štev. 10 Cena 15 din PTUJ, 17. marec 1961 Letnik XfV Seja izvršnega sveta LRS Mm m noi zioniilili тшџ PREDLOG ZAKONA O NAČINU UPRAVLJANJA IN RAZPOLAGANJA S SREDSTVI SKUPNE REZERVE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ I N PREDLOG SKUPŠČIN- SKEGA ODLOKA O VIŠINI PRISPEVKA V REZERVNI SKLAD LRS - GOSPO- DARSKE ORGANIZACIJE N AJ BI PLAČEVALE 10 ODST. ČISTEGA DOHODKA V DRUŽBEN! INVESTICIJSKI SKLAD LRS Izvršni svet Slovoniie je pod predsedstvom Borisa Kraiflherja na zadnji seji sprejel nekatere pcedloqe predpisov, ki podrobneje urejajo posamezna vprašanja na področju gospcdarstva. Tako je sprejel predloq zakona o načinu upravljanja in razpolaganja s sredstvi skupne rezerve gospodarskih organizacij. Zakonski predlog med drugim dolora, da bi se sredstva skupnih rezerv gospodarskih organizacij, zbranih v občinskih rezer\'nih skladih, lahko uporabljala pred- vsem /.a izplačila osebnih dohod- kov delavcev ia uslužbencev gospodarskih organizacij, če le- te ne morejo kriti izplačil iz ustvarjenega čistega dohodka ali iz sredstev svojih skladov, kot to določa zakon o delovnih raz- merjih. Sredstva skupnih rezerv go- spodarskih organizacij, ki bi bi- la zbrana v republiškem re- zervnem skladu, bi se lahko uporabljala za posojila občin- skim rezervnim skladom oziro- ma za sodelovanje z njimi ka- kor tudi z gospodarskimi in dru- gimi organizacijami in pri sa- nacijskih ukrepih oziroma pri pospeševanju poslovanja gospo- darskih organizacij. V zvezi s tem je Izvršni svet sprejel tudi predlog skupščin- skega odloka o določitvi prispev- kov tistih sredstev, ki se plaču- jejo v rezervni sklad LR Slove- nije za skupne rezerve gospo- darskih organizacij, v njem je predlagano, da bi gospodarske organizacije vplačevale v ta sklad 1,5 odstotka od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke in za tista sredstva, ki jih obvezno dajejo v svoj rezervni sklad. Dalje je Izvršni svet sprejel predlog skupščinskega odloka, ki predvideva, da bi gospodarske organizacije iz Slovenije plače- vale prispevek v družbeni inve- sticijski sklad LRS v višini 10 odstotkov od čistega dohodka, ki ga namenijo v svoj poslovni sklad in sklad skupne uporabe. Potem ko je bil sprejet zvez- ni splošni zakon o organizaciji zdravstvene službe, so pristojni organi, organizacije in zavodi s pKKiročja zdravstva dalj časa razpravljali o organizaciji zdrav- stvene službe v Sloveniji. Re- zultat teh razprav je predlog zakona o zdravstvenem varstvu ino organizaciji varstvene služ- be v Sloveniji, ki ga je Izvršni svet prav tako sprejel. Sprejel je tudi predlog zakona o ustano- vitvi republiškega sklada za šolstvo. Sredstva tega sklada bi uporabljali za šole. ki jih je usta- novila ali prispevala sredstva LR Slovenija, za pomoč pri raz- vijanju določenih vrst šol, za fi- nansiranje gradenj in opremo zavodov, v katerih se bodo pri- ргал'1јаН učitelji za več občin ali za vso Slovenijo, in za daja- nje pomoči pri izobraževanju strokovnih kadrov za šolstvo. O vseh omenjenih predlogih predpisov bo razpravljala Ljud- ska skupščina Slovenije na eni prihodnjih sej. TIG Ob zadnjem plenemu Obč. SS Ptuj Plenum Občinskega .sindikalne- ga sveta Ptuj, je na .svojem četr- tem rednem zasedanju sklenil sklicati VI. redni letni občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, v nedeljo, 23. aprila 1961. Glede na občni zbor vabimo vse sindikalne podružnice, da opravijo svoje letne občno zbore najpozne- je do prvega aprila tega leta. Iz- voljeni delegati sindikalnih pod- ružnic za VI. redni letni občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, pa se naj prično pri- pravljati za razpravo na zboru s proučevanjem konkretnih proble- mov v svojih sindikalnih organi- zacijah in bodočih nalogah sindi- kalnih organizacijah v novem de- lovnem obdobju. Razvitje prapora sindikalnega sveta Ptuj Glede na dosedanje priprave za raz\Ttje prap>ora Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj, je plenum sklenil, da bo razvitje praipora Občinskega sindikalnega sveta Ptuj v nedeljo, 30. aprila 1961, do- p>oldne v Ptuju, skupno s prosla- vo mednarodnega delavskega praznika prvega maja. Plenum je zaprosil predsednika Republiškega sveta ZSJ za Slove- nijo Staneta Kavčiča, da prevza- me pokroviteljstvo nad razvitjem prapora in da razvitju prisostvuje. Sindikalne podružnice se že pripravljajo na razvitje prapora in razpravljajo o kolektivni ude- ležbi na proslavi prvega maja in razvitju prapora. Številne sindi- kalne podružnice in delovni ko- lektivi so že prejeli sklepe o po- delitvi spominskil trakov in spo- minskih žebljičkov, ki bodo krasili prapor Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Med prvimi so darovali spo- minski trak za prapor Občinskega sindikalnega sveta Ptuj: Občinski sindikalni svet Jesenice, sindikal- na podružnica doma onemoglih (Dada'.jevanje na 3. stram) Skrb za strokovsio sposobnost članstva Razvoj gaisii.ske tehnike 7. dne- va v dan zahteva od vsaikega ga- silca vse več znanja. Posebno na požariščih pa moramo priznati, da je znanje prav tod, kjer bi ga mo- ral vsak gaeilec res dobro obvla- dati, pri mnogih dokaj slabo in često posamezni člani ob takih priložnosiih več škodujejo kakor pa korstijo. Vse to so vcdilni funkcionarji gasilske zveze Ptuj na razn'h požamh ugotavljal,; :n pnšli do zaključka, da je treba č.anstvu pomagati in ga strckov- no usposabljati. Zaradi tega je vodstvo Obč. gasilske zveze Ptuj orqaniziraúo po centrih tečaje za izpratšane gas Ice. Tečaji so bili v Gorišnia, Ptuju, Majšperku, Bu- kovcih, Lovrencu in ■• ^'''^zgovcli. Skupno je cbiskovado te tečaje^ 176 članov in članic. Tečaj je tra- jal v vsakem centru po 14 dni in ob zaključku so tečajniki poka- zali pridobljeno znanje pred iz- pitno komsijo. Izpeti so bilt po- vscd zadovo'jiivi. kljub temu da ni povsod bilo zaže^jene discipli- ne. Sedaj je tečaj v Kidnčevem in bo v tej sezoni zadnji. Tako bo- do organiizatorji tečajev dosegli cilj, ki so s ga postavili in dal; članstvu, kar mu je najbolj po- trebno. Občni zbori gasilskih dru- štev so minili. Iz zapisnikov teh zborov vidimo ogromne potrebe posameznih društev po razni opre- mi. So društva, ki si s samo nicia- t«iv4) ne morejo nič pridobiti. So društva, ki so zelo aigilna in de- 'ovna in žc Ì7VT\sujejo nalogov Č'a- Ш flasd&kefla druatva Hajdina de- lajo kakor mravlja na gradbišču novega gas Iskega dcma. Temelji so že gotovi. Iz zapisnika občnega zl>ora gasilskega društva Lovrenc je razvidno, da bo letos slavilo 75-letnico obstoja. Pripravilo bo ob sodelovanju prosvetnega dru- štva in ostalih organizaoj enote- denski program. Prosava bo po- svečena 20-ietnici l.iudske vstaje. Občinska gas Iska zveza bo ime- la 19. marca 1961 svcj redni letn: občni zbor, na katerem bodo po- dali funkcionarji pred delegati obračun dela m doseženih uspe- hov. Delegati društev .se naj pri- pravijo za ta oben» z'bor z event, pripcmbami na poročila. D. F. Potovanje predsednika Tita v afriške dežele ima v seda- njem času izreden pomen, knj- ti obisk ni le vljudnostne nar.i- vr, pač pa izrazito akcijske. V Ciani, Topu in Liberiji jo predsednik Tito pojasnjeval načela izvenblokovske politike ter se zavzemal za to. da bo ostala Afrika izven blokovskih trenj, kajti le na ta način bo- do zagotovili afriškim ljud- stvom nemoten razvoj. Polii;i- ka miroljubne koeksistence ni danes več samo načelo, pač ])a je to že preizkušena prak;;a, ki vnaša v mednarodne odnose povsem nove oblike medseboj- nih stikov. Prav zaradi takšnih stališč so predsednika Tita iwvsod sprejeli kot dra??ejra ffosta, ki je med vojno vodil boj jugo- slovanskih narodov za osvobo- ditev. Jugoslovanska pot v so- cializem je za te dežele vseka- kor drajTocena izkušnja, za ka- tero se zelo zanimajo \n zato je potovanje našega predsedni- kn važno Indi s tega siališčn. Razkosanje Konga v rananarivi na Madagaskar- ju 'io se zbrali tisti kongoški politiki, ki delujejo po navo- dilih iz bivše belgijske metro- pole. Strinjali so se z belgij- skimi zahtevami, da Kongo raz- drobijo, kajti razkosan Kongo bodo laže obvladali. Organiza- cija združenih narodov dos!(\j ni storila še ničesar, kar naj h'\ zavarovalo celovitost Konga. Predlagali so nekakšno novo konferenco, ker pa že prizna- vajo Kasavubuja in Ileoja. bo- do brzda ])riznali v kratkem tudi kougoško konfederacijo. Izgovor za priznanje kanfcde- racije se bo že našel 'in ker bodo kolonialistični plačanci razbili Kongo, bodo takšno 'Ic- janje na koncu priznali tudi v OZN. Nič nas ne more prepričati, da bo Organizacija združenih narodov po glasovanju za zad- njo resolucijo v Varnostnem svetu enkrat odločno prekinila svoje dosedanje metode. Bel- gijci .so še vedilo v Kongu in njihova obljuba, da >bodo ne- kaj storili« je zelo dvolična. Mnogo so žc storili in sedaj .^i j)rizadeva jo. da bi OZN i)ri- znala najprej 'razkosanje, nato pa se 11 m a k II i la, ker т več kon- federativiiili enotah sile OZN niso ik)( rcbne. saj jih nihče ne bi klical. Ariîjolcî in britansloli- tičnein delu lahko lačimaino s hitrim uvajanjem novih spre- memb v gospodarst\II in takš- nim vsestranskim razvojem ce- lotnega družbenega življenja, ki bo v največji meri sprosti- lo sposobnost, ustvarjalnost in iniciativo delovnega ljudstva. Kongres ugotavlja, da spre- membe gos|)o(larskega sistema sproščajo gibalne sile za dose- go smotrov ¡trograma. da omo- gočajo in terjajo nadaljnje izpopolnjevanje razdeljevanj« v gospodarskih organizacijah. Vsakemu delovnemu čloNcku. bodisi v gospodarskih enotah, bodisi v družbenih službah jc treba zagot(niti osebni dohodek po delu. To bo terjalo [)ospe- šeiio uporabo sodobnih tehno- loških postopkov, boljšo orga- nizacijo proizvodnje pa (udi popolnejše izkoriščanje zmog- ljivosti. Socialistična zve/a bo pod- pirala prizadevanja po tim- večji gos|)odarski stabilnosti: pos^ečaln i)o stalno skrb priza- de\aiijcm po modernizaciji, re- konstrukcijah in izgradnji no- vih industrijskih zmogljivosti. Podpirala ho prizadevanja o kooperaciji in specializaciji v industriji in tako omogočila njeno rentabilno vključevanje v mednarodno (hditcv dela. Pri gradhcništ\II ho jiodpirala predvsem težnje |io indusirij- skem načinu gradnje: v gozdar- stvu zlasti uNajanj-^ smlobnej- šili oblik gojenja gozdov, mo- dernizacijo |)rometa. (iirizma, gostinstva, obrti itd. Socialistič- na zveza bo tudi v bodoče spremljala nadaljnji napredek kmetijstva in zlasti podpirala vsa |)rizadcvanja kmetijskih proizvajalcev |)ri ust\arjanjii niodcrii(> in donosne proizvod- nje v raznih oblikah koopera- cije in velikih socialističnih proizvodnih enotah. Za povečanje proizvodnje, narodnega dohodka in produk- tivnosti je nei/bežno ¡lotrebno zagotoviti takšno rast osebne ()olrošnj«' in družbenega stan- darda proizvajalcev, ki bo v ustreznem razmerju z obsegom proizvodnje. Kongres meni. da bo treba v prihodnjem obdobju razvijati zlasti tiste dejavnosti, od kate- rih so odvisne življenjske raz- mere delovnih ljudi: komunal- no izgradnjo, šolstvo, zdrav- stveno varjitvo socialne službe, splošno kulturno dejavnost, te- lesno vzgojo, oddih in razvedri- lo. Treba je razvijali, krepiti in ob sodelovanju gospodarskih enot, komun in krajevnih od- borov bolj naglo razširjati sta- novanjske skupnosti, družbeno prehrano, ustanove otroškega varstva in zaščite, servisne službe in podobno. V ospredje stopa razvoj no- tranjih materialnih in družbe- nih odnosov v gospodarskih or- ganizacijah in družbenih usta- novah. S spremembami v go- spodarskem sistemu se bistve- no povečujejo možnosti delov- nih kolektivov za smotrnejše gospodarjenje in razpolaganje z dohodkom, kakor tudi mate- rialna in moralna odgovornost, da bodo delovni ljudje čim- bolj uresničevali družl3eni in ekonomski smoter novega si- stema. Smoter teh sprememb je po- spešitev razvoja proizvajalnih sil. jiroizvoduosti dela in po- glabljanje socialističnih druž- benih odnosov. Zaradi tega so nujno potrebne poleg predstav- niških tudi takšne oblike samo- upravljanja, ki bodo proizva- jalca še močneje vključile v neposredno odločanje. Dozoreli so pogoji za večji razmah no- tranje demokracije delavskega samoupravljanja s tem. da go- spodarske organizacije dosled- neje prenesejo odločanje o ne- posrednem gospodarjenju, deli- tvi in delovnih razmerjih na enote znotraj gospodarskih or- ganizacij. Hiter gospodarski vzpon in povečana materialna osnova za razvoj življenjskega standarda bosta omogočila in zahtevala bolj vsestransko uve- ljavljanje in napredek komu- ne. Toda izpopolnjeni način de- litve in s tem večje materialne možnosti, nalagajo komuni in- tenzivnejšo vsestransko aktiv- nost in iznajdljivost pri reše- vanju gospodarskih nalog, pri urejanju osebnega in družbe- nega standarda in ostalih druž- benih nalog. Ker so uveljavljena enaka temeljna načela na področju razdeljevanja dohodkov po de- lu tako za gospodarske orga- nizacije kot družbene službe, dobivajo delovni ljudje v druž- benih dejavnostih enake osnov- ne pravice in dolžnosti kot v gospodarskih organizacijah. Razdeljevanje osebnih dohod- kov л družbenih službah, jiro- sveinih. umetniških, znanstve- nih in splošno kulturnih insti- tucijah se mora kolikor mogo- če znebiti prežividih in nespod- budnih meril proračunsko- iislužbenskega sistema in uve- ljaviti kar se da objektivna merila za pridobivanje dohod- kov, upoštevajoč specifičnost posameznih dejavnosti. Komu- ne so poklicane, da z mate- rialno in politično aktivnostjo vplivajo na skladen in harmo- ničen razvoj tako gospodarskih dejavnosti, kakor družbenih služb in da pomagajo delovnim kolektivom pri urejanju nji- hovih materialnih notranjih od- nosov. Socialistična zveza delovnega ljudstva se je utrdila kot se- stavni del sistema družbenega in delavskega samoupravljanja. V prihodnje bo potrebno še več sistematičnosti v delu or- ganizacij Socialistične zveze, zlasti še v komunalnih in kra- jevnih skupnostih. Osnovna značilnost neposredne demo- kracije je v neposrednem poli- tičnem odločanju družbeno- aktivnega državljana, ki je no- silec in tvorec politike Sociali- stične zveze. Socialistična zve- za je dolžna intervenirati povsod lam, kjer z birokratič- nimi ukrejii Še omejujejo tvor- ne pravice in dolžnosti proiz- vajalca in upravljavca. Organizacije Socialistične zveze niso zgolj tribuna za po- jasnjevanje in obveščanje, (cm- več morajo poslali torišče de- mokratičnega boja mnenj in odločilnega \ plivanja delov ndi množic na deloNanjc družbenih organov. Socialistična zveza je poklicana odločno u i irati pot naprednim nazorom in idejam lia \sch področjih ja>nega živ- ljenja. Stalna naloga Socialistične zveze je spremljali potrebe, že- lje, skrbi in težave mladih lju- di, skrbeti za nj¡ho^ гаглој in jirihodnost in doseči, da bodo šc v večji meri sodclo\ali v or- ganih delavskega in družbr^ne- ga samoupravljanja, v politič- nih in dr4>bo- litičnega dela v sindikalnih or- ganizacijah in o nekaterih iz- kušnjah, rezultatih in proble- mih nadaljnega razvoja delav- skega samoupravljanja. Plenu- ma se je udeležil tudi predsed- nik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, Jože Šegula. On bo predaval o smernicah, ki jih je dal plenum, danes v sindikalni politični šoli v Majšperku. Vse sindikalne podružnice ob- veščamo, da bo v sobotni, to je v jutrišnji številki »Delavske enotnosti«, objavljeno gradivo plenuma Centralnega sveta ZSJ, ki ga naj vse sindikalne podruž- nice temeljito proučijo in prič- nejo takoj izvajati. ★ V soboto, 18. marca 1961. bo ob 14. uri v Zadružnem domu v Rogoznici redni letni občni zbor sindikalne podružnice Opekar- ne 2abjek-Janežovci. Občnega zbora se bo udeležil tajnik Ob- činskega sindikalnega sveta. ★ V soboto, 18. marca 1961, bo ob 14. uri v Majšperku letni obč- ni zbor sindikalne podružnice Tovarne volnenih izdelkov Maj- šperk. Letnega občnega zbora se bo udeležil podpredsednik Ob- činskega sindikalnega sveta. * V soboto, 18. marca 1961, ob 15. uri, bo letni občni zbor sin- dikalne podružnice Ptujske ti- -trgovsikega podjetja »Perutni-j na'< Ptuj, ki se ga bo udeležil član plenuma Občinskega sindi- kalnega sveta. v soboto, 18. marca 1961, ob 15. uri bo letni občni zbor sindi- kalne p>odružnice Pletame IPtuj, ki se ga bo udeležil član plenu- ma Občinskega sindikalnega sveta. V soboto, 18. marca 1961, ob 16. uri bo letni občni zbor sin- dikalne podružnice Ptujsek ti- skarne. Občnega zbora se bo udeležil član predsedstva sindi- kalnega sveta. * V soboto, 18. marca 1961, ob 8. uri bo letni občni zbor sindi- kalne podružnice Vodne uprave »Drave« Ptuj, ki se ga bo ude- ležil član predsedstva ObSS. * V soboto, 18. marca 1961, ob 16. uri bo v dvorani SZDL na Bregu, letni občni zbor sindi- kalne podružnice Elektro-Mari- bor okolica — obrat Ptuj. Obč- nega zbora se bo udeležil pred- sednik Občinskega sindikalnega sveta. ★ V četrtek, 23. marca 1961, ob 17. uri bo v prostorih Gostinske- ga podjetja ^Zupančič'', letni občni zbor sindikalno podružnice Gostincev Ptuj. Občnega zbora se bo udeležil član plenuma ObSS. * Pretekli četrtek, 9. marca 1961, jo bil letni občni zbor sindikal- ne podružnice Gradbenega pod- jetja »Drava- Ptuj. ★ V četrtek. 9. marca 1961, je bil letni občni zbor sindikalne podružnice Železniške postaje Ptuj. ★ V nedeljo, 12. marca 1961, je bil letn občni zbor sindikalne podružnice Tovarne avtoopreme Ptuj. * V nedeljo. 12. marca 1961, je bil letni občni zbor sindikalne zbor sindikalne podružnice To- varne strojil Majšperk. V ponedeljek, 13. marca 1961, je bil letni občni zbor sindikal- ne podružnice Trgovskega pod- jetja »Slovenske gorice« Ptuj. Iz pro sram a in zapiskov ObSS Ptuj _ DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Шш u тш ЋШ пш Y POČASTITEV 20. OBLETNICE VSTAJE SE PREDVI DEVA MNOŽIČEN PARTI- ZANSKI POHOD PO POTEH SLOVENSKOGORIŠKE ČETE Komisija pri Občinskem sin- dikalnem svetu v Ptuju je v po- častitev 20. obletnice ljudske revolucije organizirala tradicio- nalne delavske športne igre, na katerih bo že po prvih prijavah sodelovalo nad 50 sindikalnih ekip v raznih športnih panogah. Iz razpisa je razvidno, da bodo vključili zraven popularnega no- gometa še rokomet, odbojko, streljanje, namizni tenis, keg- ljanje, šah in atletiko. V neka- terih panogah je sodelovalo že v lanskem letu precejšnje števi- lo sindikalnih podružnic. V le- tošnjem jubilejnem letu bodo sindikalne podružnice sodelova- le še v večjem številu in komi- sija pri občinskem sindikalnem svetu ima polne roke dela. Da bi te delavske igre postale popu- larne v ptujski komuni, so v le- tošnjem letu vključili v to tek- movanje, ki bo skozi vse leto mladinske ekipe, in ekipe jugo- slovanske armade. Sestavljen je bil poseben program iger na pod- ročju komune. V to masovno športno tekmovanje bodo vklju- čili čimveč sindikalnih ekip in bodo nagrajene posamezne eki- pe tudi glede množičnosti. V po- sameznih panogah bodo najbolj- še ekipe posebej nagrajene s praktičnimi darili. 2e v marcu bodo izvedli velik namizno-te- niški turnir, kjer bo sodelovalo okrog 20 moštev. V aprilu bo no- gometno tekmovanje po liga si- stemu, nato tekmovanje v od- bojki, rokometu, streljanju, keg- ljanju in šahu. V počastitev 20. obletnice vstaje bodo sindikalne podružnice sodelovale v parti- zanskem pohodu okrog ptujske komune, ki bo v aprilu kot pred priprava za večje tekmovanje »Ob žici okupirane Ljubljane.« V počastitev 20. obletnice vstaje se predvideva množičen partizanski pohod po poteh Slo- venjegoriške čete. Pred kratkim je bilo na po- budo TVD Partizan Ptuj posve- tovanje telovadnih in športnih ter ostalih društev, glede na ve- lik množični pohod po poteh »Slovenjegoriške čete«, ki bi bil v aprilu. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da bi naj pokro- viteljstvo prevzela SZDL Ptuj in je bil ustanovljen 15-članski pripravljalni odbor. O samem pohodu bomo še poročali. Pa. PROSVETNO DRUŠTVO LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU Potrebna nam je urejena dvorana Dvorana v zadružnem domu pri Lovrencu, ki je last KZ Lovrenc na Dravskem polju, je velika, vendar do sedaj neurejena, da bi ustrezala svojemu namenu., V dvo- rani so prirejala razna društva pri- reditve, vendar ni bilo pravega gos{X)darja ,ki bi nadzoroval ирк)- rabo dvorane. Pripetilo se je, da so z odra odnesli vse zavese, razne kulise, kakor tudi vso električno napeljavo. Ker so se ljudje zgra- žali nad delom v dvorani, je kra- jevni odbor Lovrenc na Dr. polju sklical sestanek vseh organizacij pri Ix)vTencu, da bi rešili problem zapuščene dvorane. Po širši raz- pravi jo prišlo do naslednje re- šitve: Kmetijska zadruga da dvo- rano v upravljanje prosvetnemu društvu pri Lovrencu, da jo oskr- buje in opremlja, da bo služila svojemu namenu. Novi prosvetni odbor se je resno poprijel dela v dvorani in jo že opremlja in ure- juje. Odbor je .sklenil, da finančna sredstva, ki bodo dosežena v dvo- rani, morajo biti porabljena v korist ureditve dvorane. Prosvetno društvo je z dram- skim odsekom začelo z delom in že pod vodstvom tov. Štancer Vero igralo igro »Vrnil se je« ter z njo gostovalo v Cirkovcah, pa tudi na Ptujski gori in na Selah. Pripravljajo že tudi igro »Mladost pred sodiščem«. Prosvetno dru- štvo je torej resno prijelo za de- lo, zavedajoč se, da z raznimi kulturnimi prireditvami p>osebno z igrami mladina mnogo pridobi. Prosvetni odbor že razmišlja o nabavi kinoprojektorja, ki je nuj- no potreben, vendar je vprašanje, kako priti do finančnih sredstev. Dobri filmi bi mladino odvajali od p>onočevanja in nudili kulturno razvedrilp v^e^n vaščangm. D.E. Alletilii ZIMSKI TROBOJ .š. D. DRAVE Atletska sekcija Drave je or- ganizirala klubsko tekmovanje v zimskem Iroboju. Ker se jo trga tekmovanja nepričakovano iidrležilo veliko število mlacüii nad. so je zavleklo in se niti ni moglo v celoti izvesti. Tek- movali so pionirji, mlajši Tiila- dinci in mladinko v treh disci- l)linah: v teku ЗХПт, skíikii v višino in v dvoskoku ter sta- rejši mladinci v "^Xl^m in v skoku v višino. Bilo je doseže- nih nekaj lep-ih rezultatov, predvsem med pionirji, mladin- kami in mlajšimi mladinci, ki .so pozimi redno trenirali, med- tem ko so starejši mladinci pre- cej razočarali, predvsem v sko- ku v višino, kjer sla le dva s precejšnjo težavo preskočila 145 cm. To je lep primer, da se brez treninga le malo dose/e. Disciplina tekmovanja je bila vzorna. V troboju so bili med pionirji najboljiš: Carli S. Кп^ točk, ki je premočno zmagal pred 1'lav- čakom 89? in Kojcem S". Med mlajšimi mladinci je zmagal Hcrlič s 14)2 pred Carlijem s 122') točkami. Àlofl mladinkami sta pa bili zelo dobri Korcnja- kova s ir'^ò in Mlakarjeva s točkami. Starejši mladinci so tekmo- vali v posameznih disciplinali: "XI'5 m: L lOjiliik in Roca k 7."i (2,4 2.5, 2.4). -5. Paiilinič 7.4; skok v višino: 1. Korenjak 145. 2. Toplak 145. Posamezne discipline pri: pionirjih: "^XHrn: L Carli S. ?.q (2.7. 2.b. 2.7): 2. Kojc 8.2: 5. Pire dvoskok: 1. Carli .S. 4.20 m. 2. Plavčak î.95: višina: \. Plavčak 150. 2. Carli S. 120: mlajših mladincih: 5XI'>n: 1. Berlič 7.5. 2. Stanič 7.6. 5. Ko- renjak A. 7.7: dvoskok: 1. Ber- lič 4.65. 2. Carli 4.45. -^. Biirjan 4.5H. 4. Vmik 4.56: višina: 1. P. i- morac 145 (!), 2. Vnuk 155. 5. Carli 155: mladinkah: 5Xl5m: Kore- njak in Mlakar 8,2 (2,8. 2.7. 2.7). R. Bralcem „Ptujskega tednika" iz Ptuja in okoice Bralce »Ptujskega tednika« iz Ptuja in okolice opozarjamo, da lahko kupijo posamezne izvode našega lista vse dni v tednu v trafiki v Lackovi ulici (poleg Kovine), v trafiki v pritličju magistra- ta, v trgovini »Potrošnik« na Bregu ter v naši upra- vi v Lackovi ulici 8, ker ga ne bodo več dobili v kiosku ali pri prodajalcu časnikov pred magi- stratom. UPRAVA Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pr; »PLETARNI« obrtni zad rugj Ptuj raizpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogrij: samostojni knjigovodja s predpisano šolsko izobrazbo in vsaj 5-letno prakso. Pača. po ta-rifnem- pravilniku pod.ietja. 'Nastop službe 1. maja 1961. . Prošnje je vležti najda^lje d o 10. aiprila 1961. Lunine spremembe in vremenska napoved Za CAS OD 18. DO 25 MARCA Prvf krajec bo dne '24. marca ob 3.48. — Sprva nestalno in dež, nato lepo vreme. VELIKA ^ZMAGA HOGOMETASEV DRAVE Drava : Sever (Sladki vrh) 6:0 (2:0) v nedeljo je bila prijateljska tekma med članom mariborske podzveze Severjem iz Sladkega vrha in domačo Dravo. Na sta- dionu Drave se je zopet zbralo nad 40 fíledalcev. Po obojestrani skih začetnih napadih se je že v začetku domačinom nudila le- pa priložnost za zadetek, vendar je ostro streljana žoga ostala plen dobrega vratarja. Nekaj minut kasneje srednji napada- lec domačinov zop>et ostro stre- lja v vratnico. Domačini pre- vzamejo iniciativo v svoje roke in napadalci se borijo z vsem srcem, vendar ostro streljane žoge postanejo plen vratarja. Sele v 19 minuti prvega dela igre nepričakovano prejme žogo Ko- vač in lepo strelja mimo vratar- ja v mrežo. Toda napadalci Drave s tem golom niso zado- voljni in nekaj minut nato ostro strelja Sirec na vrata in žoga ostane v mreži. Takšnega gola že dalje časa nismo videli. Toda vsega še ni konec. V drugem de- lu napad zaigra .^^e bolj poveza- no. Napadalci oblegajo vrata gostov in vsi streli so bili zelo nevarni. Odlični vratar gostov je obdržal v svojih rokah vrsto nevarnih žog, še več pa jih je ostalo v nogah obrambe, ki je bila pravtako na svojem mestu. Nogometaši Drave so bili popoln TE DNi V OBCiNI v času od 19. do 31. marca 1961 bodo letne konference 63 osnovnih organizacij ZKS v ob- čini. -tr V pet3k, 24. marca 1961, bo v Ptuju v dvorani komiteja ZKS (Titov trg) celodne\'ni seminar za člane občinskega komiteja. Pre- davali bodo: tov. Lojzka Strop- nikova. tov. Vinko Zigman in tov. .Andrej Mrsek. RAZNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA V petek, 17. marca 1961. bo ob 10. uri seja občinskega sveta za telesno vzgojo v občinski sejni dvorani. Vabljen tudi predstavnik SZDL Ptuj. V .sobotx). 18. marca 1961, ob 9. uri v dvorani komiteja ZKS Ptuj, sestanek sekretarjev osnov- nih organizacij ZK, predstavnikov krajevnih organizacij SZDL, pred- sednikov zadružnih svetov in upravnikov kmetijskih zadrug v občini Ptuj v zvezi s predstoje- čimi vK)litvami v zadružne svete, s praznovanje 20. obletnice vstaje ter z organizacijo gozdarske služ- be v ptujski občini. -ir V sredo, 22. marca 1961. oh 16. uri skupna seja upravnih od- borov športnega dru.štva nogo- metnega kluba »Drava« in nogo- metnega kluba »Aluminij« v mali dvorani komiteja ZKS (Titov trg). Na sejo .so povabljeni : predstav- nik občine, komiteja ZKS, odbora SZDL, predsednik sveta za te- lesno vzgojo ter predsedniki športnih sekcij in predstavnik sindikata TGA Kidričevo. Ta seja je namenjena razpravi o združitvi NK »Drave« in »Alu- minija« v enotno društvo v občini Ptuju. Na njej bi se tudi dogo- vorili o ustanovitvi občinske zveze športnih in telesnovzgojnih dru- štev pri občinskem odboru SZDL, ki bi povezovala vsa ta društva v enotno organizacijo. PTUJ. 17. MAKEC 1961; PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Nepravilnosti pri pobiranja davka v obiini Ormož Knjižne manipulacije, denar v šefov žep Finančne uslužbence, ki se ukvarjajo z odmero in pobiranjem družbenih dajatev, poznamo na splošno kot vestne in poštene lju- di. Včasih pa celo kct preveč na- tančne, ko ne odstopijo od črke predpcisa za nobeno ceno. Bivši šef odseka za odmero dav- kov pri občini v Ormožu MATJA- ŠlC FRANC pa ni bil tak. Botj kot za ptravüino in pošteno opravlja- nje službe se je bolj zamimal za raznovrstne manipulacije, kako hi se čimbolj okoristil na račun .skupnosti. Pri delu je posloval precej po domače. Razen tega ga pa ni nikdo kontroliral. Sicer v tako dolgem razdobju ne bi rnogel pcneveriti na škodo občine razme- roma visoke vsote denarja. Po prvotni da.včni odmen bi morala V. M. iz Tmovca plačati pri nakupu pase-stva 148.314 din pro- metnega davka. Po treh spremem- bah da'včruh odločb je znašala dokrnčna odmera 165.187 dm. Z napačnimi vknjirbami, ki jih je spričo spremenjene vsote u.spe! prikazati v davčnem knjigovod- stvu, je lažno pnteazal, da je pla- čala 33.867 din več, k^rt je znaša^'a davčna odmera. Izka'zani v šek pa je preknjižiil v dobro davčnega zavezanca D. I. iz Cvetkovec kot predplačilo davka. Ta 'znesek je potem, ko mu je D. I., k seveda n; vedel za skrivnosti svoje davčne evidence, v gotovini poravnaj davčne obveznosti, vta.knil v žep. Kmetovalca L. A. ;n B. A. sta mu izročila v pisarni občine na račun prometnega davka 450.000 din. Ker je moral denar nakazati pre- ko pošte na raizlične račune, je s ponareditvijio pcštnih naka^znic na- kaza! 167.805 din manj, kot sta mu izročua, in razliko tud, v tem primeru obdržal zase. Meseca junija 1960 si je prila- stil znesek 39.600 dm, ki mu ga je izročila v gotovini B. M. na ra- čun prometnega davka pri prodaji motornega vozla. Na pcgodbi ji je sicer potrdil, da je davek p'a- čan, ni pa prevzetega zneska in pogodji>e evidentiral v davčni evi- denci. Kot je bilo že omenjeno, je poneverbe prikrival z izstavlja- njem lažnih listin in napačnimi vknjižbami v davčni evidenc . Vse to mu je uspevalo do meseca no- vembra 1960, ko je na zahtevo javnega tožilstva pregledaila davč- na inšpekcija OLO Maribor njego- vo (poslovanje. Pri tem so ugoto- vili, da si je s takimi nedopust- nimi' man pulacijami prilastil cd pobranega prometnega davka na škodo občine 273.146 din. Ko je videl, da je inšpekcija odkrila tijegove poneverbe, jo je s:kušal v ¡zxigib kazenski odgovornosti po- pthati čez državno mejo v Avstri- jo, pa se je namesto v inozemstvu znaše", v preiskovalnem zaporu. Pred scd ščem je dejanje priznal. Ka.zenski odgovornosti se je sku- šal izogniti z ne preveč prepriče- valnim zagovorom, da je poneve- ril denar zato, ker je nekoč izgu- bil precejšnjo vsoto pobranega davka. O i'zgubi gotovine seveda ni ni- kogar obvestil. Okrožno sodišče v Marboru ga je obsodilo -za pcneverbo in pona- rejanje listin na 8 mesecev zapo- ra. Občini Ormcž bo moral povr- niti tudi vso povzročeno škodo v znesku 233.546 din, ker je razliko že poravna]. POŽARNA BUDNOST POTREBNA NA NOVIH IN STARIH ZGRADBAH Preprečen izbruh požara v središču mesta V ponedeljek. П. marca 1961, dopoldne so bili ptujski gasil- ci obveščeni, da se v Kremplje- vi ulici štev. 6. na podstrešju stanovanjske hiše. razvija sum- ljiv ^im. Takoj je bilo ugotov- ljeno, da se razvija dim iz tal prekajevalnice na podstrešju, žai*išča požara pa ni bilo mo- goče opaziti. Po krajšem in te- meljitejšeni pregledu je bilo odkrito pravo žarišče, na kate- rem bi lahko vsak hip izbruh- nil požar. Po takojšnjem znaku s sireno so bili gasilci na me- stu. Ob nriliodu iia podsir(-šjc se je žarišče že razvilo v sam po- žar, ki pa ga je bilo mogoče v pol ure popolnoma zadušiti. Poglejmo si še ozadje tega požarnega žarišča in dima ter nevarnosti za večji požar v sre- dišču mesta v vrsti hiš splošne- ga ljudskega premoženja v Krempljevi ulici, ki bi lahko povzročil ogromno škodo. Prekajevalnica za meso na podstrešju hiše št. 6 v Kremp-. Ijevi ulici je še iz prejšnjih ča.sov in je služila tudi najem- nikom kot prekajevalnica. Je še v precej dobrem stanju, vendar pa današnjim požarno- varnostnim predpisom ne odgo- varja. Tla prekajevalnice so iz položenih zidakov, položeni pa so na gorljiv ninterial. Ob kur- jenju je začel tleti in tlenje se je počasi in nemoteno razvi- jalo. Zanimivo je. da se požar že v prejšnjih letih ni pojavil kljub (cinu. da je prekajevalnica že dolgo časa služila svojemu na- menu. Podnajemnik Gabrijel Belčič jc [)(> Mpoiiibi prekajevalnice in ludi pozneje pregledoval |)(к1- strešje in je tako slučajno in |)rav(Krečen požar. Polurna zamuda bi zadoščala, pa bi po- žar zajel podstrešji; le in so- sednih hiš. Ob pra\(ič(i>^ni intervenciji je nastala le malenkostna škoda. Cp bi prišlo do požara v sre- dišču mesta v starih ostrešjih, bi nastala velika škoda. SP. Prijetno praznovanje žena .. . .. .. y Dornavi V zadružnem domu v Dornavi je bilo v torek zvečer, 7. marca 1961, nabrito polno ljudi. Proslave za modnarodm dan žena — 8. ma- rec — se je udeležilo okrog 200 žena in mož iz zavoda i« iz vasi Domava. Govor o pomenil dneva žena je precitate tov. Ema Gučkova. Z recitacijam; in kolom ter petjem so nastopili ctroci iz osnovne šole Dcimava. Po programu, ki je tra- jal 2 uri. so gledali navzoči šc film »Modra tančica«. Po končanem filmu so obsuli otroci žene z zvon- čki, ki so jih nabrali v ta namen polne košarice, košarice. Za pogostitev .so same žene zbrale 42.000 4in in napekle pe- civo in kruh ter pnpravile vse optalo. Za (etošnjo proslavo modriarod- nega praznika zona v Dornavi je značilno, da je bila dobro obiska- na in da so se članice pripravljal- nega odbora za proslavo — kmeč- ke žene izkazale kot dnbrc orga- nizatorke. Tako ie proslava uspela po številu in po res prazničnem razpoloženju in prijetni družab- nosti po programu. Na proslavo .sta priš'i iz Ptuja upravnica Delavske univerze Ptuj tov. Meta Feldinova. b(v.ša upra- viteljica osnovne šole v Dornavi in sekretarka občinskega odbora ZB NOV tov. Mila Benčičeva. letošnja uspela prireditev za mednarrdni praznik je dobra iz- kušnja in nadaljnja spodbuda za bodom redm prijetno praznova- nje dneva zona. Različna mnenja »In v. pravite, da z zono nista bla nikoli različnega mnenja?« »Že, že, toda jaz ji o tem nisem govoril.« гшгуШт оШНеш - sporaico 1941 Za nami jc teden, v katerem smo proslavili dan zena v spomin n^ dosežene uspehe v boju žena za enakopravno.4t, v spomin na žrtve, ki so jih doprinasale žene v ljudski vstaji. Proslava dneva žena pa jc obenem pomenila tudi nova prizadevanja, da bi žena še boij aktivno posegla v javno živ- ljenje, da bi odločala kakor mož, na vseh popriščih družbenega živ- ljenja pri nas. Ker potekajo letos dnevi, v ka- terih se .spominjamo velikih do- godkov iz leta 1941, ko so jugo- slovanski narodi prijeli za orožje m začeli neizprosen boj .s faši- stičnim sovražnikom, .se bomo v našem listu spomnili tistih žena, ki so v ptu.iski občini s ix>žrtvo- valnim delom za osvoboditev sprejele visoko cdlikovanjo-spo- menico 1941. To .so Tončka Saga- din-Ženka, Nežka Kramberger- Cvetka m Nada Praprotnik ter Slavica Žemljic. POGUMNA ŽENKA Ženka je bila žena mizarja Jo- žeta Sagadina v Ptuju. Že pred vojno je bila napredna žena, za- vedna Slovenka, ki jc simpatizi- rala z idejo komunizma, i>asebno v zadnjih letth pred drugo sve- tovno vojno, ko je njen sin Zvon- ko aiktivno deloval pri SKOJu. O Ženki jo napisal izjavo Rudi riec, ki je Ženko poznal že pred vojno. Iz njenega rokopisa po- snemamo najvažnejše iz njenega življenja : »Ko je prihrumel okupator v našo mestece, se je Ženka bridko razjokala, kakor ne.šteto zavednih Slovenk. Ko je KP klicala k ob- oroženem uporu, je Ženki zasijalo novo upanje v svobodo. S 'kole- som je prekrižarila po Dravskem in Ptujskem polju in zbirala pri- spevke za oborožen upor. Hodila je po Halozah in Slovenskih go- ricah. Internirane! na Borlu še pomnijo, kako je preoblečena v kmetico, večkrat pritihotapila za- pornikom pisma. Na koncu avgusta sta odšla njen moz in sin k partizanom na Pohorje. Ko so jo hoteli izseliti, se je skrila in od.šla v ilegalo. Postala je kurirka Pokrajinskega komiteja v Mariboru in delavka v pokrajinski tehniki. Leta 1942 je okupator Ženko izsledil in jo aretiral, ravno ko je nesrečno končala Slovenjegoriška četa. V zapon) je zbolela. Morala je na operacijo v bolni.šnico, kjer se ji je nudila edina priložnost za beg. Še v bolnišnici ji gestapovci niso dali miru. Izpraševali .so ,јо. če pozna mlinarja bhzu Ptujske go- re. Groza jo je spreletela. Spom- nila se je na člana OF. mlinarja Maksa Ivančica. Morala ga je čim- preje obvestiti o nevarnosti. Tretjo noč po operaciji je Ženka ponoči odšla iz prvega nadstropja ptuj- .ske bolnice v pritličje in .skočila skozi okno, oblečena v bolni.ški plašč. Previdno je izbirala pot proti Budini do Obranovih, kjer se je preoblekla, da je lahko od- šla dalje. Šrafelov Stanko v Mar- kovcih .jo je s čolnom prepeljal na drugo .stran Drave. Najprej se je oglasila pri Vidovičevih v Ju- rovcih, nato je hitela v Ix>vrenc, kamor je prišla s jxvslednjimi močmi. Ivančičev Maks jo je od- nesel v Bolečko vas k Forštneri- čevi, kjer .se je na.šla s sinom Zvonkom. Po begu iz bolnišnice je Ženka dolgo bolehala. S .sinom .sta na- meravala po njenem okrevanju na Pohorje v Pohorski bataljon, a borci Pohorskega bataljona so dočakali svojo .smrt v boju z Nemci 8. januarja 1943. Ženka in Zvonko sta ostala nekaj časa brez zveze z OF. Ko pa sta jo spet dobila, so Ženko izvolih v Pokrajinski odbor SPŽZ (Sloven- ske protifašistične ženske zveze) za Štajersko, v Okrožni odbor OF za mariborsko okrožje in v Okrožni odbor OF za ptujsko okrožje. Ženka je imela svojega mlaj- šega sina Mirana pri starših na Ptujski gori. Ko mu je bilo 15 let, ga je pvozvala, naj se pridruži borcem za osvoboditev domovine. Pozimi pred koncem vojne, so ga Nemci hudo ranili skozi pljuča. Zdravili .so ga v Srečah na domu njegovega .strica, kjer sta bila dva partizanska zdravnika. Počasi se mu je zdravje vračalo. Po okreva- nju je aprila 1945 z očetom pa- del med žrtvami v Srečah v gore- či hiši Ludvika Sagadina. Ženka je bila tedaj na zboru aktivistov na Pohorju. .lunaško jc prebolela kruti udarec — smrt sina in mo- ža ter svojih sorodnikov ob zarji svobode. Po osvoboditvi ni Žen'ka odne- hala z dolom. V Mariboru je bila predsednica AFŽ in clanica Mest- nega odbora OF, v ptujs'kem okraju pa poslanka v usta voda .jno skupščino .lugoslavije. Izvolili so .jo tudi v Centralni oKibor AFŽ Jugoslavije in Glavni odbor OF. Na mnogih konferencah in kon- gresih je bila delegat; s posebno ljubeznijo se je vedno zanimala za otroke padlih borcev. Nadaljevanje prihodnjič 1941 19б1: ШШт VSTAJE RANJENO TRUPLO Z VRVJO NA VRATU V I>RÄVШЛ Kdo je kriv Muzehove nasilne smril? Ko so v torek, 7. marca 1961, popoldne sorrnlniki na pokopa- lišču v Vidmu čakali na pogreb tragično preminulega očeta 75- letncga prevžitkarja Franca .Nfuzeka iz Tržca 26, jih je pri- zadela nova žalostna vest. V Mariboru v preiskavi je v noči od ponedeljka na torek končal svoje življenje sin Anton. Po- grebič na videmskem pokopali- šču je moral izkopati za Muze- kove še en grob, tokrat za sina Antona. Novi val ugibanj je preplavil Tržeč in okolico Vid- ma. V sredo, 8. marca, so se popoldne na videmskem poko- pališču zopet zbrali sorodniki in znanci ter prijatelji in zaprl se je še en grob. Sestre in brat so dali prepeljati truplo pokoj- nega iz Maribora v Videm. Preiskava v smeri, kdo je kriv smrti Franca Muzeka je še vedno v teku. Pred sestavo obtožnice ne bo mogoče našim bralcem napisati kaj več o ugo- tovitvah pr(Mskave. v kateri sta še Janko Muzek. Antonov pri- jatelj in njegova žena Otilija. Iz vsega, kar so ljudje iz Tržca in daleč naokrog govorili v zvezi z nasilno smrtjo pre- vžitkarja Franca Muzeka, ki ga je v 7?. dnevu pogrešanja izplavila Dravinja, je najzna- čilnejša obsodba javnosti nad zloč'inom. ki jc spravil 75-let- ncga 4tarčka iz življenja Dravinjo. Mladi in stari so ob strani Muzekovih hčera in sina Franca, ki objokujejo očetovo tragično smrt. Sin .\nton si je sam izrekel in izvršil smrtno kazen. Tež- ko je reči, ali zaradi krivde in soudeležbe pri zločinu ali pa samo zaradi očitka, da je bil v življenju tak slabič, da ni znal v hiši vzdrževati do očeta takih (xlnosov. ob kate- rih ne bi moglo nikdar priti do tako tragičnega očetovega konca, do prejšnjih sporov in poskusov sprav pred poravnal- nim svetom, odvetniki in pred sodiščem. Od mcrodajnih organov smo samo zvedeli, da so razne ver- zije in domneve o slabem zdravstvenem stanju Muzeka Janka in Muzek Otilije v pre- iskavi neutemeljene in da ni nikakih ovir. da ne bi bilo mo- goče razvozljati ozadja in skrivnosti tudi tega zločina. VJ. Popravek v prejšnjem č anku o Franc« Muzeku iz Tfžca 26 pri Vidmu je v začetku navedeno »18. marca 1960« namesto 18. decembra 1960, dalje »1945« kot letnica poroke Antona Muzeka namesto 1954. le- ta in pred »pravilnim« svetom na- mesto poravnalnim svetom. Naprošamo bralce, da nam te tiskarske pomote oproste. Uredništvo PRAZNOVANJE 8. MARCA NA DESTERNIŠKI ŠOLI Desterniški pionirji in mla- dinci smo se že več dni pri- pravljali in sklepali, kako bi ?im lepše priredili svojim ma- micam proslavo. Rečeno, stor- jeno. Vsi učenci od prvega do osmega razreda smo se skrbno pripravljali za nastop 8. marca. Pevski zbor pod vodstvom tov. učiteljice Ivanke Ogrinčeve se je naučil nekaj lepih pesmic, ki jih je prav lepo zapel. Vse deklamacije so nam ugajale, saj so vse govorile o mamicah, ki skrbijo za nas. Najbolj nam je bil všeč prizorček »Izgubil se je zajček<', ki so ga uprizo- rili učenci prvega razreda. Zelo sta iias navdušila poskočni zaj- ček — Katica Slaničeva in gibčna, dobra veverička — Mi- lena Čučkova. Tudi koštrunč- kov nastop, kjer sta nastopila Dušan Simonie in .Sonja .Novak, nam je ugajal, ludi tovarišica upraviteljica, ki je svoje malč- ke to igrico naučila, je bila ve- sela. Lahko je ponosna, da se njeni učenci tako dobro odre- žejo na odru. Seveda smo tudi slavnostni govor, ki je bil prva točka naše proslave, z navdu- šenjem poslušali. Saj smo v njem veliko slišali, kako so se žene borile za svoje pravice. Z veselim pl<^kanjem smo proslavo zaključili in vsem že- nam čestitali k njihovemu prazniku. LEŠNIK MARIJA VIII. razred Osnovne šole . Desternik Proslava dneva žena v Jeruzalemu Tokrat se je čez 300 žena zbralo na znanem vinskem gri- ču Jeruzalemu. Na proslavi je ^•odeloval pevski zbor >Angel Besednjak iz Maribora, ki je zapel več pesmi ter žel zaslu- ženo priznanje. O pomenu pro- slave je govoril krajevni se- kretar ZK in predsednica žena zadružnic. Uspel kulturni pro- gram so izvajali učenci šole Ivanjkovci. Po proslavi je tra- jalo rajanje pozno v noč. T. Uspehi v tekmovanju strelcev Dne 12. marca 196'. so se po- merili v tekmovanju za >zlato puščico« strelci iz družin Or- mož. Središče. Ivanjkovci, .Mi- klavž. Kng in Tomaž. Zlato pu- ščico je osvojil Ernest KRAJC iz Središča. Prvo in drugo me- sto pripada Središču. "5. Miklav- žu, 4. Ikan jkovcem. peto Ormo- žu, šesto Središču itd. Na tek- movanju je bilo opaziti, da še strelci nimajo dovolj rutine, radi 1(>са tudi rezultati niso bili najboljši. k. . IZ JURSINC Za izbolfšanje življenjski h razmer lahko tudi somi mnogo storimo Odborniki RK so na svoji seji dne П. marca razpravljali o problemih v tem predelu Slo- venskih goric. Kdor pozna te kraje, jc imel priložnost ugoto- viti, da vlada po nekaterih o- movih kritično stanje glede osnovnih življenjskih pogojev. Ponekod so prebivalci nepre- skrblj(Mii s pitno vodo. mnogi puščajo svoje domove do skraj- nosti zanemarjene, tuje so jim osnovne higienske navade. Je še toliko drobnih in vendar važnih stvari, ki jih bomo sku- šali odpraviti s skupnimi moč- mi. V Juršincih imamo že zdrav- nika. Ta si je v kratkem času ustvaril jasno sliko o življenju v teh krajih. Seznanil se jc z mnogimi pomanjkljivostmi, ki bi se z dobro voljo dale odpra- viti. Na njegovo pobudo so si (xlborniki postavili važne nalo- ge. Začeli bodo z urejevanjem posameznih vasi. Ne bo se dalo urediti vsega čez noč, toda za- četi je treba. Na vrsti je Ku- kava. V času, ko bodo ljudje naj- bolj utegnili, se bodo zbrali in seznanili z namenom akcije RK. Odborniki se bodo razde- lili na ekipe. Te bodo šle po terenu in praktično obdelale posamezne domove. Ekipe bodo pri svojem delu gotovo nale- tele na težave. Morda bodo pa- dali očitki: saj ni denarja, vi lahko, ko imate mesečne plače, komaj jc za kruh, kje ostane še za milo. brisače itd. Res je, da so ljudje obremenjeni, toda nekaj se da napraviti. Več je [irimerov, da živijo posamewie družine pofi istimi pogoji, toda nekatere urejene, druge oravo nasprotje. Kje so vzroki? Ko bodo ljudje spoznali, kako hu- man značaj ima ta akcija, liodo irotovo vsi z veseljem pristopili k ustvarjanju lepšega življenja in h krepitvi zdravega rodu. Ad. Razvitje prapora Sindikalnega sveta Pini (Nadaljevanje s 1. strani) Muretinci, sindikalna jxxiruznica tovarne glinice in aluminija »Bo- ris Kidrič« Kidričevo, obč. svet »Svobod« in prosvetnih društev Ptuj, delovni kolektiv trgovskega fKxljetja »Slovenske gorice« Ptuj, sindikalna podružnica Tovarne volnenih izdelkov Majšperk in de- lovni kolektiv sliko-pleskarskega podjetja »Pleskar« Ptuj, republi- ški svet ZSJ za Slovenijo in Okrajni sindikalni svet Maribor. Zlati spominski žebljiček so da- rovali: delavski svet podjetja JŽ za popravilo voz Ptuj, sindikalna podružn'ca Okrajnega sodišča Ptuj, delovni kolektiv »Perutnina« Ptuj, delav.ski svet Gradbenega podjetja »Drava« Ptuj, delovni kolektiv »Les« Ptuj, sindikalna podružnica »Perutnina« Ptuj, de- lovni kolektiv »Remont« Ptuj, sindikalna podružnica trgovskega poKijetja »Panonija« Ptuj, delovni kolektiv pošte Ptuj in sindikalna podružn'ca Tovarne glinice in sluminija Kidričevo. Srebrni spominski žebljiček pa so darovali: dru.štvo upokojencev Ptuj, sind, podružn ca zdravstve- nega doma Kidričevo, sindikalna podružnica JP nadzorništvo prog Ptuj, osnovna šola Gorišnica, sin- dikalna podružnica Muzej Ptuj, sindikalna podružnica Splošne bolnišnice Ptuj, združenje šofer-i jev in avtomehanikov, p>odružnica Ptuj, sind, podružnica osnovnih šol Juršinci-Polenšak in sindikal- na podružnica osnovne šole »Jože Lacko« Ptuj. Te dni pa pričakujemo sp>aro- č;la tudi iz ostalih delovnih ko- lektivov, sindikalnih podružnic, delavskih svetov in forumov. Pripominjamo, da bo razvitje prapora posvečeno praznovanju 20. obletnice vstaje jugoslovan- skih narodov in praznovanju mednarodnega delavskega prazrri- ka prvega maja. OB SS Ptuj Poneverba na račun zadruqe »Slovenske gorice« Naä 100000 din dvignil na ponarejen račun Feliks Ilešič iz llvaletinc ni živel v tcvkili gmotnih raz- merah, kakor je skušal na s,)- diščii ojiravičiti svoje nečedno dejanje. V 1 Ivaleiincih posedu- je stanovanjsko hišo z gospo- darskim poslopjem in П ha zemlje, kljub temu pa je ogo- ljufal kmeiijsko zadrugo SO- venske gorice . katere član jc bil. Lani decembra jc preko KZ proflal Gospodarski poslovni zvezi v Ptuju 1.02 pr. m. smre- kovega gradbenega in "^.40 pr. m. borovega celuloznega lesa. Ob izročitvi lesa je prejel pri poslovni zvezi prejemnico. Na pofllacri tirejcmnice mu je bla- gajnik KZ izplačal les. Preden pa je prejemnico predložil blagajniku KZ v iz- plačilo, je pripisal pred števil- ko »1,40 pr. m. borovega lesa2.с in s tem prvotno navedeno količino, ki je odgovarjala dejansko pre- vzeti količini borovega lesa, zvišal na 23,40 pr. m. Ker tudi blagajnik zadruge pri izplačilu ni bil preveč natančen, mu je na podlagi ponarejene prejem- nice preveč izplačal na škodo zadruge za prodani les КУЛООО dinarjev, kot bi mu pripadalo za dejansko izročeno količino lesa. Na sodišču je d'-janje pri- znal, sicer pa drugače tudi ni mogel, ker mu jc to bilo po predloženih listinah tudi doka- zano. Okrožno sodišče v Mariboru ga je za goljufijo in ponareja- nje listin obsodilo na 11 mese- cev zapora. Ker je dejanje pri- znal, doslej pa še ni bil obso- jen ter skrbi za šestčlansko flriižino. mu je izvršitev kazni odložilo za dobo štirih let. Zadrugi bo moral povrniti preveč prejeti znesek in dopla- čati še zamudne obresti. Ta primer pa naj bo v opozr>- rilo blagajnikom, da bodo pri izplačevanju denarja in kon- troli predloženih listin bolj previdni. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK f*TUj, 17 MAP CA igei DRUŽBENO UPRAVLJANJE V TISKU Razgovarjali smo se z naročniki v nedeljo, 12. marca 1961, zjulraj je bil v Juršincih v Slo- venskih goricah, v soli, naš prvi razgovor z naročniki in bralci »Ptujskega tednika.< z name- nom, da bi iz njihovega kroga dobili čimveč sodelavcev — do- pisnikov, da bi čimlažje in čim- boljše zajemali problematiko in dogajanje ter zanimivosti z njihovega območja in z name- nom, da bi ob tej priložnosti seznanili bralce z važnostjo lo- kalnega tiska, z njegovimi skrbmi in delom ter finansira- njem. Za prvi tak razgovor v Jur- šincih, kjer imamo precej na- ročnikov, lahko rečemo, da je bil udeležencem in naši redak- ciji ter upravi zelo koristen. Naročniki so nam potrdili, da radi prejemajo lokalni list in da bodo v bodoče radi poma- gali, da bo v njem več člankov in zanimivosti iz Slovenskih goric, pa tudi iz Juršinc, ki se začnejo sčasoma modernizirati. Zdravstveni dom je gotovo ena izmed zelo važnih pridobitev za ta del .Slovenskih goric, skrb za zdravstveno prosvetljenost ljudi in za hitro ter učinkovito pomoč v bolezni in je т vse- stransko spodbudo za nadaljnji napredek Slovenskih goric. Zdravnik dr. Radislav Koma- dina iz Juršinc je poudaril, da se ljudje dobro zavedajo dra- gocenosti Zdravstvenega doma kot pridobitve in da se je ludi pridno poslužujejo. Nov stano- vanjski blok in vodovod sta na- daljnji pridobitvi za Juršince. Kmetijska zadruga je tekom let znatno razširila svojo dejav- nost in iz leta v leto več po- meni v prizadevanju za izbolj- šanje sadjarstva, živinoreje in ostalih gospodarskih panog v Slovenskih goricah. Vedno več je mladine v šolah, vedno več "V industriji, obrti, trgovini itd. V vrstah JLA se fantje naučijo marsičesa koristnega za živ- ljenje po prihodu i/ JL.\. Iz- obraževanje in zaposlitev mla- dine, ki je doma, ceste, elek- trifikacija itd. so zelo važna vprašanja tega območja. O teh vprašanjih se ho dalo mno- go na|)isati in mobilizirati lju- di v razne akcije, da bodo si-mi storili čimveč in postopoma tudi s sredstvi skupnosti od- stranjevali sedanje razmeroma slabo gospodarsko stanje. Na- ročnica Veršičeva se je zavzela za razširitev objave radijskega programa na več kot en dan. Naročnik Hole je za nekoliko širši zunanjepolitični komentar. Skoraj vsi naročniki zavidajo športnim dopisnikom, da jim uspe dohiti za svoja i)oročiIa toliko prostora. Naročnik Slod- njak meni, da hi ljudje iz oko- lice Juršinc pozdravili dostavo kruha iz Ptuja. Naročnik Pig- nar meni. da bo zgraditev no- vega pošlo vno-stano van jskega poslopja, v katerem bo pošta, trgovina in stanovanje, nova pridobitev za Juršince. za zdravstveno osebje pa tudi za ])oštne uslužbence. V|)rašanie cest. njih vzdrževanje in drugih komunalnih skrbi se je dotak- nilo več navzočih. \ si so ho- t«'li s konkretnimi primeri po- trditi, da te probleme sicer vsi ljudje poznajo, da pa bi t lo prav zanimivo v časoi)isu čitati razna mnenja, kako si organi- zacije in sami ljudje predstav- ljajo uresničitev vseh teh načr- tov. 7. zanimanjem so vsi posluša- li, kako si zamišljamo nadalj- nje vsebinsko in oblikovno iz- boljšanje lista, povečanje števi- la naročnikov in dopisnikov ter pridobitev nadaljnjih sredstev 1 korist nadaljnje izboljšave li- sta. Prihodnji razgovor bo s sta- rejšimi naročniki z območja pošte Gorišnica v nedeljo, 26. marca 1961, zjutraj v šoli v Go- rišnici. za kar bodo naročniki tudi prejeli vabila. JV. PRVE BRIGADE ODHAJAJO NA DELOi Razstava slik o mladinskih delovnih brigadah Od nedelje, 12. marca 1961, je v stavbi komiteja odprta razstava slik in ostalega mate- riala o mladinskih delovnih brigadah. Komisiji za mladin- ske delovne akcije pr: Občin- skem komiteju L.MS Ptuj "e uspelo prikazati vsaj del briga- dirskega življenja na zvezni in ostalih lokalnih delovnih akci- .jah. Sama razstava je le deloma uspela. Čeprav sJiio hoteli pri- kazati razvoj briga>Ja- dra« je Mairio Fafgngel. 10. V grbu Mckrcnoga je od- tis desnega stcipala v srebrnem polju. __POMLAD_ Ni zime, sla je spat, pnšia, prišla je p:mlad; tratica že zeleni, cveltje vse že cveti, sončece pa toplo greje, z neba se s'.adko smeje. Na trati pred hišr Marina igra se, marjetice trga in milo smehlja se. saj letcs je prva njena pomlad in takšno jo mora imeti vsak rad. Jo Gelika ki če: »Marinka, kje si?« Ko najde jo. se zasmeji: Marina v vozičku s'adko že spi. Ji biserni žarki grejejo lička, ji pesmice p-je drcbna sinička; ena pa sanja o dobri pcmladi, ki vsi otroci mamo .jo radi. ZVEZDANA ŽERAK, osnovna šola Žetale ZINKA: MINKA IN MUCA Kaj muca se vedno na vrtu mudiš, nemara rada ptičke 'loviš? Na soncu bi rada se malo ogre'a, a ptičke nobene še nisem ujela. Molči, po vrtu se plaziš ko«t talt, že marsikateri zavila si vrat! Pri b:ši si ie da bi mtši lovila, ne pa za to da bi ptičke podiia! Lovi.šče je tvoje v kaišči, pod kletjo, na vrtu pa naj ptičice pojo! Obiskali smo Šuparjevo mamo 8. marec je praznik vseh žena. Obis'kali smo Šuparjevo mamo. Čestitali smo ji k prazniku in ji podarili šopek cvetic. Potem smo jo prosili, naj nam pove kaj o partizanih. Povedala nam je, da je bil njen mož slep. Bil je parti- zanski kurir. Prenašal je pošto iz kraja v kraj. Neki večer je ne- sel iX).što k nekemu hraistu. Tam sta ga zgrabila dva Nemca in ga hotela odgnati v zapvor. Tedaj so ga rešili partizani. Tudi to je po- vedala, da je izdravila bolnega partizana. Šuparjeva mama je bila zelo vesela obiska. Mi smo ji pa ob- ljubili, da bomo še prišli. Kokol Marijan III. r. o. š. Ptujska gora Iz programa RTV Ljubljana K-EDELJA, 19. MARCA I. PROGRAM 6.00—6.30 Nedeljski iutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremen- slca napoved in doevni koledar. 6.30 Ve- selo na pot! 7.00 .Vapoved časa, poroči- la, prcRled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radiiski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Danilo Bučar: BelO'kranjske pi- sanice. 8.00 .Mladinska radijska igra — Friedrich l'eld: Jezdec na oblaku. 8.47 Iz albuma skladb za otroke. 8.57 Z za- bavno glasbo v novi teden. 9.50 Ivo Lhotka-Kalinski: Zemlia. 10.00 Se pom- nile, tovariši . . . Štefka Brodar: Raztr- gane! na I.imbarski obali, Bogomila Ro- mih: Ob Kolpi. 10.30 Finale tekmovanja za evropsko popevko za Veliko nagrado Evroviziie 1961. 11.30 Zdravko Stefan- čič: Ali res mora biti tako? (Nedeljska reportaža). 12.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Od tu in tam. 14.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Kai ladi poslušate. 16.00 Humoreska tega tedna — Fr. Wedekind: Zapeljivec. 16.20 Pia- nist Pierre Dorsev s svojim triom. 16.40 Peli so jih mati moia (Slovenske narodne pesmi). 17.00 Zvoki za nedeljsko po- poldne. 17.30 Radijska igra --- Emile Zola — Max Gundermann: Therese Ra- quin. 18.34 Albert Rousse!: .Mala suita za orkester. 18.49 Polk in valčkov poln koš za dobro voljo — mesto rož 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radiiski dnevnik in športna po- ročila. 20.05 Izberite melodijo tedna! (Nagradna zabavno-glasbena oddaia). 20.50 Orkester Larry Sohn. 21.00 Obisk pri skladatelju Ivu Petriču. 22.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radiiskcm sprejemniku. 23.nn Poročila. 23.05 Nrčni komorni koncert. 24.00 Zadnja poroiila in zaklju- ček oddaje. II. PROGRAM 12.00 Kedeliski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa. poročila in vremen- ska napoved. 13.10 Zvočna mavrica. 13.45 Iz solistične glasbe. 14.15 Plesni zvoki in popevke. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.10— 16.00 Popoldanski operni koncert. 19.00 Tenorist Giuseppe di Stefano v priljub- ljenih operah. 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila. 20.05 L. van Beetho- ven: Sesta simfonija ,,Pastoralna". 20.45 Mednarodna radijska univerza — Glasba narodov: Francija — 111. 21.00 N'a pot z orkestrom Wernerja MüUerja. 21.30 Zbiralci plošč pred mikrofonom. Breda Cechich. 22.00—22.15 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan. PONEDELJEK, 20. MARCA 1961 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Glasbeni varieté. 20.45 Kulturna tribuna. 21.00 Koncert orkestra Slovenske fil- harmonije. 23.00 Solist Ranko Filjak klavir. 22.00—22.15 N'apoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 21. MARCA 1961 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Ne- kaj domačih za tiste, ki zgodaj vstajajo. 6.00—6.15 N'apoved časa, poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in ob- vestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved. in radijski koledar. 11.00 Odlomki .'Z opere Thais julesa .Mfasseneta. 11.30 Deset minut n naše beležnice. 11.40 V tričetrtinskem taktu. 12.00 Trio orglic Andreja Slumauerja. 12.15 Kmetijski na- sveti — ing. Franc Keivina: Poklic mol- zača v farmski reji krav, 12.25 Poje Nat King Cole. 12.45 Zaplešimo s kmečko godbo. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, objava dnevnega spo- reda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Orkestri tega tedna. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.,30 Radijski dnevnik, 20.00 Poje zbor RT\ Beograd p. v. Bore Si- mica. 20.30 Radijska igra — Paolo Levi: Postaja v megli. 21.20 Claude Debussy: Mesečina. 21.25 Swing na Broadwavu. 21.40 Orkester Les Baxter vas vodi sko- zi Pristanišča radosti. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska nanoved in pregled s.pc'reda za naslednji dan. SREDA, 22. MARCA 1961 5.00—8.00 Dobro jutro: (pisan filas- ročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Ne- kaj domač.h za tiste, ki zgodaj vstajajo. 6.U0—6.15 Napoved časa, poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in obve- stila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 11.00 0<1 tan- ga do sambe. 11.30 Za cicibane. 12.00 Trio Slavka Avsenika. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zabaven opoldanski spo- red. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, objava dnevnega spo- reda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Edvard MacDo- welU: Indijanska suita. 19.00 Ob- vestila, reklame in zab^4vna glas- ba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Giuseppe Verdi: Trubadur, opera v štirih dejanjih. 22.00 Napoved časa. poročila, vreinenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 23. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Ne- kaj domačih za tiste, ki zgodaj vstajajo. 6.00-6.15 N'apoved časa. poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in obve- stila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 N'apoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 11.15 Zvočni intermezzo. 11.20 Orkester RTV Ljub- ljana izvaja dela slovenskih skladate- ljev. 12.00 Veseli godci. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Nekaj znanih opernih uvertur. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objave dnevnega spo- reda in prireditve dneva. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Zabavni ansanbli. 13.50 Poje slovenski oktet. 19.00 Obvestila, reklame jn zabavna clasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 literarni večer. 21.25 lohannes Brahms: Dvojni koncert za violino, no- lončclo in orkester. 22.f)0 Napoved časa. poročila, vremenska napo-ved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK. 24. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) - vmes oh 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Ne- kaj domačih za tiste, ki zgodaj vstajajo 6.00—6.15 Napoved časa. poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in obve- stila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 11.00 Dva pri- zora iz Dvoi^akove Busalke. 11.30 Člo- vek in zdravje (ponovitev). 11.40 Z«« hevni zvoki. 12.00 Petnajst minut z Ve- selimi planšaiji. 12.15 Kmetijski nasveti. ¡2.25 Pet pevcev — pet popevk. 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 13.00 .Napoved časa. poročila, vrenicnsk* napoved, objava dnevnega sporeda in pri* reditvc dneva. 13.15 Obvestila in zabaf na glasbfl. 13.30 Španija v pesmi in ple- su. 13.45 Vsakomur nekaj iz arhiva do- mačih poskočnic. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrt ure z orkestrom Franck Pourcel. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Z violino skozi čas - 13. oddaja. 21.09 G. Rossini: II signor Bruschino, uvertura. 21.15 Oddaja o morju in po- morščakih. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 25. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- bni spored) — vmes ob 5.05 5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10-5.30 Ne- kaj domačih za tiste, ki zcodaj vstaja- jo. 6.00—6.15 Napoved časoreda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Slovenske narodne oh spremljavi harmonike. 13.50 Od arije do arije. 19.00 Obvestila, reklame m zabavna glasba. 19..30 Radijski dnevnik. 20.00 Za uvod - 20 minut po domače. 20.20 Henry Cecil: Obe pl'jti postave. 3. epizoda: Nj na jedi'nem listu. 21.00 7a prijeten колес tedna. 22.00 Napoved rasa. poročila, vremenska napov«d in pregled s.poreda za naslednji dan. PTUJ. 17. MAREC 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Na proslavi dneva žena in na zaključku prikrojevalnega in ši- viljskega tečaja v Cirkovcih (5. marca 1961 so me opozorili na njo, na Viko Kmetečevo iz Pon- gerc št. 6 pri Cirkovcih. 28. fe- bruarja 1961 se je vrnila iz Se- verne Amerike. Lani aprila je odpotovala v trg Criwitz neda- leč od mesta Milwaukee. 28. fe- bruarja 1961 je stopila z ita- lijanske prekooceanske ladje na domača tla v EKibrovniku in 3. marca 1961 so jo veseli sprejeli v "rojstni hiši v Pongercih št. 6. Sedela je v sredini omizja med dekleti zraven sestre Rozike, ki je obiskovala tečaj. Prijazno se je nasmehnila vsem, ki so se z njo pozdravili. Vsi njeni vrstniki in sovaščani so zvedeli, da se je vrnila. Zanimalo me .je, kaj jo je potegnilo nazaj v domovi- no, da so je poslovila od dalj- njega sveta in se vrnila v lepo vas na Dravskem polju. V razgovoru mi je ljubezniva Vika Kmetec tako dejala: »Eno leto mi je zadoščalo, da sem spoznala razliko med domo- vino in tujino. V Ameriki sicer nisem bila osamljena. Tam imam strica Filipa in njegovo družino, in še dve teti. Stric je tam od 1913. leta. Je upokojen mizar. Tam ima hišo in nekaj zemlje. 2e kot 9 letno deklico me je po- svojil in storil za me mnogo. da sem lahko lani odpotovala k njemu. Pokazal mi je mnogo sveta. V 18 dneh potovanja nad 10.000 milj s stričevim osebnim avtomobilom sem videla tudi Kalifornijo. Poskrbel je celo, da sem lahko obiskovala nekako gimnazijo »Highscool«. Med di- jaki in dijakinjami sem se hitro privadila. Sprva so me vsi začu- deno gledali, nato pa so mi bili vsi zelo naklonjeni. Vse bi bilo lepo, ampak večje kot vse to je bilo moje domotožje. V mislih sem bila po vseh vaseh okoli Cirkovc, vsake hiše sem se spomnila, vseh sošolcev in mno- gih odraslih znanih ljudi. V mi- slih sem gledala naša polja, va- lovečo pšenico in slišala žgolenje domačih ptic. Nadvse sem po- grešala 4 brate in 2 sestri, skrat- ka vse, kraj. ljudi in naš dom. In vse to me je vzpodbujalo, da bi se odrekla vsega lepega in zanimivega pri stricu in se vrni- la. Pisala sem domov in zdoma so prihajala pisma. Nekaj časa je trajalo in končno sem rekla stricu: »Vrnila se bom!« Začudenje je bilo veliko, ven- dar so se vsi skupaj morali vda- ti, Čudili so so moji vztrajnosti in ker nisem popustila, so mo- rali popustiti. Bila sem sigurna, da je moja odločitev pravilna. Vrnem se nazaj med našo veselo mladino. Vrnila se bom v šolo. v učiteljišče, ki sem ga lani aprila zapustila in se posvetila učiteljskemu poklicu. Rada bom otrokom razlagala, kaj sem vi- dela po svetu in kako sem vse primerjala z lepotami naših krajev, tamkajšnje ljudi z naši- mi, tamkajšnjo mladino z našo. Spoznala sem, da sem preveč prirasla na naše kraje in ljudi in bi lažje vse to pogrešala v svojem življenju kot naš svet. Moj stric in teti so v tujini že dolga leta in še vedno lepo go- vorijo slovenščino. Vedno se le- po izražajo o svoji domovini, ko se pogovarjajo s tamkajšnjimi ljudmi. Poznajo se z učitelj- stvom šole, ki sem jo obiskova- la. Ko sem vsem povedala, da se bom vrnila, jim je bilo tudi v šoli žal, da jih bom zapustila, vendar so mojo odločitev odo- bravali. Zadnji dan v šoli mi je razredničarka rekla, naj bom ta dan jaz učiteljica, naj govo- rim sošolcem o moji domovini Jugoslaviji. Res sem jim govorila o naši veseli mladini, o njiho- vem šolanju, o kmetovanju, o službah in vsem drugem, kar sem v svojih mislih in v srcu lepega odnesla s seboj. Marsi- katero oko je bilo rosno. Krepko so mi vsi stisnili roko in mi za spomin dali darila. V mojem srcu pa je piala kri od veselja, da se vračam domov, domov v Pongrece, v svoj domači kraj, med naše dobre, pridne, vesele, ljudi. Potovanje od 10. do 28. febru- arja 1961 je hitro minilo. Na po- ti v Cirkovce sem še obiskala v Bosni brata, ki je v službi v Kaknju in sedaj sem tu dom- med domačimi. Ljudje me spra- šujejo, kako to. da sem se vr- nila in vsem lahko mirnega srca rečem: Doma je najlepše biti mlad!« VJ, Otroci in televizija Televizijska strast» otrok in motnje, ki so temu sledile, so v Nemčiji pripeljale do ustano- vitve posebne komisije, ki je preiskovala vpliv televizije na otroke. Potem, ko je ta komisi- ja konzultirala 3500 lastnikov televizijskih sprejemnikov, je ugotovila naslednje: Ce je otrok mlajši od šestih let, ne sme gledati televizijskih sporedov, ker to kvarno vpliva na njegov razvoj. Otroci naj ni- koli ne spe v sobi, kjer odrasli zvečer gledajo televizijski pro- gram. Otrokovo spanje je s tem moteno. Otroci od šestega do de- setega leta lahko vzdržema gle- dajo televizijski spored največ dvajset minut. Po tem časvi je njihovo dojemanje izčrpano. Vsaka sekunda več se maščuje. Če so v hiši otroci v starosti od deset do štirinajst let, je pri- poročljivo imeti televizijski sprejemnik v omarici, ki jo je moč zaklepati. Prav v tej, za bo- doči razvoj odločilni starosti, morajo starši za otroke izbrati televizijske sporede, ne pa jim dovoljevati, da gledajo vse, kar se jim ljubi. Tu je komisija predlagala predvsem otroške od- daje ter oddaje o razvoju pri- rode. Tudi gledanje nogometnih tekem in televizijskega dnevni- ka ne more škodovati. Za šti- rinajst do osemnajstletne velja prosta izbira programa, seveda pod nadzorstvom staršev. Čutila in njegove motnje človekove želje so kaj raz/ične, tako tudi njeflcvo hrepenenje. Se- gaijo od Devete simfonije do kisle- ga zelja s kranjsko klobaso. Vse pa imajo nekaj skupnega: njihcvo izpo'nttev posredujejr> edsnole ču- tila. Brez čutil bi bil človek enak orehu tn lupin:: ne bi čuti! objema ljubljenega človeka, ne vonja sastnih jedi. ne bi slišal hrume- nja viharja, ne ljubega napeva gosli. Nikdar ga ne K dosegel vonj rože, ne vtdel bi daljnjih zvezd na nebu ne zlatih zvezd v otroških očeh. Nasplch govorimo o «petíh ču- tih«: voh, okus, sluh, t.p, vid. To samo v glavnem, kdor pogleda bliže, bo ividei, da je čut sestav- ljen iz ce'e vrste raizličnih zaznav- nih možncsti. Če za;prete oči in vzamete v roke predmet, lahko takoj razsrdite: predmet je hra- pav a!i gladek, mrzel ai!i tepe", trd aii mehek,, lahek ali težak, velik ali ma^jhen. Če je predmet na vaši vroč; dlani prijetno hadpn, boste dejaik: »To dobro de!« Če pa je prevroč, ga boste hitro vrgli v stran, ker boste občuti'i skelečo bciečino. Vse te kai!sa1ci za prah niso le modna miilui. temveč menda mijmi j ncjša tehnična naprava v sodobnem stanovanju. Sesalcev za prah je ue.íteto vrst, vsi i)a delujejo iia isti na- čin: elektromotor poganja ven- tilator, ki sesa skozi primerno cev zrak in z njim vred tudi prah v filter, ki je; največkrat iz íroste tkanine se.šita vrečkar, skozi katero zrak nemoteno I)ieliaja, i)rah pa se tam na- bira. Po /liiianji oliliki po/iiamo v ijlavncm (l\c \ rsti sesalcev: ročne in lisic na saneh. Pri prvih (Ir/imo ohišji! z elektro- motorjem, ventilatorjem in fil- trom s sesalno cevjo vred v rokah. 1 aki sesalci so zelo pri- ročni in (l(K-elu zadoščajo za nianj.ia enosobna do trosobna" stanovanja. Imajo j)a eno slabo lastnost: tehtajo kljub vsemu le še tri do štiri kilo^ranK; in zato precej utrujajo roke. Večji sesalci, namenjeni zla- sti za večja stanovanja, so raz- deljeni iui (Iva dela. Sesalni del s filtrom a'lečemo [)o tleh na prinu'rnih saneh, sesalno cev, ki je s sesalcem zvezana z ^\h- Ijivo gumijasto cevjo, pa drži- mo v rokah. Na sesalno cev lahko natika- mo vrsto najrazličnejših na- stavkov za čiščenje |)гсрг(>};, pohištva, zaves, sten, obleke in še marsičesa, včasih pa lahko na sesalec pritrdimo Indi pose- ben razpršilec za parketno lo- .ščilo. паргало za loščenje tal, sr(4Ìstva proti moljem in dru- gemu mrčesu ali pa celo suši- lec za lase (fen). Cim več dodatkov ima sesa- lec, tem bolj je vsestransko uporaben in zato tem več vre- den. .Sesalci na saneh niso nič boljši od ročnih sesalcev; res so zmogljivejši, kar pomeni, (hi v določenem času vsesajo več zraka. Zato pa so ročni sesalci opremljimi z ožjimi nastavki in zato sesajo enako пикпо — le več časa potrebujemo za delo z njimi. Sodf>bni sesalci za prah so izdelani tako. da jih lahko lirez le/av uporabljamo vrsto let. Le filter moramo redno čistiti — kako. piše v navodilu, ki ga jjrejmcmo obenem s sesalcem. Na splošno pa velj.i. da ï\\icr |)eremo le. če je iz najlona ali podobne^ tkanine, če pa jv iz običajnega blagn, ki je na no- tranji strani kosmato, ga ne smemo |)rati. saj prične ])otem prepuščati prah. Vsakih nekaj let izročimo sesalec v iiregled električarjii. ki zamenja krtač- ke elektromotorja — та/(мпо pa ga po navodilu. O uporabnosti sesalcev za prah so ])ri nas mi.íljenja še močno različna — v glavnem pač zato. ker zahteva sesalec drugačen n-fcin del.l kot metla in krtača. Ko pa se navadimo nanj, ga le težko pogrešamo: kdor tega ne verjame, naj si sesalec kje izposodi in naj z njim še enkrat prečisti navi- dezno čisto stanovanje. Ko ho praznil filter, poln prahu, z;i katerega prej še slutil ni, da se skriva v stanovanju, bo prav gotovo verjel, da sesalec ne po- ntoni le lažjega dela. temveč tudi večjo čistočo in boljše zdrav j(> v stanovanju. Tudi laki so, ki trdijo, da so "sesalci nevarni — pač zato, ker jih i)ogaiij;i elektrika. ČJe se držimo nav(Mlil za uporabo se- salca, te nevarnosii m — če pa ga uporabljamo, kot ga ne bi smeli. ])a s("salec in tovarn?, ki gč. je izdelala, tega nista kriva! Se to: sesalec je namenjen za sesanje prahu, nikakor pa za vsesavanje vod'\ ki je ne p-en e se. kot pač večina (elek- tričnih naprav ne. Silno važno: Kennedy je najbolje oblečeni Američan Ameriško zdruzetijp modnih ustvarjalcev je proglasilo predsed- nika Kennedyja za najbolje oble- čenega moža v Združenih državah. Modni ustvarjalci in krojači so ugotovili, da je bil Kennedy pred nastopom predsedniške službe »dokaj malomarno« oblečen, toda sedaj je vzbudil splošno odobrava- nje njegov »trezni in poslovni stil oblačenja«. Pravosodni minister pred sodiščem Bavarskega pravosodnega mini- stra Haasa so pred kratkim pred deželnim sodiščem obsodil, na 50 mark denarne kazni zaradi teles- ne poškodbe, povzročene iz malo- marnosti. Mnister .je lani 27. marca v Schwabachu povzročil prometno nezgodo, pri kateri je rahlo po- škodovali ženo nekega mocorista. RAZVILI BOMO PIONIRSKI PRAPOR Naš jiion irski (>(1г(м1 se je vključil v jugoslovansk(> pio- nirske igre. 1'ostavili smo si na- logo, da bomo v tem času raz- vili svoj prapor. Potrkali smo pri vseh društvih in podjetjih. Vsi so nas p(>(li)rli pri našem delu. Občinski sindikalni svet pa nam je poslal še tako i/jiod- hiulno ])ismo. da smo ga bili vsi vcicli: Dragi pionirji! Z veselj(-m smo sprejeli vaš(' pismo. Razveselila nas je vaša vest. da boste v počastitev 20. obletnice vstaje naših narodov in v okviru jugoslovanskih pio- nirskih iger razvili svoj prapor. Sporočamo vam. da bomo v znak vaše jiridnosti in marlji- vega učenja podelili trak ob- činskega sindikalnega s\r*f\ Ptuj, ki bo krasil vaš prapor. kol n,išc pri/naiij(> vašemu od- redu. Veselimo se vseh vaših uspe- hov, ki jih (lo.segate pri vašem učenju, v š(>li in pri delil v pionirskem odredil. /elimo vam. da bi se v šoli Ncdno čimbolj marljivo učili. K.O boste končali šf>lanje na raznih šolah, vas bodo v živ- ljenju čakale velike, odgovorne in častne naloge, ki l-.odo zahte- vale {и1 vas veliko znanja. Zato naj bo vedno ena i/mod najvažnejših in najlepših va- ših nalog učenje, učenje in zo- pet učenje. Boclite vedno in po- vsod |)ridni učenci in pionirji. [ da bomo lahko vedno na vas ponosni. Razvijajte po vzgledu naših borcev iz narodnoosvobo- dilne borbe meiisebojno tovari- štvo in spoštovanje ter bratsko ljubezen do vseh jugoslovan- skih narodov in vseh narodov na svetu. Ubogajte in spoštujte vaše učitelje in učiteljice ter jim bodite vedno hvaležni za njihov veliki trud in naporno delo. ki ga vlagajo predvsem zato. da bi se v šoli čimveč, naučili in \am zagotovili čim lepše in čim srečnejše življe- nje. Vedno in povsod hodite za vzgled, spoštujte starejše ljudi, svoje starše in trudite s(> doka- zati, da ste vredni imena Pito- vih pionirjev. Vse za srečo naših jiionirjev! Pionirski odred »Toneta Znidariča« Ptuj Koliko je meîeorfev? Astronavti in zvezdoslovci so iz razumljivih vzrokov zelo za- nimajo za to, koliko je v mcd- planetarnem prostoru meteor- jev: od tega, kako velika je tam gostota teh nevarnih »iz- strelkov«, bo odvisno, kako ne- varni bodo vesoljski poleti. Me- teorji se namreč včasih gibljejo tudi s hitrostjo do 200.000 km'h, kar bi pomenilo za vesoljsko ladjo, ki bi trčila ob tak meteor, pravcato katastrofo. Iz rezultatov, ki so jih dale meritve z napravami v umetnih satelitih, .so strokovnjaki raz- brali, da je gostota meteorjev v vesolju dosti manjša, kot so to doslej mislili. Po njihovih novih ocenah se nahaja šele na vsa- kih -sto trilijonov kubičnih ki- lometrov vesoljskega prostora po en meteor, ki bi bil težji kot en gram in torej nevaren za ve- soljske ladje, izračunali so tudi (na osnovi podatkov v dveh ob- dobjih po pol stoletja, to je 1840—1889 in 1890—1940), koli- ko meteoritov pade vsako leto na Zemljo; meteoriti .so, kot znano, tako veliki meteorji, da ne zgorijo v našem ozračju kot »utrinki« (meteorji), ampak pa- dejo prav na zemeljsko površi- no. Po teh računih naj bi padlo letno na Zemljo (pri čemer so upoštevali tudi povr.šino ocea- nov) povprečno po 160 meteori- tov. Ugotovitev, ki je sledila iz vseh teh računov in raziskav, je astronavte kajpak zelo razvese- lila. Po vsem tem namreč kaže, da meteorji ne bodo pomenili po.sebne nevarnosti za vesoljske ladje, saj bodo možnosti, da bi katera od takšnih ladij med svo- jim potovanjem skozi medpla- netarni prostor zadela ob mete- or, komaj tolikšne, kot je mož- nost, da bi kateri od meteoritov. ki sedaj padejo vsako leto na Zemljo, padel natanko na glavo kakšnega človeka. To pa je, kot vemo, zelo verjetno. Kar pomni zgodovina, je bil namreč doslej ugotovljen samo en primicr, ko je padli meteorit poškodoval človeka. To je bilo pred nekaj desetletij v Franciji, ko je tak- šen »gost« iz vesolja zlomil neki ženski roko. VISOKA PETA: PRITISK 3000 KG Inženir nekega belgijskega podjetja za gradnjo cest je iz- računal, da jiritiska 7 cm vi- soka peta ~уО kg težke ženske med hojo s silo 3 tone na kva- dratni centim(>ter. Pritisk mo- škega povprečne teže pa je za- radi širokih pet na čevljih 20- krat manjši. l.ED NA NAŠEM PLANETU Po |)odatkih strokovnjakn\. ki so sodcdovali pri raziskavah v medna Г(к1пет geof izičntMii letu, je na zemeljski obli skup- no 20 milijonov kubičnih kilo- metrov ledu, torej dve petini več, kot so na splošno menili doslej. Ce bi se sta jal ves ta led, bi se zvišala gladina sve- tovnih morij za 60 do 120 me- trov. Devet desetin vsega ledu je na Antarktiki. Občutek na konici prsta Živčn; končiči za sprejemanje tipalnih ot>čutkcv so razdeljeni čez celo kožo. Na nekaterih me- stih so čisto tesno drug ob dru- gem, za .primer, na konicah prstov. Zato tudi govorimo o »občutku na konici prsta«. Drugje so večji pre- sledilsi med njimi, na primer na spodnjem de.u hrbta! Tam je ustrezno tud; občutek tipa ustrez- no manjši. Na vsakem kvadrat- nem centimetru podlaiktne kože je približno 30 točk, ki so občut- ljive na pritisk, 5 na mraz, pol točke na toploto in 175 točk na bolečino. To »nesorazmerje« ni ncbeno nesorazmerje. Presežno števiio točk za boleono ima svoj tehtni razlog. Bolečine so sicer zelo zoprno, so pa ze'.o važne. Ko bi ne b lo bolečin, si ne bi mogli okopati niti nog, ne da bi bili v nevarnost!, da si jih bomo hudo opekli. Prir. po dr. Kirchu Neprespani Nemci 17 odstotkov prebivalcev Za- hodne Nemći.je spi dnevno manj kot šesr ur in 25 odstotkov jih je tz.javilo, da ne spi.io dovolj. Po pisanju nekega kölnskega lista, ki je organiziral pred kratkim an- keto o spanju zahoncinemških dr- žavljanov, sodi vsak četrti držav- ljan med neprespane in zato tud razdražl.iive in sitne ljudi. Časo- pis predlaga, naj b: Nemci spre- menili svoje večerne navade in večere bolj ko: dosej posvetile svojim družinam in diružinskemu življenju. Mladi nezaupijivci Minuli mesec so v.si nizozem- ski listi pisali o nekem malčku iz Amsterdama, ki je v času naj- hujšega mraza v šali obliznil kovinski drog, tako da se mu je jezik hipoma prilepil na lede- nomrzlo jeklo. Niso ga mogli drugače rešiti kot, da so pokli- cali nekoliko gasilcev, ki so fant- ka osvobodili iz neprijetnega po- ložaja. Toda pozneje so ti gasil- ci morali še 26-krat interveni- rati in reševati jezike drugih otrok, ki so .se hoteli prepričati, če je res tisto, kar pišejo listi. Šakali tudi pri nas Šakal spada v vrsto psov, ka- terih domovina je Azija, v Ev- ropi pa živi največ na Balkan- skem polotoku. V Jugoslaviji je bil včasih na nekaterih področ- jih v Dalmaciji in Makedoniji, zdaj pa se pojavlja tudi že dru- god. Tako so bili pri nas silno presenečeni lovci z Vrhnike, ko so pred nekaj leti na področju svojega lovišča ustrelili šakala, potem pa naleteli še na cel trop. Šakal je izredno škodljiv, napa- da živino in perutnino, uničuje vinograde in njive, mimo tega pa izredno spreten in mu je tež- ko priti do živega. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 17. MAREC 196Í Šah Al¡ bo Bot'^nik uspel? 25. marca 1961 bo angleški ve- lemojster Golombok, glavni sod- nik dvoboja med bivšim in seda- njim svetovnim prvakom v šahu, pognal šahovski uri dveh vele- mojstrov, ki se bosta skoraj me- sec in pol borila za naslov sve- tovnega prvaka v šahu. Sedanji svetovni prvak Talj je mlad, zato ima velike možnosti za uspeh, zraven tega pa je so-. deloval na več turnirjih, kjer je požel vrsto lepih zmag m pokazal vedno enako formo. Njegovo orožje, s katerim bo skušal zno- va poraziti Botvinika, je ostra igra v otvoritvi, mnogi komplici- rani zapleti, tako da postavi pred velike probleme nasprotnika še pred končnico. Na drugi strani pa je njegov 25 iet starejši Botvinik brez večjih izkušenj po lanskem porazu. Bo- tvinik je študiral končnice in va- dil odlične sovjetske velemojstre ter je z njimi odigral vrsto par- tuj. Kljub vsemu pa je težko da- jati prognoze za enega ali druge- ga. Sovjetski velemojster Smislov je izjavil, da bo Talj obdržal prednost Ш osvojil prvenstvo, to- da kako bo Botvimk s tako odlo- čitvijo zadovoljen, še ni nie go- tovega. Čeprav je šele začetek pa lahko zapišemo: »Mihail je novi sve- tovni prvak!« -ah Uspehi v mcrcu Na brzopoteznem turnirju Ša- hovskega društva Ptuj za mesec marc je Janko Bohak osvojil na- slov prvaka; dosegel je 15 točk. Slede: Majcenovič 10,5, Šorh 9,5, Rudolf 6, Zupančič 5,5, Fijan 5, Bras 4,5 točk itd. Nfîgomeîna tekma mladincev v Ormožu (Nadaljevanje z 2. strani) V nedeljo 12. t. m. so se po- merili nogometaši-mladinci or- moškega Partizana z mladmci z Vrtnarske šole iz Vinice. Tekma je bila v Ormožu na grajskem igrišču. Zmagali so mla- dinci z Vinice z rezultatom 5:0. Pri ormoških mladincih se je najbolj izkazal Sonaja, pri vini- ških pa srednji obrambni igralec. Tekmi je prisostvovalo precej ljudi, predvsem mladine. Moštvi se bosta pomerili šc en- krat na Vinici. Ormoška ekipa upa, da bo imela ta'krat več uspe- ha. TJ VELIKA ZMAGA NOGOME TAŠEV DRAVE (Nadaljevanje s 2. strani) gospodar na igrišču, igrali so stalno na polju gostov in ogro- žali nasprotnikova vrata. Ze raz- merje kotov 15:3 v korist doma- činov kaže, da je moštvo Dra- ve prevladovalo. Na tej tekmi je bil najbolj razpoložen napad, med katerimi sta se zelo odliko- vala Kovač in Sirec. Gole za Dravo sta dala: Sirec Pepči štiri in Kovač dva. Sodil je dobro Grabner iz Ptuja. V predtekmi sta se srečali mladinski ekipi obeh moštev. Zopet so doma- čini prikazali lep nogomet in brez velikih težav premagali go- ste z visokim rezultatom 7:0 (3:0). V mladinski ekipi se je od- likoval srednji napadalec in des- ni branilec domačinov, ki bosta kaj kmalu dorasla in se vključi- la v višje tekmovalno moštvo. __...... .pa. ZAVOD ZA VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST OBČINE PTUJ razpisuje naslednja delovna mesta: 1 DELOVNO MESTO CESTNEGA NADZORNIKA; 3 DELOVNA MESTA CESTARJEV, in sicer za območje Krajevnega urada CIRKOVCi: — 1 costar, za ob«T)orjo Krajevnega urada M.\RKOVCI — 1 cestar, za območje mesta Ptuj — 1 ce.star. Pogoji : za cestnega naidzornika se zahteva izobrazba kvalificiranega cestnega nadzornika; de'.avec-cestar mora bit<' zdrav, vojaščine prost :n ne .starejši kot 40 let. Prednost ima.jo delava s prakso v tej službi. Prosnie s kTatkim življen.jep som je vložiiti v desetih dneh CK) razwsu na naslov: Zavod za vzdrževanje občinskih cest obcme Ptuj. Potrošniki Delavski svet trgov.skega pod.jetja PANONIJA v Ptuju je sklenil, da trgovmi »NA-MA« :n K0r>ONlALE pričneta s 6. marcem 1961 izdajati pripada.joče deleže v blagu vsem svo.iim odjemalcem, ki so v teku leta 1960 kupovali svoje t>-trebscme na kontrolne knjižice nakupa. Delež je dolrčen z dvema odstotkoma od vsakega posa- mezsega nakupa potrošniikov, ki so pravočasno oddali svoje kontrolne li.ste. Stranke v'judno naprošamo, da svoj delež dvignejo naj- oozne.je do 30. marca 1961. Trgovini NA-MA in KOLONIALE poslujeta v oskrbovanju o trošni kov na bazi soudeležbe pri dchrdku tudi v letu 1961. Vse stranke, ki želijo kupovati vedno sveže in zdravo blago po dnevnih cenah, lahko dobijo brezplačno nakupne kon- trolne knjižice za leto 1961 v omenjenih trgovinah. Za nakkn.jenost potrošnikov v letu 1960 najlepša hvala!