Praznik naše JLA ifc..*.. 24. december 1971 — Leto VII. 21 (152) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini] ZAPIS S KONFERENCE KOMUNISTOV VELENJSKEGA RUDNIKA Rudniška poslovna politika ni nasprotna reformnim prizadevanjem Obširno poročilo o delu in nalogah je na konferenci organizacije ZK rudnika lignita prebral sekretar Jože Žohar • Na konferenci so dodali akcijskemu programu nove zahteve in naloge • Za novega sekretarja organizacije ZK so izvolili Ivana Dreva, za njegovega namestnika pa Alojza Kikca. Komunisti rudnika lignita Velenje so vseskozi sprcmljah številne spremembe na gospodarskem in političnem področju in svoje delo prilagodili tako, da se je odrazilo pri delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. O tem je na konferenci sekretar Jože Žohar dejal: »Budno smo spremljali vse dogodke in se skladno s smernicami političnih in predstavniških organov aktivno vključevali v dogajanja ter v okviru svojih možnosti skušali prispevati svoj delež k odpravi negativnosti sedanjega časa. Še zlasti odgovorno in zavzeto smo si prizadevali, da bi s svojo gospodarsko in poslovno politiko čimveč prispevali k stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva. Tem vprašanjem je bilo namenjenih več sej sekretariata, poglobljeno pa smo to problematiko obdelali tudi na 2. konferenci ZK RLV. Ne bo odveč, če poudarim, da smo na teh sestankih pri analiziranju našega gospodarjenja ugotavljali, da je Zimska poročila iz Belili vod Krajevna skupnost Bele vode se je tudi letos vključila v zimsko poročevalsko službo. Vsak torek in petek bo ljubljanski radio poročal o snežnih razmerah v tej ■ gorski vasici vsako sredo in soboto pa dnevnik Delo. Poročali bodo tudi v prevoznosti ceste in uporabnosti vlečnice. V Penku bodo namestili tablo o obratovanju vlečni- ce, da se bodo obiskovalci Belih vod že ob glavni cesti lahko informirali o možnostih smučanja. Redno je vzdrževana asfaltirana cesta do Greben-ška in posipana proti zmrz-linam. Krajevna skupnost tudi zagotavlja, da bo gorska cesta od Grebenška do središča vasi še boljše oskrbovana, kot je bila lani. bila rudniška poslovna politika vseskozi pravilno u-smerjena in da se ni razhajala z reformskimi prizadevanji. Razumljivo je, da so bili naši pogledi v tako ocenjeni situaciji uprti predvsem v prihodnost, pri čemer smo si zadali nalogo, da moramo tudi v prihodnje voditi tako gospodarsko politiko, ki bo v skladu s stabilizacijskimi ukrepi, obenem pa moramo odpraviti vse pomanjkljivosti, ki smo jih pri dosedanjem delu o-pazili. Vse te naloge smo strnili v akcijski program, ki smo ga sprejeli na 2. konferenci za delo rudniških komunistov v prihodnje. Del tega programa smo že uresničili, ostalo pa je v teku, ker je dolgoročnega značaja in ga bomo postopoma uresničevali. Ker smo proizvodna organizacija je razumljivo, da smo komunisti pri svojem delu posvetili največ po- (Nadaljevanje na 2. strani) Naše misli so posvečene 30. obletnici ustanovitve prve regularne enote jugoslovanske partizanske vojske in s tem tudi jugoslovanske ljudske armade. Spominjamo se leta 1941, ko so nemški, italijanski in madžarski okupatorji hoteli podjarmiti in uničiti jugoslovanske narode in napraviti našo deželo nemško. Takrat se je oglasila KPJ in njen klic, skupaj s pozivom OF in vseh naprednih ter svobodoljubnih sil, je šel po naši domovini. Ustanavljati smo začeli partizanske čete, odrede in kasneje brigade. 22. decembra 1941. leta pa je bila v majhnem bosanskem mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska brigada, v kateri so se borili borci vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. V njej so bili predani in prekaljeni borci, komandirji, komandanti, politični delegati in komisarji. Brigada je bila ustanovljena v bratstvu in enotnosti, ko ni nihče razmišljal ali je Makedonec, Slovenec, Srb, Hrvat ali Črnogorec. Vsi pa so vedeli, da so sinovi iste domovine, iste Jugoslavije, da so partizani, ki morajo pregnati sovražnika, če hočejo živeti svobodni na svoji zemlji in biti njen gospodar. V tej težki, neenaki in krvavi borbi jugoslovanskih narodov se je kovala naša bodočnost in utrjevala naša socialistična revolucija. Zadnje čase vse bolj pozabljamo, kaj so bile osnove našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, pozabljamo, da je naša jugoslovanska ljudska armada nastala na svojstven način, predvsem zato, ker je bila osnovana in se je bojevala v velikem boju v katerem je sodelovalo vse ljudstvo. Takrat so že pognale korenine tega, kar danes imenujemo splošni ljudski odpor. Zato se je naša revolucija rodila sredi ljudskih množic in ob veliki podpori vseh ljudi Jugoslavije. Ko praznujemo 30. obletnico jugoslovanske ljudske armade, naj bo ta praznik ponovni dokaz, da znamo ceniti in spoštovati priborjeno in ustvarjeno v socialistični izgradnji. Obletnica jugoslovanske ljudske armade je potemtakem nova pobuda za nadaljnje delo in dosledno uresničevanje enotnosti in trdnosti ter obenem opozorilo, da moramo po zadnjih notranjih političnih pretresih odločno odstraniti težave. Dedek Mraz prireja za vas Sklicana seja skupščine Podpredsednik Drago Tratnik je za ponedeljek 27. decembra ob 7. uri zjutraj sklical 25. skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Velenje. Iz dnevnega reda je razvidno, da bodo odborniki sprejemali več pomembnejših odlokov. Tako bodo obravnavali in sprejeli predloge odloka o spremembah proračuna občine Velenje za leto 1971, odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trome-sečju leta 1972, odloka o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o normativih za vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov v druž- beni lastnini, odloka o komunalnem prispevku, sklepa o pooblastitvi komunalno obrtnega centra Velenje za opravljanje posameznih storitev v zadevah geodetske službe, sklepa o pooblastitvi komunalno obrtnega centra Velenje za izdajanje lokacijsko tehnične dokumentacije po zazidalnih načrtih, sklepa o spremembah finančnega načrta sklada za komunalno dejavnost za leto 1971 ter odloka o maksimalnih cenah za nekatera živila in storitve. Poleg tega bodo odborniki velenjske skupščine sklepali o imenovanju ravnatelja o-snovne šole Šmartno ob Paki ter imenovali 60 sodnikov porotnikov občinskega sodišča Šoštanj. V VELENJU • Od 16. do 21. decembra — v celjskem gledališču za vse otroke do 4. razreda ogled predstave »Domača naloga na potepu« • Od 21. do 24. decembra — za vse šolarje ogled filma »Legenda o volku« • 27. decembra — ob 15. uri: srečanje z dedkom Mrazom v domu kulture, ura pravljic za predšolske otroke, ki ne hodijo v vrete — ob 16. uri: čajanka v vrtcu, kjer jih bo obdaril dedek Mraz (seznami šol in VVZ) • 30. decembra — praznovanje novoletne jelke v vseh treh pionirskih odredih v Šmartnem ob paki • 20. decembra — ob lil. uri za vse nižje razrede v Celju ogled gledališke predstave »Domača naloga na potepu« • 30. decembra — ob 9. uri film »Na ščukino zapoved«, v dvorani prosvetnega doma — po predstavi srečanje z dedkom Mrazom, kolektivno darilo za ves pionirski odred — praznovanje v razrednih skupnostih z veselim novoletnim programom; dedek Mraz bo obiskal razredne skupnosti — v prosvetni dvorani bo dedek Mraz pogostil predšolske otroke (ob 9. uri) V TOPOLSICI • 23. decembra — ob 14. uri: film Disneyeva risanka, v kino dvorani • 25. decembra — ob 9. uri: za vse šolarje v Celju ogled gledališke predstave »Domača naloga na potepu« • 28. decembra — ob 15. uri: ura pravljic za predšolske otroke • 30. decembra — ob 13. uri: dedek Mraz obišče šolarje — ob 15. uri: dedek Mraz obišče predšolske otroke (od 1. leta dalje) v prosvetnem domu Dedek Mraz vabi na srečanje vse predšolske otroke krajevne skupnosti in šolskega okoliša Topolšica ter otroke uslužbencev bolnice. v šoštanju • 28., 29. in 30. decembra — na košarkarskem igrišču prihod dedka Mraza Za otroke bo vsak dan od 16. do 18. ure na košarkarskem igrišču dedkovo sejmišče. Dedek Mraz bo prišel vsakokrat ob 116.30 uri. Otroci, pripravite se na uganke! v soštanjskem vrtcu • 27. decembra — ob 10. uri: zabavni program s Pavlihom • 28. decembra — ob 10. uri: lutkovna igrica »Čarobna skrinjica« (za otroke iz vrtcev Šmartno' ob paki, Topolšica, Šoštanj) — ob 16. uri: v vrtcu bo pravljična ura s filmom za vse predšolske otroke • 29 decembra — ob ,10. uri: prihod dedka Mraza, ki bo obdaril otroke iz vrtcev Šmartno ob Paki, Topolšica in Šoštanj te socialno ogrožene otroci pridite, dedek mraz vas pričakuje! SREČNO NOVO LETO - uredništvo Šaleškega rudarja RUDNIŠKA POSLOVNA POLITIKA MI NASPROTNA REFORMNIM PRIZADEVANJEM (Nadaljevanje s 1. strani) zornosli problemom proizvodnje in pqslovanja, tako posameznih samostojnih organizacij združenega dela, kot tudi rudnika kot celote.« V rudniku pričakujejo, da bodo do konca leta nakopali 3,650.000 tun lignita in s tem za.5,5 odstotkov povečali proizvodnjo od lanske. Letos so za 10 odstotkov povečali tudi učinke. Razen obrata plastike in EFE, bodo planske naloge dosegli ali prekoračili vsi zunanji obrati. Zalo računajo, da bo letos rudnik dosegel realizacijo 375,700.000 din. Znatno večji so proizvodni stroški v osnovni proizvodnji. Planirali so 0,80 din dobička pri toni, dosegli pa bodo le 0,30 din. Še vedno je v rudniku prisotna fluktuacija. Letos so na novo zaposlili 697 delavcev, odšlo pa jih je kar 588. Na konferenci smo slišali, da nastopajo v proizvodnji poleg stvarnih tudi subjektivne pomanjkljivosti. Te bi morali odpravljati predvsem ljudje, ki so zaposleni v tehničnem sektorju. O-menili so, da tehnični kader ni dovolj dosleden. Poudarili so tudi, da bi bilo zgrešeno, če bi komunisti le ugotavljali napake, ne bi pa bili kritični in samokritični. Zgrešeno je, da hočejo komunisti pomanjkljivosti in napake opravičevati, ne pa analizirati in razčiščevati. Janez Grašič, dipl. inž. je v zvezi s tem povedal, da se resda učijo na napakah, vendar se te ne bi smele ponavljati, zlasti še zavoljo tega, ker so vedno uvedli ukrepe. V diskusiji smo slišali mnenje člana konference, da je bilo za komuniste nekdaj lažje, ko so sprejemali konkretne naloge in so potem le še preverjali v kolikšni meri so jih izpolnili. Zdaj pa je težje, ko sprejemajo zaključke in stališča za katere se morajo zavzemati komunisti v svoji sredini. e ne brezbrižno mimo nepokritih potreb Komunisti velenjskega rudnika so na nedavni konferenci spregovorili tudi o planu proizvodnje za prihodnje leto. Načrtujejo, da bodo leta 1972 nakopali 3,700.000 ton lignita. Tolikšno proizvodnjo bodo dosegli v 297 delavnikih, kar pomeni, da bodo delali več kot 42 ur na teden. Trg zahteva premog. Več premoga bo rabila tudi nova šoštanj-ska termoelektrarna. Prijavljene potrebe odjemalcev lignita iz Velenja znašajo že za 1972. leto blizu 5 milijonov ton. Ker predvidevajo znatno nižjo proizvodnjo, bo prihodnje leto ostalo 1,300.000 ton nepokritih potreb. Najbolj prizadeti bodo potrošniki splošne porabe, ki jim bodo dali le polovico potrebnih količin lignita. V rudniku ne gredo brezbrižno mimo tega vprašanja. Ze sedaj pripravljajo povečanje proizvodnje v naslednjih letih. V srednjeročnem razvojnem načrtu predvidevajo, da bodo 1975. leta nakopali 4,550.000 ton lignita. Ker stežka pridobijo ljudi za delo v jami, bodo morali posodobiti proizvodnjo in izboljšati tehnološki postopek. Za to pa rabijo veliko denarja za naložbe, ki jih sami v rudniku ne zmorejo. Nujna je pomoč širše družbene skupnosti. Jože Zohar je o tem vraša-niu na konferenci povedal: »Pri reševanju raznih zapletenih tehničnih problemov je razumljivo, da ti predstavljajo izključno našo nalogo. Pri problemih kreditov za obratna in investicijska sredstva, kjer smo pričakovali in zahtevali pomoč skupnosti, te oomoči ni^.mo dobili. Posledice so težke že sedaj. Zaradi dejstva, da nismo dobili pomoči v kreditu za investicijska d°la je npr. sedaj vprašanje ali naj nadaljujemo delo na izgradnji noveea izvoza, ki bo omogočil večji izvoz lignita iz jame. - Za ta dela namreč nimamo dovolj lastnih sredstev, ne kredita. V primeru, da tega izvoza v drugem letu ne bo, tudi v primeru izvršitve vseh ostalih priprav v jami v letu 1973 ne bo mogoče dati večjo proizvodnjo kot bo dosežena v letošnjem letu. • TEŽA ODGOVORNOSTI O NADAI.JNEM RAZVOJU JE VELIKA Sredstva pa seveda niso potrebna le za nov izvoz, ampak še za vrsto drugih del in nabav. Kot .ie pokazala prva bilanca sredstev za 1972. leto, nam samo za investicijske potrebe v tem letu primanjkuje 31,000.000 din. Pred dokončnim sprejetjem letnega delovnega načrta za 1972. leto stojimo pred kočljivo in odgovorno odločitvijo: ali bomo izvajali investicijska dela po začrtanem programu tako, da 1973. leta že dosežemo proizvodnjo 4,500.000 ton. ali pa bomo morali že začete investicije ustaviti vsled pomanjkanja sredstev brez obzira na posledice. Teža odgovornosti, ali bomo nadaljevali z deli za povečanje proizvodnih zmogljivosti rudnika ali ne, je velika. Posledice take odločitve se namreč ne bi odrazile samo v našem kolektivu, ampak predvsem na nekaterih področjih, ki zadevajo vso slovensko skupnost. V mislih imam tudi predvsem probleme ekonomične preskrbe slovenskih termoenergetskih objektov s premogom in tudi problem preskrbe domačinstev s premogom. Ob tej priliki je potrebno poudariti še eno stran neobičajnega gledanja na premogarstvo v Sloveniji. Gradnja TES IV, ki postaja vse bolj aktualna, predstavlja za nas dodatno obveznost preskrbe te TE 7. okoli 1,500.000 ton na leto. Zainteresirani, ki odločajo o gradnji tega energetskega objekta, ne smatrajo za potrebno, da na sestanke, na katerih se je odločalo o gradnji TE Šoštanj IV. pokličejo tudi podjetje, ki naj preskrbe ta objekt z gorivom. Izgleda, da mislijo, da bo rudnik pač moral dati potrebne količine goriva. Tako gledanje na proizvajalce premoga je nesprejemljivo in zato zahtevamo, da odgovorne instance v republiki do konca leta dajo čist odgovor, ali sploh imajo posluh za naše probleme in če nam mislijo praktično pomagati pri reševanju naših finančnih problemov. Pomoč v obliki kreditov za o-bratna in investicijska sredstva mora dobiti uporabno obliko vsaj do začetka 1972. leta. V primeru, da na te naše zahteve do konca leta ne dobimo zadovoljivega odgovora, ki bi omogočil, da začnemo delati po predloženih osnovah letnega načrta za 1972. leto, potem te osnove nimajo realne vrednosti in bi morali od njih odstopiti.« ® DOPOLNILI SO AKCIJSKI PROGRAM Zadelj tega so komunisti rudnika lignita Velenje na nedavni 3. konferenci vnesli v že sprejeti akcijski program nove naloge in zahteve. Med drugimi so v akcijski program dodatno zapisali, da zaskrbljeni spremljajo nestabilna gospodarska gibanja in nenehno naraščanje cen reprodukcijskemu materialu. Od republiških pristojnih organov zahtevajo, da se doseže trajno usklajevanje cen premoga v odnosu do cen reprodukcijskega in drugega materiala. Le na ta pačin bodo kfhko ustvarjali potrebna sredstva za normalno delo v velenjskem rudniku, rudarjem pa zagotovili težkemu delu primerne dohodke. Od odgovornih organov v republiki tudi zahtevajo, da v najkrajšem času zavzamejo stališče do neobhodno potrebne modernizacije velenjskega rudnika, ki naj bo skladna s perspektivnim razvojem energetike v Sloveniji in srednjeročnim razvojem rudnika lignita Velenje. Zato morajo biti zagotovljeni investicijski krediti, ki bodo omogočili s planom predvidene proizvodne kapacitete. Za normalno poslovanje rudnika je nujno potrebno zagotoviti kredite za obratna sredstva, brez katerih bo poslovanje rudnika resno ogro ženo. • ODLOČNA PODPORA SKLEPOM Na konferenci so odločno podprli sklepe 3. konference ZKS in zahtevajo, da se vprašanja socialne diferenciacije temeljito prouče tudi v velenjski občini. U-strezni občinski organi naj ugotove za vse prizadete na kakšen način so prišli do premoženja. Ugotovljene anomalije naj se tudi ostro kaznujejo. Enako ko munisti velenjskega rudnika zahtevajo, da se v občini uvede učinkovit sistem obdavčevanja in kontrole dohodkov posameznikov. Rudniški komunisti so tudi podprli stališča in sklepe 21. seje predsedstva ZKJ in 23. seje CK ZKS. Obvezujejo se, da bodo pregledali stanje v njihovi delovni organizaciji in obračunali z onimi, ki bi s svojim tehnokratskim, šovinističnim ali nacionalističnim delovanjem hoteli uvesti zmedo med kolektivom. • IZVOLILI NOVO VODSTVO Za sekretarja organizacije ZKS v rudniku lignita so člani konference izvolili Ivana Dreva, za njegovega namestnika pa Alojza Kik-ca. V sekretariat pa so izvolili Kristiana Hrastela, Slavka Janežiča, Jožeta Ka-stelica, Rudija Kopina, Franca Krivca, Jožeta Kum-ra, Antona Romiha, Zdrav-ka Vidmarja in Jožeta Žo-harja. GRADBENI ELEMENTI IZ VECRADA Letos je največji uspeh Vegrada zahtevna gradnja veleblagovnice Nama, ki so jo zgradili zelo hitro • Podjetje se trudi, da bi povečali obseg poslovanja in so zato sprejeli stabilizacijski program Velenjsko gradbeno podjetje sodi med dobro razvite gradbene oHiani/aeii'-na Slovenskem. Zgradbe, ki so jih zgradili Vegradovi delavci, stojijo v Celiu, Za-srrebu, Karlovcu, Ljubljani, Portorožu in mestih po Zahodni Nemčiii. Seveda pri tem ne bi bilo notrebno posebej omeniti Velenja in drugih krajev v šaleški dolini. Vegrad se je zadnii čas predvsem usposobil za sTradnio stanovanjskih zgradb. Uspešno pa gradi tudi poslovne stavbe, šole, tovarniške hale in skladišča. • ZAMENJAVA VODILNIH JE BILA KORISTNA Ni še dolgo tega, ko je velenjskemu Vegradu trda predla. Podjetje je bilo slabo akumulativno, borilo se je s kadrovskimi težavami in tudi organizacijo dela so imeli slabfi izpeljano. Delovišča niso imeli tako urejena, da bi lahko ustvarjali večji dobiček. Res, da je bila ' v tistem času precejšnja gradbena suša, saj so bile naložbe v nove ob-iekte malenkostne. Zlasti je veljalo to za Velenje, kier nismo nekaj let skoraj nič novega zgradili. Zato je Vegrad odpiral nova gradbišča v drugih republikah, ra Hrvaškem in v Srbiji. Ta oddaljena gradbišča pa so bila za velenjsko gradbeno podjetje novost in zaslužek ni bil velik. Zdaj lahko 1 rdimo, da v Vegradu stvari niso krenile pospešeno naprej, ker sami niso bili kos zahtevam dobro usposobljenega gradbenega podjetja. Bili so brez dobrega vodstva in potrebnih strokovnjakov. Zadnja sprememba v vodstvu podjetja, zamenjava direktorja in vodij posameznih služb, je bila resnična poživitev za Vegrad. Drugi ljudje na Vodilnih področjih so se preudarno lotili dela in uspehi so sedaj že na dlani. ® BOLJŠI UČINKI IN VEČJI DOHODEK Vegrad bo letos končal poslovanje s 100 milijoni dinarjev bruto produkta, drugo leto pa planirajo na 130 milijonov. V zadnjih letih je letna stopnja rasti od 6 do 8 odstotkov, kar ustreza dobro razvitemu gradbenemu podjetju. O-meniti velja, da so letos za 10 odstotkov povečali produktivnost dela in zaradi tega primerno tudi osebne dohodke. Vegrad ima stalne gradbene sektorje v Velenju, Karlovcu, Beogradu, Pri-morju, ZR Nemčiji in novega v Ljubljani. Največje gradbišče je v Velenju. Tu je Vegrad letos zgradil nekaj pomembnih zgradb, novo osnovno šolo, bančno stavbo, veleblagovnico Nama, otroški vrtec, več stanovanjskih stolpičev, gasilski dom, športne garderobe in prodajalno Avto Celje. • PRAVOČASNO IŠČEJO NOVA GRADBENA ? DELA V Vegradu trdijo, da drugo leto v Velenju ne bo več tako pospešene gradnje in bodo zadelj tega zmanjšali obseg tega sektorja za okoli 15 odstotkov. Še vedno pa se bodo trudili, da bi v Velenju prevzeli vsa nova gradbena dela. Dogovarjajo se, da bi spomladi začeli graditi zdravstveni dom, otroški vrtec za tovarno Gorenje, šolsko poslopje za rudarski šolski center, telovadnico, dve bencinski črpalki in 15 stanovanjski stolpič za ljubljansko Namo. Rešitve iščejo tudi drugod. V Beogradu pripravljajo gradnjo stanovanj na kompleksu 3 tisoč kv. metrov na soseski Knjaževac Kijevo, nekaj del pa so prevzeli v trgovskem središču. V Celju na Hudinji bodo gradili 14 nadstropno stolpnico in samopostrež-nico na Ostrožnem. V Ljubljani gradijo stanovanja, nove gradnje pa bodo prevzeli tudi v Karlovcu in v ZR Nemčiji, kjer delajo skupaj z drugimi gradbin- izvajali betonske zid" jamske kvadre in druge e-lemente za velenjski rudnik in montažne armir betonske stropove tip »oc3 nik«. Te betonske eler te bodo delali na prost in je proizvodnja zato vej zana na sezono. KasqjT bodo zgradili v Selu po': to halo in deponijo. V njej bodo izdelovali prednap strope, ki bodo prišli v po-štev pri gradnji eno žinskih hiš. Vegrad se je lotil nove perspektivne de j a vnos Podjetje bo sedaj izdelo lo gradbeni material n montažno gradnjo s po-močjo katerega naj bi po>j sodobili, pospešili in pocenili gradnjo. Do 1975. leta pa bodo' Selo prestavili vse VegL" dove obrale. Tako bo pr jelje strnjeno na istem J štoru. ® PERSPEKTIVA — GRADBENA GALANTERIJA Vegradova perspektivna dejavnost je novi obrat za betonsko galanterijo in montažne elemente, ki so ga že uredili na površini 30 tisoč k v. metrov v Selu pri Velenju. Tu bodo pro- • STABILIZACIJSKI UKREPI Direktor Janez Basle v razgovoru povedal, da Vegradu vedo, da so gr bena podjetja, ki so več t delala v boljših pogg ter tudi bolje gospoda Dejal je, da pričakuj zmanjšanje investicij in F di večjo konkurenco. se zavedajo, da bo mc selekcija, ki jo bodo objf dala močnejša podjet' dobro opremljena, s st kovnimi močmi ter s dobno tehnologijo gradtf Vegrad se je na poost; nost že pripravil. V n jetju so uvedli stabiliza, ske ukrepe, ki od strokot nih služb, gradbenih sekt" jev in vseh zaposlenih htevajo določene nalo Na vsak način morajo držati stopnjo letne rai povečati akumulacijo in o| krepiti poslovni sklad. T pomeni, da bodo moif zmanjšati stroške, dobi in varno graditi ter izf njevati pogodbene obv nos ti. Grešili bi, če ne bi za sali tudi težave s kateir' se ubadajo pri Vegra Največje probleme imajo soizvajalci del, ker sla' delajo in zamujajo rok" Od teh bodo odslej zal vali, da pred sklenitvijo k: operantske pogodbe plr rajo svoja dela. S tež kupijo gradbene material ker jih ni za dobiti. Zal si pomagajo z večjimi z ah gami, ki pa bremenijo bralna sredstva. PRIJETNO SREČANJE V petek, 26. novembra je bilo v velenjskem domu kulture srečanje sodelavcev, ki so že deset let pri podjetju in upokojencev, nekdanjih članov Vegradovega kolektiva. Srečanje je bilo združeno s podelitvijo jubilejnih nagrad in pismenih priznanj ter s proslavo ob Dnevu republike. Proslavo so pripravili in izvedli u-čenci osnovne šole Miha Pin-tar-Toledo iz Velenja. Tovarišev, ki praznujejo že l()-letnico sodelovanja v kolektivu, je letos šestindvajset. To so: Duro Bašnec, Mihael Blazinšek, Ignac Branovič, Mato Dadič, Ferdinand Dobnik, Maks Dob-nik, Avgust Doler, Marjan Domanjko, Avgust Gavran, Franc Golob, Franc Gum-zej, Milutin Ivkovič, Anton Jazbec, Anton Jerenec, Milan Jurak, Lovro Kalšan, Ruža Mohorko, Nikolaus Niegelhell, Jožica Sirk, Albin Skornšek, Marjan Stropnik, Milan Šojat, Josip Švenda, Anton Vovk in Štefan Vučko. Kot že rečeno, smo se letos spomnili tudi več kot šestdesetih naših nekdanjih sodelavcev, ki so bili upokojeni v letih od 1962 do 1971. Zal se je srečanja udeležilo le polovica povabljenih, drugim sta zima in bolezen to preprečila. Po proslavi se je srečanje nadaljevalo še v hotelu »Paka« ob zakuski. Hari Praper DOPISUM IN. SODELUJR GASILSKO DRUŠTVO GABERKE DOBILO NOVO MOTORNO BRIZGALNO Gasilsko društvo Gaber-kc obstaja že od leta 1930. Njegov sedanji predsednik je Franc Špital, poveljnik pa Edo Kaš. Društvo ima 66 članov. V svojem operativnem sestavu ima dve članski in eno mladinsko ter pionirsko desetino, ki dosega na vseh tekmovanjih odlične uspehe. Že dvakrat zaporedoma so bili občinski prvaki. Letos so se udeležili tudi repubjLi-' škega tekmovanja v Novi Gorici. Gasilci Gaberk so vseskozi prizadevni, saj so zgradili gasilski dom. Leta 1968 so kupili nov gasilski avtomobil konibi IMV za katerega so zbrali vsa sredstva sami ,s pomočjo vaščanov. V lanskem letu so vaščani skupno z rudnikom lignita Velenje napeljali skozi vas vodovod. Tudi z vodovodi-ziranimi hidranti so gasilci veliko pridobili. Letošnje leto pa je še posebno pomembno, saj so kupili no- vo motorno brizgalno. Sredstva za nabavo so si pretežno zbrali sami od lastnih prireditev. Del sredstev pa so prispevali občani, krajevna skupnost in občinska gasilska zveza Velenje. Gasilci tesno sodelujejo tudi z ostalimi organizacijami na vasi, posebno z mladinsko, saj je v njihovih vrstah pretežno mladina. Vlado Videmšek Gasilci iz Gaberk i\\iy VH/-/-/H"/'' nm i \ 'v//1 i1 /'//71 \''///n *7/711 Cf! ^JfJSiZV ^fjf x)!Z'fn * 11 1 * !r,f'1'1,1 f11 11 ''f11 '''/""i-f'/71 * ''-T'11 '''f ^ ''-T/ m/ ELEKTROTEHNA TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM NUDI v svojih prodajalnah: CELJE - Stanetova ulica 16 VELENJE - Prešernova ulica SLOVENJ GRADEC - ves elektroinstalacijski material - elektromotorji, hidroforji - vodovodni in sanitarni material - keramične ploščice - akustika, radio in TV sprejemniki z nadomestnimi deli - kuhinja GORENJE - gospodinjski aparati: hladilniki, štedilniki, pralni stroji VABIMO VAS K UGODNEMU NAKUPU! m "M S&3 P SSfs V^li P IS IS i -V,':. ■-&1 m ll m Im m sfe-S im Stors m trn m IfM um pa -M m. KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE IN PIANISTA ACIJA BERTONCLJA Zadnje čase je kulturno Življenje v Velenju vsaj malo zaživelo. Bili smo priča izredno uspele predstave Eilotovega Umora v katedrali, ki ga je uprizorilo celjsko gledališče. Preteklo sredo pa je bil nič manj odličen koncert Slovenske filharmonije. Bili sta dve predstavi, ki sta bili dobro obiskani. Po večerni predstavi sem se pogovarjala s pianistom Acijem Bertonc-Ijem, dirigentom in nekaterimi drugimi člani filharmonije. Nanizali so nekaj zelo zanimivih misli o slovenski kulturi, o glasbi in o tem, kako bi se čimbolj približali poslušalcem. Dirigenta sem vprašala kaj meni o glasbi, ne samo klasični, ampak glasbi nasploh. Odgovoril je, da glasbe ne deli. Zanj je glasba samo dobra ali slaba. Različna glasba, od klasične do beata in narodne, spremlja človeka, kakršno glasbo pa posluša, je odvisno od razpoloženja. Menil je, da zanimanje za resno glasbo upada zato, ker so forme predvajanja za današnji čas nekoliko zastarele. Tako dirigent, kot Aci Bertoncelj in drugi člani filharmonije, so pohvalili publiko, še posebej pa otroke, ki so spremljali koncert popoldne, češ da so bili resni in disciplinirani. Dejali so, da se bodo radi vračali. Potem je na naša vprašanja odgovoril Aci Bertoncelj. Marsikaj je imel pripomniti o slovenski kulturi. Menil je, da imamo do nje mačehovski odnos, čeprav bi se morali zavedati, da se lahko majhen narod obdrži samo z razvojem kulture. Vprašali smo ga, kaj je bil 'vzrok, da se jc odločil za študij glasbe. Povedal je, da njegova zgodba ni tako romantična kot na primer Mozartova. Še po koncu srednje šole je nihal, ali bi se odločil za študij veterine, klasične filologije aH glasbe. Šele potem, ko je odnesel prvo nagrado na tekmovanju srednjih glasbenih šol, se je dokončno odločil. Pobarali smo ga tudi, kateri dogodek se mu je najbolj vtisnil v spomin. Malo je pomislil (najbrž je doživel veliko prijetnih dogodkov), potem pa je povedal, kako je že pred leti igral v Romuniji. Poslušalci so bili pionirčki in vsi so imeli okrog vratu rutice. Ko ja končal, se mu je približala deklica desetih let in mu svojo rutico zavezala okrog vratu. Kramljali bi še in še, tako je bilo prijetno. Žal pa je bila ura pozna in umetnikov po napornem nastopu nismo mogli več nadlegovati. Še enkrat bi se jim radi zahvalili za izredno doživetje. Naša velika želja je, da bi jih lahko še velikokrat poslušali. I. Schrott NADARJENI GLASBENIKI IZ MISLINJE V Mislinji so dobili nov ansambel, ki predstavlja precejšnjo osvežitev v glasbenem življenju tega kraja. To je skupina UTRIP, ki že leto dni zabava mlade v Mislinjski dolini. Ansambel sestavljajo štirje mladi glasbeniki. Solo kitaro igra 18-letni Janko Černe-Jimi, ki od časa do časa tudi komponira in poje. Zanj je značilen izviren stil improviziranja in kom-poniranja. Na bobne tolče Milan Tretjak-Mick, 18-letni študent ekonomije. S številnimi vajami in prizadevanjem si je ustvaril svojstven način igranja. Tretji član skupine UTRIP je Edi Rozman-Tipi, ki igra ritem kitaro, poje in komponira. Franci Oder-Ferenc, 19-let-ni bančni uslužbenec, igra bas kitaro. Včasih tudi zapoje, skrbi pa za nastope ansambla. Ansambel UTRIP iz Misli-nje igra skladbe s top lestvic, lastne skladbe in skladbe po željah. Vsi pa se navdušujejo nad progresivno glasbo, ki pa jo zaradi malega zanimanja poslušalcev na plesih bolj redko zaigrajo. Kadar igrajo UTRIPOV-CI iz Mislinje so plesišča vedno polna. Mladi plesalci zadovoljni odhajajo s plesov. Za poseben uspeh si štejejo pogosta snemanja za radio Slovenj Gradec, kjer se uspešno predstavljajo z lastnimi skladbami. Želijo, da bi kar največ prispevali k moderni glasbi in se izpopolnili v muziciranju. To jim prav gotovo lahko uspe, saj so še mladi in nadarjeni glasbeniki. KONFERENCA KOMUNISTOV JEGRADA jj Ob koncu meseca novembra so se komunisti »Ve-grada« sestali na svoji letni volilni konferenci. Na njej so pregledali dosedanje delo svoje organizacije. Ocena dosedanjega dela je bila pozitivna. Tako osnovna organizacija, kot njen sekretariat, so na svojih sejah obravnavali in reševali mnoga vprašanja gospodarske in politične narave. Posamezni komunisti so v živahni razpravi opozorili tudi na mnoge nerešene in na novo se porajajoče probleme. Predvsem so v razpravi izstopala vprašanja, kot so razslojevanje, socialna diferenciacija, enotnost organizacije, izvajanje sklepov, utrditev zaupanja delovnih ljudi v organizacijo ZK in podobno. Komunisti »Vegrada« so AP0L0NIJA BRODNIK - NAJSTAREJŠA GABERČANKA Pred kratkim sem obiskal eno najstarejših žena v naši vasi, Apolonijo Brodnik. V prijetnem razgovoru mi je povedala doživljaje iz svojega življenja. si pred tremi meseci zastavili svoj akcijski program, ki ga tudi izvajajo. Njegov osnovni poudarek je gospodariti smotrnejše kot doslej in to v vzdušju čim-boljših medsebojnih odnosov. Za novega sekretarja osnovne organizacije ZK »Ve-grada« so izvolili Vena Svoljška. Rado Sivka mica, saj je še vedno samska in sama pravi: »Starejša sem bolj sem srečna, da se nisem poročila.« Sedaj živi že 36 let pri nečakinji Ivanki Melanšek, ki jo tudi oskrbuje. V. Videmšek Rodila se je februarja 1880. leta v Gaberkah pri Šoštanju. iStarši so imeli kmetijo. Oče in mati sta morala kar trdo delati, da sta preživljala sedemčlansko družino. V šolo je Apoloni j a hodila v šoštanj, po šolanju pa je ostala doma na kmetiji. Nikoli ni bila bolna in nikoli v bolnišnici. Uporabljala je največ domača zdravila. Najtežji trenutki za njo so bili v času NOB, ko so Nemci po njeni domačiji iskali partizane. Čeprav ni mati in ni bila nikoli poročena, pravi, da liuli ni imela iveselja, pa ima vendar rada otroke. Otroci jo večkrat obiščejo, ona pa jim pripoveduje Zgodbice in šale, ki se jih spominja. Tudi vaščani jo imajo zelo radi in jo prav tako radi obiskujejo in obdarijo. Ob rojstnem dnevu so jo obiskali in obdarili tudi mladinci. Rada prebira časopise in knjige, le tu in tam potrebuje očala. Neprijetno se počuti, če ji kdo reče ma- ## • MLADI! Sodelujte s svojimi prispevki na vaši strani. Vajenci brez vzgojitelja Priznanje klubu OZN Mladinci iz Vegrada so na mladinski konferenci samokritično ocenili delo v svojem kolektivu in poudarili, da v bodoče želijo tudi sodelovanje pri njihovih akcijah od strani mladincev, ki so zaposleni na upravi. V razpravi so govorili predvsem o problemih vajencev v svojem podjetju. Vodstvo podjetja se premalo briga za vajence in so prepuščeni več ali inanj samim sebi. živijo v samskem domu Vegrada, brez organiziranega prostega časa in brez vzgojitelja. Odnosi med starejšimi in mlajšimi v samskem domu so dostikrat slabi, ker hočejo starejši delavci uveljavljati svoje interese. Starejši mladinci so opozorili vajence, da morajo čuvati inventar in da se odnosi med vajenci izboljšajo. Bili so enotnega stališča, da je nujno potrebno, da imajo v samskem domu vzgojitelja in samoupravni organ (domsko skupnost). Menimo, da bo moralo vodstvo podjetja, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v Ve-gradu razmisliti o sistematični vzgoji svojih bodočih delavccv. Ni dovolj, da vajenci samo delajo na gradbiščih (tudi to delo poteka v nekaterih primerih brez inštruktorjev), vajenci morajo imeti tudi primerno vzgojo, ki je v tem primeru še potrebnejša, če upoštevamo strukturo vajencev v Vegradu. Tudi na področju samoupravljanja si lahko vajenci pridobijo določene izkušnje, če aktivno sodelujejo v domski skupnosti, ki je samoupravni organ mladih. Upamo,' da bodo sklepi mladinske konference dobili podporo pri 'vodstvu podjetja in da se bodo stvari, ki so jih neradi povedali na konferenci, uredile. Za novega predsednika je bil izvoljen Mirko Brljak, za sekretarja pa Mirko Dobrovoljac. K. J. BOLJ SLABO SO DELALI Na nedavni konferenci v šoštanjski industriji plastike Polypex so člani Zveze mladine realno ocenili delo aktiva in dejali, da je bilo to bolj slabo. V razpravi so se zavzeli, da mora mladinski aktiv v prihodnje odigrati svojo vlogo v samoupravnih organih kot politična organizacija mladih. Povedali so, da so letos nekateri dogodki v podjetju šli mimo mladinske organizacije. Med drugim so se zavzeli, da se normalizirajo odnosi med podjetjem in občino. V Po-lypexu bodo mladi posvetili večjo pozornost družbe-no-poliitičnemu usposabljanju in bodo v ta namen organizirali več razgovorov in predavanj iz gospodarstva. Dogovorili so se tudi, da se bodo sestajali pred sejami Razgovor s sekretarjem Kreisjugenringa V zadnji številki Šaleškega rduarja je bil objavljen članek o mednarodni izmenjavi mladine. Med tem časom smo imeli s sekretarjem mladinske organizacije iz Esslingena že konkretnejše razgovore. Dogovorili smo se, da njihova skupina pride v Velenje 2. avgusta 1972, naša skupina pa gre skupno z njihovo v Esslingen 16. avgusta in se vrne nazaj 30. avgusta 1972. Točnega programa bivanja za našo skupino še nimamo, vendar so že zagotovo obljubili, da si bo naša skupina ogledala tudi dve tekmi na olimpiadi v Miinchnu. Prosimo, da se pravočasno prijavite za to zanimivo letovanje v Nemčiji. Predsedstvo OK ZMS Velenje Iz mladinske organizacije so 1 1 * v i ' vi izključili člana Mladinci iz Gaberk so imeli preteklo soboto programsko konferenco, na kateri so occnili delo mladine v tem kraju in se dogovorili za nadaljnjo programsko usmeritev. V prihodnje bodo nadaljevali s športnimi prireditvami, pripravili bodo igro in pomagali bodo pri dokončni ureditvi ceste, še tesneje pa želijo sodelovati z ostalimi -organizacijami v tej krajevni skupnosti. Zavzeli sc bodo, da se drugo leto izvoli novo vodstvo odbora SZDL Družni i r-jc-Gaberke in se prizadevali, da v Gabcrkih zgradijo potrebno trgovino ter primerne prostore za družbenopolitične organizaciji:. Na konferenci so tudi spregovorili o neaktivnosti in neresnosti nekaterih članov aktiva. Ugotovili so, delavskega sveta in potem svoja stališča na sejah enotno podprli. Mnenja so bili, da kolektiv ni več tako enoten kot je bil pred leti, zato se bodo mladi zavzemali za boljše odnose znotraj delovne organizacije. Na konferenci so direktor Rudi Delopst, sekretar aktiva ZK in predsednik sindikalne organizacije zbranim mladincem govorili o nadaljnjem razvoju njihovega podjetja in obljubili, da bodo vsak na svojem področju pomagali, da postane mladinska organizacija močnejši politični subjekt v šoštanjskem Po-lypexu. Za novega predsednika so izvolili Romano Sevčni-kar, za sekretarja pa Antona Ocvirka. J. K. Na šoštanjski osnovni šoli, ki nosi ime po znanem revolucionarju Bibi Rocku, že več let uspešno dela klub OZN. V njem sodeluje 153 učencev, predvsem iz višjih razredov. Klub predvaja razne filme (s tematiko OZN in UNESCO) ter redno obvešča članstvo. Zato imajo v hodniku vitrino, v kateri vsak mesce pripravijo razstavo o novosti v generalni skupščini. Posebno pozornost je vzbudila razstava v avli šole. Pripravili so jo člani kluba ob dnevu Združenih narodov. Razstavno gradivo je privabilo vse člane, ki so si z zanimanjem ogledali razstavne panoje. Člani kluba so sodelovali na raznih natečajih ter pridobili več nagrad. Lansko leto je dobil na natečaju v Idriji priznanje Peter Rezman za najboljšo risbo na . . temo svet v boju proti rasni diskriminaciji, letos pa Dam- SkllHlllO Z«l PllCC jan Obreza na likovni razstavi v Ljubljani. Kip in di- ' plomo pa je dobila tudi osnovna šola Biba Ročk za množično udeležbo učencev na likovnem natečaju. Priznanja so vzpodbudila še večjo delovno vnemo, zato lahko upamo, da bo klub pod novim vodstvom to-varišice Vundcrlove še naprej uspešno deloval. Marjan Skaza Igor Naraks ZLATI JUBILEJ Anton Špenko in njegova žena Frančiška sta letos praznovala zlato poroko. Sorodniki iz vseh krajev Slovenije so že navsezgodaj prišli v Slatine. Sosedje so jima pripravili lepo prese- nečenje. Prišlo je mnogo otrok z darili in šopki rdečih nageljnov. Čestitali smo jima tudi otroci iz Slatin ter poklonili darila in šopek. Ob 9. uri so se svatje od- Naš izlet Ravnatelj šole je povedal, da gremo najboljši učenci na izlet. Ko je prišel določen dan, smo se odpeljali izpred bloka iz Šmartnega ob Paki. V avtobusu so bili že vsi najboljši učenci iz velenjske občine. Vozili smo se skozi Trojane, Ljubljano in prispeli na Lokve. Tam so bili zbrani že vsi pionirji iz Slovenije. Brali so poročila in se zahvalili borcem, ki so se med vojno tu bojevali. Nato smo izvedeli, da bodo voja- da nekateri člani aktiva i koriščajo sestanke in akcije aktiva v svoje namene in starši mislijo, ko se poznih urah vrnejo domo\ da je tega kriv mladinsk aktiv. Takšne primere obsodili. Zanimivo je tudi (o, da so na konferenci so glasno izključili iz Zvezi mladine mladinca Jožei Mahneta zaradi neprimerne ga vedenja. MARJANA SKAZA so iz volili za novega predse<| nika. K. J Pionirji iz Belih vod smo raznosili ptičjo hrano na naše domove. Dobili pa smo jo pri GLIN Nazarje, ki tudi skrbi za naše ptice. Anica Urbane učenka 4. razreda peljali z avtomobili na matični urad v Šmartnem ob Paki. Ko so se vrnili, so imeli svatbo. Zlatoporočen-ca sta bila zelo vesela, ker sta dočakala ta redki jubilej. Cvetka Šuster, učenka 4. a razreda, osnovna šola Šmartno ob Paki •ki izvedli svojo vajo. Tega smo se vsi veselili. Dobili smo tudi partizanski golaž. Nato smo se veseli vračali domov. Tak je bil naš izlet in upamo, da bomo še kdaj doživeli kaj tako lepega. Milan Kopušar, učenec 5. a razreda, osnovna šola Šmartno ob Paki PRETRESI l\ ŽELJE MLADIK NA PRAGU NOVEGA LETA O Marija Ramšak — trgovska pomočnica v ERI Najbolj me je presi netila vest, da bo ljubljanska Nama gradila v Velenju svojo veleblagovnico. Mislila sem, da ho veleblagovnico gradilo naše trgovsko liod-jetje. Drugo leto želim nadaljevati šolanje v komercialni šoli. Moja zelja pa je tudi, da bi v našem podjetju še bolj zaživela mladinska organizacija. • Franc Čas — sekretar mladinske organizacijev Gorenju Presenetili so me najnovejši dogodki na Hrvaškem. Želim, da čimprej z ostrimi ukrepi končno stabiliziramo naše gospodarstvo. • Alojz. S legel j — kiju? čavničar iz termoelektrarne Pretresli so me zadnji dogodki na Hrvaškem in vojna med Pakistanom in Indijo. Odhajam k vojakom, zato želim, da skrajšajo vojaški rok. ® Ana Mikek — delavka v tovarni usnja Živim monotono ŽM Ijenje in nisem doživela posebnih presenečenj. V novem letu pa želim, da doseže naše podjetje veliko delovnih uspehov in da bi mladinska organizacija v usnjarni u-spešno delala. ® Rudi Hramec — dijak iz Šmartnega ob Palci_ Letos me je presenetilo predvsem to, da so me takoj, ko sem prišel v celjsko gimnazijo aktivno vključili v delo Zveze mladine in me celo predlagali za predsednika aktiva. Moja največja želja v novem letu je, da bi končal, razred s prav dobrim u-spehom. PISMO ŠTIRIINŠESTDESETIH V torek, 21. decembra smo sprejli pismo, na koncu katerega je bilo 64 lastnoročnih podpisov. Podpisniki so pismo naslovili na delavski svet industrije plastike PoIypex šoštanj. Pismo pa so poslali še po- slovnemu odboru, disciplinski komisiji in IITV službi Polypexa, občinskemu sindikalnemu svetu Velenje, republiškemu odboru Zveze sindikatov Slovenije, komiteju občinske konference ZKS Velenje, delovnemu inšpektorju skupščine občine Velenje, uredništvu Šaleškega rudarja in komisiji za družbeni nadzor pri skupščini občine Velenje. Pismo objavljamo v celo- INDUSTRIJA PLASTIKE ŠOŠTANJ — DELAVSKEMU SVETU Delavci iz Polypcxa v Šoštanju, predvsem tisti, ki so zaposleni v obratih gum-barne, galanterije in nekateri drugi, kot neposredni proizvajalci, prosimo delavski svet, da nam odgovori pismeno na postavljena vprašanja. Razčiščevanje teh vprašanj je povezano z odločanjem na referendumu, zato zahtevamo odgovore najkasneje do 5. januarja 1972. Zavedamo se, da bi ta vprašanja lahko razčiščevali na sestanku, vendar vemo, da bi na sestanku dobili pavšalne odgovore, velikokrat pa delavci tudi nimamo možnosti sodelovati v razpravi zaradi tega, ker nas nekateri tovariši iz uprave ali iz drugih obra-(ov preglasijo. Zato smo se odločili za to pismo in zahtevamo tudi pismene odgovore. Delavski svet in vodstvo podjetja obveščamo, da je predvsem po suspenzu šestih zaposlenih iz obrata gumbarne, postalo vzdušje v tem obratu nevzdržno. Delavci smo v neenakoprav- nem položaju, naše osnovne delovne pravice so okrnjene. Pri tem mislimo na to, da predpostavljeni nimajo pravega odnosa do nas, da je njihov odnos nehuman. Kontrolirajo vsak naš korak s pretirano strogostjo, ob vsakem najmanjšem nesporazumu ali pripombi dežujejo grožnje, češ, »če vam ni kaj prav, pa odidite iz podjetja«. Delavci vemo, da sodobna proizvodnja zahteva maksimalno delovno disciplino od vsakega zaposlenega, zato ne trpimo, da ta disciplina velja samo za nekatere, na drugi strani pa se ne moremo strinjati s pretiranim »šikaniranjem«. Do 5. januarja 1972 želimo dobiti pismene odgovore na naslednja vprašanja: • Ali direktor zadovoljuje razpisnim pogojem, ki so navedeni v 37. členu statuta naše delovne organizacije? Zahtevamo ustrezno zagotovitev in dokumente! • Ali je delavski svet razpravljal o razrešnici direktorja pred potekom mandata in preden ga je ponovno izvolil? Kaj je delavski svet ukrenil ob ponare- jeni bilanci, saj vemo, da je zoper tovariša Rudija De-lopsta vložena prijava na občinskem tožilstvu v Celju? • Ali je res tovariš De-lopst nekoč ponaredil svoje dokumente glede šolske izobrazbe? Če je to res, kako to, da je takšen človek lahko vodilni v nekem podjetju? • V letu 1970 je bila na zboru delavcev, ob prisotnosti več kot polovico članov kolektiva, izglasovana z večino glasov nezaupnica direktorju in celotnemu vodstvu podjetja. Delavski svet bi moral glede na sklep kolektiva imenovati komisijo, ki naj bi ta sklep izpeljala. Do danes nismo zasledili nikakršnega poročila o tem. Kaj se je zgodilo s tem sklepom? • Zakaj se delavski svet v zadnji mandatni dobi ni posluževal pogosteje zborov delavcev, kot najučinkovitejšo obliko obveščanja zaposlenih? • Zakaj delavski svet ne uvidi, da je edino pravično nagrajevanje delavcev po uspešnosti posameznega obrata, s tem, da se stroški V VELENJU JE ODPRTA j nova in moderna VELEBLAGOVNICA POSLOVNA ENOTA TRGOVSKEGA PODJETJA M nama LJUBLJANA V treh prodajnih etažah bo potrošnikom na izbiro: • metrsko blago • moška, ženska in otroška konfekcija • moško, žensko in otroško perilo • obutev in usnjena galanterija • oprema za dom in gospodinjstvo • radioaparati, televizorji, gramofoni, magnetofoni • modni dodatki za moško in žensko garderobo • potrebščine za šport in rekreacijo • samopostrežba živil in • restavracija Vse, kar potrebujete za sebe, za vašo družino, za stanovanje in gospodinjstvo, boste odslej lahko kupovali pod eno streho v VELEBLAGOVNICI v Velenju uprave pravično delijo na vse obrate? Režijski delavci morajo nujno prejemati osebne dohodke v odvisnosti z doseganjem uspehov v proizvodnji in ne tako, kot je urejeno doslej. Ali delavski svet v zvezi s tem razmišlja o kakšni rešitvi? • Delavci vidimo, da so žene zaposlenih predpostavljenih delavcev v privilegiranem položaju! Ali je v naših internih aktih ta možnost dana? (Tu mislimo predvsem na tovarišice Nadvcžnikovo, Šlutejevo in Rezarjevo). • Zakaj lahko nekatere tovarišice delajo samo po 4 ure, če je po zakonu ta možnost dana samo do 3 let starosti otroka? Pri tem pa se jim delovna doba ne šteje samo polovično (to kaže število dni letnega dopusta in podelitev ur ob 10-letnici dela v podjetju!) • Tovariš Fricelj, ki je bil pred nedavnim postavljen za v. d. obratovodje, nima niti visoke, niti srednje izobrazbe. Kako to, da bi lahko zamenjal ljudi z višjo strokovno izobrazbo? • Tovariš Franc Fricelj se je do nedavnega šolal na stroške podjetja v kadrovski šoli v Kranju? Ker šole ni dokončal, ah je delavski svet zato karkoli ukrenil? • Pijančevanje med delovnim časom nekaterih predpostavljenih je pri nas že redna praksa. Kaj je delavski svet, disciplinska komisija in HTV služba ob tem storila? Pripominjamo, da smo sami obveščali HTV službo o teh nepravilnostih predvsem za tovariše Slavka Nadvežnika, Staneta Šlute-ja in Franca Fricelja. • Zakaj je obrat gumbar-na že vsa leta zapostavljen od strani vodstva? • Zakaj tudi sekretar podjetja, tovariš Stojan Kukavica v obratu grozi: »Če se komu ne ljubi delati, naj gre domov!«? • Kdo je dovolil vratarju Jamniku, da je pred sejo disciplinske komisije prepovedal ostalim delavcem prisostvovati zaslišanjem treh delavcev, ki so dobili suspenz in kdo mu je dal pooblastila, da je celo z gumijevko grozil delavcem? Poleg odgovorov na zgornja vprašanja, zahtevamo še naslednje: • Da se odpokliče predsednika naše sindikalne organizacije v podjetju, ker sindikat ni storil ničesar, da bi zaščitil delavce. • Da se obratovodja, tovariš Gumzej in ostalih pet suspendiranih takoj vrne na svoja delovna mesta! • Da se naj glasovanje ob referendumu izvede po obratih tako, da bi vsak obrat imel svojo volilno skrinjico in da bi se izid glasovanja objavil za vsak obrat posebej. • Da se sedanji statut podjetja popravi tako, da bi se lahko formirali namesto skupnega delavskega sveta obratni delavski sveti, katerim bi se prenesle pristojnosti. • Ko bo delavski svet razpravljal o tem pismu, mora biti vsem zaposlenim v podjetju omogočeno, da bi na tej seji prisostvovali! V kolikor ne bomo dobili odgovora na zastavljena vprašanja do postavljenega roka, bomo delavci ustavili delo ter se pritožili na kabinet predsednika republike. šoštanj, 16. 12. 1971 Sledijo lastnoročni podpisi. Mladini več pomoči Pretekli četrtek se je v Velenju mudil Dušan Gačnik, član sekretariata republiške konference ZMS. Obiskal je več mladinskih aktivov, med njimi tudi mladinski aktiv gimnazije in tovarne Gorenje. Naprosili smo ga, da je odgovoril na nekaj vprašanj. • Kakšen vtis imate o delu velenjske mladine? Prvi vtis je ugoden. Vpraašnjc časa, globljih analiz in raziskav pa je, da bi lahko dal konkretno in tehtno oceno. Vtis je ugoden zato, ker je občinska organizacija Zveze mladine v Velenju v razmeroma kratkem obdobju mobilizirala veliko število ljudi. • Kaj menite o delu gimnazijske mladine? Na gimnaziji je organiziran razmeroma majhen del mladine, pri njem pa se kažejo značilnosti, ki so prisotne v domala vseh gimnazijah oziroma srednjih šolah Slovenije. Delo mladine na gimnaziji ni ravno takšno, kot bi moralo biti. Za to nosi odgovornost ne samo mladinska organizacija, ampak tudi profesorji, ki jo pri delu ne podpirajo dovolj, in pa družbena ne-zainteresiranost za probleme mladine nasploh. • Kako bi delo izboljšali? To je »obratna logika«. Sami mladi, ki se zavedajo, da so organizirani v Zvezi mladine, morajo vedeti, da ZMS ni organizacija za mlade, ampak organizacija mladih. Ti bi morali resno pristopiti k uresničevanju programa, ki ga je sprejela prva in druga seja za politične konference ZMS. Prav tako pa morajo mladi sami spodbuditi delo in razmišljanje v tej smeri, četudi ni pomoči od drugih družbenopolitičnih organizacij. DOČAKAL JE VISOKO STAROST Pred dnevi smo pokopali najstarejšega člana naše krajevne skupnosti Jožeta Hribernika, upokojenega železničarja iz Slatin. Dočakal je visoko starost, saj mu je manjkalo le še dobro leto in pol, pa bi bil star sto let. Kakor mi je sam pripovedoval je kot štirinajstletni fant pomagal gradili državno železnico Celje—Dravograd. Ni mogel verjeti, da so jo od Velenja do Dravograda razdrli. »To niso gospodarji,« je rekel. Na pogrebu se je videlo, da je bil pokojnik med l judmi spoštovan in priljubljen. V BELIH VODAH LETOŠNJE OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU Občinska zveza za telesno kulturo Velenje in šolsko športno društvo Bele vode bosta pripravila letošnje občinsko prvenstvo na smučiščih v Belih vodah. • V soboto, 8. januarja bodo tekmovali cici- bani, cicibanke, mlajši in starejši pionirji ter pionirke. • V nedeljo, 9. januarja pa se bodo med seboj pomerili mladinci, mladinke, člani in članice. Pri pionirskih skupinah bodo šole lahko poslale samo pet tekmovalcev na nastop v vsaki kategoriji. Zato bodo šo-'e pred občinskim prvenstvom izvedle razredna in odredna prvenstva, na katerih bodo izbrali najboljše smučarje. illlMIlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIillllllMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNillllllllllllllllll | Kajuhov dom šoštanj | vabi na veselo 1 | silvestrovanje I ))|g|| | Igral bo ansambel »Potepuhi« | Rezervacije so po 80 dinarjev | Ples bo tudi 1. in 2. januarja | Vabljeni! ...........................................................................................................................................................................................................iTl '/'yl\\lJ/sl i VELIKA NAGRADNA IGRA T OD 5. NOVEMBRA DALJE V i! ♦ ♦ tt tt ii II I ♦ ♦ i * ♦ ! ♦ ♦ VELEBLAGOVNICI IN V 13. PRODAJALNAH TRGOVINE NA MALO PRI NAKUPU ZA VSAKIH POLNIH 100 DIN DOBITE KUPON NAGRADE: BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE PRALNI STROJI T ŠTEDILNIKI MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE itd. ZATO T vedno in povsod T TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Tehno-mercator CEUE t% »I i ♦ « ♦ I : ♦I ♦ I ij It ♦ z «I I ! 1 ti i ti it \'jJ/J\\lJ/sT\\lš | IVAN B1ZJAK~ŠK0RC | 10 glavnih jubilejnih nagllai) 1. ,.fiCo"- luxe' 7. televizor 2. olimpiada Miinchen -1 oseba a električni štedilnik 3. pralni stroj a hladilnik 4. moped „romos 10. preproga 3 «2 5. pony ekspres in še 20 moških srajc 6. stroj za pranje posode 20 kombjnež žrebanje 29. I. 1972 KUPUJTE V TRGOVINAH "■" n h ■ h n celje VABI VELEBLAGOVNICA LJUBLJANSKE NAME V torek, 21. decembra so v središču Velenja odprli novo veleblagovnico Nama • Takoj po otvoritvi se je v veleblagovnici nabralo polno kupcev in seveda tudi radovednežev, ki s,o napolnili prodajalne v veliki blagovni hiši • Mnogi pa so se okrepčali v točilnicah • Nakupovalni vrvež je trajal vse do 20. ure zvečer, ko so veleblagovnico zaprli. bo imela 13 oddelkov, ki so razmeščeni na 3 tisoč kvadratnih mestrih prodajnih površin. V trgovski hiši je še 1500 kvadratnih metrov mEttfaAl V Podkraju so 17. decembra pokopali Ivana Bizja-ka-Škorca iz Šoštanja. Rojen je bil v železničarski družini 20. julija 1921 na Konovem pri Velenju, kjer je preživljal otroška leta. Že kot 16-letni fant se je zaposlil na železnici in bil pro-•gar, ki je s krampom v roki služil svoj vsakdanji kruh. V večernih urah pa se je izobraževal in idejno oblikoval. Okupacija ga je zatekla v Celju, ko je G. aprila bila bombardirana železniška postaja. Nato je služ- PREKLIC • Veljavnost plačilnega Kartončka RLV, številka 210, pre-klicuje: Luka Oblak, Ljubija 88. STANOVANJA • Zakonca iščeta neoprem-ljcno sobo v Velenju ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite v u-redništvo. boval v raznih krajih na železnici, v Velenju pa se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. S pomočjo ilegalcev je partizanom poslal prvo pošiljko streliva, ki je bilo namenjeno okupatorjevi vojski. S tem strelivom so partizani porušili železniško progo. Bil je sumljiv in so ga Nemci 1. decembra 1941 aretirali in deportirali v Avstrijo, kjer je bil zaprt skupaj z ruskimi in francoskimi vojnimi ujetniki. Ko je Nemcem primanjkovalo za delo -sposobnih ljudi, so ga leta 1943 premestili v že-lezničarsko službo. Takoj se je povezal z zahodno koroškim odredom in mislinjsko šaleškim območjem, kamor je hodil s svojimi somišljeniki na javko, nosil pošto in obveščevalne podatke ter material za partizanske odrede in terenske organizacije. Bil je sposoben aktivist NOB, saj mu je uspelo, da je od 15. do 17. julija 1944. leta prepričal 80 fantov, ki so dobili poziv za nemško vojsko, da so odšli v partizane. Sam se je vključil v Tomšičevo brigado 20. julija 1944. leta in bil obveščevalni oficir. Demobilizirali so ga 19. januarja 1947. leta kot zadnjega komisarja brigade. Ivan Bizjak-Škorc je nosilec večih odlikovanj; reda zaslug za narod, medalje za zasluge za narod ter reda za hrabrost. VSAKEGA KUPCA v veliko jubilejno NAGRADNO IGRO [^■nlnl VELEBLAGOVNICE let w n m ■ h n CELJE in v poslovalnicah ileroniha -DEKOR Stanetova 19 CELJE ZIDANSK0VA4 Ljubljansko trgovsko podjetje sodi med najstarejše slovenske trgovine, saj slavi letos 25. obletnico. Podjetje se je razvilo zlasti v zadnjem desetletju. Leta 1965 je Nama dogradila veleblagovnico nasproti pošte v Ljubljani in preuredila pri Tromostovju specializirano blagovnico za stanovanjsko opremo, dve leti kasneje novo blagovnico v Škofji Loki in nato še v Kočevju. Ljubljanska Nama se je odločila, da bo zgradila veleblagovnico tudi v Velenju. Do te odločitve jih je prive-del nagel razvoj industrijske dejavnosti v mladem mestu ob bregovih Pake in ugotovitev, da v njem zaostaja trgovina. Ko smo bili aprila navzoči pri polaganju temeljnega kamna za sedanjo novo trgovsko hišo, nismo verjeli napovedim, da jo bodo letos zgradili in odprli. Gradbenemu podjetju Vegrad iz Velenja pa je uspelo, da je veleblagovnico zgradilo v 180. delavnikih. To je res kratek čas, saj vemo, da drugod gradijo podobne objekte precej dalj časa. Zato ni čudno, da se v Vegradu veselijo uspeha, zlasti še, ker je bila gradnja izredno zahetvna. Gradbene načrte je izdelal velenjski projektivni biro, glavni projektant pa je bil Andrej Smid, dipl. inž. arh. Namini strokovnajki so rešili tehnološke zaplete, večino opreme pa dobavili kooperanti Slovenijalesa. Veleblagovnica v Velenju Vsem qostom, ki redno in občasno obiskujejo naše lokale: © KAJUHOV DOM e STARA POŠTA ® KMEČKT DVOR ® MA.TOLIKA ® OGRAJŠEK ® JEŽOVNIK @ NA POŠT V ŠMARTNEM OB PAKI želim o srečno novo leto 1972. Kolektiv gostinskega podjetja KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ skladiščnih prostorov. Potrošniki bodo imeli na voljo blizu 20 tisoč vrst različnih artiklov, kar pomeni, da bo izredno velika izbira. • Prodam vinograd v šmart-nem ob Paki. Naslov v uredništvu. V kletni etaži je velika samopostrežnica in manjši bife za okrepčilo. Prodajalna v pritličju je založena s kozmetiko, elektromateri-alom, čistilnimi sredstvi, fo-tomaterialom, kemikalijami, šolskimi potrebščinami, že-leznino, urami, steklenimi izdelki, kovinsko galanterijo, posodo, porcelanom, športnimi potrebščinami in električnimi ter zvočnimi aparati. V prvem nadstropju bodo prodajali pohištvo, ki je razstavljeno v 24 boksih, svetila, preproge, o-troško konfekcijo, opremo in igrače, ženska in moška oblačila. Tu bo še naprodaj metrsko blago, obutev in o-deje. Na vrhu veleblagovnice pa je moderna restavracija s 190 sedeži v zaprtih prostorih in 150 na terasi. V kuhinji, ki obsega blizu 300 kvadratnih metrov površine, bodo pripravljali abonentska kosila, tople obroke in jedila po naročilu. Zraven restavracije je še bife. Velenjska veleblagovnica je Namo veljala 30 milijonov dinarjev, to je nekaj več kot so najprej predvidevali. Vrednost blaga pa presega 10 milijonov dinarjev. Trgovsko hišo v Velenju jc simbolično odprl predsednik občinske skupščine NestI Žgank, ki ima veliko zaslug, da so v središču Šaleške doline zgradili prvo veleblagovnico. Generalni direktor ljubljanske Name Avgust Jereb je na otvoritveni svečanosti povedal, da v Velenje ne prihajajo kot konkurenti, ampak kot prijatelji ostalih trgovcev z namenom, da bi vsi skupaj zadovoljili številne potrošnike. Namesto nagrad prvim kupcem je Nama dodelila velenjskemu in šoštanjske-mu vzgojno-varstvenemu zavodu vsakemu po 2.000 dinarjev. 'pri nakupu za vsakih 100din še dodatni kupon vključujemo od 20. novambra 1971 do 20. januarja 1972 i! aravprafoiM naprak iwo s ODŠKODNINA ZA RAZLAŠČHNO NEPREMIČNINO V zadnji številki Skupščinskega šaleškega rudarja smo objavili odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Velenje. Mnogi bralci s,o menili, da je v 2. čl. omenjenega odloka pomota, oziroma zbadljivo namigujejo, da bodo lastniki razlaščenega zemljišča v naši občini zelo zadovoljni, ker bodo za kvadratni meter dobili plačano 1.800 dinarjev. S vprašanjem smo se obrnili na tajnika občine Marjana Marinška, dipl. iur., ki je zadevo podrobno in jasno obrazložil. Odškodnina za razlaščeno nepremičnino je relativni pojem. Najprej smo govorili samo o tem, da pripada bivšemu lastniku odškodnina, kasneje pa je zakon to določbo popravil tako, da je odškodnino za razlaščeno nepremičnino i-menoval »pravična odškodnina«. To je tudi v skladu z našo ustavo. Odškodnina za razlaščene nepremičnine je različna. Za kmetijska zemljišča se odškodnina ne določa samo po katastrskem dohodku, ker se ta razlikuje od dejanskega dohodka, ki se dobiva od kmetijskega zemljišča. Po drugi strani pa tudi dejanski dohodek ne more biti vedno edini kriterij, saj je pri določanju odškodnine potrebno upo- števati še druge elemente (vložene investicije, položaj zemljišča, gmotni položaj lastnika itd.). Prav tako odškodnina za zgradbe ne more predstavljati samo vrednost materiala, ker predstavlja vrednost zgradbe tudi vloženo delo in je seveda vrednost vgrajenega materiala mnogo večja od vrednosti materiala, ki se dobi, če se zgradba poruši. Pri določanju odškodnine za gradbena zemljišča se po zakonu ne more upoštevati tržna cena, ki sc oblikuje v prometu z gradbenimi zemljišči. Po zakonu o razlastitvi določa odškodnino za razlaščene nepremičnine (kmetijska zemljišča, zgradbe in gradbena zemljišča) občinski upravni organ po sporazumu z bivšim lastnikom, v kolikor pa do sporazuma o višini odškodnine ne pride, določi odškodnino občinsko sodišče v nepravdnem postopku. Kriteriji, ki jih oba organa uporabljata za določanje višine odškodnine, so naslednji: • Predvsem se upošteva korist, ki bi jo dala razlaščena nepremičnina, če bi se normalno koristila. • Korist, ki jo je prejšnji lastnik imel od te nepremičnine. Pri tem se ugotavlja vsaka korist, ki jo je imel prejšnji lastnik, bodisi z rednim koriščenjem, ali pa kako drugače. • Nadalje jc upoštevati dosedanja vlaganja v to nepremičnino (pri kmetijskih zemljiščih sc upošteva vrednost vloženih neamortiziranih investicij, pomembnih za trajnejšo ohranitev ali izboljšavo kmetijskega zemljišča). • Do neke mere sc upošteva tudi tržna cena, če je izraz koristi pod piko (odstavek) 1, 2 in 3. • Nadalje bo potrebno u-gotoviti ali in koliko je nepremičnina služila prejšnjemu lastniku kot materialna osnova za eksistenco. Npr. ali jc imel bivši lastnik poleg koristi od nepremičnine še dohodke iz delovnega razmerja, pokojnine, obrti itd. ® Upošteva se tudi dejstvo, če jc prejšnji lastnik koristil nepremičnino samo s svojim osebnim delom in delom članov gospodinjstva, ali pa jo je dajal v zakup in zakaj jo je dejal v zakup. • Osebne in družinske razmere bivšega lastnika, ki služijo kot nadaljni kriterij bivšega lastnika so zlasti: starost, invalidnost, bolezen, ml. otroci, nezaposleni zakonec itd. in se u-poštevajo samo tedaj, če so bistvene možnosti za materialno eksistenco prejšnjega lastnika. • Pri določitvi odškodnine za stavbna zemljišča jc nepomembna tržna cena, ki se formira pri prometu z gradbenimi zemljišči. • Če vplivajo na višino odškodnine spodaj navedene okoliščine, se odškodni- na zmanjša sorazmerno s vplivom naslednjih okoliščin: — če je nepremičnina v naselju ali na turističnem območju ali pa v bližini naselja oz. območja — v bližini prometnih zvez, umetnih jezer, prekopov, melioracijskih in drugih objektov — če je pred razlastitvijo. Na primer: lastnik zemljišča na turističnem območju, ki je določeno za kampiranje ima precejšnjo korist od tega zemljišča in je to zemljišče precej več vredno kot sosedovo, ki ne služi takemu namenu. Ker pa je prejšnji lastnik užival to korist zaradi svojst-va turističnega območja, sc odškodnina zmanjša ravno za toliko, kolikor jc to svojstvo vplivalo na večjo korist. Odškodnina se praviloma določa v denarju, razen če se stranki drugače ne sporazumeta. Kadar pa se razlašča kmetijsko zemljišče, lahko bivši lastnik, če je kmet, izbira med odškodnino v denarju in odškodnino v obliki druge nepremičnine. To so le najpoglavitnej-ši kriteriji na podlagi katerih se določa odškodnina za vse vrste razlaščenih nepremičnin. Za kmetijska in stavbna zemljišča pa imajo poleg gornjih še natančnejša merila za izračun odškodnine. Ta so: KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Za oceno koristi kmetijskega zemljišča se upošteva katastrski dohodek zemljišča, ki se izračuna takole: — za njive in vinograde se jemlje 25-kratni znesek 1-letncga katastrskega do- VELEBLAGOVNICA 20 ODDELKOV DARILNI DONI NACRADNA IGRA sledite j j VEDNO IN POVSOD T TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Tehno-mercator CEUE hodka — za I. razred teh kultur; — za vrtove se jemlje 20-kratni, za sadovnjake 35-kratni, za travnike 40-krat-ni, za pašnike 65-kratni, za gozdove 75-kratni, za trstič-ja in močvirja pa 50-kratni znesek 1-letnega katastrskega dohodka — za I. razred teh kultur; — za nadaljne razrede ustrezne katastrske kulture se korist oceni tako, da se znesek izračunan z zgornjimi faktorji, sorazmerno zmanjšuje za 12,5 % od razreda do razreda. Velja pa omejitev, da tako izračunana korist ne sme presegati pri vrtovih 150» 'o, pri sadovnjakih 90 <> d, pri vinogradih in travnikih 85 %, pri pašnikih 40 % in pri gozdu 35 % koristi, izračunane za njivo ustreznega katastrskega razreda. Tako izračunan katastrski dohodek predstavlja korist, ki jo da kmetijsko zemljišče. STAVBNA ZEMLJIŠČA Za oceno koristi stavbnega zemljišča sc upošteva dohodek od stavbnega zemljišča, ki se izračuna takole: — za oceno koristi na podlagi dohodka stavbnega zemljišča se jemlje tisti dohodek, ki bi ga prejšnji lastnik pridobil, če bi na stavbnem zemljišču v površini 500 m2 sezidal družinsko stanovanjsko hišo v uporabi tlorisni površini 150 m2, po poprečni gradbeni ceni v razlastitvenem območju ob času razlastitve, zmanjšani za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča. Poprečno gradbeno ceno in poprečne stroške komu- nalnega urejanja zemljišč, določi za svoje območje občinska skupščina z odlo- j kom. — Kot osnova za izračun I dohodka se jemlje enoletna 1 stanarina za stanovanjsko hišo iz prejšnjega odstavka, določena z veljavnimi predpisi in preračunana na J m2 stavbne površine (500 m2). Tako izračunan dohodek za m2 se preračuna na dejansko površino razlaščenega zemljišča. Ta navidezno komplici- ■ rani izračun koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče izgleda praktično takole: Gradimo stanovanjsko hišo v uporabni tlorisni površini 150 m2, po povprečni gradbeni ccni npr. 1.000 dinarjev za m2. Skupna gradbena vrednost je torej 150.000 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, ki je veliko 500 m2 znašajo npr. 30 % od skupne gradbene vrednosti (150.000 din) kar znaša 45.000 dinarjev. Te stroške odštejemo od skupne gradbene vrednosti in dobimo 105.000 din, to je vrednost stanovanjske hiše brez komunalnega oprem ljanja. Enoletna stanarina po veljavnih predpisih znaša v konkretnem primeru 4.200 dni, to je 4% od 105.000 din. To enoletno stanarino preračunano na m2 stavbne površine (500 m2) in dobimo 8,40 din, kar predstavlja dohodek od stavbnega zemljišča na m2 razlaščenega stavbnega zemljišča. Zaradi boljšega pregleda sem izračunal nekaj variant, ki temeljijo na različnih poprečnih gradbenih cenah in različnih poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč. — v dinarjih ■o . « v > n > o >u . s « 3,-a t£ P - 2 0« 60 S Skup. gradb. vred. stan. hiše Dohodek v din od m2 stavbnega zemljišča pri 4 % letni stanarini, če znašajo stroški kom. opremljanja: (odškodnina za m2) 5"/o 10 % 15 % 20 % 24 0/0 30 % 1.000 150.000 11,40 10,80 10,20 9,60 9,00 8,40 1.200 180.000 13,68 12,96 12,24 11,52 10,80 10,08 1.400 210.000 15,96 15,12 14,28 13,44 12,60 11,76 1.600 240.000 18,24 17,28 16,32 15,36 14,40 13,44 1.800 270.000 20,52 19,44 18,36 17,28 16,20 15,12 2.000 300.000 22,80 21,60 20,40 19,20 18,00 16,80 VELEBLAGOVNICA T ODLOK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Da bi sodišča določala odškodnino za Razlaščena stavbna zemljišča" je Skupščina občine Velenje na svoji seji dne 22. 11. 1971 sprejela odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega opremljanja v občini Velenje, ki je bil objavljen v Uradnem vest. SO Velenje št. 4/71. Po tem odloku znaša poprečna gradbena cena družinske stanovanjske hiše u-porabne tlorisne površine 150 m2 v občini Velenje 1.800 dinarjev, za m2. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča v površini 500 m2 pa znašajo 30 % od gradbene vrednosti objekta. Odškodnina za 1 m2 razlaščenega stavbnega zemljišča lahko sedaj poiščemo v gornji tabeli in sicer v 5 vrstici zadnje kolone to je 15,12 din. Sodišča bodo v konkretnih primerih, ko bodo določala odškodnino za stavbna zemljišča upoštevala poleg zgoraj navedenega izračuna še uvodoma navedene temeljne kriterije za določitev »pravične odškodnine«. Skupščina občine Velenje pa bo ob eventualnih spremembah gradbenih cen ponovno odločala o določitvi poprečne gradbene cene v občini, kot o enem temeljnih faktorjev s katerim se določa »pravična odškodnina« za stavbna zemljišča. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 3, poštni predal 89, telefon 83-087 — Lastvorni urednik L.JUBAN NAHAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolek občjne Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane »,30 din — Letnanik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor -- Glavni in odgo-tiva rudnika lignita Velenje — od 1. mata 1965 dalie ea izdaja občinsk;i konferenca SZDL naročnina 7.511 ilinariev — TWnr»čnina te ninčn vmnrei »m tobnrl račun-