ST. 74. V OELJU, TOREK 15. JULIJA 1919 LETO i. Izhaia vtak torek, öelrtek in aCboto. — Cena i Za celo leto 36 K, la pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, Z4 1 mesec 3 krone. Poaamezna ftievilka stane 40 vlnarjev. Na pismene naročbc brea pošiljatve denarja a« na moremo ozirati. Naročnikl naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede Hsta so poštnine proste. Ne- frankirani doplsi sc ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozlra. Urednlatvo In upravni&tvo se nahnja v Zvezni tiskarni v Celju, Stro«smajerjeva ulica St. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SO w od 1 mm, za poslana, na- cnanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd 30 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust Rokopisi se ne vračajo. Telefon kt 66. IZDAJA IN TISKA ZVEZHA TISKARNA V CELJU. E1BEJ 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Pogovor našega urednska s poslancem dr. V. Kukovcem e nekaterih perec h vpra- šanjih. Urednik: Kaj sodiie o značaju sekvestracije premoženja inozemcev in likvidaciji? Dr. Kukovec: Deželna vlada v Ljubljani sekvestracije posestev tujih državljanov ni odredila iz lastnega na- giba, ampak na podlagi mednarodnega ¦•ložaja vsled naročiia iz višje strani. Kdor misli, da treba to vprašanje pre- sojati le iz stališča prizadetih lastnikov, naj pogleda v Srbijo, naj pogleda sle- dove surovosti in opustošenja, ki ni bilo iz vojaških razlogov potrebno. Če Nemčija in Avstrija nista bili voljni ]M)vrnitev te škode drugače zagotoviti, naj bi pripisali njih na našem ozemlju »ivajoči sodržavljani tema državama, če se je moralo v zavarovanje odskod- nine seči po tern obrambnem sredstvu. Urednik: Ali pride do prodaje tega premoženja? Dr. Kukovec: Pred kratkim se je že mislilo na to, toda mi se nismo potegovali za to postopanje. Nasprotno. Panes je položaj tak, da do likvidacije ne pride. Doseglo se je v Parizu, da se odškodnina za Srbijo na drug način zagotovi. Urednik: Kaj je z denarjem naših sodržavljanov in naših zavodov in z vrednostnimi papirji naših sodržavljanov v Nemški Avstriji? Dr. Kukovec: Nemci vedo prav dobro, da bodo vse to morali v polnem ebsegu vrniti. Če začasno naše imetje zadržujejo, so nam povzročili sicer mnogo Skode. To jim ne bo v korist. Gledati moramo, da ne bomo Nemcev ¦otrebovali v prihodnosti in da se jih •tresemo. Ta nauk so nam dali z za- državanjem naše irnovine. Urednik: Kaj sodite o izgnanju nekaterih Nemcev iz našega ozemlja? Dr. Kukovec; To ni niti mašče- v vanje za pretrpljene krivice našincev, niti preganjanje, ampak vsaj splošno le obramba. Gotovi krogi, zlasti javni uradniki in uslužbenci, kolikor smo bili ( podučeni, do najzadnjega časa niso opustili domišljije, da bodo mogli naSo narodno svobodo spraviti v nevarnost. Merodajna je tudi pri nas obstoječa stanovanjska beda. V ostalem se bode priznala pripadnikom drugih narodnosti polna enakopravnost. Jugoslovanska cfemokratska stranka in obrtnistvo. Resolucija, sprejeta na zboru zaupnikov JDS v Ljubljani 6 'ul.) 1. Z ozirom na to, da ima na slo- venskem ozemlju Se cela vrsta tuje- rodnih obrtnikov obrtne koncesije in obrtne liste zlasti zazidarsko, tesarsko, dimnikarskD, kamnoseško in zoboteh- niSko obrt in z ozirom na to, da naše slovenske obrtnike preganjajo iz dru- gih neslovenskih mest, nai JDS takoj posreduje pri Deželni vladi za Slo- venijo. da ta nemudoma odredi revi- zijo obrtnih koncesij in izdajo obrtnih listov in pri ponovni prosnji tujerodnih obrtnikov vsako koncesijo in izdajo obrtnih listov odreče. Na vsak način naj se odvzamejo obrtni listi tujim državljanom. 2. Ustanove naj se obrtni sveti pri obrtni oblaäti druge stopnje in obrtni svet vrhovnega obrtnega oblastva, kakor tudi državni obrtni svet za državo SHS po vzorcu ministerstva za trgovino in obrt bivše Avstrije. 3. Pri Peželni zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani naj se osnuje mesto do- sedanjega zadružnega instruktorja za- družni revižor, ki bo lmel nalogo obrtne zadruge in njih knjigovodstvo revidirati, ter biti pri tern obrtnim zadrugam in zvezam nižje vrste v pornoč s svojimi nasveti in dejanji. Takega zadružnega revizorja na; se imenuje tudi pri Zvezi obrtnih zadrug celjskega in rnaribor- skega okrožja. Vta namen naj se po- deli deželni zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in zvezi obrtnih zadrug celj- skega in mariborskega okrožja izdatna subvencija. 4. Deželna vlada za Slovenijo se naprosi, da povzroči izpremembo obrt- nega reda v tern smislu, da se upelje za obrtnike, ki izvršujejo rokodelsko ali koncesijonirano obrt, in za njih rod- binsk'e člane, ne oziraje se na dohodke ali pa na privatno imetje, splošna za- varovalna dolžnost za bolezen, ostare- Iost in invaliditeto na ta način, da osnuje v vsakem političnem okraju posebno obrtniško blagajno in zavaro- valnico, katere člani so vsi obrtniki dotičnega okraja. V tern smislu naj se zlasti izpremeni § 115 b in c obrtnega reda. Deželna vlada za Slovenijo se po- zivlja, da kakor hitro mogoče sestavi sporazumno z obrtnimi organizacijami tozadevna pravila, ki bodo odgovarjala sedan jemu času in vsem socijalnim po- trebam. Država naj prispeva za ustanovitev z izdatno podporo, vodstvo teh bla- gajn naj pa prepusti obrtnikom samim. 5. Poverjeništvo za socijatno skrb je začelo razpuščati bolniške blagajne za pomočnike in vajence ter ustanav- Ijati poslovalnice ljubljanske bolniške blagajne. Mi obrtniki in naši pomoč- niki, združeni v obrtnih zadrugah in v obrtnih društvih ne pripoznamo nikake poslovalnice ljubljanske okrajne bol- niške blagajne, ker se te ustanavljajo brez zaslisanja naših močnih organi- zacij. Do končne ureditve socijalnih vprašanj, pri katerih ureditvi morajo sodelovati tudi naše organizacije in katerih rešitev bomo obrtniki le tedaj priznalikotpravo.ako jo bodosklenilipo zaslišanju naših organizacij od ljudstva izvoljeni z&stopniki vseh stanov. Do te rešitve socijalnih vpraäanj pa za- htevamo, da se pusti bolniSko zavaro- vanje in z njim združeno poslovanje bolniških blagajn nedotakljivo in pusti blagajne nemotemo poslovati. Obrtniki nikakor nečemo, da bi se nam vrinje- vala volja in mnenje posameznikov. Obrtni zakon, ki je še v veljavi, nam dovoljuje ustanavljanje lastnih bolniš- kih blagajn za pomočnike, vajence in samostojne mojstre. Zato pa ne prl- pustimo, da bi se na voljo posamez- nikov, brez navedbe razlogov in proti naši volji razpuščale registrirane bol- niške blagajne in namvrinile neke po- slovalnice okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. 6. Obrtni davek naj se pravično razdeli po dohodkihposameznegadavko- plačevalca. Vsi davki naj se spoje v eno vrsto in ta naj se glasi »Obrtni davek«. 7. Vresniči naj se čimpreje načrt, katerega je že avstrijska vlada v dr- žavnem zboru odobrila in potem spre- jela tudi Narodna vlada za Slovenijo, da dobe v vojno poklicani ali po vojni gospodarsko oškodovani pbrtniki brez- obrestno posojilo določene višine pod poroštvom države in občinskih uprav. 8. Z ozirom na to, da se je med vojsko na obrtnih nadaljevalnih solan popolnoma ustavil pouk in je tako ostalo na stotine obrtnih vajencev brez teoretično strokovnega pouka, se po- zivljajo merodajni činitelji, da omo- gočijo strokovni pouk s prihodnjim šolskim letom na vseh obrtno-nadalje- valnih šolah. Podučujejo naj v posa- meznih strokah le za to stroko spo- sobni učitelji. Za one vajence, katerim se med vojno ni nudila teoretično stro- kovna izobrazba, naj se ustanovijo po- sebni učni tečaji. Trgovska zbornica in občine naj podpirajo z izdatno sub- vencijo obrtne nadaljevalne sole in strokovne tečaje. POLITIČNE VESTI. »Taksa za osvobojenje«. Kakor poročajo nekateri hrv. listi iz Pariza, je mirovna konferenca sklenila, da morajo osvobojeni narodi bivSe Avstrije plačati 2V2 milijarde v zlatu in sicer namesto prevzetja vojnih dolgov bivše Avstrije. Vsled prizadevanja dr. Trumbiča v imenu vseh teh narodov pa je najvišji zavezniSki svet to vsoto konečno zniža! na poldrugo milijardo, od katere vsote bi odpadlo na Čehe 800 milijonov, na * Poljake 400, na Italijane in Rumune sorazmerno 200 in na Jugoslovane 100 milijonov v zlatu ali 200 milijonov kron. V koliko to odgovarja dejstvu, še ni gotovo, zato treba počakati avtentičnih poroči!, ki jih je med tern gotovo že min. preds. Proti č podal. Narodno predstavništvo se gla- som najnovejših poročil odgodi 20. tm za daljši čas. IzNarodnegapredstavništva. Dne 11. tm. je v tajni seji min. predsednik Protič obrazložil naš zunanji in finančni položaj. Razširjenje demarkacijske Črte v Prekmurje? Iz New Yorka javljajo, da je Lansing kot zastopnik Zedinjenih držav Sev. Amerike imel posvetovanje s Clemenceaujem o raznih važnih za- devah, med drugim 0 potegnenju jugo- slovanskih mej čez demarkacijsko črto v Prekmurje, kjer prebiva 62.000 Slo- vencev (g. Lansing nam jih je še precej tisoč požrl!) ter le 25.000 Madžarov. Laške lopovščine na Reki v Na- rodnem predstavništvu. V seji 11. tm. Nande Roš: Beg iz Italije. (Dalje.) Kar čez njive smo jo udarili prvi večer, samo dalje, dalje, da pridemo iz najbližje okolice. Pa» glej jo prvo oviro! Tri metre širok potok, kdo ve, kje je kakgen prehod, na cesto pa upali nismo. Čez potok rase pošev stara vrba, onstran vode se pa vidijo obrisi hlodov, ki bi ¦aogli seči preko potoka. Ziegern torej na vrbo, da bi pre- skočil vbdo, a komaj sem do pol vrbe, se ta ugrezne in jaz sem do vratu v vodi. Stežavo prikobacam na drugibreg in s pomočjo hloda prideta tudi ona dva čez. — Težko sem hodil naprej, ker je bilo vendarle preveč vode na meni. Pa kaj bi človek ne storil, da pride domov?! Prvo noč smo se namenili mimo Motta di Livenza na Meduno in tu čez reko Livenzo. Kraj nam je bil de- loma znan, ker smo že prej enkrat tu ¦odili. Bila je tu poljska železnica, ki je peljala naravnost v Motto, in te smo se hoteli poslužiti. Hodimo 10 minut, nakrat pa se zasliši italijansko: Kdo je ? — ob enem pa znan glas pri puški. Stražnik stoji 2 koraka pred nami. Vsi smo imeli italijanske pelerine in tako nas v hudi temi ni spoznal. Pa sem se oglasil v polomljeni laščini: Laški vojaki z dopusta, ki hočejo v Motto. — Po malern prerekanju nas sicer ni pustil naprej — zadaj je bila močnejša straža — pač pa nam je točno razložil, kje je bližja pot v Motto. Bog mu plačaj — norcu! Dalje in dalje je držala pot, de- ževalo je, neprestano, kot sploh ves čas našega potovanja. Bližalo se je jutro in treba se je bilo ustaviti. Storimo to v jarku, v katerem je bilo za ped vode. Nametali smo vanjo turščice, ki je bila na bližnji njivi in nanjo smo legli spat, odeti s peleri- nami. Že proti sedmim se zbudi Miha in se — priduši, da se je zemlja potresla in sva bila v trenutku tudi midva brihtna. Kaj zlodja pa je? Na vsaki strani jarka, v dalji kakih 300 korakov,, je bila vas, steza pa tik jarka. Vraga, kaj bo! Tovariša, ki sta bila v avstrijski obleki, sta »zaspnla«, jaz, laško ob- lečen, sem pa imel čuti. Vrhu tega je bil Miha trdno prepričan, da znam per- fektno ta ljubi jezik. — O, Miha, da- nes me vprašaj, videl boš. koliko znam. Zatrepeče mi srce — bliža se mal dečko, nas zagleda — in zbeži. — Izdanil Miha se pridušuje, da zakolje pr- vega, ki pride, dokler ga prav nedolžno ne vprašam, s čim? — Johan pa je v svoje pomirjenje pričel praviti svoje stare dcživljeje, v katerih je bil njegov »lermaster« njegov mali bog. Pa smo zopet trenutno zaspali. Pri- bližala sta se zopet dva fanta — tretji, v kratkem nas je občudovalo kakih dc^ct ijudi. Izpod obrvi vidim, da se bliža čedna punčka, to me prebudi in oko- rajži. »Pravim, da smo laški vojaški begunci — tovariža sta bila lepo s pelerinami pokrita— in da sem doma blizu St Petra Slovenova, zato da ne znam dobro laško. Govorila sva tako četrt ure, kon- čno sem jo pregovoril, da nam je pri- nesla tri — klobuke, zato sem ji pa obljubil, da ji bom prav pridno pisal, kadar bom na varnem. Bil je prav čeden kebrček, Ic škoda, da je Miha ni videl, ki je se- veda ves čas »spal«. V svoji veliki ljubezni do žensk bi jo gotovo poteg- nil nazaj v Lahijo. Od tu smo na večer zadovoljnega srca in mokri do kože odšli dalje. Miha je že streljal po Mrzlici peteline, Johan je pa že služil novega »mastra«. Pa smo ta večer tudi brez vsakega pripetljaja marširali in prehodili okfog 50 km. Dmgi dan smo preživeli vsak v enem kupu koruzne slame, ki so stali na polju. Če se ne motim, smo ta dan živeli samo od mrvice kruha —' zadnjo škatljo sardin smo Se hra- nili. Tretjo noč smo bili na potu iz- redno^tihi. Bližali smo se Tilmentu. ... Kako čez? (Dalje prihodnjič.) .r'rti.t.-v -¦ Stev. 74 je poslanec Juraj Biankini vprašal za- stopnika ministra zunanjih del glede * zaščite življenja in imetja našega pre- bivalstva v Reki. Vkljub obupnim kli- cem našega naroda pripušča ententa italijanske lopovščine. Reški škandal je svetovni Skandal, ki je odkril Lahe v vsi nagnusni nagoti in perfidiji. Ob- žalujerno, da so »junaki od Kobarida« na tak način ponižali junake od Marne in Verduna. Obžalujemo, da je ententa pripustila ponižanje take vrste na na- šem ozemlju, in rnorda jo bo to pou- čilo, da ima Italija isti cilj ko pokojna Avstrija. Čutimo z antanto radi teh do- godkov in ponižanja, katero jedoživela. Italija igra skupno igro z našimi sov- ražniki Nemci in Madžari in jih pod- pira v boju proti nam. Kakorkoli se konča ta evropski Skandal, ne smejo se pozabiti zverstvaltalije. Izvedeli smo, da se vrše podobna laška barbarstva po celem našem Primorju. Današnjega stanja v okupiranih krajih ne smemo dalje trpeti. V Reko je prispelo 11. tm. 2000 Senegalcev (del francoske armade). Na- meščeni so v Jelačičevi vojašnici. Mobillzacija na Madžarskem. Vo- jaška dolžnost na Ogrskem se je gla- som nove odredbe raztegnila na vse na Ogrsko pristojne in ne delavne (bur- žoazne) moške člane sovjetske repub- like od 18. do 45. leta. Vojaška dolž- nost je prisilna. Kdor odredbo prekrši, pride pred revolucijsko sodišče. Revolucijsko gibanje v itaüjanski armadi. V ogromnih množicah se med laškim vojaštvom širijo letaki revolu- cijonarnega odbora mednarodnega pro- letarijata v Milanu. Nezanesljivost laške armade raste in italijanskih oblasti se polašča nervoznost. Agitacija je vedno sihiejša. V letaku pravijo med drugim: »Š tern, da zagovarja okupacijo jugo- siovanskih zemelj, in s tern, da povzroča N umetno nasprotstvo med dvema sosed- njima narodoma, hoče ententa postaviti zagozdo med ljudstvo Jugoslavije in ltalije. Toda ura je prišla. Ljudstvo odgovarja na vojne spletke združenega kapitalizma v Parizu z odločnim ne. Nočemo večbratomornih vojsk. Hočemo se vrniti na svoje domove, nasititi svoje družine, in delati za bodoči blagorvsega proletarskega človeštva. Med tern, ko vaše družine, vaše matere in otroci strada- jo, zapravlja vaša vladaživilainnarodno dedščino v krajih, o katerih ve, da jih ne more dolgo držati. Medtem ko vi, z orožjem v roki, stražite meje, ki jih nihče ne ogroža, teče v potokih drago- cena kri vaših bratov v Milanif» Turi- nu, Rimu, Neaplju, Tarentu. Medtem ko vi služite zvesto goljufom, slepari vlada italijansko ljudstvo s tern, da mu od- reka posest zemlje, ki je njegova, da mu odreka volilno reformo, ki naj bi zagotovila ljudstvu nekaj več političnih pravic. Mar hočete s svojim vedcnjem potrditi ncvo vojsko, ki jo kapitalizem pripravlja v Rimu? Hočete li korakati in tako olajšati svojim izkoriSčevalcem \ zmago, ki se bo kortčno obrnil^a proti ˇam samim?« PTUJSKE NOVICE. Vodstvo »Mladike« v Ptuju je poverjeno meščaHskošolski učiteljici Ivi Kobalovi. , Mestni sosvet ptujski je priznal mestnim uslužbencem povišanodraginj- sko doklado. Ceno mleku ie določil za nadrobno prodajo na 1 K 30 v. Urr.rl je znani ptujski meščan, čev- Ijar Marko Pavlinič, soustanovnik Na- rodne čitalnice in njen zvest clan do konca. Slovenski ulični napisi so se 13. tm. pojavili že v nekaterih ulicah. Cvetlični dan v Ptuju v korist invalidom je nesel 1825 K 41 v. K te- mu doda še splošno žensko društvo 347 K 59 v, tako da dobe invalidi 2200 K. MARIBORSKE NOVICE Iz Maribora nam piše slovenski vojak: Na koroškem kolodvoru je pri izdaji voznih listov še vedno nemški uradnik Franc Toplak, ki se je drznil 26. jun. meni na vprašanje, zakaj ne uraduje slovenski, odgovoriti v blaženi nemščini, da me to nič ne briga in da1 se lahko pritožim, kjer hočem. Ta nemški ošabnež gotovo dobro ve, da proti njemu nobena pritožba ne najde roke, ki bi ga potisnila v blaženo Nemčijo. Mogoče mu pa vendar ktera končtio pokaže piavo pot. Petrov dan smo tudi v Mariboru na najsiovesnejši način proslavili. Raz javna poslopja in raz mnogo drugih his so vihrale slovenske trobojni.:e. Sijajno razsvetljeno je bilo okrajno glavarstvo, posebno pozornost pa je vzbujal lepo okrašeni in z rdečim ognjem razsvetljeni Narodni dom. Dravski most je bil opleten z girlandami v slovenskih barvah in zelenjem ter razsvetljen z lampijoni. V petek zvečer je bila sijajna bakljada z godbo. IZ KOROTANA. Narodni svet za velikuvški okraj se je ustanovil 2. jul. Častni predsed- nik je general Maister, predsednik žup- nik Treiber. Skrbel bo v prvi vrsti za dobro aprovizacijo, pa tudi za drnge gospodarske in narodne zadeve v okraju. Prevalje na Koroškem. Opazova- lec nam piše: Izstopim na postaji Pre- valje; večina hiš v zastavah, ljudstvo zopet dobre volje. -- V petek večer je štacijsko poveljstvo z moštvom pri- redilo krasno uspelo bakljado v prosla- vo rojstnega dne kralja Petra. Godba, petje, govori in obhod po vasi, mno- gobrojne množice ljudstva od blizu in daleČ; bilo je nekaj veličastnega. (Kru- tosti, prizadete od strani nemških tolp, so zopet pozabljene). V nedeljo velika ljudska veselica s tombolo, srečolovom, igro in šaljivimi prizori v prid našim invalidom, je zopet delo gosp. nadpo- ročnika Wizjaka in poročnika Stanka Gradišnika z moštvom. — Tudi narod- no Ženstvo je pridno pomagalo. Vsa cast pa gosp. Rozmanu in njegovi po- žrtvovalnosti! CELJSKE NOVICE Proslava kralja Petra v Celju v petek in soboto. Že v petek po- poldne si je začelo Celje nadevati sve- čano lice. Naše trobojnice so zaplapo- lale z vseh javnih in tudi mnogih dru- gih poslopij, okna velike večine his so se okrasila z zelenjem in zastavi- cami. Svečano dekoriran je bil magi- strat, tudi okrajno glavarstvo, vhod grajske vojašnice in vhod dijaškega doma, kjer je državna policija. Proti večeru že so bile ulice polne občinstva, ki je naraščalo od minute do minute. Krog 20. ure so zagnneli topovi z Miklavškega hriba, in nekaj časa po- zneje se je razvila iz grajske vojašnice bakljada po mestu med petjem narod- nih himn. Raz magistratskega balkona, pred katerim se je množica ustavila, je Celjsko pevsko društvo zapelo kra- Ijevsko himno »Bože pravde« ter pesmi »Slovenac i Hrvat« in »Jadransko morje«. Sprevod množice (žal brez godbe, vsled tega utis ni bil tako velik!) se je pomikal nato skozi Prešernovo ulico, cesto kralja Petra, Cankarjevo cesto, mimo kolodvora ter nazaj proti Deč- kqvemu trgu, odkoder se je množica, ko so pevci zapeli še nekaj pesjni, razzia. Slovesnost prireditve je povzdi- govala krasna iluminacija na magi- stratu, glavarstvu, grajski in topniški vojašnici ter dijaškem domu. — V soboto zjutraj je bila slovesna maša, pri kateri so peli goje.-jci orgljarske sole, pevci Celjskega pevskega društva pa ob koncu kraljevsko himno. Cvet- ličnemu dnevu so se vrle naše mla- denke z vnemo posvetile, upamo tudi z lepim uspehom. — Obisk popoldan- skega koncerta v mestncm vrtu ter zvečerne predstave v Narodnem domu bi bil lahko brezdvomno še lepši, za- kaj šTo >se je za invalide; O gmotnem uspehu prireditev bomo imeli prilikoše poroČati. Za budnico v Gelju na Petrov dan zjutraj je pieskrbel godbo gosp. Julko Kcvačič, trgovec iz Vojnika, za kar mu gre topla zahvala tembolj, ker jo bila godba brezplačna, kar je zopet v korist invalidom. Proslavo Petrovega due so de- monstrativno prezirali nekateri vse- nemški mogotci (Rasch, Putan, Jako- witsch in drugi). Si bomo tiče zapom- nili. Iz krogov topniškega vojaštva se nam poroča,da se jeza okrašenje in iluminacijo vhoda v vojašnico požrtvo- valno trudil častniški namestnik g. Ko- pač in ni štedil tudi osebnih žrtev. Mnogo slovenskih napisov se je že pojavilo v Celju. Opozarjamo pa, da se mora v smislu obrtnega reda naznačiti tudi označba obrata (trgovina, gostilna, mesarija itd.) in da samo ime ne zadostuje. Na to opazarjamo tudi slovenske trgovce, katerih mnogi imajo napise brez takih označb. Kedaj narnerava oblast prisiliti razne Rasche, Putane in druge, da odstranijo svoje razbite nemške na- pise, ki gotovo ne služijo mestu v okras, in katere odstraniti sožedavno utegnili? Mar si vendar ti gospodje ne domišljujejo, da bodo za svojo trmo dobili še kako odskodnino ?! Celje. Pišejo nam: Žemljese krčijo. Peki zanemarjajo predpise glede 6 dkg težkih žemelj. 2 ali 3 izjeme poznamo, pri vseh drugih pa so žemlje po 5 in 51/2 dkg. Peki naj vedo, da mnogi kon- sumenti žcmlje tehtajo z zelo občut- nimi tehtnicami. Prepričani smo tudi, da bodo peki tudi pri 6 dkg težkih žemljah §e vedno lahko izhajali. Ne- kateri peki imajo povrh celo blede, torej slabo pečene žemlje, ki seveda več tehtajo, so torej Se slabše. Oblast bi naj odločno vines posegla. — Črešnje na trgu so oderuško drage, 15 do 30 krat dražje ko prej. Najdražje so bile prej po 20 v liter, sedaj pa po 3 krone, bile so pa tudi že po 10—16 vinarjev liter — pred vojno. Seveda se najdejo ljudje, ki bi radi morda še več plačali. Takšni zaslužijo, da bi krona trikrat manj veljala kot dinar. — Železničar. Celjsko pevsko društvo naznanja, da se zopet vrše redne pevske vaje: v sredo za moški zbor, v petek za mešani zbor, vsakokrat ob 20. uri. Sprejemajosetudi do preklicanovi pevci. Zveza trgcvskih nastavljencev na slov. ozernlju, krajevna skuplna Celje prosi vse one gg. člane in čla- nice, kakor tudi nečlane, da jim svoj- čas doposlane pole „Podatki za leto 1919", katerih dosedaj še niso vrnili, čim najhitreje natančno izpolnijo in vrnejo, ker te podatke nujno rabimo za sestavo štatistike. Obenem poziv- ljemo vse one gg. tovariše in tovari- šice, ki še niso člani naše zveze, da pristopijo, kajti dokler ni zadnji tr- govski nastavljenec organiziran, nam ni mogoče iti po poti, katero smo si začrtali. Šele tedaj moremo nastopiti, kadar smo do zadnjega organizirani, ker le v edinosti je moč. Celjc-Dobrn:i. Otvorila se je red- na avtomobilna zveza iz Celja v žen- sko zdravilišče toplice Dobrna. Za dijasko kuhinjo v Celju je Posojilnica na Vranskem podarila 50 K namesto venca na grob posojilničnega odbornika g. Mat. Sevnika. Zncsek je izročen našemu uredništvu. Sestanek samcev—poražen. Pri- šel je imendan sv. Marjete. Dan, ka- terega smo s strahom pričakovale, ker je bil določen, da nas strejo v prah . . . naši najljubši. Pa samci so ob- račali, sv. Marjeta je pa obrnila. Ko je namreč predsednik samskega kluba z navdušenjem vspodbujal zbrano »mno- žico«, vstrajati na težavnem stališču, oglasil se je liki srebrn zvonček nežen glasek »Gustl, Gustl«. Ker je pa go- spod predsednik preslišal ta glasek, kot je preslišal preje glas svoje vesti, poslala mu je sv. Marjeta kazen v oblikikrepkezaušnice. Nastalajesplošna zmešnjava. Gospod predsednik je spo- znal v osebi »prijazne« darovalke . . svojo soprogo, ki si je prizadevala z geometrično natančnostjo, opisati naj- krajšo pot domov. Ostali devičniki pa so izginili brez sle^du. Zdelo se mi je kot v pravljici: »Tu je nekaj bilo, zdaj pa ni nič več.« Ubogi samci! Z Vašim begom ste pokazali, da Vam resirianjka »nežne roke«, ki bi Vas krepko vodila po trnjevi poti zivljenja. Pred shodom ste nas prosili za dober svet in ker sedaj vidim, da ste ga res potrebni, poslušajte: Za slične prireditve v pri- hodnjosti si izvolite rajši imendan Va- Sih patronov, kajti me ženske, posvetne in svetnice, smo sklenile zvezo . . . v slogi je moč. Ne pozabite tudi le- pakov, ki nam prepovejo vstop k Va- šim prireditvam. Tebi pa, sv. Marjeta, sem prižgala lučko. Pokazala si, da si naša zasčitnica intrdnosemprepričana, da, ker sem se zatekla k Tebi, po Tvojej priprošnji, gotovo ne ostanem samica. B. N. Za invalide je izročila v našem uredništvu 20 K gospa Josipina Selak v Celju. Za obrambni sklad je izročil v našem uredništvu rač. podčastnik Da- vorin Gradišnik znesek 65 K, nabran med fanti 7. celjske baterije. DNtVNE NOVICE. Z vlslicami, denuncijanstvom, persekucijami in podobnimi šlagerji obmetavajo socijaldemokrati svoje po- litične nasprotnike, če se kakega nem- škutarskega železničarja, ki je slučajno zadnji čas stopil v njihovo organizacijo, odpusti iz službe in nadomesti s Slo- vencem. Vse njihove lepe besede 0 človekoljubju so seve sama demagogija, ker se bližajo volitve in bi radi na ta način spravili vso nemškutarijo v svoj tabor. Gorje pa človeku, če se je do- taknil organiziranega socijaldemokrata. Slovenski rlsti so na primer pretekli teden pozvali oblast, da odstavi na Pragerskem nemškutarskega železni- čarja Novaka, katerega radi niego- vega surovega obnašanja niti v Gradcu ne marajo. Novak pa jL prosil pri or- ganizaciji na Pragerskem za priporo- čilno pismo, a ker je slučajno tudi so- cijaldemokratične železničarje svoj čas zmerjal 2 »windische Hunde«, so nje- govo željo ogorčeno odklonili in za- htevali, da se ga odpusti iz službe. Torej — Koliko imamo takšnih mož? Prejeli smo: Pisal sem odličnemu kol- turnemu delavcu, da bi se naj pote- goval za neko mesto, v trdnem pre- pričanju, da bi vlada tja ne mogia po- staviti zmožnejšega in zaslužnejšega moža. Prijatelj pa mi je odgovoril: »Kar se pa tiče Tvojih ljubeznivih p0- klonov in nameščanja v višje »sfere«, pa Ti ne morem slediti. Nisem prosil za nobeno mesto, ker sem mnenja, da moram to prehodno dobo služiti, ka- kor me ravno rabi država, brez naj- manjšega egoizma in častihlepnosti. Šipkosti naše države ne smemo iz- koriSCati ! — n. Minister prosvete za razvoj So- kolstva. Vlada pölaga veliko važnost na nravno in telesno vzgojo sokolske organizacije. Minister za prosveto je vsem pokrajinskim poverjenikom za $<;:¦>'. 74 >^ n v ;*: r ¦';¦¦¦ : prosveto pred 3 tedni izdal naredbo, s katero se prekličejo v novih pokrajinah vse odredbe prejšnjih avstrijskih in ogrskih vlad, ki so ovirale in zadrževale rszvoj Sokolstva ter skrb za sokolsko vzgojo in naraščaja s strani šolskih oblasti. Ministerska naredba povdarja dolžnost šolskih oblasti, podpirati težnje za olajšanjem sokolskega dela. Ljub- ljanski poverjenik za prosveto je dobil enake ugodnosti tudi za strankino or- lovsko organizacijo. Jugoslovansko akademsko pod- porno društvo v Zagrebu se osnuje iz dozdajnih treh: srbskega, hrvatskega in slovenskega. Enotna organizacija vseh tele- fonskih in brzojavnih nastavljencev dfžave SHS se snuje v Beogradu. »Vsl domov!« Pod tern naslovom piše »Slov. Narod« dne 11. t. m. jako umestno, da se morajo v od Italije zasedeno ozemlje vrniti čimprej vsi tamošnji rojaki, ki se sedaj naliajajo v naših krajih, zakaj treba bo tam vibližnji bodočnosti enakega boja, ko smo ga imeli pod staro Avstriio. Po odhodu laškega vojaštva bo trebalo tam započeti boj za sole, za pravice slovenskega jezika v vsei javni upravi, proti mahinacijam na gospodarskem poliu itd. Boju smo vajeni. Voditelji ne smejo ostati na gorkem pod okri- Ijem Jugoslavije, ampak se morajo vr- niti na svoja mesta in po močeh vr- šiti narodno dolžnost. Zlasti uradniki, učitelji, profesorji itd. Zelo umesten poziv. Iz Italije sta se končno vrnila odvetnik dr. Karl Podgornik in bivši vodja okrajnega glavarstva Boguniil Berbuč, ki sta bila dolge mesce inter- nirana v Italiji. Pol milijona krön za invalide izplača iz občinske blagajne občina Novi Sad v Slavoniji. Za Malgajev spomenik so doslej prispevali: po 2 K: Zabukošek, Gaberc, Progeli, Sever; po 3 K: Jug, V. Požar, J. Prhavc; po 4 K: Brumec Fr.; po 5 K: Žiher, Nendl, Gobec, Černošek, Zor- ko, Kopušar, Pelek, AvguStin, Čonč, Zupančič, Bračun J., L. ŠuJer, K. Cöle- štin, Vidmar, Bučar, E. Fantini, R. Wal- land (2 krat}, Ravnikar, Schuster, Čer- mak, K. Gašpari. J. Moräne, Spitzko; po 6 K: Fr. Gašpar; po 8 K: Neime- novani v Rajhenburgu; po10K: Maiči Sirec, Praunseis, Mastnak, Saveli, Brež- nik, Kodela, F. Žagar, Kirac, Baebler, A. Erman, Frece, Hercog, Robek, M. Cukala, Salmič, V. Cukala, F. Kovačič, A. Robek, J. Kristan, Majer, dr. Radej, Ana Robek, L. Remic, Lj. Juvančič, D. Serajnik, Anica Vrečerjeva, J. Zotter; po 11 K: družba pri Vranetiču v Raj- henburgu; po 12 K: Anica Žiher, po 14 K: nabral Pesek; po 20 K: Popovič, Piavšak, F. Krekovič, J. Samec, Janez Toman, Metod Lesjak; 28 K Mel. Zor- l*o; po 30 K: Miroslav Kukovič, družba pod Pieterskovo lipo v Rajhenburgu, R. Diehl; po 50 K: Drofenity J. Šoštar, Krivec, F. Čuček; 64 K: Kvartet Koro- šec, Zagorje; 85 K: Častniki realke v Mariboru; 100 K: na gostiji pri Žagarju; 554 K na gostiji pri Drofeniku. Skupaj 1733 K. Iz Jugoslav: dem. ^sanfte Javfti tjudski shod JDS v ŽefaBsifo v n edel jo 20. jul. ob 8 Uri zjutraj v Soli. ZbopzaupnšfoovJE&SceBjs- kega okrožia v nedeljo 27. tm. ob 729 uri dopoldan v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Vabila se razpošljejo te dni. Krajevna organizacfja JDS v Oplotnic; se je osnovala minolo ne- deljo. Lepo obiskani sestanek zaupni- kov je vodil domačin g. F. Petelinšek, nakar se je po izvajanjih urednika Spindlerja že pri tern sestanku vpisalo 21 članov stranke, ki so si izvolili odbor pod predsedstvom g. Petelinšeka. Odbor bo takoj vzel v roke razna važna vprašanja, tičoča se Oplotnice in sosednih občin — in prepričani smo, da bo nova posestrima med krajevnimi organizacijami JDS kmalu ena najmoč- nejših po števiiu članstva in po delu. DOPISI. V Šmarjeti pri Celju je'posest- nikoma Ivanu in Jeri Čater dne 13. tm. umrl 16 letni sin Anton po dolgi muč- ni bolezrri. Prizadeti rodbini naše sožaljel Sv. Jur ob Taboru. Za domovino je padel v bojih na Koroškem posestnik Žitnik Jakob, po dorn. Fišerjev Jaka. Kroglja nemčurskega civilista ga je za- dela v trebuh. — Na gostiji Sirša-Pavlinc se je nabralo 360 kron, ki so se izročile invalidu brez nog IOegarju. — Tvrdka Vojanovič in drug je napravila1 elek- trarno tukajšnemu veleposestniku Ludv. Plavšaku. Od Voglajne. Slučajno sem naletel te dni na dopisnico s poStnim pečatom odmeseca aprila 1919 z naslo- vom: »Wohlgeboren Herrn Dr. J. Vrečko, Advokat, Cilli«. Na tej dopisnici sem našel tudi Stampiljo: »Franz Praunseis, St. Georgen a. d. Südbahn.« Za danes — brez komentarja!! Sv. Pavel pri Preboldu. Že enkrat naznanjeni in vsled vojnih dogodkov odgodeni koncert šentpavelskega pev- skega društva se vrši v nedeljo dne 20. tm. popoldne na notranjem dvoru prebolske graščine v prid invalidom, Vspored raznoličen in zanimiv. Sodeluje godba na pihala. Gostom se bo skusilo ustreči v vsakem oziru. Zanimanje za prireditev je velikansko. Več podrob- nosti prihodnjič. V Sv. Jurju ob j. ž. se vrši v ne- deljo 20. t. m. ob 15. uri v prostorih g. Rud. Dobovišeka družabni sestanek s petjem, godbo, šaljivo pošto, plesom in živo sliko »Nebesa na zemlji« v prid Malgajevemu spomeniku. Podružnica Ciril-Metodove družbe na Planini ima svoj občni zbor dne 20. julija ob 15. uri v prostorih gosp. Treffner. Iz Konjsc. Tu in posebno v severo- jzhodnem delu okraja ter v krajih proti Vojniku je 12. tm. divjala strašna ne- vihta z nalivi in točo. Vodovja so iz- stopila ter na poljih in travnikih na- pravila ogromno škodo. Iz Oplotnice. Tudi pri nas smo na veličasten način počastili našega kralja Petra. Zjutraj ob 8. uri se je zbral pri občinski pisarni občinski odbor, na čelu mu gerent g. Anton Leskovar, orož- ništvo, požarna bramba in šolskamla- dina z učiteljs.kim osobjem so bili na čelu in so sa skupno udeležili sv. maše. Po maši se je prircdil pohod od cerkve okrog po vasi; to so bili za naše raz- mere naravnost ginljivi prizori. Na čelu je bil tamburaški zbor na enovprežnem vozu z lipo in narodnimi zastavami okrašen; svirali so narodne pesmi; za vozorn so korakali občinski odborniki, orožništvo, požarna bramba, šolska mladina, popevali narodne pesmi in klicali: živijo kralj Peter! Pokazalo se je, da se tudi Oplotnica čuti jugoslo- vansko. V Gornji Radgoni je imenovan drž. obmejnim komisarjem celjski rojak dr. Radovan Brenčič. Dobova. Naš obč. odbor je raz- puščen. Za gerenta je imenovan po- sestnik -in trgovec Mihael Kovačič. DruŠtvo obrtnikov in obrtna za- druga za kranjski politični okraj v Kranju priredita v nedeljo, dne 20. ju- lija 1919 prvi obrtni dan v Kranju. Predpoldan se vrši zborovanje obrtni- kov, popoldan pa javnaljudska veselica. Udeležite se te prireditve naših narod- nih obrtnikov) RAZNE VE3TI. Cena pšenicl je po poročilih iz Zagreba padla od 260-280 na 200-220 K. Lepa zbirka je Ljeninova »rdeča armada«. Sestoja po večini iz nemških ujetnikov. Poveljnik je general Blücher. Poleg tega je še 75.000 Kitajcev, 50.000 madžarskih vojnih ujetnikov in 25.000 Turkov, katere je organiziral Enver- paša. Vojni stroSki Zedlnlenih držav Sev. Amerike so znašali 32 milijard 427 milijonov dolarjev. Književonsf. Priroda St. 6. Izhaja v Zagrebu, Demetrova ul. 1. Cena ccloletno 16 K. Lep prirodoslovnoznanstveni časopis priporočamo. A. Sic, »O slovenskih narodnih noŠah«. Opisovatelj slov. narodnih ve- zenin je popisal sedaj še razne vrste ijaše narodne noše. Narodna noša je prišla v novejšem času. zopet do ve- ljave in ob raznih slavnostih nastopa že cela vrsta našega ženstva v njej. Žal, da ne vedno v pravilni oprerni, kakršna je bila noša naših prednic in naših prednikov, pri kranjskih, štajer- skih, koroških, goriških, istrskih, bene- ških in ogerskih Slovencih; to je verno in spretno sestavil Sič v tej knjižici. — Vsem, ki se zanimajo za narodne noŠe, knjižico toplo priporočamo. Knji- žico je*izdala Tiskovna zadruga v Lju- bljani, Sodna ulica 6. Naroča se pri njej. Cena 3'20 K, po pošti 350 K. Cenjene narocnike, katerim je naročnlna s koncem pr- vega polletja potekla, prosimo, da pošljejo čimprej naročnino po položnicah. Uprava »NOVE DOBE«. Zadnja porocila Ententa se ne pogaja z ogrsko vlado Bela Kune. — General d'Esperay dobil obsežna pooblastila glede ofenzive proti madžarskim boljševikom, če sovjetska vlada ne odstopl. LDU. Pari>:, 13. jul. Vrhovni svet zaveznikov je včeraj sklenil, da pošlje Beli Kunu na njegovo poročilo brzo- javko sledeče vsebine: Ker oblasti so- vjetske vlade še nadalje ne ustrezajo določbam mirovne pogodbe, aüiranim in asociiranim vladam ni mogoče stopiti z njo v stike. LDU. Nauen, 13. jul. (Brezžično.) Poroča še, da je brzojavil general Franchet d' Esperay generalu Pelleju, kot vrhovnemu poveljniku čehoslovaških čet, naj se z rnadžarsko vlado več ne pogaja. Dobil je od mirovne konference najobsežnejša pooblastila, da nastopi proti sovjetski Madžarski. Pozval je sovjetsko vlado še enkrat, nai odstopi. Če se to ne zgodi, prične z vojaSkimi operacijami. Poveljnih ogrskih proti- vladnih čet je general Kratochvil. , LDU. Nauen, 14. jul. .Poslednja ofenziva proti Madžarski je bila ustav- Ijena, ker sta Anglija in Amerika pri- čakovali, da Bela Kun ne bo segel preko madžarskih mej. Ker pa skuša izzvati prevrate tudi v sosednjih državah, bodo zavezniki sedaj nastopiü proti njemu, s čemur se strinjata sedaj tudi Anglija in Amerika. Po uradnih obja.vah francoskega vrhovnega poveljnika bo nastopilo proti Madžarski 70.000 Ru- munov, 36 000 francoskih čet, 30.000 Čehoslovakov, 12.000 Jugoslovanov in 20.000 protivladnih Madžarov. Priča- kujejo tudi italijanske udeležbe. Lahi koketirajo z avstrijsklmi Nemci. LDU. Rim, 12. julija. Minister za zunanje zadeve Tittoni je izjavil včeraj v zbornici glede mirovne pogodbe z Avstrijo, da prinaša Nemcem zadovo- Ijive ^eritorijalne uspehe. ltalijabo imela z Nemško Avstrijo prijateljske stike. Poljski poslanik v Londonu. LDU Moravska Ostrava, 13. jul. Poljski listi poročajo, da je knez Sa- pieha odpotoval kot poljski poslanik v London. Mirovna pogodba s Poljsko. LDU Moravska Ostrava, 13. jul. Poljska brzojavna agentura poroča, da je član poljske mirovne delegacije Gradski včeraj dospel v Varšavo, da v imenu poljske delegaciie predloži poljskemu pailamentu mirovno pogod- bo v ratifikacijo. Paderewski in Dmow- ski sta med tern ostala v Parizu, ker vprašanje vzhodne Galicije še ni rešeno. Laški apetit. LDU Pariz, 14. jul. Italijanske za- hteve po bivših avstroogrskih nasel- binah v Tientsinu so v svetu petorice zbudile veliko nevoljo. Holandska izroči bivšega cesarja Viljema. LDU Berlin, 14. jul. Iz Haaga po- ročajo, da je Holandska privolila izro- čiti bivšega nemškega cesarja Viljema ententi; izročitev se izvrSi v liaagu. Boljševiški kongres v Stokholmu? LDU Dunaj, 14. jul. Po pariških poročilih bo v priliodnjih dneh med- narodni boljševiSki kongres v Stokhol- mu, ki se pa utajuje. Pričakujejo bolj- ševiške zastopnike vseh dežel, tudi Ljenina. Krim očiščen boljševikov. LDU Pariz, 13. jul. Iz Odese po- ročajo, da je Krim očišČen boljševikov. Ameriški zastopnik Lansing odpoto- val Iz Pariza. LDU Pariz, 13. jul. Delegat Zedi- njenih držav Lansing je včeraj odpo- toval v Ameriko. Amerika prične trgovati z Nemčijo. LDU Washington, 13. jul. Trgovi- na z Nemčijo bo nemudoma dovolje- na. Odpade tudi omejitev glede vozarine- Spainec noče priti, ako nas mu- čijo bolečine, ako trplmo na pre*veliki nervoznosti, ako začno stare rane zopet bobti in če nas obiščejo vsakovrstne bolezni. Za take slučaje opozarjamo na Fellerjev bolečine Iajšajoči, živce pomir- jajoči »Elsa Fluid«. To izvrstno domače sredstvo vpliva pri bolečinah najrazlič- nejše vrste posebno zelo blagodejno, pomiri živce in povzroči mirno spanje. Nad 100 000 zahvalnih pisem in zdrav- niških priporočil potrjnje visoko vred- nost tega dobrega domačega sredstva. 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici stane na vse kraje samo 24 kron. Dobi se edino pristen pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica,Elsatrgšt.356 (Hrvatska) lstotam se lahko naroče Fellerjeve ra- barberske kroglice z znamko »Elsa pil- lule«. To je najprijetnejše odvajalno sredstvo, ki ni škodljivo, učinkuje zanes- Ijivo in zasluži brezpogojno prednost pred drastičnimi, črevo dražečimi od- vajalnimi sredstvi. 6 škatlic stane 12 K. Obe domači sredstvi naj bi bili vedno pri hiši. Koliki stokajo vsled bolečin, ki jim jih povzročajo kurja ošesa, za- tečejo se k nožu, ki je v takih slučajih že pogosto naredil škodo. Takim čita- teljem bi bilo lahko in hitro za malo denaria pomagano, ako bi naročili za 1 K 20 v ali 3 K morivca kurjih očes. Zavojnina in poštnina se računa posebe, vendar najceneje, zato pa, več ko se naroči, več se prihrani. Oddata sc meblovani sobi. Naslov v u- pravhištvu.__________________* Spr-cimc sc učenec pri Franc Kranjcu brivee, glavni trg St. 20. 1028 3-1 Sprejroe «e kontoristinja za opekarno na Ljubečni pri Celju. Pismene ponudbe na tovarno za cement v Laškem. 1031 2—1 Dobre pekows*e pomocni^e in enega vajenca rabi rakoj V. Bizjaä & drug pa ma pekarna, Rogaška Slatina. 1019 2—1 Došli so čevlii! Velika izbira damskih, možkih in otročjih čevljev. Naročila po meri in popravila točno in po nizki ceni. Stefan Sfrašek, 1030 2—1 Celje, Kovaäka ulica S StTÄH 4. »NOVA I) O B A« Stev. 74 Karol Vanič» Celfe Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. y d fiTiy i no TVs* fr regisfrovana kre» dili&a in slavbena zadruga z om, ssav. V CELjU Prešernova «liea št. 15. sprejema branllne vloge in tihobreslute po/«^i| 01 \ Iri in pol ©d sto \«U» J2 ' 0/ Proda se poceni velika omara 3 m 60 cm dolga in 2 m 20 cm visoka iz masivnega hrastovega lesa, priprayna za pisarno. Jurij Jezernik, mizarski mojster, Ostrožno št. 2. 1029 2-1 Zgubila se je zlata ženska ura z verižico vred z monogramom H. L. in štev. 166037 na poti od »Villenviertel«, Presernoye-, ko- lodvorske- in Cankarjeve ulice, Kralja Petra cesta, potem na puti v Gaberjih do želez- niške proge, na travniku ob Voglajni, na mestnem pokopališču. Pioti dobri nagraSi se zgubljeno odda pri A. Seebacher v Ga- berjih štev. 4. 1 Lepo posestuo prijetna Iega v bližini Celja 5 minut od dr- >avne ceste. Travnik, njive, gozd, hiša, go- spodarska poslopja. Po ugodni ceni proda: lasilio Ärtmata trgovec, Sv.Jur ob j.ž. 1919 2-1 mpzlohpvnih inkw. Od strani državne žrebčarne na Selu se bo vršila v sredo dne 16. ju- lija 1919 ob 10. uri javna dražba dveh žrebcev belgijske pasme, na jahalnem prostoru poleg plemenilne postaje. Hržavna Iritiim na Selu pri Ljubljani. dobro izurjen, samostojen delavec se sprejme za kovanje konj in vozov pri Delniški pivovarni v Laškem trgu. Na- stop takoj, plača po dogovoru 1025 2-1 1 forsthof mlin * melje pšenico po 12 uin. od kg, üsako drugo žito „ 10 „ „ „ Priporoča se tudi za izdelouanje jesprena 1018 2-1 Franc Ahfik. Qobi se zopet v velikih množinah: krep p«spfr v vseh barvah, pismen papir v mapah, cigaretni pspir, kamcnčki pri GorföBP 8 LBSbavšBb-u Celje knjigarrca in trgowina s papirj&ni. 1026 1 Potrti globoke Žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem. da se je Bogu vsegamogočnemu zljubilo, našega dragega, nepozabnega sina Antona Čater včeraj, dne 13. julija po dofgotrajni mučni bolezni, po večkratnem pre- jemu svetotajstev, v cvetoči dobi 16 let k sebi poklicati. Pogreb dragega rajnkega se vrši v torek, dne 15. julija 1919 ob 16. uri iz hiše žalosti, Šmarjeta štev. 3 na vojniško pokopališče. Sv. maša zadušnica opravila se bo v župni cerkvi v Vojniku, v sredo, dne 16. julija ob \K uri. Šmarjeta pri Celju, dne 14. julija 1919. Žalujoči ostali. Kdor ieli kakšno pos. ali hišo kupiti ali prodati, obrne se naj do posredovalca Mi- loš-a Komericky, Benjamin Ipavviva ulica št. 12 v Celju. 1029 2—1 Izurjen in zasnesBjiv boinišhi strežnih se takoj sprejme. Popolna prehrana in stanovanje v zavodu, plača v goto- vini sposobnosti primerna. Vojni inva- lidi imajo pri enaki usposobljenosti prednost. Upraviteljstvo občne javnebolnice v Slovenjgradcu, dne 8. julija 1919. 1010 2-2 Na prodaj Je večja množina jesenovega, akacijevega, ČreSnjevega in orehovega lesa, kakih 200 posekanih smrek, in približno dva 2elezniška voza smrekovega lubja. Izve se pri zadrugi LfJSini dom v Celju. 990 3-2 Hotel-PBStavpacija priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno sveue pivo v sodčkih, Na razpolago je klubova soba. ysirädßiä Koncert. Kttpulem lipouo cuetje po najvišjih cenah, zbirajte ga G. trgovci naj javijo skrajno prodajno ceno, sicer ponudba bre2 pomena. Vinko Vabič, Žalec pri Celju. VsabovFsfno 0\m\m vodo razpečava tvrdka 167 104-68 C@lj© irgovetta a špecerijskim bfllagonis barvami in de- želnimi pridelki. i km iiü lUt II -x\ Celjit Stavbena in galant, kleparsiia obrt A. Josta nam. FÜ Oolžan Celje, Kralja Petra c. 8 (nasproti „belega vola*5) Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. gsriporoča špsEBFijsbobloplsf usükourstnc bom za oblebB, s Mi- Fiini si lahho usabdo bapoa vsahovrstßo blaga sani. 242 104-51 ČEVLJARSKA DELAVNBCA Kocetiova (Špitalska) u). štev. 2 (blizu kolodVora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104—51. pejanje govori!!! Vprašajte samo vsakega kako lahko in uspešno on deluje od časa, ko je postal odjemalec 3zidor 5cll0l!Ct "Ja slK Telefon 7atf*»»1t Vlaška 106 4ttB»«e^ ul. 21 Od 1883. obstoječi prvovrsten iz- vor k ceni in hitri dobavi ;pecerij$%ega Hobniiainega in preHino sficga blaga. 923 16-2 ZabtcVaJfe ccniHc! Gostiliifiiča^ji l Pristen bel ijutomeržan, rudeč bi- zeljčan in temnorudeče Opolo vino, staro in novo oddaja po zelo niz- kih cenah: Anton Stern, trgovski posredovalec, Benjamin Ipavčeva (prej Gizelina) cesta 12, Celje. 805 12-7 Mihael ctitziislei* losrtčar, Kapucinska ui. 3, CeBje. Naznanjam cenj. občinstvu, da imam v zalogi lončene peči, vsake vrste plošee za štedilnike ter različno posodo po 987 . hnizki cenah. 3—3 Stoftoaparaft, velikost 9X12 In žepni sistem Kodak se proda. Naslov se izve v upravništvu. 1002 5—^ Gospodična išče službe mesto blagajni- üarke, naslov v upravništvu. 1012 2—2 SedBa!Pska %n tape- tai«ska del^vniea I §\\§ Samostanska v%l|%9 uEica štev. 16. eosribnfl" ^ERflniBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244104-45 A. Robek. Zaloga paplrja, plsalnih in risalnlh potrebščln na debelo in drobno. v ____ Najfineje C^^^^^WIS ima V zaio9i in izdelane IN SANDALE post, povzetju mirensko čculiorska zadruao v Vrbovcu ori Mil Čevlji so iz lahke ševro-media ko2e, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salonske možke, ženske, deške in otročje čevlje, ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato na- ročite čimprjej! Pri večjem odjemu piimeien popust! Prodajalna tudi v Celju v Narodsiem dotnu Znnern»^ cerseB qiq 5—5 Zatttevajtc cenikeS PRICfl & KRflmflR, Celje Nadebeloindrobnol VJ A T A^ A Na debelo in drobno! galanten]skega, norimberskega in mod- nega blaga ter kranjskih izdelko.T [58815-11 Znameniti zdravilni vrelec Krapinske ioplice (Hrvatsko) zdravijo s sigurnim uspehom vse vrste revmatizma, kostobola, sključenosti, išiasa in vseh njihovih posledic, delujejo izvanredno na sestav živčnih bolezni (neura- stenija, neuralgija, histerija, hrbtne bolezni) ter poboljšavajo kionične bolezni led- vic in mehurja, kronična zastrupljenja krvi in kožne bolezni. Pri ženskih boleznih delujejo pospešno na nervozne pojave v klimakteriju in z uspehom delujejo pri kroničnih vnetjih maternice in ewsudata. Vsa nadaijna pejasnila da e in razpo6ilja prospekte brezpiačno kopališčna uprava.