CELOVEC PETEK 9. FEB. 1990 Letnik XLV. Štev.11 (2526) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Občinski V Ljubijani siovesno podeMi Koione tovornjakov odborniki pretMagajo razširitev KOKSa Klub slovenskih občinskih odbornikov (KSOO) je na svoji seji 5. februarja razpravljal tudi o trenutnem nezadovoljivem položaju „Koordi-nacijskega odbora koroških Slovencev (Koks). Po mnenju KSOO Koks v sedanji obliki ne ustreza zahtevam po skupnem nastopanju v narodnostni politiki, ker sestav in način odločanja ne omogočata demokratičnega in učinkovitega ukrepanja. Zato predlaga, da se v Koks vključijo poleg zastopnikov obeh osrednjih političnih organizacij in KSOO tudi zastopniki drugih merodajnih slovenskih dejavnikov, kot sta npr. osrednji kulturni organizaciji SPZ in KKZ, Skupnost južnokoroških kmetov (SJK), Koroška enotna lista (EL), Gospodarska zveza (GZ) in še drugi. Poleg tega KSOO meni, da bi v takem razširjenem Koksu (kvečjemu okoli 20 članov) morali uvesti večinsko glasovanje, pri čemer bi bila v nekaterih posebno pomembnih vprašanjih potrebna dvotretjinska večina. Doslej je v Koksu možno le soglasno sklepanje. letošnje Prešernove nagrade Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so minulo sredo v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesno podelili letošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Izmed številnih predlogov, ki jih je prejela žirija, je izbrala dva Prešernova nagrajenca in devet nagrajencev sklada. Dobitnika letošnje Prešernove nagrade sta Dušan Jovanovič, ki je nagrado prejel za izjemne dosežke na področju režije, ter kipar Drago Tršar za njegovo življenjsko delo. Nagrade Prešernovega sklada pa so podelili za dosežke na področju književnosti, gledališča, arhitekture, filma in plesa. Podelil jih je predsednik upravnega odbora Viktor Žakelj. Slavnostni govornik je bil tržaški slikar (in predsednik SKGZ) Klavdij Palčič, kije ob tej priložnosti poudaril pomen vizije Prešernove Zdravljice in odločnost slovenskega naroda v boju za enakopravnost v Jugoslaviji in v širšem evropskem prostoru. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki zamejskih političnih in kulturnih organizacij. Ob avstrijsko-italijanskih mejnih prehodih spet prihaja do večjih zastojev tovornega prometa, saj italijanski cariniki stavkajo in opravljajo le „s!užbo po predpisih". S to protestno akcijo opozarjajo na vrsto nerešenih zahtev v službeno-pravnih in tudi finančnih vprašanjih. Seveda taka stavka carinikov povzroča, da se kolona čakajočih tovornjakov na avstrijski strani veča, tako da že zdaj prihaja do večdnevnih zastojev in zamud. V sredo so italijanski car-niki prekinili odpravo tovornjakov že ob 14. uri, nakar se je do večera na meji v Vratih nabralo skoraj 400 tovornjakov. Podobno se dogaja tudi v Podkloštru, najbolj prizadet pa je mejni prehod na Brennerju. Kako dolgo bodo italijanski cariniki vztrajali, še ni jasno. Predsednik Drnovšek pozvai V sredo se je v Beogradu začelo dvodneno zasedanje jugoslovanske skupščine. Glede na krizno obdobje -gospodarska reforma, mednacionalni spori in krvavi dogodki na Kosovu - je jugoslovanska in svetovna javnost z največjim zanimanjem spremljala nastop predsednika Predsedstva SFRJ dr. Janeza Drnovška. Ta je v svojem suverenem govoru (v slovenščini) delegate obvestil o prizadevanjih Markovičeve vlade za gospodarsko sanacijo države. Pri tem je poudaril, da je od uspeha reform v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj celotne Jugoslavije. Pozval je vse politične sile in republiška vodstva, naj čimprej pristopijo k razpravi o spremembah ustave. Z njimi bi zagotovili pluralistični sistem, uzakonili tržno gospodarstvo, uredili področje varstva človekovih pravic in odnosov v federaciji, kar bi pripomoglo k stabilizaciji države. Tisk je pozval, naj ne razpihuje gonje med republiškimi vodstvi in ne podžiga nacionalizmov. Od Srbije in Slovenije je zahteval, naj čimprej zausta- vita nesmiselna nasprotovanja, nadaljujeta že začete pogovore in prenehata z gospodarsko blokado. Za najbolj krizno žarišče Kosovo je predsednik Drnovšek zatrdil, da bo vojska izvajala potrebne ukrepe za zagotovitev miru in varnosti vseh prebivalcev pokrajine, intervenirala pa bo le v primeru agresije, in to v okviru pooblastil. Primere doslejšnjih smrtnih žrtev pa bo raziskala zvezna komisija. Za rešitev kosovske drame je predlagal več ukrepov, med drugim tudi, da je potrebno uvesti drugačen koncept in razpoložljive po-tenciaie preusmeriti v procese za lasten razvoj in preživljanje. V imenu predsedstva je tudi zagotovil enakopraven dialog med vsemi, kar mora privesti do popolne enakopravnosti vseh narodnosti na Kosovu. Drnovšek je delegate obvestil tudi o integracijskih procesih v Evropi in vključevanju Jugoslavije vanje, vse tja do vključitve v Evropsko skupnost. Prvi korak je storila prav v sredo, ko je zaprosila za članstvo v Svetu Evrope. PREBERtTE 2 EL Pliberk: Podpisi proti „Smo!tejevi poiitiki razdiranja" 3 Letošnji siovenski kulturni praznik v znamenju 130-letnice rojstva Huga VVolfa 4 Heute im Slovenski vestnik 4 Koroška v zrcalu 5 Univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič: Slabe izkušnje narodnih manjšin z ljudskimi štetji 6 Vestnikov roman in koledar prireditev 8 Slovenski vestnik vsepovsod in športne novice Valentin Oman v Radovljici ** sodi v okvir številnih priredi- Akademski slikar Valentin jem, ustvaril vrsto novih tev v počastitev slovenskega Oman je v dunajskem ate- likovnih del (na sliki z enim kulturnega praznika, dneva ljeju, ki ga ima skupaj s izmed njih). Te in še druge smrti pesnika Franceta Pre-Petrom Pavlom Wiplinger- slike bo nocoj predstavil v šema. SMfa.P Wp//nger „MIada KEL" se ne bo udeležila proslavljanja „Proslave, ki bodo potekale ob 70-letnici plebiscita in požrle ogromno naših davkov, za nas niso sprejemljive in pri njih ne moremo sodelovati. Zavzamemo pa se za to, da Slovenci razglabljamo o tej tematiki in skušamo koroško in avstrijsko javnost čim širše informirati o svojih pomislekih in kritiki takšnih praznovanj". Tako se glasi izjava „Mlade KEL", ki je preteklo soboto na klavzuri v Tinjah obravnavala pereče probleme in tudi sprejela tozadevne sklepe. Poleg stališča do plebiscitnih praznovanj so udeleženci klavzure obravnavali tudi odločitev ustavnega sodišča v zvezi z dvojezično ljudsko šolo v Celovcu in zahtevali, (du//000<3^00<0 Izvajajo: Eva Novšak-Hou-ška, mezzosopran Janez Kampuš, bariton Gabrijel Lipuš, bariton Milena Josifovič, klavir Horst Knauder, klavir Miha Vrbinc, povezava 0<30000000 ANC: Oborožena borba ostaja ena od ob!ik boja za pravice CAPETOWN. - Dekret južnoafriškega predsednika De Klerka, s katerim so iz zaporov izpustili 110 političnih zapornikov, predvsem pa ponovno legalizirali delovanje 33 organizacij, med katerimi tudi Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), je povsod po svetu naletel na ugoden odmev. Pozitivno je De Klerkove odločitve ocenil tudi generalni sekretar ANC Tambo. S tem v zvezi je generalni sekretar ANC, ki se v Stockholmu zdravi zaradi možganske kapi, izdal posebno sporočilo, v katerem je rečeno, da se na ta način lahko ustvari primerno politično vzdušje za pogajanja. Toda Tambo tudi opozarja, da južnoafriška vlada ni izpustila vseh zapornikov in med njimi tudi ne legendarnega voditelja ANC Nelsona Mandele, kakor tudi ni prenehala z zapiranjem brez procesov in se ni odrekla možnosti oklica izrednega stanja. V sporočilu sekretarja Tamba je tudi izrecno navedeno, da legalizacija ANC še ne pomeni, da se Afriški nacionalni kongres odreka oboroženemu boju. Mehčanje odnosov Srbija—Siovenija? BEOGRAD/LJUBLJANA. Ta teden v ponedeljek sta se na poziv predsednika zvezne jugoslovanske vlade Anteja Markoviča v Beogradu sestala predsednika slovenske in srbske vlade Dušan Šinigoj in dr. Stanko Radmilovič in se pogovarjala o možnostih prekinitve srbske blokade gospodarskih odnosov s Slovenijo. Obe jugoslovanski republiki sta tudi uradno gospodarsko sprti od lanskega decembra, ko je po prepovedanem in preprečenem mitingu „resnice" Srbov in Črnogorcev v Ljubljani predsednica srbske socialistične zveze Radmila Andželkovič pozvala srbsko gospodarstvo na gospodarsko blokado Slovenije, takoj za tem pa se ji je pridružila tudi srbska gospodarska zbornica. Tokratna blokada je sicer samo uradno prva, dejansko pa je bilo bojkot slovenskih izdelkov v Srbiji čutiti že po lanskem zborovanju v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko so se Slovenci množično izrekli proti uvedbi izrednih ukrepov in represije na Kosovu, in po sprejemu ustavnih amandmajev v slo- venski skupščini v septembru. Povsem jasno je, da za vsemi temi ukrepi proti Sloveniji tiči najvišja srbska politika s Slobodanom Miloševičem in da gre pri tem za vsiljevanje srbskega koncepta jugoslovanske ureditve. To se je pokazalo tudi na izrednem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ko je Miloševič ponovno postavil pogoje za normalizacijo odnosov s Slovenijo, ti pa so predvsem odstop slovenskega političnega vodstva in opravičilo Srbiji. V teh dveh mesecih je gospodarske odnose s Slovenijo prekinilo preko 270 srbskih podjetij in s tem Sloveniji povzročilo ogromno materialno škodo. Slovenska vlada je prav v dneh pred pozivom zveznega predsednika vlade začela pripravljati strategijo nasprotnih ukrepov, ki pa jo skupščina na predvčerajšnji seji zaradi omenjenega sestanka ni potrdila, temveč zaradi dvoma v srbsko verodostojnost le odložila. Čeprav srbski gospodarstveniki slovenskim zatrjujejo, da je deblokada le vprašanje časa, je težko pričakovati brezpogojno normalizacijo. SLOVENSKI HEUTE !M! DieSeite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen Drnovšek wi!! Spannungen abbauen VESTNIK Der jugoslawische Staats-prasident Dr. Janez Drnovšek unternahm am vergange-nen Mittwoch in einer Rede im Bundespariament in Bel-grad einen vieibeachteten Versuch, die Spannungen im Kosovo, aber auch jene zwi-schen anderen Repubiiken, zu vermindern. Drnovšek sprach sich fur Gesprache an denen aiie poli-tischen Parteien teiinehmen sollten, vorausgesetzt, daB deren Programm „die natio-nalen Graben nicht vertieft und die staatiiche Einheit Ju-goslawiens nicht bedroht." Keine Nationalitat durfe einer anderen untergeordnet sein. Ein Erfolg der derzeiti-gen wirtschaftlichen Reformen miisse auch dem unter-entwickeiten Kosovo eine ra-schere Entwick!ung sichern, betonte der jugoslawische Staatsprasident. Prešeren-Preise 1990ver!iehen AnlaBlich des sloweni-schen Kuiturfeiertages am 8. Februar (Todestag des groB-ten siowenischen Dichters, France Prešeren), werden all-jahriich die Prešeren-Preise -die hochste siowenische staatiiche Auszeichnung fur Literatur und andere Berei-che der Kunst - vertiehen. Den Prešeren-Preis 1990 erhieiten der bekannte Bild-hauer Drago Tršar und der Theater- und Fiimregisseur Dušan Jovanovič. Gleichzei-tig werden alljahrlich noch Preise aus der Prešeren-Stif-tung vergeben. Die Preistrager wurden von einer unabhangigen Jury ermitteit, die Preise vom Ob-mann des Verwaltungsaus-schusses Viktor Žakeij feier-iich tibergeben. Die Festan-sprache hieit der internatio-nai bekannte siowenische Maler Kiavdij Paičič aus Triest. „Junge KEL" iehnt TeHnahme an 1O.-Oktober-Feier 1990 ab Die Teiinehmer an der jungsten Kiausur der „Jungen KEL" beschiossen iaut Pres-seaussendung, daB fur sie die lO.-Oktober-Feier aus AnlaB des 70. Jahrestages der Voiksabstimmung in Karnten nicht annehmbar sei und die Junge KEL aus diesem Grun-de an der Feier auch nicht teiinehmen konne. Uberdies verschiinge die Feier einen groBen Betrag an offentli-chen Steuergeidern. Die Teiinehmer der Kiau- Unterstutzt die zweisprachige Schuie! Der „Eiternkreis zweispra-chige Voiksschuie in Klagen-furt/Ceiovec", der sich fur die Errichtung der Schuie an der Ubungsvolksschule der Pad-agogischen Akademie ein-setzt, ersucht um Unter-sttitzung auf das Konto „Dvo-jezična šola" bei der Posojil-nica-Bank Ceiovec, BLZ 39.103, Konto-Nr. 3.033.313. sur begriiBten das Erkenntnis des Verfassungsgerichtsho-fes, durch das nunmehr auch der Anspruch auf Eiementar-unterricht in siowenischer Sprache in Klagenfurt/Celo-vec und anderen Orten au-Berhaib des autochthonen Siediungsgebietes der Karnt-ner Siowenen besteht. Die „Junge KEL" erkiarte dazu, daB sie neben der offentli-chen Unterstutzung der privaten konfesioneiien zwei-sprachigen Voiksschuie der Hermagoras/Mohorjeva auch ftir die Errichtung einer of-fentiichen zweisprachigen Voiksschuie an der Padagogi-schen Akademie in Klagen-furt/Celovec eintrete. Mit Genugtuung wurde von den Teiinehmern der Kiausur ferner festgesteiit, daB die Unterschriftenaktion zur Unterstutzung der Forde-rung nach Errichtung der of-fentiichen zweisprachigen Handeisakademie am BG und BRG fur Siowenen in Kiagenfurt/Ceiovec ais Er-foig gewertet werden konne. Rat der Karntner S!owenen gegen Karntner Padagogenkommission Einen Karntner Parteien-gipfei unter Einbeziehung der beiden siowenischen Zentraiorganisationen zum thema Minderheitenschuie forderte der Zentraisekretar des Rates der Karntner Sio-wenen, Mag. Marjan Pipp, in einer Presseaussendung. Der Rat befiirwortete im Wahijahr 1990 eine rasche und iupenreine Umsetzung des Verfassungsgerichtshofes vom Dezember des Vorjah- res, wobei er meint, daB eine soiche nurdann gewahrieistet ware, wenn auf Karntner Ebene unter den Parteien und der Voiksgruppenvertre-tung ein Konsens erzieit wer-de. Die Karntner Padagogenkommission, die kommenden Montag ihre Beratungen zum AbschiuB bringen wiii, sei am wenigsten geeignet eine ver-niinftige Losung herbeizu-fiihren, heiBt es in der Aus-sendung. Obisk iz Vojvodine CELOVEC. - Na Koroškem se je nekaj dni mudiia delegacija otroškega zavetišča SOS iz Novega Sada in obiskaia zavetišče istega združenja v Možberku ter sociaine in zdravstvene ustanove v Celovcu. Na razgovorih v celovškem rotovžu so se domeniti tudi za konkretne obiike sodeiovanja obeh SOS inštitucij, pa tudi za večjo sodelovanje poiitikov v okviru pogodbe prijateljstva med Celovcem in Novim Sadom. Direktor Mitar Turkovič je tudi predstavil svojo ustanovo: v njej je ta čas 150 otrok, zavetišču pa je priključen tudi mladinski center. CELOVEC. - Še vedno ni jasno, kaj se bo zgodiio s posiopjem nekdanjegaVoiks-kina v Ceiovcu. Mesto je namreč že pred več kot enim letom obljubiio, da bo v njem urediio občinski center, v katerem bo tudi alternativni kino. Toda vse doslej ni bilo o realizaciji takega načrta ne Ugotovitve iz živLjenske prakse CELOVEC. - Urednik Mohorjeve založbe Janko Ferk je prejšnji teden skupaj z avtorji Herbertom Altrich-terjem, Hermanom Wilhel-merjem in Herbertom Soger-jem predstavil zanimivo knjigo z naslovom „Schule gestalten: Lehrer als For-scher" s podnaslovom Fall-studien aus dem Projekt „Forschendes Lernen in der Lehrerausbildung". To je prva knjiga edicije Inštituta za šolstvo in pedagogiko na celovški univerzi. Knjiga je napisana v nemščini, bo pa dobrodošlo čtivo za vse, ki se ukvarjajo s sodobno pedagogiko, saj so avtorji kot učitelji svoje izkušnje nabrali ob vsakdanji praksi. To je prva taka izdaja vAvstriji, v kateri učitelji preučujejo pedagoška in psihološka vprašanja na osnovi svoje učiteljske prakse. Knjiga, ki jo je izdala Ines Morocutti, ima 200 strani, cena za izvod pa znaša 148 šilingov. Na sliki: avtorji po predstavitvi knjige. Slovenski vestnik dvakrat tedensko Industrijski vodič po Koroškem CELOVEC. - Skoraj 650 obratov na Koroškem ima industrijsko koncesijo, večina teh pa se v besedi in sliki predstavlja v posebnem zborniku „Koroška industrija Atlas", ki je te dni izšel pri založbi Alekto po naročilu Koroške zveze industrijalcev in Trgovinske zbornice. Na skoraj 120 straneh v barvnem tisku se predstavljajo najuspešnejše iirme, ki tudi preko tega zbornika želijo povečati ugled koroške industrije. Prav ta je bil namreč predvsem v zadnjih letih nekoliko prizadet, saj Koroška prednjači po številu obratov, ki so prenehali s svojo proizvodnjo. Vsak, ki se za ta „atlas" zanima, ga lahko brezplačno dobi pri Koroški zvezi industrijalcev, Dr. Palla-Gasse 21, Celovec, ali pa ga naroči telefonsko na številko (0 463) 5 6615. duha ne sluha. Zato so se zdaj predstavniki društva alternativni kino pismeno obrnili na župana Guggenbergerja in od njega zahtevali jasen odgovor. H. D. Sihler v pismu ugotavlja, da sta v bistvu mogoči dve varinanti: prva bi bila, da mesto veliko kinodvorano prepusti privatniku, manjšo pa društvu alternativni kino, ker pa bi pomenilo, da bi moralo mesto delovanje alternativnega kina podpirati. Zato Sihler predlaga, naj bi mesto društvu prepustilo obe kinodvorani, tako da bi izgube alternativnega kina pokrivali z dohodki komercialnega kina. Mestni svet še ni odgovoril. Zadnja predstava VELIKOVEC. - S 1. februarjem je ukinjen javni kino v Velikovcu. Video-fil-mi, televizija in pravi kino-centri so očitno izrinili manjše kinomatografe, poleg tega pa so se Velikovčani že dalj časa pritoževali, daje izbira filmov v kinu družine SchuBler zelo enostranska in nič kaj privlačna. Varnejša postaja KAMEN. - Gospodarska lista je v škocijanskem občinskem svetu uspela z zahtevo, da se ob železniški postaji na Kamnu končno uredijo tudi parkirišča in da se varno zaščiti občinska pot na nevarnih predelih do postaje. To še prav posebej cenijo številni vozači, ki se morajo vsak dan voziti na delo v Celovec. Občinski svet pa je soglasno sklenil tudi asfaltiranje ceste med Betinjo in Malo vasjo. V Ku/turnem domu Danice v č?entprimožu je bi/o preče/ živahno. Ob pnjetnih zvokih ansamb/a Zmeda se je zavrte/o staro in m/ado. Tiste, ki jih je „žu/;7" ši/ing, kot je ob pozdravu v domačih rimah de/a/ Stanko l/l/akounig, je na okrepči/o vabi/a „ Tekoča koča - Koča tekoča ", ki je bi/a tudi /etos zbirališče za pogovor in pet/e. Niso pa prodaja/; samo tekočih stvari, tudi kaj za pod zob se je dobi/o, predvsem pa je vabi/ srečo/ov. Proti po/noči je g/obaška m/adina zap/esa/a „Z;7/er-ta/er Hochzeitsmarsch" in ,,/ambado", pies pa je tudi /etos uvede/ mešani zbor z nekaj pesmimi. Skratka.* //'ud/e so se počuti/; dobro, p/es je uspe/ in vese/imo se že prihodnjega. SLOVENSMVESINM Koroški kulturni dnevi 9. februar 1990 5 V Juftain// Zz<7u/7 57oyen.sAegu ves;??;/:# ntu7u//u-jeuto z o/t/avA/aM/em uaA/^omemAue/v/A pret/auaa; z 27. 7(oro7A/A AM/farn/A6(aeuou79^9. Po oA/au/pr