Dopisi. Maribor. (Društveno življenje.) Moška in ženska mariborska podružnica sv. Cirila in Meloda sta imeli dne 17. t. m. v veliki dvorani pri Gambrinu svoje občne zbore. Ženska podružnica je prišla letos prvokrat ob strani svojega starejšega brata — moške podružnice — k ob6nemu zboru. In ni se ji trebalo bati javnega nastopa. Še leto ni minolo, odkar je nastala, vendar se je že s ponosom ozirala nazaj na svoje preteklo delovanje. Z ob6udovanjem je gledal starejši brat na svojo mlado sestro, ko je slišal, da ga prekaša v živahnosti, mladostnem gibanju. Najprej \e zborovala starejša, moška podružnica. Odobrila je poro6ila, izvolila delegate za glavno skupš6ino ter poverila vodstvo podružnice zopet dosedanjemu odboru. Potera se je pri6elo zborovanje ženske podružnice. Najprej pozdravi vrla predsednica došle gospe in gospice ter naprosi odbornice, da poročajo o delovanju. Tajni6arka pri6ne. V gorkih besedah naslika nam začetek podružnice. Rodoljubje in narodnazavestmariborskih Slovenk sta ustanovila podružnico in jo sedaj tudi zvesto spremljata. Vzorno-marljiva blagajničarka nam je odkrila tajinstvenosti podružni6ne blagajne. Blagajna moške podružnice je z zavidanjem poslušala svojo bogatejšo sestrico. Ker je dosedanji odbor tako izborno skrbel za korist Ciril-Metodove družbe in za ugled podružnice, so navzo6e gospe in gospice zopet s ponosom poverile vodstvo dosedanjim odbornicam. Nato se ie sestra-podružnica zaupno pridružila svojemu bratu, da se skupno posvetujeta o raznih predlogih. Sklenilo se je, da se opusti staromodno 6estitanje ob novem letu in da se uvede na mesto te zastarele navade pobiranje novoletnih doneskov za Ciril-Metodovo družbo. Da pa se ludi med letom blagajni6ni viri ne posuše, odobri se misel, da priredita obe podružnici roka v roki ob ugodnem 6asu veliko, siiajno veselico. Ljubezniva gospica se je spomnila ta ve6er tudi šole na Muti ter nabrala za njo ni6 manj nego 68 kron. In potem sta zaklju6ili obe podružnici ob6ne zbore ter povabili v dvorano prosto zabavo. Že globoko se je nagnila sanjava pomladanska no6 k trudni zemlji, a v dvorani še je vedno kraljevala živahna prosta zabava. Ob Savinji. Iz nevednosti in gnjilobe, pod katero so se redili naši narodnostni sovražni mo6virnati 6rvi, je padel, vrgla in podrla ga je povodenj kršžanske organizacije. Povsod mravljinje življenje in delovanje. Tako tudi pri nas! Kakor naraš6a Savinja o pomladnem 6asu, ko vedno toplejši žarki zlate ploš6e razgrinjajo bel plaš6 ter ga preminjajo v zeleno odejo, tako raste, se množi in krepi med vrlimi Savinj6ani navdušenje do zadružne samoobrambe. Proizvajalni stanovi stopajo na dan, ho6ejo svoje pravice, svoje trdno stališče, gotovo sedanjost in bodo6nost, ho6ejo se iznebiti in do cela otresti onih stanov in oseb, ki so jih sesali, kafeor lačna pijavka. Proizvajalni stanovi vrstijo se v mogo6ne 6ete, si sami se svojo pomo6io in pri nas po svoji hvalevredni delavnosti kujejo kleš6e, da iztrgajo požrešne 6eljusti v kmetski koži zaritim kloš6em. NaS kmet ni ve6 slep; ako je bil prej, ni tega on kriv. Kmetu ni za boj, njemu je za obstanek, on ne pozna borbe drugim v Skodo, marve6 borbo sebi v korist. Kmet mora živeti, sicer bi ga ne ustvaril naš ljubi Bog! To nenavadno zanimanje združitve na krš6anski podlagi, združitve vseh v ednakosti, prijateljstvu in pravici privabilo je 6rez 200 posestnikov pred kratkim v Re6ico, ki so kot zastopniki gornjegrajskega okraja sprejeli pravila za zadrugo. V Re6ici bo sedaj veliko kmetijsko društvo, ker ima večii delokrog kakor konzumno. Nekaternikom privoš6imo naslednje tolažilne besede: Številka 51., katero zani61jivo ogovarjate, ima že 324 udov, deleži presegajo že 5000 gld. Na Kranjskem niso imeli skraja niti polovico toliko udov in denarja, zdaj pa imajo ve6 tiso6ev prem,oženja. V Re6ici bo osrednja zaloga, v sosednih župnijah pa skladiš6a in zadružne prodajalnice, da bodo lahko vsi udje v bližini dobivali blago. Na ta na6in, ako bodemo edini, imeli bodemo okoli 800 udov, morebiti še več. Vsled tega ogromnega števila dobili bomo pri zakladalcih in tovarnarjih naimanj 4—5000 gl. ve6 popusta, dobiček, katerega bi nikdo od nas ne imel, 6e bi se cepili v male župnijske zadruge. Ve6 o tem se lahko pogovorimo na shodih, ako bo treba, vsaj se zadružni možje ne boje liberalnih žrjavov. Iz Koiijic. (Šolske razmere.) Mi Slovenci imamo že od nekdaj nesre6o, da nas na višjih mestih prezirajo, 6e se gre za prospeh slovenske stvari, za blagor naroda. Ce zmanjka na slovenski šoli slovenski učitelj, hitro se zamaši ta luknja, 6e le mogo6e, s posilinemško osebo; a to ne zaradi tega, ker ni priličnih narodnih mo6i, ampak zato, da nam dajo okusiti svojo kruto mo6, svoj nemški srd, da nam kratijo naše pravice v slovenski šoli, da nas zopet potla6ijo za četrtstoletja nazaj v ono šolsko borbo za pravo narodno u6iteljstvo. Tako so tudi nam Konjičanora sedaj zaigrali. Cele Konjice, tudi takozvani Nemci strme nad imenovanjem novega našega nadučitelja za slovensko šolo v Konjicah. Sedanji g. nadu6itelj Pirch (čitaj Pirh) je rojen ob vzncžju Pohorja, je bil skraja Slovenec, a tekom 6asa se je spreobrnil, da sedaj s konjiškimi Volfovci gladko izgovarja tudi «Heil und Sieg» in z navdušenjem popeva neavstrijsko «Wacht am Rhein.» Kot podu6itelj je bil še dokaj tih in previden, prosil od Poncija do Pilata, oziroma od Konjic do Gradea, da je dobil to mastno slovensko nadučiteljsko mesto v svoje roke. a sedaj bode — to je njegova sveta obljuba — vzgajal našo slovensko deco v nemškem duhu in jo spreobra6al v ljudi, kateri se bodo pozneje sramovali svojega slovenskega doma in roda. Radi te obljube je dobil nadučiteljsko mesto, za katero so prosili tudi sposobnejši u6itelji. In mi slovenski stariši trpimo, da nam vsilijo kakšnega u6itelja!? Ne, ne in še enkrat ne, tega ne smemo trpeti, in naj velja tudi za nas geslo «obstrukcija!» Kajti srce mora boleti in strah spreletavati vsakega, kateri pomisli, kakšnim neslovenskim vzgojiteljem so izro6eni naši otroci. — Naša deviza pa naj bode, ne «pro6 od Rima,» ampak pro6 s takimi učitelji in u6iteljicami, ki niso vešči slovenskemu jeziku, ki naše dece ne učijo v potrebnih rečeh, ampak ji ubijajo v glavo le nemščino in drugega nič ko blaženo nemščino.