St. 478.
V Ljubljani, sreda dne 28. junija 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in • praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K J •50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10'—, četrtletno K 54—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30"—. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici S. Dopisi se pošiljajo uredništva, naročnina upravništv*. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc m vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
Za občine.
Veliko škandalov je doživela slovenska zemlja, odkar seje po nji razširil rimski klerikalizem, boj za Ljubljano pa pomenja vrhunec klerikalnega lopovstva, perfidnosti, izdajalstva in hinavstva. . . . Klerikalci bi po sedanjih svojih uspehih lahko spoznali, da Ljubljana ne pade nikdar v njihove roke pa naj napravijo tak ali tak občinski red in da bi si lahko prihranili najsramotnejši pečat, ki so ga mogli pritisniti na svoje lastno čelo. Toda ne! Ker vidijo, da v Ljubljani ne bodo nikdar vladali, ji skušajo škodovati in tako prisiliti prebivalstvo, da bi se udalo klerikalnemu terorizmu. Klerikalcem' ni bilo dovolj, da so spravili nemške zastopnike v mestni svet, ni bilo dovolj, da so ščuvali z nesramnimi lažmi cel svet proti slovenskemu glavnemu mestu, ni bilo dovolj, da so zmerjali, meščanstvo z najbolj surovimi priimki — ni bilo dovolj, da je cel svet obsodil njihove lumparije — preskrbeli so si še nadaljne madeže, ki sicer ne zvečajo niti ne zmanjšajo njih politične ničvrednosti — ampak škodujejo ljubljanskemu prebivalstvu in postavljajo nas pred celim svetom v čudno luč, ker se bo vsak pameten človek čudili kako more pri nas zastopati narod stranka, ki bi drugod bila nemogoča. Na drugi strani pa kaže v še bolj čudni luči razmere pri naši vladi, ker ta vlada ne skliče občinskega sveta zato, ker namerava klerikalen volilec Pegan vložiti nekak rekurz, ki niti doma ni mogel biti vpoštevan, ker je bil neopravičen.
Toda Ljubljana je bila samo začetek, drugi kraji slede. Po velikih volilnih bojih, ki smo jih imeli letošnje leto, prihaja sedaj na vrsto boj za občine.
Nikomur ni moglo ostati prikrito kaj nameravajo naši klerikalci z občinami. Zopet in zopet so prihajala poročila o gerentih: občinski sveti so bili razpuščeni in zavladal je gerent. Isti pojav se je naenkrat pojavil na Hrvaškem v Karlovcu, kjer je bil odstavljen župan dr. Vinkovič, ker je izjavil, da se občinski svetniki ne bodo udeleževali nobenih cerkvenih slavnosti. To svo značilni pojavi. Ob priliki shoda v Šiški smo videli, kako je hotel klerikalni poslanec dr. Šušteršič, da naj stoji župan in orožništvo v njegovi službi; ker župan ni hotel biti klerikalno pristranski, mu je klerikalni poslanec na mestu grozil, da bo odstavljen. Tako naj stopijo občine in župani v klerikalno službo.
Zato so klerikalci zagnali povsod tak zmagovit krik, kjer so po novem volilnem redu s svojimi mahinacijami v občinah zmagali ali vsaj dobili večino. Občine bi namreč mogle postati klerikalcem zelo nevarne, ako bi ostale v naprednih rokah. Občina kot taka bi mogla sebe in svoje prebivalstvo uspešno braniti pred klerikalnim izsesavanjem. Klerikalci so imeli cerkve, imeli so v svojih rokah cerkvene občine, niso pa imeli političnih občin, ki so imele popolno samostojnost in
so se mogle svobodno razvijati. Klerikalci so zato mogli sezidati svojo organizacijo na cerkve, na občine je niso mogli. Občinske hranilnice in posojilnice in. razne občinske institucije, ki so nastale po naših naprednih in zavednih občinah so jim bile ttn v peti. Uničiti jih niso mogli s svojimi strankarskimi gospodarsimi organizacijami in polastiti se jih tudi niso mogli; zato so morali dobiti v roke občine. Ta namen je imela vsa volilna reforma za občine. Ker je bilo vkljub vsemu še vedno mogoče, da napredne občine ostanejo v naprednih rokah, so hiteli z gerenti.
Kar se danes godi z Ljubljano, se bo godilo z drugimi občinami, klerikalci jim bodo škodovali in jih skušali izrabiti v svoje namene, kolikor jim bo mogoče.
Ni dolgo tega, ko se je pisalo, da kulturno in gospodarsko najslabše stoje one občine, kjer vladajo klerikalni kimovci povsod. — Klerikalni kandidati in poslanci deželne in državne sorte so tudi s tem agitirali po deželi, da so strašili češ, da ne bodo one občine deležne nobenih podpor, ki bodo volile napredno.
„Mi imamo večino v deželnem zboru in zaslombo v državnem zboru," so govorili različni Lampeti in drugi mogotneži. »Imamo sedaj 10 milijonov denarja, da ga razdelimo med občine. One občine pa ne bodo ničesar dobile." Tega seveda klerikalni pandurji niso povedali, da bo moralo te milijone plačevati ljudstvo, naj voli tako ali tako in da je dolžnost deželnega odbora, da kontrolira in podpira občine pri njihovem gospodarstvu. Občine, ki se bodo hotele samostojno, brez klerikalnih kimovcev razvijati, bodo klerikalci ovirali, kakor se to godi v Ljubljani in treba bo dobrih in previdnih mož, da bodo bojevali boj proti klerikalnim intrigantom, ki hočejo uničiti samostojnost onih korpo racij, ki jih je država sama pripoznala kot samostojne, autonomne in jih na-zvala za podlago vse državne uprave.
Klerikalno intrigantstvo proti občinam se je pokazalo v Ljubljani v najlepši luči. Sledile bodo sedaj povsod občinske volitve in naše geslo bodi: v boj za občine! Komur je mar kprist in ugoden razvojnaših občin, naj o p oz a rja 1 j ud i p r e d klerikalnimi spletkami.
Pr Vil 33/11/6
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. k. deželna sodnija v Ljubljani, odd. VII, je razsodila vsled ugovora Milana Pluta in dr. Iv. Laha zoper razsodbo te sodnije z dne 1. junija 1911. op. št. Pr Vil 33/11/2, s katero je bilo razsojeno, da ustanavlja vsebina v št. 452 v Ljubljani izhajajočega dnevnika »Jutro- natisnjenih člankov »Hrvatsko pravosodje pred Evropo" od »politični škandali in nasilstva" do
„in preganjanega naroda" in čl. »Srbija in Hinkovičev proces" odst. od »oni na Dunaju" pa do »Srbija na tak način" objektivno dejanski stan pregr. § 300 k. z. ter je prepovedano dalje razširjati to tiskovino, po danes opravljeni javni seji nastopno:
Ugovor se v celem obsegu zavrne, in se razsodilo z dne 1. junija 1911 Pr VII 33/11/2 v celem obsegu potrdi.
Razlogi.
V zaplenjenih člankih se očita centralni vladi na Dunaju, da hoče z »najbrutalnejšimi sredstvi" uničiti Jugoslovanstvo in sicer na ta način, da skuša z neosnovanimi procesi ubiti najprej voditelje Hrvatov in Srbov, sklicuje se pri tem na 3 procese, ta-kozvani »veleizdajniški" in proces zoper Hinkoviča v Zagrebu in na ta-kozvani Friedjungov proces na Dunaju. Iz tega je razvidno, da hoče zadeti s temi očitki tudi avstrijsko pravosod-stvo in vlado.
V drugem članku pa direktno pravi »oni na Dunaju .... so zelo naivni"... so silno smešni" ... in ... »onim na Dunaju" . . »ki smešno delajo, če mislijo, da nas bodo na takšen način uničili" ter sramoti na ta način avstrijske centralne oblasti.
Jasno je, da hoče s temi neosnovanimi trditvami in sramotenjem buditi sovraštvo ‘ in zaničevanje tudi proti avstrijskemu pravosodstvu in vladi, vsled česar je podan v objektivnem oziru dejanski stan pregreška po § 300 k. z.
Izrek, s katerim se je ugovor zavrnil«/ in zaplembaf. omenjenih člankov potrdilcf, je tedaj utemeljen.
Ljubljana, dne 17. junija 1911.
L. S.	Vedernjak 1. r.
Iz slovenskih krajev.
Iz Blatne Brezovice pri Vrhniki. To nedeljo bo v tem najsrditejšem klerikalnem zapečku vrhniške okolice »pridigal", oziroma raz leco pljuval sam Jeglič paša, in hujskal maso proti poštenim in pametnim ljudem, da ne bo varno več todi hoditi, ker se je bati podivjanosti večine popnan-skih Blatnobrezovčanov, ki svoje blatno ime po pravici zaslužijo, le da se ne valjajo toliko pa morostnem blatu, kolikor po lastnem. »Blatno" jim je hotel že naš »presvetli* spreminjati v »Zlatno", a so se uprli, češ, kako bi neki dobil osel boljše ime, nego ga zasluži. Za visoki obisk so že nasekali precej mlajev, katere bodo postavili, podrli in jih zapili po svoji stari navadi namesto, da bi skupiček darovali vsaj »Slov. Straži" ali za maše, ki bi se brale za spreobrnenje klerikalnih grešnikov. Na sv. Rešnjega telesa dan so ti pobožnjaki pri podružnični cerkvi v Sinji gorici zaradi bandera strahovito preklinjali, se pretepali in pridušali in po tleh metali bandero — tudi med procesijo — seveda v večjo božjo čast. — med njimi je bil najsilovitejši
znani farško štemplani Kocjane. Lepega svetnika bo imela ta vas, gotovo bo še kdaj v litanijah a ne z »prosi za nas“, temveč »reši nas."
Iz Vrhnike. Oblasti tipljejo oba naša kaplana zaradi volilne pregoreč-nosti in se jima bo baje pridružilo še več komplicov. Volilni misijonar v »Domoljubu" brca, steguje roke, zavija oči in puha kakor modras na mirne ljudi, katerim nima drugega očitati kot zdravo pamet in odločnost in splošno znano poštenje. Njegova ihta tudi klerikalce brihta in se dani pri nas, dasiravno vsled silne teme počasi, vendar pa pri vsakih volitvah z več kot podvojeno zanesljivo močjo. Gonja za glasovnicami je bila strašna, veliko hujša kot v Ljubljani; vse je bilo na nogah, kar »žinja" po klerikalsko: kaplana Vovko in Turšič, mežnar Jerebic, agitator Miha, mlekarski Jokl in še nekaj žensk starega kova, ki so pri nazadujoči farovški politiki zadnja pri-prega, so letali kot nočne vešče po bajtah in iztikali za glasovnicami pre-črtavali ime naprednega kandidata in jih popisovali s svojim kandidatom, ki se je takrat še skrival po hostah in puščavnikoval. Strašilo se je s peklom, točo, strelo in neznanimi boleznimi in bogvekaj še, zlasti je pa vrag bil velikokrat klican s polnim imenom. Tako je Vovko n. pr. Tavčarjevemu mutcu s prsti kazal rožičke, češ, da bo takoj rogatega poklical, če mu ne izroči glasovnice, nakar jo je dobil. Na volišču je bil dirindaj cel dopoldan in Vovko s kompanjoni so intenzivno škontrirali glasovnice. Če jim ni bila katera glasovnica všeč, pa hajd z vo-lilcem v Habičevo branjarijo, da jo je z »begušem" dekoriral, in nevarnost za vero je bila odpravljena. Za plačilo bo dobil Vovko od glavarstva nekaj, od škofa pa pildek. — Tudi šolske nune bodo kaj dobile, ker so tudi, čeravno prav na tihem, strastno agitirale za Gostinčarja. Ako se ne bodo brigale bolj za svojo šolo nego za volitve, naj si pripišejo same po^ sledice — za zdaj samo svarimo, dasi jih lahko primemo po § 1, 2 kaz. določil volilnega reda. Še omenimo, da bo pildek prinesel škof te dni k bir-movanju, h kateremu so pripravili veliko mlajev, katere s huronskim vpitjem postavljajo pozno v noč in kale mir. No, gre se za pijačo, ko bodo mlaje prodali. Kdaj bo havzirala pamet po Vrhniki ?
Iz Kamnika. Iz meščanskih krogov kamniških se nam piše: Kamniški dekan Ivan Lavrenčič je privedel naSo občino do prepada. Deželni odbor je temu možu na ljubo storil vse. Poslal je v Kamnik dr. Mala, kot zastopnika deželnega muzeja v svrho preiskave starinskih in zgodovinskih važnih listin, ki jih hrani upravništvo meščanske korporacije kamniške. Dr. Mal je posebno vohal za ustanovnim pismom s katerim je bila podarjena Kamniška Bistrica s svojimi obširnimi gozdi 186 meščanskim hišam. — In tudi ono poročilo oziroma interpelacijo v deželnem zboru gotovo ni sestavil dekan sam, temveč kak uslužbenec
deželnega odbora. Koncem vsega se je pa skazalo, da za vtikanje v gospodarstvo meščanske korporacije ni komr petenten ne deželni odbor, ne deželna vlada. Saj to je vendar naše zasebno premoženje! Ker tako ni šlo, se je lotil drugega sredstva. Doseči hoče svoj namen s tem, da pri sejah občinskega odbora na izust Valentina Benkoviča predlaga grajo županu, ker on kot tak letos ni vodil volitev v korporacijsko upravništvo, temveč jih je vodil prejšni podpredsednik upravnega odbora. Bog zna, koliko noči dekan ni spal radi teh naklepov! (Več občinskih odborovih sej je bilo brezuspešnih, ker ta predlog ni bil nikoli sprejet so jo pa dekan in njegovi podrepniki za vselej odkurili. Spoznali smo grdo zavratnost dekanovo. Tako ravnanje se samo obsodi, pa če je prav dal povod sam dekan, ki se vedno bije ob prsi, trdeč, da hoče Kamničanom le dobro. Oj ptiček, saj se poznamo. Vladati hoče z nami, kakor že vlada v svoji stranki popol-g noma absolutno. (Slučaj Šubelj, Šimenc in drugi.) — Vse je sito njegovih šikan, mislimo, da ga ima tudi glavar Kresse že dosti. Zdaj smo dobili ge-renta, ki bo občino stal lepih denarjev, (vse se je spogledavalo, kako je mogoče najti pri deželnem odboru in deželni vladi takih očitnih kršiteljev veljavnih zakonov) — da nam bode mesto mirnega župana zaukazoval gerent. Prišle pa bodo volitve in teh naj se dekan nikar ne veseli. Svojega namena sedaj še ne bo dosegel. In kaj je njegov namen, da tako hrepeni po naši lesa bogati Bistrici ? Odgovor je ta: Dekan hoče s pomočjo občinskega odbora priti do oblasti pri meščanski korporaciji in sezidati nekje ob reki Bistrici veliko papirnico, les za to papirnico bi pa jemal po prav nizki ceni iz naših bistriških gozdov. Tako je! In nič drugače. Za ta naklep smo pa zaznali še pravočasno. Tomanov Tinček, ki je mimogrede povedano, grdo zadolžen — ne bo nikoli prišel do kake ravnateljske službe v taki papirnici, katero bj preskrbovala naša Bistrica z lesom. Če bi se uresničila želja dekanova, bi kmalo ne imeli v Bistrici lesa in navsezadnje ne bi bilo ne lesa, ne denarja. Lepa pri-hodnjost se nam obeta po veliki dobrosrčnosti de kanovi. Prihodke iz papirnice bi dekan porabil za »dobre namene". Ali nima naš dekan nič vesti, da hoče uničiti toliko meščanov? Toda nadejamo se trdno, da se bodo vsi meščani ubranili nesreči, v katero jih hoče dekan pahniti — in da se bodo združili brez izjeme političnega nazi-ranja ter skupno odbili napad vihranca in samogoltneža dekana, kajti njegov načrt pomenja za nas gospodarsko smrt.
Iz Roba pri Velikih Laščah. Še
se gode čudeži na zemlji! Poglejte 1 Naš Rob je bil doslej črn kot vrag. Niti eden v celi fari se ni upal naročiti na kak napredeu list. Pri nas v Robu samem je doslej vladal tak strah pred fajmoštrom, da se celo največji liberalec ni upal javno brati kak na
LISTEK.
michel zEvaco:
Most vzdihljajev.
Roman tz starih Bcnctek.
Zelo verjetno se mi zdi, je menil Roland, da pošlje dož nemudoma koga k vam po bližje podatke.
— Ali mislite?
— Da, ako ne pride sam.
— Diavolo. Pametno jc, da ste me opozorili na vse to. Legel bom v častni sobi.
Planil je v sosednjo sobo,	ki	je bila res bogato	opremljena.
— Kaj naj povem dožu ?	je	vprašal.
— To, kar mu pripovedujete v svojem pismu. Pripomnite lahko, da je na predvečer njegove smrti več častnikov videlo prihajati nekoga, ki ste tudi vi slišali govoriti o njem.
— Koga?
— Rolanda Kandiana.
Bralec ve, da sc Roland nikdar ni razodel Aretinu, kdo jc.
— Ta Roland Kandiano, je nadaljeval, je prišel v taborišče, jc bil sprejet v šatoru Velikega Vraga iu ga je izzval na nekakšen dvoboj na življenje iu smrt; vzrokov tega izziva pa nihče ne pozna. To dajte povedati dožu ali	njegovemu odposlancu.	In zdaj,
ker	je mogoče, da bi me ta	vaš razgovor zanimal,	bi	mu rad
prisostvoval, ne da me kdo vidi.
— Stopite tu noter! je dejal Aretino in odprl bližnja vrata. Kadar boste hoteli videti in slišati, kaj sc godi v sobi, vam jc treba odpreti samo to okence.
— Izvrstno.
Aretino je legel v posteljo Komaj jc bil v njej, že je začel kričati na vse grlo.
— Margerita! Marieta! Klara! Frančeškina! Angela! Cetina !...') Mrcine ničredne, ali me boste pustile umreti! Ali res
>) Imena njegovih dekel, ki jih jc nazival Arctlnkc; bile so vse več ali manj njegove priležnlce.
ni med vami niti ene, da bi mi prišla obrisat mojo brado, ki je rosna od solz, ter mi skuhala čaj! Od žalosti me trebuh boli! O ve proklete babe, vredne ste, da bi se sam satan spečal z vami! Ohe, copernice! Gotovo tiče vse skupaj v kakem kotu, zijajo v ogledalo, si češejo glavo in občudujejo svoje cuzke. Le počakajte, vragi, le počakajte! Če bi imel še moči, bi vas prišel počesat s korobačem! In bi vas napudral s klofutami, da! O, ve morilke!... Klara! Da bi te kar zdajle kuga zadavila ! Pavlina, da bi si zlomila vrat na mojih mramornih stopnicah!... Marieta, da bi te strela ubila! Angela, da bi ti rak razjedel kosti! Krist in madona, tristo hudičev! Vampi prokleti, da bi. .."
Ves zasopel je Aretin izbruhnil poslednjo in neponovljivo kletvico eno izmed tistih, ki tvore poglavilno bogastvo laškega jezika — ter se zgrudil na svojo čipkasto blazino mrmraje: Po meni je! Ta hip pa je priteklo pet ali šest služkinj, ki so začele noreti okrog gospodarja, skrbeti zanj in ga božati, kosaje se, katera bo prva objela mojstra Petra Aretina. Kar genljivo jih je bilo gledati v tem izbruhu šegave ljubezni.
— Ah, mrcine! Zdaj se pa gonijo okrog mene! Zadušile me boste! Hudičeve razbojnice, ali ne vidite, da plakam in potrebujem čaja I"
Presrčkane so bile, čedne in mikavne, te Aretinke, ki nam zgodovina ohranja njih imena in nam opisuje njihovo lepoto.
— Kaj, dragi gospod? Vi plakate! je vzkliknila Margerita.
— Da, neumnica! Poberi se v kuhinjo in delaj!
— Kolika žalost! je besedovala Klara. Dajte, da vam obrišem oči s svojimi Črnimi lasmi.
— Ali, dragec ubogi!...
— Kaj se mu je zgodilo? ...
— Kdaj se je vrnil?
— Pa ne da bi nas bil obvestil, hudobnež!!
— Molčite! je zagrmel Aretino. Vrnil sem se nocoj po noči, in sem bil tako žalosten, da sem se vas bal prestrašiti. Izgubil sem svojega najdražjega prijatelja, tistega, ki mi je poslal redno ob nastopu vsake zime po tisoč zlatov, da me ne bi zeblo.
— Pa vam bomo zdaj me kurile s svoje ljubeznijo, dragi gospod.
— Jezik za zobmi! To je	bil	moj	najboljši,	najprisrčnejši
prijatelj, s katerim sem izpraznil	toliko	steklenic,	da	jim	že	sam
ne vem števila. Bil je jako dober, tako vrl, tako pošten! Ah, ta žalost je moja smrt.
Ihtel je. Vse, kar jih je bilo krog njega, so ga božale in negovale; ta je popravljala odejo, druga mu je naravnala blazine, tretja mu je prinesla čašo čaja.
— Draga Margerita! je vzdihnil Aretino, bolj si neumna kakor nabasana gos, toda tvoji čaji so pravcate pesmi. Draga Klara, bežnejša sl od lune, in ti, Angela, si prijaznejša od solnca...
Tako je nadaljeval in razsipal simbolične pohvale.
Vstopil je sluga, ki je napravil konec temu prizoru, rekoč;
— Njegova prevzvišenost kardinal škof je zunaj in čaka.
— Izginite mi, vse! je velel Aretino.
To povelje se je izvršilo z največjo točnostjo; vsa ženska jata je sfrčala iz sobe, preplašena po prihodu strašnega gospoda, ki so se ga bale vse Aretinke.
Bembo je vstopil.
Roland je slišal slugo, ko je javil kardinala. Z drhtečo roko je odprl nevidno okence, ki mu ga je pokazal Peter Aretino.
Spoznal je Bemba.
Ustnice so mu rahlo prebledele. To je bilo edino vidno znamenje gneva, ki se je razpalil v njegovi notranjosti. Vse polno vprašanj je navalilo na njegov um. Kaj se je moralo zgoditi? Kaj je vzrok, da vidi Bemba, ki ga je je pustil zaprtega v podzemeljski temnici Črne Jame, zdaj tu v Benetkah pri Aretinu?...
A Bembo je bil sedel k Aretinovi postelji.
— Pravkar sem bil v doževski palači, je dejal; dož me je naprosil, da naj grem k tebi in te vprašam za nekatera pojasnila o vsebini tvojega pisma.
— Joj, prijatelj, je rekel Aretino z bolestnim glasom, saj vidiš, da sem bolan od tiste vsebine.
— Torej je resnica?
— Še preveč je res!
— Z lastnimi očmi si videl Velikega Vraga umirati?
— Kako bi drugače pisal, da sem gfc videl?
— To je strašna nesreča ...
—- Zame!
— Za vse!
__________________________________ (Dalje.)
preden časopis, če ga je slučajno kje skrivaj dobil. In sedaj se je pa kar naenkrat ravno tisti sveti mo?, pred katerim se je doslej cela fara bala — mož ima namreč strupen jezik •— sam spremenil, o tako temeljito spreobrnil. Pomislite, v nedeljo je on sam na prižnici v cerkvi bral tisto »Jutro", o katerem je tolikokrat trdil, da ga sami antikristi pišejo. Ljudje so kar strmeli, ko so svetega moža slišali čitati „Ju-tro“ med pridigo. Še bolj pa so ostrmeli, ko so iz samih župnikovih ust slišali, da se »Jutro" tudi zanima tudi za prekrasne pridige fajmoštra iz Roba. »Gospod" so sicer rekli, da ta pridiga v »Jutru" ni dobesedno taka, kot jo je predaval raz prižnico, ampak ljudem se je pa le dopadlo, da pridejo tudi pridige iz Roba v „Jutro“. Samo to se je ljudem čudno zdelo, da »gospoda" ta pridiga v »Jutru" natisnjena ni posebno razveselila. Najbrže tudi sam presvetli škof bero „Jutro“ in zdaj so izvedeli, da njih .sin ali brat v Gospodu" tam doli na Robu, med pridigo tudi — kozle strelja. In velikega kozla je naš župnik gotovo ustrelil takrat, ko je prigigal, da dokler bo on župnik na Robu in magari če bo še 100 let, toliko časa ne da pri kapelici, kjer je imel liberalen kandidat Pucelj svoj shod, blagoslova svojim faranom. Res je sicer, da župnik ni ravno dobesedno preklinjal tiste, ki so Puclja volili, ampak res je pa tudi, da je smisel, pomen njegovih besed, bila le preklinjanje vseh tistih, ki niso znano »Podrto peč“ iz Dobrepolja volili. Zdaj pa je župnik ko je »Jutro" bral, šel rakovo pot ter nekako prekliceval, češ, jaz sem takrat le pridigal, da toliko časa pri tisti kapelici, ne dam blagoslova, dokler nebo odstranjen lepak, ki vabi njegove farane na Pucljov shod. O ti sveta Pomagavka ti! Kako slab spomin imajo naš gospod! Zdaj je kar naenkrat našel izgovor na lepaku, prejšnjo nedeljo je bil pa tako korajžen, da tega lepak niti omenil ni, ampak je grozil, da pri kapelici ne bo dal blagoslova več, pa magari če je on 100 let župni c na Robu. Le počakajte g. župnik; če se vam »Jutro" dopade, da ga nam že pri pridigi berete, nam boste še večkrat brali svoje litanije iz njega. G. župnik, za danes vas le še to le vprašamo: Po tisti vaši pridigi, je bil vaš farovž čudovito lepo pobarvan z duhtečo tvarino, ki jo mi kmetje navadno rabimo za pognojitev naših pšeničnih tal. Povejte nam v pridigi, od kod ste naročili takega umetnika - slikarja ? Faranr namreč pripovedujejo, da je to naredila vaša krava, ker se je preveč napasla; saj veste sami po sebi po vsaki večji pojedini, kakšne posledice so potem. Vaši kravi je tiste duhteče tvarine preveč na repu obviselo, rep je mahal semtertje in tako je nastala krasna slika na vašem farovžu. Tako namreč ,si to slikarijo tolmačijo naši farani. Če vi kaj boljega veste, kar na dan s pravo barvo! Še nekaj gosp. župnik! Po fari se govori ta-le neverjetna vest o Vaši pobožnosti. Ko so deklice v šoli odmolile češčena si Marijo, se je neka deklica ojunačila, ter vas vprašala, zakaj se v tej molitvi reče »blažena si med ženami“ in ne kot se navadno govori »žegoana". Deklici se je bolj dopadel izraz »blažena", a vi pa da ste vpričo otrok rekli: Kdor je to napisal v katekizem, ta je bil — osel. G. župnik ste res tako rekli? Po fari se tako govori in ker to dela slabo kri, dajte nam to stvar pojasniti v prihodnji pridigi. Ge hočete »Jutro", vam ga naročimo, da ga nam boste na prižnici na glas prebrali. ___________
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
MALI LISTEK.
Na oazi slovenske umetnosti.
(Konec)
A tudi o tem se more danes še reči: preveč za smrt, a premalo za življenje. Naša uboga domovina nima pač sredstev za umetnost, ker nima zanio ljubezni. Tisti Slovenci, ki bi radi, ne morejo, tisti pa, ki bi lahko, nočejo, ker nimajo smisla. Tako ostanejo naši umetniki pač kakor lačni pesnik, ki je v bridki uri zapisal besede, da »živi se ob petju brez plenka kot ptič* ... A to »petje" je zelo žalostne!
Kulturna zgodovina je pač trpka farsa. Ako jo čitaš, srečavaš vedno in izključno le imena pesnikov, pisateljev, znanstvenikov, dramatikov, igralcev, slikarjev in kiparjev. Le po njihovih delih in le po njihovih uspehih merijo zgodovinarji višino in globino narodove kulture. Na enega samega L. N. Tolstega pride looo ruskih ministrov, na enega samega Shakespearja pride na tisoče angleških generalov,
DNEVNE VESTI.
Na drugem mestu prinašamo razsodbo o našem ugovoru proti konfiskaciji dveh odstavkov iz »Slovanskega juga" v štev. 452 našega lista, da naši bralci zvedo za klasične raz-roge te konfiskacije. Razsodbo prinašamo brez vsakega komentarja, ker vemp, da Luschan komaj čaka, da bi nas spet enkrat zaplenil. Proti razsodbi sami pa bomo vložili ugovor na graško nadsodišče. Mi bomo odslej vlagali proti vsaki konfiskaciji ugovore, magari do zadnje inštance — saj nas to prav nič ne stane. Da bodo pa naši bralci vedeli, kaj in zakaj se pri nas listi konfiscirajo, bomo tudi objavljali natančna poročila o konfis-kacijskih obravnavah in bomo priobčevali tudi razsodbe v celoti. Če morda gospodom to ne bo piav, nas ne briga dosti.
Usoda Ljubljane v klerikalnih rokah. Ljubljanski občinski svet ne bo zboroval najbrže še eno celo leto, ker tega ne dopuste naši klerikalci. Baron Schwarz je izročil usodo Ljubljane na milost in nemilost v roke dr. Šušteršiča in njegovih tovarišev. Včerajšnji »Slovenec" jasno namiguje, da ljubljanskega občinskega sveta ne bo še toliko časa, dokler bodo to hoteli klerikalci, ki so danes neomejeni gospodarji nad baronom Schwarzom. »Kedaj bo prva seja občinskega sveta to bomo že v »Slovencu" objavili." Večje predrznosti si ne more nihče misl.ti. Sedaj mora biti vsakemu le količkaj treznemu človeku jasno, da o ljubljanski avtonomiji ni več ne duha ne sluha, da je postala Ljubljana popolnoma brezpravna. Poprej tako širo-koustni klerikalni občinski svetniki so sedaj nenadoma obmolknili in ne ganejo niti mazinca v prilog ljubljanski avtonomiji, ker jim tega ne pusti dr. Šušteršič. Vse kaže, da se tudi Ljubljani bližajo hrvaški časi.
Za oskrbovanje občinskih opravil začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik je mož, ki ima oskrbovati občinska opravila, ki pa ima vezane roke za — širši delokrog. Komaj tretjino tega sme 'on izvršiti kot občinski svet sam! Tudi župan sam lahko marsikaj izvrši brez posebne občinske seje nego pa začasno postavljen vladni komisar! Zdaj bodo ljubljanski meščani počasi čutili, koliko škode jim bodo klerikalci dr. Šušteršič, dr. Lampe, baron Schwarz prihodnje mesece napravili!
Občinska uprava ljubljanskega mesta In klerikalna hinavščina. Dokler je imel v rokah občinsko upravo v Ljubljani prejšnji napredni občinski svet, so klerikalci vedno tulili, da je bilo gospodarstvo za nič, in da je župan z obč. svetom odgovoren za posledice absolutističnega gospodarstva. Zdaj gospodari na magistratu že celih deset mesecev vladni komisar s svojimi brezpomembnimi svetovalci, pa glejte, klerikalci se ne ganejo, da bi kako delo pospešili in rajše puste škodo trpeti svoje ljudi in naprednjake, kakor da bi pripomogli k normalnim razmeram na magistratu. Hinavci! Ali ni to sama klerikalna hudobija?
Novo korito je kreiral famozni kranjski deželni odbor v deželni bolnišnici, in sicer za dr. Robido. Povda-riti je treba, da klerikalci Jže nekdaj tako prakticirajo: Čim pridejo kje do moči. zasedejo njih voditelji najprej sami tiste službe, ki največ nesejo; kar ostane, dobe pa drugi! Le poglejte jih po vrsti; Dr. Šušteršič, ki vodi klerikalno politiko, t. j vso du-hovsko stranko, je prvi kapitalist, zato mu je tudi Ljudska posojilnica kupila graščino. Pri denarnih zavodih ljubljanskih je v odboru in v upravnih svetih polovica duhovnov, zato ker to nekaj nese, in bivši blejski »ta zaznamovani kaplanček" Evgen Lampe se
na enega samega Michelangela na tisoče in tisoče italijanskih princev in na enega samega Goetheja cel bataljon Viljemov! In koliko poslancev pomenja za kulturo Slovencev toliko, kolikor en sam Prešeren, en sam Jurčič, en sam Gregorčič! Koliko in koliko imen visokih birokratov in škofov in nekdaj mogočnih veljakov zatemni eno samo ime: Ivan Šubic! Vse bogastvo, vsa moč, ves vpliv tolikerih izgine v po-zabnost in navadno celo brez sledu, ostanejo pa pesmi, povesti, drame, kipi in slike, živi nesmrtno njih duh ter daje veljavo in silo narodu stoletja in stoletja. V življenju so bili vsi ti kulturni delavci stradajoči reveži, sužnji, prepiranci, izgnanci ki so morali tepcem prodajati svojo glavo in srce; kriviti so morali svoje hrbte večkrat pred ljudmi, ki so — nevredni obrisati prah z njihovih črevljev — imeli moč in denar. V kulturni zgodovini pa se razmerje čudovito obrne, ter so nekdanji siromaki zgoraj in nekdanji mogotci globoko spodaj v svoji ničnosti.
Zgodovina je pravična, toda žali-bog večinoma zelo, zelo kasna. Njena sodba prihaja navadno že prepozno. Umetnik nima ničesar več od nje, nego le narod, tisti narod, ki je imel morda vse življenje zanj le posmeh in kamenje. Potem je seveda narod po-
je precej, ko so klerikalci dobili večino v deželnem zboru, polastil v deželnem odboru mesta odbornika, ker nese — 6000 K! In tako ima zdaj že večina klerikalcev svoja mastna korita.
O nalogah novega ljubljanskega občinskega sveta se je že mnogo pisalo in govorilo. Povedalo se je že neštetokrat, da bodo morali kanali biti gotovi do konca 1. 1912, da bo treba kar štirih mostov, dalje, da bo treba povečati plinarno in elektrarno, zgraditi nove šole, delavske hiše, novi rotovž, nove ceste, izboljšati ulično razsvetljavo itd. itd. Med temi nalogami pa zelo pogrešamo ene: nikjer še ni nihče povedal, da bo novi občinski svet moral napraviti konec strada n j u mestne policijske straže, Če se bo dobil denar za vse gori omenjene stvari, o katerih potrebnosti nič ne dvomimo, se bo na vsak način moral dobiti denar tudi za to, da se izboljšajo beraške plače mestnim policijskim stražnikom. — Ljubljanski policijski stražniki so vsega pomilovanja vredni. Svojo službo vrše vestno, tako da v tem oziru ni nobenih pritožb. V zahvalo za to jih pa šikanirata Lauter in Jančigaj in povrh dobivajo tako škandalozno majhne plače, da jim z njim pri sedanjih draginjskih razmerah na noben način ni mogoče živeti, posebno še onim ne, ki so oženjeni in imajo družine. Za tako naporno službo, kakor jo opravljajo mestni policijski stražniki, je treba te ljudi vsaj primerno plačati. Izgovor, da ni denarja, bi bil skrajno neumesten. Slišali smo ga že večkrat, kadar se je šlo za Izboljšanje plač. Mi pa pravimo: najprej izboljšajte plače slabo plačanim mestnim uslužbencem — in med te spadajo v prvi vrsti mestni policijski stražniki — in potem šele mislite na druge stvari! Novi občinski svet bo po naših mislih pred vsem moral odpraviti ta vnebo-vpijoči škandal — beraške plače mestnih policijskih stražnikov in bo tudi moral policijsko stražo (to se oblju-buje že leta in leta) pomnožiti, kajti Ljubljana se razširja in policijska straža ima toliko opravka, da ga absolutno ne more zmagovati. Policijski stražniki pa niso živina, temveč ljudje in smejo zahtevati človeško eksistenco.
V	deželi brezžupanovanja. Iz Šiške se nam poroča: Baron Schwarz ostane v zgodovini Kranjske s takimi črkami zapisan, kot jih zasluži mož, ki je v našo deželo prinesel toliko gorja. Če je resnica, da veliki možje, ki imajo veliko odgovornost na svojih ramah in te svoje odgovornosti niso hoteli ali niso znali pravočasno vpo-rabiti, trpe strašne muke slabe vesti, ko dobe modro polo in da taki možje, ko se jim bliža zadnja ura, težko umirajo, potem ne vemo, kako bo baron Schvvarz preživel svoj penzijon in kaj bo odgovoril, ko ga smrt vpraša: Tchwarz, kako si vladal na Kranjskem, daj račun od svojega gospodarstva! Če seštejemo vse dosedanje deželne šefe, ni bilo v vsem tem dolgem času toliko občin brez župana, brez prave občinske uprave, kot jih imamo sedaj
—	upajmo — zadnja leta leta izza časa Schwarzove vlade. Zadnji razpust občinskega odbora v Zg. Šiški nas je uveril, kje imamo iskati pravega krivca ; to so klerikalci, to je dr. Šušteršič. Če bo že Schwarz z grenko zavestjo vžival svoj penzijon, koliko gorja bi bil, če bi ne bil sluga dr. Šušteršiča, prihranil kranjski deželi; če bo Schvvarz težko dajal odgovor večnemu sodniku, kaj bo šele z dr. Šušteršičem ? Zgodovina fare Šmartno pri Kranju pripoveduje, da so tistega župnika, ki je na zvijačen način pustil podreti ceik?v na Šmarjetni gori, kar živega črvi jedli in da se je že ko je'bil mrt-.v preobračal v grobu, tako ga je vest pekla za njegova slaba dela v živ-
nosen na utpetnika, češ: »Naš je bil! Kri naše krvi!" Kako bridka ironija! Morda postavi narod svojemu umetniku še velik spomenik, daje ulicam in trgom njegovo ime ter krsti po nfem celo — svojo stalno beznico! Ja, ja, zgodovina zna delati frivolne dovtipe, in narod zna biti tudi hvaležen, vsaj po — smrti!
Zopet sem pri smrti, ko gledam vendar spomladansko razstavo. Oči mi pač uhajajo vedno na Groharjeve slike in na njegovo mrtvaško masko. In domislim se zadnjega, neznansko trpkega dovtipa usode, ki je bila vse življenje toli kruto neusmiljena z rajnim Groharjem. Italija, solnce, zdravje in potem novo delo so bile njegove poslednje želje. Toda za Italijo, za solnce in celo za zdravje je treba denarja! In dobil ga je . . . čudež!... dobil je tisočak ... moj ljubi bog, vse življenje še ni zibal celega tisočaka na svoji dlani tako, kakor spočetka letošnje pomladi! Grohar ie sedel na vlak ter sc je od-pelal v Italijo, toda — dospel je le do Ljubljane. Čutil je, da je preslab, prehudo bolan, da bi se mogel upati na daljno potovanje. Hotel je torei v Ljubljani še malo počiti se . . . nekoliko zbrati svoje moči . . . potem pa zdrdrati z brzovlakom pod italijansko solnce, ki mu vrne zdravje. A predno
ljenju. Kaj bo šele z dr. Šušteršičem, ki nima samo tega na vesti, kar je on sam krivice storil slovenskemu ljudstvu. ampak ima na svoji vesti tudi vse grehe, v katere je svojega za-veznina barona Schvvarza zapeljal? Kak babjeverec bi rekel: živemu bodo vragi trgali prav počasi meso od kosti in na dnu pekla bo gorel za klado drugim svojim tovarišem. — Pri razpustu občinskega odbora v Zg. Šiški je sicer kot povsod drugod, v prvi vrsti merodajen deželni odbor. Javna tajnost pa je, da je bil vsak razpust preje skovan v vladni palači na Blei-vveisovi ccsti, kar se je potem vršilo v deželnem dvorcu, je bila le stvar formalnosti. Pri razpustu obč. odbora v Zg. Šiški pa je dr. Šušteršič tp javno tajnost že takoj pri dotičnem shodu razkril. Schwarz bo zdaj le še formelno potrdil, kar sta se bratca že drugi dan po dogodko v Zg. Šiški dogovorila. Sicer je to postopanje z občinami z gotovega stališča le z veseljem pozdravljati. Kajti vsako tiranstvo je takrat padlo, ko je doseglo vrhunec nesramnosti, vsako nasilje rodi odpor, to je že od nekdaj zakon narave in ta zakon bo tudj divji zakon med Schwarzom in Šušteršičem preje raz-družil, kakor sama mislita. Zato pa: Le tako naprej, dokler je še vetra kaj!
Dr. Šušteršič v smrtni nevarnosti. Poroča se nam: Pri znanih dogodkih v Zgor. Šiškt je dr. Šušteršič svojo blamažo hotel s tem prikriti, da se je izgovarjal, da je le zato pustil poklicati še orožnike iz Ljubljane, ker je bil v smrtni nevarnosti, za kar mu ni zadostovalo šišensko orožništvo. Ker je bil dr. Šušteršič še tako nepreviden, da je dal celo stvar natisniti v posebni izdaji svojega „Lažnjivca", se je mož še bolj blamiral, kajti na ta način so tudi na merodajnih mestih izvedeli, da je dr. Šušteršičeva doslej blesteča zvezda tisti večer v Zgornji Šiški za vekomaj zatonila. V tej zadregi možu ni drugega preostalo nego da je očrnil pri vladi in orožniškemu poveljništvu domače orožnike iz Sp. Šiške. Posebno si je bil privoščil po-stajevodjo g. Kepica. To pa je bila dr. Šušteršičeva nadaljna smola, kajti ravno Kepic je že od zdavno znan kot še preveč strog orožnik, ki ne pozna nobenega pardona, kadar je v svoji službi. To je dobro znano tudi orožniškemu poveljništvu v Ljubljani. Dr. Šušteršiču je šel pri tej čedni gonji na roke edinole tisti »rittmojster", ki je baje orožnikom novincem, predno so odšli v Šiško zabičal: Stechen
S	i e o h ne P a r d o n nur inden Riicken! (Ta častnik je baje Poljak, torej Slovan. O tem bomo še govorili. Op. ured.) Tudi ta je hotel svojo blamažo prikriti, zato je umevno, da sta oba častita gospoda delala roko v roki na to, da pride orožniški stražmošter Kepic v preiskavo. To sta tudi dosegla ; toda zgodilo se je po znanem pregovoru: Kdor drugemu jamo koplje, pade sam vanjo. Ravno ta natančna preiskava je dognala, da je Kepic s svojim orožništvom popolnoma pravilno postopal. Ko so dr. Šušteršiča med preiskavo vprašali, če je res, kar je prvotno trdil, da je bil namreč v smrtni nevarnosti in da je le zato pustil poklicati orožniško pomoč iz Ljubljane, se mož ni upal vztrajati pri svoji trditvi. Orožniški polkovnik je odredil, da se je preiskava proti šišenskemu orožništvu ustavila. To pa dr. Šušteršiču seveda ni bilo prav. Pritožil se je na vojno ministrstvo ter šišensko orožništvo znova očrnil. Tako daleč, tako globoko je torej padel tisti veliki mož, ki se je doslej bahal po Avstriji, da ima ogromno večino slovenskega ljudstva za seboj. V pokritje svoje blamaže, svojega poloma se hoče maščevati nad orožništvom. Ker je bil »general vseslovenske ljud
je legel počivat, je šel zinenjat avstrijske krone v italijanske lire. Držečemu cel kup zlatih in srebrnih lir v rokah se je gotovo smejalo srce. Ogledoval je pač z nepopisno uteho glave italijanskih kraljev na tistih zlatnikih, in Viktor Emanuel in oba Umberta so se mu zdeli angelji varuhi pred vhodom v paradiž, kjer najde zopet svoje izgubljeno zdravje in svojo izgubljeno srečo ... S kupcem zlatih in srebrnih lir je šel počivat v Ljubljansko bol-niščnico ter se iznebit mučnega želodčnega katarja. »Takle želodčni katar je sicer zelo sitna in bolestna nadloga. Človek se suši kakor cvetlica, ki se ji dolgo ne zaliva. Toda tudi Čisto navadna, zato čisto nič nevarna je takale bolezen", sl je mislil Grohar, ležal mirno, smehljaje pokorno ubogal zdravnike, gledal skozi okno na cerkev sv. Petra ter študiral lučne nianse zjutraj, opoldne in zvečer. In gotovo je snoval novo sliko. Pa je prišla tiho kot sanje v njegovo sobico bleda usmiljenka z belimi, vihrajočimi krili ob glavi ter je šepetala: »Gospod Grohar, morda ne veste, da ste zelo nevarno bolni*. In sklonila se je nad njim, perotnice ob njeni glavi pa so zafrfotale kakor krila mrtvaškega ati-gelja. »Dobro bi bilo, če pozovete duhovnika in se za vsak slučaj pripravite na — pot!* . . . Grohar pa
ske stranke" — v smrtni nevaruosti. Strašno, res grozno!
Zanimiva obravnava. Danes ob 11. dopoldne se vrši pred tukajšnjim okrajnim sodiščem št 28 jako zanimiva obravnava Rheinthaler ca. »Slovenski Narod", Rheinthaler je bil, kakor znano, po izvolitvi v ljubljanski občinski svet primoran odložiti svoj mandat.
Kam pa drevi? K »Zlati kaplji" jo kreni, na veliko vrtno veselico šentpeterskih podružnic Ciril-Metodo-vih, kjer bo svirala popolna »Slovenska Filharmonija" in pel močan moški zbor. Lov na srečo ti bo nudil mnogo krasnih dobitkov, med katerimi je tudi dvoje velelepih slik, dar našega pesnika Aškerca. Klet in kuhinja Tratnikova sami ne potrebujete posebne reklame — in cene bodo meščanske. Zabave in vžitka boš torej imel v izobilju. Zato na veselo snidenje nocoj ob pol 8. pri »Zlati kaplji". Ne zabi, da s svojim posetom pod-preš Cirilmetodarijo!
»Veliki semenj v Šiški". Ta prireditev pevskega društva »Slavec" se vrši v četrtek, na praznik dne 29. t. m. v vseh prostorih Zajčevega hotela v Š ški. Začetek bode ob 4. popoldne. Spored je jako obširen ter obsega 12 raznih zabavnih oddelkov, kateri se zopet razdele na podrobnejše točke. Sodeluje popolna »Slovenska Filharmonija". Od 5. ure do 10. ure se vrši v notranjih prostorih ples, med tem pa se razvija veliki semenj na vrtu, v gozdu in drugih prostorih. Mešetarji pa prirede še posebno vinsko pokušnjo, osobito ako bode kupčija na semnju dobra.
Sokol 1. vljudno vabi vse cenjene dame, ki sodelujejo pri veliki društveni prireditvi na Ledini 2. julija, da se potrudijo v petek zvečer ob pol 8. na Ledino, kjer se pri zaključnem sestanku še domenimo glede paviljonov itd. Do takrat bodo šotori že dogo-tovljeni, pride le še okrasje. Vabila so se pričela članstvu razpošiljati z dčnašnjim dnem. Sokoli in Sokolice so vsak dan s telovadnimi pripravami na delu. Dame izvajajo vaje s kiji iz V. vsesokolskega zleta. Koliko truda popravljanja, piljenja in neverjetne vztrajnosti je treba za take vaje ne samo tisti, ki se je sam udeležil predpriprav. Ženski svet, zanimaj se za žensko sokolsko delo, pridi in poglej!
I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo opozarja svoje člane, da se vrši danes ob polu 8. uri zvečer v vrtnem salonu gostilne »pri Levu", Marije Terezije cesta št. 16 redni občni zbor. Pridite točno in v velikem številu.
Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala C M. podružnica štev. 1 v New Yorku 900 K, nabrano udnino od raznih C. M. podružnic v Ameriki. Ta podružnica je nekaka centrala vsemu delovanju v korist naši C. M. družbi med rojaki v Ameriki, ki so bili zbrani lani pri 31 podružnicah, letos pa so ustanovili šest novih podružnic. Došlo nam poročilo omenja slabe razmere, v katerih se nahajajo sedaj delavci, vendar je ustanovitev
6	novih podružnic in sedaj poslana vsota 9000 K jasen dokaz, kako živo se zanimajo naši rojaki onstran morja za svojo pravo domovino, kako vedo ceniti prekoristno našo družbo sv. Cirila in Metoda. Hvala lepa listu »Glas Naroda", g, Fr. Sakserju in zavednim rodoljubom, vnemajočim naše rojake v Ameriki za dejansko ljubezen do domovine, hvala iskrena rodoljubnim rojakom za darovane dolarje in cente!
Za družbo sv. Cirila In Metoda je nabralo stalno omizje v restavraciji g. Vuga v Grobelnem ob godovanju Lojzik in Lojzekov 1 obrambni »kamen*, t. j. 200 K. Iskrena hvala najnovejšemu brambovcu!
se je trudno nasmehnil. »Sestra, dobra ste", je dejal, »a poglejte skozi okno, kako krasna je spomlad! Krasna je tu, a še mticgo krasnejša v Italiji, kamor gre kmalu moja pot. Duhovnika mi ni treba, ampak le dobrega želodca!*.., In tiho si je mislil: »Menda imam že prav izvrsten želodec, da sem tako mirno prenesel njeno sitnost." Usmiljenka pa je izginila iz sobe neslišno kakor duh. in Grohar je razmišljal dalje: »Glej jo, pripravlja me že na smrti Zaradi želodčnega katarja naj kar precej umrem! Smešno! Moja pot gre v Italijo in tu so že moje lire.* Segel je pod blazino ter našel — »svetinjico ljube gospe presvetega srca* . • • Začudil se je, ostrmel, gledal vanjo, in plaho čustvo se je razlezlo po njegovi duši. »Torej sem res že tako daleč?* — A mrzlično je segel iznova pod blazinjo ter našel liro. »Umrem naj zdaj, ko imam sredstva ?!* In v eni roki držeč svetinjico, v drugi italijansko liro se je zamislil v pomladni večer, ki je žarel v večerni pomladni žarji, ter je zadremal in zaspal za večno ... In lire so ostale v Ljubljani, Grohar pa se je preselil k sv. Križu.
Rlkard Svoboda.
Družba sv. Cirila in Metoda je
prejela dva nova obrambna „kamnau, ki sta plačana z vsoto 400 K. To je lep uspeh veselice, katero sta priredili ženska in moška podružnica C. M. v Sp. Šiški dne 18. junija. Hvala -častitim prirediteljem in C. M, družbo pospešujočim udeležencem.
Promociji. ,Sava“ društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju naznanja, da promovirata v soboto 1. julija t. 1. ob pol 1. uri popoldne v slavnostni dvorani dunaj skega vseučilišča doktorjem vsega zdravilstva njena mnogoletna člana gg Ivan Matko in Just Bačar. — Mladima doktorjema srčno čestitamo!
Kot odgovor »Domoljubu" je daroval gospod Jernej Hlebš 10 K C. M. podružnici v Stepanji vasi namesto sveč za „sv. Rešnje 1610“. Za ta velikodušen dar se zahvaljuje omenjena podružnica plemenitemu gospodu darovalcu najtopleje.
Izgubljeno, Izgubila se je srebrna -zapestnica z napisom „Andenken“. — Pošten najditelj naj jo proti primerni nagradi izroči v upravništvu *Jutra“.
Čez Iški Vintgar na Rob — na rake. K včerajšnjemu poročilu bodi še omenjeno: Vsakomur, ki ni bil še v Iškem Vintgarju, se nujno priporoča, da prvi izlet napravi v družbi vodnika, ki pozna vsako točko teh divje romantičnih krajev. Ker se do jesenske sezone ne bode moglo več ozirati na želje posameznikov, naj se vsak, ki se za ta izlet resno zanima, priglasi za za jutrišnji izlet. Glede vporabe voza iz Ljubljane čez Barje se bode vpo-števalo le tiste izletnike, ki se, kakor že včeraj omenjeno, ali pismeno fali ustmeno pravočasno prijavijo. Na željo večine se čas odhoda preloži najkasneje na 6. uro zjutraj, tako, da se izletniki točno ob 6. že odpeljejo od Dolenjskega mostu. Odhod pa se določi lahko tudi na danes zvečer. Upoštevale se bodo tudi priglasitve najkasneje ob 5. popoldne. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na nedeljo.
K požaru v Gabrljah pod Gorjanci imamo še dodatno poročati, da je bilo 26 posestnikov zavarovanih pri banki „Slaviji“.
Najdena je bila denarnica z manjšo vsoto denarja na Marije Tere zije cesti. Dobi se pri Tvrdki Boget in sin na Marije Terezije cesti 16.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek 2a gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Sprememba posesti. Trgovino g. Iv. Golihleba na Polzeli je kupil gosp. Bernard iz Ljubljane. — G. Golihleb je pa kupil trgovino in gostilno v Novištifti pri Gornjem gradu od gosp. Sema.
Najnovejša telefonska •n brzojavna poročila.
Cesar sprejel demlsljo Blenertha. JJautsch novi ministerski predsednik. Baron Blenerth — cesarski na-niestnik na Nižje avstrijskem. Dunaj 27. junija. Cesar je danes sprejel demisijo ministrskega predsednika barona Bienertha in poveril vodstvo vlade baronu Gautschu, ki nastopi svoje mesto že jutri. — Baron Gautsch je že danes brzojavno poklical na Dunaj vse ugledne parlamentarce, da razgovori ž njimi glede sklicanja prve seje državnega zbora. Kakor se sedaj zajrjujc, se snide nova zbornica k zasedanju šele 13. julija. Gautsch bo imel začetkom seje velilc programatičen govor, kateremu bo nato sledila debata, v. kateri bodo posamezne stranke izrazile svoje stališče "apram sedanji vladi. Pri tej priliki bodo socijalni demokrati tudi vložili interpelacijo radi dogodkov v Dro-■'običu.
Dunaj, 27. junija. S posebnim ukrepom je bil danes vpokojen nižje-avstrijski cesarski namestnik grof ^'lniansegg. Njegovim naslednikom J® imenovan bivši ministrski predsednik ®fon Bicnerth. Grof Kilmansegg sc auaja sedaj ravno na letovišču Nje-SOva vpokojitev je prišla kar Čez noč. jvakor se zatrjuje, postane grof Kil-aiisegg guverner novoustanovljene 0seriske deželne banke.
Hrvaški sabor razpuščen.
dnK ^a8rcb» 27. junija. Kakor sc v hrv .'nformirar)il' krogih zatrjuje, bo k*,? . sabor še te dni razpuščen. 2| QaJ se bodo vršile nove volitve, ni visi10, Termin volitev je namreč od-renCa od leKa- kako bo upadla konfe-a vlade s hrvaškimi centrumaši.
c*MjenJe Reke od senjske škofije. deinc, .8reb, 27. junija. Z ozirom na lrjuie v katerem ogrska vlada žaljenji’ t> J' n'^esar zna"° 0 odcepijo i 0(* senjsl{C škofije, zatrju-°Rtsk opozicijonalni listi, da je
u»nak iV,ada sedai samo Prov'zori^no veiiu ,0 vPra$*nje. ker sc je zbala CK8 odpora v hrvaški javnosti.
Sicer pa čaka samo ugodnega trenotka, da izvrši svoj korak.
Novi francoski kabinet.
Pariz, 27. junija. Nova francoska vlada je sestavljena sledeče: ministrski predsednik Baileaux, ki prevzame tudi notranje ministrstvo; justični minister Cruppi; zunanji minister Desel-ves; vojni minister Etienne; morna-rični minister Delcasse; naučni minister Steeg; finančni minister Klotz; minister za javna dela Augagneur; trgovinski minister Dupuy; poljedelski minister Pams; socijalni minister Renault; kolonijalni minister Lebrun.
Pariz, 27. junija. Nova francoska vlada bo predložila zbornici popolnoma nov proračun. Glede reforme volilnega reda bo skušala doseči med republikanci in demokrati sporazum.
Drohobičke žrtve.
Drohobič, 27. junija. Dosedaj so pokopali 27 žrtev. Preiskava je dognala, da je vse nesreče kriv samo okrajni komisar. Preiskovalni sodnik je od cesarskega namestništva zahteval brzojavno odpoklicanje in vpokojitev okrajnega komisarja in motivira svojo zahtevo s tem, da vsled prisotnosti sedanjega komisarja v Drohobiču nastanejo lahko še ponovni izgredi.
Ožja volitev v Lvovu.
Lvov, 27. junija. Pri današnji vo-litvi v Lvovu je bil izvoljen socijalni demokrat Moraczewski.
Razne vesti.
* Gramofon — odločina priča.
Koliko in kako različnih slučajev je še mogočih, kjer nam gramofon nudi korist in dobiček, kaže sodna obnav-nava v nekem malem mestu na Holandskem. Kmetje so v gostilni pili in kvartali. Strast igre in močna pijača sta jih vedno bolj ogrevali in dražili. Kot običajno pijani igralci so se tudi ti možakarji sprli in konečno tudi stepli. Leteli so kozarci in steklence, padali stoli in mize, težki udarci pesti in palic so odmevale po hrbtih in glavah igralcev. Stepeni, krvavi in potolčeni so zapustili bojišče. Konec vseh koncev je bila seveda sodna obravnava. Pri natančnem dokazovanju je sodnik dognal, da je ves pretep provzročila ena sama psovka, kateri je sledil tudi prvi udarec. Pri najboljši volji pa ni mogel dognati, kdo je to besedo izrekel. Dotični se je že veselil, da se bo srečno izmuzal kot prvi in glavni krivec. Toda delal je račun brez krčmarja — v tem slučaju brez gramofona. V vasi se je mudil tisto nedeljo neki inženir. Imel je s seboj gramofon in nabiral pesmi in po dobne stvari za nove gramofonske plošče. Prišel je seveda tudi v gostilno in poskušal igralce. Ko se je pričelo med njimi prvo pričkanje ga je cela stvar začela zanimati in odprl je svoj gramofon. To ploščo z gramofonom je prinesel pred sodišče. Na zahtevo sodnega dvora odprl ga je in v pričo vseh navzočih vtaknil vanj ploščo, ki je vsebovala prepir takratnih igralcev. Razločno se je čulo udarce ob mizo, padanje kart in razne umestne in neumestne opazke. Nestrpno so poslušali vsi v dvorani, bilo je tiho, da bi se slišala miška in čui frfot ptičjih perot. Vedno glasneje in glasneje, burneje in živahneje pa so se oglašali igralci iz gramofona. Že so bili v hudem prepiru — že se je bližal boj in čuj jasno in točno se sliši omenjena žaljivka, takoj nato oster odmev prve klofute, in aparat se je ustavil. Spoznali so glas krivca, ki je bil seveda tudi navzroč in je po ne-ovrženem dokazu vse po pravici izpovedal. Tako je obvaroval gramofon eventualno krivično postopanje in pomagal do kazni pravega krivca, ki pa gotovo ne bo nikdar prijatelj gramofonov.
Lastnik tn glavni urednik Mtian Plut.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna” v Ljubljani.
Mali oglasi.
VI#Ja (rlmnatfjec iSče primerne službe. Ponudbe pod .Dijak" poštno ležeče Novo-mesto	217/5—1
Izobrafen go*pod želi korespondirati z inteligentno gospodično pod Šifro .Helios* poStno ležeče Zgornje Jezero (Koroško).
i>»« roNtllnl nn prometnem kraju v Sp. Šiški, sc oddastn takoj n« račun ali v najem. Poizve se v gostilni pri državnem kolodvoru. Tam se proda ludi več oprave (Glasovir, orke-slrljon i. d. dr.)	218/3—1
Ku/.no pohištvo In Kosttlnlftka oprava
sc proda. Naslov pove .Prva nnončna pisarna*
365/1-1
NtanotanJ« x dvomu Nobena in kuhinjo sc odda s 15. julijem, cvcntuelno tudi z opravo. Kje, pove .Prva anončna pisarna*.
367/1-1
Nprejni« *« znnoaljlr 6i)tljar«kl ponlo-Todja vešč slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove .Prva anončna pisarna".
367/2-1
IMem »ontlino nli malo restavracijo v Ljubljani ali v okolici v najem ali na račun. Natančneje sc poizve v Spodnji Šiški št. 74, I. nadstropje.	214/3—2
Hlšutk išče službe. Nastopi lahko takoj. Ivan Vitgaj, Predovičevo selo štev 18
210/7—4
Pritlična hiša z vrtom se ceno proda. Prijazna, mirna lega. Rožna dolina, cesta V. št. 126.	358/3-1
Šivilja za obleke in nčenka se takoj sprejme na Sv. Petra c. 47, I. nad. 345/3—1
s hrano za izletnike se takoj odda po jako nizki ceni v hotelu „Vega“, Spodnja Šiška.
10 konj na prodaj.
Lepi, čili konji iz Vinkovcev in Verpol v Slavoniji vporabni tudi za vsako težko uprego. Več se poizve pri lastniku v Sp. Šiški št. 2.
Radi bolezni
se proda dobro idoča
kavarna
na Glavnem trgu v Novem mestu. Več pove Avg. Žgur, kavarnar.
-W—T~ •	'V'	•	•
Višji
strojnik
želi premeniti službo. Zmožen je tudi pri električnih napravah in pri montaži. Dopise na upravništvo „Jutra“ pod .Dober strojevodja".
Podpisani se cenjenim hišnim posestnikom v Radovljiškem okraju najtopleje priporoča za njihova naročila. Naroči se pa tudi lahko pri g. Kunstelj-nu v Radovljici, ali pismeno meni osebno.
Spoštovanjem
Andrej Udovič
dimnikarski mojster.
r
Lepa prižen itev
Lepo, pridno in izobraženo močno dekle, stara 22 let z restavracijo pri kolodvoru v jako prometnem kraju ter s 100 tisoč kron premoženja se želi seznaniti z dobrim nepokvarjenim gospodom. Ponudbe pod I. K. S. na
upravništvo .Jutra*
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvTšuje po najavi ceni.
Zaradi minule sezije
so cene
oblek
za gospode, dame
dečke in deklice
veliko znižane.
Angleško skladišče oblek“
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni trg 5.
CR&f
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
——— OLIMPIA ...
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
OLIMPIA —■
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1 '20, velikemu K 2*—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
XII
3
M
URE
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
urar
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
==je delničar =====
največjih tovarn švicarskih ur .Union* v Genovi in Bielu, 011 torej lahko po originalno tovarniških e e n a h
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
• ' •
ALPINA URE
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jekla
===== prodala, ai i"................
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
JUTRO” se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
tt netsledjajila. tolo©3rexrie2n.:
•lužo! kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip. Picliler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuelis, Marije Terezije cesta. Mrziikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stlene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kieinstein, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Teneilte, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfe Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica, ltemžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Likar, Glince.
Sterkovlč, Dunajska cesta.
POZOR
1POZOR!
Pod Stolom
V Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem se oddajo lepa
stanovanja
s celo opremo, ali tudi brez nje. Kraj je jako romantičen, samo 8 minut oddaljen od kolodvora, z lepim* izprehodi ter velikim vrtom. Gg. tujcem jako priporočljivo. Natančnejša pojasnila daje: Viktor Baloh, trgovec, Moste p. Žirovnica, Gorenjsko.
Kuč
v za slabokrvne in prebolele
• )e zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kal najboljše sredstvo 5 kg franko K 4.50
Br. Novakovič, Ljubljana.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ijubljana, Židovska ulica št. 1.
Ceneni fotografski aparati!
H Popolni fotogr. aparati, L dajoči zajamčeno dobre fj slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in učno knjigo: velikost slik6X9 cm K 1-90, 9X12 cm K 3-30, 5-70, 9-70 itd ; (poštnina posebej). Eksaktni krasotni aparati in dvojni anastigmati nedosežno poceni. Rabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk po zelo zmernih cenah. Glavni ceniki 130 strani debeli in zaznamki priložnostnih nakupov zastonj.
Elfr. Birnbaum,
tovarna fotogr. aparatov, Hirschberg, 327, Češko.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
„Ilustrovani
tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1 "80.
Zahtevajte ga povsod I Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: llustrovani Tednik, Ljubljana.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3 ———
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Danes in vsak dan
v park-hotelu
Tivoli
po dva koncerta Slovenske Filharmonije.
Začetek ob '/>4 popoldne in ob V* 8. zvečer.
===== Vstop prost.  —
S;:, Tolstovrško slatino
ki se naroča v ToUtemvrhn p. Onštanj (Koroš)
, Jutro* se prodsga v Trstu
po O vinarjev
v ».etsledjajlla. toToa3sexaa.eLb.:
Becher nlica Stadion, Trevisail nlica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, nlica Cardncci. Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojašniČni trg, Hrast Postni trg,
MoŽt, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere. Geržina, Rojan, Raunaclier, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martin. Ercigoj, nlica Massimiliana, Rončelj, ulica S. Marco.
Cechimi, ulica deir Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, nlica Sette Fontane Gramaticopulo, ul. Barriera Sptider, nlica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. Benusi, Greta,
Hichei, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto, Seglllill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lu^, ulica S. Lucia,
Zidal*, Sv. M. Magdalena, Hreščak. ulica Belvedere.
Kupujte jrnr.
Izvod samo 6 vinarjev.
u
ANA GOREČ
Ljubljana, Dunajska cesta 16 (dvorišče Schneider & Terovšek).
Zaloga koles „PUcll“, „UmOn“
in drugih znamk ter vseh posameznih delov.
Najfinejše pneumatike. — Izposoje-
1 Rabljena kolesa Vžlflif*	Postrežba	točna
□1 vedno v zalogi.	J	HAJiCS*	in	solidna.	g
Naročajte in kupujte JUTR0“!
Izvod samo po 6 vinarjev.
/
Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke	J*	^	0	točna postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI
FIRNEŽ in ČOPIČI. ======
Vse v to stroko spadajoči predmeti.
Telefon interurban Stev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
I BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadi šče: Poljanska c. 19.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
f
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Sicn trg štev. 9.
1
moderna Seifert - biljarda.
Novo urejena
M
il
\ Rezervni zaklad
l nad pol tniljona
na sv. Petru nasipu 37
je vso noč odprta.
Solidna postrežba.
Slav. občinstvu se toplo priporoča s spoštovanjem
Štefan Miholič,
kavarna r.
Seifert-biljarda.
• f ••••!»	•
Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi
Ljubljana, Šubičeva ulica 5.
Prevzema	stavbna	vodstva,	oddaja
strokovna	mnenja,	izvršuje	vsa v
stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za	visoke	stavbe, vodovode,
kanalizacije, ceste,	regulacije,	parce-
lacije itd.
Ustanovljena leta 1831
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
Stanj« hranilnih
vlog dvajseti
milijonov kroni
registroma zadruga z neomejeno zaves«
v lastnem zadružnem domu \ LJUBLJANI
Dunajska cesta Stev. 18
c
Sj
JO
S-
S
s*
©
obrestuje hranilne vloge po čistih
iti ===
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v sveži a Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet ▼ letu 1910 K 100,000.000*—
■ v	...r
r-
***** V ,
m nUm
1	-•	Z’
R I?
" rfiii
' t:i -M1
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
xVaj vočja, zavarovalnica avHtro-ogrHko države
Ustanovljena leta 1831.
USUUIUVljClia 1CU* lOdi.	iiT	“--------—  ------—. m	qn
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v 1 rstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. - Na Življenje in za doto v vsek mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 101*
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
FiSESS ljubljanska kreaitaa banka » Marnjam. TSr
Htir! r j #vs ulica Ht.ev. it.
Podružnic® v Spljeui, Celovcu, Trstu, Sarajevu »o Gcrici.
M « 1	.	•
Sprejema vinge na knjižice in na tekoči račun ter jih ohrestnje od dne po mstib 41
le
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod la ko ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica.
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je Izplačalo K 2.495-719-
„S L A V I J A“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve in londl K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapltalije K 109,356.800-58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
 	i ■-........■■■■i— .... Vsa pojasnila daje: —
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12.
Plaarne so v lastni bančni hlSl. ............. —..........  1	■“*
Zavaruje poslopja In Pre!nj?’!jle Pro« požarnim Škodam P° najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogled#* in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj ln najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj«
Dovoljuje Iz čistega dobička Izdatno podporo v narodne in občnokorlstne
namene.