Alojzij Hreščak: Učiteljski pokret Organizacija slovenskega učiteljstva stopa letos v štirinajsto leto, odkar je v smislu »Dcklaracije« iz leta 1926. preusmerila pojmovanje o svojih nalogah. Na svoji širini je s tem brez dvoma pridobila, kajti v njej je bilo poslej prostora za vsakega učitelja, ki se zaveda vsaj te dolžnosti, da mora prispevati svoj delež borbe za pravice in koristi stanu. V tem edinem poglcdu lahko govorimo, da pomenja ta številčna akrepitev organizacije tudi njeno poglobitev. Ideološki strnjenosti svojega članstva se mora pa zgolj stanovsko usmerjena organizacija nujno odpovcdati že zaradi eminentno demokratične osnove, na kateri temelji. Te šibke strani enotne stanovske smeri se je slovensko učiteljstvo živo zavedalo že takoj od začetka, zato je marljivo iskalo poti, kako bi uravnovesilo ta nedostatek svoje organizacije. Niti trenutek ni bilo v dvomu, da njegova organizacijo ne sme biti samo ozkosrčno kruhoborsko združenje enega izmed tolikih narodnih stanov, ampak da zavzema učiteljstvo v vsaki družbi izredno važno stališče. Vsakočasen gospodarski in kulturni napredck naroda je ozko povezan s pravim razumevanjem in delavnostjo njegovega učiteljstva. Iz njegovih vzgojnih in kulturnih konceptov izhaja naraščaj, ki mu pripada naloga oblikovanja nadaljnje narodne usode. To nad vse odgovarno poslanstvo učiteljstva v narodncm občestvu nalaga tudi njegovi organizaciji posebne dolžnosti, ki se jim ne more odpovedati, če se noče usodno izolirati od ljudstva, čigar kulturna višina in jgospodarsko stanje bistveno vplivata tudi na usodo in pomen učiteljstva samega. Sistcm učiteljskega dela v šoli in izven nje med narodom mora biti zato važen problem vsake učiteljske organizacije, ki noče postati suha veja na narodnem telesu. Ker so pa vsa vzgojna in kulturna vprašanja vsaj v svojih končnih smotrih odrejena po ideoloških vidikih, mora učiteljska organizacija nujno s tem računati. Pri sistemizaciji zlasti učiteljskega izvenšolskega dela mora iskati tistih osnov, ki tvorijo ideološko nevtralno področje, če noče priti v protislovje s svojo deklaracijsko smerjo. Po eni strani mcd Scilo nujnoisti smotrne organizacije izvenšolskega dela, po drugi strani pa med Karibdo meja, postavljenih ji po zgolj stanovski liniji, mora iskati organizacija tako obliko tega dela. da se izogne vsem nevarnim kočljivostim. Jasno je na prvi pogled, da je treba izhajati pri taki sistemizaciji samo iz dejanskih potreb ljudstva, ki se dado nesporno ugotoviti kljub vsem ideološkim razlikam posameznih kulturnih javnih delavccv. Ta kriterij je bil organizaciji odločilen že leta 12—2-, ko je sprejela program in metodo učiteljskega izvenšolskega dela na našem podeželju ter skušala sistemizirati to delo v »Klubu priiateljev vaškc kulture«. v popolnoma neobveznem pristanku posameznih, na takem delu interesiranih svojih članov. Ker potrcbujejo tovrstni pokreti brezpogojno elana in optimizma, ki je svojstven zlasti mladim ljudem — s čimer nočemo nikakor zanikati dejstva, da štcje slovenska učiireljska organizacija tudi med svajimi starejšimi člani mnogo mladostnih idealistov — je bilo treba misliti na to. da se ustvari učiTelJSTčemu naraščaiu moznost smotrncga proucevanja gospodarskih7socialmh_m kulturnih. pfvtf^T) ^rajn, v kat.erem razviia)o ___tn Helavriost. V ta namen jc bil ustanovljen pred tremi leti sekcijski odsek »Ueiteljski pokret«. Naloge tega odseka so se določile takole: 1. da propagira med učiteljstvom potrebo proučevanja pedagoških in socialnih razmar otroka in socialnega ter kulturnega miljeja službenega kraja; 2. da daje za to delo potrebno iniciativo in navodila; 3. da skrbi, da se z doseženimi dognanji prilagodi delo v šoli in 4. da daje smernice za delo izven šole, ki naj ustreza ugotovljenim potrebam kra.ja. Delo po smernicah Učiteljskega pokreta je docela prostovoljno; vodi ga upravni odbor sekcije po posebnem odsekovem odboru. S poslovnim letom 1937./1938. je pc»9tala priloga Učiteljskega tovariša »Prosveta« glasilo Učiteljskega pokrcta ter zavzela kot tako uvaževano mesto v stanovskih publikacijah. V dveh letih svojega sistematičnega dela so anketirali pokretaši mnogo tisoč slovenskih otrok ter priobčili rezultate svojih raziskavanj v »Prosveti«. Tako smo dobili izredno zanimive podatke o stanovanjskih razmerah šolskega otroka, o njegovi obleki, telesni zaposlenosti ter o njegovem telesnem razvoju. Vsi ti podatki kažejo v jarki svetlobi gospodarsko in socialno strukturo našega naroda ter dajejo že zdaj prizadevnemu učiteljstvu v roke zanesljiv kompas, kje mu je zastaviti z intenzivnim izvenšolskirn delom. Poleg tega pa se bo zbrani material lahko učinkovito porabil za prepotrebnc reforme šolskega dela in učnih načrtov. Do sedaj se je mogla staviti taka zahteva le iz splošnih mladinoslovnih in socialnih študij, ki pa niso prepričevalna vse dotlej, dokler se ne nanaša.jo na naše domače razmere. Z delom Učiteljskega pokreta je storjen prvi sistematičen začetek proučevanja naših slovenskih razmer, zato nimamo vzroka dvomiti, da bodo njegovi izsledki našli v vseh odločilnih činiteljih našega šolstva ter vse slovenske javnosti najučinkovitejši odmev. Alojzij Hreščak.