GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANlKO, TELEKOMUNIKACIJE] Elektroniko, avtomatiko in elemente, kranj Boj proti uvoženem dompingu • V veljavo je stopila uredba o pogojih in postopku za uvedbo in zaračunavanje dopolnilnih carin in kompenzatornih davščin. Po določilih te uredbe se bo v bodoče lahko za proizvode, ki se uvažajo po peni, ki je nižja od normalne in to prizadeva ali bj lahko prizadevalo gospodarstvu Jugoslavije občutno Škodo ali pa' zadrževalo njen razvoj, na.te proizvode predpiše dopolnilno carino v višini, ki pomeni razliko med normalno ceno in ceno, po kateri, je bil proizvod kupljen. Uredba tudi določa, kdaj se šteje, da se proizvode uvaža po ceni, nižji od normalne. Pobudo za predpis dopolnilne carine in komperi-zatorske davščine za posamezne proizvode, ki se uvažajo, lahko dajo prizadete gospodarske ali druge delovne organizacije ter pristojni organi družbeno političnih skupnosti. Dokumentacijo o tem se predloži Zvezni gospodarski zbornici, ta pa jo potem pošlje obenem s svojim mnenjem Zvzenemu sekretariatu za finance. Ta sekretariat pa potem po pred-,hodnem mnenju Zveznega sekretariata za gospodarstvo, Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino in Zveznega zavoda za cene predlaga Zveznemu izvršnemu svetu, naj se predpiše dopolnilno carino oz. kompenzatorsko davščino. Uredba tudi določa, da lahko Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino po sporazumu z zveznim sekretarjem za gospodarstvo in direktorjem Zveznega zavoda za cene določi tudi kontingente za uvoz za tiste proizvode, če bi sicer zaradi daljšega trajanja postopka s predlogom za dopolnilno carino oz. kompenzatorsko davščino nastale občutne škode, vendar se uvozni kontingenti določijo le do šest mesecev, računajoč od dneva, ko ie bilo Zveznemu iz-i vršnemu svetu predlagano, naj se predpiše dopolnilno oz. kompenzatorno davščino. v S tem smo dobili predpis, s katerim naj bi zaščitili jugoslovanske .proizvode pred nelojalno tujo konkurenco.. i. Tudi y našem združenemrpodjetju je bilo že večkrat slišati, da obstoja nekaterim našim proizvodom nelojalna tuja konkurenca. Ce je to res, so dane možnosti, da jo na tej osnovi preprečimo. G. P. Naš obrat »STIKALA« v Kranju je še mlad, vendar koristno izpolnjuje Iskrin proizvodni program v seriji dokaj zahtevnih električnih stikal. V lepih prostorih, kjer imajo tudi svoj razvoj, se kolektiv trudi, da čimveč prispeva k skupnim naporom »Iskre«, kamor je tudi posegla trda roka reforme. — Slika: Kristina Kovačič in Ivica Udir pri kontroliranju odmičnih stikal Energični ukrepi v Tako, kot vse začasne upra- ral sindikalni odbor združe- Takim mnenjem še vsi pri-ve, je bila tudi v Horjulu po- nega podjetja »Iskra« 12. av- družujemo, če je to tisti ključ, stavljena zato, da tovarno do ozdravitve to var- ozdravi in usposobi, da začne navzoči člani začasnih uprave, de, za. kar imajo tudi interes normalno-poslovati. Že na za- izvršni"Odbo:r sindikata, še- vsi* zaposleni v tovarni in v četku je začasna uprava za- kretar ZK ter. nekateri člani ¿Solnem združenem podjetju, čela pripravljati sanacijski iz uprave tovarne-in ZP. Na- ®Pr'®3eto-J® bilo tudi Stališče, načrt, ki bo zajel vse področ- men razgovora je bil, da se je delovanja tovarne. Sana- skupno dogovorimo s člani cijski . načrt je praktično že začasne uprave in predstav-izdelan, ugotovitve, ki so jih n.iki vodstva sindikata tovar-dali člani začasne uprave, ne o načinu sodelovanja za-pa jasno kažejo, kaj vse je časne' uprave in . sindikalne treba storiti, da se stvari v organizacije. Ker je začasna tovarni urede. da začasna uprava bolj tesno sodeluje s sindikalno organizacijo tovarne. Začasna uprava je tudi mnenja, da je slaba povezanost — sodelovanje — tako z ZZA, propagandnim sektorjem ZP, PSO — vzrok za sla- V grobem je jedro problematike, ki je na programu v sanacijskem načrtu — zniža--nje zalog na, razredu 3, 5 in 6 'ingH kadrovska sariaeija — predvsem v strokovnih službah tovarne,. uprava prevzela vse naloge bo stanje v tovarni. Vložila in pooblastila od direktorja bo vse sile, da se medseboj-tovarne; UO in DS oz. ker sa- no delovanje in pomoč teh moupravnih organov ni, ■ je zunanjih faktorjev okrepi iti hu^no, da je kolektiv pove- 'tako skupaj s tovarno posta-zan prek sindikalne organiza- Itazaj na čvrste noge. _ , .... , Odgovornost za prevzete oz. 1K Soglasno je bdo ugotov- ,dane teafeg|* je nujno' treba ljeno, da bo začasna upraVa postaviti na prvo mesto v Naj omenim še to, da je mnogo laže uvedla svoje skle- tovarni. Vse tiste, ki spreje-omenjeni razgovor organizi- Pe v življenje za ozdravitev nalog v celoti ne izvrši- tovarne, če ji bo po pred- j0j je treba klicati na zago-hodni izmenjavi mnenj, o vor oz jjfo zamenjati. Le tako konkretnih ukrepih pomagala bo tovarna lahko prebrodila sindikalna organizacija, ki bo krizo in izšla iz sedanje tež-z začasno upravo' morata za- ¡te situacije vzemati takšna stališča do posameznih problemov, ki so v Ker ie kolektiv tovarne korist večine zaposlenih. ■ elektronike v Horjulu prven- „ § , , . . stveno poklican, da svoje le- Osnoven problem v tovarni „ 1 ’ . . v Horjulu .je problem kadrov. zave uret^ sam, So se vsi pri- in medsebojnih odnosov. Vsi, ®otni strinjali z izjavo, ~a so ugotavljali, da vse proble- je bolje, če tovarno zapusti me, ki so v tovarni lahko reši 20 delavcev sedaj, kot pa čez samo sposoben strokovni ka- eno leto 200. To pomeni, da der z zdravimi, normalnimi, da bo do nekaj odpustov mo- medsebojnimi odnosti. ralo priti, če pa s tem tovarna Začasna uprava se je na ozdravi, je treba tako stališča Velik interes med našimi dopustniki je vsako leto za naš počitniški dom v Poreču. Tudi letos je že dalj časa popolnoma zaseden. Dom je vabljiv zaradi bližine, lepih prostorov ln dobre postrežbe kljub nizkim cenam. — Takšen je pogled na morje skozi okno našega doma v Poreču sestanku strinjala in postavila na. stališče, da bo problemu kadra ■posvetila', vso pozornost in da bo energično postopala. »Nujno mora priti do gotovih zamenjav in odpustov,« so bili mnenja posamezniki, ki situacijo tovarne bolje poznajo. podpreti. Začasni upravi Želimo srečno roko pri vodenju kolektiva, kolektivu pa v najkrajšem času mnogo dela in visoke OD. Janez Iz tovarne elektrotehničnih ln finomehaničnih izdelkov Kranj Osrednje ugotovitve iz poročila o polletnem poslovanju govore o uspešnosti naših naporov Poslovno poročilo m obsežno, vendar vsebuje vse tiste podatke, ki nakazujejo problematiko in uspešnost poslovanja v tem -obdobju. Dobilo pa je dodatek v obliki obračuna celotnega dohodka, dohodka in ostanka dohodka po obratih, ki pomeni nov© kvaliteto v izvajanju organizacije in ugotavljanja gospodarskih razmer znotraj tovarne. -O tem bomo nekaj več povedali še kasneje. V lanskem letu izoblikovana in uveljavljena -organizacijska delitev tovarne po obratih z določenim programom dela in -delitvijo -dela med obrati, ki se še izpopolnjuje, je postala vodilna nit za oblikovanje gospodarskega plana in podatkov o njegovem izpolnjevanju. S tem so bile vzpostavljene nepo-srednejše osnove samoupravljanja in odgovornosti za potek in poslovno uspešnost jenje po obratih. To je obe-oz. intenzivnejše gospodarnem izhodišče za ¡ugotavljanje OD in priznavanje večje ali manjše osebne stimulacije po obratih. Uspeh tovarne v I. polletju je nedvomno velik, ki ga pripisujemo predvsem konsolidaciji organizacije in proizvodnih programov po obratih, neposredne j šemu vodenju in odgovornosti, načinu ugotavljanja poslovne uspešnosti in stimulacije po obratih, večjim 'in produktivnejšim delovnim sredstvom, boljšemu razporedu financiranja proizvodnje in ne nazadnje boljšemu koordiniranju vodstvenih poslov. Med pozitivnimi ugotovitvami pa se pojavljajo tudi negativni odmiki, ki jih bo treba v bodoče še skrbne je proučevati, o njih razpravljati in odločati ter doseči ustrezno dinamiko pri njihovem odpravljanju. Ti odmiki nastajajo pinedvsem. zaradi večjega obsega poslovanja, ko je treba -dinamičneje angažirati obratna- sredstva in se hitreje prilagajati tržnim razmeram. Res je, tako kot smo videli lansko leto, da se -to stanje da do -konca leta še precej izboljšati. V ta namen so organi upravljanja že sprejeli rebalans plana proizvodnje oz. gospodarskega plana, ki vsebuje predvsem spremembe v asotr-timanm proizvodnje. .Svoj delež k izboljšanju ponudbe in likvidnosti pa bo seveda morala doprinesti tudi razvojna in prodajna dejavnost. •Stanje kupcev ob koncu lanskega leta je bilo nižje kot ob polletju. Iz tega sledi tudi optimistično planiranje, .stanja kupcev za konec letošnjega leta pod predpostavko, da bomo vse vrste aktivnosti za dosego tega prevelike. Mislimi,, da« se popolnoma* ne1 smemo» zadovoljiti s takimi odgpvorom;. Namreč,, taka; ugotovitev velja samo za; nekatere; Velik interes-naših; delavcev je za» Fbreč; ki je ž'e- daliji časa; popolnoma» zasedteni. Bom» j» obiskan» zaradi; bližina;, lepih prostorov in; dbbce- postrežbe;. Tildi cene* niso» prehrane;. Se- jih primerjamo» z ostalimi: v tem kraju; Tudi. kamp »MEH*» na; Dogem- otoku» ja v letošnjem' letuc številktej® obiskan; ih; to1 Samov ©di naših članov. ILafev-ko trdimo; da» jje- obisk večji; za; 50'%, od; lanskega; Kljub oddaljenosti je- letet oddih nenadomestljiv za ljudi, ki želijo mir in počitek, ob» toplem; slanem» jezeru» ali» menih Trente je- obiskana- vsako» leto; enako. V sezoni je» pri-lično zasedena, v začetku in koncu sezone pa zelo slabo. Raziskava,, ki mora slediti, nam mora pokazati®prave vzroke za tako slabo zasedbo; Bled' preživlja’ začetno» krizo; zasedenost je- bila» zelo slaba» od1 strani naših članov: Bom in- njegove kapacitete smo zato dali na razpolago» drugim.. koristnikom. Celotna- ocena v primerjavi z lanskim letom je ta, da» so naši delavci v ltetašnjem letu nekoliko vec dni preživeli v naših počitniških, domovih,. VPRAŠANJE: Ali računate, da letošnje poslovanje n® bo» prineslo poslovne izgube? Oceno, katero želite objaviti, je potrebno- zelo previdno im vsestransko’ primerjati z lanskoletnimi dosežki. Pri taki primerjavi- je» potrebno upoštevati, samo zasedenost domov,, kot najvažnejši' faktor. Cen®,, kot vemo;,, so» ostale enake lanskoletnim. Pri tem ne» smemo» zanemariti. vprašanja» stroškov poslovanja; Seveda so tu» še ostala» dejstva;, ki sodijo» v okvir delovanja» počitniške skupnosti. <5® te» upoštevamo, lahko* zaključimo; da» p® prvih pokazateljih izgub® nebo; Pričakujemo;, da» bo» naš-zaključni» račun pozitiven, in naše poslovanje- v skladu z željami». VPRAŠANJE: Kam nameravate usmeriti' morebitna ustvarjena sredstva?. Vnaprej» govoriti,, kam» bomo» usmerili sredstva;, ki; jih še nimamo,, ni logično. Vendar bi, lahko vprašanje nekoliko obrnili in sicer tako, da bi se vprašali: Kaj, bi bilo najnujnejše treba Urediti v dbmovih pred' drugo sezono? V poročilih s terena; nam» najbolj' zgovorno» opravičujejo ureditev sanitarij v kampu1 ter dtokortčati začet® in» Slano jezero na Dugeni otoku s svojo toplb vodo in' — baje' zdravilnim» blatom» na dnu privablja letos- poleg domačih' tudi številne goste-iztetnike, ki se kaj. radi- pomudijo v našem kampu in preizkusijo gos toljublje ih solidno postrežbo» našega osebja nedokončane zgradbe. Za to še- nimamo» nikakršnih sredstev na razpolago: Izdelati bi’ bilo nujno treba platneno streho» za teraso na» Dtogem otoku; V Poreču bi lahko povečali kapacitet® z- najemom' stare stavbe; ki stoji poleg našega doma-. Adaptacija te stavbe bil se rentirala; že v dveh letih. DOm na Bledu nujno potrebuje obnovo strehe,, garažna vrata ž® več let ne ustrezajo ter kvarijo videz doma. Potrebno pa je» nadalje tudi popravilo fasad1® in še marsikaj; . Vse kuhinje: v naših domovih potrebujejo modernizacijo; Športniki, pričakujejo; da odpremo» gorsko kočo- za zimski) oddi»h. Avtomobilisti;, si želijo avtokamp ob- severnem dete morja; Skratka, želja,, in to upravičenih, j® veliko, sredstev v ta namen pa»...? Ob zaključku lahko obljubimo,. da bomo vsa» sredstva, katera bi z našim poslovanjem ustvarili, porabili za najnujnejše potrebe naših domov. Za večja sredstva pa pričakujemo- tudi večjo- zainteresiranost naših kolektivov do- 'počitniške skupnosti in- njenih potreb: Samoupravljale! in naš časopis Pogled v jedilnico našega počitniškega doma na Bledu Gospodarska in družbena reforma je z vso silovitostjo; poudarila vlogo, ki jo ima» naš» samoupravni sistem, z njim pa» neposredno-- vsi. noši* delovni» ljudje, v nadaljnjem» razvoju; našega» gospodarstva; ter v- ustvarjanju,, oplojevanju in- utrjevanju demokratičnih in ekonomsko čistih-družbenih odnosov v naši socialistični domovini. Pri tem sicer nikoli ne-smemo* pozabiti; dh; j® tudi ta; sistem sam podvržen vsem zakonitostim razvoja in ga zato nikoli ne smemo jemati» in ocenjevati kot dokončno izoblikovan recept, niti po svojih; organizacijskih oblikah, niti — In to še manj — po» svoji Vsebini.. Prav samoupravljalci so sami v popolnosti odgovorni, da» bo- sistem» gibalna site» napredka, ne pa njegova zavora- in- da- bodO- z izgradnjo- sistema . omogočili zagotoviti sebi in- svojim potomcem višjo» življenjsko» raven; in boljšo bodočnost tako v materialnem,, kot duhovnem pogledu. Pri tej nalogi naj bi odigral važno nalogo tudi. naš časopis» in temu vprašanju sem posvetil» teh» nekaj vrstic; hkra® s kritično» oceno» tega; ali naš; časopis to svojo- vlogo.- tudi res- opravlja-. N’e mislim s tem na reševanje- sistemskih vprašanj v velikem obsegu, temveč: bolj na-, vprašanja- iz vsakodnevne prakse;, na obveščenost članov’ kolektiva, na izmenjavo misli in izkušenj in končno' tudi na kritičen odnos do napak- in slabosti; kjer in kadar se pojavijo. V' časopisu, smo. doslej, lahko- zasledili o- tem nekaj sestavkov, pretežno- teoretičnih in. to skoraj, izključno- od posameznih članov samoupravnih. organov združenega podjetja,. od. članov uredniškega odbora časopisa,, ali. pa izpod; peresa» poklicnih- novinarjev. Zelo malo, ali boljp» rečeno nič pa» o- vprašanjih» s» tega področja ' pišejo samoupravljalo! v tovarnah -ih delovnih enotah; čeprav so- prav pri njih» vsa» teoretična vprašanja najtesneje' povezana» s» prakso in; zato lahka» prav oni najbolj® povedo; kaj. je dobro im kaj ni. Premalo s® zavedamo svoj® odjgovornosti; in zdi; se. mt kot bi skorajda* pozabili*,, da> smo samoupravne pravic® organom: združenega podjetja: v interesu» skupne akcij® odstopili; od* neposrednega proizvajalca, prek» delovne* enot® ter organov samouprave tovarn in organizacij, , O' sklepih' samoupravnih organov zdriiženega- podjetja in* tudi» nekaterih» tovarn smo v časopisu redtro* obveščeni,-saj; imamo» za* to stalno; rubriko in vedno zagotovljen potreben» prostor. Zelo me** pa moti, da pri tem ne sodelujejo prav vse organizacije ZP,-/ zlasti PSO-;. MO' in Z ZA, saj so slednje bolj; če ne najbolj povezane y svojem delu s poslovanjem; tovarn in- lahko» bi» celo» rekli,, da predstavljajo temelj;, na» katerem je grajena celotna organizacija združenega podjetja. Pa» se prav te; tudi po strukturi kadrov najmočnejše organizaci- " je, ki, bi v samoupravlja&ki praksi lahko največ prispevale, najbolj zapirajo same vase! Tudi ne bi bilo- odfeč, če bi; kdaj, kak važnejši sklep zasledili še- posebej: s- kratkim opisom, komentarjem ali oceno. To bi vsebino» lista prece j poživilo, časopis- bi zajel delo' in življenje' več organizacij in bolj. stalno, kot doslej, odpadle pa, bi tudi opravičene pritožbe članov kolektiva, da o svojih- organizacijah tako poredko» lahko prečitajo kak sestavek v »Iskri«. Zelo- malo.-j® v.-našem tedniku. tudi člankov, ki bi jiti prispevali vodilni in» vodstve-(Daljfi. na» 4. strani! Samoupravlj alci Skrb za zdravstveno varstvo in naš časopis v Novi Gorici (Nadaljevanje s 3. strani) ni delavci ter strokovnjaki, kjer bi samoupravlj alce’ seznanili z bistvenimi vprašanji razvoja in perspektive podjetja, s finančnoekonom-skim položajem, s plani in nameravanimi akcijami ter za posamezne naloge poskušali samoupravljalee na široki ironti tudi angažirati! Tako pa pogosto ni enotnega nastopa in ni niti pričakovanega uspeha! Čeprav bi časopis | za mobilizacijo vseh samouprav-ljalcev odigral odlično vlogo,' vodstvo in strokovne službe puščajo to prepogosto vae-naar, s tem pa je opuščena tudi marsikatera priložnost za enoten nastop, ko bi lahko še bolj dokazali, da smo združeno podjetje na Samoupravni osnovi, ne pa samo vrsta tovarn in organizacij, ki pred firmo svoje dejavnosti nosijo ime: Iskra Kranj. Iz problema tako pasivnega odnosa vseh nas samouprav-ljalcev do svoje tiskane tribune izhaja končno tudi dejstvo, da so kritični članki v časopisu tako redki kot oaze v puščavi. Pa še tista kritik, ki je napisana, se največkrat omejuje le na ugotavljanja dejstev, ne pa na analizo vzrokov za posamezne slabosti in na konstruktivne predloge, kako-zadevo, sanirati Upam pa si trditi, da bi mrsikdaj pravočasno napisana beseda lahko samoupravlj alcem ih' celotnemu kolektivu samo koristila, pa čeprav slika ne bi bila rožnate barve. Reforma pač pomeni določene premike v vseh smereh razvoja naše družbe, v našem gospodar- stvu in ekonomiki in ima osnovno nalogo odpraviti slabosti, ki so doslej ovirale naš polet! Zato je skrajno nespametno pred kakršnimkoli dejstvom zapirati oči in kot noj zakopavati glavo v pesek,, v prepričanju, da slabosti, ki jih ne vidimo, niso slabosti. Nasprotno — napake je treba nedvoumno pokazati, analizirati, kajti le tako jih bomo lahko uspešno odpravili ih se jim tudi pravočasno, postavili po robu. Moč velikih .je prav v tem, da si upajo vedno pogledati resnici v oči in,, da jim tudi lastne napake nišo nikoli »tabu«, ker jih le tako, z dobrim; poznavanjem njihovih vzrokov in pošledic,’, lahko tudi uspešno izločijo! In ker- menim - da so prav vsi samoupravlj alci v našem podjetju s svojim sistemom zadosti močna' sila, Upam, da bo tudi kritična nota v našem časopisu lahko zazvenela bolj kot doslej! ' Le, če bomo vsa nanizana vprašanja odnosov samo-upravljalcev in njihovega časopisa znali v bodoče pravilno izkoristiti, smemo pričakovati bolj pestro in zanimivo vsebino, ki bo zainteresirala vse bralce in jih tudi organizirala za nadaljnje razvijanje samouprave, zla-,sti še po njeni .vsebini! -L- Dopisujte v »Iskro!« Zakonodajo o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v socialistični republiki Sloveniji preveva velika skrb za čimbolj kompleksno in strokovno poglobljeno varstvo vseh delavcev. | S to zakonodajo je zdravi stveno varstvo delavcev pridobilo na svoji pomembnosti, medtem ko je bilo vprašanje obratnih ambulant in njihovo ustanavljanje prepuščeno zgolj presoji delovnih organizacij. Prav gotovo je, da vodstva delovnih 'organizacij gledajo na obratne ambulante predvsem iz ekonomskega stališča. Iz podatkov, ki so nam na voljo lahko z gotovostjo trdimo, da so že ustanovljene obratne ambulante s pridom prestale preizkušnjo. Ce so v naprednejših deže-. lah organizirali obratne ambulante, šo . odgovorni ljudje pri ustanavljanju le-teh temeljito preračunali njihovo ekonomsko utemeljenosti Njihova odločitev je tudi za nas vsekakor zelo pomembna, ker dokazuje koristnost ustanavljanja in poslovanja takih ustanov. V našem primeru pa posebno še zato, ker posvečamo skrb za zdravje v prvi vrsti proizvajalcu in samouprav-Ijalcu. Menimo, da morajo imeti obratne ambulante zdravnika, ki naj bi se bavil v pretežni meri s preventivno de-javnostjo, hkrati pa bi moral zdraviti tudi obolele in poškodovane delavce. * Ta argument, prav za našo tovarno, nadvse prepričljivo dokazuje, da je upraviče- nost obstoja take ambulante' umestna. S pomočjo obratne ambulante je najlaže spremljati odsotnost z dela zaradi bolezni, saj je med paičentom ih zdravstvenimi delavci' vzpostavljen stalen etik ' glede delavčevega zdravstvenega stanja. Svobodna presoja zdravnika o delazmožnosti delavca, brez kakršnega koli pritiska s strani odgovornih delavcev tovarne, je osnovni predpogoj za uspešno funkcioniranje .obratne ambulante in zdravje vseh delavcev, ki so potrebni. zdravniške pomoči.’ Nudenje pomoči že ob sa- mem začetku obolelosti, lahko bistveno' vpliva na uspehj. kvaliteto in čas zdravljenja. Zato je-nujno potrebno, da zdravnik obratne ambulante nenehno spremlja zdravstveno ¡stanje zaposlenih delavcev, kakor tudi izvore in vzroke raznih obolenj. Brez dobro organiziranega zdravstvenega varstva . ni možno doseči trajnih uspehov pri dvigu produktivnosti,: Vse te navedene Ugotovitve so nas privedle do tega, da organiziramo i v naši tovarni , zdravstveno službo, ki jo 800-članski edlovrii kolektiv nujno potrebuje. (Dalje na 6. strani). Iz proizvodnje v tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pržanu v Ljubljani: posebno budno mora biti oko kontro-lorke v končni kontroli, kajti tudi najmanjša pomanjkljivost v proizvodnji mora biti odstranjena, da kupec za svoj denar dobi soliden gramofon, ki mu bo prinašal zadovoljstvo »Glejte, kaj nas čaka« (Nadaljevanje podlistka iz 29 Kaj bo z našim dobrim starim kmetom? Časopis »Automation« že najavlja traktor — robot, katerega bo konstruirala britanska firma »British Farm Equipment«. Ta traktor bo avtomatiziran, ukaze bo sprejemal S pomočjo radia, a človek, kateri bo z njim upravljal, bo lahko istočasno upravljal še s 15 do 20 enakimi stroji na prav tako različnih mestih. Delo stroja' bo tisti, ki bo z njim upravljal, kontroliral s pomočjo televizije. Razumljivo je, da se taki traktorji še ne bodo pojavili na poljih sledeče jeseni, ali po mišljenju specialistovi v roku nadaljnjih 10 let bo napredno kmetijstvo v veliki meri avtomatizirano. Tudi na tem področju se pripravlja velika revolucija: In končno je treba pogledati farme — tovarne v Veliki številke tednika »ISKRA«) Britaniji, Nizozemski in ZDA. SLEPI PIŠČANCI V dolgih lopah živijo na tedne neprestano pod svetlobo. Noči ni. Jesti morajo čimveč in čim hitreje, da bi čimhitreje zrasli in se odebelili. Hrana jim prihaja po ceveh. Njen sestav je znanstveno pripravljen. Kljub temu pa je tej hrani nekaj primanjkovalo in piščanci so s kljuni trgali perje svojih najbližjih. Da bi to preprečili, so jih oslepili. Postali so mirni. Vendar niso več tako dobro jedli. Ponovno so jim pustili oči, vendar so dan 24 ur razdelili na presledke po 20 minut: 20 minut mraka, 20 minut svetlobe, 20 minut mraka ... in tako - 24 ur na dan. Piščanci so na ta način postali apatični, jedo dobro in se več ne tolčejo s kljuni. Vendar, ko rastejo, je prostora vse manj in od časa do časa nastanejo med nji-, mi ponovni prepiri, kateri včasih'eksplodirajo v splošno, vojno, ki se odvija z besnostjo. Da bi to preprečili, so po-lobo ublažili, svetilke so pobarvali rdeče in tako je v lopah nastala rdeča poltema. Sedaj je vse v redu. Piščanci jedo, se debelijo, rastejo in na koncu jih veriga s kavlji odnese proti stroju, ki jih kolje. Piščanci so mirni. Kakor da vedo, kam gre veriga... Tak način proizvodnje je zelo ekonomičen, potrebno je samo, da je vse skrajno čisto, ker se vsaka epidemija širi kakor tajfun. Farme — tovarne v Veliki Britaniji So leta 1965 proizvedle 200 milijonov pitanih piščancev. Predpostavljajo, da bo čez 5 let 90 %' proiz-vodnje piščancev na zahodnoevropskem tržišču mehanizirane na naveden način. Pri vsem tem bi bilo zaposlenih zelo malo ljudi. To je že povsem zanesljivo. Teleta in svinje — ali točneje: telččje in svinjsko meso — že sedaj proizvajajo podobno kot meso piščancev. Teleta živijo v prostorih, celo v škatlah so postavljene palice tako, da noge živali ostanejo stalno neudobno in v težkem položaju. Škatle, to je zaboji, v katerih živijo vse svoje življenje, so v ceioti zaprti in teleta izgubijo končno vid. So pa zato odrezki — prava poslastica. Njihovo meso je povsem belo in idealno mehko... Torej, meso proizvajajo na tekočem traku. Kaj bo delala bodeča generacija kmetovalcev? Ali bo šla v mesto? Zato, da dela v brezštevilnih uradih? e. Britanska tvrdka za promet s čajem »Lyons« je nabavila kalkulator, ki v nekaj urah izračuna pla'če za 10.000 nameščencev. Prej je bilo za to potrebno 37 nameščencev s polnim delovnim časom. Ko je kalkulator izračunal plače nameščencev kompanije, še neprenehoma naprej obdeluje podatke o tekoči proizvodnji, o stanju poslov, o pakiranju, o transportu ter vsak dan sestavlja poročila o stanju tvrdke. Kljub temu ima še potem prosti čas, da ga lahko njegovi lastniki posojajo drugim tvrdkam, tako da tudi za'njih opravlja različne posle. Na ta način je že prihranih 100.000 funtov, a »Lyons« se pripravlja, da nabavi nov kalkulator,-ki bo 4-krat hitrejši in bo stal samo 75.000 funtov. Ordinatorji izračunavajo 95 odstotkov plač, katere izplačujejo državne federalne oblasti v ZDA. Ti ordinatorji, kot ostali podobni stroji, kontrolirajo številčno stanje nogavic ameriških vojakov od Houstona do Tokija,- od Anchorages do Da Nanga. Oni' registrirajo brzino ladij, ki pr ¿plovejo Atlantik, verificirajo davčne prijave — deklaracije kompani j in 30 % davčnih izjav privatnikov v ZDA. V Detroitu že dela prvi poštni ordinator na svetu. Ure- Z obiska v tovarni polprevodnikov v Trbovljah Tovarna polprevodnikov v Trbovljah je bila dograjena pred nekaj več kot letom dni. Ko prvič stopiš vanjo, napravi močan vtis, kar ver lja ¿a njen zunanji videz, kakor tudi notranjo razporeditev in opremo. Vstopil si torej v sodobno tovarno, prav za prav v laboratorije. Ker v tej tovarni proizvajajo zelo miniaturne elemente za „elektronsko industrijo, so razumljivo potrebni tudi-vsi ukrepi, da bi zagotovili potrebno čistočo in vse druge' pogoje, ki jih terja taksna1 proizvodnja. Za proizvodnjo polprevodnikov mora- biti ; v delovnih , prostorih brez prahu, temperatura ne sme močneje nihati. _ Po predvidevanjih bi tovarna ob polni zmogljivosti lahko zaposlovala 800 delav-' cev, predvsem žensk, ker proizvodnja terja spretne in fine ženske prste. Trenutno šteje delovni kolektiv približno Četrtino, kaže pa, da se bo že v bližnji prihodnosti Število zaposlenih znatno po-vfečalo. Z vso resnostjo sb se v tovarni v zadnjem času lotili osvajanja tržišča, saj vemo, da vse bolj diktira proizvodnjo p.otreba na tržišču.. Elementi pa ki jih proizvaja ali jih bo še „začela, proizvajati; pa igrajo pomembno vlogo na področju sodobne elektronike. Prav zato ima tovarna polprevodnikov, v Trbovljah vse možnosti, da se razvije, v solidno in tudi zelo pomembno organizacijo združenega podjetja. Koristno je tudi- poslovno sodelovanje s tovarno, ki ima sorodno proizvodnjo; to je z Radioindustrijo Zagreb. Pri tem je bilo dogovorjeno, da si bosta obe tovarni preudarno med seboj delili proizvod-ni^program, da ne. bo prihajalo do dvojne proizvodnje, kap je primer pri številnih drugih' proizvodnjah in kar seveda v naših razmerah prav gotovo ne more biti za nikogar -koristno. Pravkar se v tovarno v Trbovljah ' seli iz 'Kranja proizvodnja selena.. Nekaj' izmed 25 delavcev tega obrata v Kranju, se bo preselilo-v Trbovlje, nekateri še bodo vozili;. ,dokler se ne bodo za stalno, preselili, 'nekateri pa si bodo poiskali- drugo zaposlitev v Kranju. Prvi zametki tovarne polprevodnikov izviraj o iz Kranja. ker Se je formiralo tudi sedanje, vodstvo tovarne ter prvi del proizvodnje V razvojnem oddelku ZZA. Ko je bila tovarna dograjena; se je pojavilo vprašanje selitfe vodilnega . kadra v Trbovlje. Vsakodnevna vožnja iz Kranja v_ Trbovlje^ in nazaj -je naporna, zamudna in ..tudi predraga za tovarno. Trenutno ..v, Trbovljah ŽLvita- le dva izmed' vodMnih delavecv, vsi ostali pa 'Se,'še. vozijo. Prav zato so samoupravni organi inSindikalna organizacija tovarne postavili zahtevo, - da se vprašanje preselitve, v Trbovlje reši čimprej in ugodno za tovarno. Kljub dobrim klimatskim napravam v tovarni v zadnjem času vodilnim v tovar- Tradicionalni — že 17. Gorenjski sejem v Kranju, kot vsako leto, privablja številne goste z vse Slovenije, pa tudi tujce, ki potujejo skozi Kranj. Kot vsako leto tudi letos naše podjetje razstavlja predvsem izdelke za široko potrošnjo in po zatrjevanju prodajalcev — ne brez uspeha. Na sliki: za naše izdelke široke potrošnje ja vladalo precejšnje zan imanje, vendar kupci letu niso tako radi odpirali denarnic kot prejšnja leta ni postaja zelo vroče ob misli na leto 1968, ko bo. morala tovarna 'začeti' vračati anuitete ,na račun dobljenih investicijskih sredstev. To je za tovarno vsekakor zelo pomembno vprašanje, še zlasti zato, ker sedaj še ne dela s polnimi zmogljivostmi. Okrepiti bi morala svojo prodajno službo, ki bo kos proda ji izdelkov v času, ko bo: tovarna delala, z vso zmogljivostjo Tedaj bo-tovarna\ tudi' v. stanju ustvariti potrebna finančna sredstva za svoje normalno poslovanje. Tovarni bo vsekakor koristil tudi prihod pomočnika direktorja — domačina v mesecu septembru. Posebno problematični so odnosi med tovarno polprevodnikov in ZZA. V tovarni nekateri čelo razmišljajo, da bi bilo umestno v Ljubljani formirati lastno razvojno skus pino, medtem ko drugi menijo, da. pa je le bolje najti skupen jezik z ZZA, kar bi verjetno bilo še najbolj koristno tako za tovarno, kakor tudi za ZZA in celotno združeno podjetje. Prav gotovo je res,, da tovarna polprevodnikov, kakršna je naša v Trbovljah, nujno potrebuje sodoben razvoj, ki bo sposoben hitro slediti-napredku na.tem zahtevnem področju. Ce so vzroki slabih. odnosov med tovarno in ZZA slabi odnosi nekaterih v obeh enotah, potem vsekakor ni umestno, da bi zaradi tega trpela oba delovna kolektiva pri svojem delu. O tem perečem vprašanju so. razpravljali tudi že samoupravni organi v tovarni in po izjavi predsednika upravnega odbora še v poslednjem času že začenjajo kazati znaki delnega izboljšanja v odnosih tovarna — ZZA. V tej smeri bo pač treba delati zelo intenzivno, ker le tako bo možno zagotoviti za obe strani ugodnejše delovne pogoje. jj Delovnemu kolektivu in vodstvu tovarne želimo obilo delovnih uspehov in srečno roko pri reševanju vseh sedanjih perečih-vprašanj! Janez ZAHVALA »Sindikalni podružnici in kolektivu Tovarne usmerni-ških naprav se toplo zahvaljujem, ker sta omogočila mojemu. , sinu .Nedeljku letovanje v Fazanu pri Portorožu. Jevšek Janez juje pisma, na katerih je naslov napisan s strojem: .27.000 pisem na minuto! Herbert Simon, strokovnjak za avtomatizacijo, piše: »Leta 1985 bodo elektronski stroji opravljati vse administrativne funkcije, kakor tudi funkcije, katere danes opravljajo srednji kadri.« In delavci? John Snyder, specialist v »US Industries inč.«, ponuja tovarnarjem široko, izbiro novih naprav, med katerimi pa posebno prednjačita dva jeklena čuda posebne lepote in zmogljivosti. Lahko se vidita v newyorski Park-Ave-niji. Eden od njih, imenovan »Transferobot«, je v stvari podaljšanje človeške roke, samo da je mnogo močnejši in zanesljivejši. Ne more se utruditi. 'Lahko dela tisoč ur, pa potem njegova zmogljivost ni. v ničemer zmanjšana. Ta stroj lahko vsak predmet zagrabi in ga prenese na drugo mesto. Vse to. napravi s tako natančnostjo, ki se me- ri z desetinkami milimetra. Stroj lahko zamenja veliko delavcev. Snyedrov »Vibratori Bowl Feeder« Je drugo čudo tehnike in avtomatizacije. V ta stroj 'se lahko naenkrat vrže 1000 komadov najrazličnejših kovinskih predmetov, vijakov, matic isl., a ko se stroj stavi v pogon, vse sprejete predmete z na j več jo sigurnostjo sortira in . kontrolira, njihove mere in oblike. Ko se bo ta stroj zaposlil v neki tovarni kovinskih polproizvodov, koliko delavcev v oddelku kontrole gotovih izdelkov 'bo gotovo ostalo brez posla?! Znaten korak v izdelavi avtomatskih strojev je bil napravljen tedaj,.ko je bil.izdelan postopek samokontrole strojev. Ta temelji na načelu »feedbacka«. V naravi lahko najdemo mnogo primerov samokontrole posameznih organizmov, njihov grup ali večjih skupin Že Darwin je odkril dejstvo, da so neke skupine živih bitij, ki žive na istem področju usodno povezane. Njihovo, število je v stalnem ravnotežju, katero se neprestano korigira. ADA IN ADMIRALI Uspehi na področju avtomatizacije, ki so doseženi v času druge svetovne vojne, se sedaj v veliki meri uporabljajo v konstrukciji strojev. za industrijo. Stroji so kadri, ki sami pokrenejo, ustavijo ali' pospešijo delo, računajo, kontrolirajo, preverjajo, spominjajo se, primerjajo čas, mere, zvok, temperaturo itd., pri vsem tem pa ni potrebno, da je človek prisoten. Potreben je le tedaj',. ko se mora nek izrabljeni del Stroja nadomestiti. Richard Bellmann pravi: »Industrija avtomobilov in jekla ne bo zaposlovala novih tisoče v . delavcev. V Fordovi tovarni v .Clevelandu eri Človek upravlja s Strojem, kateri opravlja' več kot 5000. operacij., Ta vstro j nadomešča. 40 do 50 delavcev. Prej je bilo potrebno delo 400 delavcev, da bi v 40 minutah napravili blok posameznega motorja. Sedaj 48 delavcev opravi isti posel v 20 minutah. V. „Franciji ohstaja, tovarna in v njej stroj, kateri popolnoma sam' izdeluje srajce.' Avtomatizirana tovarna v SSSR je »zaposlila« stroj, ki popolnoma samostojno in precizno izdeluje palice za avtomobilske motorje. Obstojajo avtomatske pekarne, v katerih so dobesedno vsi posli mehanizirani in se odvijajo tudi povsem samostojno: od priprave surovine do pakiranja gotovih proizvodov. V nekem rudniku v ZDA že sedaj dela stroj, ki koplje rudo in zamenjuje nekoliko stotine delavcev. »Po letu 1900 je prebivalstvo ZDA naraslo dva in pol-krat, a novi način življenja je odložil smrt povprečnega Amerikanca" za 20 let. A vsi naši mladi stroji ne čutijo potrebe za vsemi mladimi Amerikanci«, piše Ben Bagdikian. Ati se približujemo času; ko človek ne bo'potreben? Tehnika še ni rekla svoje zadnje besede. Treba je Vedeti, da živi na zemlji 90 % vseh učenjakov, ki so kdajkoli obstojati. Znanost je v zadnjih 30 letih napravila korak, ki je enak ustvarjanju na tem področju za preteklih 5000 let! Vemo, da je 25 ljudi; potrebno za proizvodnjo električnih žarnic v. ZDA. No, žarnice se trošijo. Niti v žarnicah pregorevajo, potrebne so'nove. A kaj. bo tedaj,-ko se bo odkrila možnost proizvodnje žarnic, katere — ne pregorevajo? Kaj bo, ko se bodo začeli proizvajati noži za britje, kateri bodo lahko trajali leto dni?. Kaj; se bo zgodilo, ko bodo nylon nogavice postale odporne na dotik nohtov? Iii :— kaj se bo zgodilo, ko bodo žogice pri tenisu lahko zdržale 30 setov? Sedanji avtomobili so. zelo zastareli. Bistveno se ne. razlikujejo od tistih slavnih modelov, kateri so pred pol stoletja sodelovali v dirki Pa- Naš izvoz v juliju Mnenja o glasilu »Iskra« (Nadaljevanje z 2. strani) ja in kot deseta šele Zvezna republika Nemčija. Posamezne tovarne so bile takole udeležene pri julijskem izvozu: _ > OS d> >ts» TJ Tovarna Ü d) 3 O G> => •o 3~ 2-e > ■3 > Elektromehanika 96.33 39,7 Kondenzatorji 74,58 11,7 Elementi 129,04 3,1 Avtomatika 102,30 1,6 Instrumenti 1.093,25 3,6 Usmerniki 0,5 Sprejemniki Elektronika 1.858,05 2,2 Polprevodniki 97,01 7,2 Aparati 101,51 4,1 Elektromotorji 58,02 13,0 Avtoelektrika 75,98 12,8 Mikron 0,5 Skrb za zdrav: (Nadaljevanje s 4. strani) Tako smo, v lepo urejenih prostorih tovarniške ambulante, organizirali v mesecu juniju t. 1. zdravniško službo. S pogodbo med Zdravstvenim domom Nova Gorica in tovarno je bil odločen program dela. Cas od 7. do II ure je namenjen za kurativno delo, medtem ko je čas od 11. do 15. ure namenjen za preventivno delo. Ustanovitev zdravstvene službe nam je dala možnost, da smo začeli načrtno in strokovno urejati prehrano delavcev, prevoz na delo in z dela, zaščito mladine, invalidov in dela manj zmožnih delavcev in pogojev dela, ki so bili v marsikaterem primeru vzrok nadpovprečnih obolelosti. Po udeležbi v izvozu je razvidno, da so štiri tovarne, in sicer: Elektromehani-ka, Elektromotorji, Avtoelek-trika in Kondenzatorji realizirali skupaj kar 84 odstotkov celotnega mesečnega izvoza. Delež ostalih tovarn je bil torej zelo majhen. Kumulativni seštevek izvoza za sedem mesecev letošnjega leta dosega vrednost 3.197,329 dolarjev oziroma 41 odstotkov letnega plana. Ta odstotek je seveda mišljen za celotni izvoz ne glede na razdelitev po valutnih področjih. Primerjava z obveznostmi, kot smo jih sprejeli po pogodbi z Jugobanko pa daje še manj ugodno sliko in resne pomisleke glede naše letošnje uspešne izvozne realizacije. Marjan Kralj In tako so podani pogoji za preventivno delo, ki je hkrati tudi osnova za medicino dela. Zdravstvena in varnostna služba imata pri raziskavi fizioloških in psiholoških lastnosti delovnega človeka skupni. interes, kakor tudi pri proučevanju poklicnih obolenj in poškodb ter preprečevanju zla, ki se je močno vkoreninilo v naši industriji. To so pionirski koraki na tem področju dela in kot kažejo dosedanji rezultati bo treba še precej skupnih naporov, da bosta zdravstvena in varnostna služba dosegli tisto, kar delovnemu človeku pripada. To pa je tudi namen, ki je v končni fazi usmerjen le nam. Ivo Krušeč Ker želimo glasilo ISKRA izpopolniti, smo želeli predhodno zvedeti mnenja bralcev dobiti predloge za njegovo iz-o našem skupnem tedniku in boljšavo. V tem namenu smo se poslužili ankete za bralce glasila ISKRA, ki jo je določen delež delavcev v ZP izpolnil in nam s tem posredoval dragocene napotke. V tem sestavu si bomo ogledali izvlečke iz analize omenjene ankete. . ■ Nekaj splošnih podatkov o anketiranih. Anketiranih je bilo 380 delavcev ZP ISKRA, od tega 232 ali 61,05 % moških in 148 ali 38,95 % žensk. Glede na starost se največji delež anketiranih — 40,5 % — uvršča v razpon nad 25 do 35 let. Sledi jim generacija mlajših, do 25 let, ki je zastopana s 25.8 %, s podobnim procentom so zastopani delavci stari nad 35 do 45 let. Delavcev starejših od 45 let je bilo med anketiranimi 6,6 %. Glede na osebno kvalifikacijo je anketa zajela vse kategorije delavcev. Najbolj reprezentativno so zastopani KV delavci s 21,0% in SS delavci s 20,3 %, najslabše pa PU delavci s 0,3 %. Delavcev, ki so v organizaciji ZP manj kot tri leta je med anketiranimi 22,9%, tistih, ki so v organizaciji 3 do 6 let je bilo an-ketirannih 29,0 %, 47,3 % pa jih beleži šest in več letni delovni staž v ZP ISKRA. Mnenja bralcev o glasilu ISKRA. V nadaljevanju si oglejmo, kako so anketiranci:^: bralci glasila — odgovarjali na anketna vprašanja. Ker nas zanima predvsem splošno (celotno) mnenje bralcev, si bomo ogledali le pokazatelje dobljene na osnovi rezultatov vseh anketiranih skupaj in se ne bomo spuščali v podrobnosti znotraj posameznih organizacij. Glede uspešnosti glasila pri obveščanju kolektivov prevladuje mnenje, da je glasilo delno uspešno — izjava 69,7 % anketiranih. Za uspešnega obveščevalca velja glasilo pri 22,9 % anketiranih, medtem ko 4,2 % anketiranih smatra, da je glasilo nezadovoljivo odigrava vlogo obveščevalca — to predvsem zaradi-prepoznega obveščanja (ker je glasilo) tednik). Anketiranci celo pripominjajo, da fnarsikaj iz iskrške problematike razberejo iz dnevnega časopisja, medtem ko glasilo o tern sploh ne piše. Tako bo v bodoče treba posvetiti več pozornosti prav na ažurnost obveščanja. Najboljej ocenjujejo glasilo v Kondenzatorjih, kjer je dobra polovica — 57,2 odstotka — anketiranih mnenja, da glasilo uspešno obvešča. Bralci v Elementih pa dajejo glasilu najnižjo oceno uspešnosti. Tu smatra 12,2% anketiranih, da je glasilo uspešno, prav toliko anketiranih pa z obveščanjem ni zadovoljnih in je tako razmerje mnenj med neuspešnostjo in uspešnostjo 1:1, medtem ko je v celoti 1:4,45 za uspešnost. Kako anketirani prebirajo glasilo? Bralcev, ki časopis preletijo in se nato poglobijo v tisto kar jih zanima je največ — 65,8 %. Takih, ki preberejo ves časopis je 11,0 % približno isti procent anketiranih pa prebere samo članke, ki se nanašajo na njihovo organizacijo. Med bralce, ki ne berejo redno se uvršča 4,0 odstotka, 6,6 % bralcev pa časopis samo preleti. Tako smo zabeležili, da kar 67,8 % an- ketiranih dokaj poglobljeno prebira glasilo, kar je lep dokaz o potrebnosti obstoja in nadaljnjega razvoja glasila» še posebno, ker je samo 10,6 odstotkov anketiranih, ki glasila ne berejo redno, oziroma ga samo preletijo. Najbolj dosledno prebirajo časopis v Usmernikih in Strokovnih službah. Sicer je v vseh organizacijah dokaj veliko število vnetih bralcev, vendar se v. nekaterih organizacijah pojavljajo grupacije delavcev, ki so do glasila pasivni in nezainteresirani ' — tako v RA — sprejemniki (20,0 %), Elementi (19,5%), Napravah (17,7 %) in Instrumentih (13,4 % anketiranih). Odgovori na vprašanja o tem, kakšna je kritičnost oziroma polemičnost glasila, okarakterizirajo glasilo kot premalo kritično (68,7 odstotkov izjav). Po pripombah sodeč glasilo preveč hvali in poudarja posamezne uspehe, medtem ko neuspehe in povzročitelje le teh ne graja in o problemih ne polemizira. Najbolj kategorične trditve, da je glasilo premalo kritično smo dobili iz Avtomatike (83,8 %), Elektromeha-nike (80,2%) in RA-sprejem-nikov (75,0 % izjav). Odgovori, na vprašanja s katerim želimo zvedeti želje bralcev o vsebini glasilo povedo, da se anketiranci navdušujejo za krajše aktualne zapise, ki naj bi jih glasilo objavljalo. Ta želja se brez-izjemno odraža v vseh organizacijah in predstavlja v ce-lotvi 58,7 % izjav anketirancev. Znatno manjša skupina — 20,8% — ne želi nobenih sprememb in vztraja pri sedanji obliki in vsebini časopisa. Najmanjša skupina, v katero se uvršča le 15,0 % an-(Dalje na 7. strani) m——m ii riz—Madrid in ki so se gibali s hitrostjo 110 kilometrov na uro. Eksplozivni motor je pravi anahronizem, kateri omogoča eksistenco več tisoč delavcev, mehanikov, garaži-stov in drugih. Bodočnost bo pripadala rotacijskim motorjem in električnim izvorom energije. To bodo turbine in nuklearni motorji, kateri bodo trajali brez potrebe odpiranja in popravljanja več deset tisoč kilometrov. Karoserije bodo iz plastičnih mas; izdelane bodo v nekaj minutah ter bo tako odpadlo veliko delavcev, ki so nekoč montirali kovinske karoserije. A ordinatorji, ki opravljajo z avtomatiziranimi stroji, so šele komaj prišli v obdobje svoje mladosti. M. Moreau, ki dela v kom-paniji IBM, pravi» »Ko sem se zaposlil v tem podjetju, sem imel jasne pojme, kaj lahko ordinatorji delajo, mislil sem, da vem, kaj bodo delali v bodočnosti. Sedaj več ne vem, kaj naj mislim...« Preteklega marca na manevrih angleških pomorskih sil je že z eno nasprotno formacijo upravljal ordinator ADA. »Premagala je formacijo ladij .katerim je komandirala skupina admiralov .. .a 2IVI BEETHOVEN André Kaufmann de Bull je eden od znanih specialistov za probleme logike. On trdi: »Človek ni vedno logičen. Slikar ali pisatelj se v svojem ustvarjanju ne poslužuje logičnih sistemov.a Zelo se še malo ve o tistih delih naših misli, katere ne počivajo na logiki, a prav to neznanje nam ne dopušča, da bi konstruirali ordinator-je, ki bi »mislili« kot človek. Leonardo da Vinci je mnogo slutil, ko je trdil: »Ko bodo ljudje razumeli naravne zakone ptičjega letenja, bodo lahko konstruirali leteči stroj.« Dick Bellmann govori danes prav tako: »Rešitev je v človeku. Ko bomo razumeli, kaj se dejansko dogaja v člo- veških možganih, bomo lahko konstruirali stroji, ki bo funkcioniral prav tako dobro.« Konstruktorji so v zvezi s tem epsimisti in optimisti. Vsekakor uspeh prej ali pozneje ne bo izostal, delo pa bo seveda dolgo, zelo dolgo. Ko bodo dokončani ordinatorji, katere pričakujemo, bomo lahko nadaljevali z deli velikih mojstrov peresa in drugih velikanov. Ti ordinatorji bodo »proučili« vsa znana dela nekega velike skladatelja in nato bodo sposobni, da »ustvarijo« nova dela v stilu pokojnega genija. Na ta način bomo lahko »ustvarili« deseto,enajsto in številne sledeče Beethovnove simfonije. Mogoče bodo celo boljše od del starega mojstra ... Ker on se je lahko utrudil, včasih je celo lahko pogrešil. Ordinator ne more napraviti napake. Elektronski možgani so že pisali dela na način Mozarta in Bacha in ni strokovnjaka, ki bi mogel z gotovostjo trditi, da niso originalna.I Drugi ordinatorji so pisali tudi neka originalna nova dela. Pierre Barbaud, Janine Charbonnier in Blanchard so v . tem smislu dosegli lepe rezultate. Pod njihovim upravljanjem je eden od or-dinatorjev napisal muziko za reklamni film za tvrdko »Ideal Standard«. Isti ordintor je tudi avtor glasbe za kratko-metražni film »Ukradli so mi Daljni zahod«, Ordinatorji lahko komponirajo, ko se v njihove spomine vrže dovoljno število informacij. Če bodo informacije sestavljene na-osnovi študija nekega odrejenega pravega glasbenika, bo ordinator komponiral v stilu tega avtorja. Res je, da ordinatorji že sedaj lahko komponirajo enostavne popevke za plošče, katere se vrte v glasbenih avtomatih jufceboxa. Ordinatorji lahko pišejo. Njihovi spomini lahko sprejmejo številne informacije o celi vrsti likov, O osnovah neke dejavnosti, o okolnostih, ... katerih se ta dejavnost od- vija in — potem lahko stroj napiše skromen, toda zanimiv sestavek. V teh »knjižnih delih« včasih ordinatorji lahko najdejo zelo zanimive in nenavadne rešitve^ na katere pravi pisatelj ne, bi nikoli pomislil. Mnogi ordinatorji že pišejo enostavne zgodbe za televizijske Oddaje» za 'reklamne namene ipd. Neke ordiziatorje so »naučili«, da pišejo že tudi pesmi ... Po letu 1970 bo 60% telefonskih komunikacij na področju ZDA v bistvu dialog med ordinatorji v različnih mestih. Tako predvidevajo specialisti na področju avtomatizacije. A kaj bodo govorili n'a telefon ostali? Ljudje? Kaj bo vsebovalo ostalih 40 % zvez preko telefona? Naloge? čestitke? Ali — povesti o doživljajih na večnih praznikih, na katere bomo mogoče obsojeni za vedno. Prevod: P. G. Iz nabavne službe ZP Nabavna organizacija ZP v ljala pločevino. Kaže, da se svojem poročilu za mesec ju- bo položaj izboljšal v tem polij 1967 poroča, da niti z red- gledu šele tedaj, ko bo stekla nimi, niti z izrednimi naro- redna proizvodnja aluminij-čili pri naših železarnah ni- skih strakov v tovarni »Im-ma, oz. ni imela nobenih te- pol« v Slovenski Bistrici, žav, kajti dobro je občutiti V panogi 119 se je stanje pomanjkanja naročil v žele- pri nabavi lak žic in kablov zarunah in zato lahko le-te izboljšalo, težave nastajajo le redneje kot kdaj prej dobav- pri tem, da tovarne, ki so ta ljajo zaželeno robo našemu material naročile, prepočasi podjetju. Zaradi tega tudi ni odpoklicujejo naročene koli-bilo težav v proizvod'ji, ki čine od trgovskih podjetij, potrebuje ta material iz žele- katera pa se branijo material zam. Nekaj težav je bilo z držati na zalogah več kot tri uvoznim materialom,- ki je v mesece. Na splošno pa z elek-nekaterih primerih zaradi tromaterialom v juliju ni bilo prepoznega plačila, pač pri- težav in so bile po dogovoru hajal z zamudo. Pri tem bi z dvema dobaviteljema omo-tovarne morale ažumeje na- gočena . tudi naročila dodat-kažovati sredstva za plačilo nih asortimentov lak žice iz-naročenih materialov. ven naprej planiranih količin, Težave pa še vedno pome- Brez problemov, tako glede ni nabava dobre dekapirane cene, kakor tudi dobavnih in transformatorske pločevi- rokov, je tudi nabava neka-ne z vzhodnega področja. terih lak žic in kablov iz ino- Tudi v panogi 115 habavna zemstva. organizacija nima posebnih Medtem ko z nabavo de-težav, ker se je položaj na viznih sredstev za nakup nedomačem tržišču po zadnji katerih potrebnih materialov podražitvi bakra umirilo. Vsi v tujini ni težav, pa težavo večji dobavitelji NO redno pomenijo dinarska sredstva pošiljajo naročene bakrene s strani tovarn, ki te materi-materiale, razen nekaterih ale potrebujejo. Iz teh težav Sanacija zahteva energične ukrepe in odgovornost; to je dobro znano tudi kolektivu v Železnikih — Posnetek iz orodjarne ■- (Nadaljevanje s 6. strani) odstotka anketiranih je izja- Na vprašanje, če želijo dor specialnih dimenzij, ki so izvirajo nato težave z dobav- ketjranjh ¿eli bi glasilo v^°> da jim ie gradivo, ki pisovati v glasilu ISKRA je prišle z zamudo.. Žal pa so nimi roki, pri čemer bi mo- p0^ajo Več daljših strokovnih so ga v glasilu prebrali, ne- skoraj tri četrtine anketiran- še vedno precejšnje težave z rale tovarne temu vprašanju redno dobavo srebrne žice in posvetiti vso pozornost, saj je trakov, v zadnjem času pa od založenosti z materialom se je pri tem pojavila tudi odvisna redna proizvodnja in občutna podražitev srebra. s tem zagotovljeno solidno Z nabavo aluminijastih iz- poslovanje. Pri tem so izdat-delkov pa kritično stanje tra- na pomoč pri reševanju raja še naprej,, čeprav je do bavne problematike razne delnega izboljšanja sicer prišlo. Zlasti problematična je nabava trakov v specialnih dimenzijah, ki jih naše tovarne potrebujejo, kar je v razrav. Močno željo po tej koliko pomagalo pri njiho- cev odgovorilo da ne želijo študijsko literarni zvrsti iz- vem delu in razumevanju dopisovati.' Samo 16,0 % je ta- ražajo predvsem v Avtoelek- iskrške problematike. Ta trdi- kih, ki želijo dopisovati — tev je v vseh organizacijah največ iz Aparatov, Kondcn- ICako je anketirancem, gra- najpogostejša in glede na zatorjev, Avtoelektrike in. divo, ki so ga prebrali v gla- število anketiranih, dokaj ve- Elektromehanike. Najmočnej- silu pomagalo, pri njihovem ijkoštevilna, Redki anketiran- šo. željo po dopisovanju iz- kompenzacije, za katere šte- delu in v kakšni meri so se ci so izjavili, da, jim branje ražajo bralci, ki glasilo pre- vilni dobavitelji v zadnjem seznanili s problematiko svo- glasija ni n i £ koristilo — Času kažejo Več zanimanja. je organizacije in ZP ISKRA 16,6. % izjav. Se manjši delež ki SKLEPI 7. SEJE UO (1.8.1967) V zvezi z obširno razpravo o poslovnem poročilu za prvo polletje 1967 je upravni odbor sprejel naslednje UO sprejme poslovno Tudi pri nabavi materialov nasploh, je vprašanje na ka- -fl#. _ _ tistih ostalih panog v juliju teža- terega so anketiranci dokaj -! 0 . začetku julija prisililo proiz- ve niso bile prevelike in zato enoglasno odgovorili in s tem g asi o po v ljo mre, a vodnjo, da je ob večjih stro- je proizvodnja lahko tekla v dali glasilu pečat in ga ozna- jim je glasilo mnogo po-ških v te namene uporab- redu. čili kot z a d o v o 1 j i v o. 77,9 magalo pri njihovem delu, oziroma, da je njegova zaslu- Izvlečki iz sklepov... v skladišču. Najkasneje ob Zavod lahko v letu 1968 po- koncu leta 1967 bo izvršen krival svoje obveznosti, dokončen obračun OD po $ Glede na obstoječe fi-posameznih enotah na osno- nančne zmogljivosti Zavoda vi dejanskega poslovnega odobrava vsakršno novo za- uspeha. poslitev izključno UO na @ UO je mnenja, da seda- predlog kolegija, nja gospodarska situacija © Upoštevajoč svoje skle-zahteva, da se ponovno pro- pe s 6. seje z dne 18.7.1967 uči koncept Zavoda in pro- upravni odbor določa: gram razvoja, da se prouči Nobeno sklepanje pogodb poročilo za prvo ^polletje ustreznost sedanje organiza- za dopoinilnodelo (nadure), 1967 in ga predlaga svetu c'Je ter določi namen proiz- za dopolnilno delovno raz- Zavoda v potrditev. vodne dejavnosti. merje, za civilno-ipravno @ UO smatra da obsta- UO namreč smatra, da razmerje, za pogodbena in jajo okoliščine, ki terjajo, proizvodna dejavnost v Za- avtorska dela, za dela preko da se posluži določil člena 3. vodu n' sama sebi namen, Elektrotehniške zveze ter pravilnika, o delitvi dohodka] temveč naj služi kot dopol- preko Društva inženirjev in ki določa da se v izjemnih niZni vir finansiranja Zavo- tehnikov ter podobno in no-primerih lahko odloži izvr- dove osnovne dejavnosti. Za- bena izplačila dodatnih oseb-šitev mesečnih obračunov do radi tega UO naroča stro- nih dohodkov in osebnih konca leta. kovnim službam, da do prejemkov iz teh razmerij V zvezi s tem bo upravni konca meseca septembra ni dovoljeno. Izjemne pri-odbor do ureditve likvidno- pripravijo ustrezne predloge mere predhodno odobri posti Zavoda, upoštevajoč vi- zarzpravo. močnik direktorja, šino vsakomesečnih razpo- ® Sedanja situacija v Za- © Pred izplačilom dodat-ložljivih sredstev določil me- vodu zahteva, da se z vso nih osebnih dohodkov ter rila in vrednost točke za iz- ostrino in odločnostjo nada- osebnih prejemkov iz pogod-plačilo mesečnih akontacij ljuje z odpisovanjem stro- benih razmerij pod točko 6., OD po posameznih enotah, škov pri vseh nalogah, ki za katere pogodbe že obsta-Pri tem bo upravni odbor nimajo finančnega kritja, jajo, preveri umestnost iz-poleg že sprejetih kriterijev niti ne realne perspektive za plačila pomočnik direktorja, upošteval še naslednje: pla- pokrivanje, pri čemer je Vsi navedeni sklepi velja-čilo faktur za posamezno treba vodti računa o tem, jo od 1.8.1967 dalje. UO bo enoto in namensko vezavo da bo ustvarjeno toliko informiral svet Zavoda o sredstev v zalogah materiala ostanka dohodka, da bo vseh navedenih sklepih. letijo in 1 se nato poglobijo v v tisto kar jih zanima- in bralci, ki preberejo ves časopis. V odnosu na osebno kvalifikacijo je največji delež tistih, ki želijo dopisovati .med .VS in VK delavci) ga prav v lem, da jim je te- kar je donekle bodrilno, saj matika V glasilu omogočila lahko v prihodnje pričakuj e-seznaniti se s problematiko mo več prispevkov, katerih ZP ISKRA. Križne primerja- kvaliteta zna biti na dovolj ve so pokazale, da »korist- visoki ravni za objavo v gla-nost« glasila ni odvisna samo šilu. Vsekakor pa ni pohval-od tematike in kvalitete pri- no dejstvo, da želi dopisova-apevkov, pač pa tudi od te- ti le 16,0 % anketiranih, kljub ga), kako posameznik glasilo temu; da ti anketiranci- v ve-prebira. Da jim je branje' liki meri <47,7 %) izjavljajo) glasila'koristilo so v najvecji da je o njihovi organizaciji meri - izjavili tisti .anketiran- premalo pisano v glasjlu preči, ki preberejo ves časopis več člankov iz Elektromebamin tisti kar jih zanima. Na- ke in premalo iz drugih orga-sprotno pa prav pri teh dveh nizacij. Tu prihajamo do nas-vrstah bralcev opažamo pro- protja, ko posamezniki čutijo cent odgovorov, da jim bra- potrebo po objavljanju pri-nje glasila ni nič koristilo, spevkov o njihovi organizaci-manjši, kot pri bralcih, ki ji in delu, ne čutijo pa potre-glasilo samo preletijo oziroma be po lastni angažiranosti oz. ga ne berejo redno. Obenem se nočejo vključiti v vrato dopisnikov, ki bi lahko z doslednim delom, v glasilu prikazali vso iskrško problematiko. Če upoštevamo spoznanje) ugotavljamo, da branje časopisa mnogo pomaga predvsem VK in VS delavcem, do-čim NS, NK, PK in PU delavcem branje* glasila ne predstavlja nobenega »profi- da se 98,1 % anketiranih v dota«. Prav tako ugotavljamo ločeni meri zanima za proble-tesno povezanost med »korist- me svoje oragnizacije in pro-npstjo« branja in delovnim bleme drugih organizacij v stažem v ZP, namreč, tisti, okviru ZP, nam mora biti ki imajo daljši delovni staž jasno, kakšen naj bo nasled-v ZP, v večji meri trde, da nji korak v izpopolnjevanju jim branje mnogo koristi, glasila, ki mora biti vseiskr-kot tisti, ki so v ZP ISKRA ško. • krajšo dobo. ...... *** KOMPAS Kranj VAS VABI NA POPOLDANSKI IZLET V TRBIŽ Odhod iz Kranja VSAK PETEK ob 14.30 od poslovalnice KOMPAS Odhod iz Trbiža ob 19.30 Cena 20 N din! Prijave sprejemamo v poslovalnici KOMPAS KRANJ Korak nazaj v sodelovanju ? (Odgovor na članek v sodelovanje razširimo med predstavniki iz Otoč rešitev: prejšnji številki) mestoma Blanskinr in 'Kra- v nekem' kompromisu. 'Za že'ob lanski .obojestranski »Jem. 2ato too-.se/za letos sporazumno ^rešitev- je bil izmenjavi obiskov predstav- z Občmskim sinda-. posluh v ^Iektromeharnki. bikov tovarne METRA | kalnim . svetom Kranj; pri kakor na ObSS, da bi na »Ej, lepo je doma« Kadar se srečujem z ljudmi, mi je v nekakšni navadi, da vprašam tega ali onega, kako se kaj počuti. Tako sem pred kratkim vprašal o počutju tudi našega Jaka Kokalja, zaposlenega v Iskrinem obratu urnih, mehanizmov v Lipnici pri Kropi. Takole je povedal: »Odkar .. sem na Zgornji Dobravi se imam kar doljro. Gorenjski zrak človeku tako dobro de. Kadar je količkaj! vreme ugodno, mi pogled kar sam zdrsne proti Julijcem, ki se razveseli na od sonca ožarjenem Triglavu. Z Zgornje Dobrave se ga namreč dobro vidi. Saj pravim, Amerikanci, če že imajo vse, našega Triglava pa le nimajo.« — Zadovoljen nasmeh je hušk-nil prek njegovega obraza. — Tako je stekla beseda o Južni Ameriki, kjer je naš Jaka prebil vrsto najlepših let. Ni tehtal besed, kajti preveč je skusil, da bi bilo moč zavreti filmsko pripoved njegovih doživetij. »Leta 1937 sem bil star 21 let,« je začel. »Češnje v Lazih pri Leskovcu so bile v bujnem razcvetu, ko sem bil odpoklican ha redno služenje vojaškega roka. Ta kraj je namreč takrat še spadal pod Italijo. Po nekaj mesecih sem se z vrsto drugih vojakov utaboril v Tuniziji. Po 6 letih obvezne' vojaške službe sem se znašel leta 1943 v angleškem ujetništvu. Odvedli so nas • V Anglijo in nam dali prosto izbiro, da se zaposlimo v industriji ali kmetijstvu. Leta 1946 me je domotožje zvabilo nazaj — domov. Nekaj mesecev logarjenja in slabega zaslužka me je sililo zopet nazaj v svet oz. s trebuhom za kruhom. Po 4 mesecih dela na cesti v Franciji, je sledila pot v Nemčijo. Tu sem bil zaposlen pri pospravljanju lesa v gozdu. Voljan do življenja in poln hrepenenja po boljšem zaslužku, sem se končno odločil za Ameriko, pristal sem pa v Južni Ameriki in to v Venezueli. Tu sem bil v kratkem času bivanja močno razočaran. Zaposloval sem se pri kmetih, ker druge zaposlitve nisem mogel dobiti. Vsak kmet me je prav rad vzel na delo, toda le na preizkušnjo, včasih tudi za daljši čas. Namesto plačila pa sem pogosto dobival plačilo v naturalijah. Tako se mi je pripetilo, da sem nekoč z nahrbtnikom napolnjenim s kruhom, hodil več dni od vasi do vasi in iskal zaposlitve,; čeprav za skromno plačilo v denarju Blizu Caracasa v Venezueli sem imel več sreče. Po tamkajšnjem običaju BlahSkeea ČSSR in «MSgaiiižačtjiČ strokovne eks-. račun -svojih ■ prijavljencev »Elaktromehariike« ISKRA' ku,rajje' v katero je vključen odstopili .tri mesta- za Oteče.: KRANJ, je, bilo-dogovorjeno/ ^d . »ekaj gospodarskih Za nadaljnje' smse, sodelova-da Sp medsebojni stiki še organizacij tako da si bodo njepa jim je bil podanpred-naprej poglabljajo in razvi- ^elfenci , lahko pndobil Tog, da , se nekdo zglasi v jajo. Predstavniki z Blanske- deI°vn* izkušenj' V Kranju -zaradi priprave pred-. • ga so . nam - poslali predlog Elektromehanski smo na loga za sodelovanje v na-njihovih želja in možnosti, gf ^»^alnega odbora slednjem letu saj, bi s tem. kar je znatno presegalo naša 5kle,nl1.1.' da. ^ ekskurzije lahko zadovoljili vse njiho-nrerividevhnia Dn bi lahko udeležijo sindikalni funkcio- ve zelje. ^ , -v ... h." .... . narji oziroma sindikalni de- Očitek, da s tem slabimo sodelovanje širili, smo spo- . 1 - 1 Mm pil znali rešitev v tem, da to ¡¡¡1 111 B|9B b°do.. ^pse ne>o na mesta ker v; - ekskurzije udeležili pred- lahko trdimo, da . je bilo v Slavnik: ^samoupravnih orga- glavnem dosedanje, scdelova-nov, i drugih družbeno-poli- nje med Elektromehaniko in ličnih organizacij m Uprave. Instrumenti na vseh področ-V okviru občine -Kranj . je jih na pobudo Elektromeha-bil v sindikalnem' »Informa- riike. Pozivamo predstavnike torju«. razpis za prijavo sin- iz Otoč, če dejansko obsto-hikalnih delavcev. Ker pred ja pri njih želja za sodelo-zaključkom razpisa hi bilo vanje, da pridejo na razgo-izgledov za zadovoljivo / ste- vOr .o pripravi programa za vilo prijav, smo v telefon- naslednje . leto. Ni stvar v skem pogovoru sporočili Sin- tem, da smo šli v sodelo-dikatu v. Otočah, da je Še vanje z ObSS Kranj/ ker bi nekaj mest, če So za ekskur- nam nudil neko znatno, fi-zijo zainteresirani. V pripra- nančno pomoč, vendar smo vah na ekskurzijo ni bilo smatrali, da v bodoče le ne pred tem z njihove, strani bi bili sami v stanju Širiti nobene iniciative, zato jih sodelovanje, tudi nismo vključili kot: so- Smatramo, da bi tudi mi organizatorje.. Občinski sin- lahko o tem pisali v časopi-dikalni svet pa je še v roku su, vendar smo menili, da se razpisa | sporočil število svo- dajo taki odnosi reševati na jih prijav, ki so presegale bolj primeren način in z naša predvidevanj«, zato večjim razumevanjeih. smo bili prisiljeni iskati s — S Tovarna polprevodnikov za gradnjo nove bolnioe v Trbovljah Po sklepu 2. rednega zase- ustvarja zadostnih . sredstev, dan j a delavskega sveta to- ker tudi ne proizvaja s ce-varne polprevodnikov v Tr- lotnimi svojimi zmogljivost-bovljah bo ta naša organi- mi, je bilo dogovorjeno, da zacija prispevala 0,8% na- bo svoj prispevek k novi rodnega dohodka, kar znaša bolnišnici vplačala v nekaj 3,392.000 starih dinarjev za obrokih, gradnjo nove bolnišnice v Trbovljah. Glede ria to, da tovarna trenutno še ne sem dobival dnevno plačilo za 10 do 12 ur dela, Nezaposlenost v Venezueli-je. bila takrat tako velika, da je naša v-primerjavi komaj, opazna. V kraju, kjer sem si ob res skromnem življenju nabral hfekaj prihrankov, Sem bil zanje- .y, stalni nevarnosti, kajti nekajkrat se*. je zgodilo, da so koga oropali in tudi ubili. Temperatura v teh krajih je dosegla tudi do 50 stopinj vročine. Ko sem zjutraj vstal, sejn bil vedno-pripravljen na kakšno iznenadenje,.kajti kač je kar mrgolelo; posebno rade so zašle v škornje. Če jih pobiješ na, stotine, dobiš dobršno prakso, pa tudi strah pred njimi, počasi mine. Tistim, ki si zamišljajo Južno Ameriko vso avtomatizirano, povem, daje, malo takih ljudi, ki živijo v izobilju. Jaz šem videl in doživljal zelo primitivno živjenje: hiše iz blata, povsod polno kač, osnovna hrana riž, banane in za naše pojme strašna vročina. Ob tako skromnem življenju, kot je bilo moje, lahko pri nas marsikateri dinar prihraniš. . ■ ' - Ko sem se pred leti vrnil v domovino, se nisem mogel načuditi dobri in zdravi hrani. Obiskal' sem svoj rojstni kraj, ki zdaj’spada pod Jugoslavijo, nato pa šel pogledat tudi mojo sestro, ki je bila v Zg. Dobravi. Kmalu sem dobil službo v Lipnici, kjer sem zelo zadovoljen, sam sem se pa udo-, mačil v Zg. Dobravi in od tam vsako ! sončno jutro pošljem pozdrav Julijcem in očaku Triglavu.« Takole je pripovedoval naš Jaka, ki mu usoda ni bila naklonjena, zato pa mu želimo, da bi se med Gorenjci počutil kar najbolje, naš očak Triglav pa naj mu čimprej prežene grenke misli na trpko življenje v Južni Ameriki. I. M. ZAHVALA Ob'Smrti dragega očeta .' ANTONA BITENCA . se iškreno zahvaljujem sodelavcem iz umerjevalniee števcev v tovarni »Elektromeha-nika« Kranjgg- za izraze soža-lja in poklonjeno; cvetje. , Marija Špiler . Pobuda za prostovoljno delo še ni zamrla Kdor bi trdil, da , člani naših delovnih; kolektivov niso več navdušeni za to, da bi- s prostovoljnim delom pomagali pri/tej ali om ureditvi v tovarni,: izven nje ali ha terenu, se je uštel. To trditev so pobili številni de-. lovni kolektivi, zlasti' v obratih tovarne elementov za elektroniko, prav tako pa jo __________________ pobija . tudi pripravljenost' članov kolektiva trboveljske ISKRA'— glasilo delovne-tovarne. Le-ti ,šp se namreč ga kolektiva Iskra industrije odločili / s '.prostovoljnim za elektromehaniko ■ teleko-delom postaviti ograjo okrog . munikäcije elektroniko in svoje nove. tovarne. Tovarna avtomatiko — Urejuje uredni-bo kupila’ mrežo; sindikalna ški odbor — Glavni urednik: organizacija in mladina v Pavel Gantar — odgovorni tovarni pa bosta organizirali urednik: Igor Slavec — izha-prostovoljno delovno alkcijo ja tedensko — Rokopisov ne in tako bo tovarna dobila vračamo — Tisk in klišeji: ograjo z mipimalnimi stroški. »CP Gorenjski tisk« Kraa’ DOPISUJTE V »ISKRO«!