Znano je, da se i^a Italija za vse svoje uspehe, ki jih
je dosegla do druge svetovne vojne zahvaliti edino svojim pretkanim
diplomatom. Se v vsaki vojni zadnjih 70 let se je znala vedno pri¬
ključiti zmagoviti stranki, da se je na njen ra&un potem zopet en¬
krat razširila. Tudi v zadnji vojni se je po prvotni nevtralnosti
leta 1940 - ko je Hitler z drznim in mo6nim napadom pregazil Franci¬
jo - odlofeila za navideznega zmagovalca in je na strani Nemčije
stopila v vojno, S tem je zahrbtno zarila noš težko preizkušeni pc-
sestrinski državi Franciji, a dobiček, ki se je obetal, je bil pre-

»  velik, da bi se mu mogla ustavljati. Se so nam. v spominu njena ta¬
kratne zahteve: Nisza, Korzika, Tunis in Djibuti ter prikrita želja,
preko francoske afriške posesti raztegniti svojo kolonijaino mo'c od
Sredozemskega morja do Indijskega oceana na črti Libija - Sudan -
Abesinija - Somalija. Leto pozneje je lahko z napadom na Jugoslavijo
uresničila svoje stare sanje po Dalmaciji in tako napravili Jadran¬
sko morje za !I mare nostrum". Pri tem je kar mimogrede strpala v
svojo malho še polovico Slovenije.

Toda to pot se je uštela. Se je leta 1944, ko je bilo že
čisto jasno, da je Nemčija vojno izgubila, skušala popraviti storje¬
no napako s tem, da je po svoji stari navadi hotela’zamenjati za¬
veznike in na ta način rešiti, kar bi se še.rešiti dalo. A vojaško
preslaba ni mogla pregnati Nemcev iz svoje države. Uspeh te ponovne
izdaje je bil le ta, da se je vsa teža modernega vojskovanja pre¬
nesla na njeno ozemlje.; podrtije po celi Italiji so dokazi in plači¬
lo take dvojne politike. Na kraju se je vendar enkrat znašla tam, k jo
edino je njeno ^esto - med premaganci. Mirovni pogoji so trdi. Ne
bomo jih naštevali, ker so znani, saj se bodo vsak čas javno’ obde¬
lovali na pariški konferenci.

• A Italija še ni obupala. Cesarskemu imperiju se je sicer
odpovedala, a za omiljenje trdot mirovnih pogojev je poslala v boj
zopet-svoje diplomate. Zanimivo piše o tem švicarski list "Gazette
de Lausanne" 1.avgusta t.l.:

"More li It,ali ja kaj drugega storiti, kot da poskuša omi¬
liti drakonske pogoje, kakršne so predlagali "veliki štirje"? De
Gasperi bo poizkušal,, čeprav se bo ta trud le težko obnesel. Italija
verjetno ne bo imela možnosti javnega razpravljanja, temveč bo nave¬
zana na razgovore v predsobah in osebne stike z odločujočimi osebami.
Zato je poslala^v Pariz kar dva zunanja ministra - sedanjega in bodo¬
čega* De Gasperi sedanji zunanji minister, je sposoben mož za poga¬
janja z Bidaultom, francoskim predsednikom, ker sta oba na čeiu so¬
rodnih katoliških strank. Nasprotno je pa Nenni, bodoči zunanji mi¬
nister, kot vodja italijanske socijalistične stranke kot -poklican za
pogajanja z voditelji angleške delavske stranke. Njegove ideje o
združitvi socijalistov in komunistov bi mu mogle pridobiti tudi sim¬
patije Sovjetov.

_De Gasperi upa tudi na po^oč "malih narodov". Ker so ti
razdeljeni v dve skupini, sta bila odposlana dva diplomata, da orga-
P ai P°c Italiji. Prvo skupino - severno evropsko - je obiskal
Nenni. Kakšen bo uspeh njegovih prizadevanj v Kopenhagenu (Danska),

Štev.164

Domači glasovi, 16.VIII. 194-6.

Str,

Oslu (Norveška), Den Haagu (Nizozemska) in 33ruxej-lesu (Beigrja je
še negotovo. Ver j e tri o se kodo navedene države zavzele, aa se Itali¬
ji kot državi na jugu pusti toliko meči, kolikor je to za evropsko

De Gašperi računa na latinsko sollda-

a

:orza,

ravnotežje potrebno. Modno pa

riteto južno- am eri Škili držav. Zato je poslal k.njim gro
moža, katerega te države dobro poznajo in cenijo. Ne^ve se. pa še,
kako bo pomoč teh držav prišla do izraza. Brazilijski zunanji mi¬
nister se je zadovoljil z izjavo, da se Italiji mora zopet dati
tako mesto, ki ji pripada. Do sedaj ni bilo govora o tem, da bi
južno-ameriške države nameravale skupno odkloniti podpis bodoče po¬
godbe, ni pa izključeno, da bi v tem oziru še mogli doživeti izne--

nadenj e. , . '

Ker ne more računati na podporo velesil, 30 De G-asperi
trudi doseči, gotova olajšanja s tern., da sam zastopa načrte zavezni¬
kov. London in Washington naj pritrdita načrtu o vmesni državi Trstu,
da bi s tem mesto dobilo čim večje zale.dje. V tem smislu bo skušala
Italija na. konferenci'dokasati,. da ni pravično priključiti Trstu
samo ono 'ozemlje Julijske Krajine, ki : j 3 , zasedeno po zaveznikih,
ampak bi bilo pravilno, raztegniti ga proti^vzhodu s cono B, katero
imajo zasedeno Jugoslovani. Obenem bodo skušali 'dokazati, .da.se na
sedaj po 'Jugoslovanih zaseden .m ozemlju, nahaja zapadna Istra, 'kjer
so povsem italijanska mesta. Italija.da je še tako žrtvovala, etnično
italijanske kraje, kot Reko, - dolino'Rase-in Lušinj.- če bi It Lija
mogla zadržati Trst, bi bile druge okrnitve manj boleče. Bati se
mora pa še za Alto Adige (južna Tirolska), katero bi London rad pri¬
znal Avstriji."

2 animivo je, da so se v poslednjem času za razširitev tr¬
žaškega ozemlja, zavzeli tudi francoski socijalisti. Njihovo glasilo
"La Pcpulaire" piše 3»t.m. o tem sledeče;

."Za nas socijaliste bi bila rešitev lahka, če bi le”veliki
štirje" upoštevali načela, ki so- jih sami postavili, ko so naročili
strokovnjakom, naj določijo italijansko-jugoslovansko mejo z upošte¬
vanjem narodnostnih, zemljepisnih in• gospodarskih razmer. V tem. slu¬
čaju bi morala politična meja biti tako potegnjena, da bi vse ozemlje
na obali ostalo Italiji, ker je prebivalstvo v.glavnem italijansko,
dočim. bi notranjščina pripadla Jugoslaviji.

,V gospodarskem oziru pa - če je Julijska Krajina res'ne¬
deljiva celota - bi napravili veliko prosto ozemlje, da bi nihče ne
bil zapostavljen in bi bile tako zavarovane koristi obeh sosednih
narodov. Taka ali podobna rešitev bi imela velikansko prednost, ker
bi lahko združila obe nasproti si ležeči državi in ustvarila dobra
sosedna razmerja.med dvema narodoma, ki se bosta drugače sovražila,
mesto da bi tako.--v lastnem kot v interesu splošnega mira živela, v
medsebojnem razumevanju. Upamo, da bo konferenca--prinesla-v ten ozi¬
ru zboljšanje " pri delitvi nezadovoljnim", da se'poslužimo Izraza,
ki je :ljub našemu zunanjemu ministru.

SOVJCTI ZATliLADO VERSKI VPLIV V 1 AVNE M ZiVLJfNlJ

Angleški katoliški tednik "The Universe" ob javi ja' 26. juli¬
ja iepod peresa dr.Maksa Jordana sledeči članek iz Berlina:

Ce ne pride kak vpliv od zunanje strani, bo verski vpliv
v javnem življenju v sovjetskem področju v Nemčiji popolnoma uničen.
Sovjeti hočejo namreč vse versko življenje stisniti sa^o v cerkve.
Vse javne ustanove se preurejajo po komunističnem vizorcu. Vsa ruska
zona.se vedno bolj sovjetizira in v kratkem bo. to samo še ruska:-ko-
lonija, ki jo bodo popolnoma obvladali nemški komunisti, ki so pa
le moskovski eksponenti.

Do tega prepričanja sem prišel, ko sem potoval..skozi rusko

Štev.164

Domači glasovi, 16 .VIII .1646-

Str.

z

•

zono in prejemal poročila iz vi arinih in zasebnih krofov. _ .

Redno se Sovjeti v cerkveno življenje ne vtikajo.priso¬
stvoval sem, mašam v različnih cerkvah in videl, da so ljudje^ v cer¬
kve zelo hodili. Cisto nekaj drugega pa je, če bi hotela cerkev raz¬
viti svojo delavnost tudi izven cerkvenega poslopja. Tam pa je sli¬
ka žalostno resnične. Sovjeti ne dovolijo tiskati verskih knjig,ni¬
ti nobenega verskega članka.Cerkvi očitajo, da organizira svoja
društva, in da ima sestanke, ki niso sestavni del_ božje sl užbe.  Pog.
sebno ljubosumni so na mlajšo generacijo. Vso mladino popolrTOtET
absorbirajo v takoimenovanih antifašističnih krožkih, ki jih strogo
nadzirajo komunistični eksponenti. Kljub temu, da so zasedbene 0 -
blasti sklenilo, da bo v šolah, kjer starši to zahtevajo tudi verski
pouk, ga v ruski zoni sploh ni. •

KOMUNISTI POSTAVLJAJO BREZVERSKA UČITELJE. Pri nastavljanju učitelj¬
stva se komunisti ne samo

nič ne ozirajo na želje Cerkve, marveč nalašč postavljajo take, ki
so krščanstvu sovražni.

"Ne smemo imeti nobenih zvez s svojimi škofi in naši ško¬
fi ne' smejo priti k .nam na obisk, čeprav živijo v naši zoni", mi je
govoril neki katoliški duhovnik,

'Čutimo tudi velikansko pomanjkanje molitvenikov, mašnih
knjig in drugih verskih pripomočkov. Toda ničesar ni dobiti.

Ker so nam pobrali vse radijske aparate,- ne moremo niti
radia slišati, ki bi nam prinesel kaj tolažbe, vesti* časopise, pa
izdajajo samo komunisti, ki vero ignorirajo- 1  ali pa je smešijo. Po¬
vrhu tega je pa še velikanski dotok nemških'beguncev, ki bežijo v
sovjetsko področje iz Slezi je in s Poljske. Nad 5 milijonov jih je
že tukaj. Okrog 1/3 so katoličani. Le malo duhovnikov so pustili,
da morejo vršiti dušno pastirstvo. Otroci, ki so izgubili*svoje
starše in se potikajo križem kražem, ne prejemajo nobenega verskega
pouka. Ljudje umirajo brez svetih zakramentov.

Duhovščina je taka preobremenjena z delom in utrujena, da s
so nekateri duhovniki že popolnoma izčrpani in ne morejo niti brati
sv.maše.- <

O PEGGESKI RAZSTAVI. - »Neue
Zeit" prinaša članek o obrtni,
šolski in umetniški razstavi pe~
peggeškega taborišča. Po kratkem
uvodu o otvoritvi razstave pravi
takole; "Javnost je dosedai le
malo izvedela c kulturnem življe¬
nju inozemcev v Peggezu. Zato je
ta razstava pripravna, da vzbudi
razumevanje za posebnost sosednih
narodov.. Z veliko marljivostjo so
delavne rok© izvršile mnogo pred¬
metov, ki so jih postavili na
ogled v dvorani Vajeniškega doma.
Torbarji, čevljarji, šivilje, kro¬
jači, sodarji, pletarji, kolarji,
mizarji, žebljagji in drugi so
prinesli redke in posrečene iz¬
delke. Posebno se izplača pogle¬
dati mnoga ročna dela, pravtako
akvarele.F.Jerine. Pod njegovim
vodstvom so tudi učenci slovenskih

šel Izdelali in razstavili'mno¬
go risb. Slovenske šole vodi
prof.Bajuk, Deli se v ljudsko
šolo, poklicno šolo in gimnazijo,
Sa^o na gimnaziji uči 18 profe¬
sorjev z akademsko izobrazbo.
Poučujejo osem jezikov. Z mnogi¬
mi statistikami, podprtimi gora-
divom in izdelki, prinaša razsta¬
va dokaz, da stoji kulturno in
obrtno življenje inozemcev na vi¬
sokem nivoju, Večina preseljenih
oseb priznava hvaležno gosto¬
ljubnost Avstrije- Želeti je, da
bi bila razstava bogato obiskano,

CERKVENI KONCERT V LIENZU.
Taboriščni pevski zbor iz Peggeza
je i^el včeraj ob 17 uri v fran¬
čiškanski cerkvi v Lienzu kon¬
cert, ki je obsegal poleg neka¬
terih starejših ljudskih in Ri~

Str« 4.

Štev. 164_Domači 'glasovi, -16..VI-11.1946.-

harjevih večinoma modernejše sklad- festaci ja naše cerkvene pevske

te St-Premrla, Sattnerja, dr.Ki¬
movca, Železnika, Cigaleta,Schwa-
ba in Vodopivca ter je lil za¬
ključna prireditev v slovenskem
kulturnem tednu. - Ce je zadnji

umetnosti, ki je adekvatna vsem
evropskim korom. Vse priznanje
vnemi pevovodje in zbora, ki se
toliko žrtvujejo v teh težkih
razmerah, da tudi to mesto naše

koncert predstavil tujini bogastvo i^ulture vzdržimo na tako ugodni

višini, da jo moramo s ponosom
pokazati ob vsaki priložnosti.

PETA KOLONA. V ŠVICI-.. Tretje
poročilo švicarske zvezne vlade,
ki se bavi z delavnostjo komuni¬
stov v Švici, je še vedno pm ’
met živahnih razprav po vsej.

naše ljudske pesmi, je tu cerkveni
še dostojneje podčrtal umetniško
vrednost in sodobnost naše cer¬
kvene glasbe. Saj so bile na spo¬
redu, dobre krepke pesmi, vzete
'iz pičle zbirke, ki’ si jo je mar¬
ljivi pevovodja mogel v teh težkih
razmerah ..zbrati. Koliko biserov

naše umetnosti nam je pa.nedostop- gvici'. - Medtem ko sta prvo in
ni h t Prav gotovo je resnica, da drugo poročilo o delavnosti, na¬
se.naša cerkvena glasba^ po teh- c igtov in fašistov skoraj čiste
tm vsebini, umetniški invenciji, pozabljena ..tdr predmet sam. sma-
formalni.obdelavi in vsej notranji tran za dokončno rešen, se za
vrednosti sme s polno samozavestjo delavnost komunistov.kot izgleda
postaviti vštric,vsaki sestri tujih vsa  $ v ica živahno zanima. Sre-
n ar o do v. 0 tem so se megli pri dišče vse te zadeve je. v delitvi
včerajšnjem koncertu prepričati _ nišLjenja, ali komunisti resnično
vsi mešcanje, ki so med številnimi predstavljajo nevarnost za državo
našimi ljudmi bili vendarle nav- p n  velika' je ta nevarnost

ter iz-kakšnega vzroka je zvezna
vlada objavila poročilo, o njih
■podtalni delavnosti. Mnogo se
govori o tem, da so komunisti na
nekem nedavnem javnem zborovanju
z obžalovanjem ugotovili, da je

zoči. - Frančiškanska cerkev je s
svojo izvrstno akustiko veliko
pripomogla k lepemu uspehu.Spored
je imel temeljno črto cerkvenega
lista. Po mogočni Premrlovi himni

Kristusu Kralju so sledile 4 Mari _ _

jine, 3 božične, 2 postni, 2 veli- severna švicarska meja proti Nem-
konočni, 3 evharistične in za za- .čiji utrjena ter bi se te utrdbe
ključek zopet 4 Marijine, ker je >ogle uporabiti tudi proti šov-
bil ta dan največji Marijin pra- jetskim' četam. To bi se strinjalo
znik ih v cerkvi-cerkveno ž.egnanje. z  mišljenjem Švicarjev, da pred-
Zbor je bil tudi pri tem koncertu stavij a pod komunističnim vplivom
dobro ubran in. je vobče prav dobro stoječa delavska stranka, »peto
•zvenel. Mogočen, je.bil vtis pri ff, kolono”, ki v notranjosti države
a pogrešali smo p in pp, ki bi^bir deluje proti Švici. ("Echo der

lo nekajkrat prav zelo na mestu
Zato je hotelobiti petje na me¬
stih enolično, pa je pestrost pe¬
smi sama na sebi to preprečila.
Tudi moški zbor je lepo zvenel,le
Hladnikov "Večerni zvon" bi bil

Heimat" 8.8.1946.)

AVSTRALSKI POSLANIK 0 RUSIJI.
Bivši avstralski poslanik v Moskvi
J. Mal one y je imel v. britanskem
Rctary-klubu govor, v katerem je

Rekel

gotovo primernejši v svoji prvotni s ii no  ostro napadel iskrno,
koncepciji za mešani zbor. - Oba
moška solista sta bila prav izvr¬
stna* za obe solistki pa je bila
včerajšnja naloga še občutno pre¬
težka ih tvegana. - Orgle, ki so
vobče zelo nežno uglašene, so pe-

je, da se avstralski komunisti
"pustijo varati -od strani najbolj
neusmiljene diktature v svetovni
zgodovini". Na Rusijo in na vse,
kar pride iz Rusije, je .treba kar
najbolj paziti. Ruski komunisti

tje prav diskretno podpirale, .a so i ma j c  privladnih zadevah ravno

imele v plenu dovolj kovinskega
bleska, da so pripomogle zboru do
zazeljenega mogočnega uspeha. - .
Koncert je bil vobče močna tnani-

tako malo vpliva, kot avstralski
komunisti na svoje lastne zadeve,
kajti vsi skupaj morajo ubogati na
ukaze moskovskih--vladodržoev.