■o Im It-- ■co •in ic"> "o Trd je kruh umetnikov Prostovoljka Efi med slovenskimi »Grki« Št. 94/Leto 66/Celje, 2. december 2011/Cena 1,30 EUR HTM«!»™ 90,6 95,1 95,9 100J JELOVICA HIŠE OKNA WairS3Qa ©Dama IWiSI JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549 trgovlna.celje@jelovica.si Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic ne' * UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 S »Pravljične« volitve Snežna kraljica bo sneg »kuhala« v Zelen'dolu, kaj si bomo kar brez Božičkove pomoči skuhali za boljši jutri sami, pa bo znano že v nedeljo zvečer. Takrat se bo nekaterim pravljično vzdušje razblinilo, zmagovalci pa bodo morali najti princa, ki bo prebudil slovensko kraljično. Po 6 letih res konec smradu? Zaposleni se bojijo tujcev IZ NAŠIH KRAJEV BISERKA POVSE TAŠIC UVODNIK Levo, desno in naprej! Ga verjetno ni med nami junaka, ki se kje na tej polobli ne bi kdaj izgubil in naletel na mimoidočega, ki bi ga usmeril malce levo, potem desno in naprej - vse tja do cilja. Vse skupaj lahko močno spominja tudi na rek o tem, da je med norcem in genijem samo korak razlike. Problem - kot vedno - tiči v zavedanju, v katero smer je treba stopiti, naprej, nazaj ali vstran. V vsakem primeru bo tokratna nedelja posebna. Za verujoče že druga adventna nedelja pomeni nadaljevanje pričakovanja prihoda božiča, ko bo treba prižgati že drugo svečko v adven-tnem venčku. Za otroke po letih in po duši je pred vrati Miklavž in nestrpno pričakovanje daril v noči med 5. in 6. decembrom. Slučajno ali ne, tokratne predčasne parlamentarne volitve pred godom krščanskega svetnika svetega Nikolaja spremlja še eno sporočilo. V grškem jeziku namreč ime Nikolaos pomeni zmaga ljudstva. Če bomo torej v nedeljo odločali v cankarjanskem duhu, da si narod piše sodbo sam, potem se nam ni česa bati. In praznične simbolike s pridihom reformkih časov še kar ni konec. V minulem tednu je minil 29. november, ko smo v rajnki državi praznovali dan republike, cicibančki pa so na taisti dan vstopali med pionirčke. In dan prej je umrl poslednji jugoslovanski premier Ante Markovic. Tudi o njem bo zgodovina z ozemlja nekdanje Jugoslavije in osamosvojene Slovenije pisala različna sporočila. Z malce časovne distance pa mu vendarle moramo priznati, da je s svežnjem reform začasno ustavil inflacijo, uvedel lastninjenje s prodajo delnic zaposlenim in vsaj na kratek rok izboljšal življenje v drugi Jugoslaviji. Med dejstvi, povezanimi z njim, je tudi ustanovitev Zveze reformskih sil in njegova odločitev, da 20. decembra 1991 vrne mandat državljanom Jugoslavije, kajti od zveznih ustanov takrat ni nič več ostalo. Za nekatere bo ta Ante poslednji Mohikanec, za druge izdajalec, ki je z ohlapnimi sklepi zvezne vlade nad Slovenijo napodil nekdanjo JLA, za tretje spet neumorna tragična figura reformskih prizadevanj, ki je nazdravljala s šampanjcem s Slobodanom Miloševicem, misleč, da se bo na ta način lahko spregledalo in spodrezalo prva in prava krila nacionalizma, ki so državo spodjedla reformskemu duhu navkljub. Prav na 29. november pred 231 leti je umrla vladarica habsburških dežel - Marija Terezija. Tudi ona je ena od spornih reformatorjev na našem prostoru, ki je uvedla obvezno šolanje kot dobro podlago za razvoj slovenskih izobražencev. Besedišče njenih reform, ki jih je še dosti bolj radikalno nadaljeval njen sin Jožef II., je na moč podobno retoriki današnjih politikov: upravne reforme, sodne, šolske, pa tiste v položaju kmeta in seveda gospodarske. In v zanimivi knjigi Celeia, Cilli, Celje, ki so jo prav ob sinočnji obletnici imenovanja Celjskih grofov v kneze predstavili v Pokrajinskem muzeju Celje, lahko preberemo, da sta prav po zaslugi Marijine reforme sredi 18. stoletja tako celjski Stari grad kot Spodnji grad doživela žalostno usodo; slednjega so po njenem nalogu preuredili celo v vojašnico. O reformistih bi lahko na dolgo in široko razpredali tudi danes. O tistih, ki se sicer zavedajo nujnosti sprememb, pa jim na vsakem koraku nasprotujejo, ker v svoji biti pač ne želijo ničesar spremeniti. Pa tudi o onih, ki se ne zavedajo, da samo želja po reformah ne zadošča, če zanje ni podpore v množici. In vsa prehojena zgodovina nam ne bo nič pomagala, če se ne bomo znali iz nje kaj naučiti. Za danes in jutri Slovenije namreč ne bomo mogli kriviti niti Bruslja niti svetovne krize, temveč zgolj lastno (ne)sposobnost upravljanja edinega, kar imamo: svoje domovine! To je tisto neprecenljivo, vse ostalo pa se lahko kupi, mar ne?! OBVESTILO Oglasni oddelek medijske hiše Novi tednik in Radio Celje je odprt vsak dan od 7.30 do 16. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. V prazničnem decembru pa bo oglasni oddelek pred božičnimi prazniki odprt v petek, 23. decembra, običajno do 16. ure, medtem ko bo zaprt v soboto, 24. decembra. Prav tako bo mogoče oddajati oglase do petka, 30. decembra, do 16. ure, v soboto, 31. decembra pa bo oglasni oddelek zaprt. SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK S fO IS ' t ' 1 '1. »It \m mtn EHH Prihod Božička v Celje je naznanila Snežna kraljica. Zakaj? Zato, ker bo praznični december še veliko bolj pravljičen, če bo tudi kaj snega. Menda, smo izvedeli v sredo v vremenski napovedi, bi znal prvo pošiljko prinesti že Miklavž. Miklavž na Trgu celjskih knezov CELJE - Če odrasli odštevamo zdaj že skoraj ure do nedeljskega odprtja volišč, pa malčki zagotovo še bolj nestrpno pričakujejo prihod prvega od treh decembrskih dobrih mož. V knežjem mestu jih bo Miklavž s spremstvom obiskal v ponedeljek ob 17. uri na Trgu celjskih knezov, ko bo s prižigom lučk na osrednji novoletni jelki na trgu in celotne mestne praznične okrasitve župan Bojan Šrot tudi uradno naznanil začetek Pravljičnega Celja 2011. Po ponedeljkovem prižigu posebni vlaki Slovenskih žele- praznične razsvetljave, ko bo Miklavž s spremstvom razdelil malčkom okrog dva tisoč čokoladnih darilc, v Zavodu Celeia Celje napovedujejo za četrtek, 8. decembra, ob 20. uri v Celjskem domu monoko-medijo Fotr z Ladom Bizovi-čarjem. Vrhunec prazničnega vrveža pa sledi po 16. decembru, ko bo svoja vrata odprla Pravljična dežela na Glavnem trgu, v središču mesta pa bodo odprli Božično-novoletni sejem. Ob celjskih malčkih bodo Darila za sklad ŠMARTNO OB PAKI - Učenci Osnovne šole bratov Leto-nja danes, v petek, ob 16.30 pripravljajo Miklavžev sejem. Letošnji bo že deseti po vrsti. Za razliko od minulih devetih bodo letošnjega postavili pri osnovni šoli in ne na ploščadi za Hišo mladih. Na stojnicah bodo otroci iz vrtca in učenci šole ponujali obiskovalcem izdelke, ki so jih izdelali sami pod vodstvom mentorjev in s katerimi bodo kupci lahko presenetili svoje najbližje ob prihajajočih praznikih. Denar od prodaje srečk in izdelkov bodo namenili za šolski sklad Z roko v roki. US znic v Pravljično deželo vozili tudi otroke iz drugih krajev Slovenije. Na Glavnem trgu pa bo že na otvoritveni dan Pravljične dežele tudi prvi iz niza sedmih brezplačnih prazničnih koncertov, ko nastopila skupina Mi2. Letos se program Pravljične dežele z Glavnega trga med 19. in 23. decembrom širi še v Celjski mladinski center, prav tako pa bo po 22. decembru prvič pravljično tudi ob Šmartin-skem jezeru, kjer se bo tam- kajšnji Zelen'dol spremenil v pravljično Božično vas. Razsvetljen januar Vse do 6. januarja se bodo celjske ulice, trgi in zgradbe svetili v dodatni praznični razsvetljavi. Ta - nekoliko skromnejša kot pretekla leta - bo krasila predvsem mestno jedro in Pravljično deželo. Po starem mestnem jedru bo v lonce zasajenih tudi 31 smrečic, ki jih bodo januarja vrnili nazaj v naravo, razen osrednje 12 metrov visoke, ki je postavljena na Trgu celjskih knezov. Celje bodo letos krasile svetlobne zavese preko ulic in mostov s 35 tisoč žarnicami, svetlobne zavese na Narodnem domu z nekaj nad 19 tisoč žarnicami, okrog 300 metrov svetlobnih cevi ter do- brih tisoč lučk v svetlobnih verigah preko ulic in 21 tisoč led žarnic na smrečicah in po drevesih. Ob tem pa še svetlobni napisi Dobrodošli v Celju, 65 svetlobnih likov in deset svetlečih krogel, praznično osvetljena pa bo tudi fontana na mestni vpadnici pri mostu čez Savinjo. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Zaradi prihoda Miklavža in slovesnega prižiga praznične razsvetljave bo v ponedeljek med 17. in 19. uro v celoti zaprta za promet Ljubljanska cesta ob vstopu v mestno središče ter Trg celjskih knezov do krožišča na začetku Gosposke ulice. PRED MESTNOOBČINO CELjENATRGU CELJSKIH Ponedeljek, 5.december, ob 170* PRAZNIČNO PRIŽIGANjELDttSPRlHODOM^ MIKLAVŽA IN SIMBOLIČNIM OBDAROVANJEM OTROK. SLAVNOSTNO BO LETOŠNJO PRAZNIČNO RAZSVETLJAVO PRIŽGAL ŽUPAN MESTNE OBČINE CELJE, GOSPOD BOJAN ŠROT. Glasbena gostja: Damjana Golavšek Vstop prost. pravljično^ CELJE 2011 EH "Hfcrolaf ecm Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info Volitve Opolnoči volilni molk Politične stranke, ki se bodo s svojimi kandidati in kandidatkami potegovale za naklonjenost volivcev na nedeljskih predčasnih državnozborskih volitvah, imajo le še do polnoči čas za zadnje predstavitve in prepričevanja volivcev, zakaj so vredne njihovega glasu. Opolnoči v noči na soboto namreč nastopi volilni molk, ko je vse do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri prepovedana kakršna koli propaganda in nagovarjanje volivcev. To je čas, ki je namenjen še za zadnji razmislek, da se v miru sprejme odločitev, katero številko obkrožiti v nedeljo. No, nekateri pa so to že storili. Na sedežih okrajnih volilnih komisij v prostorih upravnih enot so bila namreč vse od torka do vključno včeraj odprta volišča za predčasno glasovanje in kot ugotavljajo v volilnih komisijah, je bila za letošnje predčasne državnozborske volitve volilna udeležba kar precej množična. Za razliko od prejšnjih dr-žavnozborskih volitev je bila volilna kampanja za letošnje predčasne občutno bolj skromna. Politične stranke so imele na voljo veliko manj denarja, zato je bila kampanja precej manj usmerjena v medijsko propagando, vsaj večje stranke pa so si vseeno privoščile plakatiranje in zvečine tudi propagandni material Glasovnica, ki nas bo v nedeljo pričakala na voliščih v Celju. Več o programih in kandidatih, ki se bodo pomerili na volitvah 2011 si preberite na straneh 15-20! od letakov do priložnostnih časopisov, ki so ga naslavljale neposredno v gospodinjstva. Za prepričevanje volivcev pa so dodobra izkoristile tudi medijska soočenja. Prvi neuradni začasni volilni rezultati bodo znani že kmalu po zaprtju volišč v nedeljo po 19. uri, sočasno z njimi pa tudi volilna udeležba. Državna volilna komisija bo namreč v računalniški program sočasno vnašala obojne podatke, uradni volilni rezultati pa bodo razglašeni 16.de-cembra, ko bodo preštete tudi vse glasovnice, ki bodo po pošti prispele iz tujine. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Hočemo pločnik, zemlje ne damo! Nevarna Šolska ulica v Šempetru ŽALEC - Smo priča še eni od zgodb, kjer bi ljudje imeli vse, dali pa nič? Prav to smo se spraševali ob torkovem obisku Šempetra v Savinjski dolini, kjer so krajani dela Šolske ulice pripravili zborovanje. Ob cesti, ki jo je občina Žalec v preteklih tednih širila in pod njo urejala kanalizacijo, si močno želijo pločnik. Pravzaprav ga zahtevajo. Za njegovo izgradnjo pa morajo občini prodati del svojih zemljišč. In na tej točki se je zgodba zapletla. Krajani so predsednika KS Silvestra Udriha (levo) prepričevali o pomenu pločnika in o razlogih za višjo odkupno ceno zemljišč. V večjem delu Šolske ulice bodo pločnik dobili, problem pa je nastal na manj kot 150-metrskem odseku, ki vodi od glavne ceste proti podjetju Aero. Ulica je zelo prometna, po njej proti podjetju vozijo težki tovornjaki, zato so krajani in krajevna skupnost že ob pripravi projekta zahtevali, da tudi na tem delu zgradijo pločnik. Občina je pločnik tako uvrstila v projekt. Prostora zanj pa na občinski zemlji ni, zato je zemljišča treba kupiti. Kot določa občinski odlok, je občina stanovalcem ob Šolski ulici za odkup ponudila 10 evrov za kvadratni meter. »Sodni izvedenec je ocenil, da bi morali dobiti 40 evrov za kvadrat, tržna vrednost pa je še celo precej višja. Ob tem ni logično, da zemljo na eni strani hiše, ki jo je odkupila država, prodamo za 85 evrov za kvadratni meter, na drugi strani hiše pa od občine zanjo dobimo le 10 evrov,« se je razburjal domačin Zdenko Hriberšek. A med krajani je bilo na torkovem zboru slišati, da so košček svoje zemlje pripravljeni prodati po ponujeni ceni, da le dobijo nujno potreben pločnik in da bodo njihovi otroci varni na poti v šolo. Dva lastnika pa vztrajata pri svojem. »Če bi tudi meni vzeli le ozek pas, ne bi nasprotoval, tako pa bi moral prodati skoraj dvometrski pas svoje zemlje, za kar pa je cena prenizka. Že zdaj je pol metra ceste na naši zemlji,« pravi Darko Miklavžin. Je pa, kot dodaja, pripravljen na kompenzacijo. Krajani bodo morali plačati priključitev na Torkovega zbora krajanov se je udeležil tudi predsednik Krajevne skupnosti Šempeter v Savinjski dolini Silvester Udrih in slišal nemalo očitkov. Da si krajevna skupnost ne prizadeva dovolj za izgradnjo pločnika in da se z občino ni pogodila za boljšo ceno. A Udrih pravi: »Krajevna skupnost podpira gradnjo dvosmernega cestišča s pločnikom. Tako je tudi v projektu zapisano. Ceno za odkup zemljišč pa določa občina, saj gre za občinsko cesto. O tem se morajo krajani dogovarjati z občinskimi službami.« Občina Žalec je pod cesto v Šolski ulici zadnje tedne polagala sekundarno kanalizacijsko omrežje in obnavljala vodovod. Za projekt je pridobila evropsko sofinanciranje. Izgradnja pločnika in odkup zemljišč pa, kot poudarja župan Janko Kos, nista v sklopu istega projekta. javno kanalizacijsko omrežje in Miklavžin podpira predlog, da mu občina ta strošek zmanjša za vrednost prodanega dela zemljišča. A tudi tukaj najverjetneje ne bo odstopal od cene 40 evrov za kvadratni meter. Geodetska odmera zemljišč naročena Župan občine Žalec Janko Kos je v sredo, dan po zboru krajanov, o katerem pa, kot pravi, ni vedel nič, naročil geodetsko odmero zemljišč. »Da vidimo točno, kakšno je stanje, potem pa se bomo z lastniki zemljišč, ki mejijo na cesto, pogovarjali o nadaljnjih korakih. Sem človek konsenza,« je povedal. Ob tem pa dodal: »Treba se je zavedati, da so nekateri dali zemljišča zastonj, nekateri so dobili dva evra za kvadratni meter, nihče pa ni dobil več kot 10 evrov. 144.000 evrov je občina zagotovila za pločnik v Šolski ulici in če bi kupovali zemljišča po tako visoki ceni, bi stroške zelo povečali in sesuli finančno konstrukcijo projekta.« Z lastnikoma se v občinski pravno-premoženjski službi dogovarjajo prav v teh dneh, če ne bodo našli skupnega jezika, pa bodo, kot napoveduje župan, v delu Šolske ulice ostali brez pločnika. »Če se bomo lahko dogovorili, se bomo, drugače pa bo na žalost moralo ostati tako, kot je. Je pa res, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Prepričan sem, da bomo enkrat ta problem rešili. Vprašanje pa je samo, ali že v teh dneh ali pa šele v prihodnjih letih,« je še povedal Kos. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA os^rta s plinom in toploto JI Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si Strah pred tujci Se družbam s Celjskega obeta razprodaja državne in bančne lastnine? - Protest zaposlenih Cinkarne Celje Že sredi junija smo skupaj s sindikati opozarjali, da je prodaja državnih deležev v podjetjih, kakršno je Cinkarna Celje, zaskrbljujoča iz socialnega, ekološkega in obrambnega vidika. Kot so trdili sindikalisti, bi prodaja lahko pomenila izgubo za slovenski razvoj, znanje in državni proračun. Zato so vlado pozvali, naj ravna odgovorno, sicer se ji lahko zgodi ulica. In »ulica« se je zgodila v četrtek, ko so se protestov pred NLB in državnim zborom s Celjskega udeležili zaposleni Cinkarne Celje in Steklarne Rogaške. Protesta so se udeležili še zaposleni v Heliosu, pri organizaciji je pomagal Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije, ki sodi pod okrilje ZSSS. Zaposleni so glasno opozarjali, da se bojijo tujih lastnikov, saj bi bila s tem ogrožena njihova delovna mesta in prihodnost podjetij. »Delavci razen protesta skoraj nimamo drugega načina, da opozorimo na težave. Zdelo se nam je, da moramo nekaj sprožiti in opozoriti lastnike in politike, kaj se dogaja in kaj to pote- Predstavniki cinkarne na protestih v Ljubljani Cinkarna Celje je v devetih mesecih s prodajo ustvarila več kot 147 milijonov evrov prihodkov, kar je 28 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih leta 2010. Cisti dobiček je v prvih devetih mesecih leta dosegel 18,9 milijona evrov in je za 195 odstotkov višji kot v primerljivem lanskem obdobju. gne za seboj,« je izpostavil Marin Žagar, predsednik Svobodnega sindikata KNG v Cinkarni Celje. Insolventni lastniki ogrožajo dobra podjetja Predvideni prodaji in s tem protestom je botrovala insolventnost holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki sta imela večje lastniške deleže v nekaterih družbah. Tudi delež v Cinkarni Celje je bil zastavljen pri bankah kot garancija za kredite. Sedaj banke upnice, med njimi naj bi prednjačili NLB in NKBM, zahtevajo njihovo prodajo. Da mora NLB v skladu s sprejeto strategijo delnice podjetij, ki jih je pridobila z naslova unovčevanja neplačanih terjatev, odprodati za ustrezno ceno, so po seji nadzornega sveta sporočili tudi iz banke. Sindikati so prepričani, da se banki mudi s prodajo za pokritje finančne luknje oziroma izgube, ki jo je sama Za skupno prodajo cinkarne naj bi se dogovarjali Zvon Ena Holding, Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba, investicijska družba NFD 1, družbe in skladi iz Skupine KD Group, Abanka ter Nova Ljubljanska banka oziroma NLB Skladi, ki skupno obvladujejo več kot 80 odstotkov Cinkarne Celje. povzročila z »odobravanjem nezavarovanih kreditov taj-kunom«. Delavci so še očitali, da je edini namen NLB doseči najvišjo ceno in da zato tudi ostale lastnike sili v prodajo njihovih deležev. V cinkarni ima Kapitalska družba preko 20-, Slovenska odškodninska družba pa več kot 10-odstotni delež. Na protestu so tako delavci banko pozvali, naj ravna odgovorno in ohrani zasežene delnice, dokler ne bodo nastopili ugodnejši časi. Karmen Dvorjak prevzema tovarno nogavic Tovarno nogavic Polzela bo v začetku prihodnjega leta kot predsednica uprave prevzela Karmen Dvorjak, univ. dipl. ekonomistka iz Šmatevža pri Gomilskem. Kot je sporočil predsednik nadzornega sveta Marko Ste-gnar, so nadzorniki septembra razpisali delovno mesto predsednika uprave, ki bo strokovnjak za finančno in komercialno področje. V razpisanem roku so se javili štirje kandidati. Nadzorni svet je o njih razpravljal na dveh sejah, opravil vrsto razgovorov, za predsednico pa imenoval Dvorjakovo. Z izbrano predsednico so se dogovorili tudi za sodelovanje pri reševanju tekočih težav in pri izdelavi letnega načrta za leto 2012. Dosedanji predsednik Franc Ogris bo za mandatno obdobje pet let član uprave. US Mali delničarji zoper banke in državo Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško je z javnim pismom opozorilo, da z zaskrbljenostjo spremlja dogajanja v zvezi s finančno sanacijo Skupine Pivovarna Laško ter odločitve največjih delničarjev. Kot navajajo, so največji delničarji Pivovarne Laško - to so večinoma banke - hkrati tudi upnice družbe, v privilegiranem položaju. »Razvoj dogodkov v zadnjih mesecih kaže, da so banke ta položaj izkoristile predvsem zato, da so družbe v skupini prisilile v plačevanje visokih obresti, na račun katerih bistveno izboljšujejo lastne prihodke, družbo pa izčrpavajo,« opozarjajo mali delničarji. »Banke so drugim delničarjem povzročile veliko škodo tudi z večkratno blokado preoblikovanja Sku- pine Pivovarna Laško v pogodbeni koncern, ki jo lahko primerjamo samo še s škodo, ki jo družbam povzroča slovenska politika in od nje odvisne državne institucije z neprestanimi blokadami odprodaje premoženja. To se že drugič v tem letu dogaja s procesom prodaje poslovnega deleža v družbi Mercator.« Kot menijo mali delničarji, bi pogodbeni koncern omogočil bistveno učinkovitejše doseganje sinergij na domačem in tujih tržiščih ter racionalizacijo poslovnih procesov, hkrati pa bi bil bistveno boljši porok za vračila dolgov bankam. Kljub utemeljenim poslovnim razlogom in bistveno izboljšanemu poroštvu prav bankam upnicam, pa so le-te nasprotovale tudi dokapitalizaciji družbe, čeprav jim ne bi bilo potrebno sodelovati. »Glede na škodljive odločitve velikih delničarjev v zadnjem času razmišljamo tudi o uporabi pravnih ukrepov za zaščito interesov malih delničarjev in povračilo škode, ki so jo povzročili glavni delničarji družbe z izkoriščanjem svojega privilegiranega položaja,« navajajo mali delničarji, ki razmišljajo tudi o sprožitvi pravnih postopkov zoper državne organe in politiko, ki brez utemeljenih razlogov blokirajo prodajo Mercatorja. »Trenutna pat pozicija, ki traja že predolgo, je nevzdržna. Premoženje družbe in s tem tudi premoženje malih delničarjev se zmanjšuje, saj je družba postala talka izčrpavanja največjih lastnic, bank upnic.« US VARNE VOŽNJE Info: ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, 3000 Celje Tel.: 080 20 86 Gsm: 041 674 338, 041 646 948 www.zsam-celje.si, e-mail: zsam.celje@siol.net Organiziramo: Tečaj CPP: 5. 12. ob 15. uri Voznik začetnik: 10. 12. ob 8. uri Točke: 15. 12. ob 16. uri GOSPODARSTVO Cinkarna Celje je po nekaterih podatkih na borzi vredna približno 65 milijonov evrov, medtem ko Zvon Ena Holding svoj četrtinski delež ocenjuje na 20 milijonov evrov oziroma celotno družbo na okoli 90 milijonov evrov. Knjigovodska vrednost družbe je okoli 116 milijonov evrov. Zaposleni proti sovražnim prevzemom »Seveda se zavedamo, da bo do prodaje prišlo. Vendar bi moral biti postopek tak, da ne bi vplival na zaposlene, ki se jih loteva malo-dušje. V Sloveniji so v večini podjetij, ki so jih prevzeli tujci, lastniki po moratoriju začeli odpuščati, dobički so se kanalizirali v tujini, razvoja ni bilo, niti zaposlovanja mladih strokovnjakov. Država pa bi ne glede na to razprodala premoženje. Ob tem se ne vpraša, kdo bo polnil proračun. Sedaj družbe, ki dobro delajo, polnijo pokojninski sklad, prispevajo za javno upravo, za vojsko - od kod bo denar, če bodo vse prodali?« se je spraševal Žagar. Kot je navedel, so bili v postopku prodaje cinkarne na prvi sestanek, ki ga je skliceval Kad z ostalimi lastniki, povabljeni člani nadzornega sveta, vendar brez predstavnikov zaposlenih. »Seveda smo protestirali. Kot kaže, so nas hoteli odrezati od vseh informacij, sami pa bi želeli aktivno sodelovati in tudi predstaviti svoje zahteve,« je izpostavil Žagar. »Problem je, ker pri kupcih ne veš, zakaj te kupujejo. Bi te radi spravili s trga? Bi radi prišli do surovin? Naši ekonomisti imajo polna usta, da je treba prodati podjetja. Leta 2007 še krize niso znali napovedati, pa tudi sedaj ne najdejo druge rešitve kot prodaja premoženja. Sam mislim, da je to nespametno. Kar poglejte Madžare, ki so razprodali svoja podjetja. Tuje korporacije sedaj bežijo, Madžarom pa je ostalo pogorišče. Če je to model, po katerem mora iti Slovenija, je to katastrofa.« Zato se v cinkarni bojijo sovražnega prevzema s scenarijem zaprtja dela proizvodnje in z izčrpavanjem najbolj dobičkonosnega dela podjetja. »To bi bilo zelo slabo za več kot 1.100 zaposlenih, za razvoj in za znanje. Zaposleni so v povprečju stari okrog 48 let. Predstavljajte si, da ti ljudje ostanejo na cesti. Kjer bodo dobili zaposlitev? Nikjer.« Trojane kot meja Odločitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), da naložba v Cinkarni Celje za državo ni strateška in jo torej velja prodati, je za Žagarja povsem nesprejemlji- va. »Seznam AUKN je velika zmešnjava. Ko sem ga prvič videl, sem pomislil, da ne vidim dobro. Imam občutek, da so Trojane res meja in da podjetja na drugi strani drugače obravnavajo kot nas.« Poleg Cinkarne Celje je Zvon Ena Holding na širšem celjskem območju solastnik Steklarne Rogaška. Zvon Dva Holding je med lastniki Cetis Grafa in Eto-la. Kot je izpostavil, je cinkarna dobrostoječe izvozno podjetje, ki ustvari 85 odstotkov prihodkov na zahtevnih tujih trgih in da s proizvodnjo titanovega dioksida pokriva 1,5 odstotka vse svetovne proizvodnje. Družba zelo veliko vlaga v ekologijo in ohranjanje okolja, kar pa ob morebitnih tujih lastnikih verjetno ne bi bila praksa. »Tujci niso tako ekološko osveščeni kot mi. Kaj bi se zgodilo s tujim lastnikom? Če bi potem, ko bo izčrpal svoje, odšel, bo veliko breme ostalo državi in občini.« Poleg tega je v primeru tujega lastništva po Žagarjevih besedah lahko ogrožena tudi tajnost obrambnega načrta v primeru izrednih dogodkov ali agresije na Slovenijo, ki ga ima izdelanega cinkarna. Zaradi vsega navedenega je Žagar zaključil: »Upamo, da so lastniki s protestom v Ljubljani dobili pravo sporočilo. Delavci se pač moramo sami boriti zase!« URŠKA SELIŠNIK Družbe s Celjskega niso strateške naložbe Po protestnem shodu se je na očitke delavcev odzvala predsednica Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS Dagmar Komar. Že takrat je pojasnila, da agencija naložbe v Cinkarni Celje v osnutku strategije upravljanja državnih naložb ni opredelila kot strateške, lahko pa se ta odločitev še spremeni. V torek je AUKN umaknila stopnjo zaupnosti s strategije. V agenciji, ki jo hoče večina verjetnih parlamentarnih strank ukiniti, pravijo, da bi strategijo radi predstavili državljanom in s tem pripomogli k javni razpravi o upravljanju državnih naložb. V preglednici objavljamo podatke o družbah s Celjskega, v katerih je država solastnik. Seznam strateških in portfeljskih naložb RS na dan 31.12.2010 Vrednost Čisti Trenutni Ciljni Ime kapitala družbe dobiček upravljavski upravljavski Strateškost družbe (EUR) družbe (EUR) delež (%) delež 2015 (%) naložbe Elektro Celje 176,7 mio 7,9 mio 80,30 80,30 DA Gorenje Velenje 392 mio 20 mio 22,22 0 NE Cinkarna Celje 106,8 mio 8,8 mio 31,41 0 NE Rimske terme 10,9 mio -3,8 mio 3,83 0 NE Glin IPP 403 tisoč -808 tisoč 1 6,06 0 NE Terme Olimia Bazeni 5,4 mio 115 tisoč 0 0 NE RRA Celje* 3,4 mio 23 tisoč / / / Predstavnike zaposlenih in sindikata so sprejeli tudi v državnem zboru. Legenda *- Za RRA-Razvojno regionalno agencijo Celje je predviden neodplačni prenos na javni sklad za regionalni razvojin razvojpodeželja Unior s smelimi načrti Kot kaže poročilo o devetmesečnem poslovanju, so tudi v zreškem Uniorju v tem obdobju poslovali bolje kot lani. V družbi Unior so v tem času ustvarili 113 milijonov evrov prihodkov, s tem pa milijon 700 tisoč evrov dobička. V enakem lanskem obdobju leta so beležili 2,7 milijona evrov izgube. Glavni razlog za izboljšanje je približno četrtinska rast prihodkov in prodaje ter zaostajanje rasti stroškov za rastjo ustvarjenega kosmatega dono- sa. Kot navajajo v Uniorju, so izzivi, ki jih je postavila kriza, dodobra spremenili temeljne cilje. Dobiček beležijo tudi v skupini Unior, ki jo sestavlja simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve * vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje VILEVALDEBEK PULA Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ m Si želite mirnega preživljanja tretjega ^ZnlMt. življenjskega obdobja? Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas! Informacije: Anton Turk Telefon: 031324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si sestavlja dvajset odvisnih in enajst pridruženih podjetij v dvajsetih državah. V skupini so v devetih mesecih čisti prihodki od prodaje presegli 172 milijonov evrov, od tega slabo petino v Sloveniji. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je znašal 135 tisoč evrov, v primerljivem lanskem obdobju pa so beležili 3,6 milijona evrov izgube. Zreški Unior velja tudi za drugega največjega štipenditorja v državi. S štipendiranjem skuša družba pridobiti predvsem študente in dijake deficitarnih poklicev, kot so gostinstvo, strojništvo in fi-zioterapija. V Uniorju načrtujejo, da bodo v letu 2014 prepoznavni kot napredno mednarodno podjetje v kovinsko-predelo-valni in turistični dejavnosti. Tako naj bi bruto dodana vrednost na zaposlenega znašala 34 tisoč evrov in bo vsaj na slovenskem povprečju industrijskih podjetij. Na 183 milijonov evrov naj bi povečali prodajo. Kot zatrjujejo, bodo dosegali pozitivno ekonomsko dodano vrednost, zagotavljali varno naložbo lastnikom in prihodnost zaposlenim. Še višji so cilji v Skupini Unior, kjer načrtujejo 440 milijonov evrov prodaje, zaposlenih pa naj bi bilo 4.216 ljudi. US V papirnici nastrgali za plače Pomisleki in dvomi ob novici minulega tedna, da je NKBM družbi Radeče papir odobrila kredit, s katerim bi v Radečah prebrodili najhujše težave, so se žal izkazali za utemeljene. Včeraj, do zaključka redakcije, v radeški papirnici še niso prejeli denarja, vendarle pa naj bi zaposlenim nakazali plače. Do novih zapletov je prišlo, ker je SID banka potem, ko so jo v NKBM zaprosili za poroštvo, zahtevala dodatna pojasnila, kar pa naj bi v NKBM zavrnili. V NKBM so sedaj menda dokumentacijo že dopolnili in čakajo na odobritev poroštva. »Dejstvo je, da se posojilo lahko začne črpati šele po pridobitvi poroštva s strani SID banke,« je pojasnil Slavko Jarc iz mariborske banke. Svet delavcev radeške papirnice je v sredo na predsednika uprave Matjaža Kovačiča naslovil pismo, v katerem zahtevajo obrazložitev njihovega rav- nanja. Kot so poudarili, od omenjenega posojila ni odvisna le prihodnost podjetja, temveč tudi usoda 375 zaposlenih. Ti naj bi sicer prejeli plače, saj so v družbi postrgali vse prilive, v Radečah pa so zagotovili tudi surovine za obratovanje stroja pet do začetka prihodnjega tedna. Kot je povedal direktor Radeče papir Janez Pelhan, glede kredita včeraj še niso imeli uradnih informacij, upajo pa, da bo drug teden denar na računu. US OGREVAJTE DO 20% CENEJE m j ZIMA JE PRED VRATI, Z VGRADNJO ■ m SISTEMA m £ori)ne ustrezajo razpisanim pogojem< ali >niso bili izbrani, ker je bil izbran kandidat, ki ustreza vsem zahtevam<. Na primer povedo, da imajo na razgovoru pogosto dober občutek, ko pa povedo, da so se zdravili zaradi duševne bolezni, se odnos delodajalca do njih občutno spremeni oziroma poslabša.« najti usposabljanja v realnem delovnem okolju za večino vključenih rehabilitantov.« Rehabilitacije brez denarja ni Tudi v celjski OS ugotavljajo, da so glede na obstoječo strukturo brezposelnih oseb možnosti zaposlovanja invalidov slabše kot za ostale brezposelne osebe. »Ocenjujemo, da navkljub slabši strukturi invalidnih oseb (izobrazba, starost, dolgotrajna brezposelnost, kombinirane zdravstvene težave) uspejo poleg lastne angažiranosti pridobiti zaposlitev tudi s podporo zaposlitvene rehabilitacije, kjer Ko se odpraviš na Zavod za zaposlovanje ti na hrbtu ali čelu seveda ne piše ali si invalid. Do zaposlitve pa v kriznih časih prideš še težje kot ostali iskalci zaposlitve. Kot opažajo v Šentprimi, še vedno obstajajo številni delodajalci, ki invalidom ne dajo niti te možnosti, da bi sploh predstavili svoje dejavnosti in rajši plačujejo več tisoč evrov v Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ker ne dosegajo predpisane kvote zaposlenih invalidov, saj jim je bolj enostavno plačati, kot se ukvarjati z zaposlovanjem invalidov. »Naši invalidi pa imajo večinoma samo dve želji: če že niso zdravi, da bi bilo vsaj njihovo zdravstveno stanje stabilno in bi imeli službo. Niso zadovoljni s tem, da dobijo denarno socialno pomoč od države, ampak si želijo sami zaslužiti za preživetje. Ne želijo posedati doma, ampak biti aktivni, hoditi v službo, zato ker hočejo, zmorejo in želijo! Potrebujejo le priložnost, da to dokažejo!« V Zavodu Šentprima pripravljajo danes ob 10. uri v dvorani Celjskega mladinskega centra posvet z naslovom »Znam. Zmorem. Hočem. Potrebujem samo priložnost za delo!« Kot je omenila Kosijeva, so v njihov zavod vključeni razmeroma mladi invalidi. Sedež zavoda je v Ljubljani, enote pa v Postojni, Kopru in Celju. V Celju za potrebe zaposlitvene rehabilitacije brezposelnih oseb pokrivajo celotno celjsko območno službo Zavoda RS za zaposlovanje (uradi za delo Celje, Laško, Šentjur, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Žalec). Letos opažajo izrazito povečanje napotenih oseb iz področja, ki ga pokriva Urad za delo Žalec. Zaposlitvena rehabilitacija je razdeljena na tri dele. Začetni je priprava mnenja in ocena sposobnosti, znanj in interesov, ki je podlaga za nadaljnje delo. Temu sledi psihoso-cialna rehabilitacija, nazadnje pa je usposabljanje na delovnem mestu. Žal imajo nekateri tako velike ovire in težave pri doseganju delovnih rezultatov, da jih ne morejo izboljšati niti v dlje časa trajajoči vključitvi v storitve zaposlitvene rehabilitacije. Za te osebe izdelajo oceno o nezapo-sljivosti in jim predlagajo vključitev v program socialne vključenosti. in napoteni na ustrezne obravnave oziroma so brez statusa invalida. Invalidi in služba? Seveda se takoj pojavi vprašanje, kako je z zaposlovanjem invalidov. To področje ureja kar nekaj deklaracij, konvencij in zakonov, seveda pa se vseeno pojavljajo različni problemi. Kot je pojasnila Mojca Kosi, vodja tima zaposlitvene rehabilitacije v Zavodu Šentprima, imajo tudi invalidi načelno vse pravice, ki izhajajo iz ustave oziroma členov o pravici do dela, do enakega plačila ... »Pravice da, vendar na papirju. Realnost je žal drugačna. Stigmatizacija, diskrimina- Primeri dobre prakse Kot je omenila Kosijeva, podobne situacije doživlja tudi sama, ko išče delodajalce, ki bi njihovim rehabilitantom nudili usposabljanje: »Invalida bi že še usposabljali, ampak ne nekoga s težavami v duševnem zdravju. Prva delodajalca iz realnega delovnega okolja, ki sta nam pred 4 leti ponudila možnost sodelovanja, sta bila bila Dom Nine Pokorn Grmovje in Medobčinska splošna knjižnica Žalec, v obeh primerih je bilo usposabljanje za rehabilitan-ta uspešno, za delodajalca pa izkušnja pozitivna in njunim vzgledom so sledili še drugi delodajalci. V letošnjem letu smo brez večjih težav uspeli jim je omogočeno usposabljanje na ustreznem delovnem mestu, ter s spodbudami, ki jih omogoča kvotni sistem že od leta 2006. V primeru zaposlitve invalidne osebe ima namreč delodajalec možnost uveljaviti vlogo za povračilo prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter nagrado za preseganje kvote,« navajajo v celjski OS in dodajajo, da pred- stavlja problem odnos (stigma) delodajalcev do zaposlovanja oseb z zmanjšano delovno zmožnostjo in pomanjkanje ustreznih delovnih mest. »Novembra se je zgodilo, da usposabljanj nismo mogli izvajati, saj je na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zmanjkalo sredstev za kritje stroškov. Gre za denarno nadomestilo v višini 30 odstotkov minimalne plače in potne stroške, ki rehabilitan-tom nastanejo z vključitvijo v usposabljanje na delovnem mestu. Na srečo bomo z decembrom ponovno začeli, je pa bila ta prekinitev velik šok za vse vključene invalide«, je poudarila Kosijeva. URŠKA SELIŠNIK BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) »Sem invalid. Me boste zaposlili?« Ko človek postane invalid, se mu zaprejo prenekatera vrata. Zaposlovanje so že ena med njimi. Včasih so bili delovni invalidi dobro zakonsko zavarovani pred odpuščanjem. Na zavodu za zaposlovanje so se znašli le v primerih, če so šla njihova podjetja v stečaj. Zakonodaja pa sedaj dopušča, da lahko tudi delovne invalide odpustijo iz poslovnih razlogov kot odvečne delavce, če jim ne morejo zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom. Matej iz Celja je pred do- me začeli pravočasno zdraviti, brim desetletjem, ko še ni dopolnil niti 30 let, hudo zbolel. Bolečine po vsem telesu so postajale vse nezno-snejše. Hodil je od zdravnika do zdravnika, a nikomur ni bilo jasno, kaj je z njim narobe. V službi - zaposlen je bil v trgovskem podjetju, kjer je veljal za pridnega in vestnega delavca - so kmalu, ker zaradi bolečin ni mogel opravljati vsega dela, začele »padati« opazke, češ da se mu ne da delati in podobno. Šele po sedmih letih (!), ko je bolezen že tako napredovala, da ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja ni bilo več možno, so zdravniki ugotovili, da ima redko kronično bolezen, ki je močno prizadela njegovo hrbtenico. »Če bi bi danes lahko opravljal vsakršno delo,« pove, »tako pa imam priznano 90-odstotno telesno okvaro.« »Žal v našem podjetju za vas ni več dela« Po več letih bolniškega sta-leža in neznosnih bolečin so Mateja pred dvema letoma začasno delno upokojili (za štiri ure). »Ko sem delodajalcu povedal, da se bom moral vrniti v službo, so bile njegove prve besede, da zaradi omejitev, povezanih z boleznijo, zame v podjetju nimajo delovnega mesta in da me najverjetneje čaka zavod za zaposlovanje. V prsih me je stisnilo. Sam sem v podjetju sicer videl primerno delovno mesto zame, a se delodajalec s tem ni strinjal, češ da ne bo prevzel tveganja in odgovornosti, da se mi kaj zgodi,« je razočaran Matej. Vendarle pa delodajalec ne more »kar tako« odpustiti invalida. Z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora namreč soglašati posebna državna komisija, ki preveri, ali v podjetju resnično ne obstaja primerno delovno mesto zanj, kot tudi, ali je delodajalec preveril tudi možnosti za zaposlitev invalida izven svojega podjetja, pri drugih delodajalcih. V Matejevem primeru je komisija soglašala, da mu delodajalec lahko prekine pogodbo o zaposlitvi. Matej je zdaj že sedem mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje. »Kako rad bi delal, samo, če bi lahko. A kdo me bo še kdaj hotel zaposliti takšnega?« je vprašanje, ki si ga zastavlja vsak dan znova. Še kako dobro se namreč zaveda, da bo njegova pot do ponovne zaposlitve v primerjavi z zdravim človekom veliko daljša in bo zahtevala tudi veliko več napora in truda. Pri čemer je vprašanje, ali se mu bo sploh kdaj nasmehnila ta sreča. Do konca oktobra so v zaposlitveno rehabilitacijo vključili 164 brezposelnih invalidov, kar predstavlja 11 % od prijavljenih invalidov v regiji. Cilj zaposlitvene rehabilitacije, ki jo na Celjskem izvajajo Racio, Center za rehabilitacijo invalidov, Šentprima ter Inštitut RS za rehabilitacijo Soča, je predvsem usposobiti invalida za delo, da se lahko zaposli in zaposlitev tudi obdrži. V zadnjih letih je k večjemu številu zaposlovanja invalidov veliko pripomogel tako imenovani kvotni sistem. Ta delodajalcem, ki imajo več kot 20 zaposlenih, nalaga, da zaposlujejo tudi določen odstotek invalidov. Poleg tega Sklad RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov namenja določene vzpodbude ob zaposlitvi brezposelnega invalida. Toda kljub temu je med invalidi po podatkih Statističnega urada RS še vedno od dva do trikrat več brezposelnih kot med preostalimi prebivalci. Starostna struktura brezposelnih invalidov na Celjskem kaže na največji delež (51 %) starejših, in sicer starih 50 let in več. 28 % je starih 40 do 50 let, 18 % 26 do 40 let, najnižji, 2-odsotni je delež mladih do 26 let. Tolikšen je tudi delež iskalcev prve zaposlitve. Zaskrbljujoč je podatek, da je v evidenci zavoda kar 71 % dolgotrajno brezposelnih invalidov, ki so na zavodu prijavljeni več kot 1 leto. Med vsemi prijavljenimi prevladuje delež delovnih invalidov, ki znaša 82 %. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV / PROSTOVOLJSTVO 9 Veselo na veseli dan kulture Slovenci smo čuden narod in narodovemu značaju primerno praznujemo največji kulturni praznik na dan Prešernove smrti. Šele v zadnjih letih se vse bolj uveljavlja vseslovenska akcija kulturnikov Ta veseli dan kulture, ki jo številni umetniki in organizatorji izpeljejo na obletnico rojstva največjega med slovenskimi poeti. Letos ta dan pade na dan pred volitvami, torej, k sreči, v volilni molk. Številni ga bodo lahko tako na Celjskem proslavili v miru in poduhovljeno. Pripravili smo pregled napovedanih dogajanj na Ta veseli dan kulture. CELJE - V SLG pripravljajo v soboto ob 19.30 predstavo gostujočega HNG iz Varaždina, ki bo uprizorilo igro Martina McDonagha Lepotna kraljica Leenana. Muzej novejše zgodovine vabi na jutranjo kavo z rogljičkom in klepet z avtoricama razstave Nova podoba stare kolonije in vodenje po razstavi. Na Gimnaziji Celje - Center pa bodo že danes (petek) na posebni prireditvi podelili šolska Prešernova priznanja, ki jih bodo prejeli Anja Daničič, Anamarija Klaužar, Lea Per-dih, Urška Klinar, Mojca Hunski, Matic Pusovnik, Monika Rožej, Valentina Novak, Valerija Javornik, Natalija Novak, Sergeja Gajšek, Matic Gajšek, Oskar Stopar, Lea Kukovičič, Matjaž Jevšnik in Simona Šinko ter šolski glasbeni zasedbi GCC Band in FaVoZa. MOZIRJE - Prešernovega 211. rojstnega dne se bodo spomnili v Galeriji v soboto z zaključkom bralnega projekta Beremo slovenske avtorje. Gostja bo dr. Mira Delavec, avtorica letos izdanega romana Šepet rdeče zofe. REČICA OB SAVINJI - Že danes bodo v avli osnovne šole Rečica ob Savinji gostili pesnika Ervina Fritza, ki bo povedal nekaj misli o slovenski kulturi v času družbene in gospodarske krize. Pesnik in recitatorji z Rečice, iz Nazarij in Mozirja bodo prebrali nekaj pesmi iz Fritzove najnovejše pesniške zbirke Žitja, ki je tik pred izidom. V programu bo sodelovala Glasbena šola Nazarje. ROGATEC - V soboto bodo odprli razstavo Društva steklarjev Slovenije, ki bo v dvorcu Strmol. Razstavljavci so iz Ljubljane, Rogaške Slatine, Bistrice ob Sotli ter Kozjega. Popoldan bo v kraju Praznična tržnica rokodelcev in narave s kulturnim programom. ŠMARJE PRI JELŠAH - V kulturnem domu bo že danes (petek) gost večera pesnik in igralec Tone Kuntner. Skupaj z županom Jožetom Čakšem bo podelil priznanja pete bralne značke za odrasle. Nastopila bo tudi citrarka Špela Schmid. VELENJE - Festival Velenje in Mešani pevski zbor Gorenje pripravljata ob veselem dnevu kulture v velenjskem domu kulture večer slovenske uglasbene poezije. Obiskovalci bodo lahko slišali uglasbena besedila Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča, Srečka Kosovela, Ivana Minattija, Karla Destovnika Kajuha, Toneta Pavčka in drugih. V knjižnici bo v soboto literarni večer z domačo pesnico Mileno Goršek Kolednik, ki je avtorica zbirke Okovi. Sodelovali bosta še pianistka Nina Goršek in kitaristka Janja Goršek. Muzej Velenje pripra- vlja v soboto brezplačen ogled muzejskih in galerijskih zbirk na Velenjskem gradu. Istočasno pripravljajo tudi brezplačni ogled muzejskih razstav v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. LAŠKO - Kulturni center Laško bo praznovanje veselega dne kulture začel z današnjo predstavo gledališke skupine PD Vrhovo Žaba gleda&išče in uprizoritvijo Volilna kampanja ali nekdo te mora imeti rad. Ta veseli dan kulture bodo obeležili tudi v Muzeju Laško z dnevom odprtih vrat in ogledom vseh muzejskih zbirk in razstav. ŠENTJUR - Na ogled bodo vse muzejske zbirke. Devet muzejev in galerij bo sprejelo obiskovalce, po tematsko zelo različnih in zanimivih zbirkah pa jih bodo brezplačno popeljali številni strokovnjaki in dobri poznavalci razstavljenih predmetov. V Šentjurju si bo mogoče ogledati Muzej Južne železnice in Zaklade Rifnika, spominsko sobo New swing quarteta, Ipavčevo hišo in Galerijo Zgornji trg. Na Ponikvi bo vrata odprla Slomškova hiša, v Hotunjah spominska soba Blaža Kocena, na Planini pri Sevnici Etnološki zbirki Šmid in Kozjansko žari, na Žusmu pa muzejska zbirka Glažute. Dogajanje bodo popestrili še z Miklavževim sejmom, ki bo v šentjurskem Zgornjem trgu, ter z otroško igrano pravljico Babica zima v prostorih Razvojne agencije Kozjansko. Sobotni večer bo zaokrožil koncert ljudskih pevcev in godcev na Prevorju. Na njem bodo med drugim podelili priznanja Zveze kulturnih društev Šentjur. BS, ŠK, AD, BJ »Razumem mnogo, govorim malo« Tako pravi o poznavanju slovenščine šaljiva Grkinja, ki je v Celju za eno leto kot prostovoljka - Začelo se je z ločevanjem Slovenije in Slovaške »Slovenščina mi je všeč, čeprav ni lahka,« trdi Efi Kesanidou iz Soluna v Grčiji, ki deluje v Celjskem mladinskem centru kot prostovoljka že od januarja. »Kar precej razume,« je po skoraj enem letu zadovoljna koordinator-ka mednarodnih programov v MCC Sonja Majcen, ki je tudi Efijina koordinatorka. Temperamentna, vedoželj-na, zgovorna in šaljiva Grkinja si bo kot kaže Celje resnično zapomnila za vse življenje, saj se je tu v kratkem času zelo vživela ter našla veliko prijateljev. Slovenijo obiskuje po dolgem in počez, povzpela se je na dvatisočake, da o njenem delovanju v okviru projekta v Celjskem mladinskem centru ne govorimo. V ponedeljek so tako med drugim premierno predstavili Efijin petnajstmi-nutni video film o projektu Evropske prostovoljske službe iz programa Mladi v akciji, v katerega je vključena v Celju. Film, ki ga je pripravila na šaljiv način tako, da se lahko od srca nasmejiš, bo v prihodnjih dneh na voljo tudi na Youtube. V multimedijskem svetu je doma »Moje glavno delo v Celju je področje multimedijev. Pripravljam fotografske ter video posnetke z različnih delavnic in dogodkov v mladinskem centru, kar nato montiram,« je povedala za Novi tednik. »Drugo pomembnejše delo je, da skupaj s koordinator-ko Sonjo Majcen obiskujem osnovne in srednje šole ter predstavljam program Mladi v akciji, v katerega sem vključena,« je dodala. Od julija je imela veliko dela še z več kot tridesetimi mladimi iz petih držav, ki so bili v Celju v okviru mednarodne mladinske izmenjave. »Večinoma sem fotografirala dogodke med to izmenjavo, različne delavnice, ter pomagala pri koordinaciji, še posebej pri urejanju poti udeležencev v Celje ter nazaj domov,« se spominja male množice mladih. V okviru projekta Evropska Izdelujem in montiramo pohištvo po mri (različni dekorji) e izdelujem in prodajam masivno pohištvo informacije: 034264525 Oblakova ulica 34,3000 Celje www.cri.si Za premiero svojega filma v Celju, ki bo kmalu na ogled na portalu Youtube, je Grkinja Efi pripravila grške jedi. vas, ki vključuje osnovne in srednje šole, je v IV. osnovni šoli celo plesala. Med svojo predstavitvijo Grčije v besedi, sliki, glasbi in plesu je ob predvajanju pesmi o njenem domačem Solunu zaplesala ples s podobnimi koraki kot jih poznamo pri sirtakiju. Na dvatisočakih Prve podrobnosti o Sloveniji, ki jo zdaj odlično pozna, je slišala od slovenske študentke v Solunu, ki jo je naučila ločevati med Slovaško in Slovenijo. Tudi o lepotah Slovenije ji je veliko povedala. Za prostovoljski razpis, ki so ga pripravili v Celjskem mladinskem centru ter z njim seznanili organizacije po različnih evropskih državah, je izvedela Efi od svoje organizacije v Grčiji. »Seveda sem se najprej temeljiteje pozanimala o Sloveniji (in Celju) ter izvedela, da je zelo varna država, pa še njena narava me je prepričala,« se spominja odločitve za dolgotrajno bivanje na sončni strani Alp. V Celju so nato med 130 kandidati izbrali prav Efi iz Grčije, ki se je med možnostmi od dvomesečnega do enoletnega bivanja odločila kar za najdaljše. »Domotožja nimam, rada potujem v druge dežele, za »VSloveniji trenutno vsak, ki sliši, da sem iz Grčije, omeni grško finančno krizo. Če mi rečejo, ja vi ste pa tisti, ki jim dajemo denar, jim odgovorim, da ni od tega ničesar prišlo v moj žep. Morda je kakšnemu politiku,« se brani Efi. dalj časa. Večkrat pogrešam družino, Grčijo pa manj, saj rada spoznavam tuje države,« je odkrita. Slovenijo, kjer se bo njeno prostovoljstvo končalo sredi januarja, je spoznala skoraj do zadnjega kotička. Bila je od Pirana do Maribora ter od Bohinja do Krškega, udeležila se je med drugim ptujskega kurentovanja, Piva in cvetja v Laškem, da o hribih in gorah ne govorimo. »Najvišje sem bila na Raduhi in Velikem vrhu, ki meri 2.114 metrov,« se spominja slovenskega gorskega sveta. Večkrat je odšla v gore s slovensko prijateljico, ki je alpinistka. S prostovoljstvom čez planke Prostovoljstvo ji ni bilo tuje že doma, v milijonskem Solunu, drugem največjem mestu Grčije. Opravila je več tečajev Rdečega križa ter bila nato kot prostovoljka za dva meseca promotorka grške kulture na Daljnem vzhodu, v Maleziji, ki jo je navdušila. »Najbolj všeč mi je bilo, ker tam tri različne skupnosti živijo v sožitju,« se rada spominja države med Tajsko in Singapurjem. Slovenija je že tretja, zanjo tuja dežela, ki jo bo dobro spoznala, saj je bila nato kot študentka skoraj pol leta na Finskem. »Zelo rada imam Finsko, zelo varna je in odpravila sem se vse do Rovaniemija na severu, kjer domuje Božiček,« se z veseljem spominja evropskega severa Efi, ki je doma študentka računovodstva. V bližnji prihodnosti bo tako v Grčiji najbrž imela veliko opravka s financami. »Z delom v Celju sem zelo zadovoljna, saj je bil ta mladinski center že večkrat izbran za najboljšega v Sloveniji. Tudi mesto je zelo lepo, imam ga zelo rada. Ni premalo in ni preveliko, da bi lahko postala osamljena. Iz Celja je povsod blizu, tudi v Zagreb in Budimpešto, ki sem jo prav tako obiskala,« je povedala zgovorna Grkinja. BRANE JERANKO ZGODBE IZ KAMRE A^amra www.kamra.si Hum z gradom Tabor Hum, »laški Triglav« Hum, »laški Triglav«, hrib nad mestom, je ena izmed znamenitosti, na katero so Laščani zelo ponosni. Zgodba o njem je nastala na pobudo in v organizaciji Knjižnice Laško in je bila udejanjena na dveh večerih v knjižnici junija 2006 in oktobra 2007. Pri spletanju te zgodbe je sodelovalo veliko Laščanov, ljubiteljev in prijateljev Huma - in to daje vsebini, ki jo predstavljamo, še dodatno težo. Za čustveno nevpletene-ga opazovalca je Hum na prvi pogled povsem običajen hrib. Je pa zaradi svoje dominantne lege nad mestom, višine in pohodniške priljubljenosti simbol kraja. Za Laščane in tudi ostale, ki jim zleze pod kožo, pa je še več, je vir pozitivne energije in čarobnosti. Ali kot pravi Laščan dr. Tomo Korošec v uvodu v monografijo o Laškem: »Laško je treba najprej videti od zgoraj. So mesta, ki pustijo razkriti svojo dušo korak za korakom, od ulice do ulice ali s pogledom čez strehe s cerkvenega zvonika. A Laškega ni videl, kdor ga ni videl z vrha. Treba se je povzpeti v svitanje poletnega jutra na Hum, kopa-sti vrh strmo nad mestom. Kdor se potrudi sem gor in obrne hrbet soncu, ki ga bo pod meglo začutil nekje za Ojstrim, bo malo niže pred seboj ugledal šiljasta zvonika šmihelske cerkve, podobna Vir: Mesto v objemu voda, poplave v Celju v 20. stoletju, Zgodovinski arhiv Celje 2005. stari dvojambornici, zasidrani v meglenem morju.« Ob vsem napisanem je razumljivo, da ima Hum velik pomen že skozi vso zgodovino Laškega. Osrednjo vlogo je imel že na prvih znanih upodobitvah Laškega - Georg Matthäus Vischer v 17. st. - in na prvih razglednicah Laškega z začetka 20. st. Z ureditvijo poti na Hum se je od konca 19. stoletja ukvarjalo Olepševalno društvo. Hrib nad mestom je že od nekdaj buril domišljijo domačinov z iluzijo, da je vulkan, in z legendo o Divjem farovžu, spodbujal pa je tudi literarno, likovno in glasbeno ustvarjalnost. Hum pa je zelo zanimiv tudi z geološkega, gozdarskega, rastlinskega vidika in seveda kot izredno priljubljena izletniško-pohodniška točka. Naslednji teden pa nekaj besed o zanimivih pripovedih, ki jih je skozi svojo zgodovino »spletel« Hum. MATEJ JAZBINŠEK, Knjižnica Laško Pogled na Hum - »laški Triglav« OSREDNJA JIZNICA Celje Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. V predstavi igrajo Nina Rakovec, Blaž Setnikar, Rastko Krošl, Manca Ogorevc, Minca Lorenci, Igor Žužek, kot gostja Anica Kumer, David Čeh, Igor Sancin, Zvone Agrež, Mario Šelih in Bojan Umek. Pikica in Tonček Decembrska premiera v SLG Celje namenjena otrokom V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo nocoj (petek) ob 18. uri pre-mierno odigrali predstavo Pikica in Tonček, ki bo že tradicionalno v tem pred-novoletnem času namenjena otrokom. Gre za odrsko priredbo romana nemškega pisatelja in scenarista Eri-cha Kastnerja, ki je avtor številnih mladinskih uspešnic in eden najslavnejših nemških avtorjev za mladino v dvajsetem stoletju. Glavna junaka igre sta Pikica in Tonček, ona hčerka bogatega direktorja tovarne, on edinec bolne samohranilke. Ona ima vsega preveč, premalo pa ljubezni in pozornosti staršev, on prehitro odraste, saj mora finančno skrbeti za bolno mamo, nje- gov dom pa je kljub materialnemu pomanjkanju poln ljubezni in topline. Pikica in Tonček postaneta nerazdru-žljiva prijatelja, požvižgata se na socialne razlike in dobro vesta, da je v dvoje življenje bolj zabavno in enostavno. Upravnica gledališča Tina Kosi pred premiero poudarja, da gre za ambiciozno, zanimivo in aktualno predstavo, ki v središče ob prijateljstvu, ki preseže socialne razlike, postavlja zlasti prezaposlenost staršev, ki se ne ukvarjajo več z otroki. »Predstava bo dinamična, duhovita in barvita,« pravi. Avtor dramatizacije in režiser je Jaka Andrej Vo-jevec, za katerega je to prva režija v celjskem teatru. »Izhajal sem iz realistične osnove, v predstavo pa vpeljal elemen- te burleske, plesa, vodvila in muzikala, tako da bo to srečanje dveh svetov, bogatega in revnega, zabavno in privlačno za mlado občinstvo,« pravi režiser. Tudi nosilca glavnih vlog: Pikica - Nina Rakovec in Tonček - Blaž Setnikar se premiere veselita, zlasti zato, ker je mlado občinstvo iskreno, kritično in je že po odzivu med igro takoj jasno, ali je dosegla svoj cilj. »Veselim se otroške predstave, saj verjamem, da si v njej res lahko dam duška,« pravi Nina Rakovec. »Velik izziv je igrati za otroke. Prav radoveden sem, če me bodo sprejeli v vlogi otroka, praktično njihovega vrstnika,« dodaja Blaž Setni-kar. BRANKO STAMEJČIČ Foto: JAKA BABNIK Ne »šparajte« jezika V Celjskem mladinskem centru je na ogled razstava Kdor jezika špara, kruha strada. Na ogled so plakati, ki so prispeli na istoimenski nagradni natečaj, ki ga je pripravila Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Savinjska. V nagradnem natečaju so lahko s svojimi izdelki sodelovali učenci 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol z ročno izdelanim plakatom. Z njim so osnovnošolci razmišljali o jezikovni in kulturni različnosti, pomenu vseživljenjskega učenja in večjezičnosti Evropejcev. Nagradili so plakata Teje Leber, Klarise Tocko in Ane Božnik in plakat Sare Črepinšek ter Nine Borinc. Vse so iz Osnovne šole Vojnik, mentorica je bila Simona Šarlah. BS Za geje in lezbijke V Mestnem kinu Metropol v Celju se nocoj končuje celjski del že 27. festivala gejevskega in lezbičnega filma, ki je najstarejši tovrstni festival na svetu, že sedem let gostuje tudi v celjskem mestnem kinu. Festival je letos v Celje pripeljal tri filme, ki jih je bilo mogoče videti le ob tej priložnosti. Občinstvo si je tako lahko ogledalo španski film 80 dni, ki odkriva nepričakovana čustva, in danski film Bratovščina, ki govori o problemu mačističnega nasilja znotraj neonacistične skupine. Zadnji bo nocoj ob 20. uri na sporedu nemški film Romeos, ki pripoveduje o spremembi spola na občutljiv, a humoren način. BS GROFICA Opereta E. Kälmana m. r Premiera | ^ decembra 2011 I™ ob 19.30, Dom II. slovenskega tabora Žalec Ponovitve: 4. december ob 20.00 7. december ob 19.30 11. december ob 17.00 14. december ob 19.30 Vstopnice: TIC Žalec, 03 71 00 434, in kopirnica TOMI, Celje, 03 49 30 500 Celeia, Cilli, Celje Nova knjiga iz zbirke Starožitnosti - Mesto od prazgodovine do danes Knjiga Celeia, Cilli, Celje je prvo tovrstno delo zgodovinarja Damirja Žeriča. Zlati želod je začel nastajati v začetku novembra na delavnici v Likovnem salonu Celje, kjer so se ob ustvarjalnem procesu z umetniki družili stari in mladi. Zlati želod Premiera medgeneracijske risanke V zbirki Starožitnosti, ki jo izdaja Pokrajinski muzej Celje, je izšla nova, silno zanimiva knjiga z zgovornim naslovom Celeia, Cilli, Celje. Avtor, zgodovinar Damir Žerič je v njej strnjeno predstavil zgodovino mesta od prazgodovine do današnjih dni in tako povzel celotno zgodovino mesta. Knjigo so sinoči, na obletnico ko so bili Celjski grofje povišani v deželne kneze, javnosti predstavili v Osrednji knjižnici Celje. Posebna dragocenost nove knjige o Celju je, da z zelo strnjenim, a hkrati izredno berljivim tekstom ob številnih fotografijah in ilustracijah vodi bralca skozi prelomna obdobja mesta, pri čemer največ pozornosti daje novim odkritjem o rimski Cele-ii, novim ali še neobjavljenim dejstvom o mestu v srednjem veku, pa tudi mestu v obeh svetovnih morijah in njegovemu razvoju do danes. Pri tem se avtor osredotoča na celjske posebnosti - od nesreč kot so poplave in požari, ki so zaznamovali Celje, do drobnih ocvirkov, kot je na primer ta, da je v Celju največ delujočih društev v Sloveniji. Zdi se, da je prav strnjeni tekst, ki ne zahaja v nikakršna utemeljevanja ali razlage, ob imenitnih ilustracijah in fotografijah tisti, ki daje temu prvencu Damirja Žeriča posebno vrednost. »Knjiga je predvsem namenjena laični javnosti, je pa tudi odlična podlaga za nadaljnje raziskave posameznih, morda komaj omenjenih obdobij razvoja mesta. Namenjena je torej vsem generacijam, tudi tujim gostom, saj bo knjiga že čez nekaj tednov izšla tudi v angleškem prevodu,« pravi Žerič. Kot zgodovinar je imel ogromno dela. V prvem obdobju z zbiranjem virov, nato z opuščanjem manj pomembnega dogajanja. »Že v načrtu knjige smo se odločili za 72 strani, na katerih je več kot 170 fotografij in ilustracij in največ časa je zahtevalo prav iskanje in izbiranje slikovnega gradiva.« Celje je s to knjigo, imenitno jo je oblikovala Tina Pregelj Skrt, dobilo delo, kakršnega ima praktično vsako pomembnejše mesto v svetu - nekak hitri vodnik skozi zgodovino, delo, kakršnega iščejo tako domačini kot zlasti gostje. In delček mesta z nakupom te knjige odnesejo s seboj domov. Knjiga je izšla v tisoč izvodih. BRST Foto: SHERPA V Mestnem kinu Metropol so v torek pokazali kratki animirani film Zlati želod, ki je rezultat delavnice Pa ne spet risankeeee! Tridnevno delavnico so v začetku novembra izvedli v celjskem Likovnem salonu in jo pod vodstvom Andreje Džakušič in Simona Macu-ha zasnovali na medgene-racijskem sodelovanju. Člani skupine za samopomoč starejšim Iskrice so ustvarjali skupaj z mladimi in člani Društva likovnih umetnikov Celje. Ustvarili so petminutno animirano pravljico o prašičku, ki je, ko je našel in pojedel zlati želod, postal princ. Zgodbo je napisala vodja Iskric Željka Vovk, udeleženci delavnice pa so v vsega treh dneh izdelali like, jih s pomočjo umetnikov animirali in zvočno ter glasbeno opremili. Andreja Džakušič, ki jo zadnje čase posebej zanimajo projekti, ki so tudi družbeno koristni, pravi, da jo je na projekt napeljal položaj v mestu, kjer prebiva zelo veliko starejših, ki pa jih na kulturnih in družabnih prireditvah ni veliko videti. »S Simonom Macuhom sva zato izpeljala dva projekta. Prvega poleti, ko so starejši izdelali svoje avtoportrete in smo jih pokazali v muzeju novejše zgodovine, zdaj pa smo delovanje starejših povezali še s skupino otrok. V delavnici smo se veliko naučili drug od drugega. Največ dela je bilo s pridobivanjem zaupanja in iskanjem kontaktov. Ko je steklo, smo izpeljali tridnevno delavnico, zastavili zgodbo, razdelili vloge in se lotevali animacije, ozadij, zvoka ... Združili smo vse sile in znanja. Upamo, da bomo Zlati želod pokazali še kje, a še pomembneje kot ta risanka je to, kar se je zgodilo vmes, v procesu dela in razvijanju odnosov. Verjamem, da bomo z Iskricami sodelovali še naprej in da bo nastala nekakšna platforma, ki bo uporabna še za koga drugega,« je povedala Andreja Džakušič. Zlati želod je nastal v organizaciji Društva likovnih umetnikov Celje in v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje ter Mestnim kinom Metropol in je pravi kreativni dokaz medgene-racijskega sodelovanja, ki je mogoče in smiselno tudi v umetnosti. BRST Foto: GrupA Taktike preživetja Kruh je za umetnike trd, je skozi videoperformans sporočila Andreja Džakušič. V Likovnem Salonu Celje je v torek svojo novo video-instalacijo Taktike preživetja v okviru razstave Pripovedi v nastajanju predstavila Andreja Džakušič. V delu, ki ga sama imenuje raziskava, se avtorica loteva aktualnih vprašanj za umetnike. Kakšna je njihova družbena identiteta, loteva se neza-gotovljene socialne varnosti, neustreznega nagrajevanja dela, pomanjkanja institucij, ki jih pri njihovem delu podpirajo ter posledično nujnost samoorganizacije - predvsem v smislu zaščite pravic in izboljšanja položaja. Kot pravi sama, je po svoje zanimivo, da med umetniki najdemo priložnostne vodoinštalater-je, slikopleskarje, računalniške operaterje, prodajalce po telefonu, maserje, varuške, inštruktorje tujih jezikov, delavce v strežbi v barih in še kaj. »Povod za ta video je bilo povabilo Irene Čerčnik k sodelovanju pri razstavi Pogledi, ki jo organizira kostanjeviška galerija. V procesu tega projekta so predvideli sredstva za vse, razen za umetnike. To je bil povod, da sem izbrala umetnike, ki so povezani s tem prostorom ali so povezani z mano - domači iz našega okolja in tuji, ki so bili pri nas,« pravi Džakušičeva. Je torej usoda vizualnih umetnikov, da so revni in zapostavljeni? »Na nas je, da si izborimo boljši položaj. Če se primerjamo z vsemi ostalimi - glasbeniki, gledališkimi ustvarjalci in drugimi, smo glede plačil v najslabšem položaju. Na nas je torej, da prevzamemo pobudo in da se te reči začnejo urejati. Ne prelagamo vsega na družbo, za to res ni pravi čas. Upam pa, da bo ta video pridal k temu, da začnejo vsaj kustosi in ostali, ki so zaposleni v tem sistemu, o tem razmišljati kot o problemu.« BRST, foto: GrupA NE ZAMUDITE ... ... koncerta Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki bo v ponedeljek ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Gre za prvega iz nizov tradicionalnih prednovoletnih koncertov orkestrov celjske glasbene šole, na katerem bodo pihalci pod vodstvom Bernarda Beline izvedli dela Šostakoviča, Verdija, Adamiča, J. Straussa in Glavnika. Orkester je v zadnjih letih vedno presenečal z izborom sporeda, ki ni klasičen za tovrstne sestave in gotovo bo tudi tokrat tako. Kot solista se bosta predstavila pozavnist Mihael Šuler in trobentač Franc Kosem. Šuler je diplomiral v Freiburgu, se izpopolnjeval v Bernu in je večkratni nagrajenec različnih tekmovanj, veliko se ukvarja z baročno glasbo in je solopozavnist simfonikov RTV Slovenija. Kosem je dodiplomski študij zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval v tujini. Je prejemnik številnih priznanj in nagrad ter Prešernov nagrajenec Akademije za glasbo v Ljubljani. Je solo trobentač Orkestra Slovenske filharmonije. Vstopnina 5-8 EUR Zadnje letošnje dejanje Le še en krog je pred nogometaši letos v 1. slovenski ligi, ko bo Celje pričakalo Koper, Rudar pa bo gostoval v Mariboru. Strateg Velenjčanov Milan Duričic je po sobotni tekmi napovedal odstop in dvignil precej prahu, ki pa se je že polegel. Direktor Miran Jalušič ga je očitno prepričal, da ostane na velenjski klopi, zdi pa se, da je šlo zgolj za Duričičev manever, kako še bolj motivirati igralce in presenetiti v Ljudskem vrtu. Tisti, ki ga poznajo, pa sploh niso vzeli resno njegove grožnje glede odhoda. Koprčani so edini, ki so jih Celjani obakrat premagali v tej sezoni. Dvakrat so sicer padli tudi Domžalča-ni, toda v treh poskusih. NK Celje je imel izjemno negativno bilanco s Koprom v zadnjih letih, letošnja jesen pa je stvari obrnila na gla- so se v soboto zmagoslavno vrnili iz Domžal, zadnjo domačo zmago so zabeležili proti istemu tekmecu - »davnega« 24. septembra! Je napočil čas za novo veselje ljubiteljev nogometa na Celjskem? Tudi točka ne bi bila neuspeh. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA TimE LESTVICA 1.SNL Milan Duričic vo. Sprva je bilo 2:0 v Areni Petrol (Bezjak, Firer), nato pa v Kopru senzacionalnih 1:2 (Bezjak, Popovič). Varovanci Damjana Romiha MARIBOR 20 14 4 2 47:22 46 OLIMPUA 20 9 7 4 31:24 34 HIT GORICA 20 9 4 7 32:23 31 RUDAR 20 8 6 6 36:28 30 MURA 05 20 8 5 7 23:26 29 CEDE 20 7 4 9 27:28 25 LUKAKOPER 20 6 6 8 24:26 24 DOMŽALE 20 7 3 10 24:33 24 NAFTA 20 5 6 9 25:31 21 TRIGLAV 20 3 3 14 7:35 12 Ivan Firer je v Areni Petrol v 89. minuti postavil končnih 2:0, možnosti ponovitve pa zaradi poškodbe ne bo imel. Peti najboljši na Stari celini Kajakaška zveza Slovenije je v Celju podelila priznanja najboljšim v letu 2011. Pričakovano je najboljši mladinec Celjan Simon Brus, tudi peti najboljši mladi športnik Evrope. »Podelitev je bila v Sočiju, kjer so se zbrali evropski olimpijski komiteji in se dogovarjali glede organizacije zimskih olimpijskih iger leta 2014. Letošnje leto si bom zapomnil predvsem po sedmem mestu na članskem svetovnem prvenstvu, pa dveh zlatih medaljah, članski ekipni na EP in mladinski na EP. V mesecu februarju bom odpotoval v Avstralijo, kjer bo tekma svetovnega pokala. Aprila bodo izbirne tekme pred evropskim prvenstvom, svetovnega pa zaradi olimpijskih iger ne bo.« Brus je celo zmagal na članskem državnem prvenstvu. Med dobitniki priznanj je bil tudi njegov klubski kolega Martin Srabotnik. DEAN ŠUSTER Odslovili Trifunoviča, naslednik Sunara Pred izhodnimi vrati tudi Čohadarevic - Šentjurčani pred senzacijo Simon Brus pravi, da lahko vnovič premaga Petra Kauzerja, če se mu le posreči odlična vožnja. Košakova do stopničk Na zimskem odprtem absolutnem državnem prvenstvu je plavalka celjskega Neptuna Anemari Košak osvojila tretje mesto na 50 m hrbtno. Na dvakrat daljši razdalji je bila četrta. Aljaž Guzej je bil dvakrat peti, na 100 in 400 m prosto. Na mednarodnem mitingu S. Krševan v Zadru je bila Hana Firšt prva na 200 m mešano ter še trikrat druga. Jan Gerčer je osvojil tretje mesto na 50 m prosto. DŠ Košarkarji laškega Zlato-roga so s 66:53 na Polzeli dobili lokalni derbi s Hop-si, dan kasneje pa izgubili trenerja Rada Trifunoviča. Zamenjal ga je Ivo Sunara. Rado Trifunovič, ki so ga imeli igralci zelo radi, je imel z Zlatorogom podpisano triletno pogodbo. Po pogovorih z vodilnimi v klubu jo je moral sporazumno prekiniti. Trifu-novič si je sicer že v uvodu sezone pridobil kar nekaj sovražnikov, ki so mu po porazih njegovega mladega in neizkušenega moštva v Jadranski ligi metali polena pod noge. Namesto da bi mu stali ob strani in po odhodu organizatorja igre Robersona pripeljali katero od nujnih okrepitev, so mu obrnili hrbet. Z njim je bilo načrtovano dolgoročno delo, ki bo vključevalo razvoj mlajših igralcev. Ti so pod njegovo taktirko v prvih štirih mesecih dobili veliko priložnosti, predvsem pa že ogromno izkušenj. Da mu ni treba na sredin trening, je izvedel po telefonu ... Zdaj je v Tri lilije vstopil 52-letni Ivo Sunara, ki je med drugim kot igralec z reprezentanco Jugoslavije leta 1984 na olimpijskih igrah osvojil bronasto kolajno, leta 2000 pa kot trener Krke osvojil naslov državnega prvaka. Zlatorog bo vodil že na današnji tekmi Jadranske lige proti Hemofar-mu. Kakšna je razlika med Trifunovičem in Sunaro, je težko zapisati. Vendarle pa gre pri nasledniku zagotovo za enega izmed najbolj stro- Ivan Sunara gih trenerjev s težko roko, ki je do sedaj ni bilo ... Zakaj je bil Sunara v zadnjih mesecih brez službe, pa je že drugo vprašanje oziroma druga zgodba. V Sloveniji je nazadnje deloval v Heliosu, ko je prav tako zamenjal Tri-funoviča, a v sezoni 2009/10 ni preprečil izpada Dom-žalčanov iz Jadranske lige. Sunara v moštvu potrebuje dve okrepitvi, na kateri je že Trifunovič dolgo časa čakal, klasičnega centra in tudi dodatnega organizatorja igre. Razbremenil bi Daniela Vu-jasinoviča, ki praktično igra že vso sezono. Na izhodnih vratih naj bi bil Darko Čoha-darevič. Lokalni derbi zanimiv tri četrtine Pred zamenjavo na trenerskem stolčku so Laščani po dveh porazih v domačem prvenstvu (Maribor, Elektra) na Polzeli prišli do pomembne zmage. Tekma s Hopsi je bila tri četrtine odprta. Zlatorog je bil sicer tisti, ki je narekoval tempo, v zadnjih desetih mi- Rado Trifunovič nutah pa v prestavi višje in z zelo dobro igro v obrambi dokončno zlomil gostitelje. Znova je manjkal najboljši igralec Laščanov Vladimir Panic, ki je še vedno poškodovan, vrnili pa so se organizirani in zvesti laški navijači (Ultras Laško), ki so napovedali, da bodo odslej bučno navijali na vsaki tekmi. Pri Hopsih je bil najučinkovitejši Jasonn Hannibal, ki je dosegel 16 točk, njegov soigralec Uroš Godler pa je dejal: »Tekma je bila zelo napeta in zagotovo privlačna za gledalce. Trudili smo se po najboljših močeh, a gostje so bili boljši od nas. V ključnih trenutkih so zadeli nekaj ključnih metov za tri točke in polaganj.« Pri Zlatorogu je bil razigran Jure Škific s 15 točkami: »Rezerve ostajajo pri igri v napadu, a tudi to nam bo uspelo popraviti. Moram pohvaliti navijače. To je nepopisno. Res so nam pomagali in to potrebujemo tudi na prihodnjih tekmah. Zdaj je pred nami Hemofarm, ki je premagljiv. Gre za tipično srbsko ekipo. S takšno obrambo kot proti Hopsom in z malo boljšim napadom smo lahko konkurenčni. Upam, da nam bo uspelo.« 13 točk je dodal Luka Lapornik. Hopsi bodo v prihodnjem krogu DP gostovali pri Slovanu, Zlatorog bo gostil Škofjeločane. Žilavi Šentjurčani klonili po podaljšku Šentjur se je odpravil na gostovanje v Domžale, kjer proti Heliosu ni imel česa izgubiti in to se je poznalo tudi v igri, potem ko so se domači »rešili« šele po podaljšku. Ob polčasu so varovanci Damjana Novakoviča vodili kar za 11 točk, po rednem delu tekme pa je na semaforju kazalo 85:85. V podaljšku je bil Helios srečnejši in prišel do nepričakovano težko prigarane zmage. V dresu Šentjurja so trije igralci prečkali mejo dvajsetih točk. Ivan Držic jih je dosegel 25, po 22 pa Travis Nelson in Patrick Rembert. Šentjur bo prihodnji teden gostil Rogaško. MITJA KNEZ Foto: TimE KZS Unuk drugi v evropskem pokalu V Kranju je odličen nastop uspel Timu Unuku, članu Plezalnega kluba Laško, ki si je priboril drugo mesto med mladinci v skupnem seštevku evropskega pokala. Da gre resnično za zelo perspektivnega plezalca, je dokazoval vso sezono, saj je na posamičnih tekmah evropskega pokala osvojil drugo, tretje, četrto in peto mesto. Na svetovnem prvenstvu, ki je bilo v avstrijskem Imstu, je v konkurenci 85 tekmovalcev osvojil odlično 10. mesto. V tej sezoni je postal tudi skupni zmagovalec pokala Alpe Adria. Tudi v državnem prvenstvu je vse leto dokazoval dobro delo in si je pred zadnjo tekmo, ki bo v nedeljo v Kranju, že priboril naslov državnega prvaka. Svoj talent in potencial pa dokazuje tudi v skalnem plezanju, saj je postal najmlajši Slovenec s preplezano smerjo težavnosti 8c. Preplezal je smer Strelovod (8c) v plezališču Mišja peč na Primorskem. Tudi na tem področju prevzema vodilno vlogo v svetu med plezalci njegove starosti. Tim je star 15 let in obiskuje 1. letnik športnega oddelka na I. gimnaziji v Celju. Pravi, da vzornika nima, njegov trener pa je oče Franc, športni pedagog v OŠ Rimske Toplice. DŠ Nino Cokan s svojo ekipo. Izmučen, toda ponosen. Nino Cokan je »ultraman« Celjski triatlonec Nino Cokan se je udeležil 27. svetovnega prvenstva v triatlonu, tekmovanja ultraman na Havajih, kjer je dosegel svoj največji uspeh. Osvojil je odlično četrto mesto. Zmagal je Brazilec Alexandre Ribeiro, na tretji stopnički, mesto pred Co-kanom, pa je bil Slovenec Miro Kregar. Slovenija ima na ultramanu dve zmagi, v letih 2000 in 2001 je slavil Uroš Velepec, zdaj trener moške biatlonske reprezentance. Po prvem dnevu je Cokan, ko je bilo na sporedu plavanje in 145 km kolesarjenja, končal na petem mestu. Drugi dan so tekmovalci prekolesarili še preostalih 276 km, Cokan je bil s časom 16 ur in 13 minut na četrtem mestu, Kregar pa dve mesti za njim. Tretji dan je bilo pred tekmovalci 84 km teka. Cokan je dvakratno razdaljo maratona pretekel s časom 8:03:57, skupni čas vseh treh dni pa znaša 24 ur, 17 minut in 46 sekund, kar mu je prineslo skupno četrto mesto. »Sam sem nase tako ponosen, da bi lahko splezal do zvezd in nazaj, saj vem, kako trdo sem garal in kaj vse sem dal za ta rezultat,« je sporočil Cokan. DŠ PANORAMA KOŠARKA 1. SL, 8. krog: Hopsi - Zlatorog 53:66; Hannibal 16, Podvršnik 13, Sebič 7, Godler, Hohler 5, Vašl 3, Sviridov, Kobale 2; Škific 15, L. Lapornik 13, Omic 9, Brodnik, Vujasinovič 8, Mali 7, Čohadarevic 6, Helios - Šentjur 100:97; Darn-ley, Prepelič 23; Držic 25, Nelson, Rembert 22, Maric 13, Pelc 8, Primorac 5, Se-bič 2. 1. SL (ž), 8. krog: Athlete - Grosuplje 88:56; Oblak 18, Trebec 16, Gabrovšek 14, Ja-godič 12, Orozovic 10, Macu-ra 9, Bošnjak 5, Klavžar 4. ROKOMET 1. SL, 13. krog: Trimo - Celje Pivovarna Laško 27:30 (11:15); Sušin, Zarabec 8; Mačkovšek 6, Razgor, Žvižej 5, Metličic 4, Marguč, Toskic 3, Mlakar, Žuran 2. Pokal RZS, osmina finala: Cimos - Gorenje 27:21 (12:9); Krivokapic 9, Skube, Bom-bač 5; Melic, Bezjak 4, Medved, Dolenec, Cehte, Musa 3, Miklavčič 1. 1. SL, zaostala tekma 10. kroga: Celje Celjske mesnine - Piran 22:33 (17:12). ODBOJKA 1. DL, 9. krog: Maribor - SIP Šempeter 3:2. (MiK) KOLEDAR Petek, 2. 12. KOŠARKA Jadranska liga, 10. krog, Laško: Zlatorog - Hemoiarm (20). .KO/V, Sobota, 3. 12. KOŠARKA 1. SL, 8. krog: Rogaška - Maribor (19), Šoštanj: Elek-tra - Geoplin Slovan (20). 2. SL, 11. krog: Grosuplje - Terme Olimia (17.30), Jan-če - Konjice (19). 3. SL, 9. krog: Krško - Vrani (20). 1. SL (ž), 8. krog: Rogaška - Domžale (16.30). Jadranska liga (ž), 9. krog, Celje: Athlete - Voždo-vac (18.30). ROKOMET Pokal pokalnih zmagovalcev, prva tekma 3. kroga: Kehra - Celje Pivovarna Laško (19). Pokal EHF, 1. krog, povratna tekma: Valladolid - Gorenje (20). 1. B SL, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Kočevje (15). 1. SL (ž), 11. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje Celjske mesnine, Velenje - Naklo (19). ODBOJKA 1. DL, 10. krog, Murska Sobota: Panvita - SIP Šempeter (17.30). 1. DL (ž), 9. krog: Jesenice - Aliansa (19). Nedelja, 4. 12. NOGOMET 1. SL, 21. krog: Celje - Koper (15.45), Maribor - Rudar (16). ROKOMET Pokal pokalnih zmagovalcev, druga tekma 3. kroga: Celje Pivovarna Laško - Kehra (17). .com LcjUC5J Ccd Jo/>is\ ARENA PETROL 4. 12. 2011 ob 15.45 ■ ■^•'VrisSir >i vST'— issSiKswS^* ZA ŽENSKE VSTOP PROST m KARENA m m r^k 1 M lm ■ ^m F * PETROL M CINKARNA Nasmejte se. Snema vas občinski radar! V avtu nikar z ljubico - Pritožba zaradi »neupravičenega snemanja« zagotovo ne bi uspela Že nekaj časa na Celjskem kroži anekdota, da se je nek voznik, ki so ga pri prehitri vožnji posneli z radarsko snemalno merilno napravo, znašel v težavah, saj so v vozilu poleg njega posneli njegovo ljubico. Kdo ve, morda pa je res. Pretekli teden, ko smo spremljali delo občinskega redarja, ki na divjake preži ob določenih cestah, smo opazili, da bi se to tudi dejansko lahko zgodilo ... Da k prometni varnosti v Celju, Laškem, Štorah in prispevajo tudi občinski redarji, smo že poročali, odkar imajo nekatera pooblastila kot policisti. Torej vas lahko zaradi prehitre vožnje kaznujejo. Njihov radar po nastavitvi deluje samodejno, skrit je v osebnem vozilu. Naprava je povezana s prenosnim računalnikom, ki beleži in shranjuje fotografije, ter tako imenovano krmilno enoto, ki beleži hitrosti vozil. Blefirati se ne da, niti se ne da brisati kakršnih koli podatkov, torej usluge zaradi vez in poznanstev odpadejo! Samo v nekaj minutah, ko smo se z ekipo celjskih občinskih redarjev postavili na eno večjih prometnic, ob cesti Laško-Ce-lje, na Polulah, smo opazili, da je nekaterim voznikom malo mar, da je v neposredni bližini osnovna šola in s tem na cesti povečano število otrok. V desetih minutah je radar zaznal več kot deset prehitrih voznikov. Ti so na delu, kjer je omejitev 50 km/h, vozili tudi za 20 km/h več! Pri takšni hitrosti vozila otrok nima možnosti preživetja, če voznik trči vanj. Kdo so bili ti divjaki, bodo izvedeli te dni, ko jim bodo redarji domov pošiljali obvestila ... Sodniško oko Čeprav so fotografije, ki jih ustvari radarska merilna naprava, kvalitetne, pa je osnovni podatek pri teh meritvah registracija vozil. »Na podlagi teh številk kot uradne osebe pridobivamo podatke iz uradnih evidenc,« nam razloži Matej Založnik, vodja občinskih redarjev Žalcu. To so informacije o lastniku vozila, ki dobi domov obvestilo o storjenem prekršku. Fotografija pa dobi svoj pravi pomen v postopku pred sodiščem, v kolikor se denimo lastnik vozila na kazen pritoži in v pritožbi zatrdi, da v času prekrška za volanom svojega vozila ni bil on. Takšna situacija je lahko tudi neugodna, če zadeva pride na sodišče, od koder lastnika vozila pozo-vejo na zaslišanje. Sodniško oko nato presodi, ali je oseba na zaslišanju tudi dejansko oseba na fotografiji. Zaplet bi lahko nastal, če bi taista oseba imela dvojčka ... »Se je pa število pritožb v zadnjih letih zelo znižalo, letos jih je bilo glede na število vseh prekrškov zaradi prekoračitve hitrosti okoli 8 odstotkov. Največkrat pa v pritožbah navajajo ravno to, da za volanom niso bili oni in da vozilo pač uporablja več ljudi. Ampak vemo, da to skorajda ni res. V primeru takšne pritožbe mora lastnik vozila v skladu s predpisi natančno dokazati, da ni vozil on,« razlaga Založnik. Verjetno mora tak pritožnik navesti, kje se je v času prekrška nahajal in morebiti imeti še kakšno pričo, ki bi njegove navedbe potrdila. Če gre za službeno vozilo, redarji o prekršku obvestijo podjetje in od vodilnih zahtevajo podatke o tem, kdo je vozil avtomobil v času prekrška. Podjetja ponavadi te podatke izročijo redarjem, če tega ne storijo, pa redarji kazen izrečejo odgovorni osebi podjetja. Vodja službe za občinsko redar-stvo pri Medobčinskem inšpektoratu MOC Matej Založnik Mimo šole s 100 km/h Delo redarjev se nekoliko razlikuje od policije. Kako to v praksi izgleda? Policisti lahko ustavljajo vozila z namenom ugotavljanja kršitev, torej nekoga ustavijo, preverijo, ali je pripet z varnostnim pasom, ali ima zimske pnevmatike in podobno. Redarji takšnih pooblastil nimajo, lahko pa bi voznika tudi ustavili, če bi zaznali kršitev cestnih pravil in ga legitimirali ter kaznovali. Lahko bi izdali kazen, če bi radar poleg prevelike hitrosti na fotografiji zabeležil tudi prehitevanje čez polno črto. Še vedno pa so redarji v navezi s policijo, kar pomeni, da jim pravočasno sporočijo podatke o kršitelju, ki ga policija nato izsledi. Dobro sodelovanje s celjskimi policisti je potrdil tudi Založnik. Tudi podatki redarjev kažejo, da vozniki na Celjskem radi pritisnejo na plin. Kar 57 odstotkov vseh prekoračitev hitrosti (podatki se nanašajo samo na meritve, ki jih izvajajo redarji, ne policisti), ki so jih zaznali od avgusta leta 2009 (ko so začeli z meritvami) do danes, je takšnih, da so vozniki vozili do 10 km/h več od dovoljene hitrosti. Več 60 km/h. Za šolarja, ki bi v tistem trenutku nepazljivo prečkal cesto, ta hitrost pomeni hude poškodbe ali celo smrt. Ko se občinski redar Dušan Mraz s tem vozilom ustavi na določeni lokaciji, se na nekaterih radijskih postajah že pojavijo obvestila, kje je radarska kontrola. Tovrstna obvestila so dvorezen meč. Ob tem, da morda res upočasnijo promet na tem delu, hkrati omogočajo divjakom, da se kazni venomer izognejo ... kot tretjina vseh kršiteljev pa je imela tako težko nogo, da je vozila tudi do 20 km več od dovoljene hitrosti. Povprečna hitrost vseh do zdaj z občinskim radarjem izmerjenih kršiteljev pa je 60 km/h. Takšne hitrosti se na prvi pogled morda ne zdijo prevelike, vendar je treba upoštevati, da redarji merijo hitrost predvsem v naseljih in v bližini šol ter vrtcev. Podatki iz različnih raziskav kažejo, da je trk z vozilom pri hitrosti 50 km/h za pešca enak padcu z višine 10 metrov! Samo 10 km/h prekoračena hitrost pomeni tudi 20 odstotkov večjo verjetnost za prometno nesrečo ... Pred- stavljate si le, da so v Celju ob eni izmed osnovnih šol v naselju kaznovali divjaka, ki je vozil več kot 100 km/h. Usposobljeni Vsak občinski redar ima za seboj izobraževanje in usposabljanje, preizkus znanja nato opravljajo še vsaka tri leta. Tudi za delo z radarsko merilno napravo je občinski redar usposobljen. In za vse tiste, ki bi v pritožbah navajali, da radarji niso ustrezni za takšne meritve: vsak merilnik hitrosti ima certifikat za dobo 10 let, ki se kasneje obnavlja, ter potrdilo o skladnosti s predpisi. To potrdilo velja za obdobje enega leta, nato ga pregledajo na Uradu za meroslovje RS in izdajo novo potrdilo, v kolikor naprava deluje brezhibno. In ker so pritožniki z vsemi »žavba-mi« namazani, je nemogoče pričakovati, da bi sodišče prikimalo vozniku, ki bi se skliceval, da ga radar ne bi smel fotografirati, češ da je fotografiranje brez privolitve ali opozorila nedovoljeno. 138. člen Kazenskega zakonika govori o »neupravičenem slikovnem snemanju«. Merjenje hitrosti divjakov na cesti zagotovo ni »neupravičeno« . SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Saj gre za varnost otrok! Eden izmed večnih problemov (pa ne le v Celju) je parkiranje pred osnovnimi šolami in vrtci. Ker se staršem tudi večno mudi, vsi pa bi z vozilom najraje zapeljali čisto pred vrata, morajo redarji spremljati stanje, ko starši zjutraj pripeljejo otroke v šole ali vrtce. »Zgodi se, da otroci niso pripeti ali niso pripeti pravilno. Naše delo ne pomeni polnjenja državnega proračuna, da ne bo kdo razumel narobe, saj staršem izrekamo opozorila in jih na tak način ozaveščamo. Saj gre za varnost njihovih otrok,« pravi vodja občinskih redarjev MOC Matej Založnik. Oktobra in novembra so bili redarji na delu že od šeste ure tudi zato, da so kdaj opozorili ali kaznovali voznike, ki parkirajo na parkirnih mestih, ki so posebej označena za starše, ki lahko na njih pustijo vozila le za nekaj minut, da odložijo otroke. NOVI TEDNIK VOLITVE 2011 15 Volilno odštevanje Volilna kampanja se danes zaključuje. Opolnoči v noči na soboto, 3. december, se namreč začne volilni molk, ki daje vsem volivcem še zadnjo priložnost, da v miru razmislijo, pretehtajo volilne programe in se dokončno odločijo, komu bodo dali svoj glas. K tej odločitvi bi radi pomagali tudi v uredništvu Novega tednika in Radia Celje. Tako smo s šestimi predsedniki strank, ki jim javnomnenjske raziskave napovedujejo najboljše volilne rezultate, pripravili javno soočenje, drugi del vsebinskih povzetkov razprave pa objavljamo v tej številki Novega tednika. K sodelovanju smo povabili tudi deseterico drugih političnih strank, ki sodelujejo na volitvah. Pozvali smo jih, naj na naših mnenjskih straneh z vami delijo svoja ključna programska izhodišča. Zaradi omejenega prostora, ki ga imamo na voljo, so si v strankah po svoji presoji izbrali področje, za katerega mislijo, da bi prav njihov pristop k urejanju zadev prinesel odločilen preboj za izhod iz krize. Že v prejšnji petkovi številki časopisa smo objavili prispevke, ki so jih pripravili v parlamentarnih strankah LDS in Zares ter izven parlamentarnih TRS, NSi in Zelenih Slovenije. Danes objavljamo še stališča parlamentarne SNS ter izven parlamentarnih Stranke enakih možnosti Slovenije (SEM-Si), Demokratične stranke dela (DSD), Gibanja za Slovenijo in SMS-Zelenih. Uredništvo Prihodnost na štirih stebrih Za zeleni preboj Nestrankarski župani in županje ter predstavniki civilne družbe, gospodarstva, sveta športa in kulture, strokovnjaki in inovatorji smo se združili v Gibanje za Slovenijo in predstavljamo naš program za izhod iz krize, ki temelji na štirih stebrih. Stabilen bančni in finančni sistem - ustanovili bomo banko za slaba posojila, ki bo nase prevzela slabe terjatve bank; v njenem portfelju bodo tudi nepremičnine, ki bodo ponujene trgu. Dokapitalizirali bomo državne banke oz. poiskali strateške partnerje zanje; vzpostavili mehanizme za finančno disciplino in spoštovanje plačilnih rokov, podobno kot je že bil SDK. Čim prej bomo vzpostavili pravni okvir za pravično obdavčitev nepremičnin (nepremičnina, kjer prebivamo, bo neobdavčena); izdali bomo nove državne obveznice za zagon državnih naložb (3. razvojna os) ter uravnotežili državni proračun. Inovativen razvoj gospodarstva, obrti, podjetništva in kmetijstva - odprli bomo nova delovna mesta in javna dela (s spodbudo in olajšavami delodajalcem, da se zmanjša brezposelnost); čim prej bomo zgradili 3. razvojno os, drugi tir Luke Koper in sodobno železniško omrežje; podpirali bomo gospodarstvu prijazne inovacijske programe in spodbujali raziskave ter razvoj. Odkupili Za temelje lastno delo in znanje Temelj socialne varnosti vseh državljanov mora biti delo in ustrezno plačilo, ki pa mora biti dovolj visoko, da vsakomur omogoča dostojno življenje. Urejeno in stabilno delovno okolje, možnost trajnega razvoja in napredka, stanovanjska preskrbljenost in možnost ustvarjanja zasebnega življenja so ključnega pomena. S temi mehanizmi mora država stimulirati nadarjene in perspektivne mlade kadre. Posebno skrb bomo namenili našim najmlajšim in jim omogočili varno in brezskrbno otroštvo in mladost ter brezplačno obiskovanje vrtcev in šol. Zdravje je ena najpomembnejših vrednot, zato bomo vsem državljanom zagotovili enako dostopnost do zdravnikov in enako kakovostno obravnavo. Zdravo okolje, varno podnebje, čista voda in zrak ter preskrba s hrano in osnovnimi surovinami so naše prednostne naloge. Spodbujali bomo rabo tistih virov, ki se učinkoviteje obnavljajo in imajo manjše negativne učinke na zdravje, okolje in varnost ljudi. Velik poudarek bomo namenili ohranjanju narave in sonaravnemu gospodarjenju. Zavzemali se bomo za bistveno povečanje deleža prehrambne samooskrbe. Poskrbeli bomo za tehnološki razvoj lesno predelovalne dejavnosti ter prepovedali proda- SMS-Zeleni - Stranka mladih - zeleni Evrope smo moderna, odgovorna in evropsko usmerjena stranka. V slovenski prostor prinašamo zeleno politično alternativo, ki skozi premišljen program za drugačno, zeleno in socialno politiko zagovarja demokratično in trajnostno naravnane interese človeka ter narave. Smo za zeleni preboj, za mlade in zelene. Kot ustanovni člani Evropske zelene stranke, ki povezuje zeleno politiko v močno politično alternativo v Evropi in Evropskem parlamentu, smo se povezali tudi z mnogimi domačimi strokovnjaki, aktivisti in somišljeniki. Na volitvah bo na naši listi z nami nastopila koalicija povezanih strank Demokratske stranke Slovenije, Zveze za Primorsko, Zelene koalicije in Krščanskih socialistov Slovenije ter veliko vidnih posameznikov. Skupaj smo izbrali strokovne, načelne, neomrežene in osebnostno zrele ljudi, ki bodo v slovenskem parlamentu zastopali interese utišane večine. V volitve in poslanstvo vstopamo s skupno vizijo, strnjeno v predlogu za prehod v zeleno, družbeno odgovorno, trajnostno in uspešno družbo za vse. V volilnem programu je opisana strategija in predstavljeni konkretni načrti ter rešitve. Naš program izhaja iz preverjenih predpostavk Evropske zelene stranke in zelene politike, kot je Novi zeleni dogovor, vsebinsko pa je skrbno in premišljeno prilagojen slovenskim razmeram. Naše delovanje v državnem zboru bo temeljilo na štirih stebrih, imenovanih zelena in traj-nostna usmeritev; mladi in socialna pravičnost za vsakogar; družbeno odgovorna in pametna ekonomija ter prava demokracija. Sloveniji ponujamo pravo politično alternativo za obrambo javnega interesa in vztrajanje na pravni in socialni državi. Del volilnega programa predstavlja Akcijski manifest za izhod iz družbene krize, ki ga je uredil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS in predsednik Zelene vlade, strokovnega organa, ki kritično spremlja in komentira delovanje vlade in države. Zajema opis stanja, vzroke za krizo in rešitve za izhod iz družbene krize. Naša konkretna stališča in cilji v prihajajočem mandatu so: zelena delovna mesta; reforma pokojninskega sistema in univerzalna pokojnina; gradnja neprofitnih stanovanj in zemljiška politika v javnem interesu; stoodstotna odvisnost Slovenije do 2050 od obnovljivih virov energije; ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; univerzalni temeljni dohodek; brezplačno šolanje in brezplačni vrtci; policentrični razvoj Slovenije in odločen boj proti korupciji z učinkovito pravno državo. SMS-Zeleni bomo viške kmetijskih pridelkov in tako povečali samooskrbo Slovenije. Učinkovit javni sektor - reorganizirali bomo celoten sistem javnega sektorja s pre-razporejanjem javnih uslužbencev brez odpuščanja. Poenostavili bomo postopke za sprejem OPN in pridobivanje gradbenih dovoljenj ter skrajšali upravne postopke. Tako bomo postavili temelje državljanom prijazne države. Pripravili bomo programe in projekte za učinkovito pridobivanje nepovratnih sredstev iz EU-skladov; zmanjšali kazni za prometne prekrške; z vsemi reformami (pokojninsko, zdravstveno in ostalimi) bomo v prvi fazi izhoda iz krize počakali. Delovali bomo z roko v roki s socialnimi partnerji, borili se bomo proti privatizaciji bolnišnic in zdravstvenih domov. Zakonodajo želimo spremeniti po meri ljudi, zato bomo poskrbeli, da se bo v državnem zboru slišal glas slovenskih občin. Finančni nadzor in finančna policija - združili bomo vse nadzorne inštitucije v inštitucijo skupnega finančnega nadzora in poskrbeli za učinkovito sodelovanje s finančno policijo za vzpostavitev finančne discipline. Učinkovito bomo izvajali zakon proti tajkunom in s tem premoženjem napolnili pokojninsko in zdravstveno blagajno. Gibanje za Slovenijo Uveljavitev slovenskih interesov Zagovarjamo uveljavitev slovenskih interesov - ekonomskih, kulturnih in političnih; zato, ker hočemo biti svobodni državljani svobodne države; ker sta država in njeno premoženje naša neodtujljiva last. Slepo sledenje tujim ekonomskim in političnim interesom nam je tuje. Blaginja, primerno okolje za bivanje in mir so naši skupni cilji. Celostni pristop, ki ga poimenujemo 3E, je potreben, če se lotevamo reševanja krize, ki je ekonomska, ekološka in etična. Med našimi programskimi smernicami imajo pomembno mesto: ponovna vzpostavitev ekonomske samooskrbe, pravična delitev ustvarjene vrednosti in kakovostno življenje za vsakogar po načelih odgovornosti, solidarnosti in dostojanstva. Zavzemamo se za samooskrbo na področju prehrane, industrije končnih izdelkov in energije! Lokalnim skupnostim je treba nameniti spodbudo za obnovitev domače pridelave hrane. Kmetijska in prehrambna industrija je od leta 1985 padla z nekdanjih 80 odstotkov na samo še 30. Gospodarstvo se mora nujno in takoj spet usmeriti na tiste proizvode, ki jih potrebujemo, in smo jih hkrati sposobni sami izdelati. Ne kupujmo tujih, zato ker so cenejši. Kajti kdo jih bo kupoval, če ostanejo ljudje brez dela in dohodkov? Če ne bomo imeli lastnih tovarn in kapitala, ostanemo navadni mezdni delavci in na koncu sužnji. V stranki SEM-Si smo prepričani, da je de-kriminalizacija konoplje pomembna razvojna priložnost za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, zato vas prosimo, da našo pobudo resno obravnavate. Kaj lahko pomeni konoplja? Proizvodnjo, ki nadomesti potrebo po fosilnih gorivih, ki ne bi onesnaževala zemlje. Uporablja se v zdravstvene namene, za kono-pljino olje, v kozmetični in tekstilni industriji, je dober izolacijski in gradbeni material, v pre-hranske namene, v avtomobilski industriji ... Je pomembna za prehod na bio predelavo v zgodbi za prestrukturiranje kmetijstva. Vzpodbuja gospodarski razvoj, s tem pa poskrbi za dvig konkurenčnosti kmetijstva. Tako bodo ustvarjena nova delovna mesta v različnih panogah. Pridelava in predelava konoplje lahko nudita nove priložnosti, ocenjujemo, da gre za 5.000 novih delovnih mest. Vzpodbudila bi proizvodnjo in potrošnjo ter dvignila ekološko zavest. Lahko nam utrdi lokalno, materialno in finančno samostojnost. Električno energija se lahko pridobiva: v hidroelektrarnah, za kar imamo še vedno dovolj neizkoriščenega potenciala; z izkoriščanjem vetrne energije in sončne energije. SEM-Si, Stranka enakih možnosti Slovenije Pravna in socialna država jo slovenskega lesa kot surovine. Gospodarska prihodnost mora biti zgrajena predvsem na lastnem znanju in delu, vstopanje tujega kapitala pa mora biti odprto in olajšano, vendar urejeno s slovenskim pravnim redom. Pri razvijanju gospodarstva bomo dali prednost tistim dejavnostim, ki prinašajo manjša tveganja za zdravje in varnost ljudi ter zmanjšujejo negativen vpliv na okolje. Prednostno bomo podprli tista področja gospodarske rasti, ki bodo ustvarila več trajnih delovnih mest in višjo dodano vrednost. Gospodarsko rast in razvoj bomo zagotavljali ob zmanjšanju materialne proizvodnje in porabe energije ter se zavzemali za programe, ki omogočajo ohranjanje zelene narave, razvoj turizma, drobnega gospodarstva in ekološkega kmetijstva. Trenutni položaj v Sloveniji ni rožnat, vendar menimo, da je mogoče storiti veliko, da bi nam vsem skupaj zagotovili svetlejšo prihodnost. Doslej smo v SNS že dokazali, da znamo in zmoremo odpirati in reševati prava vprašanja. Naša stranka je bila, je in bo tudi v bodoče vest parlamenta in tudi celotnega političnega prostora, zato je njena navzočnost nujna in še kako potrebna. Zdaj je čas, da s svojim glasom na volitvah vplivate na prihodnost. SNS, Slovenska nacionalna stranka Da bi država lahko delovala, potrebuje trdne pravne temelje. To pomeni okrepitev nadzornih inštitucij in tožilstva ter zakonodajo, ki bo povečala njihove pristojnosti in s tem zagotovila pravičnejšo in bolj razvidno porabo proračunskih sredstev. Z njimi je treba povečati delež delovnih mest, ki zmanjšujejo pomanjkanje javnih storitev na področjih varstva državljanov, predvsem tistih z manj možnostmi, na področju varstva narave, predvsem pa naložb v razvojno naravnana podjetja. Z ustanovitvijo državnega sklada za razvoj socialnega podjetništva ter z uvedbo državnega režijskega obrata bi uvedli javna dela za izvajanje državnih naložb v državno infrastrukturo, prav tako pa tudi na področju javne skrbi za najmlajše in onemogle. Tako bi zaposlili večino brezposelnih delavcev s področja gradbeništva in drugih panog. V sodelovanju z občinami bi vzpostavili inkubatorje za podporo javnim službam kot obvezni del podjetniških inkubatorjev, saj vsaka občina razpolaga s praznimi objekti in se spopada s pomanjkanjem sredstev za obnovo in podporo javnih del oz. delovnih mest v gospodarstvu, nevladnih organizacijah in kmetijstvu. S potrebnimi vsebinami bi učinkoviteje zagotavljali dolžno skrb in pomoč državljanom, obnavljali občinsko in državno lastnino, reševali stanovanjske stiske, ohranjali poseljenost, razvoj delovnih mest in posledično gospodarsko rast. Pogoj za socialno državo je tudi pravica do samooskrbe, zato spodbujamo razvoj zapo-slovalnih programov, usposabljanj s področja ekoloških kmetijskih dejavnosti in ohranjanja strateških virov. Uvedli bi obvezno pripravništvo za vse, ki pridobijo poklic, in delodajalcem omogočali podporo v znižanih dajatvah za zaposlenega pripravnika ter s tem povečali zaposlenost in zaposljivost. Delo je pravica, ki pripada vsem dela sposobnim in zmožnim, dajatve iz naslova zaposlitve pa morajo zagotavljati tudi pravice do zdravljenja, nujnih medicinskih pripomočkov in programov delovnih usposabljanj. Prav tako je treba zagotavljati pravico do brezplačnega šolanja vseh šoloobveznih v javnih zavodih in pravico do udeležbe delavcev na dobičku. Spodbujamo razvoj novih možnosti za povečanje delovne učinkovitosti posameznikov, javnih in državnih služb, predvsem pa mladih, na katerih stoji svet. Zahtevamo spoštovanje pravic delavcev, delodajalcev, študentov in kmetov. DSD se zavzema za okrepljeno spoštovanje državljana, delavca, delodajalca, študenta in slovenskega kmeta. DSD, Demokratična stranka dela Povezani s Savinjsko regijo - Erjavec že drugič kandidira v Žalcu, Janša si je celo družino ustvaril v Velenju ... Soočenje - za danes in jutri Slovenije Od prsta v medu do čakalnice evropskih bolnikov - O poplavni varnosti, energetiki, reformah in viziji Tokrat objavljamo drugi del zapisa s soočenja predsedniške šestice, ki jo je naša medijska hiša pripravila 16. novembra letos v Celjskem domu. Minuli teden so predsedniki strank - Janez Janša (SDS), Borut Pahor (SD), Karl Erjavec (Desus), Gregor Virant (Lista Virant), Zoran Jankovic (Pozitivna Slovenija) in Radovan Žerjav (SLS) spregovorili o stanju v državi, tudi decentralizaciji. Za današnjo številko NT smo povzeli njihove razmisleke in napovedi, ki so nekoliko bolj gospodarsko in lokalno obarvane. Predsedniki strank, ki so sodelovali na soočenju, so odgovarjali tudi na nekatera vprašanja bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje. Dolgotrajni postopki za zagotavljanje poplavne varnosti Janša: Lahko se sprašujemo, kako je mogoče, da postopki trajajo po 20 let. Ni pa dileme, da to ni dobro. Naš namen je popolna reorganizacija tega, kar se imenuje ministrstvo za okolje in prostor - gre za odpravo vseh nepotrebnih ne samo faz v odločanju, temveč tudi tistih, ki pri tem sodelujejo. Če gre za vprašanje poplavne varnosti neke pokrajine, bi veljalo prepustiti poteze lokalni ravni, da ne bi čakali na odločitve v Ljubljani. Erjavec: Leto dni sem se s tem ukvarjal in nisem mogel verjeti, s kakšnimi težavami in ovirami sem se srečal. Gre za zelo zahtevne postopke, zato menim, da jih je treba poenostaviti. Če govorimo o suhih zadrževalnikih, je vsak zgodba zase, saj je treba pridobiti vsa soglasja. Je pa res, da stroka pri tem služi velike denarje. Pahor: Glede zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini je bil v tem mandatu storjen korak naprej. Se pa strinjam, da so postopki na Mopu izredno zapleteni. Skušam tudi razumeti, zakaj, deloma pa ta kompliciranost služi temu, da imajo uradniki kaj početi. Sedaj že spreminjamo zakonodajo, ki poenostavlja postopke, da bo lažje umeščanje v prostor. Virant: Problem je treba rešiti celostno, ne parcialno, da si občine ne pošiljajo vode nizvodno, kot je bilo včasih. Čimprej bi bilo treba sprejeti državni prostorski načrt za suhe zadrževalnike, umestiti v prostor ukrepe, ki jih je navedla stroka, tudi predvideti odškodnine. Mimogrede, če pride do poplave, to govorim iz lastnih izkušenj, mora biti komanda v rokah enega človeka. Kateri so trije prioritetni projekti v Celju? Pahor: »Že eden je dovolj in to nadaljevanje projekta 3. razvojne osi. Prosil bi vse, ki ste iz Celja in Velenja, da dose-žete konsenz, kje bo priključek, v Arji vasi ali Šentrupertu. Pri tem projektu smo že daleč, seveda če ne bo prišlo do prevelikih razhajanj glede priključka. Mi bomo pomagali vam, vi pa pomagajte nam.« TO Jankovic: Zagotavljam, da bomo v letu 2012 sprejeli vse DPN za protipoplavne ukrepe in jih začeli izvajati. Iz izkušenj vem, da je bilo v Ljubljani petkrat več stroškov po poplavi, kot bi stali protipoplavni ukrepi. Verjetno je v drugih delih Slovenije enako. Žerjav: Pri umeščanju v prostor so si nekateri vzeli pristojnosti, ki jim ne gredo. Zato trdim, da morajo o tem odločati tisti, ki se s tem ukvarjajo. Tudi če bi želeli napisati zakonodajo, da se v tej državi nič ne sme zgraditi, upam, da je ne bi mogli napisati. Tudi veljavno zakonodajo bo treba spremeniti, saj je nemogoče, da v gospodarstvu po več let čakajo na gradbena dovoljenja. Po potopu celotnih panog (gradbeništvo) je zdaj osrednje vprašanje, kako presekati sivo ekonomijo in plačilno nedisciplino. Virant: »Dokler je bila v Sloveniji ena plačilna agencija in je ves plačilni promet šel preko SDK in kasneje APP, plačilne nediscipline ni bilo. Naš načrt je vzpostaviti enotno evidenco. Siva ekonomija obsega 27 odstotkov BDP, če bi jo uspeli polovico obdavčiti, bi prišlo v proračun od 500 milijonov do ene milijarde evrov letno. Kako to narediti? Spoenostavitva-mi in olajšavami nameravamo ljudi pripraviti do tega, da bodo davke plačevali, po drugi strani pa davčne utajevalce krepko priviti.« Blok 6 in energetika kot »zlato jajce« Janša: Dejstvo je, da energijo vsi potrebujemo. Slovenija ima veliko dobrih strokovnjakov, ki so izračunali potrebe po energiji. No, izračunali so še, da se da z energijo tudi varčevati. Ob najbolj optimalnih izračunih še vedno potrebujemo naložbo v Šoštanju ter podaljšanje obratovanja in drugi blok v nuklearki. Pri bloku 6 ni vprašanje gradnja da ali ne, temveč cene, ki se vsak dan viša. V času naše vlade je projekt stal 600 milijonov, sedaj se naložba vrti okrog 1,3 milijarde evrov. Meni še ni nihče pojasnil, zakaj ta skok v ceni. Erjavec: Slovenija mora biti energetsko samooskrbna, ker brez tega ne bo gospodarskega razvoja. Električna energija je ključ za nadaljnji razvoj. Blok 6 je treba podpreti, vendar pa je treba opraviti revizijo projekta. Končno tretjino elektrike dobimo iz termoelektrarn, pri čemer igra Teš veliko vlogo. Hkrati pa imamo velike rezerve tudi v vodni energiji, bogati smo z lesno maso, termalna voda je premalo izkoriščena, tudi sončne celice so možnost. Pahor: Eden od razlogov, zakaj so mnogi proti temu, da Agencija za upravljanje kapitalskih naložb ostane, je dejstvo, da politika nima več prstov v kozarcu z medom, ko gre za energetiko. Razumem, zakaj nekateri želijo, da se znova vrne moč v vlado oziroma ministrstva, medtem ko se sam, kar se ... Virant predava izrednim študentom javne uprave v Žalcu, Pahor je reg agencije tiče, zavzemam za obstoječe stanje. Torej, da AUKN še naprej ostane in upravlja, česar se je dobro lotila. Kar se bloka 6 tiče, zadnji sklepi vlade že zavezujejo lastnike in investitorje, da po ponovnem finančnem pregledu povedo, zakaj stroški investicije naraščajo in kako bi jih oklestili. Naložbo je treba dokončati, ne samo zato, ker je cenovno šla predaleč, temveč ker ta vir energije potrebujemo. Virant: Maksimalno spodbujanje alternativnih virov in učinkovita raba verjetno nista dovolj za dolgoročno rešitev oskrbe z električno energijo. Diskusija o bloku 6, če se ustavi ali nadaljuje, verjetno ni več relevantna, ker je bilo veliko že vloženega denarja, podpisane so pogodbe ... Eno ključnih vprašanj bo vprašanje nuklearne energije. Tu pa je naše stališče, da tega vprašanja nobena vlada ne sme rešiti sama. Če katero, potem je treba pred ljudi postaviti to vprašanje. Vlada mora odgovorno prikazati vse podatke, zavzeti jasno stališče, potem pa naj ljudje odločajo na referendumu. Jankovic: V naslednjih 20 do 30 letih je treba vire energije zagotoviti po tretjinah: tretjino bi dala obstoječa nuklearka, drugi vir je blok 6, ker se ga ne da ustaviti. Treba pa bo vključiti čim več domačih izvajalcev in pregledati, če so bile kakšne nepravilnosti. Tretji vir so obnovljivi viri: HE na Savi so nacionalni projekt, ki se da izvesti brez novih posojil, s samoplačniško varianto. Potem so veter, biomasa in sonce, pri čemer bo čez 20 let na vsaki hiši sončna celica. Državno poroštvo za blok 6? Da. Žerjav: Najprej je treba prekiniti s politikantstvom okrog projekta, saj šestega bloka ni moč več ustaviti. Oziroma bi bilo to negospodarno in, če hočete, v nasprotju s kmečko pametjo. Bil je čas, ko bi lahko investicijo ustavili, pa tega nihče ni hotel. Sedaj je prepozno. Če kdo v kaj dvomi: verjamem, da so v Tešu dokumenti, na katerih so podpisani inženirji in sam ne vidim nobenega problema. Poleg tega projekta bo treba spodbuditi gradnjo HE, ker smo Slovenci na tem področju izjemno močni. Tako strokovno kot tudi drugače. Sami znamo zgraditi 95 odstotkov, kar je velik potencial. Pokojninska in druge reforme Erjavec: Pokojninska reforma je potrebna, vendar mora biti pravična in ne sme biti edini ukrep za izhod iz krize. V nasprotnem bi to pomenilo, da bodo najbolj zategovali pas tisti, ki so že tako v težavah. Menimo, da je potrebna zdravstvena reforma v smislu racionalizacije - vidimo rezerve pri organizaciji t. i. javne zdravstvene mreže, pri nabavi zdravil. Potrebna sta pravična reforma trga delovne sile in bolj fleksibilen delovni trg. Žerjav: Konstruktivna politika se kaže pri težkih odločitvah, kar smo mi dokazali v državnem zboru. Trdno smo prepričani, da brez teh reform ne bo šlo. Obžalujem, da je pokojninska reforma padla in da smo s tem zamudili priložnost. Ni bila idealna, tudi prihodnja ne bo, brez nje pa preprosto ne gre. Seveda potrebujemo nova delovna mesta, ampak brez pokojninske in zdravstvene reforme ne bomo ustavili vlaka, ki drvi navzdol. Virant: Beseda »reforma« je postala v tej državi malo okužena. Mogoče bi uporabljali spremembe ali izboljšave. Izboljšave pokojninskega sistema so nujne, vendar bi bilo rešitve treba iskati v smeri, da se ljudem splača delati dlje časa. Torej, da bi ostali v službi tudi, če izpolnijo pogoje za upokojitev. Pa tudi tisti, ki odidejo v pokoj, morajo imeti možnost, da vza- Se boste izgovarjali na prejšnjo vlado in svetovno krizo, če obljub ne boste uspeli izpolniti? Janša: »Ne bomo.« VOLITVE 2011 J. ijo v preteklih treh letih večkrat obiskal ... ... Žerjav v naših krajih vidi možnosti za večjo samooskrbo s hrano, Jankovic pa je prvo skodelico čaja v predvolilni kampanji spil prav v Celju. mejo pokojnino, zraven pa delajo, da si izboljšajo materialni položaj. Veliko inovativnih rešitev je, treba jih je dati na mizo. Spremembe morajo biti dobre, tudi ljudi bo treba prepričati, da so dobre, da se ne bo spet zgodil referendum. Jankovic: Sam ne potrebujem novih besed, ker se mi zdi, da ne smemo zavajati ljudi. Torej - pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma trga delovne sile? Da. Pahor: Dve inštituciji sta opozorili, da če hoče Slovenija ostati tako visoko pri vrhu konkurenčnosti, mora zagotoviti spremembe za prilagoditev. Pokojninska reforma je bila eden od možnih ukrepov, da bi to dosegli, pa tudi ostale reforme so nujne. Janša: V Sloveniji je nujno zagotoviti okolje in pogoje, da se bodo zagotovila nova delovna mesta. Če bi bilo danes toliko zaposlenih kot leta 2008, bi se v pokojninski sistem nateklo skoraj 300 milijonov več na leto in nobene posebne krize ne bi bilo. Kljub temu nas demografska projekcija sili, da bomo sistem prilagajali, vendar ga je treba prilagajati na pravičen način. Ni isto, če 40 let delaš na ministrstvu in blokiraš postopke, ali pa delaš v Litostroju in kje druge za strojem. Če bomo to izenačili, bo samo večje število invalidskih upokojencev. Je pa nujno sistem očistiti raznih transferjev, ki niso pokojninski. Na tisoče ljudi prejema razne dodatke, za katere niso plačevali, iz pokojninskega denarja, nekateri imajo druge privilegije. Zato imajo mnogi upokojenci nižje pokojnine. Kako ste izbirali kandidate na listah? Kar nekaj ljudi bi volilo predsednika stranke, ne pa kandidata v svojem okraju. So potrebne spremembe volilnega sistema? Jankovic: »Iskali smo ljudi in ti so se tudi sami prijavljali. Priznam, da me je navdušila pot po Sloveniji, ko sem spoznaval kakovostne ljudi, ki jih prej nikoli nisem srečal. Menim, da bo slej kot prej treba priti do večinskega sistema, a to je treba vprašati ljudi - to je tema za referendum.« Samooskrba in (ne)prodaja Mercatorja hrvaškemu tajkunu Janša: Prodaja Mercatorja je vezana na spoštovanje načela konkurence. Pristojni organ bi jo moral podrobneje pregledati, vlada pa tega ne more preprečiti, ker smo tržno gospodarstvo sredi Evrope. Kar se tiče povečanje samooskrbe z zdravo hrano, bi vezali ukrepe za razvoj podeželja, s tem pa vplivali na trajnosti razvoj. Tu so tudi znatna evropska sredstva. Erjavec: Kar se tiče samooskrbe - v zadnjih letih je propadlo 10 tisoč malih kmetij. Mislim, da jih je treba ponovno spodbujati. Sistem je tako naravnan, da samo veliki kmetje dobivajo subvencije, po moje pa bi morali spodbujati male kmetije. Kar se tiče Mercatorja, nimamo vpliva, vendar Agro-kor ni primeren strateški partner, ker bo Mercator do konca uničil. Pahor: Glede prodaje Mercatorja je edini poklicani organ urad za varstvo konkurence. Vlada je lahko le izrazila zaskrbljenost, da Mercator z morebitnim kupcem ne bo zagotovil na policah tudi slovenske izdelke. Sicer je vlada v tem mandatu sprejela zakon o promociji slovenske hrane in prepričan sem, da smo na tem področju veliko postorili. Virant: Samooskrba s sonaravno zdravo pridelano hrano mora biti prednostna naloga kmetijske politike. Prodajo Mercatorja mora rešiti regulator, varuh konkurence, ki mora zagotoviti, da bodo potrošniki imeli pravico do izbire na policah. Jankovic: Da je 60 odstotkov slovenske proizvodnje v Mercatorju, je moja zasluga. Bile so hude razprave, ali je to pomoč ali kaj drugega. Kar se sedaj dogaja, je samo finali-zacija prodaje, ki se je začela pred šestimi leti nekje drugje. Slovensko proizvodnjo je treba zaščititi s pogodbo tako, da bodo ti izdelki tudi na teh policah. V nasprotnem ne vem, kje bomo kupovali in prodajali oziroma bo zgodbe o samooskrbi konec. Žerjav: Državo mora zanimati, kaj se bo dogajalo z zaposlenimi v Mercatorju, živilsko-predelovalni industriji in s kmeti. Mislim, da je to strateško vprašanje in da Agrokor ni dober lastnik. Tej prodaji bi se morali upreti z vsemi vzvodi. V tem trenutku v Sloveniji pridelamo hrano samo za zajtrk, za kosilo in večerjo smo lačni. V naslednjem mandatu bomo morali rešiti še kosilo. Kako lahko do višjih plač pridejo delavci iz delovno intenzivnih panog, kjer smo priča selitvam na trge s cenejšo delovno silo? Primeri so Mura, Gorenje ... Erjavec: »Problem našega gospodarstva oziroma delovnih mest je, da imajo nizko dodano vrednost. Primerjajte cene Mure s svetovno uveljavljenimi znamkami! Dodano vrednost je treba povečati, zakaj se že doslej ni, je stvar menedžmenta. Ko so bili dobri gospodarski pogoji in visoka rast, so šli dobički za privatizacijo. Nekateri so celo namenoma izčrpavali podjetja, da bi jih kasneje lahko poceni odkupili.« Program oziroma vizija Janša: Ne obljubljamo nemogočega niti da se bo čez noč vse obrnilo na bolje. Vemo, kaj nas čaka prihodnje leto. Ne bo mogoče dvigniti standarda, treba bo vračati denar. Bomo pa zaustavili padanje, nato pa z ukrepi 10+100 omogočili, da bo slovensko gospodarstvo začelo ustvarjati nova delovna mesta. Pocenili bomo državo, povečali manevrski prostor in skušali Slovenijo do konca mandata pripeljati na razvojno pot, na kateri je že bila leta 2008. Takrat smo dosegli 91 odstotkov povprečne razvitosti EU, danes smo na 85 odstotkih. Slovenci imamo ta potencial, imamo močno mednarodno podporo in tudi s to pomočjo lahko prej dosežemo razvojno stopnjo, ki je bila cilj ob osamosvajanju. Takrat si nismo želeli, da bi padali, da bi nas nekateri prehiteli in nismo si želeli, da bi iz zgodbe o uspehu prišli v čakalnico, kjer se zbirajo evropski bolniki. Premik ne bo enostaven, imamo pa jasen program, izkušnje in močno mednarodno podporo. Erjavec: Desus je edina prava socialna stranka. Ne zagovarjamo kapitala, temveč človeka. Menimo, da bi morali iz grobega kapitalizma priti v socialno ekonomijo. Torej, da ima tisti, ki pošteno dela, pravico do poštenega zaslužka, ki mu omogoča normalno življenje. Zagovarjamo javno zdravstvo, da ima vsak pravico do zdravja; javno šolstvo, da vsak nadarjeni otrok doseže izobrazbo. In še naprej bomo zagovarjali upokojence, da bodo vsak mesec prejemali pokojnino, vsaj tolikšno kot sedaj. Zavedamo se, da so hudi časi, vendar v Desusu vidimo možnost za zagon gospodarstva. Začeli bi pri državnih strateških naložbah. Prednost stranke je, ker nismo vmešani v mreže in lobije. Želimo odpreti prostor za tuje naložbe, v stranki pa se zavedamo, da brez učinkovitega gospodarstva ne bo socialne varnosti. Virant: Zavedamo se, da so okoliščine zahtevne. Takoj po volitvah, če nam bo dana možnost sodelovati v vladi, bomo začeli delati v tisto smer, ki bo omogočila razvoj gospodarstva. Samo zagon tega bi omogočil, da bi ljudje dobili službe, da bi se mladi hitro zaposlili in prišli do stanovanj, da bi imeli upokojenci stabilne pokojnine in da bi bile plače višje. Edini recept za to je uspešno gospodarstvo. To pomeni tudi zniževanje javne porabe in uravnoteženje proračuna ter ukrepe, ki bi pomenili bolj ugodno okolje za delovanje gospodarstva. Mislim na davčne spremembe in druge ukrepe za razbre- menitev dela. V našem načrtu je dvig praga za 41-odstotno dohodnino, da ne bodo ljudje s 1.250 evri bogataši. Nadalje: znižati davke za mala in srednja podjetja na začetku delovanja ter razbremeniti prvo zaposlitev za mlade. Tretja pomembna točka je zagotovitev pravične in pravne države. Žerjav: Iskreno je treba povedati, da časi niso enostavni. Predvsem potrebujemo sodelovanje, veliko konstruktivno-sti, ker brez tega ne bom moč sprejemati sprememb. To je po moji oceni ključ do uspeha v naslednjem mandatu. Moj ključ in vizija sta, da v prihodnje živimo od svojega dela, da bi nas bilo manj strah pred prihodnostjo in da bo vsak verjel v pravno državo, ki je danes praktično ni. Ključni ukrepi so vezani na gospodarsko rast, ki bo dala prihodke v državni proračun, učinkovita javna uprava, pravna država (predvidena je ukinitev trajnega sodniškega mandata) in samooskrba. Nemogoče je, da smo padli na 30 odstotkov in da smo zadovoljni s tem. Z lovom na tajkune so bila potopljena tudi mnoga podjetja. Zdaj jih kupujejo bogataši z Balkana - Droga Kolinska je v srbskih rokah, Mercator gre v hrvaške . Kako to preprečiti? Žerjav: »Kar se tiče državnega premoženja, sem zadržan. Prepričan sem, da je treba z njim ravnati preudarno, da ga ne gre v ihti čez noč iz sebičnosti prodajati za vsako ceno. Nisem zato, da postanemo v lastni državi statisti in da vse prepustimo tujcem, ki da so boljši upravitelji in boljši direktorji. Imeli smo dobrega dirkalnega konja, ki je v preteklosti zmagoval in nam nenazadnje omogočil osamosvojitev, tudi ekonomsko, zdaj pa je izgubil nekaj tekem. Ga bomo res samo zato poslali v klavnico? Ne, treba je zamenjati džokeja - poiskati sposobne krizne menedžerje, morda tudi koga iz tujine - in konju spet dati priložnost.« Jankovic: Cilji so jasni: evropsko konkurenčno gospodarstvo, socialna država in medsebojno spoštovanje. V letu 2012 bo zagon vseh državnih investicij, da pridemo do novih del (HE Sava, hitra cesta, blok 6, tretji pomol ...). Začeli bi graditi stanovanja v vseh mestih, kjer imajo fakultete. Takoj bi začeli reformo za zmanjšanje stroškov javne uprave. Do konca mandata načrtujemo 40-odstotno gospodarsko rast, začeli bi z davčnimi olajšavami za vse investicije, ki prinašajo nova delovna mesta in dodano vrednost. Do leta 2020 mora biti Slovenija med 15 najboljših držav v Evropi, za kar so potrebni zdrava gospodarska rast, javno šolstvo, javno zdravstvo in solidarnost med vsemi. Če tega ne bo, Slovenija nima prihodnosti. Sam pa verjamem v cilje, ki smo jih zapisali. Pahor: Kontekst, v katerem je Slovenija, je dolžniška kriza v evro območju. Ta se poglablja in je nepredvidljiva. Če bi vodil vlado, bi storil vse, da bi Slovenija ostala v skupini držav, v kateri bo Nemčija. Verjetno bo z novo pogodbo določeno, kakšni pogoji bodo za to. Eden bo zagotovo skupna fiskalna politika. Slovenska država se bo morala verjetno na referendumu odločiti, če bo pristala na te pogoje. Če bi se tako izvlekla iz dolžniške krize, bo Slovenija država, ki bo ostala znotraj kroga vzornih. Slovenija ima potencial, da se razvija naprej. Prvi ukrep je interventni zakon, tu so zakon o spremembi delovnih razmerij, pokojninska reforma, pripravljeni so trije zakoni za zdravstveno reformo, rebalansi ... Mislim, da je za eno leto dovolj. Veliko je odvisno od socialnega dialoga. Če ta ne bo uspešen, se bodo referendumi vrstili kot domine. Hkrati je treba biti vizionarski in pragmatičen. URŠKA SELIŠNIK IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Izbor kandidatov Volivci na Celjskem bomo v nedeljo izbirali med 181 kandidati in kandidatkami v 11 volilnih okrajih, vsak le med tistimi v svojem volilnem okraju. Savinjska regija je za državnozborske volitve razkosana med tri volilne enote. Tako sodi osrednji del regije, ki zajema območja upravnih enot Celje, Šentjur, Žalec, Mozirje in Velenje, v 5. volilno enoto s sedežem v Celju. Prebivalci tega območja bodo glasovali v osmih volilnih okrajih (po dva sta s sedežem v Celju, Žalcu in Velenju); preostali trije volilni okraji v tej enoti pa zajemajo koroške občine. Območje upravne enote Laško je 8. volilni okraj v 6. volilni enoti s sedežem v Novem mestu, v 7. volilno enoto s sedežem v Mariboru pa sodi območje upravnih enot Šmarje pri Jelšah (1. volilni okraj) in Slovenske Konjice (3. volilni okraj). V vsakem okraju 5. volilne enote bodo volivci lahko izbirali med 16 kandidati oziroma kandidatkami, na Kozjanskem bo na glasovnici zapisanih 19 imen, na Konjiškem pa 18. V 7. volilni enoti namreč kandidirajo tudi stranki Humana Slovenija (nima kandidata v konjiškem volilnem okraju) in Naprej Slovenija ter Stranka slovenskega naroda. Uredništvo 5. VOLILNA ENOTA (Celje) I. volilni okraj območje občin Šentjur in Dobje (sedež: Šentjur) 1. TRS: Franc Zupanc 2. SEM-Si: Saša Perkon 3. DSD: Marjan Sedminek 4. Zares: Zdenka Vrečko 5. Gibanje za Slovenijo: Srečko Škoberne 6. NSi: Magdalena (Alenka) Šverc 7. SMS-Zeleni: Matija Iskra 8. SD: Karl Čadej 9. SDS: Štefan Tisel 10. Lista Virant: Marko Pavliha II. SLS: Mihaela Rožej 12. SNS: Jasmina Jelovšek 13. Pozitivna Slovenija: Natalija Plemenitaš Fuchs 14. LDS: Jožef Artnak JOŽEFARTNAK Sem kandidat za poslanca v okraju Šentjur. Moje ključne programske točke so: 1. Posodobitev državnih cest v občinah Šentjur in Dobje, gradnja šentjurske obvoznice (navezovalne ceste Dramlje-Šentjur) in umestitev ceste na 3. razvojni osi skozi Kozjansko. 2. Aktivno prizadevanje za reševanje pereče socialne in zaposlitvene problematike v našem okolju. 3. Naše hitrejše razvojno dohitevanje drugih razvitih okolij. Navedene točke imam podrobno razde-lane. Vem, kako jih bom uresničeval kot poslanec. V nedeljo vas vabim na volitve. Volite me pod zaporedno številko 14. Najlepša hvala za vaš glas. Naročnik oglasa je LDS 15. Zeleni Slovenije: Roman Zalokar 16. Desus: Stanislav Zupanc STANISLAV ZUPANC OBKROŽITE ŠTEVILO 16 - DeSUS Vztrajam na krepitvi socialne, pravne in pravične države. Terjam revizijo postopkov lastninjenja, da se nekoč splošno družbeno premoženje vrne v pokojninsko in druge blagajne. Ne pristajam na zmanjševanje že pridobljenih pravic (pokojnin, socialnih transferjev). Potrebujemo poceni državo in učinkovito gospodarstvo. Le nova delovna mesta in gospodarska rast bosta dvignila družbeni in osebni standard. Obdržimo javno zdravstvo in šolstvo, dostopno vsem pod enakimi pogoji, ne glede na debelino denarnice. Hočemo nuditi obvezno pripravništvo po študiju in stanovanja mladim družinam. Upokojencem, invalidom, delavcem in brezposelnim je treba vrniti vrednote in pravice iz dela! Naročnik oglasa je Desus 2. volilni okraj občine Štore, Vojnik, Dobrna in del občine Celje, ki obsega območje krajevnih skupnosti Teharje, Ljubečna, Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ostrožno, Hudinja, Lava, Dečkovo naselje (sedež: Celje) 1. TRS: Marta Slakan 2. SEM-Si: Adrijana Zupanc ADRIJANA ZUPANC Imam univerzitetno izobrazbo, poklicno kariero ustvarjam v šolstvu ter v regionalnem razvoju, zaposlena sem kot šolska inšpektorica. Zavzemam se za vzpostavitev pravičnosti v družbi, za ureditev stanovskega položaja slovenskih kmetov in ustanovitev SKZ. Aktivna sem v Slovenski pomladi, prizadevam si za urejanje položaja slovenskih učiteljev in ustanavljanje sindikata SVIZ. Kot učiteljica sem pisala tudi srednješolske učbenike in nove študijske programe ter vplivala na razvoj visokega šolstva v Savinjski regiji. V preostalem času sem mama, oma, aktivna prostovoljka in borka za pravice žensk. Svoj prosti čas namenjam branju in pisanju. Naročnik oglasa je SEM-Si 3. DSD: Zdenko Rožman 4. Zares: Simona Potočnik in k trajnostnemu razvoju usmerjena država - dostojne pokojnine - dostopna zdravstvena oskrba - solidarnost, spoštovanje, strpnost SKUPAJ ZA VARNO PRIHODNOST SIMONA POTOČNIK ZA CELJE: - razvoj univerzitetnega študija - s pomočjo vlaganj v raziskave in razvoj spodbujati zelene tehnologije in zelena delovna mesta - zagotoviti sistem poroštev za stanovanja mladim družinam - ekološka sanacija celjske kotline - zagotovitev poplavne varnosti - potek 3. razvojne osi mimo Celja in ne preko rodovitne zemlje Savinjske doline ZA VSE: - socialno pravična, na pravu zasnovana Naročnik oglasa je Zares 5. Gibanje za Slovenijo: Dušan Trebovc 6. NSi: Ksenija Kraševec KSENIJA KRAŠEVEC Spoštovane volivke in volivci. V nedeljo boste odločali o prihodnosti Slovenije. Odločitve, ki jih bomo sprejemali v naslednjem mandatu vlade, bodo vplivale tudi na prihodnje generacije. Vaš glas v nedeljo bo podpora za: 1. Čimprejšnje okrevanje gospodarstva 2. Učinkovitejše sodstvo 3. Reorganizacijo javne uprave 4. Družino, ki mora ostati temelje zdrave družbe Izhajam iz prepričanja, da je mogoče povezati tradicijo z modernostjo, s humanostjo in z napredkom ter tudi v gospodarstvu delovati v duhu krščanskih vrednot za dobrobit vseh članov družbe. Prepričana sem, da bomo Slovenijo znova popeljali na pot uspeha, tudi z vašo pomočjo! Naročnik oglasa je NSi 7. SMS-Zeleni: Milena Vreš MILENA VREŠ Zavzemala se bom za uresničitev volilnega programa stranke mladih - zelenih Evrope, za temeljna prizadevanja: - ZA zelena delovna mesta, - ZA zdrav odnos do okolja, - ZA varovanje javnega interesa. Poseben poudarek bom namenila šolstvu in ekologiji, saj že 10. leto aktivno delujem v osnovnem šolstvu in pri izvajanju različnih okoljevarstvenih projektov. V smeri izobraževanja pa poteka tudi moj nadaljnji profesionalni razvoj, kar dokazuje zaključitev magistrskega študija Managementa v izobraževanju. V našem volilnem programu vidim izziv in hkrati priložnost za to, da prispevamo v dobro vseh in vsakogar posebej tako za današnje kot prihodnje rodove. Zavedam se, da je v politiki potrebno delo za skupno dobro. Verjamem v to, kar zastopam. Verjamem v dvig kakovosti življenja in v odgovorni odnos do okolja. Z združenimi močmi, s pomočjo vašega glasu verjamem v uspeh. Skupaj pojdimo v boj za zeleni preboj. Zaupajte mi svoj glas in 4. decembra 2011 obkrožite listo SMS ZELENI. Modro je voliti zeleno! Naročnik oglasa je SMS-Zeleni 8. SD: Metka Hojnik Verdev 9. SDS: Sonja Ramšak SONJA RAMŠAK, dipl. upr. org. Sem mati, javna uslužbenka, politik. Zaposlena sem kot višja svetovalka v ministrstvu za obrambo. Če mi bodo volivci zaupali in bom izvoljena za poslanko, bom pri delu sledila načelu pravičnosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Vrniti je potrebno zaupanje v politiko, zato bom s svojim osebnim zgledom, integriteto in ravnanji skrbela za to, da se to zaupanje povrne. Še posebej se bom zavzemala za enake možnosti vseh in ne le posameznih elit. Mladi morajo imeti možnost zaposlitve, upokojenci pa pravico do dostojnih pokojnin. Moj življenjski moto je: »Brez izgovora.« Naročnik oglasa je SDS 10. Lista Virant: Denis Padjan 11. SLS: Roman Kramer ROMAN KRAMER Kandidat SLS Radovana Žerjava: »Al' bomo jokal al' bomo zagrabl1.« Kot vodja Oddelka za okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje sem vso poklicno dobo predan reševanju ekoloških problemov na območju občin Celje, Dobrna, Vojnik in Štore. Z izvolitvijo v državni zbor bomo v SLS izboljšali stanje okolja tako s protipo-plavnimi ukrepi na porečju Savinje kot z okoljsko sanacijo Celjske kotline. Umestili bomo 3. razvojno os v prostor tako, da bo potekala skozi Celje. Nadalje bomo drastično skrajšali postopke za pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj ter povečali stopnjo samooskrbe s kakovostno in zdravo hrano za 15 %. Med drugim se bomo zavzeli za izobraževanje tistih kadrov, ki so zaposljivi, ter ukinili maturo. Naročnik oglasa je SLS 12. SNS: Nada Močenik 13. Pozitivna Slovenija: Miran Gajšek 14. LDS: Dušan Horvat DUŠAN HORVAT Rodil sem se leta 1960. Po izobrazbi sem gradbeni inženir. Zaposlen sem v podjetju Nivo Celje. Sem poročen in oče dveh sinov. Vsa leta sem aktiven v družbenem in političnem življenju. Že več let sem predsednik prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo, predsednik sveta KS Frankolovo in svetnik občine Vojnik. Moja velika ljubezen je vinograd, kjer z družino pridelujemo kakovostno vino. Kot poslanec se bom zavzemal za: - povečanje investicij na projektih državnega pomena, s katerimi bi ustvarili nova delovna mesta, zagotavljanje in ohranitev socialne varnosti celotnega prebivalstva, varovanje okolja v smislu racionalne rabe prostora, pomoč mladim s konkretnimi ukrepi, ki jim bodo povrnili upanje v lepši jutri. Naročnik oglasa je LDS VOLITVE 2011 15. Zeleni Slovenije: Urška Drugovič 16. Desus: Nataša Krajnc Zakrajšek 3. volilni okraj del občine Celje, ki obsega območje krajevnih skupnosti Trnovlje, Nova vas, Gabrje, Dolgo polje, Otok Slavko Šlander, Aljažev hrib, Center, Otok Savinja, Otok Karel Destovnik Kajuh, Pod gradom, Medlog (sedež: Celje) 1. TRS: Alenka Golež 2. SEM-Si: Adrijana Zupanc 3. DSD: Zdenko Rožman ZDENKO ROŽMAN Obljubim, če mi boste dali priložnost, da se bom boril za: - razmerje plač med najnižjo in direktorjevo največ 1:7, višje minimalne plače in pokojnine, delo vsem tistim, ki lahko delajo in hočejo delati, ukinitev socialne podpore tistim, ki lahko delajo, pa tega nočejo, soupravljanje in solastništvo delavcev v podjetjih, pregon tajkunov, materialno odgovornost za vodenje podjetij, povrnitev nepošteno odtujene lastnine, spremembo zakonov in resnično enakost pred zakonom, dosleden pregon korupcije, izdelavo in uveljavitev srednjeročnega razvojnega načrta Slovenije, proti razsipniškemu zapravljanju države in za VAŠE (NAŠE) PRAVICE. Za vse to pa potrebujem vašo pomoč in podporo. Glasujte zame na volilnem listu pod številko 3, da bo vaš glas nekaj pomenil in bo vaša prihodnost v bolj poštenih rokah. Zato vas prosim, pojdite volit. Volite zame če želite isto kot jaz, da se konča obdobje sodobnega suženjstva in se končno uredijo stvari ljudem v prid. Do sedaj bi lahko, če bi to znali in hoteli, že naredili kaj za vas. Pa žal niso. OBKROŽITE 3 Naročnik oglasa je DSD 4. Zares: Sabina Kosmatin in k trajnostnemu razvoju usmerjena država - dostojne pokojnine - dostopna zdravstvena oskrba - solidarnost, spoštovanje, strpnost SKUPAJ ZA VARNO PRIHODNOST SABINA KOSMATIN ZA CELJE: - razvoj univerzitetnega študija - s pomočjo vlaganj v raziskave in razvoj spodbujati zelene tehnologije in zelena delovna mesta - zagotoviti sistem poroštev za stanovanja mladim družinam - ekološka sanacija Celjske kotline - zagotovitev poplavne varnosti - potek 3. razvojne osi mimo Celja in ne preko rodovitne zemlje Savinjske doline ZA VSE: - socialno pravična, na pravu zasnovana Naročnik oglasa je Zares 5. Gibanje za Slovenijo: Tanja Gosak 6. NSi: Gregor Medvešek GREGA MEDVEŠEK V politiko nisem vstopil zaradi lastnih interesov, temveč zaradi ljudi, ki jim želim pomagati s svojim znanjem in z izkušnjami. Sem politično neobremenjen in imam čisto vest. Ker sem ponosen na svojo domovino, se bom boril proti izkoriščanju in kraji našega premoženja. Verjamem, da je mogoče povezati tradicijo in modernost, ter da je mogoče tudi v politiki delovati v duhu krščanskih vrednot. Prizadeval si bom, da bo Slovenija spet postala mati vseh njenih državljank in državljanov in ne samo iz-koriščevalskih elit. Prizadeval si bom, da bo Slovenija zopet postala »zgodba o uspehu«. Zato je vaš glas zame glas za pošteno Slovenijo, za boljšo Slovenijo. Naročnik oglasa je NSi 14. LDS: Ivan Eržen Prim. dr. IVAN ERŽEN Že več kot 30 let si prizadevam za izboljšanje zdravja prebivalcev. Skoraj 20 let sem vodil Zavod za zdravstveno varstvo Celje, osrednjo preventivno ustanovo v celjski regiji. O temah, pomembnih za zdravje prebivalcev, učim študente različnih fakultet. Sedaj sem državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Z bogatim znanjem in izkušnjami bom deloval za spremembe, ki bodo na dolgi rok vsem ljudem zagotovile enak dostop do učinkovite, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Posebno pomembno nalogo pa bom imel na področju zagotavljanja rešitev za sanacijo onesnažene Celjske kotline. Naročnik oglasa je LDS tíY M 7. SMS-Zeleni: Anja Kovačič 8. SD: Stane Rozman 9. SDS: Andrej Rahten 10. Lista Virant: Denis Padjan 11. SLS: Roman Kramer 12. SNS: Dimitrij Režun 13. Pozitivna Slovenija: Stanko Stepišnik www.novitednik.com 1. TRS: Drago Slakan 2. SEM-Si: Andrej Jug 3. DSD: Dragica Missia 4. Zares: Andreja Vidmajer 5. Gibanje za Slovenijo: Dragan Nikolovski 6. NSI: Aleksander Reberšek 7. SMS-Zeleni: Robert Smodej 8. SD: Dragica Povh 9. SDS: Marjan Golavšek 10. Lista Virant: Gvido Hribar 11. SLS: Andreja Vodeb 12. SNS: Jasmina Jelovšek 13. Pozitivna Slovenija: Tanja Basle TANJA BASLE Ohranimo zdravo življenjsko okolje, kajti to je pogoj, da bomo lahko pozitivno ustvarjali našo skupno prihodnost, v kateri bo manj revščine in nezadovoljstva. Lahko pa bomo zadovoljni delali. Vem, da nam bo skupaj uspelo. Hvala za vaše zaupanje! Naročnik oglasa je Pozitivna Slovenija 15. Zeleni Slovenije: Danica Šuligoj Sivko 16. Desus: Brigita Čokl 4. volilni okraj občina Polzela in del občine Žalec, ki obsega območje krajevnih skupnosti Galicija, Vinska Gora, Ponikva pri Žalcu, Gotovlje, Šempeter v Savinjski dolini, Žalec, Vrbje (sedež: Žalec) 1. TRS: Igor Sancin 2. SEM-Si: Alenka Leonarda Merhar 3. DSD: Dragica Missia 4. Zares: Andreja Vidmajer 5. Gibanje za Slovenijo: Bojana Pongratz 6. NSi: Jasna Ajtnik 7. SMS-Zeleni: Igor Kukovec 8. SD: Metoda Močnik 9. SDS: Ljubo Žnidar 10. Lista Virant: Gvido Hribar 11. SLS: Darko Simončič 12. SNS: Nada Močenik NADA MOČENIK Kot poslanka se bom zavzemala: - za to, da bo temelj socialne varnosti vseh državljanov delo in za delo ustrezno plačilo; - za stanovanjsko preskrbljenost mladih, za brezplačne vrtce, skrb za invalide, starejše; - za takojšnjo spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih v smislu, da država ne bo nastopala kot dedič; - za ohranitev pridobljenih pravic invalidov, za zagotovitev izvajanja Zakona o celostni rehabilitaciji slepih in slabovidnih; - za takojšnjo spremembo Zakona o cestno prometnih prekrških, v smislu, da se kazni znižajo. Naša volilna okraja potrebujeta nova delovna mesta, čistejši zrak in poplavno varnost, izgradnjo hitre ceste po trasi 3. razvojne osi. Glas pod št. 12 je glas za SNS, glas za lepšo in bolj pravično prihodnost. Naročnik oglasa je SNS 13. Pozitivna Slovenija: Alojz Posedel ALOJZ POSEDEL Sem kandidat Liste Zorana Jankoviča Pozitivna Slovenija v 4. okraju 5. volilne enote. Ponovno kandidiram za poslanca v državni zbor, saj sem prepričan, da sem to funkcijo opravljal vestno, pošteno in predvsem odgovorno. Žal sem ugotovil, da so pogosto ozki strankarski interesi postavljeni pred interese države in ljudi. Zaradi tega sem se odločil, da iz takšne sredine izstopim in se pridružim tistim, katerih delovanje in cilji presegajo ozke strankarske interese ter so v dobro vseh ljudi. Zato kandidiram na Listi Zorana Jankoviča Pozitivna Slovenija, kjer smo ljudje, ki smo z dosedanjim delom dokazali, da imamo pozitiven odnos do ljudi, dela in okolja. Z znanjem in s predanim delom ter z medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem lahko skupaj ustvarimo gospodarsko uspešno, ustvarjalno, pravično, pravno, varno, socialno in solidarno Slovenijo. Na letošnjih volitvah odločamo o tem, kakšna bo naša skupna prihodnost! Zato razmišljajte pozitivno in se odločite ZA LISTO ZORANA JANKOVIČA POZITIVNA SLOVENIJA! Obkrožite številko 13! Naročnik oglasa je Pozitivna Slovenija 14. LDS: Borut Cink 15. Zeleni Slovenije: Boštjan Jelenko 16. Desus: Karl Viktor Erjavec 5. volilni okraj občine Prebold, Vransko, Braslovče, Tabor in del občine Žalec, ki obsega območje krajevnih skupnosti Liboje, Petrovče in Griže (sedež: Žalec) 14. LDS: Nina Laznik 15. Zeleni Slovenije: Andreja Hochkraut 16. Desus: Marija Plevčak 6. volilni okraj občine Mozirje, Rečica ob Savinji, Nazarje, Ljubno, Luče, Gornji Grad in Solčava (sedež: Mozirje) 1. TRS: Tjaša Podpečan 2. SEM-Si: Mitja Pišlar 3. DSD: Frančiška Zemljič 4. Zares: Darijan Rajer 5. Gibanje za Slovenijo: Amina Vimpolšek 6. NSi: Jurij Repenšek 7. SMS-Zeleni: Jurij Kolenc 8. SD: Paul Orešnik 9. SDS: Janja Napast 10. Lista Virant: Alojzij Selišnik 11. SLS: Jakob Presečnik 12. SNS: Dimitrij Režun 13. Pozitivna Slovenija: Vera Pečnik 14. LDS: Darinka Razdevšek 15. Zeleni Slovenije: Milan Ferjan 16. Desus: Srečko Prislan 7. volilni okraj del občine Velenje, ki obsega območje krajevnih skupnosti Šentilj, Bevče, Gorica, Velenje Šalek, Paka pri Velenju, Velenje Center levi breg, Edvard Kardelj, Velenje Konovo, Velenje Šmartno, Velenje Stara vas, Škale, Cer-kovce (sedež: Velenje) 1. TRS: Jasmina Imširovic 2. SEM-Si: Marjeta Bunc 3. DSD: Tjaša Jamnik 4. Zares: Cvetka Ribarič Lasnik 5. Gibanje za Slovenijo: Dušan Trebovc 6. NSi: Srečko Oder 7. SMS-Zeleni: Viljem (Vili) Kovačič 8. SD: Srečko Meh 9. SDS: Franc Sever 10. Lista Virant: Fidel Krupic 11. SLS: Uroš Rotnik UROŠ ROTNIK, kandidat SLS Kot prebivalcu Šaleške doline mi ni vseeno, kaj bo z njo v prihodnosti. Imam jo rad, tukaj živim. Ponosen sem na svojo ustvarjalno pot. Moja ideja o bloku 6 se uresničuje, razvoj gre naprej. Ne maram besedičenja, uživam v ustvarjalnem delu. Že kot najstnik se nisem sramoval opravljati nobenega dela, zame je cenjeno vsako. Trudil se bom, da se vsem, zlasti mladim, zagotovi pravica do dela in plačila za delo. Vztrajal bom, da postane Šaleška dolina simbol sožitja sodobne industrije in narave. Dom in družina sta zame vrednoti, šport izziv, kjer se učim premagovati ovire. Varno in prijetno domače okolje je možno ob urejenih gospodarskih razmerah. In za to si bom prizadeval. Ne kandidiram zase - ampak ZA našo Šaleško dolino in njen razvoj. Naročnik oglasa je SLS VOLITVE 2011 12. SNS: Mihael Letonje 13. Pozitivna Slovenija: Jožef Kavtičnik 14. LDS: Novalija Muminovic 15. Zeleni Slovenije: Franc (Branko) Vivod 16. Desus: Marija Antonija Kovačič 8. volilni okraj občini Šoštanj in Šmartno ob Paki ter del občine Velenje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Velenje Center desni breg, Podkraj-Kavče, Velenje Staro Velenje in Pesje (sedež: Velenje) 1. TRS: Boštjan Grabner 2. SEM-Si: Saša Perkon 3. DSD: Tjaša Jamnik 4. Zares: Cvetka Ribarič Lasnik 5. Gibanje za Slovenijo: Tanja Gosak 6. NSi: Drago Koren 7. SMS-Zeleni: Viljem (Vili) Kovačič 8. SD: Andreja Katič L i sta Vira nt Državljanska lista Gregorja Viranta Ekipa za prihodnost Janja Podkoritnik Kamenšek KANDIDATKA ZA VOLILNI OKRAJ LA&KO 9. SDS: Zofija Mazej Kukovič 10. Lista Virant: Fidel Krupic 11. SLS: Uroš Rotnik 12. SNS: Mihael Letonje 13. Pozitivna Slovenija: Nives Cesar 14. LDS: Novalija Muminovic 15. Zeleni Slovenije: Ludvik Klemen 16. Desus: Darko Lihteneker 6. VOLILNA ENOTA (Novo mesto) 8. volilni okraj občini Laško in Radeče (sedež: Laško) 1. SMS-Zeleni: Anja Ulaga 2. Zeleni Slovenije: Majda Volgemut 3. TRS: Jolanda Gobec 4. Pozitivna Slovenija: Jelka Žekar 5. LDS: Natali Borinc 6. SDS: Damjana Petavar Dobovšek 7. Lista Virant: Janja Podkoritnik Kamenšek 8. Desus: Milena Dobršek 9. SEM-Si: Branko Damjanovič 10. Gibanje za Slovenijo: Franc Fras 11. DSD: Marija Šauberger 12. SD: Matjaž Han 13. SNS: Damjan Grobelnik 14. SLS: Aljaž Krpič 15. Zares: Hermina Lipar 16. NSi: Jože Senica 7. VOLILNA ENOTA (Maribor) I.volilni okraj občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Kozje in Rogatec (sedež: Šmarje pri Jelšah) 1. Pozitivna Slovenija: Stanislav Šket 2. SEM-Si: Samir Elezovic 3. SD: Miran Koštomaj 4. SLS: Božidar Sok 5. SDS: Vinko Gorenak 6. Zeleni Slovenije: Jože Lubej 7. NSi: Martin Mikolič 8. Humana Slovenija: Štefanija Peklar 9. SNS: Mirko Justin 10. TRS: Dejan Unger II. Lista Virant: Greta Pezdevšek 12. DSD: Marija Klemenc 13. Naprej Slovenija: Ljubica Jančič 14. SMS-Zeleni: Igor Serdinšek 15. SSN: Vanja Pondrk 16. Desus: Vjekoslav Javoric Slavko 17. Gibanje za Slovenijo: Sašo Beric 18. Zares: David Stupica 19. LDS: Klaudija Redenšek 3. volilni okraj občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje (sedež: Slovenske Konjice) 1. Pozitivna Slovenija: Jernej Osole 2. SEM-Si: Eva Zdrava 3. SD: Marinka Vovk 4. SLS: Renata Gabrovec 5. SDS: Mateja Pučnik 6. Zeleni Slovenije: Zlatko Tišljar 7. NSi: Jure Levart 9. SNS: Silven Majhenič 10. TRS: Nina Šoštarič 11. Lista Virant: Jasna Klara Šiška 12. DSD: Tadej Janžič 13. NPS: Ivan Brglez 14. SMS-Zeleni: Valentino Polanec 15. SSN: Dušan Egidij Kubot 16. Desus: Jožef Košir 17. Gibanje za Slovenijo: Darko Smrekar 18. Zares: Tadej Slapnik 19. LDS: Miroslav Kvas Legenda Območja volilnih okrajev so opredeljena z mejami zdajšnjih občin oziroma krajevnih skupnosti, kakršne so veljale na dan sprejema zakona 24. septembra 1992 Pozitivna Slovenija - Lista Zorana Jankovica Pozitivna Slovenija ISTA SEM-Si - Stranka enakih možnosti Slovenije SD - Socialni demokrati SLS - Slovenska ljudska stranka SDS - Slovenska demokratska stranka Zeleni Slovenije - Zeleni Slovenije NSi - Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka Humana Slovenija - Stranka Humana Slovenija SNS - Slovenska nacionalna stranka TRS - Stranka za trajnostni razvoj Slovenije Lista Virant - Državljanska lista Gregorja Viranta DSD - Demokratična stranka dela NPS - Naprej Slovenija SMS-Zeleni - SMS in Zeleni SSN - Stranka slovenskega naroda Desus - Demokratična stranka upokojencev Slovenije Gibanje za Slovenijo - Gibanje za Slovenijo Zares - Zares, socialno liberalni LDS - Liberalna demokracija Slovenije Vsak torek v Novem tedniku V torkovi številki lahko preberete tudi Borzo dela - morda odkrijete svojo novo poslovno priložnost prav s pomočjo Novega tednika. BRALCI POROČEVALCI - poročate o taboru v Šentruper-tu, prazniku vina in domačih dobrot, urejanju okolice v Šentjurju ... SPODBUDNE ZGODBE V rubriki predstavljamo spodbudne zgodbe gospodarstvenikov, podjetnikov, obrtnikov ter podjetij s širšega območja Celjskega. Zakaj? Ne želimo brezplačno reklamirati posameznikov in podjetij; prav pa je, da opozorimo na tiste, ki se trudijo in tudi v težkih gospodarskih razmerah premikajo meje. Zagotovo jih je mnogo med nami. Nekateri so večji zaposlovalci, drugi so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami uspeli poskrbeti za preživetje družine. Takšnim spodbudnim zgodbam odmerjamo prostor v torkovi rubriki. Želimo si tudi vaših predlogov. Pišite nam na e-naslov: tednik@nt-rc.si ZANIMIVOSTI Naši fotografi izberejo Foto tedna, novinarji poskrbimo za kakšno zanimivost o ljudeh s Celjskega, bralci pa zvesto sodelujete v rubrikah: Imamo dojenčka, Naši maturanti, Najina poroka . nanaslcvuNovite'dnik.rTessrnova 19,3000cmje. ' ' IMAMO DOJENČKA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE C 0DJEM,2 1NJÍNA SPODBUDNE ZGODBE Pisala so njihovo okno v svet uspeh pa šteje Daljni vzhod. Družinsko podjetje Vivapen ohranja voprišmkOdprcmjici Knne kulturo pisanja - Še nepravi čas za slo- kotfUpci.scjmiriamončirie-venske trgovce na'iupv0vra'iev^nirvc''enaloci- . delu s p^, to v pcidjej Vi- '¿ZSijdanšS in-^l1;,,.„ gjrS —---------------- -------.....j,-..,------- Njihov paradni konj so črni- vssvn-^lj ¡Najejej p črnila. .Vátnje iklipaie ¡ dcpdnjujqo N^vnci pací m . brez^črnila, in ker ljudje ladi ; najbolj ^taitoáa |$11ie', 111 obb oknaj bioljšfm $l dCi zcdužk,1, cb aidi pa IahiinI;II¡lhtuCdI'tetÍU. ItIijli íi na dclgi rik. Miielniit ^aV^mČ^in$bjC^jl'jClipiIir'I!S iicven'dhugcvcev.ufmeij';- niVnna d$ini.il Ntmiiia tur zdraimitkip rvfied rH zji dodatne infnrmatije tUI IrlefitH'. 03 62097 60 Iti x nahaja v Planem Tuš v Celju. um ob nakupu korekcijskih a« I vsak delovnik nudi biezplaini zdr^vnijki pttgled oif v ambulanti., opremljeni po najvišjih standardih. Ob nakupu enih korekcijskih očal vam d ruga z enako dioptrijo podarimo. WWWJ Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se !ahko zgodi, da se nam kak Sna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomof, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se. da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je. da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. VEZAVA DIPLOMSKIH IN OSTA1.IH NAI.OG £b pr«na vwíví vsi ¡ti d ¡plum skih in ostíli h nalog íe v 2h uiah.Opravljano tudi spiralne in toploine vezave. Mešava personal Izirani h ia I nih knjig. Ziatdotisk na koledarje in rokovnike vašega logotipa! www.cevez.si 031 534 304 AflTIAL ¿ox. 041 826594 • ADAPTACIJE KOPALNIC • VODOVODNE INŠTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA AFtTIAL d.o.o., Ari a vas 6a, 3301 Petrovče 1 I DUHOVNO ZDRAVLJENJE S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READINGI IN NASVETI O OSEBNI RASTI Zdravljenje s ponovno povpi.wo; če je telo bolno na kakršenkoli naiin, se i energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje zdravja. Sem prevodnik energije in jo oddaja m skozi roke vtiolnikovo telo, ULJ JANA HOLY VERTACNIK POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211 dte (¿te ;f¡rríMht ÍÍ- ■rfjwljnrn: .p¡,v¡iM.TltiT|| v-1 Sernčevj 10-135900 Celje (pri poslovni stavbiTU^-a) tei 070 754864 www.pairrfixprQ.Si odprava vseh wist avtomobili kiK prask poiiranje vozil, varjenje plastike, trajna odprava rje, popravila po toči, odstranjevanje darvu m grafitov z ¿vta ItOB TERMÜINSTALACUEI Iti.: M/7« IS H, pn: Ml/630 744, tli: 03 744 IS ti Kürodwnfco 0, asaoSmijucI hiiíI: iih£ kotkcitlj.il . www-Wob-4>t;i S kartico zvestob« do 7% popusta 2 /[JtMVlU^ČE LflSKO M rHERMANA tilitfl MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dn. A. VERStNIN hrtopoj riivviatíjlOC F1TDÍ D.D.o.., DUNA|ska 120 a. 1000 Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 263: spirr: www.nrDLSi: t-rtwi A: ittb<0t-2.net nrmJnjji nvmToio, Nunjic Frar( 5,p. DuísnaKvedrd 16,3230 Šentjur «M-CW1 7Í793S e-malt: frenk,nunEk®gmaiUom "vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin" -ideja - peči -svíiovanje - loplotneiipalke ■ izdelava ponudb - kolektorji -prodaja -bojkfji -monto -kopainüka operna ■ sanaciji otmojeiilniittir™ -dimniki Šiviljstvo KRPICJ^ Mariborski ceit»86 3000 Celje, Tel,: 03/54 13-295 ODPIRALNI f fli: ponedeljek - pet^k sobota nedelja in prazniki 0&00-13:00 07:00-13:00 ZAPRTO - manjša EK5PRESNA popravila - original krajšanje jeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil S&S2}SZ)a®q) o ©© DuO INSIAL1CUE VERH0VSEK IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTMLNIH HTIMCIIE TEBHCfin Ig-C. Pm&tski vas 34/d, Štore, ¡sm P41 G9Í 907 - servis in montaži gum ■ brezplačni prevzem izrabljenih in poškodovanih vozil - odkup novejših vozil - velika izbira originalnih in oirginalomenakovretinllKezervniti delov ter največja izbira zimskih gum in platišč KlA MOTORS avt(j )hiša Skorja nec Jh&PúmrrtttSutprhf" Mariborska 115, Cilje.03/426 OB&4, 031 609 416 INFORMACIJE valnimi steklenimi vratci in iz »tople« obloge, ki je največkrat sestavljena iz peč ni c ali obzidana s Samotno opeko ter o meta na s posebnim finim ometom. Peč začne ogrevati takoj po začetku kurjenja, najprej iz posebnih rešetk piha topel zrak, če jo kurimo dalj časa, pa tudi obloga začne oddajati toploto, tako da tudi obloga ogreva ravno tako kot pri lončeni peči. Pri kaminski peči je zelo pomembna izbira vložka, kajti ti se med seboj zelo razlikujejo. Dober kaminski vložek mora imeti možnost dovoda zunanjega zraka direktno v kurišče, kar nam omogoča boljše izgorevanje, ravno tako imajo kvalitetnejši vložki kurišče obloženo s šamotom, kar Kaminske peči so rešitev za estetsko in funkcionalno ogrevanje, saj so zaradi enostavne montaže, velikih toplotnih izkoristkov in novega oblikovanja čudovit del opreme vašega stanovanja. Lahko se uporabijo kot glavni ali dopolnilni vir ogrevanja, predvsem v času, ko še ni smotrno uporabljati centralnega ogrevanja. Toplota ognja pričara posebno vzdušje v prostoru. Kaminska peč je sestavljena iz kovinskega toplot no-tehničnega dela (že narejen vložek) z varo- prispeva k boljši akumu lacij i in tud i izgorevanju. Pomembno je tudi, kako so razporejene šobe za vpiliovanje zraka, ki ga potrebujemo za gorenje. Kaminske peči imajo 70- do 80 odstotni izko ristek, dobra stran kaminskega vložka so velika steklena vrata raznih oblik travna, okrogla, trapezna), ter začetek ogrevanja hitro po začetku kurjenja. Slaba stran kaminske peči je manjša akumulacija toplote. Kaminske peči so najbolj optimalne, če nimamo časa ali želje za vsakodnevno kurjenje, da nam je najbolj pomembno ustvarili prijetno atmosfero z »živim« ognjem v peči, ali če hočemo, da se prostor začne ogrevati takoj po začetku kurjenja. Kaminska peč potrebuje tri do pet kurjenj dnevno, da ogreje prostor. i fM Servis in Trgovina ^pvpafc flj GOJZI>NIK ^ggp Poprauilo kardanskih gredE Meniva uriewnatik ta «»una votila Popravila ALU platiSl a osebna volila Menjava pnevmatik Gotavlje 137, 3310 Žal?f Tel.: 03 / 710-3100 Mob,: 041-6B4-38S brez čakalnih vrst!!! anton selič s.p. elektroinstatacije in trgovina ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur teL 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: info@centerselic.si T: 03 / 30 Odd; IN FO@>OOM-STR EHASII M: 031 600 dao WWW.DOM-STREHA.SI Prodaja glinenih kritin! DOM-STREHA TRUBARJEVA 17 3230 Šentjur ft WALYttCft DMHIIUEL ........... • ■■ ■ «i1 CREATON / UAlAVPiO YaOIINC'tJ d o m o f i n a OOtAO FINAL h/in ROBAČER ip, Ul. Bratov Jančarjev t ta JiliVojnik GSM; 041 756 668 telefona*: 03 78T 31 7J e-poita; domofinal^t-1 ,sl Za Vas !n Vaš dorr vrtimo: -tesarstvo ■ krosiiivtj - stavbno kleparstvo - montažo Vi lu *cke rt ■ izdelava nadstreškov - izdelava ravn ih in zelenih streti Pooblsiienlkrov« m kritine; GEftARD, CREATON, TONDACH. 6 H AM AC, LINDAB, H05 EKR A, TEGOLA. S-METAL, EE.AL,_ Use za streho! tummtin Prouvoinii ¡nmr.liijfcrsvsto klcpar>l:il~.izdei »ov instreitiekrititie:PiobiMkiW4i7.5iJCiT0flE j www.streha-metalltt.si gsm: 041314 S3lgsir: 051 SB 579 SL 03/57714®, fab: (B/5771499 ZA IZMEftO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAiEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM Ml 622 3E5. HMOSKK 4,0.0. Nov* Crrk»v UTt «P» NOVA CKRKFV/C*U» Tri-- 4)/W 4« JO; F»x: W790 4* iti CSMi 04.1/7"» SOJ, 041/64194a e-mail! moiKk.oilali&iirtHi fmstm z* strtANKE tiftiKe, 3S-0I DELOVNI ČAS: delavniki od s,00-1fl.00. sobota otf S,00-12.00 ziMmmwNSBf Kottvma Tajnšek - Kmvec Jijf 17 3000 L'rirc OiS*i !T 13 * 0*t 63*64* POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PEVOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si ........... I I I I I M I I I I I I I I I 1 M I I I | I I II fTTlTJ iTTrpTTT ■ Št. 94 - 2. december 2011 - odkrivamo turistične bisere naših občin V Deželi Celjski bo v prazničnem decembru zares čarobno. Na številnih lokacijah bomo lahko uživali v pravi pravljici. Pravljična dežela v Celju V petek, 16. decembra, bo vrata v centru mesta že enajsto leto zapored odprla Pravljična dežela. Dopoldne med 10. in 12. uro bodo jutranja vodenja, popoldne pa bomo lahko z vilami, snežakom in drugimi pravljičnimi junaki uživali vsak dan med 17. in 19. uro. Do 25. decembra bo pravljično deželo obiskoval Božiček, nato pa nas bo pozdravljal dedek Mraz. S kočijo pa se bomo po centru mesta lahko popeljali tudi obiskovalci. V pravljično zgodbo so se letos vključile tudi Slovenske železnice, zato lahko pričakujemo tudi otroke iz Maribora, Velenja, Zagorja, Ljubljane ... Dogodki se bodo stopnjevali vse do otroškega silvestrovanja, ki bo v soboto, 31. decembra, ob 12. uri. Pravljični junaki so si za gostjo izbrali Sanjo Polšak Pesan z otroškimi pesmimi in prazničnim pravljičnim rajanjem. Vstopnine za Pravljično deželo ne bo. Diego v Celjskem mladinskem centru V mladinskem centru so se letos prvič odločili, da se pridružijo Pravljični deželi s pravljičnim druženjem z Di-egom in prijatelji. Vsak dan od 19. do 23. decembra med 17. in 18. uro jih bo obiskala maskota Diego. Na ogled bo animirana serija Diego in prijatelji, ki je prva slovenska 3d animirana serija produkcije Med in mleko, po ogledu risanke pa bo Diego otrokom zastavljal različna nagradna vprašanja. Vsak dan bo tudi animacija za otroke. Vse to bo brezplačno. 16. decembra pa po koncertu skupine Mi2 na Glavnem trgu v mladinskem centru pripravljajo kot after parti DJ večer Zeleno sončno v Celju s simbolično vstopnino 3 evre. Brezplačni koncerti v Celju Poleg koncerta skupine Mi2 na Glavnem trgu v Celju 16. decembra pripravljajo v Zavodu Celeia Celje še kar nekaj koncertov brez vstopnine. 19. decembra bodo v Pravljični deželi nastopili Pri-farski muzikanti, 21. Ekstra Deželo Celjsko Jezerska vila in koordinatorka pravljičnih junakov Špela Cvetko, lastnica in projektni vodja Zelen'dola Zvezda Novljan, direktorica TRC Celje Petra Zlatoper, predstavnica za odnose z javnostjo v MCC Špela Božinovič, predstavnica za stike z javnostjo v Zavodu Celeia Celje Jerneja Kolar in koordinatorka Pravljične dežele Vladimira Skale so si v eni izmed pravljičnih hišk v Zelen' dolu ob Šmartinskem jezeru zaželele čim bolj čaroben december. V Zelendolu nas čakajo številna darila. band Glasbene šole Celje, 23. Rock partyzani, 29. Alya, silvestrovanje 31. decembra po 22. uri na Trgu celjskih knezov pa bo letos z Rock'n'bandom. Da se bo Celje spremenilo v pravljično mesto, bodo poskrbeli že na Miklavžev večer 5. decembra, ko bodo v Celju slovesno prižgali luči na Trgu celjskih knezov. Glasbena gostja bo Damjana Golavšek, otroke pa bo Miklavž tudi obdaril. V prazničnem decembru se bomo lahko dodobra nasmejali tudi ob komediji Fotr, ki bo na ogled v Celjskem domu 8. decembra. Božično novoletni sejem bo odprl svoja vrata 16. decembra, v Celju pa bodo tudi številne ustvarjalne delavnice. Več informacij lahko dobite na www.celeia.info. Miklavževanje na Celjski koči Miklavžev pohod na Celjsko kočo bo danes zvečer, Mi-klavževanje za otroke pa bo jutri med 14. in 17. uro s številnimi animacijami, otroškimi jedmi in prihodom Miklavža. Ski opening si na Celjski koči obetajo 10. ali 17. decembra, odvisno seveda od vremenskih razmer. S to prireditvijo bodo tudi naznanili zimsko sezono. Letos je nekaj novosti, med katerimi je tudi sankališče. 30. decembra pripravljajo silvestrovanje na smučišču, naslednji dan bomo lahko silvestrovali v Celjski koči, 1. pa bo na terasi hotela že popoldne glasba, animacija za otroke, prodaja sladic in drugih dobrot, zvečer pa pohod z baklami do Svetine. Božična vas v Zelen'dolu Zelen' dol ob Šmartinskem jezeru bo 22. decembra popolnoma spremenil svojo podobo, kajti v njihovi deželi bodo oživeli prav vsi praznični junaki, ki jih najmlajši težko pričakujejo že dolgo časa. V treh hišicah, kjer gori na odprtem ognjišču, se bo naselil pravljični junak. Palčki pomagalčki bodo najprej pospremili otroke v prvo hišico, kjer jih bo sprejela Sne-guljčica in jim postregla s piškoti in čarobnim čajem, nato pa se bodo s svetilkami podali do naslednje hišice, kjer jih bo pričakala Snežna kraljica. Ta se bo celo zimo trudila skuhati kar se da veliko snega, pri čemer ji bodo pomagali otroci, ki bodo prgišče tega snega lahko odnesli tudi domov. V zadnji hišici pa jih čaka belobradi rde-čelični možic, ki se je odločil, da pride na Šmartinsko jezero z daljne Laponske in bo vsakemu otroku tudi izročil darilo. V Pravljični deželi nas bodo tudi letos pričakale praznične vile. V mladinskem centru bo tudi decembra zelo pestro. Za Božično vas je treba termin rezervirati pravočasno, kajti otroci bodo razdeljeni v skupine. Na Katjinem travniku nameravajo pripraviti tudi snežni tobogan, kjer se bodo otroci lahko brezplačno spuščali. 22. decembra bo božična tržnica, kjer bodo na prodaj ljubka darilca, 28. decembra pa bo mini disko pod zvezdami. Obisk božične de- žele je povezan s simbolično ceno, več informacij pa lahko dobite na spletni strani www. eventkoca.si. Simona Brglez Foto: GrupA e u d a Oi -A* Naložba v vašo prihodnost Ol'HWO MI *l NO H NAMCI r s. £ o S3 is .£ | ¿1 ^Kukaribe bubue iloueni ffočpodinj /jmS i • I i IN i a 0 i £ "S* s 1 w 1 M * i t 1 <0 Bi !*, s G | Informacije: 03/4225-100 n .E 9i J5 1 s e S «a 1 a) u E S e M :