bodonci—Šalamenci v dolžini 5,45 km, Noršinci—M. Sobota 1,5 km iz Bogojina—Gančani 2,1 km. V teku so dela na regionalni cesti v Moravcih, zgrajen pa je bil tudi nadomestni most v Martjancih.
Komunalna skupnost je sofinancirala gradnjo vodovodov v petih krajevnih skupnostih in pripravo dokumentacije za odlagališče komunalnih odpadkov v Puconcih.
Na področju gradnje družbene infrastrukture potekajo le investicije iz referendumskega programa. Dokončana je bila gradnja večnamenske dvorane v M. Soboti, pripravlja pa se tudi dokumentacija za gradnjo prizidka s telovadnico pri OŠ Bakovci.
Zaradi dotrajanosti in iztrošenosti električne inštalacije in opreme je od meseca februarja letos zaprta gledališka dvorana v gradu v M. Soboti, s čemer je v mestu M. Sobota onemogočeno izvajanje gle-dališko-Ijubiteljske dejavnosti. Izdelan je bil idejni načrt za obnovo celega gradu, v okviru katerega se bo prioritetno sanirala grajska dvorana. Do konca letošnjega leta se bo verjetno pristopilo k izdelavi idejnih projektov, kajti k sami adaptaciji, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, še ne bo možno pristopiti.
2.	SKUPNA PORABA
a)	SIS družbenih dejavnosti
V samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti so v prvih petih mesecih letos znašali skupni prihodki 18,518.627.000 din, kar je za 170 % več glede na enako obdobje lani in 81 % več kot so znašali povprečni prihodki leta 1987. Na osnovi prispevnih stopenj se je združilo 15,058.539.000 din ali za 158 % več, iz solidarnosti 2,904.374.000 din oz. 220 % več in iz raznih drugih virov 555,714.000 din sredstev oz. štirikrat več sredstev kot v prvih petih mesecih lani. V začetku letošnjega leta so kot osnova za združevanje sredstev za financiranje skupne porabe v občini veljale povprečne prispevne stopnje iz leta 1987. Že v prvih treh mesecih seje zaradi Zveznega interventnega zakona, ki omejuje rast sredstev za skupno porabo močno večal razkorak med razpoložljivimi in dovoljenimi sredstvi tako, daje bilo v tem času precej sredstev na računih SIS pri SDK blokirano. Zato je prišlo s 1/5-1988 do znižanja prispevnih stopenj iz osebnih dohodkov v globalu za 1,66%.
V PZC TOZD Splošna bolnica prihaja do velikih likvidnostnih težav. Z odprtjem nove kirurgije v mesecu aprilu so se občutno povečali stroški poslovanja, potrebe po nakupu določene medicinske opreme in povečanje zaposlovanja, predvsem srednjega in tehničnega kadra. V osnovnem zdravstvu ostajajo še naprej potrebe po zaposlitvi zdravnikov splošne prakse. Dodatni stroški iz lanskega leta niso priznani v dovoljeni porabi, zato je izhodiščna osnova za letošnje leto toliko nižja. Brez ustrezne rešitve bo nadaljnje poslovanje v zdravstvu skoraj onemogočeno. Neurejeno je tudi pokrivanje fiksnih stroškov v zdravstvu od ostalih pomurskih občin. Tako stanje v zdravstvu povzroča, da so za izplačila tekočih osebnih dohodkov morali najemati celo kreditna sredstva. Še vedno niso dokončno rešeni nekriti odhodki v zdravstveni skupnosti iz lanskega leta.
Zaradi neusklajenosti samoupravnega sporazuma o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov z zakonskimi predpisi ter prisotnih drugih motenj v poslovanju je bil s 1. julijem 1988 sprejet ukrep družbenega varstva v TOZD Splošna bolnica, ki bo trajal eno leto. Težave, ki so se pojavljale na področju skupne porabe v I. polletju se bodo nadaljevale tudi v II. polletje, saj smejo SIS-i v obdobju januar—september razpolagati s sredstvi, ki so za 146 % večja kot so bila ustvarjena v enakem obdobju lani.
Do določenih finančnih težav prihaja tudi v Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost, kjer z zbiranjem sredstev SIS družbenih dejavnosti ne pokrivamo dela finančnega programa za letos in bo po; trebno v čimkrajšem času zagotoviti dodatni vir sredstev.
Sredstva v posameznih skupnostih so se gibala v naslednji višini:
— v 000 din
	PRIHODKI	ODHODKI		
	l-V	Indeks	l-V	Indeks
	1988	88/87	1988	88/87
1. Skupn. otr. var.	3,007.408	286	2,985.993	319
2. Izobraževalna sk.	4,614.199	279	4,571.460	299
3. Kulturna skup.	316.349	237	257.438	218
4. Telesnokult. skup.	168.704	251	125.862	233
5. Skup, social, skrb.	835.212	271	824.447	293
6. Zdrav, skupnost	9 330.088	265	9,855.260	301
7. Skupn. za zaposl.	164.143	170	146.470	124
8. Raziskov. skupn.	82.524	404	72.802	499
SKUPAJ:	18,518.627	270	18,839.732	298
V vseh skupnostih je poraba sredstev manjša od obsega prihodkov razen v zdravstveni skupnosti, kjer odhodki za 525.172.000 din presegajo prihodke zaradi višje fakturirane realizacije.
b)	SIS materialne proizvodnje
V skupnostih s področja gospodarstva občine se je v prvih petih mesecih letos zbralo 8.734.754.000 din sredstev, kar je za 161 % več kot v enakem obdobju leta 1987.
V skupnostih kjer so osnova za združevanje sredstev prispevne stopnje, so se stekala sredstva z enako dinamiko kot so rastli osebni dohodki. V skladu s sprejetimi ukrepi racionalizacije na področju skupne porabe se predvideva znižanje prispevnih stopenj v II. polletju letošnjega leta v stanovanjski skupnosti in skupnosti za varstvo pred požarom.
V	skupnosti za PTT promet je priliv večji zaradi povečanja cene telefonskega impulza, večjega obsega uporabljenih impulzov in povečanega števila telefonskih naročnikov.
Tudi v kmetijski zemljiški skupnosti se je zbralo že 65 % načrtovanih celoletnih sredstev in sicer največ na račun revalorizacije finančnega načrta in prihodkov po 15. členu ZKZ spremembe namembnosti zemljišč.
Pregled sredstev po skupnostih je naslednji:
PRIHODKI			ODHODKI	
	l-V 1988	Indeks 88/87	l-V 1988	Indeks 88/87
1. SIS za cestnq dej.	1,227.252	306	1,220.000	305
2. SIS za komun, dej.	1,351.114	270	1,042.176	330
3. Stanovanj, skup.	2,378.098	263	1,133.737	238
4. Območ. SIS za PTT. p.	74.526	217	3.459	—
5. Skupn. za posp. kmet.	363.954	175	193.142	156
6. Kmet, zemlj. skup.	151.736	257	60.473	652
7. Obrn. vod. skup. Mura	2,967.353	254	2,178.157	479
8. SIS za var. pred p.	209.418	302	209.000	312
9. SIS za gozdarstvo	11.303	221	1.633	—
SKUPAJ:	8,734.754	261	6,041.777'	322
Zbrana sredstva solidarnosti pri Stanovanjski skupnosti so bila porabljena za dokončanje gradnje 28 stanovanj v Razlagovi ulici, pričetek gradnje v Kocljevi ulici, nadzidavo dveh blokov na Cankarjevi ulici in okrog 122 milionov din za republiško solidarnost. Sredstva vzajemnosti, ki se združujejo pri LB se namenjajo za kreditiranje družbene in individualne stanovanjske gradnje ter za pričetek gradnje II. faze v Kocljevi ulici. V cestni in komunalni skupnosti se nadaljujejo načrtovana vlaganja in sicer dela na vodovodnem črpališču v Krogu ter pričetek del II. faze rekonstrukcije črpališča v Črnskih mejah.
V	PTT dejavnosti so investicije načrtovane za letos šele v fazi priprave.
Kmetijska zemljiška skupnost bo neporabljena sredstva namenila za odškodnine pri melioracijah, za dokončno izdelavo agrokarte, male melioracije — dodatna dela pri melioracijah idr. V skupnosti za pospeševanje kmetijstva so se načrtovane naloge izvajale v skladu s programom.
4 - DELEGATSKI VESTNIK
3.	SPLOŠNA PORABA
V proračunu občine je bilo zbrano 1,889.796.000 din sredstev ali 124% več kot v lanskih petih mesecih oz. za 41 % več od lanskega povprečja.
Iz posameznih virov je bil priliv sredstev naslednji:
		— v	000 din
	1 - V	1 - v	Indeks
	1987	1988	88/87
1. Davki iz OD in na doh.	485.154	1,054.419	217
2. Prometni davek, davek na premož. in na doh. od. premož.	204.837	394.653	193
3. Davek na prihod, od prem, in premož. pravic	28.674	79.034	276
4. Takse	63.950	130.117	203
5. Prih, po poseb. predp.	60.645	231.573	382
6. Preneš. prih, iz poseb. računa	—	—	—
SKUPAJ PRIHODKI	843.260	1,889.796	224
Skupni odhodki na področju splošne porabe v višini 1,771.945.000 din so glede na enako obdobje lani porasli za 124% oz. 36% glede na povprečje leta 1987.
Sredstva za delovanje skupnih upravnih organov so nižja zaradi prenosa financiranja temeljnih pravosodnih organov v republiški proračun.
Gibanje odhodkov za posamezne namene je bilo naslednje:
— v 000 din
	l-V	I - V	Indeks
	1987	1988	88/87
1. Delo upr. organov	411.100	1,061.700	258
2. Za poseb. namene	3.434	15.523	452
3. Negospod. invest.	2.504	11.061	442
4. L0 in DS	20.967	21.060	100
5. Investicije v gosp.	—	20	—
6. Delo skup. upr. org.	195.027	181.210	93
7. Družbene dejav.	4.201	13.386	319
8. Druge spl. družb, potrebe	76.596	183.000	239
9. Rezerve	257	1.095	426
10. Drugi odhodki	4	12	300
Skupaj omenjena sred, prorač.	714.090	1,488.067	208
11. Preneš. sred.	77.073	283.878	368
SKUPAJ ODHODKI	791.163.	1,771.945	224
Močneje so se povečali odhodki za delo upravnih organov zaradi usklajene rasti OD delavcev v skladu z družbenim dogovorom, odhodki za posebne namene zaradi višjih nagrad neprofesionalnim funkcionarjem, ter odhodki
družbene dejavnosti, kjer beležijo nadpovprečne rasti priznavalnine borcem in stroški za mrliške oglede.
4.	URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
Z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1988 je načrtovana rast družbenega proizvoda 1.4 . v tem v industriji 1,5 %, kmetijstvu 2.5 %, izvoz blaga in storitev bi se naj povečal za 5 %, zaposlovanje 1 % ter produktivnost dela za 0,4 %. Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb morajo zaostajati za 8 odstotnih točk za rastjo dohodka.
Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so se v petih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani povečale cene na drobno skupno za 161.5 . v tem cene industrijskih izdelkov 160 % ter cene kmetijskih proizvodov za 172.1 .... Življenjski stroški so bili višji za 167,1 %.
Na podlagi pričakovanih nominalnih gibanj v L polletju 1988 in z upoštevanjem prisotnih rasti cen ocenjujemo, da bomo večino rasolucijsko načrtovanih realnih gibanj dosegli. Načrtovana rast bo predvidoma dosežena pri družbenem proizvodu, zaposlenosti in proudktivnosti dela izračunanih na podlagi družbenega proizvoda. Ugodnejše od načrtovane rasti je gibanje izvoza v občini, medtem ko so najslabši rezultati doseženi pri industrijski proizvodnji, ki je \ stalnem upadanju. Relativno se slabša akumulativna in reprodukcijska sposobnost gospodarstva ter likvidnost na vseh področjih dejavnosti. Pričakovati je. da bo industrijska proizvodnja še naprej upadala. Zmanjševanje domačega povpraševanja se bo odražalo tudi na zmanjšanju možnosti prodaje blaga za široko porabo pa tudi osnovnih življenjskih potrebščin. Težave bodo prisotne tudi v gradbeništvu, kjer se bodo organizacije srečevale s slabo zasedenostjo kapacitet. Temeljni problem vseh organizacij bo še nadalje ustvarjanje dohodka ter ohranjanja akumulativnosti in likvidnosti. Za razreševanje teh osnovnih težav se bodo morale OZD čim bolje in hitro prilagodili tržnim razmeram doma in v svetu. Potrebna bo zlasti trajnejša usmeritev v izvoz.
V vseh sredinah bo nujno prilagodili število delavcev novim pogojem, ki zahtevajo racionalno poslovanje in produktivno delo. Zaradi ukrepov omejevanja lahko pričakujemo porast števila iskalcev zaposlitve. Težav e bodo zlasti pri vključevanju generacijskega priliva mladih, ki končajo šolanje. Število iskalcev zaposlitve prijavljenih na Skupnosti za zaposlovanje se v letošnjih petih mesecih ni spremenilo in znaša 1479.
Osebna in splošna poraba se gibljeta v okviru resolucijskih in zakonskih določil medtem, ko sredstva skupne porabe dosegajo rast dohodka v gospodarstvu občine.
Ukrepi omejevanja so najbolj posegli po vseh oblikah porabe. Njihovi učinki so neugodno vplivali že v prvem polletju, posledice restrikcij pa bodo še izrazitejše v drugi polovici leta. Na področju družbenih dejavnosti se bo potrebno čim hitreje prilagoditi novim pogojem ter sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali vsaj minimalno raven materialnega, socialnega in zdravstvenega vastva občanov.
ZA GRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA
Družina Jurano-vič, Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Slavka Ivajnšiča, Ljutomer) — 10.000 din; Kolektiv OS in VVE, Oven (namesto venca na grob pok. Inke Žu-nič) — 20.000 din: PTT Križevci pri Ljutomeru sodelavci brata Gezeka (namesto cvetja na grob pok. Rudija Makarija) 10.000 din; Družina Šiftar Bele. Lemerje (namesto cvetja na grob pok. Štefana Šiftarja. Cankarjeva L M. Sobota) — 10.000 din: Jolanka Flisar. Cankarjeva 22. M. Sobota (namesto venca na grob pok. Elze H ari. Cankarjeva 22. M. Sobota) 20.000 din: Rošker Škrlec —- Vrataric. M. Sobota (namesto venca na grob pok. Štefana Šiftarja. M. Sobota) — 60.000 din; Marta Balažiča. Moščanci 47 (namesto venca na grob pok. Elze Hari, M. Sobota) 15.000 din; Franc Poredoš. M. Sobota (namesto venca na grob pok. Elze Hari. m. Sobota) 15.0(H) din; .Janez in Lidija Rituper. Ku-štanovci (namesto cvetja na grob pok. mame Jožice Martinez. L Cankar 32. Rakičan) 10.000 din; Šarika Horvat, Cankarjeva 31. M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Elze Hari, M. Sobota) 10.000 din: OO ZSS Osnovne šole Bakovci (namesto venca na grob pok. očeta Ide Antolin. Celje) 30.000 din: Franc Horvat, St. rozmana 4, M. sobota (namesto cvetja na grob pok. Elze Hari. Cankarjeva 33, M. Sobota) 10.000 din; Družini Varga in Kerčmar. Budinci (namesto cvetja na grob pok. žene dr. Miloša Barača. Marior) 10.000 din; Blanka in Ludvik Gorčan. Titova 25. M. Sobota (namesto venca na grob pok. Elze Hari, M. Sobota) 20.000 din: Družina Šebjan. Trstenjakova 2 M. sobota (namesto venca na grob pok. Anice Ščančar. M. Sobota) 20.000 din; Andrej Horvat. Lipovci 240 (namesto cvetja na grob pok. Avgusta Erjavec. Lipovci) 10.000 din: Občina M. Sobota SNZ (namesto venca na grob pok. Rozike Erjavec, Beltinci) 19.000 din: Družini Jerič Žilek. Krog (namesto cvetja na grob pok. Marije Hauptman. Rakičan) 15.000 din; KO ZB Beltinci (namesto cvetja na grob pok. Alojza Bobovca) 5.000 din; Šarika Pintarič, Bodonci 7 (namesto cvetja na grob pok. Alojza Bobovca) 5.000 din; Šarika Pintarič. Bodonci 7 (namesto cvetja na grob pok. Šiplič ŠtefanaJ 6.000 din; Gizela Kar-doš, Mačkovci 47/c (namesto cvetja na grob pok. Stefana Kovača. Mačkovci)
5.000 din; Družina Gomboc, C ikečka vas (namesto cvetja na grob pok. mame Rudolfa Kolarja) 10.000 din: Mercator Univerza!, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Evgena Kocovana) X.000 din: Družina Bogša, cuber 22 (namesto venca na grob pok. Slavka Ivajnšiča. Radomerje) 15.000 din; OK SZDL Ljutomer (namesto venca na grob pok. Janeza Prejaca. Železne dveri) — 50.000 din: OOS SO Ljutomer, Upravnih delavcev (namesto venca na grob pok. Janeza Prejaca. Železne dveri) 30.000 din: Družine Novak, Čurin, Flis, Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Janeza Prejaca, Železne dveri) 20.000 din: Zemljič Pirher, Ljutomer (namesto venca na grob pok. ja nje Žižek. Maribor) 20.000 din; Miran Zemljič. Ljutomer (namesto venca na grob pok. ja-nje Žižek, Maribor) 20.000 din: Sandi in Olga Šliski, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Zvonka Cipota, Odranci) 20.0(H) din; Skupščina občine Ljutomer (namesto venca na grob pok. Brankola Pucona, C ven) — 50.000 din; Družina Petovar, Iljaševci I (namesto venca na grob pok. Elizabete Fošner) — 40.000 din; Stanovalci bloka. Iztoka Gaberca 4 (namesto cvetja na grob pok. Franca Slatnarja, Dokležovje) 16.500 din; MURA (namesto venca na grob pok. Marije Jaušovec iz Logarovec) 5.000 din; Konferenca OOS Veletrgovina Potrošnik M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta sodelavke Bernarde Pajič) 5.000 din: Konferenca OOS Veletrgovine Potrošnik (namesto cvetja na grob pok. upokojenke Emilije Martišek. M. Sobota) 5.000 din; Družina Kous. Boreči (namesto cvetja na grob pok. Alberta Erhaliča, Boreči) 15.000 din: Vlado Slavič, even 45. Ljutomer (namesto venca na grob pok. branka Puco-nja) 15.000 din: Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ernesta Baranja, Vanča vas) 1.500 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Franca Slamarja, Dokležovje) 1.5000 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Lepoša, Adrijanci) — 1.500 din; Žuža Zelko, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Hedvike Vogrinčič) 5.000 din; Ida Ivanuša, Radenci (namesto venca na grob pok. mame Erike Baša, Polana 4)	20.000 din; Osnovna šola »17. Oktober« Beltinci (na-
mesto venca na grob pok. očeta Marjane Klemenčič, Rakičan) — 10.000 din;
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 52. letu starosti zapustil dragi mož, oče, sin, brat in dedi
Avgust Titan
iz Bakovec
Kroška ul. 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisno ali ustno izrečen sožalje, za darovano cvetje in vence pokojniku ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Hvala g. župniku za opravljeni obred, govorniku KS, govorniku in sodelavcem SGP Pomurje, godbi na pihala iz Bakovec ter pevcem za odpete žalostinke.
Hvaležni smo zdravstvenemu osebju internega oddelka za vso pomoč med njegovo kratko boleznijo
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali!
Bakovci, 18. junija 1988
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Zaspala mamica si zlata.
zaprla trudne si oči.
naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. J. Smej)
ZAHVALA
V 69. letu starosti je tiho in brez slovesa za vedno zaspala dobra žena, mama, tašča in stara mama
Vilma Kerčmar
iz Sela
Saj ni rečeno, da te ni.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi povsod te čutimo.
med nami si.
V SPOMIN
Iz srca smo hvaležni vsem, ki se po letu dni še spominjate našega dragega moža, očeta, tasta in dedka
Karla Korpiča
iz Markovec
Hvala za vsako drobno cvetko in prižgano svečko!
VSI NJEGOVI
Kam si odšel, dragi sinek, naše srce je žalostno.
nisi nam povedal niti zbogom niti nam podal roke.
Vzela te je nesrečna smrt kot kosa rožico.
ob cesti ti je pela ptica zadnjo pesmico v slovo.
V SPOMIN
16. julija bodo minila tri leta, odkar nas je brez slovesa zapustil dragi sin
Franc Škaper
iz Martjanec 5
ŽALUJOČI: VSI KI SE GA ŠE SPOMINJAJO
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in brat
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, pevcem, govorniku, župniku, znancem in vsem, ki so darovali vence, cvetje in za maše.
ŽALUJOČI: mož Koloman, hčerka Slavica z možem Vilijem ter vnuka Boštjan in Iztok
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, komaj v 36. letu življenja, me je za vedno zapustil moj edini sin
Karel Kozar
iz M. Sobote
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo medicinskemu osebju internega oddelka, posebno dr. Hauser-Petrovi-čevi, zdravniškemu osebju intenzivnega oddelka v Rakičanu za lajšanje njegove težke bolezni, sosedom in sorodnikom, ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani, in vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi poslednji poti.
Posebno zahvalo izrekamo tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS ter predstavniku ŽVZ M. Sobota za izrečene poslovilne besede.
M. Sobota, 13. 6. 1988
ŽALUJOČI: žena Adela, hčerka Marija, sestre z družinami in drugo sorodstvo
Bela Banfi
iz Gorice 24
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče
Ivan Vinkovič
iz Gančan
Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujem vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste mi v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govornikom KBC Veščica za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
MAMA IRENA
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste kakorkoli pomagali v žalostnih trenutkih ter poklonili vence in cvetje. Posebna hvala g. duhovnikom, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
ŽALUJOČI: sin Ivan z ženo Ireno, hčerka Gizela z možem Petrom ter vnuka Manuela in Mihael ter brat Franc in sestra Marija z družinama
Bil hud boj si. a nam pesmi si pel. zdaj tvoj boj je končan: zmaga Morane. Pesmi tvoje odslej tebi veter poje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in vnuka
Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi, leta tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila draga mama, stara mama in mamika
Irma Kamin
iz Černelavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in sorodnikom H ste i^v težk h trenutkih kakorkoh pomagali daroval, vence in cvetje-ter drago pokojnico pospremd. na zadnj. pot., nam pa izrekli sožalje.	.
Posebna hvala osebju kirurškega	soboskeolm=
dr. Borovšaku in dr. Požunu, g. seniorju Novaku za POg^bm obred, predstavniku KS, gasdeem in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: sin Zvonko z družino, Olga in Siniša ter drugo sorodstvo in prijatelji
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
Zaspala mamica si zlata.
zaprta trudne si oči.
naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. J. Smej)
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
Terezija Flisar
roj. Liik iz Veščice
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. duhovnikom iz M. Sobote, G. Radgone in g. župniku od Grada za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi govorniku KS za poslovilne besede, kolektivom SGP Pomurje, Mure, Težka I, Planike, OOS Snežnik iz Koč. Reke ter Modnemu salonu Grad.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Tonček in Lojze, hčerke Marija, Terezija, Greta in Anica z družinami, ter sestre Jožefa, Karolina, Ana in Veronika i družinami
Jožefa Berdena
iz Filovec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu pomagali med težko boleznijo posebno dr. Vilmosu Vassu in zdravstvenem osebju iz ZD Dobrovnik, dr. Kološevi in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, zdravstvenemu osebju iz UKC Ljubljana, posebej pa vsem požrtvovalnim krvodajalcem, ki so mu dajali svojo kri, gospodu župniku Stanku Zveru za lep pogrebni obred in iskrene besede Jožiju v slovo, pevcem cerkvenega zbora za odpete žalostinke, prav tako pevcem iz Turnišča, godbi iz Ljutomera za izvajane skladbe in govorniku KS za besede slovesa, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in kolektivom, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter prispevke v dobrodelne namene in maše, kolektivu in govornici Glasbene šole Lendava, VIZ Lendava, kolektivom Osnovne šole Srednja Bistrica, posebej učencem 8. razreda, dijakom 3. b SKŠ Rakičan, osnovnih šol Kobilja, Dobrovnika in Turnišča, Tovarne mlečnega prahu, Radenske, tozd Moravske Toplice, Potrošnika, tozd Preskrba in Mesne industrije, tozd Transport.
Posebej hvala vsem dobrim sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so v teh težkih trenutkih svojcem nesebično pomagali.
Hvala še vsem, ki ste našega Jožija pospremili k njegovemu večnemu počivališču.
VSI NJEGOVI
STRAN 21
Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od L do 7. julija 1988
I.	julija ob 18. uri amer. akc. film THRASHIN’. FILM ZA MLADE! NEVERJETNE AKCIJE NA ROLKAH. SPRETNA KAMERA, GLASBA MNOGIH PRIZNANIH ROCK- SKUPIN!
L julija ob 20. uri amer, pustol. spektakel PIRAMIDA STRAHU. Samo za gledalce nad 12. letom starosti!
3.	julija ob I6. in I8. uri amer. akc. film THRASHIN’.
3.	julija ob 20. uri amer, pustol. spektakel PIRAMIDA STRAHU.
4.	julija ob I8. in 20. uri brit, ljubezenski film SOBA Z RAZGLEDOM. Režija: James Ivory, igrajo: Maggie Smith, Denholm Elliot idr. PRAVA MOJSTROVINA VZDUŠJA. VIZU-ELNIH UŽITKOV OB LEPI POKRAJINI, SCENI IN KOSTUMIH!
5.	julij ob 18. uri brit, film SOBA Z RAZGLEDOM.
5.	julija ob 20. uri amer.-jugosl. film SREDI MOJIH DNI. FILM JE POSNET V AVTENTIČNEM OKOLJU MEDUGORJA PO RESNIČNIH DOGODKIH! ODLIČNA IGRA MILENE ZUPANČIČ!
6.	julija ob I8. uri amer.-jugosl. film SREDI MOJIH DNI.
6.	julija ob 20. uri it. pustol. film VRNITEV NAVAJO GROMA.
7.	julija ob I8. uri amer.-jugosl. film SREDI MOJIH DNI.
7.	julija ob 20. uri nem. erot. film ROSEMARIE - TRDA EROTIKA. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
Prodam
WAUXAL CHEVETTE (KADET CYTA), dobro vzdrževan, naprodaj. Černelavci, Gorička 62, telefon: 26 356. M-4908
GOLF X. dizel in AVTOMATI K KLS, nov, prodam. Pečarovci 118. M-5095
SVINJO, visoko brejo, prodam. Matija Krampač. Hotiza 75. M-5096 TELEVIZOR GORENJE prodam Vešči ca I2. telefon po 16. uri: 2l 397. M-5097
MERCEDES, letnik 1977 (bencin), prodam. Lukavci 9. p. Križevci. M-5098
MANJŠO HIŠO s sadovnjakom v Korošcih, delno na odplačilo, prodam. Telefon: 061 722 265. M-5099
KRAVO, brejo sedem mesecev, nakladalnik michigan, kosilnico bertoli-ni in pujske, prodam. Murski Črnci 20. M-5100
SALONITNE PLOŠČE, 8-rebme, bele barve, prodam I0 odstotkov ceneje. Telefon: 21 I77. M-5H8
NESNICE, MLADE JAR-ČIČE PASME HISEX, rjave, stare 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije: ANICA LACKOVIČ, BELTINCI, RAVENSKA 40, telefon: 069 71 434. Pohitite z naročilom, ker bomo prodajo za letos kmalu končali.
MOPED TOMOS, 14 M, julij 1987, zelo ugodno prodam. Kroška 47, telefon: 25 408. M-5119
RENAULT 4 (z generalko) prodam. Cena 180 SM. Dolnji Slaveči 80. M-5121
OPEL KADETE, letnik 1967, ugodno prodam. Murska Sobota. Vrazova 14. M-5123
PARCELO, primerno za vinograd ali sadovnjak, v Moravskih Toplicah, zg. del. prodam. Kučan, Suhi Vrh 37. M-5124
GOZD V SELU, bukov, 24 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-5127 ENOSEDEŽNI MOPED (3 prestave) in krožno žago prodam. Farkaš, Moš-čanci 56 a. M-5127
ZASTAVO 101, letnik 1975, vozno, v celoti ali po delih prodam za približno 800.000 din. Zver, Gomilica 34. M-5129
1ZRUVALNIK ZA KROMPIR, 2-vr stni (čakovski), in suzuki GSX 750 prodam. Holer, Dražen Vrh 32, Zgornja Ščavnica. M-5130
KOSILNICO BCS, motor za avto Ford in gumijasta kolesa za voz ugodno prodam. Ogled vsak dan popoldne: Brezovci 2b ali telefon: 069 72 658. M-5I34
HONDA CB 400 N, kot nova, ugodno naprodaj. Telefon: 26 015. M-5136
PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Rankovci II. p. Tišina. M-5155
PLETILNI STROJ DEFENDI KM 3000 prodam. Telefon: 069 78 638.
M -5139
VESTNIK
VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Fen Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.	„ . .	,	. ,	,	....
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobank! Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
ŠKODO HO L, ugodno prodam. Andri j a Friedreich. Vanča vas 58 c, p. Tišina. M-5140
GOLF, dizel, letnik 1986, prodam. Telefon: 062 631 020. M-5143 KOMPLETNO BASS OPREMO ugodno prodam. 069 77 102. M-5144 MEŠANI GOZD NA RAVNI LEGI, 200 m od glavne ceste, 70 arov, prodam. Naslov \ upravi lista. M-5146 DIANO, letnik 1976, registrirano do leta 1989, prodam. Karoli. Murska
Sobota, Gregorčičeva 55. telefon: 21 8I27M-5147
KOMBAJN EPLLE 210 prodam. Karel Gomboc, Neradnovci K), p. Gornji Petrovci. M-5148
POHIŠTVO ZA SPALNICO pro dam. Stara 12, stanovanje 15. Telefon: 23 517. M-5152
OTAVO ZA KOŠNJO prodam. Kup-šinci 17, Murska Sobota. M-5153
TOVORNI AVTO TAM 170 T 14, prekucnik, žitni kombajn ZMAJ 133 z adapterjem za koruzo ali brez, traktor zetor, 69 KM, kopač RIKO AR 3 s traktorjem TORPEDO super, 75 KM, s prednjim pogonom in odrivalno desko, ali kopač brez traktorja prodam. Vse našteto je skoraj novo, v obličnem stanju ter ohranjeno. Cena je ugodna. Jožef Knuplež, Maina 56, Jurov-ski Dol pri Lenartu v Slov, goricah.
AVTOMATIC C, nov, dirkalno kolo maraton in diano 6, generalno obnovljeno, prodam. Telefon: 46 334. M-5159
KRAVO ali telico, breji, prodam. Klemenčič, Lešane L, p. Apače. GR-18516
JOVI JUGO 45 AX in WARTBURG, star 10 let, prodam. Informacije popoldne po telefonu: 73 470. GR-18519
MOTORNO ŽAGO STIHE 0,8 prodam. Bratuša, Negova 74. GR-18520 ZASTAVO 101, traktorsko koso olt na kardanski pogon in obračalnik za kosilnico BCS prodam. Mirko Kolnik, Črešnjevci 101, p. Gornja Radgona. GR-18521
PRIKOLICO BRAKO prodam. Ficko, Porabska 6, G. Radgona. GR-18522
ZASTAVO 850, letnik 1984, prevoženih 28.000 km, prodam. Telefon: 81 962. IN-18443
MOTORNO KOLO MZ 150, dobro ohranjeno, prodam. Marko Slavič, Babinci 36, p. Ljutomer. IN-18446 IMV 2200 D (8 + 1), letnik 1978, in JAWO 350, letnik 1984, malo voženo, prodam. Telefon: 81 763. IN-18444 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, skoraj novo, ugodno prodam. Jože Moravec, Banovci 13 a. IN-18441 DOMAČE RDEČE VINO, 300 I, pro dam. Pristava 19, Ljutomer. IN-18439 TRAKTOR STEYR 180 A, 30 KS, s koso in plugom, prodam. Vanča vas 20. M-516I
NOVO PRIKOLICO IN KOSO GORENJE REX za enoosni traktor prodam. Gornja Radgona, Ob progi 7. M-5162
KADET 1300 prodam. Telefon: 70 150. M-5164
MALE PUJSKE prodam. Krog, Brodarska 43. M-5166
ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Dolina 39, p. Lendava. LE-19029 ZASTAVO 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, registrirano do maja 1989, prodam. Boris Kolenko, Dolga vas 26 a. L E-19022
KOMBAJN ZMAJ 133, nov, prodam. Gaberje 96. LE-19023
TRAKTOR TORPEDO 4806 S prodam. Večeslavci 99, telefon: 78 716. M-5167
ZASTAVO 101, letnik 1977, neregistrirano, vozno, prodam. Kobilje 18. M-5169
FIAT 125 P dobro ohranjen, in glasbeni stolp SCHNEIDER prodam. Beltinci, Gregorčičeva 19. M-5170 JEČMENOVO SLAMO z njive prodam. Skakovci 56. M-5172
BARVNI TELEVIZOR in TELEVIZOR, črno-beli, ter štiridelne brane prodam. Rogašovci 44. M-5173 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, primemo za obrtno dejavnost, v Dolgi vasi pri Lendavi, prodam. Informacije po telefonu 23 795, po 17. uri. M-5174
LADA 1500 SL, motor generalno obnovljen, marec 1988, naprodaj. Marjan Žižek, Lendava, Heroja Mohorja
4.	M-5175
ŠKODA 100 S naprodaj. Telefon: 87 227 M-5176
SPAČEK 2 CV 6, leto izdelave 1976, registriran, in prikolico za avto prodam. Gutman, M. Sobota, Lendavska 45 a, telefon: 21 648. M-5180 SEDEŽNO GARNITURO, dvosed s tremi fotelji, ter pralni stroj OBODI N (za rezervne dele) prodam. Telefon: 74 285. M-5I8I
RENAULT 12 TL KARAVAN, letnik 1978, prodam. Štefan Vučko, Srednja Bistrica 56 a. M-5182
MOPED APN 6 ugodno prodam. Telefon: 72 048. M-5202
PRALNI STROJ prodam. Telefon po 20. uri: 22 103. M-5184
generalna popravila vseh znamk zamrzovalnikov in hladilnikov
IZOLACIJE SERVIS I SCO PTUJ
Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637
VINOGRADNIŠKI ROTACIJSKI MULCER (izdelovalec Rošker), malo rabljen, uporaben tudi v sadjarstvu, prodam. Kovač, Selo 97. M-LK PEUGEOT 204 prodam. Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 27, telefon. 22 380. M-5186
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, dobro ohranjen, ekran 57 cm, prodam. Informacije po telefonu: 71 632, po 15. uri. M-5187
BARVNI TELEVIZOR po ugodni ce ni prodam. Grah, Murska Sobota, Zorana Velnarja 23. M-5188
HIŠO s približno 3 ha zemlje v Veče-slavcih prodamo. Informacije: Perto-ča 101 ali telefon: 77 796. M-5189 DROBILNIK IN LUŠČILNIK ZA KORUZO prodam. Bratonci 69 a. M-5192
ZASTAVO 850, Irtnik 1984, in poročno obleko št. 38 prodam. Mali Bakovci 86, telefon: 76 054. M-5193 PUHALNIK TAJFUN in MOPED T-12 ter zamrzovalno skrinjo prodam. Černelavci, Gorička 74. M-5194 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Kobilje 48. M-5195 SVINJSKO MAST, motorno škropilnico PANONIJA in vodovodno črpalko, 4-lamelno, trifazno, z rezervoarjem, prodam. Vidonci 86. M-5196 TRAKTOR BELORUS, generalno pregledan, pogon na vsa 4 kolesa, ugodno prodam. Andrej Košalin, Grad 28. M-5197
NESNICE, MLADE JAR-ČIČE PASME HISEX, rjave, stare 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije: FANIKA STADLER, gostilna Bakovci, Soboška 4, telefon: 069 76 121. Pohitite z naročilom, ker bomo prodajo za letos kmalu končali.
ZASTAVO 126 P prodam. Marjeta Casar, Tropovci, K Mokošu 6, telefon po 16. uri: 46 254. M-5200 KOSILNICO BCS IN TRAKTORSKI ZGRABLJALNIK ter barvni televizor prodam. Kovač, Selo 87. M-5201
SALON CVETJA ZAPOSLI KV CVETLIČARKO
Z NAJMANJ LETOM DELOVNIH IZKUŠENJ.
IDA CIPOT, MURSKA SOBOTA.
JE HO, letnik 1981, 86.000 km, ugodno prodam. Telefon: 069 22 971 ali Murska Sobota, Košičeva 1. M-5203 ZASTAVO 750, starejši letnik (za rezervne dele), prodam. Telefon: 48 076. M-5205
DIANO, letnik 1980, registrirano do maja 1989, prodam. Telefon: 069 22 132. M-5206
TRAKTOR URSUS C 360 prodam. Petek, Filovci 135. M-5208
TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, prodam. Bauman, Murska Sobota, Lendavska 19. M-5209
ŽENSKO POROČNO OBLEKO, št. 36—38, svetlo modre barve, ter globok in športni voziček ugodno prodam. Telefon: 22 843. M-5211
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780, motor generalno obnovljen, proda STROJNA SKUPNOST, Gerlinci št. 8, telefon: 76 635. M-5212
TOMOS AVTOMATIC, nov (za 1,35 M), kombinirani štedilnik, nov (za 0,4 M), in hladilnik prodam. Telefon: 21 239. M-5214
FIAT 132 — 2000 prodam ali menjam za VISO. Rakičan, Tomšičeva 19. M-5215
STANOVANJSKO HIŠO, primerno za obrt, v središču Lendave, prodam. Telefon: 75 180. M-5216

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
GOLF, dizel, letnik 1984, prodam. Štefan Ternar, Turnišče, Prvomajska
5.	M-52I9
126 P, letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. Ogled po 15. uri. Kurbus, Podgrad 8, Gornja Radgona. M-5220 GOLF, letnik 1980, prodam. Trajber, Murska Sobota, Lendavska 23. M-5221
SKEDENJ (15 x 5 m) prodam. Ludvik Sever, Borejci 29. M-5222
PLOŠČE, 8-rebrne, 60 kosov, prodam. Černelavci, Gederovska 18. M-5223
GASILSKO DRUŠTVO PETANJCI vabi na
VELIKO VRTNO VESELICO KI BO V VAŠKO-GASILSKEM DOMU 3. JULIJA OB 19. URL ZA JEDI IN PIJAČO POSKRBLJENO. ZA PRIJETNO RAZPOLOŽENJE BO SKRBEL ANSAMBEL MAGNET.
VABLJENI!
WARTBURG, letnik 1975, delno ka-ramboliran, prodam. Telefon: 069 21 273. M-5225
KRAVO, staro pet let, dobro mlekarico, prodam. Dokležovje 24. M-5226 ZASTAVO 750 prodam. Tišina 3 g. M-5227
GUMIJAST ČOLN MAESTRAL — 7, s Tomosovim motorjem, 4,5, prodam. Martinec, Mala nova 24 (pri židovskem pokopališču). M-5228 TELEVIZOR GORENJE, črno beli, star 3,5 leta, prodam. Muhič, Zorana Velnarja 16, telefon: 26 589. M-5229 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Volf, telefon: 76 547. M-5230
NOVO ENODRUŽINSKO HIŠO z garažo in manjšim gospodarskim poslopjem, brez centralnega ogrevanja, na 18-arski parceli v Črenšovcih, pri otroškem vrtcu, prodam. Črenšovci 39 c. M-5231
SEDEŽNE PREVLEKE ZA AVTOMOBIL JUGO 45, s štirimi vzglavniki, črno-bele, nove, ugodno prodam. Varga, St. Rozmana 8, telefon po 20. uri: 24 222. M-5233
ZLATO ZA ZOBE, 10 g, prodam. Naslov v upravi lista. M-5234 KOMBAJN EPLLE 250 ugodno prodam. Elemir Bernjak, Poznanovci 36. M-5235
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 13. M-5236
GOZD, 1 ha, ob cesti Radenci—Kapela, prodam. Telefon: 21 585 ali 71 101. M-5237
MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO PANONIJA, pony expres, pony kolo in moško kolo s tremi prestavami ugodno prodam. Sercerjevo naselje 7, telefon: 23 211. M-5238 SUHE HRASTOVE PLOHE in na-hrbtno motorno škropilnico prodam. Telefon: 81 211, interna 14. IN-18451
ZASTAVO GTL 55 letnik 1986 in AS-CONO 1,6, letnik 1978, prodam. Boris Žitek, Mota 8, Ljutomer. IN-18449 ŠKROPILNICO SOLO menjam za motorno žago. Telefon: 069 82 361. IN-18450
125 P (za rezervne dele), prodam. Lukavci 47, p. Križevci pri Ljutomeru, telefon: 069 87 590. IN-18452 TELEVIZOR CRNO-BELI, star 10 let, z novim ekranom, generalno popravljen, prodam. Telefon: 21 383 do 15. ure ali po 15. uri: 23 166. M-MM ZASTAVO 101 SC, letnik 1979, prevoženih 33.200 km, prodam. Borejci 20, telefon: 46 196. M-5239 GRADBENO PARCELO V LENDAVSKIH GORICAH prodam. Telefon: 23 624. M-5240
MLATILNICO ZNAMKE JENBA-CHER P.D 570, prodam. Nuskova 65, telefon (069) 788. M-5242 BARVNI TELEVIZOR ELEKTRO-NIC GORENJE PRODAM. Prosič, Staneta Rozmana 4, telefon: 23 813. M-5243
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Murska Sobota, Južna 16, ali po telefonu: 26 631. M-5244
RENAULT 4 TL, registriran do 1989, letnik 1983, prodam. Melinci 89. M-5246
KOZO Z MLADIČEM prodam. Naslov v upravi lista. M-5247
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in pralni stroj GORENJE prodam. Telefon: 21 298. M-5249
MOPED AVTOMATIC, skoraj nov, dobro ohranjen, prodam. Telefon popoldne: 22 480. M-5250
SILAŽNI KOMBAJN KEMPER KARDONON, malo rabljen, z rezervnimi noži, lahkim, malim pogonom, prodam. Ernest Sukič, Dolnji Slaveči 65, telefon: 77 702. M-5251
MOPED AVTOMATIC 3 prodam. Murski Črnci 2 C. M-5252
JEČMEN Z NJIVE prodam. Škrilec, Černelavci, Gorička 74. M-MM
Kupim
STANOVANJSKO HIŠO v središču Lendave kupim. Naslov v upravi lista LE-19021
Rejci kuncev pozor!
Odkupim več kuncev (teža nad 3 kg). Telefon od 8. do 12. ure: (069) 77-806. M-5210
Sobe
SOBO s souporabo kopalnice išče mlad par, za določen čas. Zvonko Pavliček, Murska Sobota, Mladinska 11, telefon: 23-242. M-MM SOSTANOVALKO - ŠTUDENTKO V LJUBLJANI iščem. Telefon: 23-035. M-MM
SOBO ali enosobno stanovanje najamem za določen čas. Ponudbe pod DOPUSTNIK. M-5217
Zaposlitve
DEKLE ZA DELO V STREŽBI zaposlim. KAVNI BAR LI BERTAS, Lipovci. M-5068
DOBREGA STRUGARJA zaposlimo za nedoločen čas. Doma—Kodba, Bolnja Bistrica. M-5111
MLAD FANT, KOMBAJNIST, išče delo na kmetiji. Telefon: 48-353. M-5165
KV KUHARICO, staro 40 do 50 let, iščemo. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-5178
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost INDEKSA I. LETNIKA Srednješolskega centra tehniško-pedagoške smeri, M. Sobota, izdanega za šolsko leto 1986/1987. Renata Varga, Budinci 31. M-5131 PREKLIC!
PREKLICUJEM VELJAVNOST INDEKSA, izdanega za šolsko leto 1986/1987 na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške smeri M. Sobota. Patricija Majcen, Očesalvci 9 a. M-5141
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost INDEKSA, izdanega za šolsko leto 1986/87, na Srednješolskem centru, tehniško-pedagoške smeri M. Sobota. Sonja Majcen^ Očeslavci 9 a. M-5141
VEČJI GOSTINSKI LOKAL dam v najem. Naslov v upravi lista. M-5150 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 093625, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota, Milan Erjavec, Bratonci 13. M-5177 GOSTILNA RAJH BAKOVCI OBVEŠČA CENJENE GOSTE, DA BO ZARADI LETNEGA DOPUSTA ZAPRTA od 4. DO 22. JULIJA. Po
S 1. JULIJEM
ZAČASNA OMEJITEV PRAVIC UPORABNIKOV NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA
Program ukrepov, ki so ga delegati skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije sprejeli na izredni seji 23. junija 1988 kot začasno rešitev in ekonomsko nujo, s katerim bi naj prilagodili programe zdravstvenega varstva materialnim možnostim gospodarstva, začasno omejuje nekatere individualne pravice uporabnikov do zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
Uporabniki bodo ob uveljavljanju pravic do zdravstvenih storitev, ki so začasno omejene od 1. 7.1988 dalje prispevali naslednje zneske k posameznim storitvam:
1.	Za prvi kurativni pregled v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti	4.000.— din
2.	Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti, vendar največ za tri obiske, ki sledijo prvemu	2.000.— din
3.	Za obisk zdravnika na domu, ki Je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	10.000.— din
4.	Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti	8.000.— din
5.	Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistično-ambulantne in zdraviliške dejavnosti vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 3.000,— din
6.	Za zobozdravstvene storitve:
— ’storitve s področja zdravljenja zob (zalivke z zdravljenjem ali brez)	40 % cene storitve
— storitve s področja snemne in fiksne zobne protetike
60% polne cene
7.	Za storitve pri pripravi, izdelavi in .izdaji zdravila,"pomožnega ali sanitetnega materiala pri prevzemu v lekarni na recept
4.000,— din
8.	Za vsak prevoz (sekundarni oz. neurgentni) z reševalnim vozilom	30.000,— din
9.	Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni	8.000,— din
oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 60 dni v koledarskem letu — na dan od 15. dneva dalje s plačilom participacije, ki je določena v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva.
10.	Za medicinske storitve v okviru bolnišničnega in stacionarnega zdraviliškega zdravljenja v okviru celotnega enkratnega zdravljenja (sprejema)	20.000,— din
11.	Za očala in očesne pripomočke (z izjemo očesne proteze) in slušne aparate	10.000,— din
Povračilo prevoznih stroškov za potovanje v zdravstveno organizacijo in nazaj gre uporabniku, če razdalja potovanja znaša v eni smeri 100 km ali več oziroma, če je bilo v istem mesecu zaradi iste bolezni potrebno potovati večkrat v skupni razdalji (v eni smeri 300 km in več.
Pri uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva ni mogoče določiti prispevka oz. participacije za naslednje uporabnike:
otroke, šolarje, redne študente, ženske (nosečnost, porod), nosilce partizanske spomenice 1941, borce NOV, vojaške invalide in civilne invalide vojne ter uživalce stalne republiške in občinske priznavalnine ali družinske invalidnine, brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč ter njihove ožje družinske člane, ki jih le-ti preživljajo, varovance v socialnih zavodih, prejemnike družbeno-denarnih pomoči, upokojence z varstvenim dodatkom, upokojence, ki prejemajo najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo oziroma upokojence, ki jim je odmerjena pokojnina od najnižje pokojninske osnove in njihove družinske člane, ki jih preživlja in živijo z njim v skupnem gospodinjstvu; uporabnike, ki uveljavljajo stroške v zvezi s preprečevanjem,odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu in pri javnih delih ter v zvezi z uresničevanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Omejitve ne veljajo za:
tetraplegike in paraplegike, zdravljenje nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje pri zdravljenju malignih rakastih obolenj, hemofilije, skleroze multiplex, sladkorne bolezni, duševne bolezni, mišično in živčno mišičnih bolezni, psoriaze, pri zdravljenju in negi bolnika na domu ter pri preventivnih in zdrav-stveno-vzgojnih ukrepih.
Omejitve ne veljajo za reševalne prevoze uporabnikov, ki trajno potrebujejo dializo in za ženske do 19. leta starosti, ki niso v delovnem razmerju za kontracepcijska sredstva in umetno prekinitev nosečnosti.
Plačila k ceni zdravstvenih storitev so oproščeni tudi uporabniki, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve (kriterij so enotno dogovorjena merila v Skupnosti socialnega varstva Slovenije).
Navedene omejitve veljajo do 31. decembnra 1988 oziroma do veljavnosti interventnega zakona o omejevanju skupne in splošne porabe. Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota
AVTOMOBILSKI DELI PO UGOD NI CENI novi in rabljeni za motor in pločevino
A UTO RECEK, WINDISCHM1-NIHOF
tel.: 9943 3156 2269
tem datumu se spet toplo priporočajo. M-5185
LETOVANJE V CRIKVENICI!
Izdam dve triposteljni sobi s skupno kuhinjo in sanitarijami v Crikvenici. 100 m od morja. Telefon: 051 783-853. M-5126
INŠTRUKCIJE IN PREVODI IZ ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA. TELEFON: MED 19. DO 20. URO.'73-301. M-5198
V NEZNANO SE JE ZATEKEL KO-KER ŠPANJEL rjave barve. Okrog vratu ima ovratnico z značko cepljenja. Vse informacije sporočite po telefonu: 21 572. M-5218
MALE OGLASE SPREJEMAMO DO 12. URE V SOBOTO ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU.
Delovni čas za sprejem strank je vsak dan od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 18786-4, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Alojzija Krpic, Gornji Slaveči 71. M^5223 MOŠKI, star 38 let, s službo in stanovanjem, razvezan, z dvema otrokoma, 12 in 14 let, želi spoznati žensko, primerne starosti, 30 do 40 let. Samo resne ponudbe z zaželjeno sliko pošljite na upravo lista pod SKUPNO ŽIVLJENJE. M-5232
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Beltinci, izdanega za šolsko leto 1980/1981. Bernarda Škafar, Beltinci, Na kamni 24. M-5248
STRAN 22
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Bila je prej tako prijazna, zdaj pusta bo večne dni!
V SPOMIN
5. julija bo minilo leto dni, polno žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož in očka
Janez Ambruž
iz Boreče 15
Prisrčna hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu, nam pa pomagate pri težkem delu.
ŽALUJOČA TVOJA DRUŽINA
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
(A. Aškerc)
V SPOMIN
Pavlu Gaspariču
19. 9. 1922-28. 6. 1987 iz Kobilja 34
Ne moremo se sprijazniti z usodo, da te od nikoder več ni. Ostali sta praznina in tišina, ostal je le nepozaben spomin.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
2. julija mineva žalostno in boleče leto, odkar nas je, stara komaj 5 mesecev, zapustila naša ljuba hčerkica, sestrica, vnukinja in nečakinja
Minka Kovač
Spomin nate, draga Minka, bo živel v nas, dokler bomo živeli mi.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Posebna hvala sosedi Kozarjevi za trud ob njenem grobu.
Z BOLEČINO V SRCU VSI, KO SMO TE IMELI RADI
Nismo dovolili, da bi te izgubili, a usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
V SPOMIN
14. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari
oče,
Vladimir Lanjšček
iz Vučje Gomile
Praznina in žalost sta napolnila naš dom, odkar si odšel od nas. Toda tvoja podoba živi v naših srcih, v naših mislih pa se vedno znova vračamo k tebi.
Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: tvoji najdražji
ZMiNMK
Ob boleči izgubi, ko nas je po dolgi in hudi bolezni v 56. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara mama, sestra, sestrična in sorodnica
Katarina Ritlop
roj. Sinic iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, šopke in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti.
Posebna hvala patronažnim sestram Zdravstvenega doma v M. Soboti za nego na domu, kolektivoma IMP Blisk in ABC Pomurke, Zunanja trgovina — računovodstvo za vsestransko pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mož Štefan, hčerka Silva, sin Milan z ženo Zlato, vnuk Milanček, brat Feri, sestra Marija z družino, bratranec Feri z družino, sestrični Teruška in Olga z družinama in drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZMWAIA
14. junija 1988 nas je komaj v 52. letu za vedno zapustila naša draga mama, hčerka, tašča, sestra, stara mama, snaha in svakinja
Tiho in brez slovesa nas je v 68. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ZAHVALA
Evgen Ozvatic
iz Motvarjevec
f
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče

Franc Kardoš
iz G. Petrovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Cvetka Meolic
roj. Kovačič iz Kroga
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delovnim organizacijam in družbeni ustanovi, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam v trenutkih žalosti izrekli ustno ali pisno sožalje.
Hvala tudi g. župniku za opravljen obred ter pevcem za lepo petje.
Prisrčna hvala govornici delavske organizacije Pomurski tisk — TOZD KARTONAŽA za poslovilne besede. Hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka v Murski Soboti za vso skrb.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini sosedom prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam v trenutkih žalosti izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za opravljen obred pev-cem za odpete žalostinke ter govorniku KS in ZZB i Prosenjakovce za poslovilne besede ob odprtem grobu.
ŽALUJOČI: žena Jolanka, hčerka Jolanka z Wilfne-dom, hčerka Eva z Ludvikom, vnuki Rita, Ruth, Thomas, Renata, Leon in Tadej
7. junija je v 58. letu za vedno zaprl svoje trudne oči naš dobri in nepozabni mož, oče in dedek
Edvard Spiclin
iz Velike Polane 149
Iskrena hvala dobrim sosedom ki so) namiv težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala tudi vsem sorodnikom, botrini, vsem prija e j , darovali vence, šopke in za	EE
rekli sožalja, kolektivom tozda PG Lendaa b Lendava, Elektrokontakta
ska Sobota in Deloze Velika Polana^ Hvala gospo du patru za pogrebni obred, pev	DremiE na
lostinke ter vsem ljudem, ki so g P P
njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: vsi tvoji najdražji
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS in govorniku gasilskega društva.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Julija, sin Geza in hčerka Marija z družinama ter drugo sorodstvo •
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe, dragi brat, ni, da bi skupaj še bili.
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. bila je prej tako prijazna, zdaj pusta bo večne dni.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 56. letu starosti zapustil naš dragi brat
Franc Sbul
iz Sotine
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje.
Hvala gospodu duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govorniku Vilije-mu Bokanu za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: sestra Marija z družino iz Gerlinec ter brata Viktor in Alojz z družinama iz Kanade

ŽALUJOČI: z bolečino v srcu vsi njeni, ki smo jo imeli radi.
-1
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšla si sama na pot neznano, zapustila družino žalostno in samo.
ZAHVALA
V 37. letu življenja nas je tragično zapustila naša najdražja žena, mama, hčerka in snaha
Albina Berden
roj. Čemela iz Filovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem iz Turnišča, Odranec, Banovec, Moravec, Tešanovec, Beltinec, Murske Sobote, KZ Panonke, OŠ Bogojine, KO RK Bogojina, NK Filovci, učencem VII. razreda OŠ Bogojina, Romanovim prijateljem, botrini iz Bogojine, družini Slavič iz Radenec, družini Malačič iz Murske Sobote, tov. Viliju in vsem, ki ste darovali šopke in vence, kakor tudi družini Horvat iz Noršinec, in nas tolažili v najtežjih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje, bodisi ustno, telegramsko ali pisno. Posebna hvala tistim, ki ste darovali za svete maše.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, za ganljive besede pri pogrebni maši in posebna hvala pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi govorniku KS tov. Ošlaju za poslovilne besede. Posebna hvala pa tov. Gybreku za ozvočitev.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
V GLOBOKI ŽALOSTI: mož Alojz, sin Roman, hčerka Valerija, oče, in mama, stara mama, teta in družini Berden iz Filovec in Martjanec
STRAN 23
VESTNIK, 30. JUNIJ 1988
v besedi in sliki
Uspel pohod po poteh kulturne dediščine
Prvi pohod po poteh kulturne dediščine v občini Ljutomer je vsekakor uspel. Okoli 60 pohodnikov, ki so se zbrali na ljutomerskem Miklošičevem trgu, se je podalo proti Radomerju in Ra-domerščaku, kjer je domačija znanega in pomembnega jeziko-
Kakšna je naša skrb za kulturno dediščino? Zelo utemeljeno vprašanje, ki si ga lahko zastavimo po ogledu Vrazove domačije. Pohodniki so se morali ustaviti pred pragom njegove spominske sohe v Cerovcu, kajti v sohi je bila bolna ženica, ki so jo domači premestili na okrevanje. Sredi zapisov, vitrin in pohištva iz časov Stanka Vraza! Tudi v spominsko knjigo so se udeleženci pohoda morali vpisali kar na hodniku, pred soho. Oh vsem tem pa našo kulturno dediščino označujemo kot neizčrpen zaklad. iz katerega črpamo bogastvo in moč za današnji in jutrišnji dan.
OB KRAJEVNEM
PRAZNIKU V BAKOVCIH
Ekološki spust po reki Muri
slovca Frana Miklošiča. Dijaki naravoslovno-matematične smeri ljutomerske srednje šole so pripravili kratek recital, profesorica Cilka Jakel pa je spregovorila o življenju rojaka, ki ga je pot vodila iz Radomerščaka preko Varaždina na Dunaj. Med drugim smo slišali tudi tole: »Najplodnejše Miklošičevo znanstveno delo se je začelo z ustanovitvijo slavistične katedre na dunajski univerzi. Že 1850. je postal ordinarij in pravi član dunajske in drugih akademij ter dvakrat dekan filozofske fakultete in enkrat rektor univerze, podeljeno mu je bilo dedno plemstvo ...
Miklošičev prispevek k slovanskemu jezikoslovju je velikanski. Učenjaka, ki bi tako suvereno obvladal tudi vse pomožne in vzporedne discipline, ki bi bil tako produktiven, hkrati pa tudi znanstveno tako točen, da za
----DOBROVNIK----------------
Pred spomenikom Franu Miklošiču v Ljutomeru so se zbrali pohodniki in se tako poklonili njegovemu spominu. To je vsekakor potrebno, saj, kot smo slišali, Frana Miklošiča v učnem programu srednjih šol samo bežno omenjamo, namesto da bi mu, glede na njegov pomen, posvetili nekaj več pozornosti.
Prvi pohod po poteh kulturne dediščine v občini Ljutomer je bil posvečen 175. obletnici rojstva Frana Miklošiča, postal pa naj bi tradicionalen. Organizirali so ga: Turistično društvo Železne Dveri. Žveza kulturnih organizacij. Zveza telesnokulturnih organizacij in Planinsko društvo Ljutomer.
njim ni skoraj kaj popravljati, naša znanost ni imela. Pred Miklošičem je bila slavistika, z redkimi izjemami, rodoljubno amaterstvo, ob njegovi smrti pa je bila slavistika moderno razvita znanost. Za površnega opazovalca je Miklošič res morda samo napol izrojen Slovenec, ki je pisal največ nemško, se oženil z Nemko in dopustil, da sta se njegova sinova izgubila v tujem jezikovnem okolju. Vendar je za njegovim delom mogoče zaslutiti globokega slovenskega in slovanskega patriota, ki je odkril
pot, kako lahko s svojim delom največ koristiš svojemu in tudi vsem drugim nesvobodnim slovanskim narodom. Brez dvoma je Miklošič poleg Prešerna največja slovenska osebnost 19. stoletja. Nič manj globoko ni zaoral v usodo naroda, čeprav na drugačen način. Zato zasluži, da se tudi njega spominjamo stalno in z enako pieteto. Žal pa o Miklošiču še nimamo zadovoljivih študij, pokazalo se je celo, da njegova bibliografija ni v celoti zbrana. Vse, kar je napisal, bo treba ponovno oceniti in seveda izdati njegove zbrane spise.«
Pohodniki so se nato podali proti domačiji ilirista Stanka Vraza v Cerovcu, proti Jeruzalemu in na koncu še v Radomerje, kjer se je prvi pohod po poteh kulturne dediščine občine Ljutomer tudi končal.
Dušan Loparnik
Kmalu avtocisterna
Gasilsko društvo je med najbolj delavnimi v občini in krajevni skupnosti. Pomagalo je pri reševanju številnih problemov v vasi. Društvo je pred novo pridobitvijo. Z lastnim denarjem in pomočjo občinske gasilske zveze bodo kmalu dobili avtomobilsko cisterno, z njo pa bodo okrepili požarno varnost v vasi in o količi. Denarja za sodobno gasilsko vozilo niso premogli, vendar pa bo tudi ta pridobitev pomembna za vas in krajevno skupnost. Gasilsko društvo ima že orodno vozilo, težave pa so nastale z garažo, saj jo bo potrebno razširiti ali problem kako drugače urediti. Nadejajo se, da bodo gasilsko cisterno dobili konec drugega meseca.
Jani D.
-—-RADOMERJE----------
PRAZNIK IN VAŠKE IGRE
Praznik krajevne skupnosti Železne Dveri je minil v znamenju kulture, folklore in vaških iger. Po končanem pohodu po poteh kulturne dediščine so na slavnostni seji spregovorili o dosežkih v krajevni skupnosti — govornik je bil Anton Kosi, sekretar O K ZKS Ljutomer — in nalogah, ki jih še čakajo. Podelili so tudi priznanja OF z bronastim znakom, prejeli pa so jih: Janez Potočnik, Slavko Zalar, Janko Filipič, Peter Borko in TVD Partizan Železne Dveri. Po tej seji pa se je začelo praznovanje z nastopom folklorne skupine Prlekija in tambura-škega orkestra kuda Varteks jz Varaždina ter vaškimi igrami, v katerih je sodelovalo pet ekip turističnih društev občine Ljutomer.
D. L.
---NORŠINC1------------
90LETGD
V nedeljo so v Noršincih proslavili praznik krajevne skupnosti Ljutomer (uradno je to slavje v začetku maja) in praznovanje povezali z 90-letnico tamkajšnjega gasilskega društva. Slavnostni govornik na seji je bil Ivo Šumak, predsednik skupščine KS Ljutomer, na seji pa so podelili tudi priznanja OF z bronastim znakom. Prejeli so jih: Milan Rožman. Jožica Ficko. Pavla Semenič. Boris Ludvig. Milica Šnajder in Gasilsko društvo Noršinci.
Na slovesnosti so se predstavili tudi gasilci iz Noršinec in sosednjih krajev občine Ljutomer.
NOVO NOVO NOVO
----PETIŠOVCI--------------------------------------------
Za krajevni praznik avtomobil
V nedeljo je krajevna skupnost Pe-tišovci proslavila 3. krajevni praznik. Tega praznuje v spomin na dan ko so v Petišovcih pred leti izglasovali prvi krajevni samoprispevek, ki je omogočil hitrejši razvoj kraja. Slavnostni govornik Aleksander Marič je nanizal vrsto delovnih dosežkov, dotaknil pa se je tudi načrtov; v letošnjem letu
je še posebej poudaril pomen dobrega sožitja občanov v tem delu lendavske občine, kjer se lepe/ razumejo med seboj Slovenci, Maožari in Hrvatje. Rezultat vsega tega je tudi Tamov gasilski avto, ki ga je v nedeljo uradno prevzelo petišovsko gasilsko društvo. Stal je 19 milijonov dinarjev, od tega so tretjino zbrali v Petišovcih,
PRIDOBITEV — Gasilci v Petišovcih so v nedeljo prevzeli gasilski avto tam, vreden 19 milijonov dinarjev. Foto: Š. S.
bodo skušali napeljati telefonsko omrežje za 88 priključkov, dokončno pa nameravajo urediti tudi ulično razsvetljavo, nato (prihodnje leto) pa bo na vrsti nadaljnja posodobitev cest in gradnja mrliške vežice. Na slovesnosti je govoril tudi predstavnik občinskih družbenopolitičnih organizacij Aleksander Varga. V svojem govoru
pomagali pa sta tudi delovni organizaciji Ina Nafta in Univerza!. Seveda na gasilski slovenostih ne gre brez priznanj: Ferenc Adorjan je dobil priznanje Gasilske zveze Slovenije, Stefan Koša, Stefan Ribarič in Ferenc Halas pa so dobili priznanja občinske gasilske zveze.
S. Sobočan
Za vzdrževanje ustvarjenega
Ob letošnjem krajevnem prazniku v Bakovcih niso proslavili nobene večje delovne zmage, zato pa so se zavzeli za skrbnejše vzdrževanje vsega, kar so v minulem obdobju ustvarili z združenimi sredstvi in močmi. Za to, za nove gradnje — pred njimi je tudi začetek gradnje nove avtobusne postaje in šole — ter za urejanje celotne vasi, so s sprejetjem zazidalnega načrta dane vse možnosti. Na to je na osrednji slovesnosti, ki je bila v nedeljo popoldne v dvorani vaškega doma, predsednik skupščine krajevne skupnosti — Dane Katalinič, še posebej opozoril.
Sicer pa so praznovanje osmega krajevnega praznika v Bakovcih začeli že v petek zvečer s prireditvijo za krvodajalce. ki jih imajo okrog 300. in podelitvijo priznanj najaktivnejšim. Sobota je minila predvsem v znamenju športa in rekreacije, pripravili so razstave in poskrbeli za pravo praznično razpoloženje, zvečer pa je bil v vaški dvorani še koncert domače godbe na pihala, ki pa ga je. žal, poslušalo le nekaj Vaščanov.
Bolj živahno je bilo v nedeljo dopoldne pri otroškem vrtcu, kjer je ob igrah pripravilo Društvo prijateljev mladine izredno zanimiv sejem otroških ljubkovalnih igračk. Kar 250 so jih v sorazmerno kratkem času izdelale prizadevne članice, pod vodstvom predsednice Terezije Vereš.
Za osrednjo prireditev, ki je bila v nedeljo popoldne v dvorani vaškega doma, so mladi vaščani pripravili prisrčen kulturni program, ki ga je lepo dopolnila folklorna skupina Kulturnega društva iz Dokle-žovja. Žal je bilo obiskovalcev tudi na tej prireditvi dosti manj, kot bi lahko v tako veliki vasi pričakovali. Tudi ob letošnjem prazniku je krajevna skupnost podelila priznanja trem vsestransko najbolj aktivnim vaščanom. Tokrat so-jih prejeli: Anica Kuhar, Alojz Fras in Janez Smodiš. Priznanji pa so podelili tudi domači strelski družini, ki se je z dosedanjim delom izredno izkazala, ter Krajevni skupnosti Do-kležovje za dobro sodelovanje na različnih področjih.
Janko Stolnik
RAZVITJE PRAPORA
Gasilsko društvo v Satahovcih je pripravilo v nedeljo popoldne prijetno prireditev ob razvitju prapora, na kateri so s.e, poleg vaščanov, zbrali tudi gasilci iz bližnje okolice. V društveni kroniki so posebej podčrtali uspehe v zadnjem obdobju. ko so gasilci in ostali vaščani namenili največ pozornosti posodabljanju opreme. Med drugim so kupili novo motorno brizgalno in avtomobil, v zadnjih mesecih pa se trudijo, da bi čim prej dogradili nov vaško-gasilski dom.
Za kulturni program ob razvitju prapora so poskrbeli člani mladinske organizacije in otroci.	č
Krajevna skupnost Kobilje je praznovala 8. krajevni praznik. Pred osmimi leti so osnovno šolo poimenovali po revolucionarju Edvardu Kardelju in od takrat ta pomembni dogodek praznujejo kot krajevni praznik. Letos so praznik popestrili tudi s povorko, v kateri so prikazali življenje vasi skozi čas. Po listinah, ki so jih dobili, je Kobilje prvič omenjeno že leta 1208 pod imenom Kobula. Danes šteje vas 600 prebivalcev, ki so z lastnim delom uredili vodovod, vaški dom, gasilski dom, asfaltirali so ulice, pred letom dni pa so dobili tudi majhen industrijski obrat, v katerem je zaposlenih 15 delavcev, do konca leta pa jih bo še enkrat več. Najvažnejša naloga, ki jih čaka, je^ureditev telefonije.	Jani. D.
KRIŽEVSKE OPEKARNE
I	KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
NOVA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
Vse za gradnjo vašega doma odslej na enem mestu,
telefon: 069/87 587
Z ANICO OD DOKLEŽOVJA DO MURSKEGA SREDIŠČA
Jaz vezalja sem za nje, ki kre strani mi žive.
Mura je vnovič šepetala pomurskemu ljudstvu; najnepo-sredneje gotovo udeležencem sobotnega ekološkega spusta s »šefo« (ladjico) od dokležovskega do murskosrediškega mostu. Nevsakdanjo avanturo s plovilom, ki so ga že pred leti krstili za Anico Z(ver), so si omislili v pomurskih društvih za varstvo okolja in urbanistov, izpeljali pa s pomočjo bistriškega brodarskega društva. Ekološka flota z 20 udeležnci se je vkrcala ob pol desetih dopoldne in se izkrcala ob pol dveh popoldne. Navdušenje tistih na »šefi« nad vožnjo po sicer kalni in deroči reki, ki je vselej zbujala svojevrsten (pra)strah, je bilo očitno. Drugače je videti breg z vode kot vodo z brega, doživetje se da primerjati z doživetjem na Tari, tovrstne spuste bi morali še prirejati — so pripovedovali. V živo pa je gotovo zadela pobuda, naj bi še pred nameravano gradnjo vodnih elektrarn dodobra, v turistične namene izkoristili reko, ponudili na ogled njeno živalstvo in rastlinstvo, njene brzice, peščine, sipine, otoke, zrak. Skratka Kompas in Radenska bi mogla pri tem največ storiti, saj je znano, da se recimo lepote kanjona Tare v Črni Gori zelo dobro prodajajo. Da so pomurski ekologi, urbanisti in drugi minulo soboto pluli po delu krajinskega parka Mura, pa najbrž ni treba ponavljati. Pobuda za ekološko-turi-stično »atrakcijo« je dana!
B. Žunec
Uspešen odriv za udeležence sobotnega ekološkega spusta po Muri. Bilo je doživetje, ki se pomni.
Čedalje redkejši prizor — siva čaplja na ogledu nevsakdanje rečne odprave. (Foto: I. Bošnjakovič)
Brodar Krapec s četrtstoletnimi izkušnjami na krmi »šefe« — za varno in zanesljivo plovbo. (Foto: I. Bošnjakovič)
--U UTOM ER——----------------
PROTESTNI DEJ A VU (že videno)
Protestno-solidarnostni shod, popestren s kulturnim programom, ki je bil namenjen podpori prizadevanjem odbora za človekove pravice v primeru Janša, Borštner, Tasič na ljutomerskem Miklošičevem trgu, pravzaprav ni prinesel nič novega. Pred približno 150 bolj ali manj radovednimi obiskovalci — predvsem mladino — so nastopajoči prebrali del političnega programa Janeza Janše, protestna pisma in skušali dokazati, da je Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve, v tem primeru ravnal protizakonito. Mešani mladinski nonet iz Veržeja (tokrat je nastopilo samo 5 pevk in pevcev) in skupina Pesimisti iz Ormoža pa so shod obarvali tudi z glasbo. Akcija mladih iz Ljutomera je bila še ena v vrsti številnih podobnih po Sloveniji. Kot zanimivost povejmo še, da so se shoda udeležili tudi kulturniki iz Murske Sobote, saj je Milivoj Miki Roš prebral nekaj pesmi Ferija Lainščka in Milana Vincetiča.
Besedilo in posnetek: D. L.
NOVA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM KRIŽEVSKIH OPEKARN V prostorih prejšnje opekarne LUKAVCI.
KRIŽEVSKE OPEKARNE - KORAK BLIŽE K VAM!
IW KRIŽEVSKE OPEKARNE
I kZVLM KRIŽEVCI PRI LJUTOMER^