Leto XXV« St 14 PoMKThühi baj bezahlt upt»uiii>i> wiuiiiiuu ruiuuiin» oImb 1> leletoo tt <122 4123 iQMUiiU MlOCICh LIUDl MUj KultlDltf*! ll^ a i - idetuo a »I «. M it Podružnica Vix nrstu UuhlMtulu teata 42 Ixkliulnc ea«op5tvi o >«ü« ■> Itaiii« tc ■noznrnrvt, t 'H> > * viltAIM_ KaCiUIi i, MUDIHUIU pufcfaiu» on uutiuo feko*nm> ovodu te 17 »4V a jsult krait Italiif Servmi' tonn fj»n Mo*« No II-11IX Preis — Cena t- L lifiaj» vtmM daii rueii poiieUeijüa. Mesečna naročnina 32 ur Uredništvo: Ljubljana — Puccmijeva ulica 8t. & Telefon dt 31-22 31-23 31-24. - Roko p.si se ne vračajo Unverminderte Heftigkeit dar Schlacht im grosssn Weichselbogen Warschau, Tschenstochau, Tomaschow und Zichenau von den deutschen Truppen aufgegeben — Zunahme der Kampftätigkeit in Mittelitalien Frontbogen aus örtlichen Angriffen nach Einsatz stärkerer englischer Verbände lebhafte Kämpfe. Ostlich und nordöstlich Ba~ stogne wird erbittert um einzelne Ortschaften gekämpft. Gebirgsjäger der Waffen-SS haben ln den unteren Vogesen eine amerikanische Kampfgruppe Im Angriff eingeschlossen und alle Ausbruchs- und Entsatzversuche vereitelt. Der anch gestern Im Kampfraum von Hatten hartnäckig angreifende Feind erlitt'wiederum hohe Menschen- und Panzerverluste. In den erweiterten Brückenköpfen nördlich Strassburg wurden östlich von Hagenau eine Reihe von Orten erstürmt, ein Oberst und mehrere hundert Amerikaner gefangengenommen. Der Feind, der Die Sehlacht im grossen Weichselbogen i Herrnsheim heftig angriff und auch in den dauert mit unverminderter Heftigkeit an. f q^ eindringen konnte, verlor dabei" die Herangeführte Reserven fingen die feind- j Masse seiner angreifenden Panzer. Im ganliche Angriffsspitze zwischen Krakau und J zen c,ind gestern Im Elsass 57 feindliche tschenstochau auf. Tschenstochau und To- j pnnzer abgeschossen. In Mittelitalien hat die Kampftätigkeit zugenommen, örtliche britische Argriffe zwischen den ctrnsklschen Bergen und dem Comacchio-See blieben erfolglos. ln den Säwherongskämnfen Im Raum Aus dem Führerhauptquartier, 18. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: in Ungarn scheiterten örtlich begrenzte Angriffe der Bolschewlsten am Nordrand des Vertes-Gebirges und im Pilis-Gebirge. Die Verteidiger von Budapest erwehrten Bich in erbitterten Häuser- und Strassen-kämpfen erneuter heftiger Angriffe des Gegners. An den bisherigen Brennpunkten Im ungarisch-slowakischen Grenzgebiet blieben wiederholte feindliche Angriffe erfolglos. Zwischen der Slowakei und dem Oberlauf der Weichsel setzten sich unsere Truppen nach Westen ab. Dabei entwik-kelten sich Kämpfe mit dem auf Neu-fcandez nachdrängenden Feind. Povračilno orožje udarja brez prestanka Stockholm, 18. jan. >Ne moremo si predstavljati kaj mora prestajati Anglija zlasti pa London, od junija preteklega leta.« S temi besedami- je očrtai manchesterskl župan v svojem gevoru grozoten uč-neu nemškega povračilnega orožja. Prikazal *<» razrušen j a in razmere, ki so v sled tega nastale. StevJ nj lo conski prebivalci živ« v napol porušenih hišah, ponoči pa se morajo zateči v zaklonišče, da imajo vsaj nek.il ur miru. V teku 24 ur ni padlo nič manj katocr 185 bomb. Stevüo prebivalstva se je znižalo na polovico, približno tretjino vseh tvarn.h dobrin pa so izstrelki v tem Kratkem času un č-ii. Samo v lo t.on^kc-.n olira-ju Camberwell je padlo po cenitvah na i. Poostritev položaja v južni Poljski Obrambni uspeh na vzhodna pruskem obmejnem oz^mTfa — Ogorčen odpor za hrbturm boljševiških napadalnih osti — Ob Narevu »2 je izjalov i sovjetski predor — Ang!o-ameriški pritisk na bel^ jsko • luksembur ~kccn pnteJčfu popušča — Uspešni protswiki psi HouILV^zu, Issžna od Bltscha in pri Hattenu Berlin, 18. Jan. Večdnevni množični naval 155 sovjetskih strelskih divizij in 20 do 25 oklopniških zborov, ojačenih s številnimi velikimi topniškimi in letalskimi oddelki na področju med Karpati ln Memelom je spravil v gibanje bojišče v loku Visle. Severno od Varšave so nemške čete v težkih manj 12 izstrelkov na vsako kvadratno ! oklopniških bojih preprečile tudi tamkaj miljo. Skoraj vsaka hiša je bila zadeta ne- i nameravani sovražnikov prodor ln na posredno aiii pa z zračnim pritiskom. Mno- ' vzhodnopruskem obmejnem ozemlju so lz- gn osebam so bombe 3 do 4 krat uničil* vojevale nemške divizije nov učinkovit ob-. vse premoženje, toda, je ugotovil manehe- ; rambni usPeh- Naraščajoča silovitost bo-i sterski župar., tudi drugi kmclcnski deli so j prav tsko trpeii kakor Camberwell. njen. Položaj se Je zaostril samo med VI-slo in vzhodnimi Beskidi, kjer so nemške čete na področju Jasla s protinapadi zavrle sovjetsko napredovanje in s krajevnimi odmiki izravnale vdore. Mnogi trdi boji na mestu so se razplamteli v pogorju Piliš. Tu je sovražnik zaman poskušal, da bi južnovzhodno od mesta Gran potisnil nazaj nove nemške postojanke, ki so bile pridobljene z napadom. V Budimpešti so se nadaljevali boji v mestnih delih na vzhodnem obrežju Du- jriaschow fielen nach Strassenkämpfen in j Feindeshand. Panzerspitzen der Sowjets drangen bis in den Raum zwischen Lštz- j mannstadt und Weichsel vor. Auch zwi- ' sehen Kielce und der unteren Pi'ien stehen f ttnsere Verbände in schwerem Kampf mit j Topllce-Selsenberg unter Führung des höh-stnrken feindlichen Kräften. Eine nieder- s PTrrx gg. nnfj Pollzelfiihrer» Alpenland er-siichsische Panzerdivision sehoss dort an 1 ntten B^n'liten erneut schwere Verlu-elnem Tage 85 sowjetische Panzer ab. Im ; «,tf> tlber 2100 feindliche Tote wurden ge-grossen Weichselbogen wurde Warschau ; zäb?t, 1500 Gefangene und umfangrelclie geräumt. j Bert« eingebracht. Nördlich der Weichsel konnten die Bol- f Die Angriffe der nordamerikanl«ehen i Terrorbomber auf Nord- und Nordwest-! deutschland trafen vor allem die Wohn-| viertel von Paderborn. In der Nncht führ-I ten die Briten St"rfUige über West- und j fftte'fiont^eh'and durch. Luftvertnldignn«rskrÄfte der Kriegmarine Neko lizbo sko poročilo pravi, da so v i britanski prestoln ci često mnenja, ca ne • bo mogel London trajno prenesti nepre-I 8tanega obstreljevanja s povračilnim orož-| jem in da bo treba nekaj storit za njegovo ; ustavitev. »Voz« objavlja poseb o iporo ; čilo angleškega čas toka, ki p še z zapad-% i nega boječa, da l:inko daleč za nemškim» p stojnnkamj opaziš dim, ki izvira od iz-stre-tve bsrnb > V 2«. Ako vidiš tak dim petem veš, da bo Jo 5 minut kasneje izstrelki eksplodirali v Angliji. Ta misel zi_ destuje, da si žele angleški vojaki čim hitrejšega konca vojne. pehewisten nach Zuführung weiterer Ver-t tnde ihre Einbrüche trotz der hartnäcki-- n Gegenwehr unserer Truppen nach Werten und Norden erweitern. Zichenau ging rieh schweren Kämpfen verloren. Am fünften Tag der Abwehrschlacht im ost- preussischen Grenzgebiet errangen unsere j schössen über Heiland nnd der Deutschen Verbände gegen den Ansturm von 35 sowjetischen S< > ützendivisionen und zahlreichen Panzerbrigaden erneut einen Abweftr-erfolg. In der Doppelschlacht nnrd'ich Warschau und im o«tpr'n«s>schf>n Grenzgebiet wurden gestern 201 feind'iche Panzer vernichtet. Damit hat sich die Zahl der in diesen beiden Grosskampfräumen innerhalb von 5 Tagen abgeschossenen Panzerkampfwagen auf 001 erb ht. Im Westen entwickelten sich In dem bei Maaseyck nach Westen vorspringenden Ceeht 11 feindliche Bomber ab. Gross-l>ndon liegt weiter unter unserem Fernbc-ehnss. Im Küstengebiet nm England nnd ans dem nach Frankreich laufenden anglo-nmeriknnlschen Nachschubverkehr versenkten nnser^ Unterseeboote trotz ««rhwlerig-vter Angrlff^bcUnminnrn 9 Schiffe mit zusammen 54.000 RRT. darunter einen grossen Tanker. Ausserdem wnrden zwei Sl-chenm-^f^^^^uge versenkt und drei weitere (jorpediert. Norveški list o prcblzmsi „esvobeditve44 Oslo, 18. jan. Norvežki list »Mcrgen Posten« posveča >-pra.::anju tako imenovane »osvobotiht-vc« po zaveznikih uvodn k v katerem izva a glede na s-ku"nje v Italiji Franciji. Belgiji in Grčiji posledice za Ncrve ko L&t opozarja na teroristične ukrepe v deželah, ki so zasedene po anglo-amcri'kih četah Anclo-Američani so prnCBi v te dežele namesto mru in wobode le iakoto in bedo Če se nekateri tolažijo, da jc to samo prehodno, jim je treba odgovoriti, »zafcaj prehod«, ali prehod v mir in sv t bodo? w den boljševiški poskus prodora proti se- ^ . i ... . , . . veru prj tem so uničile po Se nepopolnih Gotovo ne. kajti vo.na bo potem * tr*, k^ i poročmh 96 0kl0pniK0V mP76 topov s tem so zavarovale odmik nemških čet severno 5.10 Vi hitke v velikem Visle Nemške Čete so opustile Varšavo, čenstohovo, TomaSov In Clechanow — Naraščajoča bojna aktivnost v srednji Itai'ji kor je b la doslej B >lj.: pa se je zir anj-šaa britanska lad jska t.n iža za v č kot 50°/». V Londonu spremna jo ta razv J z razumljivim nemirom zasti, ker zvršu-jejo Zedinjene države načrtne p iprave za razširjenje izvoza na vseh svetovnih trgih. Aretac ja zastsjm'kov poljskega oiban v Londccai Bern, 18. jan. »United Press« poroča: Lublinske oblasti so aretirale več vodij poljskega podtalnega pokreta, ki zastopajo poljsko begunsko vlado, med njimi štabnega šefa poljske domovinske armade. V kratkem jih bodo javno sodili, čes, da so pripravljali državljansko vojno iz izvrševali sabotažo. nemškega zbora, ki so se že večkrat odlikovale v boju za vzhodnoprusko domovino. Z izredno velikimi izgubami je dosegel sovražnik v prvem navalu nekaj krajevnih vdorov, nemške čete pa so ga s protinapadi vrgle skoraj povsod nazaj. Malenkostno pridobljeno ozemlje je moral plačati z izgubo 166 oklopnikov. 12 nadaljnjih oklopnikov so uničile nemSke čete Južno od omenjene ceste. Razen tega so še nemški bojni letalci uničili številne oklepnike. Prav tako so Imeli boljševiki tudi zelo velike krvne izgube. Po izjavah ujetnikov so Izgubili nekateri boljševiški oddelki v dosedanjih bojih zopet do 50, nekateri celo do 70 odstotkov svojih sil. Na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju zopet izvojevani učinkoviti obrambni uspeh tudi ne bo ostal brez učinkov na bitke na poljskem področju. čeprav je tež šče bojev na vzhodnem bojišču v Južni Poljski, tvorijo vendar vsi boji med Blatnim jezerom in Memelom zaključno enoto. Na skrajnem južnem krilu je ostal položaj med Dravo ln lokom Dunava v poslednjih dneh skoraj nespretne- Težke posladke nmmnskega Izdajstva Deportiran je rarounsk-h otrrk v Sovjetsko zveao — Prisilna oddaja premoženja Dunaj, 17. jan. Boljševiki so pričeli sedaj . prej pozdraviti navadnega sovjetskega vo-tudi z Balkana prav tako kakor iz vseh «ovi^tski voi^k samo odzdrav: ostalih dežel deportirati otroke. Po poročilih iz Moskve je prispel na primer prvi transport otrok lz Rumunije v pričetku januarja v Stalino v Doneški kotlini. To so bili predvsem otroci bivših sovjetskih državljanov, ki so prispeli 1941 deloma kot begunci, deloma kot evakuirane! v Rumu-nijo. Sovjetske oblasti so večino teh ljudi poslale na prisilno delo v Sovjetsko zvezo, v kolikor jih niso kot dezerterje takoj ustrelili. Mnogo vojaških obveznikov postavljajo pred vojaška sodišča in dodelijo po večini kazenskim bataljonom. Otroke, razen dojenčkov, ločijo od njihovih staršev ln Jih pošljejo v Sovjetsko zvezo, kjer jih dodelijo deloma vzgojnim domovom deloma tovarnam. Doslej so odpeljali iz Rumunije v Sovjetsko zvezo približno tisoč otrok. Dunaj, 17. jan. Kakor poročajo z tukajšnjih na rodno- rum unsk'i h krog v, je izdal-1 vrhovno poveijništvo sovjetske vojske v Rismun ji ukaz, da morajo pripadniki n»-imrske vojsfke brez razlike čina naprej pozdravljati pripadnike sovjetske vojsk* To pomeni, da mera nimimakt častnik aar jaka in da sovjetski vojak samo odzdrav če sreča rumunskega častnika a i vojak« ( Ta ukaz, ki je zbudil vel ko nevoljo v vr- j siah rumunske vojske, je dovedel te do • številnih spor-v med pripadniki obeh vojsx • Bern, 17. jan. V okviru sovjetskih r.A. črtov za izropanje Evrope ter uničenje živ-ljenjskih možnosti njenih narodov je morala sedaj tudi rumunska komisija za izpolnitev težkih pogojev premirja objaviti da, morajo prebivale* J- Besaraoje in severne Bukovtne, ki zbežali nazaj v Ri»-mu i„o, prijav ti vse p.-emoženje in ga i zrn čiti na določenih mestih, da ga bodo v so glasju s točko 12 dogovora o premirju od. psljali v Sovjetsko svežo Ti be«nincl, ki so lahko vzeli seboj samo najpotrebnejša ah pa so prišli brez sredstev v Rumumjo, morajo sedaj oddati na boljšev ško zahtevo še to malo, kar jim je os ta o in sicer pod pretvezo, da Je ukradena sovjetska Imovina. Ta poziv, ki ga je naslovil rumunsJi' radio na vse časopaje. Je aotno predigra obu božanja in zasužnjen.Ja narodov, ki ga imajo T načrtu jhdjt ' Na severnem alzažkem področju so lzvo-I jevali nemški oklopniški grenadirji nadaij-; nje uspehe. Pri Hattenu so Nemci s proti-j napadom vrgli z njihovih postojank ameriške sile, ki so se utrdile v bunkerjih Ma-ginotove črte. Američani so pri tem izgu-1 bili več sto padlih. Tudi ob južnem robu vdornega področja pri Biischu so dosegle j nemške čete s protinapadom svoj cilj. Tu so obkolile naprej potisnjeno sovražnikovo skupino, ki se zaman skuša prebiti skozi j obroč. Na nekaterih drugih točkah zapadnega bojišča, tako pri Remichu, pri Saariauter-nu. na nemških predmoEtjih ob Renu, severno od Strasbourga in na belgijsko-luksemburškem obmejnem ozemlju je izvedel nasprotnik Krajevne napade, da bi razbremenil svoje v Ardenih in severni Alzaciji težko se boreče oddelke. Amsterdam, 18. jan. Kakor javljajo lz Pa-ria-a, je prevzel general Brandley ponovno poveljstvo nad 1. in 9. ameriško armado, ki Jima je na bojiščnem loku v Ardenih začasno poveljeval Montgornery. Berlinski tisk o sovjetski spfošžii oSeazIvl Berlin, 18. jan. Berlinski listi se tudi da* ne.i obširno bavijo s sovjetskim napadom. Soglasno poudarjajo listi resnost položaja. »Deutsche allgemeine Zeitung« piše ped naslovom >Vsespiožni sovjetski napad«, da ni nobenega dvorna, da gre tokrat sovjetski vojski za vse. »Vse vzhodno bojišče je v gibanju in cilj je izreklo boljševiško vodstvo: uničiti nemško vojsko r.a vzhodu in si odpreti pot v Nemčijo, vsekakor najprej v šlezijo in s tem pot do obvladanja Evrope.« Mesece je kupičil Stalin s svojim generalom Konjevom ljudi in orožje, da bi lahko predvsem iužno od Varšave napadel z izredno nadmočjo. Resnost ogroženja je vsem jasno pred očmi. »Spričo takšnega navala ljudi in gradiva ni bilo kljub vsej vztrajnosti in hrabrosti mogoče računati s tem, da bi bil ustavljen sovražnik na dosedanji glavni bojni črti ali na dosedanjih postojankah. Sovražnikove oklopniške osti so prodrle do področja severnozapadno cd Krakova, na področje čenstohove in severnozapadno od Varšave,« nadaljuje list, toda druga bitka, bitka pehote, divja med močnimi nemškimi bojnimi skupinami in množico sledečih boljševiških oddelkov. Bojni pogoji za te divizije, ki deloma vzdržijo. deloma se prebijejo nazaj, so zelo težavni, vendar je imelo vodstvo vsled zagrizene obrambe čas. da je lahko pričeio Izvajati protiukrepe, dovcdlo krajevne operativne rezerve ter končno prestreglo naval na bojni črti. Severno od Varšave se že odraža takšen razvoj. »Za nas Nemce so ozemeljske izgube sicer zelo boleče, toda celo, če bi bile potrebne nadaljnje odločitve za novo bojišče, ni ta opustitev ozemlja razlog, ki bi odločal o bitki. Odločilno je obdržanje nemška sile. kl je dovolj močna, da lahko služi kot jez proti boljševiški poplavi.« piše »Deutsche allgemeine Zeitung« zaključno. Letalski napad na Paderborn Berlin, 18. jan. O terorist čnem napadu ameriških bom oni kov na škofijsko mesto Paderborn smo izvedeli sledeče podrobnosti: Vkljub popolnoma strnjeno ležečim oblakom Je vrgel sovražnik svoje bombe brez Izbire cilja na mestno središče. Med težko poškodovanim' kulturnimi in Javnim stavbami je tudi paderboraaka rt^'n'ca >JUTRO« St 14 t Petek, 19. L 1945 Misčenistvo Varšave Nemško vojno poročilo javlja, da m v sredo 17. t. m. v okviru vojaških operacij lieniške čete v obrambni bitki med Vis o in Narevom izpraznile varšavske razvaline. Ves »zavezniški« svet je pozuravil to dejstvo z udarjanjem na veliki zvon, Stalin je naslovil maršalu žukovu, ki je vcdil varšavske operacije, poseb-o dnevno povelje, v katerem ugotavlja, da je bilo končno zavzeto glavno mesto »zavezniške« Poljske. V MosKvi sann so tudi topoi, kakor vedno na vsa usta poveličevali doseženo »zmago«. Človek spričo tega neumestnega Krika ne more m r.o miino tragedije že tolikokrat izdane, mučeniške Varšave, ki doz, • Ija z vkorakanjem rdeče armade svoj naj-tragičnejšj vrhunec. Predvčerajšnjim izdana, včeraj prepuščena sama sebi, danes pa odpravljena s par pomilovalnimi besedami priznanja mučo jištva, stepa Varšava proii pasleunj- postaji svojega križevega pota, ki je v svojem bistvu križeva pot izdanega poljskega naroda. V usodi Varšave je zapo_ paden ves takozvani poljski probiem, pro_ blem »zavezniškega« odnosa nied Sovjetsko zvezo in Anglijo. Vsem je Se v živem spominu tragični potek in kanec varšavskega upora. D..e 1. avgusta preteklega leta so zavezn,šk; hujskači pognali ped najrazličnejšimi pretvezami in obljubami v upor poljske narodne bitrce, ki so pod vodstvom generala Bdra-KomorovvSkega bili nato eno najobupnej-ših upornih borb v tej vojfoi, sramotno zapuščeni oa vseh, k so j;h v upor pognali. Več kot dva meseca je eter odmeval cd stalnin prošenj in poz-vov za pomoč, več kot dva meseca se je Varšava v temeljih tresla pod uničujočim ognjeni srdite c --Je. Sovjetske čete so takrat stale v nepo -ini bližini Varšave, a niso podvzele niti i.aj-manjše vojašKe akcije, c'a bi prišle zapeljanemu mestu in borcem na pomoč. Še več: celo svojim »zaveznikom« Angležem in Američanom so prepovedali, da bi s sovjetskih letaskih baz nudili Poljakom v Varšavi pomoč. Moskva je le opazovala smrtee krče Varšave im v njej se borečih mož. Bili so pač pr.staši poljsfce londonske emigrantske vlade, ne pa somišljeniki lubiin-skega sov je ta. Po štiri in šestdesetih dnen ogorčenih borb je general Bör-Komorow-ski odložil orožje in odšel s svojimi borci v časuro nemško ujetništvo. Varšavsko mpoi'..iško gibanje, dobro organizirano vojaško in politično jedro londonske emigrantske vlade, ki je bilo boleč trn v oeti sovjetskih interesov, je buo uničeno. London je dobil zaušnico, »zavezništvo« je bilo postavljeno pred novo izvršeno dejstvo, pot za nadaljine nečedne špekulacije pripravljena •.. Moskva, je ojačila pritisk na London ta ca poljsko emigrantsko vlado. Greben Lublinstkemu sovjetu je rasel iz dneva v dan. Postavljena je bila zahteva po sporazumu, ki pa bi bil sedaj — po končani varšavski tragediji — za londonsko emigrantsko vlado mnogo neugoidaiejšl. M ko_ lajczyk je potoval v Moskvo, se vrnil jn odstopil. Nova vlada Arciszevskega Lon-d<>. .u ni bila povšeči; zato je izvajala nanjo ojačen pritisk za sporazum. Sporazuma rt bilo, lubdiinsk, sc-vjet se je preimenoval v »demokratsko polisko vlado« m stavljad vedno večje zahteve, ki jih je Moskva vztrajno podpirala in jim dala dokončnega povdarka tudi z vojaško akcijo proti Varšavi. Poljski problem je prišel v novo obdobje ... Dosedanji razvoj vojne same je prinesel dva r.ova činiteija: žilav odpor Nemč je, Ki še v&uno traja, oz. je politično g.edano, celo v porastu, ter vse dosleune_,še odkrivanje pravih poli t. enih kart obeh zaveznic ki sta se poleg tega zai-adi taktičnih nemških um kov z avločeaih področij naenkrat znašli pred nehvaiež .o naiogo, da še tekom vojne, ne pa .po porazu Nemčije, kot je bilo to zamišljeno, rešujeta tudi vprašanja političnega octacsa na teh področjih, na katerih pa se skor.o njihovi interesi dosledno , m neponürljivo kr žajo. Med ta sTX>r..a pod. ročja spadajo že nekaj časa Poljska, v zadnjem času pa tudi Grčija in bivša. Jugoslavija. Težave postajajo vedno večje; še povečuje pa jih napadalni revolucionarni imperializem SSSR, na katerega Anglija m bi. a pripravlje. a m je zato vedno znova prisiljena do vse večjih koncesij svoji vzhodni zaveznici. Tako se iz dneva v dan natezajo odnost v »zavezniškem« taboru, ki dobiva zaradi nasprotujočih si osnovnih političnih interesov vedno večje razpoke. ZaraiU te£~a pomeni padec Varšave, ki za Nemčijo ne pomeni nikake b stvene vojaške izeube, ampak celo politični plus, ker je s oadcein poljske prestolnice vržena med oba zaveznika nova kost spora, ki bi bržkone spremenila njune medsebojne odnose. Mučenišika Varšava, ki je doslej plačevala račun »zavezniškega« nesoglasja ie kot mesto, postane jutri lahko sinbol mu-čeništva vsega poljskega naroda, če bo Angl ja požrla svojo Poljski ob začetku te vojne da/.o besedo in jo prepustila na mii-k«st in nemilost Moskvi. Neprijetna vprašanja Edenu . Naročeni izrazi hvaležnosti — Britanski pritisk Plastirasa H'ida 2Ima ssa Plreatelskem Lizbona, 18. jan Nenavaden mraz, ki vlada na Portugalskem od prlčctka leta. je zahteval nove žrtve. Kakor piše »Dario de Notizias« je zmrznilo včeraj 7 oeeb. med njimi nekaj podeželskih delavcev, ki so jih našli zmrznjene v njihov.h samotnih kočah. Istočasno so se zaradi mrzle zime pojavila tudü v obljudenih krajih velika krdela volkov. V gorskih prede'ih dežele so pri£.li volkovi v zasnežene vasi in povzročili mnogo ''kode, predvsem med ovcami in osli. V Lizboni še vedno smeži. Madrid, 18. jan Mrzel val. ki je pred štirinajstimi dnevi prišel nad Španijo, še vedno traja. V Madridu so :zmerili na nižjo temperaturo v poslednjih 40 !etih. Bilo je namreč 101 stopenj pod ničlo Najvišja temperatura je bila v teh dneh 4 stopnje pod ničlo. V Avili. 100 km severnozapadno od Madrida, so imeli 23 stopenj pod n'člo V gorah so našli več lj.idi zmrznjenih Asturski gorski prelaz Pa ares je še vedno zaprt za vsak premet. Sneg je pokopal deloma pod seboj tudi telegrafske drogove. V Oviedu že jkoraj neprestano sneži od 24. decembra. Varčufte z elektrik®! Žerjava, 18 jan. Grško vprašanj« je tudi v sredo razburilo duhove v angleški sipodnji zbornici. Tokrat je bil cilj kritikov zunanji minister Eden, ki se tudi s tem, da je ponovno opozoril svoje kritike na grško debato v četrtek, ni mogei izogniti njihovim nadležnim vprašanjem. Spodnja zbornica se je zanimala zlasti za izraze zahvale, katere si je naročil Churchill v Atenah, da bi so ojačii svoj položaj v parlamentu. Konservativna zastopnica Miso okrog zavezniških vojakov, d!a bi dobUi od njih košček kruha. Otroška umrljivost je izredno narasla. V avgustu je umrlo izmed 1000 bolnih otrok v Rimu 438. Ital janski zdravnik dr. Granata je izjavil, MUm, 17. jan. Iz poročila preiskovalnega odbora zavejniške nadzorne komisije v R'mu je razvidno, kako brutalno izmozgava'o Anglo-Američani zasedene dele Italije. Poročilo pravi, da so izvozili iz Ita'ije od prčetka zasedbe ▼ Anglijo in Ameriko za več kakor milijardo lir italijanskega blaga. Londonski in newvoriki firumčni krogi kupujejo namreč s povrem brez-vredrvm denar em b'a?o ne glede na naraščajoče obuibožanje prebivalstva in hudo lakoto, ki vlada danes v vsej zasedeni Italiji. Milan, 17. :an Med poslednjim hudim terorističnim napadom na Verono je postalo večje število zgodovinsko in umetniško pomembn:h edinstvenih cerkva in kulturnih spomenikov žrtev zločinske sovražnikove uničevalne volje. Agencija Štefani objavlja dolg seznam uničenih ita'ijansfc'h kulturnih spomenikov. Popolnoma uničena je bila med drugimi kapela San Brnnone z znamenitimi fr&ikami iz srednjega \eka, glavna kniižnrca. zc-odoviivska kapela Ci-polla z umehvskimi freskrmi ter znamenita palača del Diamanti. Hudo poškodovana je bila cerkev Santa Aposto'i, rimski križ katedrale. palaSa Bor t'mi. {5>'^tovno znamenita gotska zgradba iz 15. stoletja, ter. palača akademije. ki je bila prav tako zgrajena v 15. stoletju Deloma jc bil poškodovan tudi znameniti Caste' c?d Seal i ter cerkev Santa Maria delia Scala iz leta 1324. Iz tega je razvidno, izjavlja a^enc;ja Štefani, na kak zločinrki in barbarski način napadajo Anglo-Američani skoraj izključno civilne cilje ter pri tem uničujejo umetnine, ki so bile za vse človeštvo največjega pomena. Peter se mer a ukloniti Boji za Filipine ženeva, 18. jan. Iz poročila diplomatskega dopisnika lista »Daily Worker« je razvidno, da se trudi britanska vlada, da bi vplivala na kralja Petra, da bi postal po-pustljivejši. Britanska vlada je prej podpirala kralja, kakor znano, danes pa ji je postal neprijeten. Razen tega se trudijo v Londonu, da bi odstranili od njega vse osebnosti, čijih mnenje upošteva kralj Peter. Nadalje pravi poročilo, da so označile britanske oblasti dva njegova svetovalca, majorja Kneževiča in generala Mlrkoviča, kot nezaželena, ker vplivata na njega, da se zadržuje odklonilno. Bern, 18. jan. Tri tedne se je kralj Peter upiral sprejeti min. predsednika šubašiča, kar dokazuje, da obstojajo v jugoslovanskih begunskih krogih v Londonu spričo spQrazuma s Titom globoka nasprotstva. Kakor se je moglo pričakovati, so uporabili v Londonu vsa sredstva, da bi uklonili kralja Petra. Po Edenovih ponedeljskih razgovorih s kraljem Petrom je sedaj kralj sprejel šubašiča in tako napravil prvi korak v svojem popuščanju. Sprejemu so prisostvovali tudi Titovi zastopniki v šu-bašičevl vladi. Komunistični »Daily Wor-ker« kritizira v' svojem Članku nekatere kraljeve svetovalce, katerih prisotnost je britanskim oblastvom nezaželena. Te osebe so s svojim vplivom baje odgovorne za zaostritev kraljevega stališča. Stockholm, 18. jan. Izgleda, da se šuba-šičeva begunska vlada pripravlja za nastop proti kralju Petru, kateremu se ima zahvaliti za svoje imenovanje. Ker je odklonil kralj Peter dogovor, med Titom in šubašičem, je izdala sedaj šubašičeva vlada izjavo, v kateri sicer ne nastopa neposredno proti kraljevi odločitvi, vendar izraža previdno soglasje s sporazumom Tito-šubašič ter poudarja soglasnost begunske vlade. Komunike, ki ga razširja Reuter, ima tole besedilo: »Potem, ko je kralj Peter sprejel v torek vsakega člana vlade zase, se je sestala vlada v sredo zjutraj k seji. Ugotovila je, da so njeni člani soglasno istega mnenja glede razvoja položaja. Kraljeva vlada je prepričana, da bo vprašanje sporazuma šubašič-Tito rešeno v popolno zadovoljstvo vseh strank ter v interesu države in naroda.« Po vesti »Aften Tidningena« je napravil kralj Peter posre- dovalni predlog, po katerem naj bi zakonodajna oblast ne prešla na tako zvani osvobodilni odbor, temveč na vlado Tito-šubašič. Tako zvani kompromisni predlog pa zaenkrat še ni potrjen. V resnici sliči bolj Petrovi kapitulaciji kakor pa kakemu kompromisu. Stockholm, 18. jan. H komunikeju jugoslovanske begunske vlade pripominja Reu-terjev komentator Rendal Neale, da je kralj Peter že zmanjšal svoje ugovore. Rendal Neale ugotavlja, »da so kralju pojasnili, da bi Tito prav gotovo zavrnil vsak predlog glede odprave namestništva ali pa odtegnitve zakonodajnih pooblastil narodnemu osvobodilnemu svetu«. Zvar'mtva sovjetskega vefaštva 2ia Mailžarskeia Brat,stava, 18. jan. Iz madžarskih okrožij, ki so začasno p.e - a pm: Nekaj ur po izpraznitvi kraja je v rla v bolnišnico oborožena fcoijš viška tolpi. V poslopju je b'l]o eOoanjencsv in 8 rrad-žaiskih bolničark, ki so p.os'o.oljno ostale pri njih. Tolovajski vodja, sovje sk častnik, je naroči! svojim b r čero, rvaj bal čarke zvežejo. Nato so jih odvod1- , kma u pa »o sižali ranjenci obupne klice na pomoč. Po krajšem p esleilcu so padi stre• Ko so morali bojševiki bol n ig >jCo izprazniti, sta se zavlekla dva ranjenca d-» težnje <-ob?. Tu s^a naš'a b'ln č ;rk° v velik h mlakah krvi in popolnoma s>6če-e. Vsi znaki so pričali, da f> jih bo j$e iki zverinski z'ostavili. Neka'ere br iške sestr so imeje pa'e« 6tiela v tilnik še vbodijaje po vsem toifesu. Va^č^te z elektriko! Tokio, 18. jaav V obeh dveh poslednjih dneh boja za Piüplne je poizkušal sovražni z uporabo izreoaao velikih letalsk h sil preprečiti Japoncem dovoz na operacijsko področje. Takoj po pričetem izkrcanju v zalivu Lingaven 9 jaauai ja je odplula večina tamkaj uporabljenih noailkletal — ▼ tukajšnj:h vojoökih kr: g b računajo, da ie bilo tam 15 do 16 nosi.k letal — pro > J užr.o-ki tajskemu morju. Po že javljenih letalskih napadih letal z nosilk letal na Formozo 9. in 15. januarja ter proti francoski Indokini, Hongkrngu, Kantonu in Hananu se je pojavilo 16. januarja zopet nad 100 letal tipa »Grumana« nad Honsr-kongam. V enaki moči so priletela letala tudi popoldne istega dne. Japonska obramba je sestrelia 24 letaj. Dne 16. januarja je napadlo 80 sovražnikovih letal tudi Kanton, medtem ko je manjše število priletelo nad otok Hainan. Pri teh nana«ciih so sodelovali tudi veliki bombniki. Približno 80 velebombnikov tipa »B 29« je prišlo iz Kitajšioe 17. januarja nad Formozo, medtem ko. je 10 bombnikov tipa »B 24« napadlo Davao. Kakor ugotavljajo v tukajšnjih voi?6kih krogih, je boj za filipinski glavn: otok Lu-zom največjega pomena, ker bi v prmeru, če bi Američani zavzeb ta otok, ;ahko upo.. rabili širne ravnine za zgraditev letal v ter z enim udarcem uničili ravnotežje med japonskimi in sovražnikovimi letalskimi lami. Trenutno lahko ima sovražnik na letališčih na Leyti, Mindoru jn Samariu skupno pr .bi žno 800 letal. Ce bi obvladali Američani ravnine na Luzmu ali posed<-v-va'i lulto Manilo, bi lahko premestili svojih 2.G00 letal, ki jih imajo na različnih opo- riščih na južmozapadmem Pacifiku, na TM*, 23031, s čimer ne bi bili samo olajšani napadi na Formozo, marveč tudi proti Jaipuislri sami. JapzsssM protinapad ca Luzonu , Tokio, 18. jan. Japonske elitne čete bo presie 17. januarja zvečer v protinapad proti sovražnikovim postojankam pri San Fa-biaura na otoku Luzonu. Napadalci so prodrli globoko v sovražne postojanke. Red in mi? v Manili Tokio, 17. jan. Kakor javlja list »Mašnichi« iz Manile, izkrcanje na otoku Luzonu ni bistveno vplivalo na živjenje v glavnem filipinskem mestu Invazijske operacij« smatrajo za »dolgo pričakovane« ji označujejo kot omembe vredno, da vladata povsod red in mir Kljub sovražnikovim bombniškim napadom delajo vsa za vojno važna podjetja s polno paro. Tokio, 17. jan. Poročila, ki so prispela v sredo lz glavnega filipinskega otoka v Tokio, javljajo, da 1e Američanom v noči med 12. in 13. januarja uspelo izkrcati na Lingajenskem področju močnejše oklopniške sile. JatssssslTC Betalstvo v borbi prsti sovsfažssikovj oskrbi Tokio, 18. jan. Južno od Luzona so japofi-EKa. letala 16. januarja zjutraj močno napadla sovražnikove spremljave, ki so plule v zaščiti križark ln rušilcev v vodovjih otoka Sv. Emilia. Letala so zadala sovražniku pomembno škodo, točne izgube pa še niso znane ln potrjeno. Izguhe angleške trgovinske mornarice Ravnatelj oddelka za reševanje ladij angleške mornarice Poiiand je nedavno v nekem govoru v Loci_onu jzjavil, da je Anglija v prvih štirih voj. ih letih od septembra 1939. do septembra 1943. izgubila dve tretjini ladijske tonože, k. jo je ime.a v začetku vojne. Polland je med drugim navedel, da je znašala tonaža angleške trgovinske mornarice ob izbruhu vojne 17-5 milijona brutoregistrskih ton, v štirih letih do konca 1943. pa je bilo od tega potopljenih 11.5 milijona brutoreg strskih ton, to sta torej dve tretjini. V istem času je Anglija sicer gradila nove ladje, da nadomesti izgubljeno tonažo, vendar ao angleške ladjedelnice v teh štirih letih zgraaiie le za 4.75 milijona brutoreg strsk h ton novih ladij. Gradnja novih trgov i.-sikih ladij pa je iz raznih razlogov, kakor to pomanjkanje gradiva, ladjedelniških delavcev itd v zadnjih letih nazadovala ln še danes ni iradamesčena niti polovica izgubljen* to-naže. Z razvojem ln razširjanjem zapadnega bojišča v Evropi se je občutno povečala potreba po ladijski tonaži za oskrbo tega bojišča. Istočasno pa zahteva bojišče na Pacifiku zaradi ogromne oddaljenosti še mnogo več ladij. Kakor poroča lomonsk: korespoedent lista »Dagens Nyheter* je sedaj polovica vse zavez. _ške tonaže zapo_ stene v Pacifiku ali na peti tja. Za invazij. sko akcijo na Filipinih potrebuje jO nič manj kakor 800 iadij. To bolj ilustr ra zavezniške težave kakor vsi račun^ Zaposlitev ladijske tonaže v Pacifiku že ogroža oskrbo zapaanega evropskega bojišča. Predvsem zavezniki nimajo iadij, da bi zasedene dežaie oskrbele z najpotrebnejšimi živ-li in potrošaimi predmeti. Pomanjlianje ladijske tonaže bo verjetno prisililo zaveznike, da bodo morad spremeniti svoje strateške načrte. Seveda pa je taka sprememba mogoča le po dogovoru med zavezniki. Zato bo na bl.žnji konferenci zaveznikov vprašanje ladijske tonaže eno i.ajvažnejš h vprašanj. Politični krogi v Angliji izražajo ostro kritiko giede ameriškega protežiranja pa-cif.škega bojišča na škodo angleških interesov v Evropi. Zato z veliko napetostjo zasledujejo pogajanja, k: jih ima ang'cfki državni mm,ster Law že nekaj tednov v Washingtonu v zvezi z ved..o oočutnejšizn pomanjkanjem ladijske tonaže. Veliko razočaranje so v tej vojni deži-veli tudi Grk;, ki so svojo vedko trgovin-' sko mornarico že v začetku vojne daj na razpolago Angležem. Z* predvojno Grč s> je bi-a tigovinska mornarica ž.vljenjaknga pome a, saj je s svojimi dohodki omi."0'.> FLnška tragedija Stockholm, 18. jan. Ka.oroeevaska s tuba, je Tu, č ja dovodi a neomejen prevoz skozi Dardanc.e vs^m zavezniškim trgo\sl:ian ladjam. Naraščanje boljševizma v AaiglifS Stockholm, 18. jan. Naraščanje komunizma v Angliji med sedadjo vojno pojasnjujejo poročila o razširitvi komunističnega glavnega glasia »Daily Workerja«, ki proslavlja te dni 15 letnico svojega obstoja. »Daily Worker« izhaja sedaj v nakladi dobrih 100.000 Izvodov. Izdajatelji trdijo, da preprečuje zgolj pomanjkanj« papirja nadaljnjo razširitev naklade. Pri jubilejni proslavi, ki se je vršila v obliki uradnega zborovanja, je bil navzoč tudi canterburyjski stoini profit, kl je že več let znan zaradi odkritega občudovanja boljševizma. Moz uživa v Angliji dvomljivo slavo, čila kritje znatnega dela pasivnosti grška trgovinske bilance. Grčija j« imela pred vojno prav znatno tonažo trgovinskih iadij, in sicer v vičanj 1,78 milijona brutoregistrskih ton. Grška paroplovne družbe pa ao bile tako nespametne in Lahkomiselne, da so to vel..ko mornarico dale v službo Veliki Britaniji, kar je imelo za posiedico, dn je Grčija v teku sedanje vojne izgufcula pet šestin svoje ladijske tonaže. Združenj« gr-škh ladjodeniškm družb, ki ima začasno svoj seoež v New Yorku, je te dm objavüo, da je od prvotnega števila 550 grškin tovornih potniških ladij ostalo ie se 95, vse druge so pevtopijene. Preko 2000 gršKih nwmarjev je v zavez, iiškj. službi izguDiio življenje. Najtežjo izgubo je doživela Grčija v pogledu potnških ladij, ki »o jih Anjleži uporabljali predvsem za prevoza čet. Pred vojno je imela Grčija 95 takih lauij, od katerih so ostale ie še 4. Grška mornarica je postala žrtev angioamcr.ških vojnih interesov. Anglija je sicer obljubila, ca bo vse te izgube nadomestila, Uda doslej so grške paroplovne dražbe dobile nadomestek ie za šest izgubijo, ih iadij, čeprav je bilo vsega izgubljenih 455 iadij. ^afife cimm loia M^ V nizu velikih dogodkov, ki jih preživljamo od dne do dne, prehaja gotovo veLk del naših čitateljev preko kratkih poročil o poteku razprave proti atentatorju lorda Moyna v Kairu in vendar je. prav primer lorda Moyna posebno nazoren dokaz, kako brezvestni so 2idje v borbi proti ljudem, ki jih ovirajo pri izvajanju njihovih židovskih načrtov. Lord Moyne je bil, kakor je znana, umorjen po naročilu tajne židovske teroristične organizacije »Stern«. In kaki vzroki so privedli vodstvo organizacije »Stem« do sklepa, da je naročila dvema svojima članoma umor tako odličnega angleškega državnika in visokega funkcijonarja na Bližnjem vzhodu, kakor je bil pokojni lord Moyne? Lord Moyne je bil šef angleške preskrbovalne centrale v Kairu, ki ima na!-^o urejati gospodarsko življenje na velikem prostoru med Nilom in Evfratom. Svoje mesto je nastopil L 1943. Takoj, od počelka je navezal dobre odnose 3 predstavniki arabskih oržav in jih uveril, da je temelj za vsako državno zedinjenje Arabcev na prostoru med Nilom in Evfratom gospodarsko sod.;;q vanje in skupna gospodarska politika. Ob koncu pretekle zime mu je uspeio sklicati vsearabdki gospodarski kongres v Kairu, Kjer so predstavniki arabskih držav sprejeli njegov gospodarski program. Po kongresu je izvedel decentralizacijo preskrbovalne centrale in organiziral izmenjavo blaga med arabskimi državami. S tem je v živo zadel židovske Kapitaliste., ki so hoteli zase monopelizirati vso trgovino z arabskimi dižavaml v škodo aiabskm proizvodnikov, plačujoč jim sramotno nizke cene za prodane proizvode, in so jih potem za sto in še večodstotne dobičke prodajali angloameriški vojski na Bližnjem Vzhodu, židje so ga hoteli zrušm za vsako ceno. Spletkarili so proti njemu z vsemi sredstvi v Londonu in Washingtons Pridružili so se jim tudi palestinski 2idje, ker je Moyne ustavil vsa naročila pri židovski palestinski industriji, ki je proizvajala stoodstotno dražje kakor ostale industrije po svetu. V vrsto njegovih zakletih sovražn kov so vstopili tudi židovski veleposestniki egiptskih bombažnih plantaž, ker je odredil zmanjšanje površine z bombažem obdelanih polj in predpisal, da morajo sejati namestu bombaža žito, ki ga zadnja. leta tako prmanjkuje v Egiptu, da strada na stotisoče Eg pčanov. Najbolj pa se je zameril vesoljnemu židovstvu, ko je odKionu načrt ameriškega Žida Milka za umetno namakanje južne Palest ne, kjer bi se potem lahko naselilo 4 milijone Zidov. Ker ga niso mogli odstraniti s spletkami ln pritožbami, so vplivni židovski voditelji posegli po terorju in najeli židovsko terorl-stčno organizacijo »Stern«, ki je poslala v Kairo svoja člana Kohna in Schwarza, da sta ustrelila lorda Moyna. • Mcrüca lorda Moyna ebsojena na sesrt Stockholm. 18. jan. Angleška poročevalska služba javlja ,z Kaira, da so tamkaj v četrtek dopoldne obsodili na smrt oba židovska morilca lorda Mcyna. Spcminfaimo se brezdomcev, dani;ma za ZMo pomoč! »JUTRO« št 14 29. L 2945 Kgonifcg * Preosnovano italijansko ministrstvo. Z Eoicejevim dekretom je bilo osnovano na- masto ae.ovnega komsariata delovno ministrstvo v durZavoim komisariatom za cene, podrejenim ministrstvu. Novo ministrstvo bo prevze.o naloge, ki jih je doslej izvrševalo korporacij^ko ministrstvo. Novi državni kc-misaiiat za cene bo pievzti naloge dosedanjega komisarja cen. Dose-d uije ministrstvo za korporacije so vključili v ministrstvo za industrijsko poizvod-njo, dosedanje dežeilno ministrstvo pa so spremenili v ministrstvo za dežakno gospodarsko proizvodnjo. * »Monarhija glavna ovira itaihnske obnove.« Rimski list »Voce Rep,blicana«, organ republikanske stranke, zantcva takojšnjo odstranitev monarhije, ker predstavlja trenotno glavno oviro italijanske obnove. Po njegovem mnenju je naložil kompromis sedan;e vlade z monarhijo vsej državni upravi in'zakonodaji nezn sne vezi, ki jih je vsekakor treba odstraniti. * Nemiri med delavstvom na Siciliji V nekem rudniku na Siciliji je prišlo po vesti iis:a »Regime Fascista« do težkih nemirov med delavstvom. Zavezniške čete SO' morale ojačiti policijo. V težjih spopadih je bi!« ranjenih 20 policajev. * Kako dolgo bo trajala vojna? V cari-gnajskom liotu »Akšam« objavlja turški urednik in poslanec Sadak članek o ver-jetn m trajanju te vojne. V niem piše med ostalim, da je razlagati dejstvo, da se borijo Nemci do poslednjega moža, samo tako, da e to ne dogaja pod pritiskom »nacistov«, marveč ker je zavzel boj značaj prave ljudske vojne. Dejansko je tako računanje pravilno za narod, ki hoče živeti še po vojni. * Zima na Portugalskem. Listi javljajo iz Lizbone o novem snegu in o novem mrzlem vaiu Iz mnogih krajev javljajo o snvtnih primerih. V posamezne kraje so vdrli volkovi ter so napravili med domačimi živalmi mnogo škode. * Rekvizicija žita za kitajsko /ojsko. Cangkinško kitajska vlada je odredila po vesti »United Prossa«, da morajo b gui zemljiški lastniki prisilno oddati svoje žito da bi z njim prehranili armado. Kak . ga poplačila veleposestniki ne bodo dobil'. OcLdajo te prisilne dajatve bodo izsilili z vso trdoto. . „„ * Aiebra tobačnih !?ix>v so zelo škodljiva, ker se pri kajenju prav iz njih razvija največ tera in lesnega plina, ki je zelo strupen. Ti dve sestavini sta najbolj škod. Ijivi v tobačnem dimu. Zato opozarjajo nemäki Usti zlasti s&dilce tobaka, naj prirejajo tobak ako, da bo popolnoma očiščen lesovja. * Tri žrtve päanine. Na planini Rax so na novega leta dan zmuznili: sestri Elfri-da in Liselrta Geue z Dunaja in 16 letni Ernst Pointer. Na poti proti planinskemu dornu jih je zajel snežni vihar. Vsi trije so omagali, zaspali in se niso več zbudili. Po petih dneh jih je našla reševalna patrola. 1 fo dopoldan od 8.—12. ure pridite po nakazila za moko v našo pisarno, kjer hkrati tudi plačate Prosimo Vas, da ridi a aro; a pridete v zgodnjh jutranjih urah. — Nabavljalna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov v Ljubljani. u— Naše ceste so že bolj prehodne, hodniki o« po večini, vsaj v središču mesta, očiščeni snega. Belo odejo, ki nam jo je nebo v začetku meseca nasulo dobrega pod me-tra. sicer bal j počasi odvažajo v strugo Ljubljanice kakor prejšnja Jeta, kar pa je povsem razumljivo. Mestno cestno nadzorstvo namreč nima na razpofjago toliko ftucfi kakor jdh Je imelo vCasfc. V stiski je pritegnilo med svoje staine delavce ie nekaj nameščencev električne cestne železnice in drugih del a voljnih ljudi. Ti so z nekaterih ufidc v središču mesta sneg že pospravili in ga zvoeäli v Ljubljanico, druge prometne žile pa pridejo v bližnjih dneh na vrsto. Sonce tudi že pomaga, da bomo snega prej rešeni Debela snežna plast se je povsod že precej sesedfa, na prisojnih krajih pa topli sončni žarki v opoldanskih urah po hodnikih in cestah talijo zledeneio nežno skorjo. Nakupovalnica Socialne pomoči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevni ceni. u— Poglejte, gospodinje, ali ste že kupile »Gospodinjski koledar« 1. 1945«, ker ga je samo še nekaj izvodov na zalogi. Dobi se v trgovini Knjigarne Tiskovne zadruge, Selenburgova 3. u— Za Sociaslno pomoč so darovali: neimenovani iz Ljubljane 1000 lir za K njoe in družina V. Gregorič iz Ljubljane namesto cvetja na grob pok. Tončeta Zorna. Vsem darovalcem iskrena zahvala. u— Namesto cvetja na grob blago-pokojne gospe Fani Adamič darujeta 300 lir Helena in Anton za društvo s'epih. Glavna poslovalnica Socialne pomoči za nakupovanje oblačil, obutve, perila, posteljnine itd. je v Gradišču št. 4, nasproti dramskega gledališča. u— Nesreče. V ljubljanski bolnišnici po zadnje dni vedno pogostejši paeien i, ki se jim je primerila nesreča na poledeneli cesti ali hodniku, da so si pri padcu zlomili roko ali nogo. Med drugimi so bili sprejeti na kirurški oddelek 12]etni sin delavca Jože Kos iz Ljubljane, ki si je pri padcu z'omäl 'levico. Hujša nezgoda se je p imo-ri'a 7 letni hčerki profesorja-Lučki Pilgra-movi, ki je na poledici spodrsnila, da je padla in si zlomila desno nogo. 2'letna dijakinja Vida Cernigojeva iz Ljubljane si je pri delu po nesreči poškodovala levo nofgo. S strehe je padel in dobil notranje poškodbe 171etnd krovec Ivan Ja-nežič iz Ljubljane. Iz Črne vasi pa so pripeljali v bolnišnico 4letno hčerko posestnika Marijo Anzelčevo, ki se je. z vrelim mlekom poparila po rekah. S Kraškega . Odlikovan je bil 21 letni Jakob Kuhar, kmečki sin iz Zaboršta pri Sv. Jakobu pri Dolu. Služi pri grenadirskem polku ter je prejel železni križec I. in H. stopnje. Skrb za obrtni naraščaj. Celovški okrajni obrtni urai je pozval vse vajence in vajenke, ki jim do konca tega leta poteče učna doba da opravijo pomočniške izpite. Ob tej priliki je opozoril mojstre in starše, da je priglaševanje k izpitom nujno potrebno, kajti samo, kdor ima izpit, lahko pozneje postane mojster. Pomoč, nlški Izpit pomeni uravnan je v poklic. Soglasje med vajenci, pomočniki in moj. stri je danes posebnega pomena, posebno še, ker delovna fronta s svojimi izobraževalnimi uradi nudi vsakemu obrtniku priliko, da se kolikor mogoče razvije v Svoji stroki Smrt zn^ega rejca. Pred kratkim je umrl na Dunaju po nesrečnem naključju 69 letni trgovec z živino in posestnik Franc Landschützer. Pokojnik je bil na Koroškem zelo znan, posebno za časa, ko je bil äe lastnik gradu Haleka in je veljal za enega najboljših rejcev dirkalnih konj v bivši Avstriji. Na fronti so padli naslednji koroški rojaki: štabni desetnik Franc Luznik, Franc Mahor, podčastnik Engelbert Mayer, de- vel Äscherte, mornariški strojnik Walter Schleier, desetnik Albert Steiner, Jurij San ter in Franc Tasotti. Skoraj vat *> imeli različna odlikovanja P>1 premikanju vagonov je prišla pod kolesa na postaji v Vetrinju 41 letna uslužbenka Marija Steinbruggerjeva iz Celovca. Počila ji je lobanja "in je sirota obležala na mestu mrtva. Zaradi tatvine in poneverbe se je morala pred celovškim deželnim sodiščem zagovarjati 34 letna učiteljica Adelheid Staudach zu Freyenthurn. Čeprav ni bila ▼ stiski, je svoji prijateljici, katero je večkrat obiskala, vzela svileno Obleko, površnik, aktovko in različne znamke, neki svoji tovarišici pa zapestno uro ln več metrov svile; iz zapuščine neke zdravnikove vdove, ki je umrla po letalskem napa Iti, je vzela dva krznena plašča, zlato uro, dragotine ln dve bluzi, nek; kmetici, pri kateri se je dalje časa zadrževala, pa blago za bluzo in oblačilno nakaznico. Naposled je kot pomožna učiteljica na neki šoli poneverila 590 mark, katere pa je pred prijavo vrnila. Obsojena je bila na 2 leti ječe. Iz Trsta Izpiti na tržaškem vseučilišču. Rektorat tržaške univerze objavlja, da bodo v februarju posebni izpiti za slušatelje fakultet trgovinske vede, državnopravne vede m prava. Pričetek filozofskih izpitov bo 2. februarja, ostalih izpitov pa 19. februarja. Proslava v obratu založbe »Adria Zeitung«. Ob prvi obetnici izhajan a tržaškega nemškega dnevnika »Adriu-Zeiiiung« so se sestali uslužbenci obrata v proetor h nemške jadranske založbe. Navzočni so bili okrožni vodja Pfeiffer kot štabni vodja NSDAP, dr. Lapper kot vodja glavnega urada za tisk ki propagando pri Vrhovnem komisarju na operacijskem področju Jadransko Primorje, tiskovni ataše C e r j a k, nemški konzul Bausch, odsokovni vodja B e r g e r in drugi od-ličnikL Obraitovodja je podal v izčrpn h izvajanjih pregled dela ter uspehov omenjene založbe. Ob sklepu je poudarjal složno sodelovanje italijanskih, slovenskih in hrvatskih tovarišev. Biserni delovni jubilej nestorja tržaSkih tipografov. Dne 14. januar a je praznoval v krogu svojih stanovskih tovarišev biserni delovni jubilej nestor tržaških t.pografov Viktor Frisiero, ki je zaposlen v tiskarskem podjetju »Piccola«. Smrtna kosa. Dne 14. in 15. januarja ?o upor,-i med drugim v Trstu: 63letna M iri j a Bovar, 731etna Ema Kljun-Gabetš^ek, 78-letna Katarina Bcrlulič vdova Pctrinič, 79-letni Anton Vennšič, enoletni Ivan Fetri-čevič, 881etna Ivanka Kaluža, 69jetni Ar-tur Modriaki, 70letna Marija Skok, 70letna Marija - Dek/eva vd. Vcoier, 76fcmi Aek-sander Zaber. Starčkov smrtni padeo. 731etni kovač Angei Palotta je padal v obratu, kjer je bil zaposH.cn, ter obležal s smrtnimi poškodbami, ki je za nj mi podlegel V vsoh 60 letih svojega dela ni bil Paiotta nikdar bolan. Sed^m stotov soli snrienjenih. Organi finančne straže v Ti-stu so zapleni i na neke mmotornem čolnu sedem stotov soli. V zvezi s tem je bil aretiran vodja motornega čolna »Va erija« Ivan Gre??oris, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Po odtočnem kanalu v izropano trgovino. Drzni vlomiski zlikovci so se po Odtočnem kanalu v D' Annu^zijcvem drevoredu splazili v trgovino Mhaela Valenteia v Orianijevi uHiei ter odnesdi 60 kg s!nd- Naročite se na »Dobro knjigo«, če še niste naiy>čeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega Naroda« ali »Domovine«, 17.— lir za broširano in 85.— lir za vezano knjigo; b) za ostale naročnike 20.— lir za broširano In 40.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema uprava »Jutra« v Ljubljani, Puccinijeva 5. Prijavite se lahko tudi inkasantom uprave »Jutra, izven Ljubljane pa po pošti. fcotK • k« rtta, 4---------- fikov kavnega nadomestka, 22 kg kostanjeve moke in že druge predmete. Skupna vrednost gre v težke tisočake. Tržaška po- iicija razčiščuje veliko vlomno tatvino. Obvestila „Prevoda" Prodaja mesa Potrošniki prejmejo ▼ soboto 20. t. m. 10 dkg govejega mesa proti odvzemu ol-rezkov »5t. 4 in 10 Jan.« januarske živilske nakaznice Preskrbovalnlh uradov v Ljubljani, Polju ln JežlcL Mesarji morajo biti v petek 19. t. m. točno ob 14. url na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa. Opozorilo PotroSnTkt, kateri so dobivali meso pri mesarju Rojcu Alojziju na Zaloški cesti in so bili pozneje dodeljeni mesarju Pola. ku Hlnku v Bohoričevi ulici, smejo dobivati meso samo pri mesarju Polaku. Potrošniki, kateri so dobivali meso pri podružnici mesarja Roica na Jurčičevem trgu, pa ga dobivajo samo pri mesarju Patern ost ru Jožu na Pogačarjevem trgu. Prehranjevalni zavod opozarja vse potrošnike ln mesarje, da nihče ne sme samovoljno menjatj mesarja Le iz tehtnih razlogov (preselitev Itd. ga sme potrošnik menjati s predhodnim odobren jem »Prevoda«. kjer dobi posebno potrdilo za mesarja. Belcžiasca ........ • KOLEDAR Petek, 19. januarja: Kanut DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vrtiljak. Kino Sloga: Modra lisica. Kino Union: »Moja prijateljica Jožicac DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccofli, Dunajska oesta 8; Hočevar, Celovška cesta 62; Gaitus, Moste, Zaloška cesta 47. Zatemnitev od 17.40 do 7.15 Dddajniška skupina Jadransko Primorjr RADIO LJUBLJANA PETEK, 19. JANUARJA 7.—7.10: Poroč la v nemščini. T.10--9.: jutranji koncert. Vmc3 od 7.30 do 7.40: Poročiia v slovenščini. 9.—910: Poročila v nemSčinš. 12.—12.30: Napoved sporeda — nato opoldanski komart. 12.30- -12.45: Fo_ ročila v nemščini, poročalo o pclo^aju in poročila v slo ven-i Jim 12.45—14.: Salonski orkester vodi A. Derme'j. 14.—1410: Poročila v nemščini. 14.10--13.: Radijska godalni orkester vodi D. M. ßijanec. 15.—17.: Prenos osrednjega nemškega sporeda — glasba. 17.—17.15: Poročilo v nem. tn slov. 17.15—17.30: Gasber.a medigra. 17.30 do 18.: Komorni zbor. 18.-18.30: Kmečicl trio. 18 30—18.45: Iz našega leposlovja — Mitja ß ar o bon bere svojo pesnitev »Vihra v vrheh«. 18.45—19.30:* Narodna glasba — izvajajo sepranistka Branka Stergar ln Domači sekstet. 19.30—19.45: Poročila v slovenščinL 19.45—20.: Prenos branja članka ministra dr. Göbbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.—20.15: Poročla v cemščini. 20.15—22.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: »Nečak od tam in tam«, opereta od Edvarda Kumwekcja. 22.—22.15: Poročila v nemščini k> napoved sporeda. 22.15 do 23.: Malo kramljanja, malo plesanja — Plesni orkester vodi Dušan Prevcršek. — 23.—24-: Prenos osrednjega -emškega sporeda — Glasba pred polnočjo. IPOHT Koroška - ljubljanska pokrajina Namizno-teniški dvoboj Jutri ob' 15. se prične v Frančiškanski dvorani namizno-tenškj dvoboj med zastopstvoma Koroške m Ljubjanske pokrajine. Ta dvoboj je revanža za dvoboj med obema ekipama, Iri je bil izveden v dneh od 18. do 19. novem-b« 1944 v Vrbi ob Vrbekcm jezeru in na ka-temn je IjuMjansko zastopstvo zmagalo s 16:6. Ljubljansko zastopstvo je dobro pripravijo-do. Medklubskj odbor je določil ras najboljša igralce ter sestavil moštvo po dejanski jakostl Moio ekipo — dvoboj predvideva 8 iger — sestavljajo: 4 člani Hennesa: Bogataj, BoÜd, Medved in Blačič; 3 člani Korotana: Bradoško, Gabrmšek in Potočnik, in 1 član M'adike: Strojnic Roman. T; bodo otfigrali igre poedia-cer. Igre v dvoj« — na sporedu so 4 pari — Kodo odigrali naslednji pari: Bradeško - Potočnik. Bogataj - Du'ar, Stro n'k - Medved in Ga-brovšek - Božič. Darnsko ekipo sestavljajo 4 dame. ki bodo odigrale 4 damske poedinske igre. 4 igre mešanih parov in 2 diamsfco doubla: Bedenova, Bedenkova, Bric'jeva I in II, Ka-menlkova, Mlcjnikova. Mučlčeva in Pogačar-jeva. Točen Izbor dam .še ni določen, ker bodo morale nekatere dame odigrati še kvalifikacijske tekme za vbtop v moštvo. Sestava dam in mešanih parov bo določena ju tri. Tum irsko vodstvo je priskrbelo za odi «ran je dvoboja najprikkdnejše mesto: prekrasno frančiškansko dvorano, v kateri bodo mogli vsi pukazati vse svoje znanje Postavljena b>o le ena miza, tako da bo občinstvo lahko nemoteno prisast-vovao vsem ißram. Dvoboj se bo pri öd. kakor seno že omenili, v soboto ob 15 in bo trajal do 20.. nadaljeval se bo v nedeljo ob 8. in trajal do 12. s prekinitvijo in nadaljevanjem od 14 do 19. Korošci so javi'i, da bodo nastopili v močncjS postavi tn bodo privedli s seboj tudi znatna ojačsnja. Vseliakor bo njihova damska ekipa, iz katere pozna ljubljansko občinstvo Mesarjevo in prvakinjo Urbar evo. zelo močna in bodo tekme dam kakor tudi mešanih parov izredno zanimive in izenačene. Dvoboj bo vsa-kakoT največji namizno-teniški dxpxlek lotoÄ-nje sezone. Dvorana je prik a^kio urejena za občinstvo, ki bo lahko r.rrr.ctene in z dobrim pregledom zasledovalo potek tekmovanja Obvestila S!ovci?#!5p Rdečega križa Paketi; Vrstni red za sprejemanje paketov za čas od 22 do 26. januarja 1945 je sledeči: N. O in R v ponedeljek, P v torek. S v sredo, S, T in U v četrtek, V Z in 2 v petek. Uradne ure so vsak delavnik razen sobote od 8. do 11 ure iopoldne, v petek pa tudi popoldne od 3 do pol 5. ure. Zahvala: Slovenskemu Rdečemu križu je darovala ga. Vera Puh, Streliška ulica 9, znesek 300 lir. Prisrčna hvara! Bibliofilska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjicre boste podprli delo teh dveh ustanov. Cena izvodu Je dvesto iir. Köo js bsSfši v srssissb&fa po gsttsk? Za smučanje in smučarska tekmovanja v visokih gorah »o se začeli v evropskih alpskih deželah živahneje zanimati še v začetku tega stoletja. Skokom in teku na smučeh sta so pridržila tedaj še slalom in smuk kot posebni zvrsti smučarskega tekmovanja. Smuk so izvajali na visokogorskih smučiščih s prccajšnjo višinsko ras. liko. Posebno navdušen pobom" k alpskega smučanja ie bil znani Avstrijec Matija Zlarskv, ki je zelo vneto zagovarjal takrat močno rasäirjeno tehniko vožnje s eno samo palico. Tako je bil v tekmovanju za prvenstvo nemške smučarske zveze iz leta 1908. že na sporelu težak smuk, razen njega pa äe manjši smuk ln smuk za datume. Toda čisto po pravilih je bila ta smuška disciplina (Smuk) izvedena šele leta 1931, ko so dobila tekmovanja v alpskih disciplinah dar našnjo obliko ter bila obenem sprejeta v spored mednarodne smučarske zveze (FTS). Po tem mednarolnem priznanju so tudi ostale narodne zveze za gojitev smučar^ stva sprejele obe alpski disciplini v svoja of kri eine sporede. Prvi čas so bili Norvežani nedosegljivi mojstri v slalomu, kajti s telemarkem, M so ga sami uvedli in razširili; so s lahkoto obvladali vse potrebne like. V nadaljnjem razvoju pa sta v severnih pokrajinah začela prevladovati vztrajnostni tek in skok, tako da sta obe alpski disciplini spet zaostali. Ko- pa so začeli Sre 'njeevropei dobivati popolno, premoč v smuku in slalomu, so ju skušo.li spet znova uvajati severnjaki. Švedi isi Norvežani se zmerom bolj zavzemajo zn. obe alpski tekmovalni panogi na smučeh, medtem ko manjka Fincem prikladnega ozemlja za njuno gojitev. «Seveda se ne da oporekati, da imajo sinovi evropskih Alp veliko prednost pred temi, aaj je v Alp oh že te' en primer-nejši, pa tudi številne vzponjače in drug» udobnosti niso brez pomena pri deseganju dobrih uspehov v teh dveh smučarskih disciplinah. Alpska smučišča, ki omogočajo gojitev smuka ln slaloma tja do vročega po-letja, sama po sebi podpirajo trditev. da je konktrenc*. med severno in srednjo Evropo na teh tleh za prvo že zaradi tega na slabih" nogah. I an «*• Beethoven V viharnih zgodovinskih dneh, ko ee odloča usr.Ja Evrope -n njene večtisočletne kulturne decl ;č:ne. se vsak. komur ni kultura le bolj ali manj nadležna obtežitev njegove »volje do življenja«, vedno bolj zaveda neizbrisnega dolga. ki ga imamo do mož. brez katerih bi bila Evropa res semo neobvezen geografski pojem So imena s katerimi je sleherno duhovno ev-renstvo neločljivo združeno in ki predstavljajo v na čistejši ob'iki smisel in duha te nad-norodne ceinske zavesti, tega odločnega priznan jak neki skupnosti >n tradiciji, brez katerih si komaj še lahko mislimo naše osebno in nič manj naše narodno življenja V neki Shawavi drami izgovarja človek, ki ee poslavlja od živlienja. imeni Michelangelo, Beethoven s pobožnostjo, ki jo zahtevajo tudi nesrvete svetinje nagega življenja. Od davne uprizoritve te drame mi je ostal bolj ko vse dru 50 v spominu poudarek teh dveh dragih imen; zdi se mi. da še ta hip čutim toploto igralčevega gla.m. tako dobro ie umetnik doumel kaj so junaku, ki ga je igral, pomenila taka mena Za njihovim zvokom je stalo doživetje nekih vrednot brez katerih bi življenje, čeprav kratko in bedno, ne bilo to, kar je bilo v nxnici; v njih ie drhtel s>t>jih ,, aa nekatere nainlerncTrtejše užitke, ki so se nudili duhu in streu na tej poti. hvaležnost za utrditev zavasti, ki sta ji tudi Michelangelo in Beethoven nepogrešljiva stebra. 2'are». v našem vsakdanjem življenju so trenutki, ko občutimo potrebo, da se zahvaljujemo za to. kar so nam dali veliki stvaritelji aa da se z vsem svojim ^liom priznava- mo k njihovi dediščini. Tako ime, ki nas vedno znova obvezuje, je Ludwig van Beethoven Brez njega, prav kakor brez njegovih nemških eotolakov Bacha in Mozarta, Liszta in Wag-nerja. pa tudi brez Chopina in Čajkovskega, brez Rossinija m Verdija. Berlioza in Debus-syja, brez Smetane in Dvoräka ni mogoče govoriti o evropstvu v glasbi. Vsck izmed teh je eno izmed oken. k-1 gledajo iz sto'p a evropske preteklosti na široko plan prihodnosti, kjer lahko zgodovina še vse napiše in vse izbriše. Vsi so izražali svojega duha ln dušo svojega naroda z jezikom, ki je edini izmed jezikov naše celine tako raznoter kakor enoten, tako skrivnosten kakor razumljiv. Na ponosnem stolpu evropske preteklosti je Beethoven kakor tista velika lina, skozi katero se oglaša zvon, ki vabi samo v svečanih trenutkih. Njegovih devet glavnih srimfonij je kakor težki, resnobni in veličastni glas zvona, ki prebuja zavest narodov in tudi skozi viharje časa kliče v katedralo evropske duhovne tradicije Beethoven sodi med tiste »večne sopotnike« kater h prvo, literarno skupino je opisal Merežkovfkij-Beethovnova glasba, najsi jo poslušamo v koncertni dvorani aii iz valov etra. se nam zdi vedno znova zvočno oznanjenje tistega najlepšega in največjega, kar je mox?e! ustvariti evropski človek v svoji vekoviti borbi s kaosom, v svojem oblikovanju Idej in duhovnega Reda. Beethoven nam danes ni velik samo kot g'asbeni stvar telj — tu sodi v žlahtni rod umetniških titanov — marveč tudi kot človek Odkar je prišlo na dan äe vedno neizčrpano gradivo številnih ohranjenih beležnic, ki so gluhemu mojstru služIle za njegov strlk z ljudmi, nam je postala še vidnejša m Se jasnejša drama Beethovnovega življenja, njegov boj z usodo jo z ljudmi, njegov neskončni dialog a trpljenjem in z nerazumevanjem okolja. Gluhota, ki je zadela genialnega skladatelja v času. ko se je njegov umetniški razvoj strmo vzpenjal kvišku, ga je oropala mnogih živi enjsk.h možnosti, zapletla le še bolj njegovo življenje m oteži'a že brez tega dovolj zamotane stike nevsakdanjega, svojevrstnega človeka z njegovim povprečnim okoljem. Zato pa je zapustila dokumente, kakor iih nimamo zlepa o nobenem umetniku njegovega pomena. 137 konverzacijskih zvezkov, k! jih je zbral najožji Beethovnov prijatelj Schindler m kj so dolgo ležali neizkoriščeni v berlinski Državni knjižnici, zastavlja ponekod hierogÜfske naoge raziskovalcem, ki ščejo na teh straneh orume-nelega papirja gradiva za novo, še nadrobnejše spoznavanje Beethovnove duhovnosti m njegovih bojev s sivo vsakdanjostjo Zadnjih dvajset let je iz teh zapletenih dokumentaričnih plast' prineslo mnogo zanimivega, vendar delo še zdaleč ni končano Beethovnovi življenje-pisci lahko še vedno pričakuje'o kaj novega, čeprav nič več presenetljivega. Tragični boj genija z vsakdanjostjo je dobil v teh zvezkih enega na j pretresi j: vei ših dokumentov, kar jih pozna zgodovina. Tudi ta material je pctrdil, iz kakšne globoke življenjske skušenosti ie privrela Beethovnu njegova življenjska msksi-ma »Durch Leiden Freude«, na katere ponavljajočo se temo je zasnoval eden najbolj gorečih častilcev Beethovna Roma;n Rolland svojo znano biografsko študijo o ve'ikem mojsitru. Ce je pisec »Jeana Christophs« na 1 večjega romana, kj ga je mspirirala ljubesen do Beethovna, pretirano poudarjal krivdo okol ce na Beethovnovi življenjski drami in se premalo oziral na čudaštvo in neprilagodljivost mojstrovega značaia. je vendar ustvaril • svojo biografijo izpodbudno in tolaiilno knjigo, ki ima r tej zvrsti le malo enakih. Kajti tudi gradivo iz konverzacijskih zvezkov samo potrjuje, da je eden največjih evropskih skladateljev, mož. ki ge lahko vedno menu jemo skupaj z Michelangelom, blago-rodnim titanom čopiča in dleta, imd kot naj-zvestejši tovarišicj revščino in bolest Tudi na višku svojega razvoja, v času. ko je ustvarjal »M'sso so'emnifw in »Deveto simfonijo«, je uglasbitdj Schillerjeve »Himne radosti« napisal v srvoj dnevnik v latinščini, ki jo je s:cer le slabo poznal, značini stavek »Miset et pp.uper sum«. Riesu je pisal okrog leta 18f8: »Prišel sem skoraj na bera.«ko palico.« L. 1823. ga je zapustila gospodinja in si je moral sam nakupovat* na tTgu m kuhati; včasi je imel čevlje tako raztrgane, da ni mogd ob grdem vremenu iz hiše. Neizmerna otožnost je označevala Beethovnov obraz: bil je to od svit trpljenja ki mu je neugnano raz edlalo dušo, medtem bo je ustvarjal dela. iz katerih nam äe dane» Iije v dušo tolažba najč;stcjše radosti in najvzvr-šeneišega otožja. Tudi v tem pogledu spominja na Michelangela, iz čigar korespondence ae oglašajo podobne tožbe o osame'osti m bedi,' kpkor iz Beethovnove. Med slikarjem »Stvar-ienja sveta« v S k6ebno radostjo ustvarjanja Beethovnova maksima »Durch Leeden Freude« je postala geslo vseh, ki so se brez iluz j zazrli v bistvo življenja in izmerili njegovo tragično globino. Med bolestjo In radostjo obstoH vsfco m gospo i bistvu lanj povečala za okrog 10 m.lijarj marit v primeri s prejšnjun ietom- Za to vsoto se je samo v sektorju mezd povečila potreba pa cenarju. Najvažnejša naloga po končani vojni to £i anc.i anje gradnje novm stanovanj, nadalje financ.ranje ukrepov za izravaavo ;z-ciatkov pr. večjih druz.mah m ukrepov za sta r ustno oskrbo. V nekaj »liilj po končani vo„ni bo Nemčija zgia-iia zadostno šLevilo zdravih stanovanj, ki booc. na razpo.ago po z osljiv.n najemninah. Nonač.ja bo pospeševala tud; gradnjo lastnih d.mov. V obliki cavkov, razn h podpoi za otroke In podpor za šolanje obstoja že sedaj Deka izravnava glede izdatkov večjih družin. Po končani v^jm bo ta izravnava nad-.lje izgrajena do popolnosti. Rodbi-a s številnimi otrok, potem ne bo na slabs^ru kakor zakonski par brez otrok. Nemčija že sedaj trosi na leto nad eno milijardo mark za pixipore družin s številnimi otrokj in za šoia je. Prv. korak, ki bo storjen po vojni, bo ukinjenje šolnin in drugih pnspovkuv za šolanje, kakor tudi financiranje izdatkov za šoiske potrebščine, kar bo veljalo za vse šole in vse otroke, kakor tudi za obisk strokovnih m visok h š.l. Vsak otrok bo ime! priliko, da se razvije po svojih čuševnih sposobnostih r«eodv.sno od do-ŽK-teile obra.ova'i vsaj v mi ima nem ob6 gu. Tvorrics celuloze so imee ob koncu 1' ti na zalogi 651000 ton neprodane celuloz?. = Madžarski bankovci s sov'e sko zvezdo. V zasedenem delu Madžarske ;0 sovjetski komisat ji za 4 an i! i vse blagajne in barke in so začali izdajati nov denar. V promet so spravi i ba k .vce ki sa f .la- ij ; na penge in so skoro e-aki kakor f«la ji barkovci, le da imajo sovje.slco zvezdo nsmes'o krone Sv. Ste'ana. Fatale] iz prsmoga, Iz lesa Nedavno je prof Friedrich Bergius slavil 60-Ietnco svojega rojstva. Če si hočemo v vsem niesovem pomenu premoč t delo tega ßen'alneßa kern ka. moramo pred vsem vedeti, da b se proizvodnja tefeočesa goriva v Nemčiji po naravn- poti. brez odkritja novih nahajališč bstveno _sko-rai ne dala več povečat in b: 6e ta država tudi ne mogla z uspehom ustav! at: nevarnost; blokade če bi se ji po geniju vel k h kemikov ne bile odpr e nove možnost za oskrbo z gorivom. Odi čno mesto med tem kemiki pa zivzema mož. k je te dni izpolnil svoje 60 leto Če se danes ogromna nenvka nahajališča premoga v znatn meri lahko spreminjajo tako rekoč v nahajališča tekočega zlata, tedbi je ime! prof dr Berg us odloč len delež pri tej modemi tehnični, metamorfoz Prof. Bergius je bi! že po svojem rojstvu določen za wo e uspehe v področju kemčne znanost:. Bil je en lastnka neke kcrnxne tovarne v Goldschm edenu in tudi med njegovimi predniki nahajamo vrsto od! čnih kemikov. Stud'i te vede je bil v njegov rodlvnt torej nekakšni trid c ja ki se j* ni mogel izogniti Ta študij ga je vodii v Vratislavo, Lipsko, Beri n in Karlsruhe ter ga je naprav 1 zi znanstvenega sode'avca ugltdn h nemšk h kemkov. med nj-mi pmf Ernsta Leta 1W>. se je h -biiitiral na hannoverskem v6eučil>.ču. V njegovem tamkajšnjem za-ebnem laboratoriju mu je uspe'o r>o tr prouče ao.iu kemične stnikture premoga odkrt- rcakci'o za trt :f:oč-nicnie »čmega d am- nta« L. 101^. jc dal sivoje prve postopke patentrati Med prvo svetovno vojno so v Nemčiji njegovo delo ni tem področju zasledoval' seveda z na i večiim zaniiran em. tod bilo je teda i še premalo dokončano, da bi moglo imet prjkrčen pomen Se celo desetletje 'e .nora'o preiti, preden je spomladi 1927 tvrdka I G Farben, ki je bi'a prevze.a njegov post »pek spravila v obnt ogromne tehn čne nanrsve Levne za izdelovanje tekočih gorv z premoga. Poc*~'no upoštevanje pa je d 'egt' tu postopek s strani države št'f tedaj, to ,c r.aroi!n: soc'al zem nrevze! t blas* S? nr nekem družen " dr čju im^ nr::f Berjjnii izredne zasluge lz razš-.tcv os'<.-b»>-va' ie proizvodnje svo e domov ne V po.etjii 192?». je nafitopil na zaseda i o Društva nem šk;h kentkov s senzaconalnim potoč'!om o svojih uspehih za kem čno izkoriščanje !esa 2e pred prvo svetovno vojno so drug nem-Tki kemik- izvršrli l?br.ratori jske poskuse te vrste. Bergius pa je njihove rezultate tako z-graefi!. da je posta! les že 1 1916 sirov na za izdelovanje krme. Z nadaljnj m 14 letu m de-cr n»u ie L-.it:« "NPeli,. da 'e 'zde il ,-re pr te-» In ekonon.ičin rvstepek. it: sprem r.^a Uw «C* illUlNi (tue* M nukii K**1 i «.M. a*jnunjii tBMt «a U ogla»« |r L 10.— Im ten»*-» m dopisovanja je plakati aa «alu Oncd« L t—. aa ne drucr ugia»c L i.— to bMOo vendar pa plačajo pi»redo »a let L I.M u baaedo Na)m>njtl Uno. ta ta »(las* J» L ia— U tut osla» t» treba pUtmu drl in pro» taki« L «.M. «a dajanje «aatova alt Mre p» L t- Službe išče BRIV. POMOČNIK sprejme takoj del0 za tri tedne O krba zaželjena. — Takojšnje ponudoe z navedbo plač.lnih p -go Jev ni cgl odd. Jutra pod »Prvovrstna noč«. 1537 1 jliZ'ftJil DEKLE zan.--IJ.vo stareJSo zdra vn od 35—50 let atiro. valenn vsegi go ped nj ske«a dela, kl ima voljo ooin&gitl tudi v buXIe tu. fcakoi sDreJm^mo. — Plača ln stanovanje DO dogovoru. Naslov v osi. add Jutr». 1514-la FRIZERKO za takoj iie Za stalno vftčH salon Ponudbe n ort l aridel. JuwB pod ,p-.W»rkr!« 1517 1.1 KUHARICO oirvovrstn j. kl se razu me tudi na go prd.nlsk» rlel.v f.; kol r prej memo. - Prav ti ko sprejmemo r>rdr»T ln po tem ?oba •'.ro Naslov T Ogl Jutra 1550 1a NOV KAUC lz orehove korenin« — prodam Vrnovec. tapet iik DunaJ-ka 17 1417« 3,?0 m BLAGA moikn obleka, n.i) flnei^ega prcdvolno b!a eo zamenjam ali pro dam Naslov v oj. cdd. Jutr» 1526 U CLOROK VOZ CE.v ■»redv^jnl mateitial. ze !„ dobro ohranjen, pro d m N islov v oz o Id Ju»." 1505 H GOJi-ERJE St. 38. n ve. moSke pol aojzerle it. 40 dim ke • erniž, nove št. 39 Kilo*« 40 prodam.. Ki'e Z.jsk« Ul 23. 1507 6 HLA KE ■il1 3 krat težja cd vode Najtežja snov na zemlji, kar jih poznamo, je kovina osmij, ki je dobrih 22 krat težja od vode. Astrof zlki pa s~ odkrili nekatere beložareče zvezde, ki sesto-e iz nam neznane snovi. Ta snov je kakšnih 50 000-krat težja od vode, to se pravi: kubni cen. timeter tehta nič manj nego 50 kg! Varčufte z elektriko! PISALNI STROJ preno».jiv t kovčegor. cm,ta i^emler Junior — ni&lo rab.jen — p.od m Naslov v ogl odd Ju ra 1543 6 RADI O A? A RAT znamke Coiumo.a 5-cev &t prvovn-ten — zel0 ugjdno p:od..m. Ogled v petek v Knezovi 22 II — d »-no. 1546-6 lORBICO usnjeno potovalno, dam (sko. drap krasne >zdeln ve. popo noriš novo. p'o dam Nartov v ogl. odd Jutra. 1560-6 ŽENSKE JOPICE (ve tee) In vo'nen pulo. «r (brezr kavnlk». prodam Nariov v ogl odd Jut^s 1559 6 rOKAVICE ipalčnke) ,n ženske no. sr?Vtce. zimske "ek.if pa ro» prod im Nas'O" v cgl odd Jutra. 1553-6 HI.ACKE zlnvke top'e ženske, nov» 'ep-i kvinteti, več -^arov In. o'ro.'Je n~g vt ^ke s hlsčkim. od 1—7 leta nove prod->m. Na c-iov v ogl. odd. Ju trn. 1557 0 KAVČ nov. nrod"«! Nicli»v v c?l. odd Jutra. Og'"<1 od 12 o 14 ure 1551 6 ?KOItNJE «t 41 mc^ke »komi nove — ugodno p*odim al za en Jam. Cernetova 9 ' 1547 6 P*M'CTNI PRT !n S nrt'^kor 2 pleten prt'^ka. 1 bla-ln-i in pr t Prk n'e^lnsVI vz-'e- — nml"" MuzeJ.-ka 7 — iTita 151 1549 6 PODt-AVE "ji" In mr*e= imlf zivrvi zn TV->V3n*a var1-> m-*"- 'n "ol^rn! — 'o» Adolf T.iV^-'-'-'V-, A ITT levo 1568 6 P"^7PnKAVNTK vo'n«»n In r>io"k.- M->co —1*1"> nmlnm. O-le-'1 iz pr:1-zn~tl v 7're*" ~ v ul 8 1567 6 2 MUF\ lT-«n->. TsiTier» li-" 5»i T>rr>t'r-<"m tli d m prot' redno t Naslov v o"l. odd Jut a 1525 7 MESOREZN1CO vUpim alj Za -enJsm 7» bi go Ponudb^ nn ogl c»dd Jutra pod »M-s rezn/; «. 152? 7 NATISNE PlOičE -abijene le? ene: p'oče. vini rte ln steklene ku pujem ali vz, mera v ko m.sljO Struke'J. L'ub Jma. VošnJ..kova 10 — Tet 36 91. 1533 7 FLAN LO predvojno, kup m aH zamenjam zB čevlje Nj lov v cgl. "dd Jutra 1534-7 KURIVO kupim ali z menjim T^ •'evlje Na-iov v og'is odd Jutra 1535 7 DAMSKO KOLO r,sto rab;Jeno z dobrimi g^irrrml tak^i kup m. — Ponudbe v trgov.no •A'plna«. Dunaj ka r '2 1540 7 SMUC. PALICE z lcrpljic ml nove in stare — kupuje tvr-'ki »A'plna«, Dun:;J-l'- e 12 15-41-7 TEHTN'CO der.rra'ko od 100 kg ni p-ej kupim Kis nrw f Mi- tn« trg 17 1.W 7 Prehm: : IV ŽIVALI kup.m Plačam dol t Ponudbe n- ogl odd Jutra pod »Zlvljent» ž. val«. 1571 7 • IŠČEM TAKOJ dva k« tla za žganjekuha - Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2GANJEKUHA« J-2S2-1 I SHRAMBO jI. ranjie skladišče — vhod lz st^pnlida. Iš em v ?red šiu al, Južnem delu me ta. Vh d iZ dvoriS'a aH i"tonn. ti — Ponudbe na cgl. oddel. Jutra pod »Prot v-ed no_t«. 1489 17 S2222HS sono ' ln kuhmjo ,5*em odn. i z> menjam z-i en k-j ali i dvosob-io ^t novanje — !Z. prot uslug, nudim I ku-.vo Ponudbe ni ogi I odd Jutra pod »Kit-ivo Stan«. 1570 21a Sobe išče- SOČO v sred,ni me«t* ali na Polj nsk ce ti :ščem — Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Febni -« 1481 23a SOBO lep > opremljeno — po možno ti z souporabo kop-inlce. s ^epmtnlm vhodom farno v st ogem centru šče go.p-d,*n.i rkorai ve« dan cd otna Pl.i*a po dogovoru Po nudbe na ogl odd Ju tn pod »Natura'ije ln gotovina,«. 1572 23a TOBAČNO KARTO m ime č».rne Anton. Vodn.kova 143 sem lz gubila. Pros m najd te IJa. dj jo odda proti n g adi v ogl. odd Ju tra. 1508 37 KLJUČE sem naše! na čevljar vkem mostu Doce -e v ogl cdd Jut: a 1512 37 JARCKA rjava se Je zatekli v sred-i v Jesenkovi oz r. M lg-ijevi ul. N Jdlfli n->J .sto odda prot na-gradl v Je enkov ulici it. 10, pritličje, desno. 1556 37 POKAVICO «Ivo desno, sem tz-mbi dne 15 t. m zvečer — Pros» r. po*t"n~-fi nnjdi telja d3 Jo odda proti nagradi pr, »K i to-ap -«. palaöa Bata, III r. d 1561 37 PROSIM dotl^ne '6 go-podi ln g.>-po. ki sta pobrab v torek zvečer v Gradišču pred Vldm.-rJevo hi'o Skunks ovr tnik ob n v z č->o t domobrari'kr'gj čnstn.ki da m rnlm po »om vrneta proti rvtra d< na og» odd Jutn 1576 37 fRN MAfEK «e Je izgubil v rejonu Ko'.žeja k'ioati n0 Ime »Zull. Odditl oz', -po ro'itl. če -e ne d ujeti Gosrv* vet k i 13 sobi 97 proti nagrad. 200 lir. 1581 37 Ddss'ce TPD tudi večje pakete — kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek I utra« pod »TRBOVELJSKA«. J-284-I Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku »Jutra« Angleščina Bos nk>, Bil žma Ljubljane B->doč. nost. Boln k. B.biiofil, Brez prekupčevalca Bi i ž:ni Resljeve -.e^te Čl BU. Dobr.i gosp d.nji. Dr goceno darilo. Dobr. z menjiva Do enec Do brn pličrmc Dober in zvest mo"'lček, D>tra šivilja. Prot.rke Februar, Foto i te! Je Tztep č Go renjska. Grosup'ie GoJ zerju K:šara. Kp.ilnt k d Kuh rici vurin,- in poštena. Kolik« ^tane Kod ra, Lep dom Ljub» tei.lca otrok Lepo ohra njena M rno dekle Mir na Mastno Mlad kur iač Močan in zdrav Mirno. Marljivi ln po ftena Najugodnejšemu ponudniku. Nujno J nu • r. .Nujno aktovka Ne vsakdanja Novo Ohra njeno Otorana Orto P«d Prdas z treovlno Poft ežnica Plačn.k Po šten ln snažna kuh ri ca Plavam dob-o Pre mjg. Preša Prot; uslu g.-m. l'rv:.tn.,k Preh-a ca. Poštena gcepodlija Privat Plin k: re'o pu n» n <'ov P1--Č lo v proti vrednosti. Pom gi j-n0 ->1 Redek primerek 55. Sta rl novci Skromna, Smu f ke Spo-oben go podaT. Snažn_, Svoj potte Jnil aa. Sltuiran, Skupn po-moč, Spninlca. Sonmo. Snežke Stroj. Srečno naki uije. S tč». Stlri St .54. Švicarska, Skorenjikl Tajnost 7A Jim eni Takoj kolo Takojšnji naston ^luž^J«. Tud Za pro.iVredr.o t. Tikoj nja vse',tev Takoj nagnda. Takoi -o-oa Takoj Ves dan Večen č&- Ve! ko Vestoa ln po5ten V.ziJek Za bela, 7j ; ožn-i r^nlh d 1. ZanesIJ va Za t koj 2i Vilska ctroki. Zel m ml. ren dom 2en ko ko'o, ^e'ezni&ar, Življ.nje Živila, 1 oseba. 716. 21-letna. KINO MATICA Tel. 22-41 Zabavna veseloigra s petjem in plesom VRTILJAK s priljubljeno Mariko Köck in Paulom Henckelsom Predstave ob 16. in 18. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Žarah Leander in Willy Dirgel v velefilmu MODRA. LISICA Sodeluje: Paul Ilörliiger, Jane Tilden Predstave ob 16. in 18. uri iviiso UMO.N K-ittuD Danes zadnjikrat Izvirna ijubezensKa romanca MOJA PRIJATELJICA JOŽICA H. Krah!. P. Hubschmid, F. Benkhoft Predstave ob 15 ln 18 url V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v cvetu mladosti za vedno zapustil naš srčnoljubljeni sinko Ivan Janažiž Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 20. t. m. ob Vj9. uri z 2al — kapele sv. Janeza — k Sv. Križu. Ljubljana* 18. januarja 1945. Žalujoči: oče IVAN, krovski mojster; mati EMILIJA, bratci: SIIECKO, PETERCEIi, ANDREJCEIi; stara mama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naSe zlate mame, gospe Vtktüirlfe Kramar vdove po železniškem uradniku se za vse dokaze globokega sočustvovanja kakor tudi za spremstvo na njeni poslednji poti vsem najiskreneje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica bo v torek 23. januarja 1915 ob 7. uri v Ljubljani v farni cerkvi sv. Petra. Ljilbljana, 18. januarja 1945. Žalujoče rodbine: KIIAINER, PLOKJANČIČ, SL'STERSIC. ä»- S 1 ZAE rz? Vsem, ki ste z nami sočustvoval: ob bridki izgubi nažega nepozabnega moža, očeca, brata in zeta, gospoda m ä 4 Al EMERIKÄ ter ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 24. t. m. ob 7. uri v svetišču sv. Terezike v Mladinskem domu na Kodeljevem. Ljubljana, 18. januarja 1945. ŽALUJOČI OSTALI iti M P! G. Furtiiiiiller: 31 Kipec pnncese Amarr »Ta se bo promis!i:a govoriti s tuj m človekom o Amari,« je Helbing odvrnil in zapustil sobo. Tisti dan se je Marlena pozneje kot po navudi vrnila domov. a Hana Erhartova. kj je sede'a sk'onj na nad knjigo, je žele vzdignila cči, ko ji je »tala gospa Ruthejeva že za hrbtom. »Ne zamerite,« je reVila z malomarnim gladom, ki ga ;e bia dobila zadnii čas. »Ns.ni slišala avtomobila, ko je prišol.« Marlena je jeia ure:»ti zavitke, ki jih je bil šofer prinesel v sobo. »Recite kuharici, naj mi pripravi skodelico čaja in nekaj keksov. Danes sera imela to!iko opravkov, da spotoma nieem uteffnila nič pojesti.« Hana ie brez veiVe naglce odšla. »Odpotovala bom prej ko mogoč",« Je pomislila Marlena. »Tega življenja kra ko in malo ne prenesem več. — Zakai je bila Hana sp^t take zanika-na in ni napravi a luči?« prižgala ie neka' «vt; k in vr?la oči v sosednji prostor S°veda — ^ud' ta je bil teman Pozvnnija je. in ko «e s-^e-tična vk'jnb do'grmu zvonie^ju ni p -vaša a. ie Marlena kr'ti la ^ar>r°j. v tre jo sobo »Moj Bog'« je z^ik ičala in o-'sV'>čij|a. jirjene oči 90 stremole v nekaj be kast ega, 1 ki je b kota sobe dt>zd3vno prihaj lo pro'i nji. Obstala je kakor ohrome a. Ma oma »Moj Bog---« N ene nen ravno az- se ni mogla več ganiti. Samo prsti, ki J h je imela na stikalu, so meh nično obrn li gumb. V nasledn em fcreoutku je preplavi a prostor žarka svetloba Sve li ^ij, ki jo je bif prestiašil v temni eobi, je bil m ežni i zastor, kj ga je rahli prep:h — okno je bilo odprto — pregibal sem ter tja. Trd snrh ji je planil čez ustnice, ko Je videla nedolžno razilaso svojega stuahu. »Aha — — samo zastor je bil — — A tega ni kriv nihče drug k?kor Hima Prepoved i!a sem ji t>dnirati okno.« S tresočimi rokami ga je zaloputnila, tako silovito, da se je šipa ubila. »Se je kaj zgodilo. mMo tnn?« Je zakji-cala kuharica, ki Je ob v?topu v sobo Hi" Sala žvenket ubitega stekla. Postav1 a je pladenj na m;zo in prihit tla k Marle-j, Gospa Rothejeva je bila bleda kakor mtfič »Ne. prav nif «e nj zgodi'o,« 'e odgovorila, sileč se. da bi ji bil ravno^u§"n. »Ner'dna sem bila b'la pa sem ubila šipo. Pros'm. recite hi-niku. n^j prii'e jutri z u-traj in popravi «kodo. Saj je tak vs:z.-alec — kaj ne da, Raza?« Raziskovalec Norbert Höntber je do>on-čava. pismo, ki ga je bil napisal svojemu tovarišu, doktorju Rober'u Hofmaniu. Prečital ga je enk- at in ga n^to z zado-vo.jnm obrazom vtak Ll v ov. j. »Ui_am, da dq/a to pisan e moji diplomatski zmtižncsti vso čast,« je pomis il. »Hofmann bo nem njo presen "č n, lo zve, da imam namen, preskovati crt>';ove v Dolini kraljev. Več ko g eh b; bilo ; ko ne bi nadaljeval de!a ki ga je z itel pokojni profesor D n; tele. Po dos.dan ih pt»ročiih imam p avico upati, da "V nč i moje delo usp-h « V? a! je, razširil rek.' in zažvižga; najnovejšo popevko. Ko je pomislil na srn čnji več?T, mu je zletel p« izrazitem obrazu nasn-e'i. Z družbo prijatel ev, ki jih je bil spoznal na študijskem potovanju v Midridu. je bil «eq gledat novo oprireto, odtod pa v bar »Paoo«, kjer ga je pričukovnla dr ž"st"a pjissajka Rt>si1a Cab Krn Mlada umetnica je znala Norbertu Güntherju na «voi posebni. pikantni načir» do'cazova'i. da Ja osvojil njrno «rce. Čustvo njene nak o-nj^no-ti je ugodno podp: a1e gotovo t. da živi Günther od nedavnega v najboljših denarnih razmersh Trikratno zv-n«nje pri GQ-the-1"v:h stanovnn! vk;h vraiih ie zmi»t:|o spom n^ na lepo prij ite'j'co Vstal Je, da vidi, kdo tako burno tera vstop. Drobna poplesujoča senca se je pokazala. Bta le Rosi ta Cabaitero. »M >tim?« je smehoma vprašajo, ko ji je odklenil vrata. »Niti ma o ne. Pros m, izvoli naprej « Stopila je z:i njim v sobo in pred velikim zrcalom odlož;!a klobuk. »Prijezno imai, zelo prijazno,« ga ;e po-hva ila v mace okorni špa-š ini, ki e zbujala upravičene dvome o tem. da bi bil lepi Madrid res njen di m. »Vesoi me da t; je všeč.« jc rekefl m Jo poljubi; na žarkord.če us niče. Rosila Ciiba'1-TO se je po ibavail- ra hrbtu nas|:in a.a 'n eo smeje -e g! d11'« »Pomisli. Mauro mi ie dal 7a d«n s dopust. Krasen stari j->li?« M^uro je bil av-natEij gledališča. kjer ie b; a R 1 i'a nS " žirana za c rij ke uprizoritve ope-e e »Mornarska ljubezen«. »Seveda sem jo ubrala nn,-avrost »fmkaj. di s«i «e^tavivn za drevi kak lep spored" A'i ne bi hote* povrbti prijaitelje, ki si mi Jh «noči pr se je proseče obrn la k nj.mu: »NorLen —, — željo imam — —c Vzel je nieno roko v «vojo in p-i'^i! nanjo do g poljub. »2e'jo, Rosi'a? Puvej mi jo — ustrežem ji rade volji!« »pripoveduj mi kaj o svojern življenji* « je zaprosila in pr'se lj3 k nie <~u. »T i o malo vem t' tebi. Še vedno mi ni-i p ve jai, odkod si prlšei; in kakšne m.črte imaš za prihodnost.« »Seveda sem ti povedal.« je odvrnil s smehom, ki le zvedel ne am živčno in posiljeno. »Preeei časa sem bil na Durm u, kasneje pa v Možakov m M">ja da a in raziskavanja mi na žalost ne dopu č» o da bi se kje trajno naselil. A pus.iva t»/, Ro-sitai. kaj bi si z d »Igoča^nimi pogovori o učenih stvareh kvarila to lepo snidenj ?« »Tvoje življenje pač go'.ovo ni d'J'o-časno,« je upo'okla. »Kaj si piav za prav, zdravnik ali pravn'k''« »Ne to ne ono. EMp+ns'ovec sem in imam namen da odročnem v Luk=or k er nai-m v so^e o-snju z ne^o študijfcAO eruibo idkopati grob prirese Amaie« »7.merom s?m d^ treba za taka izkopavanja razen v°';k