naš tednik
LETO XLIII. Številka 32 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 9. avgusta 1991
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Kandidati SJK za kmečkozborske volitve: (z leve) glavni kandidat Janko Zwitter, Anton Hoberl,
Katja Kert in inž. Štefan Domej.
SJK je edina prava alternativa strankarskim zastopnikom v Kmetijski zbornici
Skupnost južnokoroških kmetov se je ta teden predstavila javnosti in jasno zastavila tudi svoj volilni cilj za novembrske kmečkozborske volitve. Cilj SJK so trije mandati, kar bi pomenilo, da bi v prihodnje lahko samostojno vlagala predloge v Kmečki zbornici, kar doslej z dvema ni mogla.
Glavni kandidat SJK, zahom-ški kmet Janko Zwitter, je na posebni tiskovni konferenci dejal, da je SJK edina prava alternativa strankarskim zastopnikom v Kmečki zbornici, ki so vedno od-v'sni od stališča strank, to pa Prepogosto v škodo kmetu. Tako ie bila SJK edina, ki je v Kmečki zbornici glasovala proti pristopu Avstrije k EG; vse druge frakcije so klonile diktatu svojih strank.
A Drugi kandidat, dipl. inž. Stefan Domej, je odklonilno stališče SJK podkrepil s tehtnimi arQumenti, mdr. s primerom z Danske, kjer je bilo leta 1970 Pred vstopom v EG še 40.000
Primorski ddnevnik:
19 milijonov šilingov letne podpore od Italije
Kot poroča ljubljansko Delo (9. 8. 1911), bo Primorski dnevnik, slovenski Časnik, ki izhaja v Italiji, naslednja tri teta prejemal državno podporo 19 mio. šil. letno. Senatna komisija za ustavna vPrašanja in komisija za kulturo pri poslanski zbornici sta za to sprejeli zakon 0 Podpori založniški dejavnosti. Gre za Podporo strankarskim časnikom, ki z oglaševanjem ne zaslužijo dovolj denar-ia in so zato nenehno v denarnih škrip-cih. Slovenski senator Stojan Spetič je Predlagal, da bi k strankarskim glasilom uvrstili tudi glasila manjšin, med katere nedvomno sodi Primorski dnevnik. Njegov predlog ni bil v celoti sprejet, toda časniku slovenske manjšine v Italiji so na koncu le namenili 19 mio. šil. Podpore.
In koliko dobi Naš tednik od republi-Ke Avstrije? 118 tisoč šilingov. .
kmetov, ki so se ukvarjali z mlečno proizvodnjo, danes pa jih le še pol toliko.
„2000 kmetov in kmetic nam je na zadnjih volitvah že dalo zaupanje,“ je dejal Janko Zwitter. V zadnjih petih letih smo veliko ustvarili, predvsem na izobraževalnem področju, pa tudi v Kmetijski zbornici smo bili dovolj pomemben faktor. Zahteva po popolni jezikovni in kulturni enakopravnosti južnokoroškega kmeta
bo seveda ostala tudi v prihodnje ena bistvenih točk SJK.
S tretjo kandidatinjo, Katjo Kert, mlado kmetico in materjo dveh otrok s Konovec pri Pliberku, pa je dobila SJK tudi zavzeto zagovornico kmetic. Katja Kert se zavzema za enakopravnost kmetic, ki si, po njenem mnenju, same premalo prizadevajo za svoje pravice. V tem vprašanju se bo moralo še precej spremeniti na bolje,“ je prepričana
mlada kmetica.
Podpora SJK neodvisnih kmetov z Djekš, ki so združeni v t. i. ABV (Allgemeiner Bauernverband), pa dokazuje, da je za številne kmete danes SJK dejansko edina alternativa strankarskim zastopstvom v Kmetijski zbornici. Na četrtem mestu bo kandidiral njihov zastopnik, gorski kmet, Anton Hoberl z Djekš. Kot pristen Djekšan je seveda še vešč tudi slovenskega jezika.
V imenu Entone liste je prof. Jože Wakounig za volilni boj obljubil vso pomoč deželne stranke. Volilni boj pa se je v bistvu ta teden že pričel in bo zahteval od vseh samostojnih volilnih slovenskih struktur, vključene v EL, vso solidarnost.	s. K.
Najprej je Heimatdienst zahteval, naj se Republika Slovenija jasno odpove vsem željam po priključitvi južnokoro-ške zemlje. Nato se je pridružil bivši deželni glavar Wagner. Sedaj pa je še deželni glavar Zernatto menil, da priznanja samostojne Slovenije ne bo, dokler Slovenija ne bo zagotovila nedotakljivost avstrijskih 'mej.
Povsem razumljive bi bile te zahteve, če bi katerikoli slovenski politik poželjivo gledal koroško dvojezično ozemlje ali
vsaj na skrivaj razmišljal o večanju slovenske države.
Toda nihče tega ni delal in ne dela. Nasprotno, ob razglasitvi samostojnosti Slovenije
Poklon pred KHD-jem
so izrecno zapisali, da so nove slovenske meje tiste, ki jih je doslej Jugoslavija imela do Avstrije, Italije in Madžarske. Zahtevano zagotovilo neokr-
njenosti avstrijskih meja je torej že zdavnaj tu.
Zakaj torej Zernatto prijateljski Sloveniji brez potrebe stavlja zahteve, kot da bi šlo za Avstriji in Koroški sovražno in nevarno državo?
Pri Haiderju ne bi bilo nič nenavadnega. Očitno pa tudi Zernatto misli, da so od časa do časa potrebni pokloni tistim maloštevilnim Korošcem, katerim še zmeraj prastrah kisa možgane.
i-dur
STRAN q petek,
________O 9. avgusta 1991
Evropska ministrska trojka na sprejemu pri slovenskem vodstvu prejšnjo soboto na Brdu pri Kranju: drugi z desne je portugalski zunanji minister Jesus de Deus Pinheiro (z brado), na Kučanovi desni sta luksemburški zunanji minister Jacques Poos ter holandski zunanji minister in vodja evropske mirovne trojke Hans van den Broek. Foto Tadej Bratok
Neuspeh evropske trojice v Beogradu
Srbija hoče vojno
Prejšnjo soboto je evropska trojica zunanjih ministrov z vidnim razočaranjem zapustila Beograd. Vodja delegacije evropske mirovne misije, nizozemski zunanji minister Hans van den Broek, je resignirano potožil, da je Jugoslavija pred katastrofo neslutenih razmer.
Mirovno posredovanje Evrope med sprtima stranema, med Hrvaško in Srbijo, namreč, v grobem rečeno, ni uspelo zaradi nepopustljivih stališč beograjskega „führerja“ Slobodana Miloševiča. Evropska trojica je pripravila pismeni memorandum o prekinitvi vseh oboroženih spopadov na Balkanu, ki naj bi ga podpisali vsi predsedniki republik in člani državnega predsedstva. Mirovni sporazum je spodletel, ker ga nista hotela podpisati predsednika Srbije in Črne gore. „S tem, ko srbska politika zavrača premirje, dokazuje, da skuša uresničiti svoje načrte o zahodnih srbskih mejah na Hrvaškem . . . Dvomim, da bo srbski narod Miloševiču zato podelil mandat,“ je izjavil predsednik Kučan po neuspelem poskusu podpisa.
izjavil, da je danes bolj kot kdajkoli poprej jasno, da je tisti, ki noče miru, edinole Srbija. Evropi in svetu je zdaj povsem jasno, kdo je za mir in kdo ne. Tudi hrvaški suveren dr. Franjo Tudžman je takoj po prihodu v Zagreb novinarjem sporočil, da se bo njegova republika za pomoč obrnila na mednarodno skupnost, na Evropsko konferenco za varnost, pa tudi na Združene narode. Po njegovem mnenju bi bilo dobro, ko bi svet evropske varnosti oblikoval skupne oborožene sile, nekakšne modre čelade, ki bi razdvojile vojskujoče strani na Hrvaškem. Za enako misel se je silno ognjevito zagrel tudi nemški zunanji minister Genscher, kateremu je ideja o evropskem „sanitarnem kordonu“ na Balkanu že dolgo časa pri srcu. In prav zato je k njemu v bavarsko počitniško rezidenco „odromal“ dr. Janez Drnovšek.
In še nekaj je za Slovence nadvse razveseljivo:	evropski
trije ministri so na Brdu pri Kranju, odkoder je tudi naša slika, priznali Sloveniji popolno pravilnost njenega ravnanja in ji dali jasno vedeti, da niti od daleč ne sodi na Balkan in še manj v preostanek nekdanje Jugoslavije.
Prejšnji petek je bil v Ljubljani na uradnem in prijateljskem obisku, prvič po vojni, koroški deželni glavar Christoph Zernat-to. Že v ranem dopoldnevu ga je sprejel predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, nakar so se začeli uradni pogovori obeh delegacij. Pogovor je tekel zlasti o gospodarski pomoči avstrijske Koroške republiki Sloveniji. Eden od ciljev obiska s Koroške pa je bila tudi seznanitev z varnostnimi problemi jedrske elektrarne Krško ter vprašanje datuma zaprtja.
Koroška je dežela, ki je prva pokazala razumevanje za slovensko pot v demokracijo in samostojnost. Korošcev v Slovenijo, po besedah Zernatta, niso pripeljale zgolj skrbi okrog jedrske elektrarne, temveč tudi želja pomagati na gospodarskem in humanitarnem področju.
Po uradnem delu obiska v ljubljanski vladni palači sta Peterle in Zernatto obiskala občino Krško, kjer sta se pogovarjala o podpisu meddržavne pogodbe, katere predmet bo izmenjava informacij v zvezi z jedrsko elek-
^ uradni koroški delegaciji je bil tudi zastopnik koroških Slovencev dr. Pavel Apovnik (tretji Z leve). Foto: Eggenberger
trarno. Po tej pogodbi naj bi se °be strani odpovedali nadaljnji pradnji jedrskih objektov. Ob tem ie bilo še poudarjeno, da obe stfani vidita mnogo neslutenih Težnosti za širitev gospodarske-9a sodelovanja; Zernatto pa je tudi poudaril, da bodo Korošci Pomagali pri razvoju zasebnega ter drobnega gospodarstva, za kar bo uporabil svoje zveze na Dunaju.
Kasneje je bila tiskovna konferenca. Eden najzanimivejših stavkov, izrečenih na njej, je bil,
da avstrijske gospodarske pomoči Sloveniji ni več mogoče povezovati ter pogojevati z zaprtjem jedrske elektrarne. Po besedah Zernatta Slovenija potrebuje takojšnjo gospodarsko in drugo pomoč, Avstrija pa verjame, da bo Ljubljana držala besedo, kar zadeva krško nuklearko.
Po obisku v Krškem so koroški gostje obiskali še Brežice in tamkajšnjo bolnišnico.
T. B.
=3=
Vladno poročilo o požaju narodnih skupin
Ob sprejemanju manjšinskošolskega zakona leta 1968 je Državni zbor dalako hvale vredna je ugotovitev, da re-vladi nalog, naj izdela obširno poročilo o položaju avstrijskih narodnih manj’u'tati ljudskih štetij niso objektivna šin. Dotlej je vlada Državnemu zboru namreč poročala samo o^tovitev številčne moči narodne pospeševanju narodnih skupin in mu predložila le številke, koliko šilingov j^5 ^ln®- K|iub temu vlada zagovarja prejel kdo za kaj. Te dni je vlada kot uresničitev naloga Državnega zbora raZ')0gr'af^zul° glede dvojezičnih to-poslala brošuro z naslovom „Osnovno poročilo zvezne vlade o položaju ni' n0\ Tudi'	kritike^iede^ne-
rodnih skupin v Avstriji “.To je prvo vladno poročilo te vrste. Poročilo vsebuj«dosiedne izpove določil odvojnem podatke o številčni moči in prostorski razporeditvi narodnih skupin, o zgode sadnem jeziku, zlasti pri formuiar-vini, pravnem položaju, stanju na področju šolstva in vzgoje, o finančneif h, se vlada skriva za floskulami, češ pospeševanju, gospodarskem in socialnem položaju, zastopstvu narodni^9 morajo biti v rabi pregledni in ne-skupin, o medijih ter o cerkvenem življenju.	'0rT1Piicirani formularji, o posledicah
Nalog je zahteval, naj poročilo vse- sodelovanju sosvetov, pri opombi,	^
sosveta za hrvaško m za cesko n k0roško nj y	ka J tudi ob pri.
rodno skupino se nista ustanovljen :a2u	y
zal niti z besedo m omenjeno, za M ku .	a ^	•
kljub pripravljenosti obeh narodnil'nem mn a ne Pove.	P j
i	ur, ■ ru^ u d- n mnenju vsaj obstoječa določila
skupin do oblikovanja teh d^.^^omjena oziroma katere točke so svetov se m pr,slo. Povojna zgodov se ^ p
na koroških Slovencev je zelo skoP da	^ q	^
obdelana v enem samem odstavKU areriui^	.	.
.	, .	..... ..„ ,„.1(1 Cuvicleva možnosti vzgoje v slo-
postopanje vlade v „kritičnih leti'vgu».. .	, . ,	, .
Cico -in-To ■ „uuu . u 'SCln|, sp acalo pa bi se razmis-1958, 1972 m 1976 m osvetl enö’:jani . r	, , .
’	)e' de je to v skladu z določili
prav tako nikjer m omenjena vlogpc6n=,	x	■
i-	is„rn na '• odstavek 2. Pri naštevanju
nemškega nacionalizma na KorOfn6ri:.	...	1
škem v narodnostnem konfliktu	narodnih manjšin manjkajo
Hvale vredna je - čeprav previdnCnf' 'h Na sP|oh ^0*0' ...	.	. jj..	.,	da vlada ne zavzame Stališča do
- zavrnitev pojma „vmdisarjev , pra aktualnih 2ahtev narodnih skupjn
buje „objektiven prikaz položaja, ki omogoča tudi mednarodne primerjave". Kar se tiče objektivnosti, se ne moremo pritoževati; vlada se je po-mujala za strogo nepristransko poročilo. Seveda pa ni bilo pričakovati, da bi vlada kritizirala lastno manjšinsko politiko. Tako včasih manjka kritičen pristop in osvetljevanje vzrokov za stanje, kakršno je, po drugi strani pa tam, kjer je prišlo do pozitivnih korakov, vlada ni skopa s samohvalo. Navedimo nekaj točk:
Čeprav naj bi poročilo nastalo ob
Kar se tiče narodnih skupin, za katere Zakon o narodnih skupinah ne velja, poročilo štajerske Slovence in Slovake vsaj omenja, občutljivo pa manjkajo Romi in Sinti.
Kar se tiče možnosti mednarodne primerjave, poročilo žal nikjer ne omenja položaja in primerljivih ureditev drugih narodnih skupin.
Zelo pozitivno pa je potrebno oceniti, da je v brošuri v celoti objavljeno tudi stališče NSKS in ZSO o vladinem poročilu. Stališče, o katerem smo že poročali, je v celoti dokaj kritično in opozarja, da se narodne skupine nahajajo v „skrajno kritični eksistenčni bazi." Osrednji organizaciji menita, da smo še daleč od vzdušja, ki bi zagotovilo družbeno sožitje ljudi različnih jezikov in kultur na osnovi enakopravnosti in enakih možnosti. Opozarjata tudi, da število pripadnikov narodnih skupin jasno kaže, da se Avstrija v preteklosti ni v zadostni meri zavedala svoje odgovornosti do narodnih skupin.
R. V.
PISMO IZ SLOVENIJE
Daljnovodi letijo v zrak
Visok vojaški dostojanstvenik republike Slovenije je izjavil, da bi poraženi srbski generali, če bi le mogli, zravnali z zemljo pol Slovenije, le da bi oprali svojo stanovsko čast. A ne morejo! Namesto tega se je v Sloveniji začela serija sabotaž, katerih povzročitelji so pripadniki poraženega krila vojaške kontraobveščevalne službe in njihovi balkanski podrepniki, ki so se poskrili v naši deželi ter rovarijo ponoči in naskrivaj. Ravno v času, ko se je pri nas mudil Christoph Zernatto, so nepridipravi minirali električni daljnovod pri Krškem, da o podrtih jeklenih stebrih na Štajerskem sploh ne govorimo. V nedeljo zvečer je zletela v zrak bencinska črpalka v Mariboru, škode je bilo za več kot dva milijona dinarjev . . . Prihaja čas diverzij!? Še bolj gangsterski je primer iz Bregane, ko so oboroženi civilisti v ukradenem avtu BMW pridrveli do vojaškega remontnega zavoda, zvezali dežurne častnike in vojake ter pokradli vse lahko pehotno orožje.
Slovenski organi za notranje zadeve se sprašujejo, kdo naj bi pravzaprav bili oboroženi nočni obiskovalci ter „ljubitelji" daljnovodov in bencinskih črpalk. Gre nemara za vojake, ki jim sporazum o umikanju iz Slovenije ne godi? Morda gre za vojake, ki ne samo da jim dogovorjeni umik ne ustreza, temveč se tudi ne strinjajo z razporeditvijo moči v vojaških vrstah? Kaj pa, če so na delu kakšne srbske sile, brez povezave z Armado in tudi s četniškim gibanjem, ki so prišle v Slovenijo ali so že precej časa med nami pritajeni in pripravljeni na vse, kot ranjena zver, ki poskuša vse? Navsezadnje ne gre spregledati hrvaških ekstremistov. Kdo bi vedel? Ne gre prezreti možnosti, da bi se takšne ali drupačne teroristične akcije utegnile preseliti na našo severno mejo. Želijo teroristi nas in Evropo ponovno opozoriti na možnost napada na krško jedrsko elektrarno?
Ne glede na vsa ugibanja, nas v Sloveniji skrbi tudi podatek, da so na vojaškem letališču v Cerkljah pripravili posebno presenečenje v obliki osmih ton razstreliva, s katerim so minirali letalsko stezo in celotno letališče. Podobne pasti tičijo domala v vsakem objektu, ki ga bo zapustila „jugoslovanska" armada. Armadni diverzanti in srbsko podzemlje so se šolali v tujini, atam so se šolali tudi slovenski policisti. Hvala Bogu!
Hrvaški Libanon
„Idjepa naša" krvavi. Tam nič več ne preštevajo trupel. Vojna se je razširila na Dalmacijo. Hrvaški sabor je potrdil novo vlado narodne rešitve, sestavljeno iz ministrov domala vseh političnih strank. Samovšečni dr. Tudžman doživlja politično agonijo in londonski „Inde-pendance" mu napoveduje politično smrt. In res kaže, da je Tudžman med glavnimi krivci za krvavo stanje pri naših sosedih. Kdo ve koliko denarja, namenjenega oborožitvi hrvaške vojske, je poniknilo v žepih ministrov; kdo ve, koliko je stala v nebo vpijoča razkošna preureditev Banskih dvorov in prenova Tudžmanove vile na Tuškancu? Zakaj hrvaški gardisti v nekakšni angleški kraljevski maniri paradirajo pod Tudžmanovim oknom vsako uro in uprizarjajo smešen paradno-stražarski ceremonial? Zakaj so med hrvaške gardiste začeli vabiti celo poročene ženske z otroki? Vsa ta vprašanja si tačas postavlja hrvaški narod, ki mora bežati od svojih ognjišč, medtem ko jim četniški banditi in njihovi vojaški pomočniki rušijo hiše ene za drugo.
Nekaj je gotovo: Hrvatje niso usposobljeni za obrambo svoje domovine in to je strašna tragedija, zaradi katere si Miloševič lahko mane roke in pljuva po evropskih zunanjih ministrih, ko pridejo v Beograd. A nekaj zelo dobrega so si hrvaški strategi le izmislili: Srbom bodo presekali naftovod, ki pelje iz reškega pristanišča do rafinerije v Pančevu in Slavonskem brodu. Druge poti za uvoz nafte Srbija namreč nima. Prav tako „jugoslovanska" vojska nima zalog nafte za petsto hrumečih tankov, ki mrcvarijo tačas po hrvaških poljih, naseljih in ljudeh. Zadržani bodo vsi tankerji z nafto, namenjeni Srbiji. Brez te dragocene tekočine bodo Miloševič in njegovi jugogenerali prisiljeni kapitulirati. Če k temu prištejemo vse bolj verjetno priznanje Slovenije in Hrvaške s strani Nemčije, se tudi Hrvatom sveti žarek upanja.
Sicer pa sveto pismo lepo pravi:
Kdor bo za meč prijel, bo z mečem pokončan!
Tadej Bratok
Dr. Drnovšek pa je poudarjeno
Tadej Bratok
Občinska seja v Žitari vasi
V Žitari vasi so na zadnji seji temeljiteje razpravljali o varovanju okolja. Ta resor, ki bo imel tudi pri gradnji kanalizacije tehtnejšo besedo, vodi g. Piroutz iz frakcije ÖVR Kar zadeva gradnjo kanalizacije, občina še nima končnih načrtov za ta projekt. Občinski zastopniki so se na seji menili o dveh možnih rešitvah. Prva bi bila, da se občina Žitara vas vključi v vodno zvezo Veli-kovec-Jaunfeld, druga pa, da ostane sama zase. Politiki so skupnega mnenja, da bo končna odločitev odvisna od višine stroškov.
Tudi frakcija EL, v zasedbi občinskega svetnika Thomasa Petka, Marije Krasnik in Karlija Hrena, še nima lastnega stališča o tej zadevi, saj je bolj ali manj nedozorela. Petek je dejal, da bo EL glasovala za tisto rešitev, ki jo bo deželna vlada višje podprla in ki bo zadovoljila vse občane.	'
Pogodba z
Do nedavnega je bilo odvažanje smeti v pristojnosti občine. Firma Gojer je z občino Žitara vas sklenila pogodbo, na podlagi katere bo odslej prevzela to obveznost, stroške pa bo nosila ali občina ali deželna vlada. Vsi občani so naprošeni, da bi bili bolj skrbni pri razbiranju odpadkov (torej papir k papirju, steklo k steklu itd.).
Krčna vas dobi novo asfaltirano cesto
Prizadevanja EL, naj so v občini vse ceste, ki so močno uporabljene, dobro asfaltirane, so spet za korak napredovala. Občinase je odzvala zahtevam in končno dala nalog za asfaltiranje trenutno slabe ceste skozi Kršno vas. Gradnja bo stala približno 3 milijone šilingov.
Kanalizacije tudi na Bistrici aktualna



Osrednja točka občinske seje je bila razprava o kanalizaciji.
Sprejetje bil načelni sklep, da se pod pritiskom zakonskih pravil napravi čistilna naprava za odplake.
Načelno so sprejeli tudi sklep o morebitni zvezi za čiščenje odplak s sosednjimi občinami. Vendar načelni sklep še ne pomeni vstopa v zvezo za čiščenje odplak, ker mora neodvisni biro, verjetno iz Štajerske, še prej preveriti celotni koncept.
V slučaju, da bi koncept potrdil finančno in tehnično nesmiselnost, bo potrebno jasno razpravljati o možnih decentralnih napravah. Pobudo za preverjenje tega koncepta je dal odbor za zaščito okolja, kateremu predseduje Andrej Wakounig.
Nadalje so razpravljali o dodatnem proračunu za leto 1991, ki predvideva dohodke oziroma izdatke v višini 29 mio. šil. Od tega odpade na izredni proračun 7 mio. šil. Za vzpostavitev lastnih občinskih struktur (ureditev občinskega urada), je vlada prispevala 3,6 mio. šil.
Finančno stanje občine Bistri-
ca se kaže zelo zadovoljivo in s strani odbornikov je bilo poudarjeno, da bo zaradi tega čimprej potrebna smotrna priprava sredstev.
EL je kritizirala trenutno neza-dovljivo podporo kulturnim društvom v primerjavi s športnimi društvi, katera so deležna bistveno večje podpore.
EL je tudi opozorila, da se v okviru načrta za razvoj regij in vasi ne sme pozabiti na obrobne krajejn da bi bila centralizacija na Šmihel vsekakor napačna pot. Osredotočenje zgolj na gradnjo občinskega urada ni pravilna pot, ker se za naselitev
občinske hiše ponujajo še druge možnosti npr. otroški vrtec, nekdanja Kušejeva trgovina.
V volilnem programu EL je bilo tudi planirano brezplačno dovažanje otrok v otroški vrtec. To je bilo tudi sprejeto, tako da se bodo od jeseni naprej vsi otroci lahko vozili brezplačno v vrtec in nazaj.
Deponija za odpadke med Dvorom in Bistrico (Ugrinova jama) bo zaradi nekontroliranega odlaganja odpadkov ograjena in tedensko odprta najmanj en dan za vse občane, ki bodo lahko v jamo dovažali nestrupene poljske in gradbene odpadke. Jama bo odprta izključno samo za šmihelske občane.
Ta sklep je bil potrjen zato, ker so se občani iz drugih krajev v vedno večji meri posluževali te jame, pa tudi strupene odpadke so odlagali tja. Občina pa odgovarja le za nestrupene odpadke.
A. M.
Kanalizacija tudi v Globasnici
Pri zadnji občinski seji v Globasnici so občinski odborniki sklenili, da se občina priključi pliberški in bistriški občini, s katerima naj bi skupno gradila kanalizacijo za odvajanje odplak.
S to priključitvijo bo tudi globaškim občanom zagotovljena kanalizacija v naslednjih nekaj letih. S to odločitvijo pa'se ni strinjal odbornik FP Potot-schnig, čeprav je še pred volitvami opozarjal na pomen varstva okolja. Kanalizacijo pa itak občinam predpisuje zakon o vodnem pravu.
Še bolj je presenetil odbornik FP, ko je kot edini odbornik glasoval proti finančnemu načrtu za gradnjo poslopja za požarno brambo Šteben. Nadalje so odborniki SP vložili nujnostni predlog za formalno imenovanje obstoječega otroškega vrtca v javni dvojezični vrtec. Proti nujnosti in ne proti dvojezičnemu vrtcu so se izrekli odborniki EL in VP. EL je svoje postopanje utemeljila s tem, da je to že zahteva desetletja in je doslej naletela na gluha ušesa pri odbornikih SP in VP. Zato je EL predlagala,
da se ta predlog prijavi na predstojništvu in se skupno z vsemi frakcijami pozitivno obravnava in sklepa o njem na naslednji občinski seji.
Občinski odborniki SP, EL in VP so še sklenili, da se uredi referat za vprašanja kanalizacije, katerega bo vodil podžupan Paul Robnig.	SABE
Občinska seja v Vrbi
Na občinski seji v Vrbi so razpravljali med drugim tudi o vprašanju severne obvoznice (Nordumfahrung). Prebivalci občine Vrba se namreč bojijo, da bi tu nastala druga dolina Inna, saj bi prišlo do velike obremenitve zraka in življenjske kakovosti. Zato so sklenili, da bodo ustanovili odbor, sestavljen iz desetih ljudi, v katerem bo zastopana tudi frakcija GEL z gospodom Petritschem. Ta odbor naj bi na znanstveni podlagi raziskal dejansko potrebo po takšni cesti in preveril argumente za in proti.
Nadalje so razpravljali o pločniku v Št. liju, za katerega so sklenili, da ga zgradijo.
Uspeh frakcije GEL je tudi sklep, da bodo v občini Vrba v prihodnje še več pozornosti polagali na varstvo okolja. Za ločitev odpadkov bodo narejeni tako imenovani ekološki otoki (Umweltinseln).
Občinski odbornik Hanzi Dra-gaschnig je zastopnik GEL v občinskem svetu.
SREČANJE KUČANA IN FISCHERJA V BILČOVSU
Kučan: „Vključiti sa mara mednarodna konferenca za varnost In sodelovanje"
Glede na eskalacijo v Jugoslaviji in neuspeh poskusa posredovanja zastopnikov Evropske skupnosti pri reševanju konflikta je predsednik republike Slovenije Milan Kučan ob priložnosti pogovora s predsednikom avstrijskega državnega zbora Hein-zem Fischerjem v Bilčovsu apeliral na mednarodno pomoč.
Eskalacijo konflikta v Jugoslaviji medtem sicer že opazuje vsa mednarodna javnost, vendar je Po mnenju Kučana le težko verjeti, da bo tozadevno še prišlo do Politične rešitve. Kučan pri tem ni izključil, da bo moralo priti do vojaške intervencije Evropske skupnosti oziroma mednarodnih državnih skupin.
Državni predsednik Slovenije Milan Kučan je pri tem pogovoru izrazil željo, da bi postala aktivna Mednarodna konferenca za varnost in sodelovanje, v katero naj bi se vključila tudi UNO. Predvsem pa bo potrebno na novo raztolmačiti pozicijo srbske politike in jugoslovanske armade, katera je brezdvomno pospešila agresivno politiko Srbov. Očitek Srbije, da se vmešava mednarodna javnost v notranje zadeve Jugoslavije, je Kučan vehement-
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer in predsednik Republike Slovenije Milan Kučan
pred gostilno Ogris v Bilčovsu. le skupno z drugimi evropskimi državami priznala samostojnost Slovenije, saj gre za izredno občutljivo vprašanje, pri katerem je po mnenju Fischerja nujno potrebno skrbno pretehtati vse argumente, ki govorijo za priznanje samostojnosti neke
no zavrnil, ker je prepričan, da brez pomoči od zunaj ne bo možno rešiti konflikta.
Predsednik avstrijskega državnega zbora Heinz Fischer je tudi po neuspehih posredovanja zastopnikov Evropske skupnosti izrazil mnenje, da bo Avstrija lahko
države. Poleg izmenjave informacij o aktualnem razvoju v sosednji državi je tekel pogovor obeh predsednikov tudi o možnostih gospodarskega sodelovanja Slovenije in Avstrije.
stih
Nerazčiščeni odnosi
Komentar
PIŠE TAJNIK NSKS MAG. MARIJAN PIPP
V koroškem političnem scenariju je bil že skoraj pozabljen, pa ga je socialistična	„ Arbeiterzeitung “
povzpela spet v žarišče političnega dogajanja doma in po svetu: bivši deželni glavar Leopold Wagner. V obširnem prispevku v nedeljski „AZ“, ki sega od njegovega jedilnega lista pa tja do svetovne politike, se otožno spominja 18-letnega delovanja v koroški deželni vladi — od tega 15 let kot deželni glavar — in zelo pavšalno potrjuje politiko današnjega vodstva svoje stranke. „Moji prijatelji pravzaprav vedno dobro agirajo in reagirajo."
Poleg očitka, da je v času absolutne večine SPÖ protežiral pri razdelitvi javnih služb ljudi iz lastnega političnega tabora (njegov odgovor: „To mi je bilo vedno zoprno"), ga najbolj gnjavi očitek, da ima tudi on nerazčiščen odnos do NS-ovs-kega režima. Vsekakor je skrajni čas, da po zadnjih dogodkih na Koroškem — mislim na Haiderjevo izjavo o politiki zaposlovanja v dobi
nacizma — vse demokratične stranke v deželi, vključno socialistov —- zanje velja to v posebni meri, saj je socialistični kancler Vranitzky poskrbel za tozadevno izjavo pred avstrijskim parlamentom, ki je dejansko zgodovinskega pomena — razčistijo svoj odnos do nacistične strahovlade. In to dosledno, kar pomeni, da zavrnejo tudi vse dejavnike — tudi v lastnih vrstah —, ki vzbujajo častne spomine na to obdobje naše zgodovine.
V pogovoru za „AZ“ je Wagner, nagovorjen na to tematiko, dobesedno dejal: „Pri nobenem zborovanju nisem govoril o tem času. Pred mojo prvo izvolitvijo za deželnega glavarja sem samo priznal („zugegeben“), da sem bil „HJ-Führer“. Kot mnogo drugih v vseh strankah, celo pri komunistih."
Dejstva so druga. V pogovoru z Georgom Novotnyjem, urednikom Kronen Zeitung, se je Wagner v volilnem boju 1975 — KEL je takrat samo za las zgrešila mandat — izrazil takole: „Bei der Landtagswahl kann man uns nicht mehr mit
einem nationalen Slogan niederhauen, wie bei der Gemeinderatswahl. In Wahrheit wird doch bei uns auch der Kameradschaftsbund und der Heimatdienst von Leuten geführt, die uns nahestehen. Ich meine, die SPÖ ist genug bestraft in der Minderheitenfrage. Und ich glaube, daß ich auch in nationalen Kreisen eine gewisse Wertschätzung finde. Ich war zwar kein Napola-Schüler, aber immerhin ein hochgradiger Hitlerjunge. Doch es besteht auch kein Zweifel, daß ich heute Sozialdemokrat bin.“
Torej Wagner resnično svoje vloge v dobi nacizma ni priznal, temveč se je z njo bahal in tako snubil nemškonacionalne volilce, z dodatkom zadnjega stavka pa je povrhu še izpričal, da se njegova temna preteklost z današnjo socialdemokracijo spaja.
V pogovoru z „AZ“ se je Wagner posvetil tudi trenutnim razmeram v Jugoslaviji. Za Koroško vidi Wagner v razpadu Jugoslavije veliko nevarnost v tem, da radikalni slovenski nacionalisti ne bi priznali
Avstrijske državne pogodbe in s tem avstrijsko-slovenske meje. Wagnerjev nasvet:-„Tozadevno obstaja možnost, da storimo to, kar zahteva Heimatdienst: dosledna nevtralnost in preden priznamo samostojno slovensko državo, mora le-ta priznati avstrijske meje." Isto zahtevo je že v tretje ponovil Heimatdienst. Stare vezi in prijateljstva ter politična prepričanja „vom Feind vom Süden“ ostajajo torej živa.
Nekoliko v zadregi je v tej situaciji koroška SPÖ. Na eni strani trobi Wagner v stare že zarjavele rogove, na drugi strani se vedno pogosteje srečujeta socialistični predsednik zveznega parlamenta, Fischer, in predsednik Slovenije, Kučan. V zadevah državniškega značaja — priznanje Slovenije po Republiki Avstriji — po vseh njunih razgovorih ni bilo slišati kaj novega. Zato je upravičena domneva, da se raz-govarjata o nečem drugem. Morda o sprejemu prenoviteljev v Socialistično internacionalo, ne-glede na to, da obstaja v Sloveniji tudi Socialdemokratska stranka. Saj imata obe stranki po novem iste začetnice:	SozialDemokratische
Partei — Stranka Demokratične Prenove.
Rož — Podjuna — Zilja
Tekma koscev na Radišah
Minulo nedeljo so se na Radišah, kot tudi vsa leta poprej, zbrali domačini, da bi se pomerili na tekmi koscev, ki pa je bolj družabnega kot tekmovalnega značaja. Pred desetimi leti se je na Radišah porodila zamisel za tako prireditev in od takrat naprej se predvsem domačini vsako leto spet radi odzovejo temu povabilu.
Letošnja tekma koscev je bila pri Cimpermanu v Verovcah, kjer je moral vsak tekmovalec pokositi okrog 36 kvadratnih metrov trave. Seveda se je pri tem izkazalo, da so bili pri tem delu bolj sposobni starejši kot pa mlajši. Kljub temu pa je bilo razveseljivo, da so vzeli koso v roke tudi mlajši in pa ženske. Posebno je presenetila v ženski skupini Ani Ogris, ki bi se lahko pomerila tudi z vsakim izmed moških koscev. Odlično drugo mesto je v ženski skupini osvojila Neži Hribernik, na tretje mesto pa se je uvrstila Pepca Lampichler. V skupini mladincev do 18. leta starosti se je izkazal kot najboljši kosec Aleksander Tolmajer. V splošni skupini je zmagal svetovni prvak iz karateja Milan Hribernik, dru-
go mesto je zasedel Foltej Tolmajer, nekoliko počasnejši, vendar kljub temu odličen, pa je bil tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer, ki je s tem, da je dosegel tretje mesto, dokazal, da nima le odlične organizacijske sposobnosti, ampak da zna prijeti tudi za drugo delo.
Proti rezultatom ni bilo kakega ugovora, saj sta sedela v žiriji dva izkušena kosca — Jernej Lampichler in Tomi Rogavnig —, ki sta uvrstitev koscev določila po naslednjih kriterijih: kako hitro je tekmovalec/-ka pokosila travo in kako lepo je bilo to napravljeno. Pokale in kolajne je tekmovalcem izročil v imenu radiškega društva Tomi Ogris skupno s podžupanom Paulom Koferjem, ki je tekmovalcem v imenu radiškega župana poklonil tudi sod piva.
Kot rečeno, pa je bila prireditev bolj družabnega kot tekmovalnega značaja. Tako so se Radišani še dolgo po prireditvi zabavali ob petju in glasbi domačega harmonikarja Robija Pichlerja. Ker pa so travnik kosci tako lepo pokosili, so se domačini odločili še za prijateljsko nogometno tekmo.
stih
Kapelški otroci so tudi letos preživeli lep počitniški teden na Rebrci. „Stric“ Janez Bitenc, Saša Kump in Monika Novak so delali, risali in prepevali z njimi.
Magnetofonska služba „Za Vaše zdravje“
od 1. do 31. avg. 1991
SALMONELE
Število bakterioloških okužb hrane zaradi salmonel se je v zadnjih letih povišalo po celi Evropi. Ker poznamo infekcijske vire, lahko preprečimo nevarnost z ustreznimi sredstvi.
Magnetofonska služba avstrijske delovne skupnosti (Österreichische Arbeitsgemeinschaft) daje navodila, katera je potrebno upoštevati prav zdaj, v poletnih mesecih. Telefon: (0463) 15 70
V industrijski coni v okolici Pliberka
NAJAMEM POSLOPJE
(lahko je tudi hala) za proizvodnjo toplotnih naprav.
Prostor naj bi dosegal približno 100 do 200 m2. Ponudbe, prosim, pošljite na upravo NT pod šifro „Poslopje“.
Za tiskovni sklad so darovali:
Ludvik Krasnik, Dob; Marko Tram-pusch, Dob; Stefan Hudobnik, Nonča vas; Mihael Lubas, Vogrče; Ciril Rudolf, Šmihel; Andrej Kumer, Blato; Marta Kreutz, Blato; Justina Stuck, Blato; Elizabeta Žagar, Blato; Josef Logar, Konovece; Rosa Poles-nik, Vogrče.
Članice Živega rožnega venca iz Obirskega in Sel želimo Mariji Hribar, z Obirskega 29, za rojstni dan 24. avgusta, vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in sreče! Še tako naprej, zvesta bralka Nedelja in Našega tednika!
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Ljudmili Sienčnik iz Dobrle vasi, Vladimirju Rutarju iz Žitare vasi in Barbari Knes iz Mlinč. Slavljencem vse najboljše ter še na mnoga leta!
Včeraj je obhajala osebni praznik Čili Serajnik iz Št. Petra. Člani društva upokojencev iz Št. Jakoba ji iskreno čestitajo ter želijo mnogo sreče in trdnega zdravja!
56. rojstni dan je praznoval Franz Werginz iz Podravelj. Vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in zadovoljstva!
Rojstni dan je slavila Franziska Spieler v Šmarjeti pri Rudi. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta!
Na Radišah je praznovala osebni praznik Anna Walter. Tudi njej iskrene čestitke in še na mnoga leta!
88. rojstni dan je slavila Marija Klančnik iz Gorinčič pri Št. Jakobu. Za visok življenjski praznik vse najboljše ter mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva!
Pevke in pevci cerkvenega zbora iz Št. Jakoba čestitajo za 50. življenjski jubilej Marti Meči-na. Vse najboljše!
65. osebni praznik je slavila Milka Luschnig iz Polene pri Ži-tari vasi. Jubilantki vse najboljše, zlasti mnogo sreče in trdnega zdravja.
Dvojni praznik je slavila Marica Petek iz Zagorij. Ob tem prazniku vse najboljše in še na mnoga leta!	t
Jubilejni rojstni dan je slavila Herma Trampuš iz Doba pri Pliberku. Ob tem slavju vse naj-
boljše ter mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva!
Na Zgornjem Kotu je praznovala rojstni dan in god Marta Velik. Ob tem dvojnem prazniku iskrene čestitke ter še na mnoga zdrava in zadovoljna leta!
80. rojstni dan in god je slavila Mlakarjeva Marija Kelih z Borovnice. Ob tem okroglem jubileju vse najboljše, predvsem pa mnogo zdravja in sreče!
Na Bregu pri Pliberku je praznovala dvojni praznik Lidija Kumer. Iskreno čestitamo!
V Železni Kapli je slavila rojstni dan Rozalija Pirovc. Vse najboljše in še na mnoga leta!
60. rojstni dan je praznoval Tone Gabriel iz Leš pri Št. Jakobu. Vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in sreče!
Margit Mlinar in Kurtu Glatzer-
ju se je rodil sinček, ki ga bosta krstila Mario. Srečnima staršema iskrene čestitke, Mariu pa vse najboljše! ,
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Heleni Kropivnik iz Rut, Rozaliji Vavti iz Šmihela, Mariji Žele iz Doba, Rozaliji Kert iz Bistrice, Rosi Kumer z Blata in Roku Drugu iz Svetega mesta. Vsem slavljencem vse najboljše ter še na mnoga leta!
80. rojstni dan praznuje v Celovcu Ana Partl. Sorodniki, znanci in prijatelji ji želijo mnogo zdravih in srečnih let! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT.
Denizi in Jošku Packu iz Tra-besinj pri Kotmari vasi se je rodil sin Miha. Iskreno čestitamo, mlademu zemljanu pa želimo za življenje vso srečo, predvsem obilo božjega blagoslova!
60. rojstni dan je v krogu znancev in sorodnikov praznoval Vaz-nik Franc Arneitz. Ob tem okroglem življenjskem prazniku vse najboljše.
Št. Pavel v Labotski dolini cilj romanja treh dežel 1991
Letošnje romanje treh dežel bo v soboto, 17. avgusta, v Št. Pavlu v Labotski dolini. Tu se bodo srečali verniki iz Furlanije, Slovenije in Koroške.
V štirih jezikih, v italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini bodo romarji ob 10.30 uri praznovali bogoslužje z videmskim nadškofom Alfredom Battisti-jem, ljubljanskim nadškofom Alojzijem Šuštarjem, mariborskim škofom Francem Krambergerjem in krškim škofom Egonom Kapellarijem.
Romanje treh dežel, katerega se bo tudi letos udeležilo tisoče romarjev, ima za geslo „Bendikt, Ciril, Metod — zavetniki Evrope in vodniki v bodočnost Cerkve".
K romanjem, katerih se udeleži več narodov, je pozval papež Janez Pavel II. Romanje treh dežel ima svoje korenine v letu 1982. Od takrat se srečujejo na romanju treh dežel verniki iz Slovenije, Furlanije in Koroške. Postaje teh romanj so bile na Višarjah, v Gospe Sveti, Trzizmu, Krki in na Brezjah.
Rož — Podjuna — Zilja
\
Glasba utrjuje prijateljstvo
Mednarodno znana pop skupina gradiščanskih Hrvatov „BRUJI“ je letos že drugič prirejala rock in pop work shop v Velikem Borištofu. Celotedensko srečanje, ki je uspešno združilo mlade glasbene amaterje — fante in dekleta — med njimi koroške Slovence, gradiščanske Hrvate in nemško govoreče z Dunaja ter iz drugih zveznih dežel, so glasbeno-strokovno vodili člani „BRUJEV“.
Za brezhibno organizacijo, hrano in bivanje v „stari šoli“
pa je vzorno skrbel „duša" KUGE, Ferenc Buzanich. Na zaključni prireditvi, kjer so udeleženci predstavili svoje uspehe, se je ponovno izkazalo plodovitno delo naše Glasbene šole, saj je močno zastopstvo koroških Slovencev odlično odigralo svoj part kot instrumentalni in vokalni solisti: Marjan Einspieler in Magdalena Seher (keybo-ard), Katja Gasser (keyboard in petje), Majda Krivograd Csax in petje), Peter Seher (drums).
Svetna vas: umrla Milka Pinter
„Vedno manj ljudi bere Nedeljo,“ je večkrat potožila, kakor je povedal v poslovilnem nagovoru župnik Franc Hudi, Milka Pinter, ko je leta in leta nedeljo za nedeljo vestno raznašala verske liste. Župnik se je rajni zahvalil za iskreni zgled zvestobe, vernosti in za vse, kar je storila dobrega bližnjemu, svojim in drugim.
Milka Pinter se je rodila 22. velikega srpana leta 1922 pri Dajivarju na Beznici nad Suho; dekliško ime je bilo Sušnik. Deset otrok je bilo v družini; uboga kmetija ni mogla vseh preživljati. Zato je morala Milka že v zgodnjih otroških letih služit v Dob; osem let je služila pri Miklavžu. Leta 1946 se je poročila z Matijo Pinterjem, ki je bil doma v Lipi pri Frankolovem blizu Celja. V zakonu se je rodilo šest otrok; štirje ži-
vijo. Družina je živela na tujem, nazadnje pri Pčkržniku na Komlju. Leta 1963 so kupili malo kmetijo pri Dremlju v Svetni vasi v Rožu. Tako so bili končno na svojem. Seveda pa se je rajni večkrat stožilo po rodni Podjuni. Mož je umrl listopada leta 1987.
Zadnje čase je rajna hudo trpela. Umrla je v torek, 23. malega srpana 1991; pogreb je bil na dan svete Ane v petek, 26. malega srpana v Kapli ob Dravi. Veliko znancev in sorodnikov, med njimi jih je bilo precej iz Podjune in Republike Slovenije, je prišlo na zadnje zemeljsko slovo. Verske obrede so opravili v somaševanju župnik Franc Hudi pa Jože Andolšek in Ivan Olip. Pesmi v slovo je zapel zbor iz Slovenije.
Naj rajna počiva v miru božjem. Otrokom z družinami izrekamo iskreno sožalje.
V ponedeljek molitveni shod v Kazazah
Naslednji ponedeljek bo v farni cerkvi v Kazazah spet vsakoletni molitveni shod za duhovne poklice, mir in pravičnost.
Kazaški župnik Florijan Zergoi ga je pripravil z velikim osebnim prizadevanjem in se skupno s farani veseli tudi prihoda novo-mašnika, ki prihaja letos iz Maribora.
Od 19. ure bodo v farni cerkvi na sporedu rožni venec, pete molitve ter litanije. Ob 19.30 pa bo somaševanje mdr. s srebrno-
V ponedeljek vabi kazaški župnik Florijan Zergoi na molitveni shod, katerega se bosta mdr. udeležila tudi novomašnik iz Maribora in sre-brnomašnik dekan Peter Sticker.
mašnikom dekanom Petrom Stickrom iz Globasnice.
Z Našim tednikom na dopust!
od 27. septembra do 4. oktobra
Hotel Pan-INCEKUM ALANYA, TURČIJA
HOTEL S TREMI ZVEZDICAMI
Novo odprti hotel (75 sob) srednje kategorije, čisto ob peščeni obali v zaščitenem zalivu. Okolica zelena, s številnimi vrtovi, z večjim številom tabern in možnostmi za nakup.
Vse to obeta oddih.
Do hotela se vozite približno uro in pol. Petnadstropni hotelski objekt
S turistično agencijo SOMMEREGGER
z dvema dvigaloma in 72 sobami, restavracija, snack-bar, točilnica na terasi, soba s televizijo in možnostjo sprejema satelitskih programov, plavalni bazen s sladko vodo v vrtu, kiosk, masaža.
Plaža: fin pesek v zaščitenem zalivu; brezplačni ležalniki in sončniki
Sobe: vse s kopalnico, tušem, straniščem, telefonom, klimatsko napravo, radiom, stereo napravo in pogledom na morje.
Prehrana in pijača: na jutranjem in večernem bifeju
Šport: kopanje in plavanje
Zabava: 1-krat tedensko je predviden turški večer s trebušnim plesom.
Pavšalna cena:
4990,- šil.
(vklj. polpenzion)
podaljšanje za en teden za osebo 2110,- šil.
dodatek za enoposteljno sobo 1300,— šil.
o mi je bilo osem let, sem IXdoživel prvi požar na vasi. Z več otroki sem se igral zvečer na trati med našo in sosedovo hišo, ko smo opazili na Kristanovi strehi za človeka visok plamen. Ustrašili smo se in se razbežali vsak na svoj dom. Moja mati so ravno kuhali mlečne jigljiče za večerjo. Niso hoteli verjeti, ko sem povedal, da je v spodnji vasi ogenj. A kmalu se je odbila zarja plamena na naših oknih. Tedaj so tudi mati zavpili: „Gori, gori!“
Prestrašena sta pritekla hlapec in dekla iz hleva. Večina sosedov je planila reševat živino in orodje. Naš hlapec Fidel je dejal materi: „Ostaniva doma in paziva, da se pri nas ne vžge!“ Prinesel je dolgo lestvo in jo prislonil na slamnato streho hiše. Bilo je o kresu in že dalj časa brez dežja, zato je bila streha zelo suha. Mati so nosili vodo v mevtrah in škropilnici k podnožju lestve. Bili so pripravljeni na najhujše. Kmalu je veter začel prinašati ogorke proti naši strehi. Zdaj zdaj se bo tudi pri nas posvetilo, smo trepetali. A se ni vžgalo pri nas, goreti so začele sosedove kope, naložene z deteljo. Fidel je zlezel s strehe in hitel z drugimi gasit goreče kope. Klestili so po njih z rantami in potem na tleh pomandrali deteljo.
Nekdo je zavpil, da pri sosedu začenja goreti hlevska streha. Fidel je tekel na sosedovo gumno, zlezel na peter, raztrgal streho in pljusknil po njej vodo iz škropilnice, da je pogasil gorečo slamo. Najhujša nevarnost je bila odvrnjena.
V	spodnji vasi pa je divjal požar dalje. Ogenj je zajel poleg Kristanove hiše tudi Godčevo in Pongračevo poslopje. Pogorele so hiše in hlevi. Ljudje so spuščali z verig živino, ki je potem mukajoč tekala po vasi. Izpuščene svinje so cvilile in tiščale nazaj v goreče svinjake. Medtem se je stemnilo in bilo je še bolj strašno gledati krvavo nebo in dušeči dim.
Pripeljali so se gasilci iz Pliberka. Skupno z ruskimi vojnimi ujetniki so skušali rešiti iz gorečih hiš, kar se je dalo. Iztrgali so iz oken mreže, se pokrivali z mokrimi odejami in se poganjali v sobe, iz katerih so metali posteljnino in obleke. Kjer pa je bila hiša lesena, se ni dalo nič rešiti. Zgorelo je vse.
V	hlevih se je zadušilo nekaj glav mlade živine. Sele ko je ogenj nekoliko pojenjal, so jih vse ožgane in kot boben napihnjene privlekli na dvorišče. Prerezali so jim vampe, da je buhnila sapa iz njih.
Kako je prišlo do ognja? Nihče ni vedel. Ko so domači po delu na skednju v kuhinji jedli, je začelo goreti. Zasumili so, da se je seno morda vnelo od cigarete, ki jo je kadil vojni ujetnik, ko je metal seno na peter. To so povedali orožnikom, ki so ubogega Ivana odvlekli s seboj, kdove kam!
Tri družine so izgubile streho, večino obleke in vse zaloge hrane. Morale so iskati prenočišča pri sosedih, ki so polovili tudi živino in jo spravili v svoje hleve. V tej stiski se je izkazalo, kaj je dober sosed vreden: Ta ti pač prvi nudi pomoč, kadar si v sili.
Na pogorišče pride rad dež. Zjutraj je začelo rositi in se kisalo ves dan. Črno, zdrobljeno oglje in saje so se prijemale obutve in puščale sledove po vasi, po stezah in v hiše sosedov. Pogorelci so potrti brskali med pepelom, da bi morda še kaj uporabnega našli. Najbolj usmiljenja vreden je bil Pongračev oče. Že prej bolan na raku, ki mu je razjedal spodnjo ustnico, se je zdaj še opekel, ko mu je padlo goreče bruno na glavo. Bil je ves otekel in napihnjen. Na glavi je nosil sposojen, velik črn klobuk; bilo ga je strašno gledati.
„Kaj bom počel, kaj bom počel!“ je neprestano tarnal. „Kako bom
postavil novo poslopje, ko nimam ne lesa ne denarja in sem tako slabo zavarovan?“
Pogorelci so bili zavarovani še v starih goldinarjih, s katerimi se pa v četrtem letu prve svetovne vojske ni dalo dosti kaj dobiti. Hudo je bilo za delovno silo, za žeblje in opeko, cementa in strešne opeke pa sploh ni bilo dobiti.
„Sem pač berač postal," je tožil Pongrac. „Še zemljo bom prodal in šel z ženo in hčerko za gostača, do-, kler me smrt ne reši.“
Sosedi so ga tolažili, da mu bodo pomagali z delom in blagom. Zemlje naj nikar ne prodaja, saj ima še hčerko, ki bo kmalu godna za ženitev in bi bilo škoda, če bi jo ob dom spravil. Les za gradnjo naj si pa po občini izprosi. Vsak kmet mu bo pripeljal en borovec in spet si bo postavil nov dom.
„Jaz za beračenje nisem, ne upam si koga prositi, naj mi kaj da. Mi je tako težko pri srcu, da ne spravim prošnje čez ustnice,“ je tožil bolni Pongrac.
„Bom pa jaz šel zate po občini les nabirat. Rad bi le koga, ki me bo vodil," 'se je oglasil „ta slepi Rožman".
Slepi Rožman je bil občinski ubožec, ki je hodil od hiše do hiše. Imel je preskrbovalno knjižico, v kateri so bili zapisani vsi kmetje občine Blato. Pri vsakem imenu je stalo pripisano, koliko dni naj njegova hiša daje Rožmanu stanovanje in hrano. Rožman je hodil po „kvartir-jih" že več let. Dobro je poznal posamezne kmete cele občine. Zato je bil najbolj pripraven za prosilca lesa, kajti vedel je tudi, kako je v lesu zaraščeno. S Pongračevo hišo je vedno dober, ker je imel tam shranjeno svojo skrinjo. Stala je v obokani škopnici in k sreči ni zgorela. Zdaj se je hotel Pongračevim skazati hvaležnega in jim pomagati v sili.
„Le kdo te bo vodil?" so menili ljudje.
„Črčejev fant je pogumen, bi bil za to," so dejali nekateri. Res je naprosil Rožman mojo mater, da bi ga smel naslednji teden spremljati v sosednje vasi.
Rožman je imel v vsaki roki palico. Kadar je hodil sam, je s tema palicama tipal pred seboj. Znašel se je na dvoriščih in v vežah in našel v kuhinjo in v hlev do svoje postelje. Tudi po blaški cesti je znal priti gor do Štefana, kjer mu je gostilničar Tevža nalil kozarček krompirjevega žganja. Dalje v vasi si pa Rožman sam ni upal. Moral je imeti vodnika. Ko je slišal kak znan glas, je obstal, dvignil levo palico vodoravno predse in rekel: „Ženi me!“ Prijel si za
spodnji konec palice in vprašal: „Kam pa hočete, da vas ženem?"
Rožman je povedal, h kateri hiši hoče in otroci smo ga rade volje vodili tja. Smilil se nam je, ker je bil slep. Vedel je grede pripovedovati zanimive štorije iz preteklosti, kar smo mladi radi poslušali. Tako se mi je obetalo z vodenjem Rožmana po občini kaj zanimivo doživetje.
Že zgodaj zjutraj sva se napotila čez naše polje na repeljsko pot. Prišla sva skozi Črčejeve jame v les Sivke, ki loči blaško od repeljskega polja. Rožman je vedel povedati, da včasih tega gozda ni bilo. Čez Blato se je Replje videlo s prostim očesom. V letih, ko so Francozi tod hodili in je bila po vaseh silna lakota, ljudje polja niso mogli več obdelovati. Takrat se je po oddaljenih njivah zasejal borovec in brančur. Enako med Vogrčami in Vidro vasjo. Glad je bil takrat tako hud, da so lačni za kos kruha dali celo njivo, da so se pred smrtjo vsaj še enkrat nasitili. Zato se še danes imenujejo njive, za katere so dali „Štukelj" kruha, „v Štuklju" in podobno. Ljudje so takrat spomladi jedli samo še travo. Na blaškem razpotju so ležali mrliči z obrazom k zemlji. Ko so jih prišli pobirat in so jih prevalili na hrbet, so videli, da imajo v ustih polno trave tratnice. Bilo je bridko takrat. Vojska je pobrala vprežno živino. Ni bilo s čim orati niti nekaj sejati. Zato so tako radi imeli proso in bar, ker sta bila na majhnem semenu. Z enim piskričem prosa ali bara si nasejal kraj po štiri do pet birnov posetve.
Rožman mi je velel, naj ga naprej ženem na zahodni del vasi Replje. Prva številka je bila pri Zadjaku. Smešno, zakaj ima zadnji na vasi prvo številko? Hišni gospodar pri Zadjaku je bil tesarski mojster. Lesa nama ni mogel dati, ker ga ni imel, pač pa sva ga naprosila, da bo prišel k Pongracu in bo dal mere, kakega lesa je treba.
Šla sva k sosedu Kazanu. Stara
mati so bili teta mojega očeta, gospodar pa bratranec. Rožman je prosil za en ali dva borovca. Radi so mu obečali in so dejali, da bodo drevesa pogorelcu sami pripeljali, ker sam nima vprege in tudi ne močnih ljudi. Mati so Rožmana vprašali, čigav pob ga vodi. Ko jim je povedal, se jim je stožilo: „Andrejev sin si, ali atej kaj pišejo iz vojske?"
„Že dolgo nič več, ne vemo, ali so še živi ali ne," sem odgovoril. Moj oče so namreč bili od zadnje ofenzive na Piavi pogrešani in dolgo nismo vedeli, da so tam smrt storili. Stara mati so šli v shrambo in mi prinesli velik kos pogače in dejali: „Le jej in lepo vodi Rožmana!"
Šla sva naprej h Kajžniku. Tudi tu smo bili v sorodu in so me spraševali po očetu. Rožman pa je naprosil borovec. Dobila sva les, obečan tudi pri Albrehtu in Peku: „Ne veš, kdaj te zadene nesreča, zato je treba pomagati." Dospela sva k Rožcu. Tu so bili nekdaj moj oče doma. Tu so se rodili in zrasli. Tu so dobili denar, da bi kupili kmetijo pri Črčeju. Gospodar je bil na vojski; zato so gospodarili spet moj dedej, močan mož, s košato, polno brado, ki so jo prepletale sive niti. Te so pričale, da dedej lezejo proti sedemdesetim letom. Obečali so dva borovca, dekli pa rekli, naj meni kaj dobrega prinese.
Pri Komanu sva našla samo mater s številnimi sinovi, ki so še vsi, razen enega, hodili v šolo. Mož je bil na Ruskem ujet. Lesa pa niso imeli. Tudi pri zadnji hiši v vasi nisva nič dobila, ker ni bilo gospodarja pri hiši. Posestnica se je primožila v Vidro vas in so od tam polje obdelovali, tu so pa imeli gostače.
Koračila sva proti Vogrčam. Rožmanu je bila vas še iz časov, ko še ni bil slep, dobro znana. Vedel je za vsako hišo in hlev, kako je zgrajen. Tudi gospodarje je vse poznal po glasu. Kakor hitro je kdo odprl usta, je že vedel, da je to Fa-linti, Lekša ali Nužl. Začel je takoj z njim pogovor. Potegnil je iz žepa svinjski mehur, poln tobaka. Devala sta si ga na „letre" (v usta), krepko žvečila in pljuvala rjavo brozgo vsak na svoj kraj. Jaz sem pa pohlevno čakal, držeč za konec palice, da se je pogovor končal.
„Ženi me k Vilipu. Samo tam imajo zrel les in nama morejo kaj dati. Druge hiše so sami bajtarji," je dejal.
Res sem videl več manjših, po večini lesenih hišic, z majhnimi okenci. Med lesenim brunovjem so bili skladi z malto zamašeni in nato pobeljeni. Tako so bile stene hiš lepo progaste: rjavo bruno in bel pas malte v skladu. Tudi kot okvir okrog oken nabite deske so bile pobeljene.
Naprosila sva les pri Vilipu in ga dobila tudi pri Brezniku. Tudi kmetiji Gašper in Com sta obečali borovce. Gospodarji so bili sicer na vojski, nadomestovale so jih pa žene ali sestre, ki so se izkazale usmiljene.
(Dalje prihodnjič)
Mirko Kumer
Slepi Rožman
Pred 10 leti je umrl slovenski politik, publicist in literat Mirko Kumer-Črčej
Vedno je bil zagovornik samostojnega polnjenega zastopstva slovenskega naroda
,,Če le morem koristiti slo-yenski stvari, se rad žrtvujem,“ je dejal leta 1965 Mirko Kumer-Črčej, ko je veljalo postaviti glavnega kandidata za samostojno slovensko listo Pd deželnozborskih volitvah. Kot podjunski kmet, komunalni in deželni politik, publicist jn pisatelj je Mirko Kumer-Crčej s svojim delom zaoral 9loboko v povojno zgodovino koroških Slovencev, na podlagi katerega koroški Slovenci še danes uspešno kujejo svoje politično delo.
Pred 10 leti, 3. avgusta 1981, je UlT|rl; zapustil pa je nedvomno po-membno narodnopolitično dediščino.
Mirko Kumer-Črčej je kot zaveden Slovenec, razgledan kmet in samouk ^ai kmalu spoznal potrebe domačega nloveka, ki ga je veljalo zastopati na komunalni in deželni ravni. Tako se is najprej odločil za kandidaturo na občinskih volitvah, kjer je bil takoj po vrnitvi iz ruskega ujetništva po letu 1945 izvoljen za podžupana (1950), Pozneje celo za župana občine Blato, v združeni občini Pliberk je bil potem oolga leta podžupan. Kot zaupnik in bdbornik Narodnega sveta se je tudi n3 deželni ravni zavzemal za samo-stojno zastopstvo slovenske narodne skupnosti. Tako je bil leta 1969 glavni kandidat Koroške volilne liste, ki sicer ni dosegla lastnega mandata, I0 Pa dosegla ugleden volilni rezultat.
Od leta 1966 do 1971 je v Kmetijski zbornici zastopal slovenske kmete, k' so že tedaj sarnostojno nastopili z lsto Skupnost južnokoroških kme-*ov, ki ima danes celo dva lastna zbornična svetnika v svojem stanovs-ksm zastopstvu. Slovenskega kmeta
pa je zastopal tudi v okrajni kmetijski zbornici. Povsod je v javnosti spregovoril slovensko — tako tudi v Kmetijski zbornici. Zaradi tega je bil neštetokrat deležen nesramnih napadov nemških nacionalistov. S svojim samozavestnim in mirnim nastopanjem pa je dvignil ponos domačega človeka, ki je v njegovi osebi imel voditelja, ki mu je zaupal.
Mirko Kumer-Črčej je bil vedno prepričan, da je samostojna pot najboljša za koroške Slovence, čeprav so mu to mnogi tudi znotraj slovenske narodne skupnosti skušali oporekati. Zgodovina mu je dala prav. Predvsem v letih, ko so bila na-rodno-politično najbolj razburkana, je samostojnost preprečila hujšo asimilacijo slovenske narodne skupnosti, kf je trpela zaradi precejšnjega pritiska, za katerega so bile nenazadnje odgovorne tudi stranke.
Čeprav je imel vedno jasno in odločno politično linijo, je bil vedno sprejemljiv za vsakogar. Z veliko vnemo se je zavzemal za enotnost slovenske narodne skupnosti. V tem smislu so ga cenili tudi ljudje, ki so bili drugačnega političnega mnenja ali nazora, tudi iz tabora nemškogovorečega sodeželana. Za vse zasluge na komunalni in deželni politični ravni mu je zvezni predsednik Jonas podelil naziv ekonomskega svetnika.
Mirko Kumer-Črčej pa je bil tudi aktiven na gospodarski ravni. Tako je bil dolga leta član upravnega odbora Posojilnice Pliberk, kateri je 25 let predsedoval kot predsednik nadzornega odbora. Na kulturni ravni je deloval tudi kot predsednik Katoliškega prosvetnega društva Šmihel. Vedno pa je imel odprto uho za mladino, saj je bil tudi predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji.
Pomembna zapuščina Mirka Kumra-Črčeja je tudi njegovo literar-
no in publicistično ustvarjanje. Dolga leta je bil stalen dopisnik Našega tednika ter sodelavec slovenskih radijskih oddaj.
Pri Mohorjevi založbi je leta 1969 izšla tudi knjiga z naslovom „Po sili vojak", v kateri je Črčej opisoval svoje rusko ujetništvo. V zadnjih letih je pisal svoje monumentalno delo — Vaško kroniko, v kateri je opisoval zgodovino in usodo svoje vaši Blato. Kronike ni mogel dokončati; prezgodaj je moral oditi od nas. Rokopis tega pomembnega in izredno zanimivega dela danes hrani njegova žena Roza, ki je vsa leta stala možu ob strani in mu pomagala povsod, kjer je potreboval pomoč, oporo in tudi posvet.
Dest let je zdaj že tega, odkar je za vedno zatisnil oči. Njegova dediščina, ki jo je zapustil koroškim Slovencem, pa vsekakor živi naprej. Njegova želja je vedno bila, da naj bi koroški Slovenci samostojno, samozavestno in pokončno nastopali
povsod tam, kjer velja zastopati svoje interese slovenske narodne skupnosti. Vztrajno se je trudil za obstoj slovenske narodne skupnosti in skušal to zavest vcepiti tudi drugim.
Mirko Kumer-Črčej je s krepkimi koraki prehodil svojo življenjsko pot, vedno v zavesti, da si je potrebno priboriti popolno enakopravnost slovenskega jezika in naroda z delom in
trudom.	„..	^
Silvo Kumer
Zvezni predsednik Jonas je imenoval Mirka Kumra-Črčeja za ekonomskega svetnika. Tedanji deželni glavar Hans Sima mu je predal listino ob navzočnosti poslancev Lubasa in Ogrisa ter Pliberškega župana Kristana (z leve).
V Kmetijski zbornici je Mirko Kumer-Črčej (na sliki levo v peti vrsti) zastopal ^venskega kmeta od leta 1966 do 1971. Kot prvi je tam spregovoril v
slovenščini.
10. oktobra 1964 so v Dobu otvarjali Podjunsko železnico. Mirko Kumer je pozdravil zveznega predsednika dr. Šebarta (na sliki levo, s hrbtne strani) v obeh deželnih jezikih. Bil je pravi ljudski tribun, ki je odločno zagovarjal pravice slovenskega naroda.
STRAN -j pi petek,
I U 9. avgusta 1991
Piše Lev Detela
Solidarnostni kulturni večer na Dunaju
30. julija so avstrijski in slovenski umetniki v dunajskem gledališču THEATER AM PETERSPLÄTZ, kot smo napovedali, priredili solidarnostni večer za Slovenijo. V nabito polni dvorani sredi mestnega središča je več sto gledalcev sledilo pisanemu traku publicističnih, literarnih in glasbenih prispevkov iz peres slovenskih, a tudi avstrijskih avtorjev.
Na zanimivi prireditvi v znamenju poetičnega pa tudi simboličnega naslova ZVEZDA PRI ZVEZDI, TODA VLADA DAN so dunajske igralke in
prelomov. Poudaril je humana, protivojna prizadevanja številnih pisateljev pri oblikovanju novega položaja v Srednji Evropi in na Balkanu. Ta se bo konsolidiral komaj tedaj, ko bo svet priznal tudi malim, zapostavljenim narodom primarno pravico do samoodločbe in popolne samostojnosti. Predavatelj je prebral tudi izbrane odlomke iz nemško napisanega Slovenskega vojnega dnevnika, ki je nastal v času krize na terenu samem. Z značilno pesmijo Slovenska parabola je v slovenščini in
igralci Oda Thormeyer, Karl Ferdinand Kratzl, Magdalena Knapp Menzel, Blaženka Arnič in Janez Miklič predstavili pestro panoramo novejšega slovenskega pesništva. Kot v gledališču življenja se je v režiji Otta Jekla zvrstil niz besedil od Srečka Kosovela, Franceta Balantiča, Edvarda Kocbeka, Mateja Bora, Stanka Majcna, Gregorja Strniše, Daneta Zajca, Svetlane Makarovič do Gustava Januša in še koga. Ana Pusar-Jerič je zapela tekste Kajetana Koviča, Alojza Gradnika in Župančičev prevod Lermontova, ki sta jih uglasbila Benjamin Ipavec in Blaženka Arnič, ki je pevko spremljala na klavirju. V posebnem delu so izvedli kompozicije Alojza Srebotnjaka, Mihaela Rožanca in Marka Mihevca.
V uvodnem govoru je Lev Detela opozoril na pomen kulture v času sedanjih evropskih družbenopolitičnih
nemščini nastopila Milena Merlak, avstrijski avtorji Peter Paul Wiplin-ger, Franz Krahberger in Wolfgang Mayer König pa so brali lastne tekste, s katerimi so se solidarizirali s Slovenijo.
Prireditve so se udeležili visoki politični gostje, med drugim avstrijski vicekancler dr. Erhard Busek, ki je s posebno pozornostjo sledil predstavitvi pretresljive protivojne črtice Ivana Cankarja Otroci in starci. Uspeli dunajski večer, na katerem je širša avstrijska javnost manifestirala izredno solidarnost s Slovenijo, sta pripravila Slovenski kulturni center na Dunaju in Svetovni slovenski kongres, podprli pa so ga igralci dunajskega gledališča Ensembletheater, slovenske študentke in študentje na Dunaju, avstrijska visokošolska zveza, podjetje Gorenje, Adria-banka, Mohorjeva založba, kulturno društvo Ivan Cankar, dom Korotan in drugi.
Številni častni gostje so prišli, med njimi tudi vice-kancler dr. Erhard Busek.
Že 40 let dela Molrjeva tiskarn?
v zadovoljstvo sva loslovnih partnerji
Tiskarna Mohorjeve je začela delovati 1. avgusta le 1951 in tako danes lahko s ponosom kot sodobi opremljen obrat praznuje 40-letnico obstoja. Mohorj va danes daje nad sto nastavljencem delovna mesi od teh je zaposlenih 25 samo v tiskarni. Mohorjevo tl kar no že leta uspešno vodi Hanzilsopp, ki si je v zadn\ letih skupno z ravnateljem Mohorjeve dr. Antonom K renom intenzivno prizadeval, da je danes tiskarna i najvišjem nivoju in nudi svojim kupcem oziroma posle nim partnerjem kvalitetno blago po zmernih cenah.
Šef tiskarne Hanzi Isop
Tako je Mohorjeva tiskarna v zadnjih treh letih vložila samo v stavnico nad 3 milijone šilingov, tako da je danes sposobna, prevzeti tudi diskete drugih založb, jih konvertira in naredi končno tiskovino. V nekaj mesecih pa bo imela Mohorjeva tudi najsodobnejši stroj za dvobarvni tisk, tako da bo lahko ustregla željam naročnikov. Pred kratkim pa je Mohorjeva tiskarna opremila tudi knjigoveznico z novim zgi-balnim strojem, za katerega so odšteli okrog milijon šilingov. Ker je tiskarna sodobno opremljena in deluje v zadovoljstvo naročnikov, ji tudi nikoli ne zmanjka dela. Zaradi vse večjih investicij, ki so potrebne, da je tiskarna
lahko konkurenčna na trgu, bodo potrebne tudi podpore strani dežele in države, kot jihc bivajo tudi druge tiskarske hi: Tozadevna prizadevanja zastf nikov Mohorjeve so bila medt' na Koroškem pri deželni vladi I zitivno sprejeta, za prihod' leto so zagotovili tudi določe finančna sredstva. Zagotovile kakšno finančno podporo s sl ni zveze pa doslej še ni ^ možno dobiti. Kot pravi ravne* Mohorjeve dr. Anton Koren, bf subvencij dolgoročno ne možno biti kos veliki konkurel na trgu, kajti tehnologija te hitro napreduje, da so ved znova potrebne investicije nove, sodobne stroje, katerih
Jože in Milan Btažej se trudita za stranke in poslovne partnerje.
V stavnici delajo danes že z najsodobnejšimi računalniki.
Za tekste brez napak skribta Stanko Maršič (slikal in Toni Hornböck.
Gospod Jože Woschitz vodi odd( knjigoveznice.
Dva vajenca ima pod svojim varstvom „tiskarski mojster" Lado Hajnžič.
seveda ni možno kriti s tržnimi cenami. Načelo Mohorjeve tiskarne je vedno bilo, da bi bila v službi svojih poslovnih partnerjev in da bi zadovoljila njihove specifične interese. Tiskarna je pred nedavnim odprla tudi oddelke za zunanjo prodajo, za katerega ji je uspelo pridobiti strokovnjaka Milana Blažeja. S tem je dokazala, da se trudi za izboljšanje ponudbe in pa tudi za servis poslovnim partnerjem. Mohorjeva tako upa, da ji bo v prihodnje uspelo pridobiti še več poslovnih partnerjev iz domačih podjetij. Danes tiska Mohorjeva slovenske tednike in mesečnike, med njimi Naš tednik, Nedeljo, Družino in dom, knjige iz samozaložbe, šolske knjige, brošure ter razne druge tiskovine kot na primer formularje, vzorce, vizitke, plakate in skoraj vse drugo. Za svetovanje in strokovni lay-out (oblikovanje teksta) je že dolga leta pristojen Jozej Blažej, ki vodi stavnico, za montažo pa Jože Ottowitz. Med najstarejšimi in s tem seveda najbolj zvestimi nastavljena Mohorjeve tiskarne so Jože Woschitz, Lado Hajnžič, Mihi Blüml in Ani Dersula.
Od časa obnovitve Mohorjeve leta 1947 do danes je izšlo v tej hiši v Celovcu nad 1,800.000 slovenskih knjig in publikacij, kar ne priča le o aktivnosti in prizadevnosti ljudi v tej hiši, ampak je tudi dokaz dobre volje številnih pisateljev in kulturnih delavcev ter izdajateljev raznih publikacij, ki so do danes delali s to priznano ustanovo.	_tih
Kratek pregled zgodovine Mohorjeve tiskarne
Januarja leta 1950 je bila v prostorih Mohorjeve v Celovcu zgodovinska seja odbora, pri kateri so odborniki spoznali, da je nujno potrebna lastna tiskarna. Prostori so bili na razpolago, prav tako tudi koncesija. Ta dan je padla tudi odločitev, čeravno takrat niso bila zagotovljena nikakršna finančna sredstva. Leta 1951 je Mohorjeva kupila na Dunaju star tiskarski stroj in je naročila pisave, omare, rezalni stroj, zgibalni stroj in peč za topljenje svinca. Pri slovenskih kmetih je bilo potrebno kratkoročno zbirati posojila.
1. avgusta leta 1951 je tiskarna začela obratovati. V Nedelji z datumom 12. avgust 1951 je bilo razbrati: Jo je prva številka, ki smo jo tiskali v Mohorjevi tiskarni.“ V tem času je bilo poslovanje Mohorjeve tiskarne pasivno. Brez pomoči in podpore ameriških udov in dobrotnikov Družbe sv. Mohorja ne bi bilo možno prestati prvih let delovanja. Tako so bili sprva kriti vsaj stroški za stroje, vse drugo pa si je Mohorjeva tiskarna morala zaslužiti in pridelati sama. Leta 1952 je Mohorjeva začela s tiskom Našega tednika, izseljeniškega glasila Naša luč in mladinskega časopisa Mladi rod. To leto je Mohorjeva prvič zaključila z dobičkom, ki je znašal šil. 78.000,-. Takrat so nekateri odborniki zagovarjali misel, da bi tiskarna postala lastno gospodarsko podjetje ter da bi se izključila iz Mohorjeve družbe.
Od leta 1951 naprej je Mohorjeva vodila tiskarno, založbo, knjigarno in trgovino s papirjem.
Od časa prenovitve leta 1947 do danes je Mohorjeva izdala nad 1,800.000 slovenskih knjig in publikacij, to pa od knjig iz samozaložbe preko šolskih knjig, molitvenikov. Poleg tega se v tej hiši tiskajo razni tedniki in mesečniki ter druge raznovrstne tiskovine. Danes je tiskarna Mohorjeve sodobno opremljena in tako nudi svojim poslovnim partnerjem kvalitetne tiskovine po ugodnih cenah.
Radio/Prireditve
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PETEK, 9. avgust
800 let Spittal ob Dravi — spominska razstava.
SOBOTA, 10. avgust
„Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“
NEDELJA, 11. avgust
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Mirko Isop).
18.10—18.30: Dogodki in odmevi.
PONED., 12. avgust
Železna Kapla po „Obirju".
TOREK, 13. avgust
Partnerski magazin.
SREDA, 14. avgust
Glasbena sreda. 21.05-22.00 Koncert Gallusovih pesmi.
ČETRTEK, 15. avgust
06.30—07.00 Praznična (P. Zunder).
18.10—18.30 Praznična (P. Zunder)
„Oseba in delo“
v petek, 16. 8. 1991
Pojem dela je — še zlasti za ljudi, ki so živeli v socialistični družbeni ureditvi — zelo obremenjen. — Na račun besede se je razvila prava .mistika dela". Je delo izvor nove vrednote, kot pravi Marx, ali je še kaj drugega? Kdaj je plača, ki jo prejme delavec, pravična? Je treba delavcu vrniti vrednost, ki jo je s svojim delom ustvaril ali pomnožil? Imenujemo delo samo neposredno udeležbo pri proizvodnji blaga ali je delo tudi vzgoja, učenje, raziskovanje . . . ?
Na ta in druga vprašanja išče odgovor dr. Anton Stres, avtor knjige .Oseba in družba — pregled katoliškega družbenega nauka".
BOROVLJE
KONCERT
ob 10-letnici Moškega pevksega zbora Slovenskega prosvetnega društva „Borovlje“
Čas: v soboto, 17. 8., ob 19. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Po koncertu PLES z grilanjem!
BOROVLJE
Premiera igre:
„SLEHERNIK“ [Jedermann, H. v. Hoff-mannsthal)
Čas: v soboto, 10. 8., ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Nastopa igralska skupina SPD .Borovlje" Ponovitev igre v nedeljo, 11. 8., ob 20. uri pri Cingelcu na Trati
SV. MESTO (Žvabek)
SREČANJE VIŽARJEV
Čas: v nedeljo, 11. 8., ob 14. uri Kraj: na Svetem mestu Prireditelj: KPD .Drava" v Žvabeku Vižarji prisrčno vabljeni, da se aktivno udeležijo tega srečanja in zaigrajo nekaj poskočnih viž.
OBIRSKO
KONCERT — v nedeljo, 11. 8., ob 13.30 Kraj: pri Župancu na Obirskem Nastopata: Fantovski kvartet iz Šmarjete v Rožu in Alpentrio Zeltweg iz Štajerske
9. TEKMA KOSCEV
Čas: v nedeljo, 25. 8., ob 14. uri Kraj: pri Jerebu na Obirskem Za razvedrilo bo poskrbel .St. UlricherTrio" V primeru slabega vremena bo tekma v nedeljo, 8. septembra ob istem času! Prireditelj: Alpski klub .Obir"
Mlada Enotna lista (MED namerava izdajati svoje glasilo.
Namen lista bo, da predstavimo mladinsko delovanje v naših občinah.
Imena listu še nismo izbrali. Zato Vas naprošamo, da ne štedite z domislicami in jih takoj pošljete na: MEL, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Če želite, da bo list objektiven, nam posredujte Vaše misli, želje, kritike . . . I —Torej, kogar srbijo prsti, naj ne odlaša s pisanjem! Če ne bo Vaših prispevkov, boste morali brati našo enolončnico.
Adrian Kert Martin in Zalka Kuchling
ŠT. PAVEL
ROMANJE TREH DEŽEL V ŠT. PAVEL pred konviktom, v soboto, 17. avg. 91
Spored:
7.30 prihod avtobusov in avtomobilov 9.00 vaje za zbore
10.00	pevska vaja pred sv. mašo
10.30	sv. maša
12.30	srečanje udeležencev na sejmišču
13.00	— 14.00: odhod
Važno: Vsaka župnija naj pravočasno organizira avtobuse!!!
KOROŠKI VEČER -
„Dazöhl (nix) von daham“
Nastopajo:
Bernhard Bünker, pesnik; Manfred Gfrerer, kitarist; ansambel Korenika, Šmihel
SELE/SEDLCE
ŽEGNANJE
ob 40-letnlci kapele na Sedlcah Čas: v nedeljo, 18. 8. 1991 ob 9. uri 1. maša ob 10. uri pranganje nato še ena maša
Ob tej slovesnosti prideta tudi dva misijonarja — Danilo Lesjak in Gusti Horvat (Ruanda/Zaire)
Čas:
v soboto, 10.8.1991, ob 20.30 uri
Kraj:
gostilna Woschitz na Muti (Rožek)
Prireditelj:
KD „Peter Markovič“ v Rožeku
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Mikschallee 4, 9020 Celovec telefon (04 63) 32 3 85
Knjižna zbirka „S prvo malo enciklopedijo do učenosti“
Na kolesih in krilih. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str: barvne ilustr.
Narava. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str: barvne ilustr. Nebo in zemlja. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str: barvne ilustr.
Neutrudne živali. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str: barvne ilustr.
Od jutra do jutra. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str: barvne ilustr
Življenje v vodi. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str: barvne ilustr
OBVESTILO:	Slovenska študijska
knjižnica bo meseca avgusta zaprta!
KATOLIŠKA OTROŠKA MLADINA
išče od 1. sept. 1991 tajnico oz. tajnika
Morda iščeš tudi ti
•	zanimivo dejavnost, polno sprememb, pri kateri lahko razvijaš svoje sposobnosti (npr. izdeluješ pripomočke za otroško delo, pripravljaš prireditve oz. otroške praznike, prirejaš šolanja voditeljev, gojiš stike s sodelavci v farah, s škofijskim vodstvom . . .)
•	delo s skupino častnih sodelavcev
•	naloge, ki te izzivajo in bogatijo
•	možnosti za samostojno delo
Iščemo nekoga, ki
•	je kreativen in ima fantazijo
•	ima zaključeno šolsko oz. poklicno izobrazbo
•	ima praktične izkušnje z otroškimi skupinami
•	najvažnejše pa je: da ima veliko veselja in energije za delo!
Če se zanimaš za to delo ali če koga poznaš, ki se za to zanima, se priglasi pismeno (s prošnjo za nastavitev, življenjepisom, spričevalom) do 30. 7. 1991 pri Katoliškem delovnem odboru, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/Klagenfurt.
Če te bomo našli, te ne bomo več iskali!
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „RADIŠE“
DRUŠTVENI IZLET 15. AVGUSTA 1991
Naravni čar obirskih jam
6.00	OdhodzRadiš(kulturnidom); pristop tudi v Verovcah, Tucah in Lipici.
7.00	Sv. maša v romarski cerkvi Marija v Trnju v Železni Kapli — mašuje žpk. Leopold Zunder. Pri maši pojejo radiški pevci.
8.00— 9.00 Možnost za zajtrk v hotelu Obir.
9.15 Odhod iz Železne Kaple k obirskim jamam. Ogled in razlaga obirskih jam.
12.45 Povratek v Železno Kaplo. Vožnja na Obirsko.
13.30 SkupnokosilovgostilniHaderlap, pd. Kovač.
15.00	Sprehod pod Korškimi pečinami do gostilne Franci. Družabnost — igra Duo Robnik.
19.00	Vožnja preko Šajde v Sele. Po želji večerja v gostilni Trki.
22.00	Povratek.
23.00	Vrnitev na Radiše.
Prijave sprejemajo: Tomaž Ogris (39150), Andrej Lampichler (392613) in Nužej Wieser (39129). Ob prijavi je treba plačati šil. 150,— za kosilo in vstopnino. Stroške za vožnjo in del vstopnine krije društvo. Opozarjamo vas. da otrokom pod 6. letom starosti ni dovoljen vstop v obirske jame. Vsi prisrčno vabljeni!
SODALITAS
.	^ a Dom v
^ Tinjah
^	Telefon;
»*4 >1,042M4:
SeSj	9121 Tinje
od petka, 16. avg., od 14. do 19. ure, soboto, 17. avg., od 9. do 19. ure, do nedelje, 18. avg., od 9. do 12. ure
Tečaj za spretne roke: REZBARSTVO — ZAREZOVANJE, nem.
Voditelj: Dietmar Wrießnig, Pliberk
v ponedeljek, 19. avgusta, ob 20. uri
Dobrodelni koncert za vojne žrtve v Sloveniji
Nastopa: Bruno Petrischek — klavir
od nedelje, 25. avg., od 15. ure do sobote, 31. avg., do 19. ure
SLIKANJE IKON Voditeljica: Anica Vrečar
v nedeljo, 1. septembra
Vožnja na ogled pasijona v Šmarjeto na Gradiščanskem
v soboto, 7. septembra
Vožnja na razstavo „INKA PERU“ v Schloßmuseum Linz (indijanska kultura preko tri tisočletja)
Prijave: do 20. avgusta
od sobote, 14. septembra, od 10. do 19. ure do nedelje, 15. septembra, od 10. do 15. ure
Intenzivni tečaj:	ZDRAVSTVENA
MASAŽA, nem.
(Shiatsu, akupresura . . . )
Voditelj: mag. dr. med. Christian Ko-bau, Beljak
od nedelje, 29. septembra, od 18. ure do srede, 2. oktobra, do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike: DUHOVNIK — VZGOJITELJ Voditelj: Tone Ciglar SDB, Ljubljana
GALERIJA TINJE
Razstava del Margarete Mischkulnig
(Mešana tehnika) Razstava je odprta do 3. septembra 1991
BILČOVS
TENIŠKI TEČAJ
Vodi: Borut Okorn iz Ljubljane INFO: 04228/2983
Cena: 10 ur — 300 šii. (za dve do štiri osebe), za člane popust!
Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu
SELE-BOROVNICA
GASILSKA VESELICA v okviru selskega žegnanja Čas: v nedeljo, 18. 8., ob 12. uri Igra: Ansambel „Sava kvintet"
ŽVABEK
MAGIČNO-HUMORISTIČNA REVIJA S SKUPINO „KELLNERS“ iz Prage
(kulturno umetniška skupina iz ČSFR iz Prage)
v sredo, 7. 8., ob 20.30 v farni dvorani v Žvabeku
Prireditelj: KPD „Drava" v Žvabeku
NAŠ TEDNI K — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev', ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec. Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik', Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.).
Oglasi
38. celovški mednarodni sejem
Vsakemu svoj „cukrček"
38. mednarodni sejem v Celovcu od 17. do 25. avgusta bo tudi letos veleprireditev, krojena za področje Alpe-Jadran.
Na Celovškem sejmu 1991 bo razstavljajo približno 900 firm na površini 90.000 m2.
Širok spekter ponudbe sega od kmetijstva z razstavo živali, preko gradbeništva, tja do gospodinjstva in mode.
Prvič bo na sejmu razstavljalo partnersko mesto Wiesbaden, in sicer pod geslom „V Wiesbaden je lepo živeti, obisk Wiesbadna se vedno splača“.
Veliko zanimanje kažejo tudi obiskovalci iz Slovenije in Italije. Zaradi tega bo Celovški sejem, skupaj s turističnimi agencijami, poskrbel za ugodne ponudbe.
Tudi brezplačni avtobusni prevoz z vseh javnih parkirišč do sejmišča ter ugodnejše ponudbe avtobusna karta-vstopnica sodijo k servisu, ki ga nudi letošnji Celovški sejem.
P/E ab GBÜA//PEE
HEILBRONNE fT-PFLASTER
■	Das exklusive Pflaster mit den runden Kanten Der ideale und umweltfreundliche Belag für Ihren Hof und ,,rund ums Haus“,
Farben:	grau, braun,
herbstlaub, sandstein-farben.
Obiščite nes na
CELOVŠKEM SEJMU na prostem,
blok H, mesto 2
■	Bei Ihrem Baustoffhändler	_
oder bei
BEMMELRCHIKl
9020 Klagenfurt, Stadlweg 30 — Südring Tel. (0 46 3) 32 3 59-0
Neue Grün-Ideen für noch schönere Außenflächen
Semmelrock erweitert seine „sb-Grünidee" um das neue, Exklusive „Stein + Design“-Programm. Von der Gartengestaltung bis zur Stadt-möblierung bleibt kein Wunsch offen.
Dieses neue Programm bietet ideale Voraussetzungen, den eigenen
Garten noch schöner und abwechslungsreicher anzulegen.
Das Programm besteht aus Pflastersteinen und Platten. Von rustikal bis hin zur modernen Sachlichkeit reicht die Palette. Dafür stehen neue Namen wie Siena 2, La Linia und II Campo.
Je sechs verschiedene Steinformate bilden bei Siena 2 und La Linia die Grundlage für ein unbegrenztes Gestaltungsrepertoire. Passend zum La-Linia-Pflaster gibt es exklusive
Gartenplatten.
Von elegant bis rustikal reicht auch die Vielfalt der Oberflächen, Farbnuancen und Strukturen. Ein weiteres Element ist der Multabloc (Stufenelemente) für vertikale und horizontale Befestigungen.
„Stein + Design" steht aber auch für den Anspruch, gut gestaltete und funktionelle Produkte für die öffentliche Freiraumgestaltung, das Umfeld von Industrie- und Verwaltungsbauten und natürlich für das unmittelba-
re Wohnumfeld anzubieten.
Neu geschaffen wurden auch die Stadtmöblierungsprogramme Bell-Austria und Avenue. Sie umfassen Poller, Abfallbehälter, Fahrradständer, Bänke, Leuchten und Pflanzsysteme.
Das und vieles mehr finden Sie in der neuen Gestaltungsbroschüre „Die sb-Grünidee“ von Semmelrock sb. Fordern Sie „Die sb-Grünidee“ an; bei Semmelrock sb, Klagenfurt.
Ekološko pravilno izkoriščanje vodne energije spada med najbolj odgovorne naloge avstrijskih Dravskih elektrarn (ÖDK). Z veliko vnemo poskušajo tehniki smotrno povezati ekologijo in ekonomijo. Predstavitev delovanja ÖDK si lahko ogledate na eni izmed razstavnih stojnic. ( + )
DDK: Z energijo za okolje
Elektronski portret firme „Drau-consulting“ v ÖDK paviljonu — velika tombola — informacijski dan za koroške občine.
ÖDK in Drauconsulting se predstavljata kot visoko tehnizirani firmi, ki sta odgovorni za dolgoletne izkušnje pri reševanju vprašanj na energetskem in ekološkem področju. Informacijske table in konkretni ukrepi dopolnjujejo elektronski portret firme. Na priljubljeni ÖDK-tomboli je za prvo mesto pripravljena hipermoderna ura, pa tudi druge nagrade.
Višek predstavitve ÖDK in Drauconsulting na Celovškem sejmu pa predstavlja informacijski dan za občine, v torek, 20. avg., v dvorani 5, katerega organizira ÖDK v sodelovanju z ORF. Tukaj se lahko zastopniki koroških občin obsežno seznanijo z novimi ekološkimi tehnologijami. Razen tega bo prisoten tudi priznan znanstvenik univ. prof. dr. Gerhard Faninger, ki bo odgovarjal na vsa vprašanja. ÖDK se veseli, da vas bodo lahko 20. avg. pozdravili v svojem paviljonu na Celovškem sejmu!
Poljedelstvo je življenje
Veliko novega na posebni razstavi Kmetijske zbornice! Na eni strani ponujajo potrošniku možnost, da spozna ponudbe koroškega kmetijskega trga (dvorana 17), na drugi strani pa so na zemljišču Kmetijske zbornice razstavljeni proizvodi najrazličnejših vrst.
^ ,	Tako bo otroški

živalski vrt gotovo prava senzacija za najmlajše. V tem živalskem vrtu pridejo otroci do tesnega stika z domačimi živalmi. Medtem ko otroci spoznavajo živali, gredo lahko starši na oglede po sejmskih stojnicah. Vsak zase bo našel kaj zanimivega, in sicer na različnih razstavnih prostorih, kjer predstavljajo npr. prašičerejo, ovčerejo ali npr. čebelarstvo, kjer si kot zanimivost lahko ogledate notranjost naseljenega panja. Kažete zanimanje za AOP (avtomatska obdelava podatkov — EDV) v poljedelstvu, ali za ekološko tehniko? Morda pa vas zanimajo poljedelski stroji — strojni Koroška podeželska mladina pa se bo predstavila na sejmu pod geslom „šege".
Tudi za telesno dobrobit bo poskrbljeno. Na stojnici „koroškega kmetijskega trga" bodo pripravljeni kakovostni izdelki, kot npr. meso planinskega vola, kvalitetnih svinj in jagenj.

koržek bo prisoten.
Šport
Vratar Katnik je bil nepremagljiv
Železna Kapla — Bilčovs 0:0
Železna Kapla: Rus 4, Baloh 4, Rozman 4, Köck 3, Kukoviča 5, Šporn 4 (85. Schorli 0), Ivanciuk 2 (46. Ošina 5), Reinwald 5, Germad-nik 4, Jenschatz 4, Wicher 5;
Bilčovs: Katnik 6, J. Kuess 4, Schlemitz 4 (46. G. Schaunig 4), Schellander 5, Rauter 4, Weichboth 5, Parti 5, Ogris 4, W. Kuess 4, Ouantschnig 4, Hartl 4 (66. Fischer 0); Železna Kapla: 300 gledalcev Sodnik: Oberwurzer (zelo dober)
Bilčovščanom je manjkal poškodovani igralec Sigi Hobel, Kapelčanom pa so manjkali kar štirje standardni igralci (Preschern, Kuchar, Kaschnig in Grubelnik). Kljub temu se je razvil derbi tipičnega značaja, namreč zelo razburljiv in borben. Kapelčani so precej napadali bilčovška vrata, vendar je bil tokrat vratar Katnik nepre-
magljiv. V drugem polčasu je trener Kapelčanov Jože Fera nekoliko spremenil postavo (Baloh v sredino) in s tem je postal pritisk Kapelčanov še večji. Dobre priložnosti za Kapelčane so se vrstile (Germadnik, Wicher, Jenschatz, . . . ), vendar jih niso znali izrabiti oz. jih je vratar Katnik pravočasno prekinil. Zadnjo priložnost pa je zapravil Biičovščan Fischer. Kot po navadi, se je derbi končal neodločeno.
Grubelnik in Kuchar spet v ekipo
Ta teden gostujejo Kapelčani v Lie-benfelsu, ki je na domačih tleh precej nevaren. Trenerju Feri bosta spet na razpolago Grubelnik (bil je začasno izključen) in verjetno tudi Kuchar. Preschern in Kaschnig pa sta težje poškodovana. Ker so se novi igralci, pa tudi rezervni igralci dobro vključili v standardno moštvo, je trener o točki v Liebenfelsu prepričan.
Z mirno vestjo v Št. Lenart
„Bilčovs si je zaželjeno točko v
«- Peter Reinwald (iz Galicije je prišel h Kapelčanom) je že na prvi prvenstveni tekmi dokazal izredno borbeno igro ter mnogo prispeval k dobri igri Kapelčanov.
Železni Kapli priboril, zdaj pa namerava osvojiti v Št. Lenartu kar dve," je dejal trener Sigi Hobel. Sam še naprej ne bo igral (težje poškodovan); enako je tudi s Schlemitzem, ki se je poškodoval na zadnji tekmi. Ker pa so drugi igralci in predvsem vratar Katnik dobro razpoloženi, se bo ekipa z mirno vestjo odpeljala na temo v Št. Lenart.
Sredinski igralec in režiser Kapelčanov Charli Preschern je dva dni pred derbijem hudo zbolet (odstopila mu je mrežnica — Netzhautablösung). Po dolgi operaciji se mu je stanje nekoliko izboljšalo, vendar Charli trenerju Feri dolgo ne bo na razpolago. Na tem mestu mu želimo vse najboljše in hitro okrevanje!
Podliga vzhod
1. Žrelec	1 1	0	0	4:0	22
2. Kotmaravas	1 1	0	0	3:0	2
3. Liebenfels	1 1	0	0	2:1	2
4. Borovlje	1 1	0	0	1:0	2
5. Velikovec	1 1	0	0	1 :D	2
6. Vetrinj	1 0	1	0	1:1	1
7. Št. Andraž	1 0	1	0	1:1	1
8. Bilčovs	1 0	1	0	0:0	1
9. Železna K.	1 0	1	0	0:0	1
10. Oberglan	1 0	0	1	1:2	0
11. Žitara vas	1 0	0	1	0:1	0
12. Mostič	1 0	0	1	0:1	0
13. Št. Lenart	1 0	0	1	0:3	0
14. ASV	1 0	0	1	0:4	0
* L . ' <*	' . »Ž*
, ; •'%. ••••	■ -M
■L-':
• •
Nepričakovano visoka	Težavna^ a zaslužena
Tmana filnh9Š9nnu	7m909 Šmihelfannu
Selanom je zadoščalo 20 minut
Labot — Globasnica 0:3 (0:0)
Globasnica: Preitenegger 3, Wautsche 3, Fera 4, G. Sadjak 4, Zanki 4, Ch. Micheu 4, E. Pajančič 4, Pleschgatternig 4, Hren 4, Kor-desch 3 (80. P. Sadjak 0) Schatz 3 (72. Silan 0)
Labot: 250 gledalcev Sodnik: Rupitsch (povprečen)
Strelci: E. Pajančič (53. in 60.), Kordesch (71.)
Prvi polčas je potekal zelo izenačeno, čeprav so Globašani pričeli tekmo precej nervozno. Domačini iz Labota so bili nevarni samo v hitrih protinapadih, vendar jim globaška obramba tokrat ni dopustila zadetka. V drugem polčasu (po novih navodilih trenerja Djuliča) pa so Globašani zadeli tudi potrebne gole. Tako je E. Pajančič dvakrat krasno premagal nasprotnega vratarja, gol Kordescha pa je bil samo še dodatek. Novi legionar Hren se je v globaško moštvo že dobro vključil.
Že v soboto vrhunska tekma — drugi proti prvemu
Že naslednja tekma obeta zelo zanimiv potek igre. Globašani imajo namreč v gosteh vodeče moštvo iz Reichenfelsa, ki sodi letos med favorite za 1. mesto. Novi kapetan Glo-bašanov Franc Fera (zamenjal je E. Pajančiča) pa želi s svojo ekipo doseči najmanj točko. Moštvo bo nastopilo v isti postavi, od katere poznavalci nogometa letos mnogo pričakujejo.
Šmihel — Frantschach 2:0 (1:0)
Šmihel: Leitgeb 4, Ch. Eberwein 3, Schein 4, Buchwald 3, Gros 4, Klančnik 4, Wriesnig 3, Fi-goutz 4, Rup 3, Krewalder 3 (60. E. Berchtold 2)
Šmihel: 150 gledalcev Sodnik: A. Krapinger (zelo dober)
Strelci: Figoutz (36.), Krewalder (55.)
Prva prvenstvena tekma Šmihel-čanov pod trenerjem Gostenčnikom je potekala kar precej borbeno in brez hudih prekrškov. Nova (mlada) šmihelska ekipa se je povsem držala navodil trenerja, kar se je izrazilo v rezultatu. Zmaga je bila sicer zaslužena, vendar tudi nekoliko srečna. Tako so gostje ob začetku drugega polčasa precej ogrožali šmihelska vrata, a brez uspeha. Po drugem zadetku pa so Šmihelčani brez hujših težav pomirili igro ter zasluženo osvojili prvi dve točki v novi sezoni.
Gostenčnik: „Tudi proti Dobrii vasi z isto ekipo!“
„ Moštvo iz Dobrle vasi sicer visoko cenimo, vendar se je ne bojimo," je dejal trener Gostenčnik, ki bo igral z isto mlado postavo kot proti Frant-schachu. Mnogo trener pričakuje od napadalca Figoutza (prišel je iz Sinče vasi) in od vratarja Leitgeba, ki zelo pomirljivo vpliva na celotno ekipo. „Sploh je Leitgeb zelo zgleden in perspektiven vratar, kakršnega si želi vsaka ekipa," ga je pohvalil Gostenčnik.
Sele — Welzenegg 3:1 (0:1)
Sele: E. Oraže 3, Radosavljevič 3, Božič 4, Jug 4, F. Oraže 4, M. Mak 4, A. Mak 3 (46. Z. Oraže 4), Travnik 4, N. Hribernik 3, A. Oraže 5, M. Oraže 4;
Sele: 250 gledalcev Sodnik: Stauber (povprečen)
Strelci: Travnik (70.11-m), A. Oraže (72. in 80.)
Ahim Oraže — če mu uspe gol, je vedno nevaren tudi za drugega.
Selani so začeli tekmo zelo
nesrečno, kajti legionar Radosavljevič je okrog 10. minute nesrečno odbil žogo v lastni gol. Nato so Selani sicer precej napadali, vendar brez za-
detkov. Šele v 70. minuti je trener in igralec Nanti Travnik iz 11 -metrovke rezultat izenačil. Nekaj minut pozneje pa je sledil veliki nastop napadalca Ahima Oražeja, ko je tekom sedmih minut dvakrat premagal nasprotnega vratarja in tako zagotovil Selanom pričakovano in zasluženo zmago.
Bo Ahim Oraže zadel tudi proti Krivi Vrbi?
Tudi naslednjo tekmo igrajo Selani na domačih tleh. Trener Travnik ponovno zahteva dve točki, kar je po prepričljivi zmagi proti Welzeneggu povsem mogoče. Napadalec Ahim Oraže je tudi proti Krivi Vrbi obljubil najmanj zadetek, če ne več. Sploh se je Ahim pod trenerjem Travnikom telesno bistveno izboljšal, kar je na zadnji tekmi jasno dokazal.
2. razred E:						
1. Poreče	1	1	0	0	7:0	2
2. HSV	1	1	0	0	3:0	2
3. Sele	1	1	0	0	3:1	2
4. Pošta	1	1	0	0	2:0	2
5. Žihpolje	1	1	0	0	2:1	2
6. Kriva Vrba	1	1	0	0	2:1	2
7. Wölfnitz	1	1	0	0	1:0	2
8. Union Donau	1	0	0	1	1:2	0
9. Techelsberg	1	0	0	1	1:2	0
10. Borovlje	1	0	0	1	0:1	0
11. Welzenegg	1	0	0	1	1:3	0
12. Bistrica	1	0	0	1	0:2	0
13. Grabštanj	1	0	0	1	0:3	0
14. Ulrichsberg	1	0	0	1	0:7	0
1.razred D: 1. Reichenfels 1 1	0	0	5:2	2
2. Globasnica 1 1	0	0	3:0	2
3. Metlova	1 1	0	0	3:0	2
4. Ruda	1 1	0	0	2:0	2
5. Šmihel	1 1	0	0	2:0	2
6. Dobrlavas 1 0	1	0	2:2	1
7. Šmarjeta	1 0	1	0	2:2	1
8. Št. Pavel	1 0	1	0	1:1	1
9. Šmihel v L. 10	1	0	1:1	1
10. Galicija	1 0	0	1	0:2	0
11. Frantschach 1 0	0	1	0:2	0
12. ŠtebenvL. 1 0	0	1	2:5	0
13. Labot	1 0	0	1	0:3	0
14. Grebinj	1 0	0	1	0:3	0
Šport
SAK: doslej smo igrali dober nogomet, toda brez sreče!
Proti WAC že danes, v petek!
Za SAK se sezona ni pričela ravno najbolje. V prvenstvu dva remija, v pokalu je SAK izpadel v streljanju enajstmetrovk. Ta Petek pa čaka WAC, ki je gotovo velik favorit za naslov prvaka. Kljub temu trener SAK dr. Ramšak petkovo tekmo pričakuje optimističen.
»Proti Klopinju in proti Matreiu nam je enostavno manjkala sreča,“ pravi trener dr. Ramšak. Sreča pa tudi v Brežah ni bila ravno na strani SAK, ki je šele v streljanju enajstmetrovk izpadel iz pokala.
Očividno je, da Lojze Sadjak manjka na vseh koncih in krajih. To veliko vrzel, ki jo je zapustil Lojze v moštvu, SAK še ni mogel zapolniti. Gerhard Pappler, ki bi Pravzaprav moral igrati v sredini, mora igrati namesto Lojzeta v obrambi, kjer pa lovi svojo formo übero Rade Savič, ki je s svojimi 34 leti sicer še močan na žogi, toda v obrambi ga deloma napadalci kar preletijo.
Trener dr. Ramšak s Savičem doslej ni bil zadovoljen. Proti WAC mu želi dati možnost, da se Popravi. V primeru, da bi tudi v tej tekmi Savič ne igral bolje, bo verjetno igral drugi legionar Camil Brdžanovič, ki je v Brežah, predvsem v II. polčasu, naredil dober vtis.
Proti WAC bo verjetno po dol-9em času zopet igral trener dr.
Ivan Ramšak, ker v sredini enostavno manjka defenzivni igralec. Mogoče bo dr. Ramšak lahko dal obrambi spet nekoliko več gotovosti. V dokaj dobri formi je letos Marjan Sadjak, ki se je — kakor izgleda — končno prebudil. V Brežah in v Matreiu je bil eden najboljših svojega moštva. S svojo hitrostjo in v doslejšnji formi je za moštvo velikega pomena. Na vsak način proti WAC trener spet računa nanj, z njim pa naj bi prišli tudi drugi igralci do samozavesti in tako končno po sedmih tekmah do zmage.
Sredinski igralec SAK Marijan Sadjak se iz tekme v tekmo stopnjuje. Tako je v Brežah dvakrat zadel v nasprotna vrata, v Matreiu pa je lepo podal žogo Hoberju, ki jo je nato porinil v gol. Slika: Fera
SAK - WAC
V petek, 9. 8. 1991, ob 18. uri.
Predtekma moštev ____„pod 19“ ob 16. uri.
„Tiste gole,
ki jih ne daš, jih dobiš!“
Matrei — SAK 1:1 (0:0)
SAK: Preschern 5, Savič 3, Pappler 4, F. Sadjak 3, Kreutz 4, Kert 4 (73. Lippusch 0), Čertov 3, Galo 5, M. Sadjak 5, Hober 4, Uršič 4
Matrei, 500 gledalcev Sodnik: Kandolf (zelo dober)
Strelca: Niederegger (68.) oz. Hober (46.)
Srečna točka za Dobrio vas
Dobrla vas — Šmarjeta 2:2 (0:0)
Dobrla vas: Hofstätter, Jörg, Wegscheider, R. Marin, Nemetz, Štucin, Huber, Appe, Pichler, Herburger C46. Mišic), Schirnig (75. Sturm)
Strelci za Dobrio vas: Huber, Mišic
Po zelo živčnem začetku Dobrolčanov so gostje iz Smarjete prevzeli igro v svoje roke, vendar v prvem polčasu brez vidnih uspehov. Šele v drugem polčasu je tekma prav zaživela, ko so gostje kar zasluženo zadeli dva gola. Nato so se domačini zresnili ter po lepih potezah rezultat tudi srečno izenačili.
Naslednje kolo:
Št. Lenart — Bilčovs: v soboto, ob 18. uri
Liebenfels — Železna K.: v nedeljo, ob 10.30
Globasnica — Reichenfels:
v soboto, ob 17.30
Dobrla vas — Šmihel: v soboto, ob 17.30
Sele — Kriva Vrba:
v nedeljo, ob 17.30
Že po 20 minutah je Aleksander Čertov zapravil prvo veliko priložnost za SAK, ki je na Vzhodnem Tirolskem jasno diktiral igro. V 46. minuti je potem padel končno tudi gol za SAK. Po solo-akciji Marjana Sadjaka je Manfred Hober hladnokrvno iz petih metrov z žogo zatresel mrežo. Nato je SAK odlično igral, drugi gol je nekajkrat „visel" v zraku. Predvsem Werner Ur-schitz je bil izredno nevaren, enkrat je za nekaj centimetrov zgrešil gol — žoga se je odbila od vratnice. „Tiste gole, ki jih ne daš, jih potem dobiš", se glasi pregovor v nogometu. Tako je bilo tudi v Matreiu. Naenkrat je Matrei postal močnejši in od 50. do 60. minute močno pritiskal. Iz prostega strela, ki ga je zakrivil libero Savič, je Matrei izenačil. Po tem golu je bila tekma v bistvu končana; SAK sicer ni bil več resno v nevarnosti, priigral pa si tudi ni več nobene priložnosti.
Zmago pa bi si lahko nedvomno že prej zagotovil sam.
Ostali rezultati: Pliberk — Treibach 2:3, Mölltal — Lendorf 2:1, Klopinj — ASK 0:0, Trg — Lienz 0:1, Breže — ATSW Wolfsberg 5:1, Št. Vid — Wietersdorf 1:0, WAC — VSV 3:0.
3. kolo (10./11. 8.): VSV - Breže/Frie-sach, SAK — WAC, ASK — matrei, Wietersdorf — Klopinj, Lendorf — Št. Vid, Lienz — Mölltal, Treibach — Feldkir-chen/Trg, Wolfsberg — Pliberk.
Koroška liga:
1.	Breže	2	2	0	0	7:2	4
2.	Treibach	2	2	0	0	7:4	4
3.	Lienz	2	2	0	0	3:1	4
4.	ASK	2	1	1	0	2:0	3
5.	WAC	2	1	0	1	4:2	2
6. Trg		2	1	0	1	2:1	2
7.	FC Mölltal	2	1	0	1	3:3	2
8.	Wietersdorf 2		1	0	1	2:2	2
9.	Matrei	2	0	2	0	2:2	2
10.	SAK	2	0	2	0	1:1	2
11.	Klopinj	2	0	2	0	0:0	2
12.	Št. Vid	2	1	0	1	1:2	2
13.	VSV	2	0	1	1	1:4	1
14.	Pliberk	2	0	0	2	3:5	0
15.	Lendorf	2	0	0	2	1:4	0
16. Wolfsberg		2	0	0	2	3:9	0
Treibach je veliko presenečenje
Treibach je zmagal tudi v Pliberku in je po dveh tekmah na 2. mestu. Pod režijo Marjana Velika novinec nastopa od senzacije do senzacije. V odlični formi so tudi Breže, ki so že proti SAK pokazale, da bodo igrale za prva mesta.
Negativno je presenetil Pliberk; spomniti pa je potrebno, da je trener Jagodič lani pričel prvenstvo z dvema porazoma, a je potem postal celo prvak.
SAK ima v avstrijskem pokalu veliko tradicijo, zato nas je izpad v prvem kolu nekoliko prizadel. Moram pa reči, da smo v Brežah precej nesrečno izpadli, kajti pri streljanju enajstmetrovk igra pomembno vlogo tudi sreča. Da je moštvo iz Brez dobra ekipa, je dokazala na zadnji prvenstveni tekmi proti ATSV Wolfsberg, ko je prepričljivo zmagala s 5:1.
Vso našo zbranost zdaj usmerjamo v prvenstvo, katero smo začeli nekoliko nesreč-
Zdaj vsa zbranost usmerjena v prvenstvo
no. Remi proti Klopinju je bil slab, proti Matreiu pa dober. Mislim pa, da bomo že v petek proti WAC povprečen start izboljšali. Pri igralcih opažam vedno boljše razpoloženje, tako da me tekma proti WAC ne skrbi preveč, čeprav WAC sodi med najboljše ekipe v naši ligi.
Kar se tiče legionarjev Saviča in Bradžanoviča pa moram reči, da smo pred začetkom sezone računali s tem, da bosta smela oba igrati. Ker pa so nekateri klubi temu nasprotovali, smo obtičali na drugem legionarju. Konec koncev pa smo trenutno v dobrem položaju, da lahko izbiramo med dvema.
Z velikim začudenjem nekateri opažajo dobro uvrstitev Treibacha, kar pa zame sploh ni presenetljivo. Treibach je moštvo, ki ima zelo izenačen kader ter nekaj nadpovprečnih posameznih igralcev.
Prepričan pa sem, da bo letos tudi SAK igral pomembno vlogo. Vzdušje v ekipi je dobro, tudi odbor si zelo prizadeva za moštvo, tako da se z mirno vestjo lahko pripravljamo na naslednje tekme, predvsem pa na tekmo proti WAC.
Zakasnelo, toda le: Žegnanje na Veškem stanu
Kljub preložitvi zaradi-slabega vremena se je zadnjo nedeljo, 4. avgusta, ponovno zbrala velika množica ljudi na Veškem stanu pri tradicionalnem žegnanju. Peca se je tokrat pokazala z lepše, sončne strani. Temu primerno je bilo tudi vzdušje med planinci.
Slavnostno mašo sta darovala dekan Kristo Srienc in župnik Vinko Zaletel.
Po maši pa so Večani poskrbeli za jed in pijačo, domači „vižarji" pa za veselje in domače pesmi.
Ob večernih urah so se zadnji planinci zbrali v koči, kjer je Šo-
štarjeva družina poskrbela za dobrobit gostov. Priporočamo vsem ljubiteljem Pece, da obiščejo te lepe kraje. Na Veškem stanu je koča do jeseni odprta. Tam je poskrbeljeno za prenočišče in za dobro „planinsko mavžno“ ter pijačo.	Bernard
Naši bralci iz Moskve nam pišejo!
Dragi rodoljubi!
Prebrali smo junijske in julijske številke NT in Vas prosimo, da se v našem imenu zahvalite velikemu patriotskemu delu gg. prof. L. Dolinarju, prof. J. Wa-kounigu, publicistu V. Blažiču, pa tudi poslancu B. Brezigarju, S. Venosiju, J. Namorju, G. Banchigu, R. Ouagliu — na SSK v Cankarjevem domu.
Žal, da nimamo več podrobnosti o tem zgodovinskem delu.
Prebrali smo j\ julijske števil NT in Vas pr os: da se v našem imenu zahvali' velikemu patri, skemu deluj? gg prof.L.Dolinar, i prof. J.Wakouniji ublicistu V.BI
pul
ču pa tudi po; 3.Brezip:arju,3. Venosi Namor.G.Banchigu,R.'
- na SSK v Cankarji domu.2al,da nimamo i robr.osti o tem zgoddvii
tudi posl anc J L j >sij |r“K • quajlia|f_j\
podli
.skeiff'd'
„Vaščana pojo“ — moški pevski zbor iz Zgornje Vesce pri Bilčovsu je priredil koncert na prostem pri Kosarju na Gori. Čeprav ima priljubljeni pevski zbor v programu pesmi, ki niso vedno v čast ženskam, so se tudi le-te upale na Goro in se odlično zabavale. Zboru, pod vodstvom Jožka Kovačiča, je uspelo s tem doseči prav to, kar so nameravali — zabavo in domačnost.
v sredo, 14. 8. 1991, ob 20. uri, v gostilni ŠOŠTAR v Globasnici.
Zabavala Vas bosta ansambla AGROPOP in RUBIN Polnočni vložek: Norbert in Traudi LIPUŠ	Vsi prisrčno vabljeni!
Po daljši prekinitvi delovnega razmerja imajo prav ženske pogostokrat težave, da spet najdejo novo delovno mesto, in sicer predvsem po porodniškem dopustu, ko se zastavlja vprašanje, kdo bi lahko oskrboval otroke. Pomanjkljive možnosti oskrbe otrok in neugodni časi, v katerih so odprti otroški vrtci, otežkočajo ženskam, da bi se lahko zaposlile.
Delovni urad je zato izdelal program, ki nudi ženskam finančno podporo za oskrbo otrok. Kriteriji pa so naslednji:
•	iskanje delovnega mesta
•	nova zaposlitev
•	ohranitev obstoječega delovnega razmerja
•	udeležba pri kakšnem poklicnem izobraževanju.
Finančna pndpnra za nskpbn otrok
S finančno podporo za oskrbo otrok Delovni urad krije stroške, ki jih imajo ženske pri plačilu otroškega vrtca, dnevne mamice, otroške skupine, zavetišča. Podpora znaša do šil. 3800,— mesečno.
Za finančno podporo lahko zaprosite dokler otrok ne dopolni dvanajstega leta starosti.
Pogoj za finančno podporo je, da pravočasno, to se pravi pred nastopom nove službe, vložite prošnjo pri Delovnem uradu.
V primeru, daje vaše delovno mesto ogroženo, ker je odpadla možnost doslejšnje oskrbe otroka, morate pravočasno obvestiti Delovni urad in vložiti primerno prošnjo.
Višina podpore je odvisna po eni strani od višine vašega dohodka, po drugi pa od stroškov, ki nastanejo zaradi oskrbe otrok, največja pa znaša šil. 3800,— mesečno.
Do finančne podpore za oskrbo otrok imajo pravico vsi, ki kot edini prejemniki dohodka v družini ne zaslužijo več kot šil. 15.900 bruto mesečno in vsi zakonci, ki skupno nimajo višjega mesečnega dohodka kot šil. 23.850,—.
Nadalje pospešuje Delovni urad v okviru „akcije 8000" nastajanje novih delovnih mest, ki so namenjena dodatnim možnostim za oskrbo otrok, oziroma za podaljšanje časa, v katerem so odprti otroški vrtci ali podobne ustanove.	stih