LETO XXXVIII, ŠT. 19 Ptuj, 23. maja 1985 CENA 20 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINF: V spomin Ferdinandu Zechnerju (stran 4) Vrtnice (stran 4) Aktivna rekreacija v Crikvenici (stran 4) Gorišniško ogledalo (stran 6) Šport (stran 11) Novi predsednik predsedstva SFRJ Predsedstvo SKRJ seje 15. maja v Beogradu sestalo na posebni seji. Pod predsedstvom Veselina Djuranoviča so izvolili in razgla- sili RADOVANA VLAJKOVI- ČA za predsednika in SINANA HASANIJA za podpredsednika predsedstva SFRJ. Izvolitev in razglasitev je bila v skladu z ustavo SFRJ in vrstnim redom, določenim s poslovnikom o delu predsedsfva SFRJ. Enoletni mandat se je obema izvoljenima začel 16. maja, vodje tujih diplo- matskih predstavništev pa sta sprejela in se jim predstavila 20. maja. RADOVAN VLAJKOVIČ se je rodil leta 1922 v Budjanovcih, SAP Vojvodina in je po narod- nosti Srb. V narodnoosvobodilni boj se je vključil leta 1941, član KPJ pajeod 1943. Že med NOB in tudi vsa leta po vojni je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti v ZK in bil v štirih sklicih poslanec zvezne skupščine. Za člana pred- sedstva SFRJ je bil v prvem mandatu izvoljen novembra Radovan Vlajkovič, predsednik predsedstva SFRJ 1981. v drugem pa maja 1984, od takrat je bil tudi podpredsednik predsedstva SFRJ. SINAN HASANI se je rodil leta 1922 v Požaranju, SAP Ko- sovo in je po narodnosti Albanec. V NOV seje vključil leta 1941, član kPJ pa je postal 1942. Med številnimi funkcijami je bil pod- predsednik skupščine SR Srbije, veleposlanik na Danskem in podpredsednik Skupščine SFRJ. Na II. kongresu je bil izvoljen za člana CK ZKJ. leta 1982 za predsednika pokrajinskega ko- miteja ZK Kosova. Maja 1984 je bil izvoljen za člana predsedstva SFRJ. NOVO VODSTVO ZVEZNE SKUPŠČINE V Beogradu seje 15. maja ses- tala tudi skupščina SFRJ. Na skupnem zasedanju obeh zborov so izvolili za predsednika skup- ^ine ILIJAZA KURTESHIJA. delegata iz SAP Kosovo, za pod- predsednika pa ZDRAVKA Cl- RlC A. delegata iz SR Hrvaške. Za predsednika zveznega zbora skupščine SFRJ so izvolili dr. MIODRAGA TRIFUNOVIČA, delegata iz SR Srbije, za pred- sednika zbora repubhk in pokra- jin pa METODIJA ANTOVA, delegata iz SR Makedonije. Vsi •niajo enoletni mandat. Na tej seji je skupščina SFRJ izvolila tudi JOSIPA TRAJKO- Vlč A za novega predsednika Ustavnega sodišča Jugoslavije, dosedajje bil sodnik tega sodišča. Poljana svobodi in miru Domovina, ki nam je niso priznali, nam jo zmeraj jemali, tisti z juga in tisti s severa, tisti z vzhoda in tisti iz zahoda. A vzeti domovine nam niso mogli ni- koli. Tudi takrat 15. maja 1945 na Poljani ne. Takrat so enote slovenske 14. proletarske divzije in 3. ju- goslovanske armade zmagale v poslednji veliki osvobodilni bitki druge svetovne vojne ! Tu se je, čeprav šele teden dni po kapitulaciji nemškega vrhovnega poveljstva, dejansko končala druga sve- tovna vojna. In sobotna slovesnost na Poljani je bila eno samo hotenje narodov in narodnosti Jugoslavije po ohranitvi svobode in miru, ena sama želja vseh, da še ene vojne ne sme biti več. Zbrali so se, prek 9000 borcev, več kot 1000 tistih, ki so bili udeleženci bitke na Poljani, delegacije občinskih odborov ZZB NOV Slovenije, delegacije federacije, repubik, pokrajin, občinskih skupščin, delegacije iz Avstrije in Italije in še več, prek 20.000 jih je bilo. Vsi z isto mislijo, ki jo je v svojem govoru član predsedstva SFRJ Stane Dolanc še posebej povdaril: »Nič maj odločni kot takrat, ko smo sklenili, da bomo iz naše dežele izgnali okupatorje, tudi danes vztrajamo na poti socialis- tičnega samoupravljaja, pri graditvi naše neodvis- nosti in varnosti. Z vso odgovornostjo uresničuje- mo vizije in poti našega družbenega razvoja, poti k osvoboditvi dela, k združitvi svobodnihproizvajalcev, h komunizmu kot najvišjemu cilju. To moramo po- vdariti tudi zato, ker hočejo nekateri kritiko sedajih problemov in težav spremeniti v kritiko naših ciljev, ogroziti temelje socialističnega samoupravnega razvoja in njegovega delavsko-razrednega značaja.« Stanetu Dolancu je bila zaupana tudi čast odkritja novega spomenika na Poljani v spomin na zmago in v čast štiridesetletnemu razvoju naše dežele v miru in svobodi. Spomenik, katerega simbol sta vojna in mir, tako usodno prepletena med seboj, je v obliki razprte bombe iz katere vzletajo golobi. Poln simbolike, v sklepnem delu pa ves prešeren m razigran, plesalci v narodnih nošah narodov in na- rodnosti Jugoslavije, rdeči nagelji v rokah mladih za udeležence proslave, je bil tudi kulturni program. V Spominskem parku svobode in miru na Poljani so v soboto vsi praznovali in z njimi vsa Jugoslavija, ves napredni svet v spomin na dogodke pred štiridesetimi leti, ko seje prav na tem majhnem koščku naše zemlje končala druga svetovna vojna. Nataša Vodušek USPEL MLADINSKI SEMINAR V ormoškem hotelu so v sredo, 15. maja, zaključih z dvodnevnim seminarjem za mladinske akti- viste iz združenega dela, krajev- nih skupnosti in srednješolskega centra. V organizaciji občinske konference ZSMS Ptuj se je te učinkovite izobraževalne metode udeležilo 85 mladih, ki so v dveh dneh prisluhnili številnim aktu- alnim temam. V torek dopoldne so poslušali predavanje članice predsedstva republiške konference mladih, Gordane Šiško, ki je govorila o socialni problematiki mladih, za kar bodo pripravili posebno pro- blemsko konferenco na republiški ravni. V popoldanskem delu prvega dne pa so poslušali pre- davanja o vlogi zveze socialistične mladine v okviru socialistične zveze in zveze komunistov. O tem so predavali Janez Drevenšek, Stane Lepej, in Edvard Kupčič. Zatem pa so mladi z zanimanjem prisluhnili podpredsednici slo- venske mladine Dušanki Weiss, ki je govorila o pripravah na 12. kongres ZSMS. V sredo dopoldneje mladincem govoril Milan Čuček. predsednik občinske volilne komisije o pri- pravah na volitve v prihodnjem etu; sekretar občinske konferen- ce mladih v Ptuju. Emil Mesaric, pa jih je zatem seznanil s potekom evidentiranja kadrov po osnovnih organizacijah in s kadrovskimi težavami v mladinskih vrstah. V zaključnem delu pa so prisluhnili še nekaterim aktualnim nalogam ptujske mladine, predvsem pri- pravam na brigadirsko poletje, evidentiranju mladih za pridobi- vanje štipendij in o ptujskih po- letnih srečanjih. Ob koncu so sprejeli usmeritve in sklepe, kijih bodo sprejeli na seji občinske konference ZSMS 30. maja. M. Ozmec Ker je bilo v dvorani ormoškega hotela prevroče, so mladi poslušali predavanje kar na prostem VOUTVE1986 Predsedstvo Centralnega komiteja ZK Jugoslavije je že pro- učilo program političnih aktivnosti za pripravo in izvedbo volitev delegatov in delegacij v skupščine družbenopolitičnih in samo- upravnih interesnih skupnosti v prihodnjem letu, ki ga bo sprejela Zvezna konferenca socialistične zveze delovnih ljudi. Sevedapaso — razen nekaterih sprememb — naloge v pripravah na volitve znane, zalo se jih je treba brez odlašanja lotiti, da bodo vse priprave končane pravočasno. Predsedstvo je poudarilo, da morajo biti volitve splošna politična mobilizacija družbe kot celote za uresničevanje ustave, stabilizacijskega programa oziroma najpomembnejših nalog za odpravo sedanjih težav naše družbe. Predvsem pa morajo vse aktiv- nosti v zvezi z volitvami prispevati k nadaljnji demokratizaciji odnosov v družbi. V ok viru dejavnosti, ki že potekajo ali pa se bodo šele začele, je potrebno uveljaviti oziroma poglobiti delegatske odnose, ki so temelj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. To je mogoče uresničiti le z organizirano dejavnostjo vseh družbenopoli- tičnih organizacij v okviru frontne organizacije, kije nosilec priprav in izvedbe volitev. V okviru vseh teh prizadevanj pa je potrebno kritično oceniti delovanja vseh dejavnikov delegatskega sistema pri uresničevanju sprejetih družbenih usmeritev. V procesu evidentiranja je potrebno izbrati za posamezne fun- kcije sposobne ljudi, ki bodos svojim znanjem, sposobnostmi, dos- ledno in odgovorno pripravljeni izpolnjevati zaupane naloge. So- cialistična zveza delovnih ljudi pa mora zagotoviti usklajeno delo- vanje družbenopolitičnih organizacij in vseh subjektivnih sil pri izvajanju priprav na volitve. Osnovna naloga je, zagotoviti svobodo in pobudo delovnih ljudi in občanov pri predlaganju in volitvi kandidatov. Ob tem pa je treba odločno onemogočiti poskuse, da bi kandidate predlagali v ozkih krogih in neformalnih skupinah, poudarja predsedstvo centralnega \ komiteja. To z drugimi besedami pomeni, da je treba obvezno spoš- tovati dogovorjena načela kadrovske politike. V ptujski občini se bodo v tem tednu sestala predsedstva kra- jevnih konferenc socialistične zveze vseh krajevnih skupnosti. Na posvetih, kjer naj bi sodelovali tudi vodje delegacij in konferenc delegacij za delegiranje delegatov v zbore občinske in samoupravnih interesnih skupnosti, bodo najprej ocenili dosedanje delovanje dele- gatskega sistema. Dogovorili se bodo tudi o poteku evidentiranja — tudi za najbolj odgovorne funkcije in se seznanili z nadaljnjimi postopki do volitev v prihodnjem letu. Omenjene posvete pa bodo izkoristili še za pogovor o problemih v posameznih krajevnih skup- nostih seveda z namenom, da bi našli ustrezno pot njihovega razre- ševanja. Pričakovatije, da bo široko zasnovana aktivnost v krajevnih .skupnostih dala zaželjene rezultate, iste ali podobne aktivnosti pa sočasno potekajo tudi v organizacijah združenega dela. Priprave na volitve morajo pomeniti tudi temeljito oceno dosedanjega dela dele- gatov, predvsem nedoslednosti in nepravilnosti, kijih v praksi ni tako malo. Le odkrita.in temeljita ocena dela v tem mandatu je porok, da bo evidentiranje pomenilo izbiro takih kandidatov, ki bodo v pri- hodnjem mandatu zaupane naloge uresničevali tako kot volilci od njih pričakujejo in upravičeno zahtevajo. Uspešnost priprav na vo- litve torej ni odvisna zgolj od vodstev družbenopolitičnih organizacij oziroma skupnosti, temveč predvsem od naše pripravljenosti, da izkoristimo dane možnosti za resnično demokratično sodelovanje vseh in vsakega posameznika v naši družbi. Nevenka D. O gospodarjenju in zaposlovanju Prihodnji teden se bodo sestali zbori skupščine občine Ptuj. Druž- \ benopolitičnizborse bo sestal v sredo, 29. maja, zborkrajevnih skupnosti ; in zbor združenega dela pa 30. maja. Delegati vseh treh zborov bodo i obravnavah informacijo o uresničevanju družbenoekonomskega raz- ' voja v občini Ptuj v letošnjem prvem četrtletju, informacijo o uresniče- j vanju sklepov SO Ptuj o zaposlovanju, sprejetih na sejah zborov v letih 1982—84.s poročilom o zaposlovanju, brezposelnosti in štipendiranju lansko leto v ptujski občini in informacijo o položaju gradbeništva v občini Ptuj. Živahna razprava se bo prav gotovo razvila tudi ob poročilu o stanju v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Ob koncu bodo sprejeli še stališča in predloge do gradiv iz pristojnosti skupščin SRS in SFRJ. (Gre za osnutke dolgoročnih družbenih planov, ukrepe za odpravo perečih problemov v kmetijstvu, izvajanje zakona o pokojnin, in invalid, zava- rovanju, za tri osnutke zakonov in še za nekatera druga vprašanja). Ob koncu bodo opravili še volitve in imenovanja ter obravnavali delegatska vprašanja. V skladu s svojimi pristojnostmi bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sklepala o treh predlogih sklepov s področja urbanističnega programa, načrta in reda ter zazidalnega načrta ob Mariborski cesti. Gradivo so delegati DPZ in vodje delegacij ZZD in ZKS prejeli že prejšnji teden, le informacijo o uresničevanju družbe- noekonomskega razvoja v občini in poročilo o stanju v Pokrajinskem muzeju Ptuj bodo prejeli te dni. Zato se bo večina delegacij in konferenc delegacij sestala konec tega in v začetku prihodnjega tedna, da bodo lahko obravnavali celotno gradivo. FF 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 23. maj 1985- TEDNIK Z OKROGLE MIZE O GOSTINSTVU IN TURIZMU V PTUJSKI OBČINI Uspeh je v povezovanju Nič novega niso ugotovili udeleženci okrogle mize o gostinstvu in turi/mu v ptujski občini, ko so pregledovali in obračali sedanje stanje in upirali misli v bodočnost. Da je potrebno /a turistični razcvet zagotoviti tudi povezanost vseh dejavnikov v turistični ponudbi občine in izven nje, se niso več prepričevali; vsak na svojem koncu že nekaj časa ugotavlja, da je to razvojna nujnost. Kako pa jo doseči? Prek delovanja v odboru za razvoj turizma, ki dela pri izvršnem svetu SO Ptuj. Ptuj s svojo bogato krajino in kulturnimi zakladi ter gostinsko ponudbo sodi med boljše ponudnike v Podravju. Turizem je v zadnjih letih prinesel nekaj dobrih rezultatov. Leta 1962 smo zabeležili 11.000 prenočitev, lani pa že 48.000. Prizor z otvoritvene slovesnosti! foto: OZMEC Ce imamo na eni strani preveč gostinskih sedežev, pa nam na drugi strani primanjkuje posteli. Delno bomo ta problem sanirali z nadaljnjo izgradnjo bungalovov v Ptujskih toplicah, bolj smelo pa bomo morali razvijati zasebni posteljni fond. Danes je pri zasebnikih le 38 postelj. Hotel ob toplicah pa bi naj bil skupna naložba Podravja. Veliko pričakujemo od konzorcija. Samo od njega ne bomo dobili veliko, če ne bo odgovornosti do konzorcija oziroma našega programa. Enotni ponudbi Podravja lahko damo veliko, če bomo strnili lastne sile. Tudi glede kmečkih turizmov bo potrebno stvari dodelati. Vsi vidijo problem teh turizmov v odloku. Heda Lešnik iz MGZ za Podravja trditev zavrača in zatrjuje, da je problem v izvajanju odloka; ob tem tudi ugotavlja, da celo zaviralno vpliva na njegov razvoj. Okrogla miza je bila prva konkretna aktivnost tretjega turističnega tedna občine Ptuj, ki so ga odprli v ponedeljek, 13. maja, po krajši priložnostni slovesnosti na letnem prireditvenem prostoru. MG Teden z napako Pričakovanja, povezana s tretjim gostinsko-turističnim tednom občine Ptuj se niso uresničila. Tudi tokrat se je pokazalo, da smo o turizmu polni besed, dejansko pa zanj bore malo naredimo. Entuzijazem organizatorjev (občinskega odbora sindikata delavcev gostinstva in tijriznia občine Ptuj, obrtnega združenja Ptuj in turističnega društva PiuJ)je kaj hitro zadušila neodzivnost Ptujčanov, zlasti še tistih, ki so tako ali drugače povezani s turizmom. Popoldanske slovesnosti ob otvoritvi razstav so imele simbolično udeležbo: od 14 do 30 ljudi; malo drugače je bilo na okrogli mizi o razvojnih in drugih problemih gostinstva in turizma v občini Ptuj. kjerjih je bilo čez 50. Ostala vabila, poslanih je bilo čez 150, so ostala »nedotaknjena«. Bistveno drugače je bilo na večernih prireditvah na letnem prire- Letošnjl turistični teden je ponujal tudi del preteklosti; sodelovale so tudi znane predice s Poleni^aka Foto: KOSI dilveneni prostoru. Pa še ob tem se človeku vsiljuje ugotovitev, da so prišli zato. ker so bili tam »šanki«. S tako popestritvijo bi moral naš turizem samo dobivati. Imamo veliko, občasno ponujamo veliko, pri odzivanju pa se običajno zatakne. Skoda bi bila, če s takimi tedni ne bi nadaljevali. Izkušnje letošnjega ledna bomo s pridom izkoristili pri organizaciji četrtega. S skupno povezanostjo pa bomo rešili marsikateri razvojni in vsebinski problem našega turizma. Naposled moramo tudi priznati, da smo gostinsko-turistični teden v premajhni meri propagirali v širšem slovenskem prostoru. Zanimivoje, da se je otvoritve tedna nenapovedano udeležila skupina ameriških turistov iz Massachusetca. MG i Srednješolski center Dušana Kvedra v Ptuju bogatejši za še enega magistra Vsi, ki ga poznamo, smo se v petek, 10. maja velikokrat v mislih pomudili pri njem. Pa ne zato, ker bi se bali, da mu bo zmanjkalo znanja, da bi se mu beseda pred zvedavimi pogledi izpraševalcev zapletla. Zato ni bilo bojazni. Pre- več se je poglobil v svoje strokov- no področje, da bi ga nejeverni pomisleki v vprašanjih članov komisije lahko zbegali. Mislili smo nanj kot na priljubljenega sodelav- ca, ki je tik pred tem, da zaključi svoj študij, posvečen magistrske- mu delu, katerega rezultat je zbran v zajetni knjigi z naslovom: Integracijski procesi usmerjenega izobraževanja v družbeno združe- no delo (z uporabo dialektične teo- rije sistemov). V prostorih Visoke ekonomske komercialne šole v Mariboru je svoja znanstvena dognanja strokovno utemeljeval Avgust Ko- kol, ravnatelj Srednje družboslov- ne in ekonomske šole Jožeta Lacka v Ptuju. Ves čas smo bili trdno prepričani, da se bo med nas vrnil z osvojenim magistrskim naslo- vom. In nismo se motili. Ko smo mu v ponedeljek vsi navdušeni čestitali, se je ves čas le skromno nasmihal, a sproščene poteze na njegovem sicer vedno resnem obrazu so pričale o tem, da je tudi sam zadovoljen in vesel, ker je dosegel svoj trenutni cilj. Za tiste, ki ga ne poznate, nekaj podatkov iz njegovega življenjepi- sa. Rodil se je 22. julija 1947 v Mariboru, kjer je po končani os- novni šoli nadaljeval šolanje na Srednji kmetijski šoli, nato se je vpisal na Višjo agronomsko in po treh letih študija diplomiral. Leta 1973 je zaključil študij na II. stop- nji VEK§-a v Mariboru, TE- oddelek in organizacijsko smer. V letih 1973 in 1974 je opravil posebni izpit za pridobitev pedagoško androgoške izobrazbe in s tem pridobil pravico opravljati vzgojno izobraževalno delo v srednjih šolah. Od leta 1969 je zaposlen v prosvetni stroki, sprva kot učitelj ekonomskega področja, leta 1975 pa je postal predstojnik Srednje ekonomske šole v Ptuju. V letu 1978 so mu zaupali delo in naloge ravnatelja SE§, od marca 1985 pa je ravnatelj nove TOZD Srednja družboslovna in ekonom- sko šolo Jožeta Lacka v Ptuju. Razen odgovornega dela v službi se aktivno vključuje tudi v delo v KS. Temeljito poznavanje ekonom- skih ved in našega samoupravnega sistema mu ni zadoščalo. Po- glabljal seje v problematiko vzgo- je in izobraževanja. To je tudi bo- trovalo njegovi odločitvi o podiplomskem študiju na VEKŠ-u — Organizacija in upravljanje OZD, smer organizacija in poslovno upravljanje. Ko vzame človek v roko zajetno magistrsko delo in ga, kot je za enkrat uspelo meni, le bežno preli- magister Avgust Kokol sta, ko se pomudi pri posameznih poglavjih, lahko ugotovi, da je v razvoju srednjega šolstva v Ptuju marsikaj že organizirano tako kot je znanstveno predvideno. Mnogo koristnega pa bomo iz vsebine lah- ko izluščili in uporabili pri nadalj- njem delu, če hočemo, da bomo na zorani ledini usmerjenega izo- braževanja poželi tudi najboljšo in ne le dobro letino. Za to pa seveda ne zadošča le nekaj strokovnjakov- zanesenjakov, ampak bi se jim morali pridružiti vsi, ki jim šolstvo (od osnovne šole do fakultete) pomeni nekaj več kot le nujno zlo, potrebno za dosego željencga poklica. Kaj naj ob tej kratki predstavitvi našega kolega in sodelavca še do- dam? Morda to, da me bo ob srečanju, ko bo prebral te vrstice, karajoče pogledal, češ ,,kaj pa je bilo treba to obešati na veliki zvon?" Rade volje bom požrla ta očitek, saj sem prepričana, da je prav, da tudi širši krog ljudi izve, da smo v našem kolektivu bogatej- ši za še enega priznanega strokov- njaka, da se je doktorju znanosti in magistru kemijskih ved pridružil še magister Avgust Kokol. Vsi so- delavci in prijatelji, ki smo nanj upravičeno ponosni, mu želimo, da svoje raziskovalno delo še na- daljuje in z dosegom najvišjega znanstvenega naslova potrdi naše prepričanje, da tudi v malih me- stih, v malih centrih živijo in us- tvarjajo sposobni strokovnjaki. V imenu sodelavcev: SB NOV USPEH PERUTNINE V ptujskem mesokombinatu Perutnina Je bila konec minulega tedna ena pomembnih sloves- nosti, ki obeležuje 80 let tradicije in kvalitete. 40 let svobodne do- movine ter 35-lelnico samo- upravljanja. Najboljši način Je seveda obeleževanje jubilejev z delovnimi zmagami in delovni ljudje Perutnine so lahko ponosni na vse dosedanje razvojne korake, še posebej na minulega, ko so predali - namenu nov reproduk- cijski center s farmami v Stojncih. Forminu in Mali vasi ter valilnico v Markovcih. Istega dne so podpisali po- membno pogodbo s firmo Hu- bard Internacional o poslovno tehničnem sodelovanju. Ta po- godba utrjuje že tradicionalno dobro sodelovanje Perutnine in firme Hubard, kije ena vodilnih svetovnih firm v perutninarstvu. Poleg nakupa starih staršev bo Perutnina s to pogodbo pridobila tudi najnovejše znanje s tega po- dročja, saj bodo strokovnjaki fir- me Hubard spremljali proizvod- njo v Perutnini in pri njenih kup- cih. Podpis pogodbe daje ptuj- skemu mesokombinatu zajamčen prodor na tuje tržišče, obenem pa Je Perutnina ekskluzivni zastop- nik te firme v Jugoslaviji. Po- Podpis pogodbe in samoupravnega sporazuma. Z leve: Christian Heinrich Hubard. Alojz Gojčič — Perutnina in Jožef Seke — Poljoprivredno dobro Mali Idžoš. memben je tudi istočasni podpis samoupravnega sporazuma o poslovno tehničnem sodelovanju s Poljoprivrednim dobrom Mah Idžoš. kar Je v bistvu prav tako podkrepitev že doslej dobrega sodelovanja. Samoupravni spo- razum ureja odnose na področju prenosa tehnologije in znanja iz Perutnine v to vojvodinsko de- lovno organizacijo. Slovesnost ob otvoritvi repro- dukcijskega centraje bila na farmi Mala vas. kjer Je goste, med ka- terimi Je bil tudi predsednik slo- venskih komunistov Andrej Ma- rine, pozdravil direktor TOZD Perutninske farme magister Franc Kac. Slavnostni govornik je bil Franc Vraber, diplomirani inženir agronomije — član kole- gijskega poslovodnega organa Perutnine, ki Je opisal dosedanjo razvojno pol mesokombinata in pomen novega reprodukcijskega centra za vzrejo brojlerskih star- šev. Vrvico pred vhodom Je pre- rezala in s tem formalno predala reprodukcijski center namenu, predsednica delavskega sveta tozd Perutninske farme Jožica Medved. Sledil Je ogled farme Predsedniku slovenskih komunistov Andreju Marincu so na slovesnosu podelih zlato plaketo Perutnine, kar Je naj- višje priznanje tega 'L tisoč članskega kolektiva. V obraz- ložitvi Je zapisano, daje tova- riš Marine v času opravljanja svojih pomembnih funkcij bistveno prispeval k razvoju kmetijstva in tako tudi k raz- voju mesokombinata Perut- nina Ptuj. Ob otvoritvi repro- dukcijskega centra so podelili tudi številna priznanja na- črtovalcem in izvajalcem del ter dobrim poslovnim par- tnerjem, j Mala vas. med tem so si gostje ogledali tudi film o dejavnosti Perutnine. Več o tem bomo po- ročah v naslednji številki. J. Bračič Fotografija: L. Cajnko Danes odprtje ribje restavracije v starem mestnem Jedru, tik ob izteku nekdanjega mostu in ob obrežju Drave. Je Haloški biser v prostorih stavbe na Hrvatskem trgu 1 uredil novo ribjo restavra- cijo, ki sodi med najlepše urejene lokale v Ptuju inje prava osvežitev turistične ponudbe 85. Stavbo so kupili že leta 1979, investicijski elaborat in ostalo potrebno potrebno dokumenta- cijo pa so pridobili naslednje leto. Zaradi zaostrenih pogojev kredi' tiranja so z preureditvenimi in obnovitvenimi deli pričeli sep- tembra 1984. leta. Glavni izvajalec del je OZ Pa- norama Ptuj. ki si Je pridobila številne kooperante; mizarska dela sta izvajala Gradiš in Drava, restavracijska dela na zgradbi pa Viktor Gojkovič iz Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Investicijska dela so ocenjena na 35 milijonov dinarjev. Sredstva so zagotovili s kreditom interne banke sozda Emona in z združe- vanjem sredstev znotraj delovne organizacije Emona K K Ptuj. V novi restavraciji je 370 se- dežev, od tega v pritličju stavbe 100, v nadstropju 120 in na terasi !50 sedežev. Pozornost zasluži tudi ureditev posameznih prosto- rov in njih poimenovanje. Urejeni so tako, da lahko zadovoljijo po- trebe posameznega gosta, skupin in drugih. V Haloškem biserju so pove- dali, da bodo ob restavraciji ozi- roma ob obrežju Drave urediU tudi pomol (ponton) za čolne, ki bodo vozili do toplic. Bodočnost pa Je vezana tudi na ureditev sob. Poleg sladkovodnih in morskih rib bodo v restavraciji ponuJaU tudi školjke, polže, žabje krake in druge mehkužce. Goste bodo sprejemali vsak dan od osme do triindvajsete ure, v soboto in ne- deljo pa do polno6. MG V toplicah prvi kopalci 19. maja so se v toplicah kopali prvi ooiskovalci, z odprtjem rekreacijskega bazena pa so tudi uradno pričeli letno kopalno sezono. Do konca tedna bodo napolnili tudi olimpijski bazen: Letošnjo sezono želijo izkoristiti do maksimuma, zato bodo dodatno obogatili ponudbo. Kot je povedal Branko Stumberger. vršilec dolž- nosti direktorja tozd Ptujske toplice, so sedaj v po- ložaju, ko morajo goste zavračati in to iz preprostega ;-azloga. ker imajo premalo postelj. Zelo so uspeli z reklamnimi nastt)pi v tujini. Bungalovi so v glavnem stalno zasedeni, večji obi^k tujcev pričiikuicjo pri- hodnji mesec. Nekaj obiskovalcev pa je tudi že v kampu. konec preteklega tedna so v toplicah imeli dva glasbena nastopa. V petek, 17. maja. je nastopal znani ansambel Srebrna krila. Obisk ni bil najboljši in. ker je po uri in pol igranja pričelo deževati, so poslušalcem vrnili vstopnino. Zato v toplicah načrtujejo, da bodo Srebrna krila še povabili. Ob tem naj povemo, da bodo v okviru letne sezone pripravili več glasbenih in drugih na- stopov MG LETNO OCENJEVANJE BIKOV V sredo in četrtek prejšnjega tedna je bilo v Murski Soboti in v Ptuju vsakoletno ocenjevanje plemenskih bikov svetloiisaste pasme. Bike v obeh zavodih obravnavajo kot eno čredo. Re- lubliška komisija je ocenila 69 jikov. razvrščenih v tri skupine. V prvi so biki. ki imajo že dokončne ocene o kvaliteti zaroda. V drugi skupini so biki. ki imajo že nekaj podatkov o potomcih. V tej sku- pini so odbrali za osemenjevanje le najbolj obetavne bike, seme urugin pa zbirajo na zalogo in čakajo na dodatne podatke. Iretjo skupino sestavljajo mladi biki. Z njihovim semenom oce- njujejo v vseh čredah v Sloveniji in zbirajo podatke o telitvah in po- tomcih, na osnovi teh podatkov bodt) prejeli na naslednjih oce- njevanjih dokončno oceno. Cilj vsakoletnega cKenjevanja je do- biti kar najboljše plemenjkake in s tem vplivali na kakovosten razvoj svetloiisaste pasme goveda, ki ga je v slovenski .živinoreji več "kot. polovica. '■' JB F.dcn i/nied bikov ptujskega osemenjevalnega centra na ocenitvi TEDNIK - "^^i 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 medobčinski svet zks za podravje Sj ZA SKLADNEJŠI RAZVOJ IN HITREJE IZ MANJ RAZVITOSTI Medobčinski svet ZKS za Podravje in Skupnost podravskih občin sta v času od 14. do 22. aprila letos pripravila razgovore o problematiki skladnejšega razvoja regije in hitrejšega razvoja manj razvitega in obmeineea ohmočin Rnzvovorov so se udeležili poslo- vodni delavci iz OZD, predstavniki bank, predsedniki skupščin in izvršnih svetov podravskih občin, predstavniki Univerze, razisko- valnih in strokovnih ustanov Podravja. Kot osnova za razpravo je služilo gradivo, ki ga je pripravila delovna skupina pri Medobčinski gospodarski zbornici za Podravje. Ekonomski center Maribor TOZD Institut za družbeni razvoj je priprvil pregledne zaključke teh razprav. To gradivo so posebej obravnavala predsedstva občin- skih komitejev ZKS vseh pod- ravskih občin na razširjenih sejah. Tako je v Ormožu bila seja 9. maja, v Ptuju 13. maja itd. Na teh sejah so v glavnem podprU pred- log zaključkov, dodali pa nekaj svouh misli in oredloeov. uoošte- vajoč pri tem zna61nosti, ki so v posameznih občinah. Tako je občma Ormož kot celota med manj razvitimi, v ptujski občini pa so predvsem zainteresirani za hitrejši razvoj manj razvitih ob- močij Haloz in Slovenskih goric. Sklepna razprava b idejnopo- litičnih vprašanjih in nalogah komunistov pri zagotavljanju skladnejšega razvoja regije m hi- trejšega razvoja maj razvitih in obmejnega območja pa je bila v torek, 14. maja na seji Medob- činskega sveta ZKS za Podravje v Mariboru. Na seji so se dogovorili za enotna stališča vseh komunis- tov v regiji do teh problemov, kar je tudi pogoj za enotno akcijo pri zagotavljanju skladnejšega raz- voja v regiji, in mora biti v enakem interesu tako razvitih kot manj razvitih območij. Na seji je sodeloval tudi Ivo Marenk, izvršni sekretar pred- sedstva CK ZKS, ki je poudaril, daje razvoj manj razvitih območij treba pospeševati predvsem z boljšim gospodarjenjem, z us- treznejšo kadrovsko politiko in združevanje kadrov za konkretne naloge. To je tudi tisto, kar je bilo ugotovljeno že v prejšnjih raz- pravah,dajetrebaizKoristitizmog- Ijivosti, ki ga v tem prostoru predstavljajo kadri. Ivo Marenk je podprl tudi j)otrebo po naložbah na manj razvitih območjih, ven- dar mora biti pri tem odločilni dejavnik le učinkovit izvoz, ne pa reševanje problema nezaposle- nosti. Pri tem je kmetijstvo prav gotovo glavna značilnost gospo- darstva na manj razvitih območ- jih, ki ima velike možnosti izvoza. V razpravi so si bih predstav- niki iz posameznih občinskih or- ganizacij ZKS enotni, da je po- trebna vzajemnost in solidarnost, če hočemo zagotoviti hitrejši in skladnejši razvoj Podravja. Pri tem ima zlasti pomembno vlogo Maribor s svojimi gospodarskimi in kadrovskimi zmogljivostmi. Čeprav ima Maribor veliko las- tnih problemov in nalog pri ure- janju mesta, vendar se zaradi tega ne sme zapirati. Lep primer ta- kega sodelovanja je občina Le- nart, kjer je združeno delo Mari- bora veliko prispevalo k razvoju industrije v občini in k dvigu ka- kovosti kadrov. Razpravljalci so v celoti podprli teze v zaključkih, daje treba bolj izrabiti posebne naravne danosti Podravja. Tesneje je treba po- vezati strokovne in raziskovalne organizacije, Univerzo z združe- nim delom in občinami ter izrabiti rezultate že opravljenega razvoj- nega in raziskovabiega dela. Prav tako seje v regiji treba povezati in enotno nastopati pri pripravi do- kumentov nadaljnjega družbeno ekonomskega razvoja v SR Slo- veniji, s posebnim poudarkom na skupnem razvoju manj razvitih območij. Pri pripravi dolgoročnih in srednjeročnih planskih doku- mentov v občinah Podravja je treba enakovredno obravnavati elemente skupnega in skladnej- šega razvoja. Prav zaradi tega so na seji predlagali, da naj to vprašanje uvrsti na dnevni red tudi CK ZKS na eno od naslednjih sej. To bi prispevalo k temu, da bi bolj za- gotovo nekatere regijske razvojne načrte vključih v republiške planske dokumente. Ce tega ne bomo storili, bo v naslednjem srednjeročnem obdobju razvoj na manj razvitih območjih še bolj zaostajal. V pripravi planskih dokumen- tov morajo občine celovito obde- lati vse vidike razvoja, izkoristiti prednosti in določiti instrumen- tarije z izvajanje planov. Potrebno je tudi, da se občine Podravja bolj povežejo in organizirano natopa- jo po drugih regij in republike. O tem je bilo še zlasti poudarjeno, da mora biti Podravje kar najbolj odprto tako v slovenski in jugo- slovanski prostor kot tudi v med- narodni prostor. Precej razprave je bilo tudi glede razvoja obmejnih območij, kar mora biti v interesu republike in celotne države, saj je poselitev in razvoj obmejnega območja v skupnem interesu, pomembnem za obrambo domovine, za ures- ničevanje koncepta SLO in druž- bene samozaščite. FF dušanka vveiss o pripravah na 12. kongres zsms Pet bistvenih sklopov aktivnosti Podpredsednica republiške konference ZSM5, Dušanka Weiss, je na seminarju za mlade z območja ptujske občine, ki je potekal v hotelu Ormož, go- vorila tudi o pripravah na 12. kongres slovenske mladine. Ker bi bil prepis njenega razmišljanja za Tednik preobsežen, smo jo povaoili k razgovoru z namenom, da na kratko strne bistvene naloge mla- dih v pripravah na svoj najvišji delovni zbor. O tem je povedala: »Ko smo se v okviru republiške konference ZSMS z vso resnostjo lotili priprav na 12. kongres, smo izhajali iz tega, da je že 11. kongres v Novem mestu postavil programske usrneritve,Tci so takega značaja, daje njihovo izvajanje in uveljavljanje dolgoročne narave. Zato mora 12. kongres opozoriti v bistvu na tiste najbolj pereče in aktualne probleme, s katerimi se srečujejo mladi v posameznih sredinah. To po- meni tudi priložnost za mobihzacijo najširšega članstva ZSMS, zato so v občinskih konferencah in vseh osnovnih organizacijah pred obsežnim in zelo odgovornim konkretnim delom. .. V globalu smo opredelili nekaj bistvenih točk, ki jih moramo na kongresu konkretno opredeliti. To so družbenoekonomski odnosi — v tem kontekstu vloga mladine in dolgoročni program ekonomske stabilizacije, kako se program izvaja; potem pod drugo organiziranost zveze socialistične mladine, ali smo z novo organiziranostjo presegli to naše ce- hovstvo; pod tretje je frontnost ZSMS in delovanje v fronti socialistične zveze, kot najmnožičnejše organizacije; potem pa še mladinska kultura oziro- ma alternative in pa še posebej informiranje. To je pet sklopov ki po našem mnenju pomenijo bistvo za delo mladih na kongresu. Verjetno bo razprava ot)ozorila še na kai. to pa je odvisno predvsem od mladih in njihove zavzetosti pri obravnavi proble- mov iz svojega okolja.« In kako ocenjuješ vsebino minulega seminarja ptujske mladine, kaj meniš nasplon o takšnih oblikah idejno političnega izobraževanja mladih? »Če izhajamo iz tega, daje ZSMS družbeno po- litična organizacija, ki ima v naši družbi tudi neko vzgojno funkcijo, potem so organizacije takšnih seminarjev in drugih obhk izobraževanja vsekakor zelo dobrodošla oblika. Tudi v tem smislu, da mla- dinska organizacija v sodelovanju z ostahmi druž- benopolitičnimi organizacijami ustvarja pogoje in popelje najširše množice mladih v sistem socialis- tičnega samoupravljanja, da bi se vključih v proces odločanja povsem enakopravno, ne glede na to kje delujejo. Tudfi program, ki ga je pripravila komisija za idejno politično izobraževanje pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj na tem seminarju, je bil usmerjen v tem smislu. Menim, da bi moral biti dosežen namen seminarja, saj so bile zastopane tudi vse strukture mladih — iz združenega dela, krajevnih skupnosti ter vzgoje in izobraževanja. Organizatorjem bi morda lanko svetovala^ da bi bilo primerneje in bolj prav, da v bodoče pripravi oceno vloge ZSMS v našem sistemu oziroma na nekem jX)aročju pred- sedstvo občinske konference, ne pa da imajo jkh budo za to ostali vabljeni. \ vsebinskem delu se- minarja pa velja konkretna pripomba: ko zasledu- jemo organizacijo seminarjev in podobnih oblik izobraževanja povsod po naši domovini, v iglavnem ugotavljamo, da potekajo takšna usposabhanja po navadi ob dela prostih dnevih, na primer od petkih popoldne, sobotah in nedeljah. V današnji situaciji verjetno ni najbolj primerno, daje potekal seminar sredi tedna. Seveda sem začudena nad dobro ude- ležbo, kar kaže na to, da med tednom nimajo pro- blemov zapustiti šolo ah delovno mesto.« M. Ozmec NEKDANJI IZSEUENCI OKTOBRA V SRBIJO 21. maja so se na povabilo OK SZDL Ptuj srečali nekdanji medvojni izseljenci v Srbiji. Ob tej priložnosti so se pogovarjali o morebitnem obisku družin, ki so jih sprejele v najtežjih časih. Glede na omejeno udeležbo bodo letos z vlakom lahko potovali le tisti, ki bodo prejeli vabilo iz Srbije. Pokrovitelja letošnjega vlaka, ki bo odpeljal v Srbijo 11. oktobra, sta DO 2upa iz Kruševca in SOZD Hmezad iz 2alca. Tradicije vlaka vse bolj pre- hajajo na mladi rod. Pri koor- dinacijskem odboru za vlak brat- stva in enotnosti so se odločili, da bi osnovnošolci letos pisali spise o vlaku; najboljšega pa bodo nagradili s potovanjem v Srbijo. Enotnost in bratstvo naših na- rodov in narodnosti sta poglavitna dejavnika naše krepitve; le-ta pa se dokazuje in potrjuje ter krepi tudi z vlakom bratstva in enotnosti. MG pred Štiridesetimi leti Kadrovske okrepitve od drugod Opis dogajanj ob osvoboditvi Ptuja pred štiridesetimi leti ne bi bil popoln, če ne bi omenili tudi nekaterih težav, ki so jih imeli naši ljudje z bolgarskimi »osvoboditelji«. Ti so se namreč obnašali kot okupatorji, čeprav so se v več primerih morali ukloniti predstavnikom ljudske oblasti, ki je imela za sabo borce prve prekmurske brigade pa tudi tu in tam ruskega oficirja ~ inštruktorja. Ljudje, ki so pred 40 le- ti doživljali osvoboditev Ptuja, vedo o tem povedati precej zgodb, pa tudi komičnih primerov. Nekdanji Ptujčan Milan Derkovič, ki je med okupacijo delal pri firmi Lenart v Ptuju (tradicijo nadaljuje Delta) in bil povezan z OF, je leta 1952 takole opisal svoje doživetje z bolgarskimi vojaki: »Dan pred razsulom, 7. maja sem se javil na svojem delovnem rnestu. Delodajalec meje oklical v pisarno, niti me ni vprašal, kje sem bil 6 tednov. Vljudno mi je izročil ključe od obrata in od treh železnih blagajn, mi vse skupaj zaupal v varstvo, se vsedel v avto in se odpe- ljal. Nisem ga več videl. Zvečer 8. maja so vkorakali v Ptuj manjši od- delki slovenskih partizanov, za njimi pa številnejši Bolgarov. Partiza- ni so postavili pred našim obratom dva stražarja. Zgodaj zjutraj, 9. maja sem tekel na magistrat, da bi predal ključe. Naletel sem na tov. Viktorja Kneza, ki me je pismeno pooblastil za čuvaja te imovine. Medtem je oddelek Bolgarov z oficirjem na čelu hotel vdreti v skladišče. Intervencije partizanskih stražarjev niso pomagale. Tedaj sem tekel na komando mesta, kjer mi je komndant dodelil nekega to- variša, ki naj bi preprečil vlom. Toda bolgarski oficir ga je prepričal, da si želi obrat samo ogledati. Ko sem odklenil glavna vrata, je oficir zažvižgal na prste in okoli 30 vojakov se je vsulo v lokal. Mene in to- variša s komande mesta so držali z revolverji v šahu. Začeli so odna- šati blago in naložili dva kamiona. Ker je tudi podoficirja, ki me je držal v šahu, omamilo blago, sem se izmuznil in tekel proti gostilni Zupančič. Naletel sem na ruski leteči GPU. Trajalo je nekaj časa predno sem jim uspel dopovedati, da Bolgari ropajo. Potem se je ru- ski podoficir s poltovornjakom odpeljal pred ta lokal. Nekaj časa se je prerekal z Bolgari, kljub temu sojo ti z izropanim blagom odkurili. Tudi ruskemu podoficirju je blago ugajalo, zato je velel odnesti nekaj bal blaga v njegov avto, mi ukazal, da naj skladišče zaprem in se od- peljal. . .« Tako je zapisal Derkovič. Bolgari so se čez dva dni umak- nili in šele tedaj je ljudska oblast zaživela v polnem pomenu. Takrat je bil čas hitrih kadrovskih sprememb. Predvsem pa je slovensko politično vodstvo z imenovanjem vodilnih kadrov zagotovi- lo, da so bili na čelu posameznih okrajev politično močni in usposo- bljeni kadri. V skladu s tem je bilo treba opraviti precej zamenjav, premestitev in namestitev. Tako sta bila že nekaj dni po osvoboditvi Anton Kimovec-Srečko in Ivan Štrafela-Don premeščena v Maribor. Za sekretarja OK KPS imenovana Ada Krivic, prekaljena aktivistka iz Ljubljane. Iz zapisni- ka seje OK KPS F*tuj z dne 17. maja 1945 je razvidno, da so bili na iz- redni seji člani komiteja zadolženi: Franc Belšak-Simon (dotedanji sekretar) za gospodarstvo, Štefka Kolarič-Gozdana za SKOJ, Pepca Rajh-Albinca za SPŽZ, Ljubo Dobnik za agit-prop in kadrovska vprašanja, Milena Havlas-Ivica za ZSM in Franci Fijačko-Marko za vojaške zadeve. Iz poročila na tej seji izhaja, da je bilo takrat v ptujskem okraju samo 23 članov KP in 10 kandidatov, povezanih v petih celicah. Skle- nili so, da je treba Partijo razširiti predvsem v Ptuju, kjer takrat še ni obstajala nobena celica. Številčno močnejši pa je bil SKOJ s 146 čla- ni, povezanimi v 17 grupah. Na seji so razpravljali tudi o delovanju okrajnega in krajevnih odborov OF, ki so takrat opravljali tudi funk- cijo oblasti. Na seji okrajnega komiteja so se dogovorili, da bo Ada Krivic tudi novi sekretar okrajnega odbora OF, ker funkcije predsed- nika takrat še ni bilo, bila pa je praksa, da sta bili funkciji sekretarja KP in OF združeni. Za tem so sejo OK KPS prekinili, je zapisano v zapisniku, ker so člani morali oditi na sejo okrajnega odbora OF. Na tej seji so izvolili tudi druge člane okrajnega odbora OF, ki so opravljali funkcijo obla- sti na naslednjih področjih: Alojz Anžel, referat za kmetijstvo in za- družništvo, Feranc Belšak-Simon, za gozdarstvo, Helena Beranič-Mi- ra, za finance, Jože Čeh, za trgovino, Slavko Debenak, za socialno skrbstvo. Ljubo Dobnik, za izgradnjo narodne oblasti, Dušan Kore- njak, za promet, Viktor Knez, za agitprop. Marko Korošec, za prehra- no in oskrbo. Zora Lenart, za industrijo in obrt, Franc Fijačko-Mar- ko, za vojnega referenta, Ivo Ljubeč, za upravo narodne imovine, Ol- ga Potrč-Čeh, za zdravstvo in Rdeči križ, Konrad Vela, za gradnje in obnovo, Marija Visenjak, za prosveto in Martin Žgeč-Janez, za ugota- vljanje vojnih zločinov. Kako uspešno so začeli reševati težke naloge v navedeni sestavi pa podrobneje prihodnjič. FF POSVET o MARKSeriČNEM IZOBRAŽEVANJU v PTUJU Organiziranost - teorija ~ akcija V Ptuju je bil 8. maja seminar o idejnopolitičnem Usposabljanju komunistov s poudarkom na indivi- dualnem marksističnem izobraževanju. Seminar sta Organizirala Komisija pri .Medobčinskem svetu ZKS ^ Podravje in \ieoobcinsko študijsko središče Maribor, udeležili pa so s& ga predsedniki komisij in predstavniki občinskih komitejev ZKS iz občin Le- nart, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj. Za uvod v razpravo je Brigita Kuharieva, pred-: stojnica Medobčinskega študijskega središča Mari- oor obširneje spregovorila o pomenu znanja in Usposabljanja za ustvarjalno in učinkovito delo Komunistov. Srečujemo se z malodušjem, ki izraža nemoč v ZK. Zaradi idejne šibkosti članov ZK je ^veza komunistov kot celota tudi premalo ustvar- jalno udarna. Spx)sobnosl in preudarnost je tisto, kar •Tiora odlikovati vsakega komunista, to pa si lahko pridobi le z marksističnim izobraževanjem, s po- vezovanjem teorije s prakso. Organiziranost, teorija in akcija so glavna vodila ^ ZK, ki mora biti organizacijsko enotna, idejno Nna in akcijsko učinkovita. ZK mora biti vodilna 'dejna sila. ki ustvarja politiko, ustvarjati politiko pa pomeni spreminjati svet. Praktične nasvete za to pa '>am lahko da le znanje. V razpravi so predstavniki posameznih občinskih Organizacij ZK poročali o tem, kako so v posamez- ''in občinah pristopili k izvajanju oblik individual- izobraževanja komunistov v OO ZKS. Pristopi ^občine do občine so različni, vsi pa imajo enoten ^'Ij — zainteresirati člane ZK za organizirane obHke juejnega usposabljanja in za individualno marksis- "čno izbraževanje. Vsi se zavedajo, da to ne bo lahka laloga. da bo potrebno načrtno, zavestno in ^govorno delo. rezultati pa bodo vidni šele čez ^^jŠi čas. Ob tem je treba tudi vedeti, da organizi- "^••ne, to je vodene oblike usposabljanja, so v bistvu podlaga za individualno marksistično izobraževa- nje. . . V razpravi je bilo povedanih tudi nekaj kntičnih misli na račun komunistov, ki so pasivni v svojeni neznanju. Niso redki primeri, da f>osamezniki sprašujejo: »kaj bom imel od teea. če se bom izob- raževal, če bom preštudiral to literaturo?« Celo na vodilnih mestih so komunisti, ki pravijo: »kaj bomo s teorijo, analizirajmo konkretno prakso in najdimo izhod!« Prav zaradi takih mišljenj cesto zaidemo v večje težave, na.sedamo vrsti umetno ustvarienih dilem in zapadamo v prakticizem. Največ Škode napravijo prav komunisti, ki so »aktivni v svojem neznanju«, zato moramo storiti vse, dajih usposo- bimo, da bodo aktivni tudi v znanju. Opozorili so tudi na to. da bi pri idejnem in akcijskem usposab- ljanju moral več napraviti Komunist, glasilo ZKJ in da se bomo v ZK morali znebiti tistih, ki samo plačujejo članarino, druge koristi pa ZK od njih nima. Ob koncu seminarja so vsi prejeli Program indi- vidualnega marksističnega izobraževanja, lično knjižico Politične šole CK ZKS, kije posebej^pri- pravljen za izobraževanje komunistov v OO ZKS. Dogovorili so se, da bodo v vsaki občini v nekaj osnovnih organizacijah ustanovili jedra nosilcev idejnopolitičnega izobraževanja in se z njimi po- govorih. Predlagali so tudi, da se v okviru stalnih akcijskih konferenc oblikujejo komisije za usposabljanje. V vsaki občini se bodo pogovorili tudi s knjižnicami, da bodo zainteresiranim nudile potrebno politično literaturo. O teh nalogah je treba seznaniti tudi predsedstvo OK ZKS. Sklep je tudi bil. da se bodo vsi sodelujoči na seminarju v oktobru znova sestali na akcijskem posvetu in ocenili, kaj smo že naredili in kaj še bomo. PP Potreba po 535 pripravniških mestih Najbolj pereč problem na področju zaposlovanja in izobraževanja v ptujski občini je mladina, ki prihaja iz šol, saj je med iskalci zaposlitve kar polovica mladih do 26 let. Pred tremi leti je bilo že 60 odstotkov mladih iskalcev zaposlitve, njih število nam je usp)elo zmanjšati za 10 odstotkov. Spodbuden je tudi podatek, da je združeno delo v ptujski občini lansko leto skoraj v celoti omogočilo pripravništvo vsem absolventom srednjih šol. V letošnjem letu se na tem področju odpira še veliko večji problem. Srednje usmerjeno izobraževanje bo končala prva generacija učencev pete stopnje (tehnik). Po podatkih SSC Dušan Kveder Ptuj in srednjih šol v Mariboru, bo letos končalo usmerjeno izobraževanje 719 učencev iz ptujske občine. Od tega jih je 379 na II. do IV. stopnji in 350 na V. stopnji, od teh jih okoli 120 namerava nadaljevati študij, 27 pa je kadrovskih štipendistov iz drugih občin. Tako lahko računamo, da bo v ptujski občini iskalo pripravništvo okoli 200 diplomantov pete stopnje in če k temu prištejemo še 335 diplomantov od druge do četrte stopnje (izvzetih je 44 štipendistov iz drugih občin), potem dobimo skupno potrebo po 535 pripravniških mestih. Organizacije združenega dela iz ptujske občine so v svojih letnih planih zaposlovanja predvidele 385 pripravniških mest, od tega za srednje usmerjeno izobraževanje 300 pripravniških mest. To nam kaže, da vsem diplomantom srednjih šol zaenkrat ni zagotovljeno pripravništvo v okviru občine. Res pa je tudi, da ta primerjava ponudbe in p>otreb ni stvaren prikaz, ker iz številk ni razvidna strukturna primerjava med poklici diplomantov in poklicnimi zahtevami OZD po pripravnikih. Pripravljenost OZD ptujske občine za zaposlovanje pripravnikov je treba ocenjevati tudi skozi kriterije, ki so bili sprejeti s samoupravnim sporazumom o zaposlovanju pripravnikov. Ta sporazum določa dva kriterija. Prvi, da morajo OZD od zaposlitev v tekočem letu planirati vsaj dve tretjini pripravniških mest, se v celoti ne izpolnjuje. Iz planov zaposlovanja je razvidno, da OZD niso dosledno upoštevale tega določila, če bi ga, bi morali glede na plan zaposlitev načrtovati 486 pripravniških mest, načrtovali pa so jih samo 385 ali 79 odstotkov določila. Drugi kriterij je, da morajo načrtovati na vsakih 100 že zaposlenih delavcev vsaj enega pripravnika. Tega OZD v ptujski občini krepko presegajo, saj zagotavljajo pripravništvo celo na 60 že zaposlenih delavcev po eno pripravniško mesto. Ta podatek kaže, da je v OZD velika pripravljenost za reševanje problematike mladih in njihovega zaposlovanja. Neizpolnjevanje prvega kriterija pa kaže na to, da še vedno preveč OZD zahteva tudi za enostavna opravila določene delovne izkušnje in razumljivo, da to omejuje zaposlovanje pripravnikov na ta dela in naloge. Kadrovska služba pri izvršnem svetu SO Ptuj ugotavlja, da bo morala nadaljnja aktivnost strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij biti bolj usmerjena v to, da dosegamo v sporazumu določen dvetretjinski kriterj, ob tem pa je treba vloiiti več napora v prizadevanjih, da bo zagotovljeno pripravništvo našim učencem tudi v drugih občinah, predvsem v Mariboru. FF 4 — deleliAcije obravnavajo 23. maj 1985- TlflNIK Za sindikalne aktiviste ni pokoja Pri občinskem svclu ZSS Ptuj jc bil lansko leto ustanovljen .ikii\ sindikalnih aktivistov. Njegovi člani so starejSi. večinoma že upi>kojcni delavci, ki so dolga leta opravljali vodilne funkcije v občinski organizaciji Zve/e sindikatov Ptuj in tudi širše. V torek, 14. maja je bila seja aktiva, na njej so obravnavali in sprejeli program dela aktiva za letošnje leto. podelili pa so tudi 15 zlatih značk Delavske enotnosti. Na kratko povzemamo glavne naloge iz let- nega programa dela. Predlog letnega programa dela aktiva sindikalnih aktivistov pri občinskem svetu ZSS Ptuj je na seji /e v začetku aprila pripravila posebna komisija, ki jo je vodil Simon Pešec, ki je obenem tudi predsednik Aktiva Program dela se navezuje na program občin- skega sveta ZSS Ptuj inje v skladu s pravili o organiziranosti in de- lovanju Aktiva. Med naloge so si zapisali ure- ditev evidence sindikalnih akti- vistov in članov sveta Aktiva po področjih dejavnosti delovanja sindikatov, za katere .so zadolženi pt)samezni člani Aktiva. Vsak član aktiva je tudi zadolžen, da na p(.)dlagi razpoložljive dokumen- tacije in po spominu opiše vlogo in delovanje sindikata za obdobje in dejavnost, v kateri so posamezni člani ali skupine opravljali sindi- kalno delo. Člani sveta aktiva in skupine sindikalnih aktivistov po posa- meznih dejavnostih se morajo dejavno vključevati v delo sedaj obstoječih občinskih odborov sindikatov in koordinirati svoje delo s temi odbori. Posebej je treba skrbeti za razvijanje tradicij delavskega in sindikalnega giba- nja, kar je tudi stalna skrb Aktiva. Prav taico je treba skrbeti za sre- čanja sindikalnih aktivistov, po- svečati skrb upokojenim sindi- kalnim delavcem in aktivistom. N.i teh srečanjih dajati poseben pt^udarek izmenjavi izkušenj v sindikalnem delu in posredova- nju teh izkušenj na sedanje gene- racije sindikalnih aktivistov. | Koordinacijskemu odboru za j sodelovanje bratskih občin SRi I irvaške in SR Slovenije bododali' pobudo, da se aktivi sindikalnih aktivistov ustanovijo tudi pri vseh . občinskih svetih Zveze sindikatov j bratskih občin in da se s temi na- vežejo neposredni stiki. Zadali so si tudi nalogo, da bt)do v Delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju uredili spominski prostor dokumentacije o delavskem in sindikalnem gi- banju ptujske občine. Ce bodo uspeli zbrati oz. najti gradivo in dokumentacijo iz predvojnega obdobja, bodo tudi to vključili, predvsem pa bo ta spominski prostor posvečen povojnemu de- lovanju sindikatov vse od leta 1945 dalje. Organizirali bodo tudi dve okrogli mizi. Prva naj bi bila na temo »25. let medrepubhškega sodelovanja bratskih občin SR Hrvaške in SR Slovenije v okviru Srečanj bratstva in prijateljstva 1961 — 1985«. To naj bi izvedli do sepmtembra. Druga okrogla miza pa naj bi bila že prihodnji mesec v počastitev 35. obletnice začetka delavskega samoupravljanja na temo »Prva konferenca samo- upravljalcev občine Ptuj.« V razpravi so dodali tudi naloge Aktiva v pripravah na 11. kongres ZS Slovenije in 10. kongres ZS Jugoslavije. Prizadevali si bodo. da se na vseh nivojih konkretneje opredeli in v praksi izvaja osebna in kolektivna odgovornost. Pose- bej bodo namenjali skrb položaju delavca, ki ni kriv, da inflacija stalno razvre4notuje njegovo delo. Odločneje bodo nastopali proti dvojnosti razmišljanja: pro- izvajalec v OZD tako. kot občan in potrošnik v KS pa drugače. Skratka gre za to, da bodo člani Aktiva prispevali svoj učinkoviti delež za večjo udarnost sindika- tov. FF V SPOMIN FERDINANDU ZECHNERJU Glasniku revolucionarnega delavskega gibanja v Ptuju Poročali smo že, da je bila v okviru pra/nika mesta Ptuj in 40. obletnii-e osvoboditve pred Zechnerjevo hišo v Trubarjevi št. 2 v Ptuju odkrita spominska plošča Ferdinandu Zechnerju, kot pomnik in opozorilo vsem mladim rodovom, da je tam ie pred šestdesetimi leti bila živo prisotna marksistična misel in tudi prva ilegalna partij- ska javna CK ZKS. Na slovesnosti je bil govornik Stanko l^pej, predsednik občinskega komiteja ZKS Ptuj. Njegov govor obja- vljamo v celoti. Resnica je živo znanstveno preu- čevanje. Tako resnico je v posebni študiji povedala prof. Ljubica Suligojeva, ko je pripravila raziskovalno nalogo o revolucio- narnem gibanju na ptujskem območju. Iz dokumentnih virov je ustvarila pogled na tedanji čas, čas dvajsetih let, ko so rdeči zublji oktobrske revolucije prižgali, če- prav počasi, pa vendar vztrajno gorečo baklo socialne in nacional- ne osvoboditve takoj po prvi svetovni vojni. V tej hiši je živel pred 60 leti Ferdinand Zechner. Po rodu Ne- mec, govoril je le nemški, razumel pa prav vse slovensko, bil je marksist. France Klopčič je ob študiji in raziskavi prof. Ljubice Suligojeve leta 1984 zapisal: ,,Spoštovana tovarišica! V roke mi je prišel ptujski Tednik z dne 17. maja z vašim člankom ,,Fer- dinand Zechner med glasniki revolucionarnega delavskega gi- banja v Ptuju". Članek mi je vzbudil vrsto pozitivnih vtisov in najvišjo oceno. Najprej hvala za ugotovitve o zaslugah Ferdinanda Zechnerja! Tako redko se dogaja, da pr- voborci — iz prvih časov, preje- majo zasluženo spoštovanje in neizbrisno vključitev v zgodovino. In to ste storili s člankom. Članek je vzorec za rezultate raziskav naše lokalne zgodovine, ki se organsko veže z zgodovino slovenskega delavskega razreda in zgodovino Slovencev kot naroda. Ustvarili ste biser zgodovinopisja. Zajeli sle množico podatkov in se skozi nje pretolkli do rekon- strukcije resničnega gibanja. Bili ste kritični, primerjalni, primerjali ste eno z drugim, uvrstili dejstva med dejansko doživela dogajanja, pokazali samostojnost v presoji. Pri tem se niste izgubili v vrti- čkarslvu, temveč sle ves čas ostali na glavni življenjski črti ptujskega revolucionarnega gibanja. Ni nam- reč zadosti nasuti ali natresti po- datke, včasih so to tudi dejstveca. in molče reči bratcu: Na, zdaj se pa sam znajdi v tem faktograf- skem labirintu, menije zadosti. Pri raziskavah lokalne zgodovi- ne je potrebno imeti v mislih tudi občo zgodovino naroda in razreda in tako s stvarnostjo prepletati eno Z drugim, da se pokaže vsa stavba in na njej opeke, sestavine, detajli. Vaša raziskovalna vnema in na- tančnost ob visoki ravni razu- mevanja za preteklost je tako pri- vedla k antološki ali k enciklopedi- čni strnitvi teme, dasi, tega se je treba zavedati, so kasneje možne še dodatne črte na že ustvarjeni sli- ki, če se najde ustrezen podatek " Res, tovarišica Ljubica Suligoje- va se je s svojim znanstvenim razi- skovanjem revolucionarnega gi- banja prebila do vrste podatkov. Zakaj odkrivamo Ferdinandu Zechnerju spominsko ploščo? Le nekaj faktografskih podatkov: Rojen 20. avg. 1901, nemškega rodu, v letih 1912—13 vpisan v pr- vi razred ptujske gimnazije. Izo- braževal se je v trgovski stroki. Umrl 7. julija 1931, star le 30 let. Kratka je ta življenjska doba. Kratka za tiste, ki niso utrli te- meljev socialistično-marksistične misli, ki za to misel niso storili toliko kot Ferdinand Zechner in je v njegovi hiši bila tudi javka PK CK KPS. Ni moč točno ugotoviti, kdaj se je Zechner opredelil za marksi- stično ideologijo. Verjetno jc po- stopno dozoreval ob spoznavanjih, kaj jc prinašala sveto\ na vojna, ob dogodkih po oktobrski revoluciji, ob lastnem študiju marksistične literature. Viri ga namreč označu- jejo kot izredno načitaiicga, poznavalca politične ekonomije, kot edinega izobraženca v Ptuju in okolici, ki je po Zgečevcm odhodu sodeloval z delavci — železničarji v ilegalnem gibanju. Prav po Zech- nerjevi zaslugi naj bi že leta 1922 obstajala v Ptuju in okolici ,,šibka partijska organizacija", kakor tudi tedanji .še živeči PK KP za Sloveni- jo — France Klopčič. Drugače povedano, bi lahko trditev razumeli, da gre za manjše število delavcev, ki so kljub terorju reži- ma ostali zvesti komunistični ideji, ki se niso ,,demoralizirali", kot je zapisal Franjo Žgcx v svojih spominih. Ta njihova dejavnost je v bistvu partijska kontinuiteta med Zgečem in Potrčem, med začetki komunističnega gibanja takoj po prvi vojni in med levičar- skim gibanjem koncem dvajsetih let. Ti navidez drobni dogodki pomenijo za naše okolje osnovo za poznejši polet naprednega delavskega gibanja v tridesetih letih. Povsem logično je, da je komunistična ideja pod vplivom dogodkov v Rusiji prevzela ljudske množice. Pri nas so to bili skrajno izkoriščeni poljedelski delavci in viničarji, polproletarci, ki .so iskali kruh pri ptujskih delodajalcih. Splošni revolucionarni nemir je se- gal tudi v naše kraje. Ce povza- memo oceno Franceta Klopčiča o tedanjih razmerah, je bil to ,,po- let, ki je dosegel vrhunec med generalno delavsko stavko aprila 1920, ki je tik pred stavko ustvaril komunistično stranko". Zato se med delavstvom pojavljajo krajev- ne organiz.acije in v njih se pojavljajo ,.agitatorji in organiza- torji". S tem hočem povedati, da je potrebno delo prvih glasnikov komunizma pri nas, npr. Franja Žgeča, Jakoba Nipiča, Ignaca Ter.šaka, obravnavati celovito, v povezavi z družbenimi pogoji in ostalimi sodelavci gibanja. Ne gre prezreti dejstva, da je šlo tudi za specifično neosveščenost prebival- stva, za močne vplive klcrikalizma ob reševanju kmečkega vprašanja in za prisotnost stKialdemokralske miselnosti med delavstvom. V političnem d.Ui med delavci so se po prvem iiliicionarnem valil ka/ale občutne vr/eli. V zapi- sniku prve seje pokrajinske konfe- rence Netxlvisiic dcla\skc siranke Jugoslavije, prek kiicio je začasno delovala KP, 4. nuna 1924 bere- mo, da ,,s Puiiem ni bilo iiohcnih vezi do zadnjega časa" in da delo ne gre ,,tako hitro naprej", pač pa so formirane krajevne organizacije v Ormožu in Strnišču, kar je tudi pomenilo, da je močno maribor- sko jedro seglo v okolico Ptuja. Sam Jože Potrč je ob prihodu v Ptuj tega leta zaznal politično mrtvilo. Maloštevilno delavstvo se je nahajalo v vrtincu političnih strankarskih peripetij in socialde- mokratskega oportunizma. Jas- nih revolucionarnih ciljev delavst- vo ni poznalo, šibka partijska or- ganiziranost je slonela na nekate- rih železničarjih in na marksistu Ferdinandu Zechnerju, dopisniku levičarskih glasil Delavsko-kme- tskega lista in Enotnosti. Prav okrog teh dveh listov se je v letu 1924 začela zbirati levica, začenši pri delavcih železniških delavnic, Leopold Voda in Franc Stanko Lepej govori ob odkritju spominske plošče, levo zadaj Zechnerjevahiša Foto: S. Kosi. Kramberger. Upoštevajoč podatke o volitvah, večkratna poročanja v ilegalnih glasilih o življenju delav- cev, o podeželju, nadalje osebne stike z mariborskimi komunisti: Andrej Canžek, Jakob Nipič, Štefan Matjašič idr., prek Ivana Spolenaka in Jožeta Potrča ter zbiranje komunistov v Zechnerje- vem domu, vse to govori v prid trditvi, da je v Ptuju obstajala partijska kontinuiteta po letu 1920. Slovensko partijsko vodstvo je imelo zvezo tudi s ptujsko krajevno organizacijo in je in- štruktor tedanjega PK KPJ za Slovenijo France Klopčič prav prek mariborskih komunistov, najverjetneje po Spolenaku, dobil stik s Ferdinandom Zechnerjem, prek njega pa še s ptujskimi železničarji. Leta 1925 je Klopčič v Zagrebu spoznal tudi Jožeta Potrča, ki naj bi pomagal pri obnovi partijske organizacije. Po Klopčičevem mnenju je ilegalna partijska or- ganizacija obstajala v Ptuju okoli leta 1925 prav po zaslugi Zechner- ja. Zato jc bilo ticba pričeti z načrtnim poliiiOnim delom in z združevanjciii zdravih delavskih sil. France Klopčič je leta 1927 pri- spel v Ptuj in se najprej oglasil pri bolnem Zechnerju, saj je bil nje- gov dom pokrajinska javka KP. Tu so se zbirali komunisti in sim- patizerji KP, med njimi Ivan Spolenak, Jože Potrč, železničar Franc Kramberger, jurist Janko Segula, modistinja Justina Vajsen- štajn, suplentka na p'ujski gim- naziji Marija Bcršnikova, dijak Mirko Centrih, tu je bivala in stregla bolnemu Zechnerju Ivana Rosenfeld, ki se jc pod njegovim vplivom aktivno vključila v komu- nistično gibanje. Ob Zechnerju se je predano vključila v krog komunistov in večkrat zahajala h Krambergerjevim v Novo vas pri Ptuju s sporočili in ilegalno litera- turo, pa tudi Franc Kramberger se je večkrat mudil pri Zechnerju. Običajno so nedeljske dopol- danske ,,obiske" bolnika spreme- nili v politične dogovore. Rosen- feldova ie pritegnila v partijsko delo tudi modistinjo Justino Vajsen- štajn, ki je poslej opravljala kurirske posle: prenašala ilegalni tist iz Ljubljane, hodila v maribor- sko bolnišnico k dr. Jožetu Potr- ču, prenašala pošto do Zechnerja, prisostvovala nedeljskim sestan- kom ipd. Zechnerja je označevala kot enega od organizatorjev komunističnega gibanja v Ptuju in razgledanega marksista. Se sedaj, po tolikih letih, se je France Klopčič spominjal omenje- nega obiska v Ptuju leta 1927 in z izbranimi besedami označil podo- bo Zechnerja in Rosenfeldove, ki mu je zvesto sledila. Zechnerja je tedaj našel doma jetičnega, v po- stelji, toda izredno živahnega. Bil je še mlad, šibkega telesa, toda go- vorni jezik in znanje sta izražala njegovo inteligentnost. V sončni svetli sobi so bile police s knjiga- mi, ki so dokazovale, da skrbi za svojo izobrazbo in rast. Pri njem je bilo mlado dekle, ki je s svojo prizadevnostjo in naklonjenostjo dajalo zdravila bolniku, mu podajala knjige ali papir. Kaj naj k temu še dodamo? Le to, da se je revolucionarna misel, gibanje in celoten razplet dogod- kov pričel že precej prej, kot so iz- kazovali dosedanji zgodovinski vi- ri. Ob tem gre zasluga Zgodovin- skemu društvTj Ptuj in raziskovalki prof. Ljubici Suligoj, predsednici komisije za preučevanje zgodovine ZKS pri OK ZKS Ptuj, prav tako pa tudi krajevnemu odboru ZZB NOV KS Franca Osojnika, ki so vztrajali in si prizadevali, da ob prazniku Ptuja in 40. obletnici os- voboditve pripravijo odkritje spominske plošče na hiši Trubar- jeva 2 v Ptuju, prvemu, doslej znanemu marksistu v občini, ki je zgorel za ideje marksizma, za os- voboditev delavca in kmeta. Danes, ko bijemo bitko za uresničitev programa gospodarske stabilizacije, za ekonomsko osamosvojitev, sledimo dejanjem Zechnerja in številnih rojakov, ki so prav tako goreli in izgoreli za naš lepši današnji in jutrišnji dan. Ne razočarajmo Jih! USPOSABLJANJE ISKALK ZAPOSUTVE Z območja ptujske občineje bilo lansko leto usposobljenih 45 iskalk zaposlit\c. Strokovna služba medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor je pri tem sodelovala s strokovno pomočjo pri izbiri delavk in s finančno pomočjo, saj je delno krila stroške usposabljanja. lako je bilo za novoustanovljeni obrat na Vurberku (v okviru dcloMic organizacije Lilet Maribor) usposobljenih 31 delavk, ki so si pridobile poklic šivalke zgornjih delov obutve. V okviru Mipove TOZD Zaščit;i KidriCcvo pa jc bilo usposobljenih 13 delavk /.a dela in naloge industrijske šivilje. ____.....____________........... . FE_ TEDNIK -23. maj 1985 SESTAVKI iN KOMENTARJI — 5 iMovo rusko kegljišče ob počitniškem domu Aluminij ima vedno dovolj ljubiteljev. Jutranje razgibavanje ob morski obali, ko se vonj morja meša z vonjem po iglavcih, daje rekreativcem največ moči. Fotografije: M. Ozmec V TGA skrbijo za rekreacijo zaposlenih V Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem zelo dobro deluje služba za družbeni standard, ki poleg dobrega po- čutja skrbi tudi za zdravje svojih delavcev. Kot posebna oblika re- kreacije seje zadnja leta pokazala kot zelo učinkovita aktivna re- kreacija, ki jo izvajajo v svojem počitniškem domu v Crikvenici. V letošnjem letuje prevzel dolžnosti upravnik:, počitniškega doma TGA Marjan Strihič, ki je pove- dal, da so pričeli z aktivno rekre- acijo zaposlenih že 11. aprila. Rekreator Drago Kneževič pa je med drugim povedal, da je tre- nutno na rekreaciji 32 delavcev, ki preživljajo svoj 10-dnevni rekre- acijski oddih po določenem umi- ku. Vsak dan, zjutraj in večer se z raznimi vajami razgibavajo, med rekreai.ij6 uporabljajo tudi igrišča bližnjega hotela Omorika, keg- ljišče hotela Ad turres in pokrito kopališče zdraviliškega hotela Talas therapia. Naj dodamo, da so počitniški dom v Gajevem šetalištu 16 letos precej obnovih, na novo je pre- pleskana Vila Lada in počitniški dom Aluminij. Z vseh strani so uredili ograjo in okolje. Delavci TGA imajo letos na voljo tudi novo rusko kegljišče, igrišče za balinanje in v senci borovcev tudi Skupina 32 delavcev med rekreacijo v Crikvenici; v nedeljo, 12. maja 1985. Igrišče za namizni tenis. Povrhu vsega pa bodo delavci odslej bi- vali v prenovljenih sobah visoke B kategorije s sanitarijami. Zares pohvale vredna skrb za rekreacijo zaposlenih ter oddih. V času re- kreacije skrbi za prehrano in dobro počutje 6 oseb, medtem ko (foto: M. Ozmec) bo v času sezone, od 20. junija naprej, skrbelo za oddih delavcev 9 oseb. M. Ozmec POHOD PO POTEH REVOLUCIJE RAZVIJATI NA ZAVESTI, TOVARIŠTVU IN PRIJATELJ- STVU NAŠIH UUDI V Vitomarcih je bila letna pro- gramska seja Slovenskogoriškega koordinacijskega odbora SZDL za razvijanje tradicij NOV, ki so se je udeležile od 5 do 6 članske de- legacije SZDL krajevnih skup- nosti: Destrnik. Grajena, heroja Lacka Rogoznica. Juršinci, Po- lenšak. Trnovska vas in Vitomar- ci. V več urni razpravi so obrav- navali politično oceno vsebinskih in organizacijskih priprav ter f>o- lek XVT. pohoda »Po poteh re- volucije— Mostje'85«. Razprava je bila samokritična m polemična s ciljem, kako delati v prihodnje, da bo pohod v vsej svoji vsebini in ciljih temeljil na dejanski zavesti naših ljudi od najmlajših do naj- starejših. Še bolj mora prihajati do izraza tovarištvo, prijateljstvo, bralstvo in enotnost. Postati mora vsebinsko in oblikovno še bolj vabljiv, kar pa f)onieni, da mora- nio v vsebino pohoda vgrajevati nove vrednote in oblike. Posebej so izpostavili, da Mostje — pri- zorišče poslednjega boja Sloven- skogoriške — Lackove čete ni primeren kraj za veselice. Dodali pa tudi so, da naj udeleženci po- hoda z mimohodom pred spo- nienikom pt)častijo spomin pad- lih junakov za svobodo. Programi v Mostju naj bodo časovno krajši, zlasti je pt)trebno skrajšati čas podeljevanja priznanj, ki odvze- nia več časa kot slavnostni govor in kulturni program skupaj. Ocenili so, da so krajevne kon- ference SZDL skupaj zosnovnimi šolanii dobro opravile svojo na- logo, kar se je odrazilo z 1.850 udeleženci pohoda v Kramber- gerjevcni odredu z območja Slo- venskih goric ter v programih ob spominskih obeležjih NOV. Kul-: turni program na partizanskem \ nniingu v Pacinju so vse čete | kvalitetno i/vcdic, za v prihodnje \ pa predlagajo več glasbenih točk. I*<»hvalili so Natašint) četo kra- jevne skupn«)sti Polenšak in jo postavili za vzor vsej občini, ker se je v njenem sestavu udcležik) po- hoda največje število starejših krajanov in pripadnikov civilne 'Jščite. Pacinju so sc zahvalili /a organizacijo zbornega mesta Krambcrgcrjevcga odreda in partizanskega mitinga. Španske- niu borcu, tajniku Sekcije špan- skih borcev pri Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, ki se je udeležil pohoda in spregovoril na partizanskem mitingu v Paci- nju. se javno zahvaljujejo. Dol- eoletnemu udeležencu pohoda, profesorju Vladimiru KAPUNU' iz bratske občine Cakovec, pa so v znak priznanja podelili spomin- sko publikacijo »Spomini živijo Natašina četa KS Polenšak na partizanskem mitingu v Pacinju — Jože Lacko«. Izrazili so tudi zadovoljstvo, da so se pohoda udeležili mladi iz bratskih občin Koprivnica, Krapina in Maribor ter pripadniki JLA in člani mi- rovnega gibanja republiške in občinske konference ZSMS ter preživela borca iz Natašine sku- pine. Dosedanjemu predsedniku Koordinacijskega odbora, Fran- cu TOŠU iz Vitomarc. so se zah- valili za njegovo dosedanje požr- tvovalno delo. Za novega pred- sednika Koordinacijskega odbora je izvoljen Karel VURCER, za sekretarko pa Darinka MUR- ŠEC. oba iz krajevne skupnosti Trnovska vas, ker K K SZDL Trnovska vas prevzema vodstvo Koordinacijskega odbora za enoletni mandat 1985/86. Sklenili so. da v počastitev 40- letnice osvoboditve 29. junija organizirajo enodnevni izlet v Jasenovac in na Kozaro. Med nalogami do Dneva OF sloven- skega naroda '86 pa so izvedba kviza znanja mladih »Slovenske gorice v boju za svobodo»«; po- stavitev spominskega obeležja Slovenskih goric v Pacinju; po- svetovanje o skupnih nalogah na področju splošne ljudske obram- be in družbene samozaščite; so- delovanje družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev; sodelovanje osnovnih šol; koor- dinacija dela štabov za civilno zaščito itd. Skratka, letna programska seja je potrdila pripravljenost za skupno delo in zavzetost za raz- vijanje vrednot NOV v Sloven- skih goricah. Tekst in foto: Feliks Bagar mmcE že od nekdaj so vrtnice kraljice vrtov. Sloves so pridobile zaradi cvetne barvitosti, raznolikosti cvetnih ob ik, oblik stebla, dolgotrajnosti cvetenja, prijetnega duha, skratka mnogoterih lastnosti, ki jih žeHmo, da jih ima naš vrt. Ločimo veliko vrst. nastajajo pa vedno novi križanci. Po skupnih značilnostih jih združujemo v skupine: čajevk. hibridnih čajevk. mnogocvetnic ali poliant, floribund, ste- belnih vrtnic in vzpenjalk. Cajevke so predvsem starejše visokostebelne vrtnice (stolistnica, damoščanka. vinski Sipek). Ker je nizka rast bolj praktična za vzgojo m le uporabneiša v maihnih vrtovih ter pri skupinski saditvi so zlahlnitelji razvili hibridne čaievke. kot so Ciloria dei. Mainzer, m druge. Poliante so Orange trimplli. paprika. Rumba itd. Cveto v velikih šopih Ic nekaj tednov m zrastejo od 50 do 60 cm visoko. Križanci med hibridnimi čajevkami in poliantami so lloribundc. Odlikujejo jih cvetovi v šopih, posamezni cvet pa ima naravo čajcvke. Med stebel ne vrtnice uvrščamo botanične in parkovne rože. Botanične rože imajo značaj divje rože, so barvite in ini.i|i. posamične cvciuvc i-.ii posebnosti na steblih. Mednje sodijo: KOSSA CANNINA, ROSA FOETIDA. ROSA RUGOSA. ROSA HUGONIS, ROSA NITI DA, ROSA RUBIGI, NOSA in druge. Parkovne rože so trdožive, od- porne proti škodljivcem in boleznim, lepo dišijo in so pri- merne za naravne motive. Razen naštetih poznamo tudi mini vrtnice — liliputanke. To so predvsem sobne rože, uporabljajo pa jih tudi za skalnjake. V domačem vrtu namenimo vrtnicam sončno lego, pri- poročamo ozadje zidu ali visoko rastočih zelenih rastlin. Gredo, kije po možnostih brez robnikov in v isti ravnini kot preostali del površine, naj obdaja travna preproga. S tem bomo dosegli največji učinek. Pred saditvijo se moramo odločiti za barvo vrtnic, i a pa je odvisna (xi barve okolja, v katerega bomo vrtnice sadili. Večje učinke dosežemo z enobarvnimi, enakovrstnimi vrtnicami, pa tudi z mešanicami vrtnic, ki pa morajo biti enako visoke rasti. Mešanje različnih vrst vrtnic, ki niso skladne niti po barvi niti po velikosti rasti, daje prostori: neurejen videz, zato se takšni sadnji izogibamo. Za zasaditev gred priporočamo čajevke, poliate in flori- bunde. Za ograje lahko uporabimo botanične vrtnice, kot jt navadni Sipek, razen tega pa še roso nitido, rubiginoso rugo.so in podobno. Če želimo gosto ograjo, sadimo na razdaljo 60 cm. Ograja je lahko tudi iz poliant, vendar so te ograje nižje. S popenjavkami zakrijemo neljub pogled ali s posamično sadnjo poudarimo del vrta ali pročelja. Ce želimo ograjo iz popcnja\k JC medsebojna razdalja 1 do 2 m. Pri pope- njavkah nc smemo zanemariti videza ogrodja, na katerega se vzpenja. Najlepše je leseno orodje. Bt)tanične in parkovne vrtnice sadimo posamič. Nasad in posamične vrtnice moramo redno pleti in škropiti, pri poliantah in lloribundah pa tudi redno od- stranjevati odcvetele cvetove. Zvonka KNEŽEVIČ Še 01. prazniku vzgojnovarstvene organizacije Ptuj Poročali smo že, da so v četrtek, 9. maja, proslavljali v ptujski Vzgojnovarstveni organizaciji prvi praznik, ki so ga povezah s poime- novanjem vrtca po mladem kurirju Miranu Sagadinu-Jožku, v gosteh pa so imeli tudi predstavnike vzgojnovarstvene organizacije iz pobratene občine Arandelovac. Poleg tega pa so odkriH še spominsko ploščo Miranu Sagadinu na zgraabi vrtca Med vrti 2 in pripravili zelo uspelo prireditev OTROCI - PRAZNIKU. tekst in foto: mš O razvoju predšolske vzgoje in varstva v ptujski občini je govorila rav- nateljica VVO Ptuj Boža Bratuž. Predstavnica vrtca iz Arandelovca izroča spominsko sliko ravnateljici VVO Ptuj. S slovesnosti ob odkritju spominske plošče Med vrti 2. In še šopek pomladanskega cvetja za Sagadinovo — mamo Tončko ii Zvonka, brata padlega Mirana Sagadina. 6 — IZ NAŠIH KRAJEV TEDNIK Dober den! Najprel lepopozdrovljeni, le pa malo o vremeni, tokšni sen kak kuhani rak. Lelos lak dugo nesen loplega sunca vida no občula, ke sen lo ovi den srajco doj sleka no celi den na njivi vživa. Zvečer pa oh in ah. Peklo me je no peklo. Grlo no dušo sen si z vinom maza, kožo pa mi je Micika z nekšnin oljom balzamirala. Olupil se bon kak kača. Navst odjo pa je dobro, če človik malo sloro kožo doj sleče no si boj mlodo ogrne. Peče pa kak hujdič, zalo vas opozorjan. boj po malen se sunčite, drgačik bode se van lak godilo kak meni. Drgačik pa je na našem Suhen bregu, vse vredik. Krompir že vun iz zenlje gleda, karuzo smo vsodili, sladkorno peso ludi. Malo boj pozno, pa gvišno. Ker sen van glih karuzo omena, van moren v zvezi s len še en vic povedali: Mož no žena sla šla na veselico no lak malo vsokipo svoji stroni. z znanci no znankami klepeiala. Pa sreča moža znonec no mu reče: Čuj, pred eno pul vure sen vida, ke je šla tvoja žena z enim nolri v karuzno njivo. Pa vete kaj mu je nazaj reka: Eh, kaj bi to, saj neje moja koruza . . . Vidite, tak je to, s karuzo mamo jort naprej nekšne probleme. Najlepše še je listin, ki na karuzi živijo. Prideš gdo prideš, no odideš gdo odideš. Nemaš provih obveznosti no dolžnosti, živiš kak metuljček no letaš iz cveta na cvet... Pa, ke nete mislili, da iaz delan reklamo za živlenje na karuzi. Vseeno pa so dosti vredne tiste neveste, ki majo koruzne njive. Vete, ribiči pa majo radi tiste, ki majo gliste. Pa vete zakaj? Da jim ne treba črvov za ribolov iskati. Vidite, vsoki pač išče tisto, kaj nuca. Gdo sen se jaz z mojo Miciko žena, sen tudi meja boj kak njo, v mislih njeni gruntič. Zaj pa je drgačik. Kera ma gruntič, si težko ženina dobi. Samo se že obračajo cajti. Zemlja dobiva na vrednosti no kmečke neveste tudi. Zodji cajt je, da smo spoznali, ke je zemlja naša zlota mati, ke nan dovle kruheca no vse drugo kaj nucamo za živleje pa tudi za smrt. Saj nas navsezodjo tudi v žemljico pokopljejo. Tejko za gnes no srečno. Vaš pokopani Lujz. GORIŠNIŠKO OGLEDALO Na prelomnici aprila in v prvi dekadi maja, najlepšega meseca v naravi in lelos tudi v za- vesti milijonov ljudi v svetu, seje v KS Goriš- nica zvrstilo niz prireditev, kulturnih, športnih m gasilskih, s katerimi je KS počastila svoj krajevni praznik, praznovanje OF, 1. maja in 40-letnice velike zmage nad vojnim zlom, ki sta ga sejala in žela fašizem in nacizem. Pestre in btigate kulturne programe so pri- pravili VVZ, OS Fr. Belšak in sekcije (pevska, tamburaška, dramsko-recitacijska) PD Ruda Sever. 26. aprila je Gorišnica slavila krajevni pra- znik in se istočasno oddolžila prazniku OF in prazniku dela. Ob tej priliki je povabila pred- stavnike družbeno-političnega življenja iz krajevne skupnosti Strahoninci (Čakovec). Po sporazumu obeh partnerjev bosta KS Straho- ninci in KS Gorišnica podpisali listino o po- bratenju in sodelovanju na vseh področjih družbeno-političnega, kulturnega in športnega življenja. Pobudo za to dejanje je dal akt o pobratenju med OŠ Strahoninci in OŠ Fr. Belšak Gorišnica. V spomin na prvo srečanje je KS Gorišnica podarila Strahonincem album, v katerem so posnetki, priče najp)omembnejših objektov in delovnih zmag, iz 11 vaških skup- nosti, ki tvorijo celostno podobo gorišniške KS, in knjigo o Ptuju, starodavnem pomniku živ- ljenja v mestu ob Dravi. 27. aprila sta koncertirala moški pevski zbor PD Grajena, ki ga vodi Ladislav Pulko, in mešani pevski zbor PD R. Sever pod vodstvom Marjana Rogine. Moški pevski zbor PD Grajena je zapel 10 pesmi, 5 umetnih in 5 ljudskih. Iz umetnih pesmi je zadihal nov čas življenja, ki ga bosta nakovala in nažela kladivo in srp, odjeknila je bolečina o težaškem delu v črnem nedrju po- dzemlja, oglasili sta se ljubezenska nagajivka dekletu, ki v 20. leto gre. in ljubezen ter ponos do slovenske domačije ob spoznanju — svet je lep. a dom je svet. Ljudske pesmi so bile ubrane na ljubezen, iz katere se rojevajo najžlahtnejša in tudi najbolj boleča občutja. Gorišniški pevski zbor je posredoval 11 pesmi. V nanizu sc prevladovale ljubezenske pesmi. f)ojoč o radcjti. bolesti, hrepenenju, pričakovanju, zapeljevanju, odpovedi, zapuš- čenosti, obupu in razočaranju, o vseh čustvenih odtenkih, porajajoč se v ljubezni med fantom in dekletom. Dve pesmi sta izpK)vedovali pri- merjalno vzporednost med življenjem v naravi, ki spreminja svoj obraz v letnih časih, in člo- veškim žitjem, ki ga tudi zaznamujejo življenj- ska pomlad, poletje, jesen in zima. Ena pesem pa je bila posvečena vinu in vinsko razpo- loženim bratcem, ki jim vince buri veselje, smeh in razposajeno petje. S tem kulturnim trenutkom so Gorišničani utrgali 40. rdeči nagelj, simbol naših 40 svo- bodnih praznovanj, in to na zemlji, kjer že tisoč let živi rod upornih in pogumnih dejanj ter neuklonljive volje, kadar so mu v preteklosti močnejši narodi vsiljevaU svoj jezik in svoje gospostvo. Zaključni del prazničnega razpoloženja pa je bil v petek, 10. maja. KS je pripravila članom KO ZB in kurirjem TV 14-S, ki so v najtežjih dneh našega narodnega življenja opravljaU odgovorno nalogo na Ptujskem polju in v juž- nem delu Slovenskih goric, kulturni in družabni večer. Kurirske poti so med vojno vodile tudi po teritoriju današnje gorišniške krajevne skupnosti. Kurirji so biU nenehno izpostavljeni tujemu nasilju, saj jim odprta ravnina ni nudila varnosti pred uničevalno tujo soldatesko in njenimi opričniki, ki soji zvesto služili še takrat, ko se je nacizem s svojim kljukastim križem zvijal v zadnjih življenjskih krčih. Da je bilo temu tako, priča spominsko obeležje pri Toplakovih v Gorišnici, kjer je na pragu svobode — 4. februarja 1945 — padlo četvero borcev, kurir Franc Tobijas-Zvonko, komandir kurirske postaje 14-A Ruda Sever- Vojo, komandant 5. relejne linije Anton Fer- lež-Jelen in sekretar obč. komiteja KPS Franc Belšak-Tone. Prišli so od blizu in daleč, nasmejani, ker jin je bilo naklonjeno preživeti čas nasilneti umiranja, in srečni, četudi so jim leta zaris^ brazde v obraz in marsikomu prezgodaj osivii| glave. Znova so sc po letih srečali bojni tovari| v orožju in tovariši, ki sta jih družila |x>gui| misli in dejanja. Jože Kline, predsednik sveta KS, je uvodo, ma f)ozdravil vse povabljence in se jim top^ zahvalil za njihov nesebični delež v boju ^ zmago pravičnega in humanega življenja. Nat< je mladinka Tatjana Leben posredovala spo ročilo krajevne mladinske organizacije. V njeq je orisala grozo vojnih dni, trpljenje, umiranje poniževanje, razčlovečevanje. borbenost, ne uklonljivost, pokončnost naših ljudi, majs| dan I. 1945, ko je na belcu prijezdila Svobodj za katero smo štiri dolga leta odštevali življenji prva težka, toda bogata delovna povojna let iz krvi in ruševin seje rodil nov življenjski da in z njim čas življenjskega razcveta. Ustavila se je tudfi pri današnjem življenjskem trenutku, ki znova terja pripravljenost, vztrajnost in de- lovni zanos, s kakršnim smo se bogatili v obdobju obnove in rasti. Svojo sporočUnost je zaključila: »V imenu mladine K S Gorišnica se vam toplo zahvaljujem za vse, kar ste storili v dobro nas vseh. Obletnica zmage nad nasiljem klju- kastega križa in liktorske sekire ni samo vaš ponos, ampak tudi nas mladih, potomcev po- gumnega in ponosnega rodu, živečega v slo- venski domačiji.« Sledil je kulturni program, po njem pa to- variški večer, ki seje raztegnil v pozno noč. Tako je gorišniška KS spoštljivo slavila 40 svobodni let, za katera so se žrtvovali tudi njeni sinovi, in se poklonila spominu krvave pre- teklosti mrtvim v spomin, živim v opomin. AC Zmagovalna dtipa OŠ Ivan Spolenak med finalnim srečanjem Foto: M. Ozmec Zmagovalni ekipi v kvizu znanja že zadnjič smo poročali, da sta se v finalnem srečanju tekmovanja v znanju iz zgodovine NOB z našega območja, pod naslovom ,,Stiri- desetletnica osvoboditve Ptuja" pomerili ekipi osnovnih šol Ivan Spolenak Ptuj in Videm pri Ptuju. Zmagala je ekipa osnovne šole Ivan Spo- lenak. Danes na kratko predstavljamo zmago- valno pot obeh ekip. V srečanju prvega kroga je ekipa 0§ Ivan Spolenak odpravila ekipi OŠ Majšperk po to- čkah 16:9; ekipi 0§ Videm in Bratje Reš Destr- nik pa sta pokazali odlično znanje in osvojili vsaka po 14 točk. Uvrstitev v drugi krog je ekipi OŠ Videm prinesel pravilni odgovor na dodatno ali izločilno vprašanje. V drugem krogu se je ekipa OS Ivan Spole- nak pomerila s prav tako odlično ekipo iz OS Franja Žgeča Dornava, vprašanja so bila težka in so zmagali z 12:10. Ekipa OŠ Videm pa je v srečanju z ekipo 0§ Martin Korez Podlehnik zmagala s 16:10. V tretjem krogu je ekipa 0§ Spolenak v sre- čanju z ekipo 0§ Franc Osojnik zmagala s 16:12. Posebno razburljivo pa je bilo srečanje med ekipama OŠ Videm in Tone Žnidarič Ptuj. Obe ekipi sta pokazali odlično znanje, rezultat je bil 14:14, povrh pa sta obe ekipi pravilno od- govorili na vseh pet dodatnih vprašanj, zato je bilo treba odločiti z žrebom, sreča je bila naklo- njena 0§ Videm. Finalno srečanje je bilo na dan zmage, 9. ma- ja. Ekipa 0§ Ivan Spolenak je pravilno odgo- vorila na vsa vprašanja, ekipi OS Videm pa ni šlo pri navedbi ene od treh značilnosti, ki jih je zahteval popolni odgovor na vprašanje. Tako je bil rezultat srečanja 16:14 in ekipa 0§ Ivan Spolenak je postala zmagovalec v našem kvizu znanja. Poudariti pa je treba, da sta obe tek- movalni ekipi skozi vsa srečanja pokazali izre- dno dobro znanje. Ekipa OS Ivan Spolenak je pravilno odgovo- rila na 22 vprašanj, zatajila je le pri dveh in ta- ko osvojila skupno 60 točk od 64 možnih. Eki- pa 05 Videm je pravilno odgovorila na 21 vprašanj iz rednega tekmovanja in na 6 dodat- nih ali izločilnih vprašanj. Skupno je osvojila 58 točk od 64 možnih. FF Ekipa OŠ Videm pri Ptuju jc zasluženo osvojila drugo mesto Fto: mš KS Spuhlja pred pomembnimi nalogami ,,KS Spuhlja je podeželska krajevna skupnost v sklopu 11 KS mesta Ptuj in sodi med manjše z 850 prebivalci. En del vasi — ob glavni cesti Ptuj — Ormož in Bori — t. im. gorja terasa, je pretežno kmetijskega značaja (prireja piščan- cev, bekonov in govedereja, delno tudi mlekar- stvo); spodnja terasa pa je v pretežni m.eri ur- banizirani del," je povedal Jože Cvetko, pred- sednik skupščine krajevne skupnosti. Rado Ceh, predsednik sveta KS, je dejal, da so načrtovane aktivnosti iz leta 1984 v glavnem realizirali. Zgradih so več avtobusnih postaj, gramozirali ceste, zgradili trafopostajo in pristopili k sanaciji doma krajevne skupnosti oziroma gasilskega doma. Uresničili pa so tudi obveznosti do skupnega programa. Sanacijo doma prenašajo v to leto, predvsem zaradi spremenjenega načina sofinanciranja izgradnje kuhinje in pomanjkanja sredstev. Krivda pa se nanaša tudi na določene nerešene stvari ob sami gradnji doma. . Ocenjujejo, da organi krajevne skupnosti do- bro delajo, posebej še poravnalni svet in komisija za socialna vprašanja. Zelo aktivno je tudi gasilsko društvo, ki se trudi za ureditev prostorov krajevne skupnosti. Jože Cvetko je tudi povedal, da sodelovanje z mladimi ni naj- boljše, saj nimajo ustreznih pogojev za delo in tudi ne igrišč. V obdobju 1981—85 so planirali, da bodo zbrali okrog tri milijone dinarjev iz sredstev samoprispevka, vendar so že doslej zbrali 4,7 milijona dinarjev; do konca leta pa bodo po oceni zbrali 7,5 milijona dinarjev. Za srednjeročno obdobje načrtujejo, da bodo uredili odvodnjavanje meteornih voda, po- vezavo lokalnega vodovoda na novi haloški vodovod, obnovo cest in poti, dalje primeren prostor za mladino, za kulturne prireditve in delo organov krajevne skupnosti. Pomembne naloge'imajo tudi pri urejanju okolja, sanaciji vodnjakov in preprečevanju ,.črnega odla- ganja" in zagotavljanju pogojev za športno in rekreacijsko dejavnost na območju krajevne skupnosti. Precej so ,,obremenjeni" s problemom podtalnice na območju urbaniziranega dela va- si, ki je posledica vpliva raznih zalednih in dru- gih voda. DEM kot investitor izgradnje hi- droelektrarne SD — II ni našel sredstev za zamišljeno sanacijo območja po študiji in projekciji vodnega gospodarstva. Prizadeti kra- jani želijo konkretne odgovore in konkretne rešitve, teh pa ni od nikoder. Kot je dejal Jože Cvetko, se zavedajo, da gre za resne probleme ljudi, ki tu živijo, ne glede na to, da del krivde nosijo tudi sami, ker pri gradnji niso upoštevali pogojev terena. Načrtujejo, da bodo problem sanirali v novem srednjeročnem obdobju — z izgradnjo raznih meteornih globokih jarkov, ki bodo odvajali vodo. . ;............... ...__________._,^MQ. Praznik v Veliki Nedelji v krajevni skupnosti Velika Nedelja so med 5. in 12. majem z razni- mi prireditvami počastili svoj krajevni praznik. Praznujejo ga v spomin na 8. maj 1945, ko je ob izobešanju zastave padel Davorin Curda kot za- dnja žrtev 2. svetovne vojne iz te krajevne skupnosti. Krajani so letošnji praznik obeležili s sprejemom starejših občanov, s partizanskim mitingom na Koglu in športnimi prireditvami. Osrednja slo- vesnost je bila v soboto 11. maja, ko so podelili plaketo krajevne skupno- sti Nežki Strnad in Ivanu Lahu, priznanja OF z bronasto značko pa Fran- cu Cvetku, Hinku Mešku, Ceciliji Petek, Cirilu Kuhali in Alojzu Znidari- ču. N. D. Zdravstveno predavanje za diabetike Člani društva diabetikov Ptuj vestno izpolnjujejo sprejeti delovni program, ki so ga potrdili na občnem zboru 13. aprila letos. Tako so v soboto, 18. maja, organizirali prvi spomladanski izlet, v soboto — 25. maja pa bo v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju zdravstveno predavanje na temo samokontrola in terapija diabetesa. Predavala bo diabetologinja dr. Lidija Trop. Na predavanje so povabili 941 članov, ponovili pa ga bodo 1. junja, ko se bodo srečali diabetiki iz ormoške in sosednjih občin. S predavanjem bodo pričeli ob 9. uri. Člane vabijo, da pridejo že ob osmi uri, ko bodo pričeli s prodajo diabetične hrane DIEMON IN ENE- MON. Ostalo diabetično hrano bodo razstavili in tudi prodajali člani kolektiva samopostrežne Bratje Reš iz Ptuja. Podobno prodajo bodo or- ganizirali 1. junija tudi v Ormožu. Na dan predavanja bodo člani lahko poravnali tiidi članarino. M MAJŠPERKU SO PRAZNOVALI s turnirjem v malem nogometu, ki so ga odlično izvedb člani os- novne organizacije ZSMS in s šahovskim tuinirjem v izvedbi TVD Partizan, so v Majšperku zaključili prireditve ob svojem osmem krajevnem prazniku. Osrednja slovesnost v počasti- tev praznika pa je bila v soboto, 11. maja. v prostorih telovadnice osnovne šole Majšperk, ko so se na slavnostni seji sestali delegati skupščine KS in člani vodstev družbeno političnih organizacij. Predsednik sveta KS Majšperk. Franc Sirec, je v slavnostnem go- voru orisal razvoj krajevne skup- nosti ter poudaril, da letošnji praznik KS sovpada z našim skupnim praznovanjem ob 40- letnici zmage nad fašizmom. Za- tem je podpredsednik SO Ptuj. Radenko Salemovič. izročil odh- kovanje predsedstva SFRJ zas- lužnemu družbeno političnemu delavcu in tajniku KS Majšf>erk, Rafku M >horku. Ob prazniku so izročili tudi pet srebrnih znakov Majšperčani pridno gradijo svoj novi gasilski dom z večnamensko dvo- rano. osvobodilne fronte slovenskega naroda. Prejeli so jih: Franc Sirec. Štefan \ ienik. Branke Planine. Ema Varčič in Marija Pernek. Poleg tega so za zasluge pri raz- voju krajevne skupnosti izročili še pet posebnih priznanj: Milanu Koržetu. Jožetu Rakovcu, Janezu Vrtiču, Veri Planine in Maji Ki- tak. V skrbno pripravljenem kul- turnem programu so nastopili folklorna skupina Rožmarin ha- loških dolin iz Dolene, moški pevski zbor DPD Svoboda Maj- šperk ter majšperški pionirji in mladinci. V soboto pa je v počastitev krajevnega praznika potekalo tudi prvo tekmovalno srečanje mladih čebelarjev, ki delujejo v čebelarskih krožkih po osnovnih in srednjih šolah v občini Ptuj. Tekmovanja, ki so ga pripravili v sodelovanju z Zvezo čebelarskih društev Ptuj, seje udeležilo blizu 40 mladih čebelarjev iz petih krožkov. V srednji skupini so se najbolje odrezah mladi čebelarji iz OŠ Majšperk, v nižji skupini pa so bili najboljši čebelarji iz Mar- kovec. Ti dve ekipi bosta zastopali ludi mlade čebelarje iz ptujske občine na republiškem tekmo- valnem srečanju mladih čebelar- jev, ki bo junija v Kranju. M. Ozmec TEDNIK -23. maj 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 V RAZSTAVNEM PAVlUONU DUŠANA KVEDRA PREDSTAVLJAMO RAZSTAVO ^Likovno življenje med vojnama v Mariboru" z drugo ra/slavo. ki jo letos prireja v Raz-stavneni paviljonu Dušana Kvedra ob Dravi. Po- l^rajinski niu/ej Ptuj nadaljuje in utrjujest)delovanje z Umetnostno galerijo Maribor, ki obe ustanovi ve/C /e nekaj let. V lepem spo- niinu so nam ostale predstavitve Maksa KavčiCa. Bojana Golije, Ciabrijela Kolbiča in Jožeta Po- lajnka. ki .so si jih lahko ogledali ludi PtujCani. Lani je Umetnostna galerija praznovala tridesetletnico obsto- ja. Obletnica je sama narekovala izbiro teme za jubilejno razstavo —- prebujanje likovnega življenja v Mariboru po koncu prve sve- tovne vojne, ko je bil Maribor po težkih bojih priključen novi državi in seje v mestu prebujala zavest, da pripada slovenstvu. Likovno življenje seje v Mari- boru po prvi vojni začelo orga- nizirati prav na teh osnovah. Ve- liko zanosa je botrovalo prvi umetnostni razstavi leta 1920, ob kateri je bil ustanovljen tudi umetniški klub »Ivan Grohar«. Prireditelji so se zavedali, da ne kaže ozko gledati na kulturno dogajanje v mestu in so vabili umetnike tudi iz širše okolice. Od Ptujčanov je leta 1920 razstavljala Vera Simonič — Blumenau. Kvalitetno šibak klub »Gro- har«, ki ni združeval umetnikov v nekem skupnem programu, je leta 1924 nadomestil »Klub mladih« (Kos — Pirnat — Stiplovšek), kije prinašal svežino in nova iskanja v likovni ustvarjalnosti. Proti koncu dvajsetih let že lahko govorimo o povsem novem umetnostnem vz- dušju, kije združeval diplomante zagrebške likovne akademije. Zagrebški profesorji so svoje znanje in likovno naravnanost črpali iz francoskega kolorizma. Takšna usmeritev se je odrazila tudi v študentih in diplomantih, ki so se po eni strani poglabljali v formalna likovna vprašanja, po drugi pa iskali tudi v smeri so- cialne kritičnosti. Iz takšnih te- meljev je zrasel leta 1931 klub »Brazda«. V njegovem upravnem odboru je bil že v prvem letu Janez Mežan. ki je v Mariboru prvič razstavljal leta 1928. V maribor- skem obdobju seje Mežan pred- stavil kot dober portretist, bil je blizu novi stvarnosti, predvsem pa kol akvarclist i velikim občutkom /a pt)etičnost krajine. Liričnost je zaznamovala tudi njegove grafi- ke. Klub »Bra/da« je do leta 1940 oblikoval likovno življenje Ma- ribt)ru. Po njegovim okri- ljem so se zbirali vsi pomembnejši ustvarjalci iz severovzhodne Slo- venije, na gostovanja pa so vabili Karel Jirak: Mediteranska arhitektura, o. pl., 1939. Jirak (1897 — 1982) je končal študij v Zagrebu. Po šolanju se je zaposlil kot profesor risanja na ptujski gimnaziji (1928 — 33), nato pa je do druge vojne poučeval v Mariboru. Bil je član kluba »Brazda« ves čas njegovega delovanja. Predstavljena slika visi v muzejski galeriji na ptujskem gradu (inv. štev. G 827 s, fototeka kulturnozgodovinskega oddelka PMP štev. F 1723. Foto MIšo Koltak, 1982). tudi razstavljalce iz Ljubljane. Mariborčani so s svojimi prire- ditvami vračali obiske slovenske- mu glavnemu mestu. V mariborskem likovnem živ- ljenju so bili ves čas prisotni tudi umetniki, ki jih je življenjska usoda v tem času vezala na Ptuj. Pri tem mislimo predvsem na I ranceta Koširja in Franceta Miheliča. Košir je bil med leti 1933 - 36 prolesor risanja na ptujski gim- naziji. Akademijo je končal v Zagrebu pri prof. Beciču. Njegova značilnost sta čvrsta tonska grad- nja telesnosti in zamolkel kolorit. Svoja dela je označil s socialno angažiranostjo, v krajinah pa je izražal razpoloženje z barvami. Njegov opusje številčno skromen, saj je slikar umrl zajetiko v svojem triintridesetem letu, a kaže velik talent, ki se ni mogel do kraja iz- peti. Miheliča je usoda zanesla na Ptuj leta 1936. Tudi on je študiral v Zagrebu, kjer se je srečal s so- cialno-kritično motiviko svojega profesorja Krsta Hegedušiča. Z njo je zaznamovana tudi Miheli- čeva ustvarjalnost, ki ji je dodal lirično interpretacijo ptujske po- krajine. Mihelič seje prvič pojavil kot raz.stavljalec leta 1938 na »Prvi reprezentativni slovenski razstavi likovnih umetnikov Mariboru«. Skupaj s Koširjem sta se predsta- vila v družbi najvidnejših sloven- skih umetnikov. Leto zatem je razstavljal še na Ptuju, v Mariboru pa je na razstavi Umetniškega kluba prejel prvo nagrado za sliko »Romanje na Ptujsko goro«. Z razstavo »Likovno življenje med vojnama v Mariboru« so delavci Umetnostne galerije lepo proslavilijubilej svoje ustanove. Z razstavo so se predstavili še v Ljubljani, z veseljem jo pričaku- jemo tudi na Ptuju. Ob koncu je prav, da se še posebej spomnimo prejšnji teden umrlega umetnos- tnega zgodovinarja Andreja Uj- čiča. Poleg Brede llich-Klančnik in Mete Gabršek-Prosenc je avtor razstave. S svojim prispevkom je v katalogu osvetlil položaj upo- dabljajoče umetnosti med vojna- ma v Mariboru. Andrej Ujčič je začel svojo pokUcno pot kot kus- tos Umetnostne galerije v Ma- riboru. Raziskoval je obdobje, ki ga obravnava ta razstava, in s tem postavil temelje za razvoj dejav- nosti galerije. Kasneje so ga dol- žnosti popeljale v Ljubljano, kjer je bil predsednik republiškega komiteja za kulturo, ravnatelj Mestnega muzeja in nazadnje re- gistrator za premično kulturno dediščino. Sodelovanje pri razs- tavi »Likovno življenje med voj- nama v Mariboru« je eden nje- govih zadnjih prispevkov stroki. Razstavo bomo odprh v četrtek. 23. maja ob 17. uri v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra. Na otvoritvi nas bo z umetninami seznanila Breda llich-Klančnik, kustodinja Umetnostne galerije Maribor. Razstava, ki jo spremlja katalog, bo odprta do 6. junija 1985 vsakdan od 8; do 11. inod 15. do 17. ure. ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. Vabljeni! Marjeta Ciglenečki NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE KAROL PAHOR PTUJ Položimo y najmlajše kar je v nas najlepšega (Božidar Jakac) življenje najmlajših je pestro, nikoli jim ni dolgčas, ne dotika se jih vsakodnevna otopelost, nika- mor se jim ne mudi. So neprestani osvajalci neznanih mičnih stvari. Spuščajo se v nove veščine, kot pustolovci, ne razmišljajo o ne- varnosti, ne o nagradi, kijih čaka. Spontano drzno osvajajo, kar se osvojiti da. Učenci glasbene šole so dru- gačni pustolovci, kol tisti v igrah. Njihova drznost je enaka. Osvajajo še neznani čustveni svet glasbe. Kar štiriindvajset jih je prvič »korakalo« na oder. in javno nastopilo. Bili so plahi pred kri- tičnimi starši. Hoteli so pokazati, da zmorejo njihove zahteve. Kje je drzna samozavest? Ali je re- snično izhlapela v dvom. ki uni- čuje najbolj bleščečo nadarjenost? Dvomiti smo jih naučili že v prvem letu starosti, pri prvih ko- rakih, pri prvih otipih vedoželj- nosti. naša nevednost jih je nare- dila za poredne in natakljive. Miselje vpliv, ki oblikuje in gnete občutljiv otrokov čustveni svet. Učenci prvega razreda klavirja, trobente in violine so odigrali svoj program. In nii'^ Nismo jih na- gradili s pravim ploskanjem, s listini ploskanjem, ki bi jim po- vedal: >>Naši ste. ljubimo vaše Vrline in slabosti, sprejemamo vas takšne kot ste. Veseli smo vašega truda, ki nam poniem več kot lahko dosežen uspeh!« Hladno in kratko ploskanje jih je utesnilo. trema in strah sta se povečala. In kjer ni sprt)ščenosli tam so napa- ke, s hladno prisotnostjo pa jih ne niore nihče odpraviti. Občudovala sem pogum male violinistke, ki je kljub napačnim 'ačetkom odigrala svoj program 'nova. njen pogum je potegnil starše IZ malodušnosii. Osrečila lic je njihova prisrčnost. Na koncu soji ohrabrujoče ploskali. Lucija Kušarjeva je bila edina iz prvega razreda klavirja, kije za seboj potegnila vse prisotne in jim pošteno ogrela dlani s svojo iz- vedbo F. Beyerja, Etuda,št. 72,74. Njena samozavest in odločnost sta kar kipeli v glasbeni dvorani. Hotela sem narediti njen posne- tek, pa je prehitro odšla z odra. Najbolj so nas razživeli učenci višjih razredov: klarinetist Alek- sander Vidovič. Saška Jazbec s harmoniko. Iris Zupane na kla- virju in Rebeka Mahorič — Su- zana Meoni, ki sta igrali na flavto W. A. Mozarta, Duet št. 2. in še drugi. Rada bi omenila vsakega na- stopajočega posebej, preveč vas je. kar štirideset, predolgo in pre- suhoparno bi bilo branje. In tisti, ki se niso našli med temi vrsticami, naj nie poskušajo razumeti. Od vsakega posebej sem pozorno spremljala nastop. Premagati tre- mo in strah, to zmorejo samo po- gunmi in vam je uspelo. Najbolj vztrajna in požrtvo- valna paje Maja KOSTANJŠEK. Violinistka vadi že dolgih osem let. Madjarski ples, skladatelja J. Brahmsa. je odigrala dobro. Maja. uspešno si premagovala vse ovire in vem da niso bile majhne. Igraš na violino, ki jo mnogi lju- bitelji glasbe, ne samo tvoji vrstniki, odklanjajo. Vemo, daje zanjo potrebno veliko ostrejši posluh in več truda kot na kate- remikoli drugem glasbilu. In kdo med vami, ki sle nasto- pali v torek. 14. maja, v glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, bo vz- trajal lako dolgo, kdo se bo znal tako dolgo odpovedovati igram, da bo dospel do Majinega znanja! Želimo si, da bi Maja in vsi ostali nadaljevali z osvajanjem spret- nosti na glasbilih, ki ste sijih izb- rali, navkljub vsem oviram, kijih boste srečevali in niso nikomur prizanesene. Vemo. da ni samo od vas odvisno, kako dolgo boste vzdržali in kako globoko boste posegali s svojim znanjem v ta prečudoviti svet glasbe, ki osvobaja in plemeniti, bogato in vedoželjno notranjost vsakogar, ki JO dojame s čustvom in razu- mom hkrati. Ti^entje ničev brez vaj. Negujte ga redno in vztrajno, naj raste z vami. kot .sobne rože. ki jih mamice negujejo; če jih ne bi, bi ovenele. Ne dovolite, da tudi vaš talent v sredini največjega razcveta usahne. Besedilo in posnetek: Erika Zupančič \iaiii, vendar sije služil kruh s peko. Alojzu Kasimiru slikanje res ni prinašalo toliko zaslužka, kot si je najbrž želel. Šele v šolskem letu 1915/16 se je zanj našlo učiteljsko mesto na Franc-Jožefovi deželni gimnaziji, kjer je za 10 ur obveznega in 2 uri neobveznega pouka na teden zamenjal Jožefa Krivverja, ki so ga poklicah na fronto. Vse dotlej pa seje moral preživljati s sprejemanjem vsakršnih naročil, največ jih je bilo bolj obrtnega značaja. Marjeta Ciglenečki JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (203) Narekovajčkanje »Nisem ne Slovenec in tudi ne Uterata oz. jezikoslovec. Vendar me kot intelektualca moti neka reč v Književnih listih. Že leta namreč opažam, da na dva načina pišejo naslove knjig: ene dajejo v navednice, npr. »Bagdale«, drugi pa so brez njih. npr. Telo odsotnosti. To se dogaja iz broja v broj in se ponavlja tudi v isti številki velikokrat. Prim. priloženo številko Listov. — Menim, da ni mogoče, da bi oba načina bila pravilna. Pozdravlja Vas »za jezik občutljivi« (podpis nečitljiv). P. S. Ime ni važno.« Prav lepa hvala za dopis; bili smo ga še posebej veseli, saj se dotika stvari, ki brez potrebe »krasi« marsikaterega pisanja. To razva- do bi lahko imenovali narekovajčkanje. Pomeni nam nepotrebno, mehanično in zato dostikrat odvečno rabo narekovajev. Pravilo te svete preproščine se glasi: vsak naslov umetnostnega dela, pa tudi periodičnega glasila ipd., postavi med narekovaje, še posebej pa tedaj, če je lastno ime — lahko tudi večbesedno — enako občnemu imenu ali besedni zvezi. Pri tem pišejo npr. »Cankarjev ,Hlapec Jernej in njegova pravica' (pa tudi .Hlapci' ali ,Na klancu') sodi med dela.. .« Ah: »Brali smo v ,Stopu' in ,Jani', pa še v ,Jeziku in slovstvu' ter ,Naši ženi', da .. .« Taki narekovaji so nepotrebne čire čare, ki vsakega pametnega človeka motijo, saj se vendar že po vehki začetnici teh* imen vidi, da gre za lastna imena. In če je katera stvar gospodarna, je prav (pisni) jezUc gotovo tak. Torej vstran z nepotrebnimi narekovaji. Ob imenih se upravičeno pišejo le tedaj, če bi se brez njih ne vedelo, kaj spada k naslovu in kaj ne. Saj ima narekovaj dovolj »dela« drugod: npr. pri premem govoru, za zaznamovanje nenavadne rabe besed, za dobesedne navedke ipd. da narekovaji tudi v književnih listih niso potrebni, kaže širše besedilo: Prevod Matičeve >Bagdale<; >Bagdala< je hkrati naslov pesniške zbirke; prevod .Pesniki Bagdale'; nadrealistično glasilo .Pričevanja'; založba ,Difference Edit'. Pametcr. je torej bil pisec prispevka Odlomek iz romana Sentimentalni časi, ah oni, ki je pisal o »knjigi poezije Telo odsotnosti«. Čim manj ima kdo povedati, tem bolj se »mora« truditi, da bi se vsaj zdelo, da ima kaj povedati. Narekovajčkanje (kolikor ni čista navada) je prav primerno za zbujanje videza vestnosti, če ne kar učenosti. Kakor da smo res tako preprosti, da bi nas kdo lahko tako poceni »okol prinašal«. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODISCE, Republi- ška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. VLADO ŠERC TUDI SLIKAR Priljubljenega Vlada Šerca. dolgoletnega delavca TGA Kidričevo, sedaj že upokojenca, poznamo predvsem kot snemalca TV dopisništva, vnetega radioamaterja in tudi priložnostnega karikaturista. Manj znano paje bilo. daje tudi mojster čopiča. O tem seje lahko zadnje dni prepričal \sak zainteresirani. V avli upravne zgradbe TGA Boris Kidrič v Kidričevem so namreč v četrtek. 16. maja odprli razstavo likovnih del Vlada Serca. Občinstvu st) bili cn teden na ogled predvsem akvareli. Razstavo je avtor pripravil v sodelovanju s komisijo za kulturo pri sindikatu v TGA in so zanjo pokazali delavci veliko zanimanja. F 8 — IZ NAŠIH KRAJEV 23. maj 1985 — Ekipa Maribora najuspešnejša Na stadionu Drava jc bilo področno tek- movanje v atletiki in Športnih igrah osnovnih sol s prilagoienim programom v organizaciji OŠ Dr. Ljudevita Pivka. Nastopilo je 120 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenske Bis- trice. Raven. Ormoža. Slovenj Gradca. Le- narta. Maribora in Ptuja. Izidi tekmovanja so naslednji: — tek 60 m. fantje: Gorinšek S. B. 7,9. Brdnik S. B. 8.0. Lampret MB 8,1; dekleta: Ciglar MB 8.4. Sagadin S. B. 8,7, Kralj Or. 9.3 — skok v daljino. Ianl|e: Lampret MB 547 cm.Ozimic Rav. 512cm.Gorinšek MB505cm; dekleta: Ciglar MB 454. Kolar MB 404 cm, Sagadin S. B. 404 cm — met žogice, fantje: Borovčak Pt. 69,70 m, Vrhovnik S. B 63.55 m. Cačič MB 62.95; dek- leta: Koletnik M B 47,17 m. Petrič M B 46,49 m, Scla S. B. 37.86 m; — kros, fantje: Ozimic Rav, Štiber MB, Perdan Orm., Polanec S. B.. Golerač Pt. itd.; Dekleta: Marin Pt., Vogrin Orm., Visočnik S. B.. Petrič MB. Hovrat Pt. itd. — ekipno, fantje: Maribor 85 točk. Slov. Bistrica 82. Slov. Gradec 68, Ptuj 65, Ravne 50, Ormož 49 in Lenart 17 točk; dekleta: Maribor 94. Slov. Bistrica 82. Ormož 78, Ptuj 72, Ravne 52, Slov. Gradec 17 in Lenart O točk. — Nogomet: Maribor, Slovenska Bistrica, Ravne Lenart, Ormož in Ptuj. Rokomet — dekleta: Maribor, Slovenska Bistrica. Ptuj, Ormož. Skupni zmagovalec področnega tekmovanja je ekipa Maribora 205 točk, sledijo Slovenska Bistrica 184, Ptuj 147, Ormož 137, Ravne 110, Slovenj Gradec 85, Lenart 23 točk. anc Kinologi dosegli izreden uspeh člani kinološkega društva Ptuj so z nastopom v Varaždinu na mednarodni CACIB razstavi dosegli izredne rezultate s svojimi štiri- nožnimi varovanci. Nastopilo je šest Ptujčanov in največji dosežek je dosegel Otmar Novak s psom Emilom (Rotweiler) v razredu zrelih, osvojitev 1. mesta in naslov CACIB (kandidat za mednarodnega prvaka doseže z osvojitvijo 3-kratnega naziva naslov mednarodnega prvaka). Miran Žnidarič s psom Fox (nemški ovčar) v razredu šampionov (tu lahko nastopi le tisti, ki so že osvojili naslov rezervni CACIB), je v razredu zrelih osvojil 1. mesto in naslov CAC. Vlado Žnidarič je s psom Finto (nemški ovčar) v razredu zrelih osvojil 2. mesto in naslov rezervni CAC. Andrej Karnekar je s psico Fondo-Šišensko (nemški ovčar) v raz- redu mladih osvojil najvišjo možno oceno. Milan Baklan je s psico Tinkaro (nemška doga), razred šampion, dosegel rezervni CACIB in razred zrelih CAC. Izidor Gnilšek je s psom EST (afganistanski hrt) v razredu zrelih dosegel odlično oceno. Doseženi naslovi so nedvomno rezultat dela in vzgoje članov kluba, za kar vsem iskrene čestitke. anc Športniki medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož. MEDDRUŠTVENO ŠPORTNO TEKMOVANJE Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož je prire- dilo medruštveno tekmo v keelanju na avtomatskem kegljišču in keg- ljanju na mini kegljišču ter šahovski turnir. Na avtomatskem kegljišču so bih najboljši: 1. Milan Kokot, 2. Avgust Trstenjak, 3. Elizabeta Sirec. V mini keglanju: 1. Milan Kokot, 2. Anton Rebernišek, 3. Andrej Furjan. V šahu pa so bih najboljši: 1. Anton Rebernišek, 2. Andrej Furjan, 3. Andrej Petrovič. Tekmovanje je potekalo disciplinirano, hitro in športno. Vsak je želel preiskusiti svoje najboljše sposobnosti in uspelo mu je. Vsi so bih dobri. Med tekmovanjem, je bilo še tudi toliko časa, da smo si ogledaU prihod Titove štafete. K tekmovanju seje prijavil tudi naš novi član Anton Rebenišek, ki mu je v »mini kegljanju« slo kar dobro, v šahu pa je bil nepremagljiv. Od njesa si obetamo se mnogo lepih uspehov. Zato si želimo še več takih članov v naše vrste. Posebno v naš mešani pevski zbor, ki sodi med dobre zbore. Zaželjeni ste! Pridite! Več nas je, boljše nam je. Tekst in foto: R. R. Skrinjica za prispevke Rdečega križa Aktivisti Rdečega križa, zbrani na skupščini, so z denarnimi prispevki prvi »kristili« novo zbiralno skrinjico. (foto: JOS) Na letni skupščini občinske organizacije Rdečega križa v Ptuju so predstavili tudi novo, lično izdelano skrinjico za zbiranje in daro- vanje denarja za humane akcije Rdečega križa. Ta skrinjica bo posta- vljena na večjih shodih delovnih ljudi in občanov ptujske občine, z denarnim prispevkom blizu 30 tisoč dinarjev pa je omogočil njen na- kup kolektiv ptujskega obrtnika Ivana Gomilška — kovinostrugarstva iz Krčevine pri Ptuju. JOS Uspeli shod vzrediteljev mladih psov Kinološko društvo Ptuj je na stadionu Drava pripravilo svojevr- stno prireditev, ki je privabila 142 lastnikov mladih psov s svojimi va- rovanci iz severovzhodne Slovenije. Na tej manifestaciji smo videli mlade štirinožce 17 različnih pa- sem, ki so prišli na ocenjevanje svoje zunanjosti, obenem pa da se sre- Z ocenjevanja na stadionu Drave (foto I. kotar) čajo kinologi-v/rcditciji. da i/mcnjajo mnenj.i in izkušnje, hkrati pa strokovnjaki ugotavljajo uspehe vzrejncga dela. V razgovoru s predsednikom Kinološkega društva Ptuj Brankom Skrtom, smo zabeležili naslednje; »Z zadovoljstvom ugotavljam, da je tekmovanje v celoti uspelo. Prestali -,mo ognjeni krst. Ptujčani so )rvič videli takšno ocenjevanje naših ljubljencev, štirinožcev. Stroko- na komisija (5 sodnikov) ni imela lahkega dela, nekaj urno ocenjeva- i.e je dalo 12 odličnih in 32 pra\(l()hrih ocen, kar potrjuje kakovo- ; lo delo vzrediteljev. !/ našega društv.i je nastopilo 45 psov. Priredi- la je uspela po /.i^luizi vseh članov Kinološkega društva Ptuj, ki so ( 1 kakršnikoli n;iOin pripomogli k odlični izvedbi, svoje pa je ne- < omno dodalo tudi lepo vreme« anc ZAIGRAJMO Neki torek (ali pu petek) se je na vajah zaslišalo! »Tako! Zdaj se moramo odločiti! Gremo na tekmovanje ali ne gremo?« Tako se je začelo. Vaje so postajale vse bolj obiskane in vse bolj resne. Urediti je bilo treba kup vprašanj preden smo lahko rekli: »Ta- ko, zdaj pa lahko res gremo tja!« In smo šli. V Krško, na tekmovanje pihalnih orkestrov. Seveda se nam ni sanjalo, da se bo vse končalo tako »fajn«. V Ormožu smo imeli še zadnje vaje — generalko. Vzdihovali smo, ker ni bilo dobro zdaj to zdaj ono. Pa še instrumente bo treba »glancati«, kar pa delamo samo enkrat na leto (pa še to z veliko mu- ko). Nikar naj nihče ne misli, da so si vsi očistili svoje instrumente, potem bi šlo namreč vse preveč gladko. To pa ni naša navada! Zato si je nekaj »patronov« čistilo instrumente med vožnjo, v avtobusu! Ostali pa smo se škodoželjno smejali. Z nami je bilo nekaj »svežih« maturantov, kar pomeni, da so sedli v naš avtobus popolnoma izmučeni in so že po nekaj ovinkih za- spali. Ob prispetju v Krško smo z vsemi pripomočki »odropotali« v tamkajšnjo osnovno šolo, v »naš« razred. Se zadnja vaja. Vse bo v re- du. Potem še nekaj prostih minut... Zbadali smo tekmovalce, ki so se prikazali kje v bližini in se sploh nismo »sekirah«, ker smo bili med najmlajšimi! Malo so nas skrbeli bleščeči instrumenti, ki so se bleščali mimo naših nosov. Takoj smo tekli gledat, če so naši vsaj pol tako »briljantni«, zraven pa smo godrnjali: »Saj ni važno, kak si zglancan ampak kak špilaš!« »Vzemite instrumente in note! Gremo v dvorano!« Kje je dvora- na smo seveda pogledali že pred tem. Torej smo tukaj. Še nekaj mi- nut. .. Na odru je vse potekalo (ne vem, kako naj rečem) še kar. Sicer smo izumili nekaj napak, ki jih prej v življenju nismo še nikoli naredi- li, mislim, na nobeni vaji. Pa kaj moremo! Na odru so se mi kar grozljivo začele tresti roke! In težko verja- mem, da je bilo z drugimi drugače. Še posebej s tistimi, ki so bili pred tem na dveh, največ treh vajah. Tudi to »najhujše« je minilo! Kasneje smo se vrnili v dvorano na razglasitev rezultatov. Ugoto- vili smo, da smo dobili bronasto plaketo. Seveda smo bili z uspehom zadovoljni. Z vsemi godbeniki sicer ni bilo tako, ker so bili razočarani in so verjetno pričakovali dosti več kot je »bronasta«. Vsem nam je že pošteno krulilo po želodcih. Še posebej, ker smo vedeli, da nas čaka nekje kosilo. Lahko rečem, da seje tu začel najpri- jetnejši del dneva. Z nami so kosili še godbeniki iz Ruš in iz Slovenske Bistrice. Godbeniki iz Ruš so nam kot nagrado za našo odličje trikrat vzklikni- li hura. Mi pa smo odšli po svoje instrumente in jim zaigrali dve kora- čnici. Ker pa tudi oni niso hoteli biti slabši, so odšli po svoje instru- mente in nam zaigrali tri koračnice. Ko so to slišali Bistričani, so sto- pili tudi oni po svoje instrumente in pred gostiščem zaigrali nekaj ko- račnic. Kot vrh vsemu smo nato zaigrali še skupaj nekaj koračnic, ki smo jih pač vsi obvladali. Mi smo imeli pred seboj še dobršen del vož- nje, zato smo se morali posloviti. Nazaj grede smo se ustavili tudi v Kumrovcu, v Titovi rojstni hi- ši. V sebi smo nosili cel kup prijetnih doživetij. Želimo si še mnogo ta- ko prijetnih in prisrčnih srečanj, kot je bilo to v Krškem. Poglavje za- se pa je tudi »popoldansko« srečanje. Takšnih stikov z drugimi god- beniki bi si zagotovo vsi želeli nešteto. Najdimo toplino, vsaj v godbi in preko glasbe, če nam že drugače uhaja skozi prste! Pozavnistka Pihalnega orkestra Ormož OdloČili SO se... Ni daleč čas, ko bodo osmi razredi končali svoj pohod v osemletki, ni daleč čas. ko bodo naredili pomemben korak v živ- ljenju, začeli svoj pohod v usme- ritvah. Zopet bo treba za nekaj tisočev teh mladih priskrbeti stre- ho nad glavo in jih tako vključiti v poklice — usmeritve terjim tako nuditi poroštvo za nadaljno živ- ljenje in upanje, da dosežejo svoj cilj. Da bi to dosegli,je seveda skrb vseh; od njih samih, staršev in nazadnje cele družbe. Nekateri so si zastavili skromne cilje, ki jih bodo brez dvoma dosegli, drugi pa so seveda manj skromni in bo treba vložiti res mnogo več truda, da bodo dosegli svoj namen ah poklic. Povprašah smo nekaj »osmičakov«, kot jim pravijo nji- hovi mlajši sošolci, kakšne cilje ah želje skrivajo in zakaj so se odločih za ta poklic in usmeritev. Valerija Majcenovič, OŠ »Maksa Bračiča« iz Cirkulan: »Odločila sem se za pokhc konfekcijski tehnik. Ta poklic me že od nekdaj zelo veseh, ko pa smo si ogledali na strokovni ekskurziji tovarno v Majšperku in obrat »Labod-Delta v Ptuju, je bila moje odločitev še trdnejša. Precej novega sem zvedela na informa- tivnem dnevu, med drugim so nam tudi povedali, da bodo zaradi številnih prijav tudi sprejemni iz- piti. Upam, da bom kljub temu sprejeta, ker bom tudi to oviro premagala.« Marjan Maček, OŠ »Maksa Bračiča«, Cirkulane: »Odločil sem se za poklic kmetijec, če bom pa prvi letnik izdelal z dobrim uspehom, bom nadaljeval za kmetijskega tehni- ka. Na informativnem dnevu ni- sem izvedel kaj novega, menda je krivo to, da so nas že v naši šoli dovolj dobro seznanili s tem poklicem. Za poklic v kmetijstvu sem se odločil zato, ker bi potem doma prevzel kmetijo, saj imam veliko veselja do dela s traktorjem in stroji.« Zlatko Gomilšek: »Moja od- ločitev je poklic miličnika! Zakaj? K temu me je pritegnilo delo z motorji ter veselje do borilnih veščin, seveda pa je tudi sam poklic vreden spoštovanja. Imam občutek, da je ta poklic nekaj posebnega. Bil sem na sprejemnih izpitih, zdravniških pregledih, zvedel sem tudi mnogo novega in tako je moja odločitev še trdnejša, močnejša. Zavedam se odgovor- nosti opravljanja poklica milični- ka, zavedam se, da je delo zah- tevno in to je ravno draž vsega, to je tisto, ki te privlači.« Lidija Veselic: »Mnogo časa sem omahovala med enim in dru- gim, nazadnje pa sem se le odlo- čila. V začetku šolskega leta sem imela željo, da bi se vpisala v na- ravoslovno-matematično usmeri- tev, toda matematika je precej zahtevna, nazadnje pa še ta težka fizika... Pri fiziki nikakor ne morem doseči več kot trojko in seveda potem odpadejo moje sa- nje ... Odločila sem se za eko- nomsko usmeritev. Upam, da bo tukaj la^je, čeravno vem, daje tudi ta šola zahtevna. Tudi 8. marca, ko je bil informativni dan, sem zve- dela toliko novega, da sem se lažje odločila, dobila sem dodatno ve- selje in prebolela prvo željo . ..« Stanko Korenjak: »Odločil sem se za poklic strojnega tehnika. Kovinarski poklici me sploh ve- selijo, dodatno veselje sem dobil pri pouku tehnične vzgoje in tudi na strokovnih ekskurzijah, ki jih pri nas ni malo. Tudi informativni dan mi je dal še dodatno voljo, veselje in če bom dosegel ta po- klic, bom dosegel mnogo ... Sem doma zraven tovarne v Dolanan ter tako še bolj seznanjen z delom v kovinarstvu. Z dobro voljo in pridnim delom se bo dalo vse doseči.« Janez Milošič: »Tudijazsemse odločil za kovinarski poklic, za pokhc avtomehanika. K temu me je navdušil stric, vzpodbudih pa so me starši. Po glavi mi roji misel, da bi kdaj doma odprl mehansko delavnico, vem pa, da bo treba še mnogo truda, dela in učenja in, če je vse to, tudi uspeh ne izpstane. V šoli mi gre še kar dobro in tako ni ovire, da ne bi dosegel tega po- kUca.« Kaj naj na koncu zapišemo? Zažehmo jim na njihovi poti, ki ne bo lahka, kar največ uspeha in da ne bodo podaljševali vrste, ko bodo dosegli poklic, tistih, ki ča- kajo na zaposlitev. T. Pogelšek Stanko Korenjak Valerija Majcenovič Marjan Maček Zlatko Gomilšek Lidija Veselic Janez Milošič TEPNIK -^3"^^J^985 NAŠI DOPISNIKI - 9 ATLETIKA Ekipni prvak T. Žnidarič Atletsko pionirsko prvenstvo je bilo v organizaciji Atletskega kluba Ruj in ZTKO l*Uij. Tudi na tem tekmovanju je bila udeležba osnovnih šol skromna. Žal ni nastopilo nekaj šol, ki imajo urejene po- goje vadbe. Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov, kar pa ni merilo atletike v občini ined mladimi, saj nekaterim vodstva šol ude- ležbe na tekmovanju niso omogočila. Najboljši so prejeli medalje, ek.ipno pa pokale. Pionirke: 100 m: Nahberger TZ 13.5, Bosnar FO 14.0, Miki TŽ 14.1 sek; .MK) m: Tempej FO 46.1, Sišek TZ, Slodnjak Dor. obe 47.0 sek: 600 m: VrabI 1:44,.1, Osojnik 1:45,0 obe TZ, Veis FO 53,9 min; 4 X 100: T. Znidarič »A« 47.8, T. žnidarič »B« 50.2, F. Osojnik 50.9, Kidričevo 52.0, O. Meulič 53,3, T. Znidarič »C« 53,5, Cirkulane 55 0; skok v višino: Meglic 145 cm, Fekonja 140, Janžekovič 140 (vse TŽ); skok v daljavo: Korošak 5,28, Paulinič 4,72 obe FO, Vertič TZ 4.44 m; suvanje krogle: Kline Cir. 9.45. Vesenjak TŽ 9.28, Horvat FO 9,16 m; ekipno: T. Znidarič 7560 točk, F. Osojnik 5489, Kidričevo 5.MX, O. Meglic 4726. Cirkulajie 3552, Videm 1647. Maišoerk 852. Pionirji: 100 m: Žuran TZ 11,9, Silak n.4, Šalamun 12.8 ob FO; 300 m: ^eranič Kid. 40.8, Krajnc FO 41.2, Stamec TZ 41.3; 1000 m: Vnuk TZ 2:55,1, Rozm;*n Kid. 3:01,4, Kolektiv TŽ 3:07.7 min: štafeta 4 X 100 m: T. Znidarič »A« 54,3, F. Osojnik 54.4, T. Žnidarič »C« 56,3. T. Znidarič »B« ^6,5, Olga Meglic 61,9, KidriQevo 62,3 Cirkula- ne 1:05.5: skok v višino: Kozjak 170, Osterc 165, ZUnik 160 (vse T. Ž); skok v daljavo: Svenšek Kid. 5.86 m, Robin TŽ 5,72, Lončarič OM 5.40 m; suvanje krogle: Pucko 14.50, Gavez 11.74 (oba TŽ), Vi- dovič Vid. I 1.38 m; Ekipno: T. Žnidarič 8156, F. Osojnik 7761, Kidri- čevo 5691, O. Meglic 5564, Dornava 4525, Cirkulane 4299 in Videm 1572 točk. anc Tek po ptujskih ulicah Poulični tek v počastitev 40-leinice svobode in 16. praznika mesta Ptuja je bil v organizaciji Atletskega kluba Ptuj. V posameznih kategorijah je nastopilo preko 200 tekmo- valcev in tekmovalk, ki so tekli v štaleti zmage in posameznikov, ki so nastopili v pouličnem teku. UVRSTITVE SO NASLEDNJE: pionirke — T. Žnidarič, F. Osojnik. Grajena; pionirji — F. Osojnik, Kidričevo T. Žni- darič »B«; pionirji (5. in 6. raz.) — F. Osojnik »A«, T. Znidarič »B«, F. Osojnik »B«; pionirke (5. in 6. raz.) — T. Žnidarič, Videm, Cirkulane; pionirji (7. in 8. raz.) — T. Žnidarič, F. Osojnik, Cirkulane; pionirke (7. in 8. raz.) — T. Žnidarič, F. Osojnik, Videm; mladinke — Kovinarska šola. Družboslovna šola. Ekonomska šola; mladinci — Družboslovna šola, AK Ptuj, Kovinarska šola. V pouličnem teku je zmagala Marija Vindiš (AK Ptuj) pred Emeršičevo in Koresovo (obe Družboslovna šola). Pri članih je zmagal Mirko Vindiš pred Bedračem (oba AK Ptuj) in Šumenjakom (Kovinarska šola) itd. Prve tri uvrščene ekipe so prejele pokale ostali pa diplome. Tekmovanje, kije bilo dobro pripravljeno, je potekalo po ulicah novega dela Ptuja v lepem sončnem vremenu. anc Ltrinek s starta ene od štafet zmage ^ (foto M. Ozmec) 10 — NAŠI DOPISNIKI 23. maj 1985- TIDNIK v MACKK Naš maCok jc sivo baiAc. s icmiiiiiii lisami. Ima doko .l'»>^iv> dlako in kosali rep. Jo /olo Cisi, kadarkoli ima čas in so no luia. si / jo/ikom li/o in iimi\a lačko in ko/iiščck. Kadar no vriii opa/i vrabčke, so potuhno oisio ki lom lor se skt "^aj lo/o pla/i pii>ii njim. dokler jih no pro/oiio. Jo/on, da ni nič iilovil, puli s kremplji iiavo. da vso trči okroe njoca. Sedaj, ko jo že topleje, pole/a%a na toplem soncu tako, da moli vso štiri od so- be in /iispano prode. Vsak večer odide na potop in so vrne šele proti jutru. Boštjan Veber, 3/a, Tono 7.nidario, l'iuj NA POTI IZ ŠOl.K Ko sem se vračala i/ šole, sem zagledala siaro gospo, ki je težko nosila vrečke. \ prašala som jo, če ji lahko pomagam. Odgovorila mi je, da bi bila zelo srečna, če bi ji pomagala. Vzela sem ji dve vrečki. Povedala mi je, da jc doma v Po- trčevi ulici številka 9. Ko sva prišli do njenega doma, mi je gospa rek- la, naj vrečki postavim na mizo. Zahvalila se mi je in mi povedala, da tega ne bo pozabila. Odšla sem domov in srečen dan se mi je kon- čal, saj sem bila zadovoljna, da sem pomagala ženici. Jelena Novak, 3/a, OS Tone Znidarič, Ptuj !VnSLIODOMOV!M — Domovina n.i pomeni velik cvet, v katerem brezskrbno živim. Naša domovina jc dom velike družine. — Kamorkoli se ozrem, povsod vidim domovino. — Veliko nas je, ki v njej ži- vimo. Vse nas veže isto: ljubezen do nje. — Domovina je cvet, ki lahko dehti, je list v vetru, ki rahlo trese, je sreča, ljubezen, ■ p.3štovanje, ži- vljenje, umiranje. Domovina je svet. — Sonce, mir svoloda — vse to je domovina. V njci se počutim varno, saj mi nudi .'.avetje, topel du.n. -- Kot mati je, ki bdi nad spe- čim otrokom in ga boža. Kakor bela piica je, ki leti pod nebom in svoboilno malia s krili kot pesem jc, ki se razloga v dalj;;ve. — Kot topla poč JC, ki greje vse ljudi Zame je najdiag »cenejši za- klad, ker sc v iijcm skriva Ijui^czen moiih staršev i;i nop^>z.ibna misel na TITA. — Moja domovina je Tiiova domovina, srečna som, ker v njej živim. — Zdi so mi, da jc njiva, na ka- tero so moji predniki zas.idili s\oja življenja — iz teh senun pa smo zrasli — svobodni ljudje. — Domovina smo mi vsi — je tovariš Tito, ki še vedno živi v na- ših srcih, saj nam je prav on omogočil vse te dobrine, ki jih lahko uživamo v svobodni domo- vini. Učenci OS Videm pn Ptuju _ NA PIŠ( ANCJI farmi V čolilok snu» imoli iiaiavoslo-. i.' dan. Bili siiio na laiiiii pri rurku/o\ili. C;on|\i iiaiii jo pii^o \i*dovala o dolu na laniii in pro- hiaiii piščaiKOv. VoCkral na lou> dobijo dvajset list>č piščiiiiccv. Priix'ljojo jih v tovornjaku. V to voriijaku je groljo, da malih pi- ščančkov no zoho. I)ajt> jih v far mo. Prve iii tedne morajo imoli napajalnike in krmilnike na tleh, ker so še majhni in visečih ne dosežejo. Ptxl plinsko kokljo je pcliniridosel, nad njo pa sodomin- dvajsei stopinj. Ko jih pripeljejo, jih dajo v obod. Vsak dan jim mo- rajo očistili krmilnike in napajalnike. Ce bi bila velika vročina in nič svetlobo, bi umrli. Imajo tudi sito, na katero po cevi priteče krmilo. Rabijo ga zalo, ker so v krmilih ludi smeli. Po konča- nem ogledu farme nas je gospodi- nja pogostila s keksi, bomboni in stilom. Tovarišico je povabila v kuhinjo. Nato smo se ji zahvalili in odšli v šolo. Bilo je zelo lepo. Najda Gorišek, 2. razred, 0§ Majšperk SONČNI ZAHOD Glej, sonce sije in potoček teče, se vije po poljani in se peni, ter drobnih kapljic v vodomet nameče: ta curek je podoben nežni mreni. Za gorami zahaja svetlo sonce, prej zlato in oranžno, zdaj rdeče, in skrila vse je žarke — svetle konce, poslednje nam pozdrave tople meče. A moje misli mi povsod bežijo, od .šolskih ur do nežnega večera in v srcu mi vihar strašan pustijo. Ti upi lepi vsi se ne zgubijo . . . v glavf moji ni nič več nemira, vse misli težke mi takoj zaspijo. Stanka ŠALAMUN, 8/a, OS Ivana Spolenaka Pluj NESREČNO ŽIVLJENJE Glej, tema v daljavi, drevo osamljeno, na vejici zeleni, ptičko žalostno. Na tihi tam poljani, potoček žubori, se nikdar ne ustavi, vedno naprej hiti. V višavi luna sije, potuje čez nebo, ko zora svetla vzjde, potone pod zemljo. Tudi moje je telo, tiho, osamljeno, tudi moje je srce, pogosto žalostno. - In vedre želje v meni veselo žubore, ko so najlepše v temi, fieslišno odhite. Moja ljubezen dozoreva, in dviga se v nebo, najbolj prijetno, potone pod zemljo. Sergej CvikI, 8/b, OŠ Ivana Spolenaka Pluj IZLET NA BOC V soboto zjutraj smo se člani Planinskega društva Ptuj odpravili na Boč. Iz OS Cirkovce je biloTe sedem učencev. Z vlakom smo se odpeljali do Poljčan. Nato smo vzeli ,,pot pod noge" in kmalu smo prišli do goz- dov. Tam se je začelo pobočje vzpenjati. Usmerjale so nas markacije. Med potjo smo večkrat počivali. Čez eno uro smo bili pri planinskem domu na Boču, kjer smo malicali. Nato smo se povzpe- li na razgledni stolp, ki je visok 20 m. Ta pot je bila zelo strma, pa tudi malo nevarna, ker je bilo spolzko. Vendar smo čez tričetrt ure bili na stolpu, s katerega smo si z daljnogledom ogledovali oko- lico in videli tudi Cirkovce. V bli- žini razglednega stolpa pa stoji visok, rdeče-bel stolp. Ko smo se vračali s stolpa skozi gozd, je mar- sikdo padel, tudi jaz, saj je bila pot zelo strma, snežena in blatna. Potem smo na igrišču pri domu ig- rali nogomet. Razgledali smo si okolico in videli tudi rože velikonočnice ter spomenik talcev. Cez štiri ure smo se odpravili do- mov. Hitro smo bili v Poljčanah, kjer smo počakali na vlak in se odpeljali proti domu. Čeprav smo bili izmučeni, smo se veseli vrnili domov. Andreja Goričan, Novinarski krožek, OS Cirkovce SREČNI SMO, KER ŽIVIMO V SVOBODI Zares! Lahko smo srečni, ker živimo v svobodi in vsem nam je lepo. V svetu pa ni tako. Sovra- žnik pustoši po pokrajinah, pobija nedolžne ljudi, med njimi tudi otroke. Naši partizani so se uprli so- vražniku in se borili do zadnjega diha. Sovražnik je hotel na vsak 'lačin imeti našo domovino. Mislil je, da mu bo uspelo, vendar so je pošteno zmotil. Naši borci se niso vdali. Velikokrat so bili premraže- ni in lačni, primanjkovalo jim je zdravil. Gazili so po visokem sne- gu, a klonili niso nikoli. V hudih bojih so padli borec za borcem. Njihovi grobovi so daleč od do- mačih vasi. Veliko grobov je osta- lo zapuščenih in pozabljenih. Preživeli borci zelo radi pri- hajajo med nas in nam pripovedu- jejo o žalostnih in veselih dogod- kih iz težkih dni. Tudi mi — mladi bi se borili za zlato svobodo, če bi prišlo do voj- ne. Upam, da se to ne bo nikoli več zgodilo. Anita Bračič, 8. razred, . OSLeskovec pri Ptuju CRNI OTROCI Srečati črnega otroka je nekaj čisto vsakdanjega. Pomisleki ob pogledu nanj so pa različni. Vsi vemo, da so črni otroci in vsi črni ljudje enakovredni belim, a neka- teri to zanikajo. Črnski otroci so se prav tako ro- dili kot mi, imajo starše kot mi; le barva jih je naredila drugačne po zunanjosti za vse življenje, zato ni- majo takšnega otroštva kot mi. Na svetu je žal še na tisoče črnskih otrok, ki trpijo lakoto in pomanj- kanje, mi pa imamo vsega dovolj. Vem, vzrok je v tem, ker jih bel- ci zapostavljajo. Vsi smo ljudje, a nekateri se tega ne zavedajo. Ce bi črnopoltega otroka usoda pripeljala pred naša vrata in bi potrkal nanje, vem, da bi ga odpr- tih rok sprejeli in mu postregli z dobrotami, ki jih mi ne znamo ceniti. Zamislimo se, kako bi se poču- tili, če bi bili mi črnopolti in bi nas vsi zaničevali! Sonja Pemek, 7. razred, OS Leskovec pri Ptuju SREDA Sem učenka 5. razreda. Sele le- tos sem prišla v slovensko šolo. K pouku rada prihajam. Sedim pri prvi skupini z Natašo. Vsak teden gledam na koledar. Veselim se, ko zagledam sredo. To je dan moje slovenske šole. Helena Zalik, Frankfurt] V ŠOLI Slovenski pouk v Frankfurtu imamo šolarji na Willemerschule.V razredu nas je 27 učencev. Nas de- klic je več kot dečkov. Sedim z Romano. Ona je moja najljubša slovenska prijateljica. Učiteljica je prijazna. Srečna in vesela je, kadar smo zbrani vsi učenci. Radi fKJJe- mo in plešemo. Dobro čitamo. Pri narekih delamo napake. In naše spisne naloge? Ah! Te so posebno obarvane z rdečilom, ko nam jih tovarišica vrne. Klaudija BricI, Frankfurt/M OGLEDALI SMO SI UUBLJA- NO V sredo smo se z vlakom peljali v Ljubljano. Naprej smo obiskali živalski vrt. Tam smo videli razli- čne živali. Meni je najbolj ostal v spominu pav, ker ima prekrasno pisano perje. Zatem smo se z avto- busom odpeljali v Cankarjev dom, videli smo Črno, belo in rdečo dvorano ter igrico o Palčku. Ogledali smo si še tri spomenike in mesto Ljubljano ter tako zaključili ekskurzijo. Boštjan Gril, l/a, 0§ Olga Meglic, Ptuj Člani Rdečega križa pomagajo v nesrečah. Tudi mi smo postali člani Rdečega križa. Pomagali smo. STARI ATA JE BOLAN Ko pridem domov iz šole, grem k postelji kjer ležijo stari ata. Ker so- prišli iz bolnišnice, jim prinesem čaj, vodo in drugo po želji. Moja največja želja je, da bi hitro ozdraveli. 11 ena BILA JE VESELA Pomagala sem stari ženski, ko je šla iz trgovine in je imela veliko za ' nesti. Vprašala sem jo, če ji lahko pomagam nesti vrečke. Bila je zelo vesela, da sem ji pomagala. , Anica POMAGAM i Moja mamica in očka sta vsak dan v službi. Doma pa ostane^ večkrat sam z mojo babico. Zelo rad ji pomagam, ker ona ne more vse^ sama. Prinesem ji koruzo, ker lažje plezam. Tudi po krompir ji grem v klet. V kuhinji ji pomagam pospraviti posodo in pripravim krožnike in žlice za kosilo. Zelo rad pomagam babici. Stanko MAMICA JE IMELA VROCiNO Nekega dne je moja mamica zbolela. Imela je vročino in legla v posteljo. Skuhal sem ji šipkov čaj. • Nekoč je moj očka žagal drva. Pri žaganjji se je hudo urezal v prst. \ Stekel sem v avto, vzel torbico prve pomoči ter obvezal njegov ranjen prst. Milan SOSEDA TEŽKO HODI Imam starejšo sosedo, ki ji rada pomagam. Ker je že starejša, mora uporabljati palico. Zelo težko hodi in ji večkrat pomagam. Grem zra- ven v trgovino, da ji nesem, kar si nakupi. Pomagam ji tudi pri osta- lem delu, koHkor lahko. Rada pomagam vsem starejšim ljudem. Dragica POMOC STAREJŠIM LJUDEM Rad pomagam starejšim ljudem, še posebej stari sosedi. Hodim v trgovino, nosim drva, včasih pa ji pomagam na vrtu. Ker slabo vidi, ji preberem tudi kaj iz časopisa. Zelo rad ji pomagam. VLADO JE INVALID Ne more govoriti in ne hoditi. Vozi se z vozičkom. Na poti iz šole sem mu pomagal. Porival sem voziček do avtobusne postaje. Po- tem sem ga spravil čez prometno cesto. Žiga Golob RDEČI KRIŽ Ko sem se vračala iz šole, sem srečala staro ženico, ki je hotela prečkati cesto. Ker je bilo dosti prometa, sem ji pomagala preko ceste. Bila mi je hvaležna. Pomagala sem tudi možaku ne- sti vrečko, ko se je vračal iz trgo- vine. Bil je vesel. Barbara PRETEŽKO JE ZA OBE S prijateljico sva se peljali mimo stare ženice. Vezala je drva, nato jih je vlekla proti domu. S prijateljico sva se ustavili. Pogledali sva nazaj in sva videli, kako težko vleče drva. Stekli sva do nje in jo vprašali: ,,Ali vam pomagava?" — ,,Ne, pretežko je za obe." Jaz rečem, da ni. Potem smo vse tri nesle drva do njenega doma. Vesna Mere MAMICI IN SOSEDOVI BABICI POMAGAM Ko smo imeli prometno nesrečo in je bila mamica hudo poškodovana, sem ji veliko pomagala. Iz kleti sem nosila čebulo, česen in krompir. V trgovino sem hodila po nakup. Na vrt sem hodila po zelen- javo. Mucki sem v klet nosila hrano. Sosedovi babici tudi pomagam. V samokolnici ji pripeljem travo. Pomagam ji nositi drva. Otroci moramo pomagati staršem, bolnim in onemoglim ljudem. Tadeja GOLOBA SEM HRANIL Golob je padel iz gnezda. Jaz sem mu pomagal tako, da sem ga nekaj dni hranil s sončnicami, koruzo. Ko je odrastel, smo mu našli žico v peruti. Zdaj prihaja k nam, kadar mu kaj manjka. Aljoša Klobučar Učenci 1. b, OŠ Ivan Spolenak, Ptuj TEDNIK — 23. maj 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 11 2ni|igovalci mladinskega finala — mladinci NK Drava Najboljše člansko moštvo — igralci in vodstvo NK Središče JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Naprej Središče in Drava prejšnji četrtek sta bili na stadionu Drava v Ptuju finalni srečanji za lUiioslovanski nogometni pokal na območju MNZ Ptuj. DRAVA-ALUMINIJ 4:2 (0:2) Mladinci Drave so se zasluženo uvrstili v nadaljevanje f>okalnega tekmovanja. V prvem polčasu so jih sicer igralci Aluminija prese- netili in povedli z 2:0. in vendar so vdrugem delu močno popustili in tako »prepustili« zmago domači- nom, za katere so bili uspešni: Dvakrat Ramšak. po enkrat pa KaniDuš in Rimele Trener Miran Zorčič ima v kadru igralce, ki zelo uspešno ig- rajo v vzhodni skupini republiške mladinske Uge. To so: Fridl, Drevenšek. Cimerman, Ivančič, Krajnc. Ramšak, Emeršič. Zmazek. Kampuš, Leben, Arte- njak, Drobnič, Serdinšek, Vese- njak, Kornik, Pihler, Klaneček, Hentak. Rimele in Moravec. SREDIŠČE-ALUMINU 3:2(1.0) Stadion Drava, gledalcev 300, sodnik Kelenc (Pragersko); Strel- ci/ 1:0 — Jurkovič (21), 2:0 — Zobovič (48), 3:0 — Rajh (58), 3:1 — Bek (59), 3:2 — Jauševec (68); Središče: Hlebec. Goršič. Trstenjak, Hunjadi, Senčar, Ploh, Jurkovič, Pavlekovič (Plaveč), Rajh. Zobovič. Kačičnik (Košir); Aluminij: Klajnšek (Skrget), Steiner, Zupanič, Jauševec, Pa- nikvar, Muratovič, Letonja, Ko- ren, Fruk, Bek, F. Žitnik. Vodilno moštvo A medobčin- ske nogometne lige je pripravilo neprijetno presenečenje vodilni ekipi vzhodne območne repubiš- ke lige. Res je imel Aluminij več od igre in več zrelih priložnosti, vendar so igralci Središča večino svojih izkoristili in zato Kidričane zasluženo izločili. Središče je po- vedlo, ko je Jurkovič dobro izko- ristil podajo na drugo vratnico in z bližine premagal Klajnška. Do konca polčasa smo videh še dve čisti priložnosti, ki sta jih za Alu- ninij zapravila Bek in F. Žitnik. V drugem polčasu smo pričakovali boljšo igro Aluminija, vendar so igralci Središča v desetih minutah dosegli še dva zadetka. Drugega in s tem vodstvo 2:0 je dosegel Zobovič s prostega strela, na 3:0 pa je povišal srednji napadalec Rajh, ki je spretno izkoristil na- pako ožje obrambe Aluminija. Po visokem vodstvu nasprotnka so igralci Aluminija prikazali bis- tveno boljšo igro in v devetih mi- nutah znižali na 3:2 in zamudili še dve čisti priložnosti za izenačenja. Vendar jim to ni uspelo. Središče je vzdržalo vse napade in osvojilo pokal MNZ Ptuj. Tekma je bila ostra, sodnik Kelencje podelil šest rumenih kartonov, v 84. minuti pa zaradi nešportnega vedenja iz- ključil Steineria. Finalisti so prejeli medalje in pokale, ki so jih podehh Marjan Berič. Stanko Meško in Slavko Kačičnik. 1. kotar Tokrat le točka Naša območna nogometna li- gaša sta v nedeljskem kolu osvojila le točko. Dobil jo je Alu- minij, ki je v Kidričevem igral 2:2 z Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Gostje so bili bližje zmagi, saj so vodili vse do zadnje minute sre- čanja, ko je Aluminij izenačil in rešil točko. Domačini so sicer po- vedli z zadetkom Beka, vendar so gostje prešli v vodstvo, drugi za- detek za Kidričane paje dal Franc Žitnik. Kot ponavadi so tudi to- krat igralci Aluminija zamudiU vrsto priložnosti, vendar jim tudi gostje niso ostah dolžni. Eni in drugi so in še imajo veliko pri- pomb na sojenje. Nasploh je so- jenje v tej ligi postalo kamen spotike, saj se številni klubi pri- tožujejo, da sodniki pomagajo Elkroju iz Mozirja in bodo o tem obvestili tudi širšo javnost. Kljub izgubi točke ima Aluminij za prvo mesto še velike možnosti, saj se bo z Elkrojem srečal v Kidri- čevem. Sedaj sta moštvi izenačeni, ker je Elkroj včeraj z 2:0 dobil tekmo v Dravogradu z Ojstrico. Nogometaši Drave so gostovah v Lendavi, kjer jih je domača Nafta premagala z 1:0. Tako se bo morala ptujska ekipa še pošteno potruditi, da ne bi doživela ne- prijetnega presenečenja, kot je selitev v medobčinsko nogometno ligo. V soboto se bo Aluminij v gosteh pomeril s Pekrami, Drava pa bo v nedeljo na svojem igrišču gostila ravenskega Fužinarja. 1. k. ATLETIKA v organizaciji Atletskega kluba in ZTKO Ptuj je bilo na stadion Drava v Ptuju občinsko prvenstvo srednjih šol. Nastopilo je prek 120 tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegh naslednje rezultate: K 100 m Damiš SDS^ 11,6, Krajnc SDS 12,3, Turnpej SKMKS 12,3: 400 m: Krabonja SDS 51.5, Žebec SKMKS 54,2, Kufcc SDS: 1000 m: Kovačec 2:52,a Zmazek 2:54J, Ivančič 2:55,5 vsi SDS; 4 X 100 m: SDS 46,2, SKMKS 47,9, SKMKŠ »B« 49,2^Skok v daljino: Rmiele 6.02 m. Pinterič.5,88, Artenjak 5.73 vsi SKMRŠ. Skok v višino: Kovač SDS 200 cm, Zibrat, Dimovski 185 oba SKMKS. Suvanje krogle: Klarič 13:72, Miki 13.64 oba SKMKS, Hull SDS 12,62. Ekipno: SDS 8573 točk. SKMKS 8568. SES 4210. MLADINKE: 100 m — Vidovič SDS 13,4, Kolarič 14.L Planine 4.2. vse SD^; 400 m: Kekec SES 1:05,0, Cestnik SKMKŠ 1:05,9, Lepenik SDS 1:08,1, 800 m: Vindiš SKMKS 2:37,1, Vidovič 2:39,7, Emeršič 2:41.8 obe SDS; 4 x 100 m: SDS 53A SKMKS 57,1. SES 57,3; skok v daljino: Artenjak 4,90 m, SKMKS, Skrinjar 4,89, Kmetec 4,58 obe SDS, skoki v višino: Pajenk SDS 175 cm. Cucek SKMKS 15a Lašič SES 150- suvanje krogle: Zadravec SES 9,30, Bogša SKMKS 9,27. Kvar SKMKS 9:02 m.^Ekipno: SDS 8231 točk, SKMKS 7.192, SEŠ 7034 točk. anc Tudi Ormožu samo točka člani rokometnega kluba Ormož so v soboto na svojem igrišču igrali le neodločeno z Mokercem. vendar kljub temu imajo velike možnosti za obstanek v prvi republiški ligi. V vzhodni skupini druge republiške ženske lige so se igralke Drave v nedeljo v Ptuju pomerile z Brežicami, tretjeuvrščeno ekipo lige. Kljub slabši igri kot običajno so bile Ptujčanke precej boljše in zmagale z 20:15. Tokrat je zelo dobro šlo Korošakovi, ki je s črte dosegla kar sedem zadetkov. Drava je še vedno druga, z dvema točkama zaostanka za Zagorjem. Člani Drave so v nedeljo doma izgubih s Krogom. Rezultat je bil 27:23 za goste, ki so si zmago priborih z boljšo igro v zaključku srečanja. Mladinci Drave so v soboto v Ptuju s šestimi zadetki razlike premagali Ormož, mladinke pa mariborski Branik s kar 34:4. Člani Velike Nedelje so igrali v Murski Soboti in domači Polet premagali s štirimi zadetki razlike ter so v spomladanskem delu prvenstva še vedno neporaženi. V naslednjem kolu bodo Ormožani gostovah v Šoštanju, člani Drave na Ravnah, članice pa bodo tekmo v Radečah odigrale kasneje, ker bodo ob koncu tega tedna sodelovale na mednarodnem turnirju v Malem Idžošu. V prejšnjem tednu je bilo občinsko prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke. Pri pionirjih je zmagala osnovna šola Tone Žnidarič pred Gorišnico in šolo Olga Meglic, pri pionirkah pa osnovna šola Franc Osojnik pred Dornavo in Juršinci. 1. k. in anc Dve drugi mesti v Celju, Novi Gorici in Ljub- ljani so bile kvalifikacije za atlet- ski pokal Slovenije. Člani in čla- nice atletskega kluba Ptuj so na- stopili na tekmovanju v CeljU. Prvi dan je vidnejšo uvrstitev do- segel Mirko Vindiš in sicer šesto mesto v teku na 1500 metrov. Drugi dan je nastopil v njemu bližji disciplini, v teku na 5 tisoč metrov in bil drugi za Osvaldom iz Maribora in pred Miklavžino iz Titovega Velenja. Kristijan Ko- vač je preskočil 205 centimetrov in osvojil tretje mesto. Pri ženskah je v skoku v daljino Marija Šešerko osvojila tretje mesto s 563 centi- metri. Hedvika Korošak paje bila peta s 518 centimetri. 1. k. Letni planinski tabor na Komni planinski kohček Planinsko društvo Ptuj organizira od 1. do 7. julija letni planinski tabor na Komni. Pri organizaciji taborov imamo kar precejšnje izkušnje in uspehe, Zato smo prepričani, da bo tudi letošnji uspel. Pred leti smo pri- pravili letni tabor na Vršiču in v Krnici, zimskega pa na Smre- koNcu. Lisci. Uskovnici in na Kopah. V zadnjem času so nam Uspeli predvsem zimski tabori, kjer smo združili smučarske in planinske veščine: gibanje v za- "*nc/enem gorskem svetu, spozna- vanje snežnih razmer m bivaki- ranje. Nikoli pa nismo pozabili na družabnost in prijetno vzdušje v planinski koči ob večerih, ko smo '»e utrujeni zbrali ob peči in se '■abavali ob plesu in različnih družabnih igrah. O prijetnih vli- *>ih smo sc pogovarjali še dolgo potem, ko smo sc vrnili s tabora. Letos smo se odločili, da ptiva- ^inio s\()jc člane na letni tabor na '^•>nino. Izbrali smo kraj. kamor ''»hko pridejo izkušeni planinci. pa tudi /aOctniki, otroci in odrasli. Pri organizaciji tabora nas je vo- dila predvsem želja, da bi se ta- bora udeležili otroci in starši, ki bi želeli nekaj dni svojega letnega dopusta preživeti v gorah. Pla- ninstvo je namreč aktivnost, kjer se združujejo ljudje vseh starosti m prilagajajo ture svojim spo- sobnostim. Pri hoji ne poznamo tekmovanja, kdo bo prišel za vsako ceno prvi na vrh. Srečni smo. čc pridemo na vrh vsi varno, polni doživetij, občutki zadovolj- stva, da smo na poti pomagali tudi šibkejšim in se skupaj z njimi veselimo uspeha. Tabor bo trajal 7dni. Z vlakom sc bomo peljali do Ljubljane, od tam pa z avtobusom do koče pri Savici. Nahrbtnike nam bodo prepeljali s tovorno žičnico na Konino. nii pa sc bomo povzpeli do koče peš. Hoje je približno tri ure. Dom na Komni nam bo nudil prijetno bivanje, hrano in preno- čišče. Od tam bomo priredili izlete do Krnskega jezera, v Dolino tri- glavskih jezer, na Bogatin in še kam. Cena celotne ponudbe s prevozom in bivanjem na Komni je 7.000 din za otroke in 9.000 din za cxlrasle. Prvi obrok 4.000 din mora biti plačan do 1 .junija, drugi pa pred odhodom. Če nam bo uspelo dobiti kakšno materialno pomoč, bo drugi obrok nižji. Podrobne informacije dobile v torek in četrtek od 16. do 18. ure v društveni pi.sarni, pred odhodom pa vas bomo seznanili tudi z obvezno opremo za bivanje v go- rah. Vabimo vse, ki vas mika, da se nam pridružite, da se oglasite v naši pisarni. Veseli bomo vaše udeležbe. Zadnji rok za prijavo je I. junij. Lep planinski pozdrav! Odsek za informiranje pri PD Ptuj Ptujčani prvi v Slovenski Bistrici Društvo invalidov Slovenska Bistrica je bilo v soboto organizator regijskega tekmova- nja v streljanju z zračno puško serijske izdelave. S pomočjo strelske družine Impol so tekmo- vanje izvedli nadvse uspešno. Na regijskem tekmovanju je sodelovala tudi 4-članska ekipa Društva invalidov Ptuj, kije s 658 krogi osvojila prvo mesto, s tem pa tudi uvrstitev na republiško prvenstvo, ki bo septembra ver- jetno v Ljubljani. Med posamez- niki so ptujski strelci zasedli vsa prva mesta in sicer: Franc Bedrač 173 krogov. Franc Cetl 169 kro- gov. Srečko Gojkovič 161 krogov in Jože Pintarič 155 krogov. Po razglasitvi rezultatov je bilo prijatelj.sko srečanje članov druš- tev invalidov občin Slov. Bistrica. Ormož in Ptuj. F. C. Srebro za mlade strelce V soboto je bilo v Slovenskih Konjicah repubUško prvenstvo v streljanju za šolska športna društva osnovnih Šol. V močni konkurenci Dionirjev je Branko Lenart iz osnovne šole Franc Osojnik nastreljal 176 crogov od 200 možnih in osvojil odlično drugo mesto, Izidor Pulko z osnovne šole Hajdina paje bil s 174 krogi peti. Odlično je šlo tudi ekipi, v kateri so bili Izidor in Andrej Pulko ter Branko Lenart, saj je med 15 ^ ekipami osvojila drugo mesto in srebriio medaljo, za prvim mestom pa ' zaostala le za krog. Branko Lenart in Izidor Pulko sta hkrati dosegla tudi normo za nastop na državnem prvenstvu. Čestitamo! A. K. Atletska prvenstva v prejšnjem tednu sta bili na stadionu Drava dve atletski prvenstvi in sicer za osnovne in srednje šole. Na pionirskem prvenstvu je v obeh kategorijah premočno zmagala osnovna šola Tone Žnidarič pred šolama Franc Osojnik in Kidričevo, četrta paje šola Olga Meglic. Na srednje- šolskem prvenstvu so imeli največ uspeha tekmovalci in tekmovalke srednje družboslovne šole pred srednjo kovinarsko, metalurško in kmetijsko, tretja paje srednja ekonomska šola. anc MOTGKROS Na Trebeliškem pri Titovem Velenju je bila druga dirka za repub- liško prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 250 kubičnih centimetrov. Član avtomoto društva Ptuj Peter Segula je po dveh dobrih vožnjah osvojil šesto mesto med 30 dirkači. Dirko je sicer dobil Leon Avbelj iz Lukovice, ki v novi sezoni vozi za avtomoto društvo Brežice. Ekipa AMD Ptuj je bila osma. p g Novice iz ZTKO Ptuj v četrtek, 9. maja, je bilo republiško polfinale SŠD v rokometu, katerega so se udeležili tudi mladi rokometaši Ptuja. Na tem tekmovanju so osvojili 3. mesto. Rezultati tekem: Šaleška—Ptuj 14:11, Kr- ško—Šaleška 10:10, Ptuj—Radlje 23:13, Radlje—Krško 8:30, Radlje—Šaleška 11:22 in Ptuj—Krško 8:10. V ponedeljek, 13. maja, je bilo v Ptuju republiško četrtfmale SŠD v nogometu za pionirje. Občine SL. Bistrica, Ormož in Ptuj so sestavile skupno ekipo v kateri so nastopili pionirji iz 0§ Središče, Poljčane in Fran Osojnik. Rezultati četrtfinala so bili naslednji: Združena ekipa—Tišina 1:1, Združena ekipa—Maribor 1:3 in Maribor—Tišim 5:2. Na republiško polfinale potuje Maribor. PRIREDITVE V TEM TEDNU: Četrtek, 23. maja: Ob 10.00 uri finale VVO (Vzgojno varstvenih org.) v krosu. Ob 16.00 uri pa je na programu področno prvenstvo sredjih šol v atletiki. Petek, 24. maja: ob 9.00 uri se prične z otvoritvijo na stadionu ZTKO- Drava v Ptuju II. Pionirska olimpijada osnovnih šol, na strelišču OSZ Ptuj pa ob 10.00 občinsko prvenstvo srednih šol v streljanju. Sobota, 25. maja: V Podlehniku bo tega dne tradicionalno prijateljsko srečanje med delavci PM Ptuj in OSUP Ivanec (Hrvatska.) Srečanje bo potekalo v malem nogometu, streljanju, šahu, pikadu, vlečenju vrvi in raznih družabnih igrah. Prikazane pa bodo tudi nekatere vaje iz borilnih veščin. Boksarji se bodo tega dne pomeriU v hali Mladika za ,,Zlato rokavico". ZB II. pionirska olimpijada občine Ptuj v petek, 24. maja, bo na stadionu ZTKO-Drava v Ptuju II. pionirska olimpijada v atletiki, katere se bodo udeležili OŠ iz občine Ptuj. Tako se bodo pionirji, naši mladi športniki, s to olimpijado vključili v širši krog praznovanj ob Dnevu mladosti in 40. obletnici osvoboditve. Program PO—85: ob 9.00 uri prihod športnikov na stadion, državna in pionirska himna, dvig zastav, pozdravni govor, zaprisega v imenu športnikov ter kulturni program. Ob 9.40 uri sc bodo uradno pričela športna tekmovanja. Pionirji in pionirke bodo merili moči v naslednjih disciplinah: tek na 100, 60, 300 in 1000 m, štafeta 4x200 m, skok v daljavo in viSino, metanje žogice in suvanje krogle. Najboljši posamezniki v vsaki disciplini bodo prejeli od ZTKO občine Ptuj pismena priznanja in medalje. Zaželimo mladim atletom veliko moči in tudi športne sreče ter si oglejmo to zanimivo tekmovanje! ZB Peta Zlata rokavica Slovenije Po državnem prvenstvu v boksu v Mariboru se boksarji B. K.' Partizan iz Ptuja pripravljajo za nastop na tradicionalni reviji boksa v Ptuju. Zlati rokavici Slovenije. Kot vedno bo prireditev v počastitev Dneva mladosti. 25. maja v dvorani Mladika s pričetkom ob 16. uri, organizirana pa v okviru programa prireditev za Dan mladosti, katere organizira OK ZMS Ptuj. Zraven že znanih boksarjev Ptuja se bo prvič predstavil tudi mladi Mlakar, osvajalec bronaste medalje na državnem prvenstvu v Mariboru. Nastopili bodo še boksarji Maribora, Hrastnika, Celja, Ljubljane, Varaždina in Metalca iz Zagreba. Nastopih bodo v glavnem najkvalitetnejši člani teh klubov. Vodstvo B . K. Partizan si" prizadeva, da bodo pari na 5. zlati rokavici Slovenije kvahtetni in da bo raven boksa zadovoljila ljubitelje boksa v Ptuju. V svojem prizadevanju bodo verjetno uspeli. Žal so tudi tokrat težave okrog financiranja organizacije te tradicionalne revije. Prepu.ščeni so sami sebi in lastni iznajdljivosti kar vsekakor ni v red. Zlate rokavica Slovenijeje prireditev republiškega značaja, tradicionalno v Ptuju. Zato bi jo kot tako morah tudi podpreti. O. L i 12 — ZA RAZVEDRILO 23. maj 1985 — TEDNIK TEDNIK -23. maj 1985 OGLASI IN OBJAVE-13 90 let Ivane Vršič v Bodkovcih pri Juršincih -jc praznovala 90-lelnico Ivana Vršič, bivša viničarka. Njej in možu Antonu sta se rodila dva otrt)ka vendar sta oba umrla še prečen sta napolnila leto starosti. Kot rejenko sta vzela k sebi takrat komaj sedem tednov staro Marijo hidrehovo. zdaj že upokojeno dela\kt> Mariborske tekstilne to- varne. Postala je njuna hčerka. Ivana in Anton pa njena starša. Nikoli Jima ni rekla drugače kot mama in ata. Tudi Marijin mož Jure Božanič. doma iz sončnega otoka H vara. hčerki Miljana in Majda, pravnuki in zeta. so spre- jeli Ivano za mamo. taščo, babico in prababico. Ivana oziroma Johana. kot ji pravijo po domače, je še vedno čila in zgovt)rna. Pa tudi delovna. Letošnjo p«.)mlad je nasekala že več kot 300 »pušlov« za podkur- jevanjc v peči in štedininiku. Pa tudi v bližnji vinograd še stopi, saj sta bila gorica in njiva skosi vse življenje njen drugi dom. Med drugim je rekla, da je recept za dolgo življenje pridno delo in nasploh zmerno življenje, ki gaje treba od časa do časa zaliti s kozarcem dobrega vina. Pogled nazaj pokaže, da ima Ivanin rod zapisano v povprečju dokaj dolgo življenjsjko dobo: mamajije umrla stara 91 let, oče jih je imel več kot 70, živijo pa še tudi brat Johan (78 let), brat Mirko (76 let) in sestra Veronika (80 let.) Ivana Vršič (sedi prva z desne) v družbi svojih najdražjih. (Foto: JOS) Jubilantki Ivani in njenim že- limo tudi v prihodnje še mnogo let složnega življenja. Dobro zdravje pa je seveda pogoj za to. jos Prva javna avdicija za ptujski festival Prva javna avdicija ansamblov novincev, ki je bila v nedeljo 19. maja v Dornavi, je kar zadeva njihovo resnost in odgovornost do javnega nastopa, opravičila organizatorjeva pričakovanja. Ansambli novinci, ki so se pri- glasili za letošnji festival, so se sicer za avdicijo zelo dobro pri- pravili, toda razen enega, ali naj- več dveh. treh, ki so nekoliko izs- topali, kaj več kot povprečno ig- ranje niso pokazali.. Intezivne vaje. ki so jih nekateri med njimi imeli zadnja dva meseca, so se sicer odražala v sigurnosti nasto- pa, so pa odločno premalo za odpravo vseh napak in napakic v tehniki igranja in obvladovanju instrumenta, da o petju sploh ne govorimo! Od sedmih nastopajo- čih ansamblov v Dornavi se jih bo morala kar večina sprijazniti z dejstvom, da za nastop na festi- valu še niso dovolj zreli. Imena tistih, ki so se uvrstili v nadaljnje festivalsko tekmovanje, bodo znana Šele po podobni javni av- diciji v soboto, 25. maja, v Sev- nici, s čemer bo podoba o an- samblih novincih zaokrožena in jasnejša. V Sevnici se bodo pred- stavili in skušali uveljaviti: Gro- supeljčani iz Grosuplja, Ansam.- bel Tonija Verderberja iz Starega trga ob Kolpi, Brodniki iz Seno- vega, ansambel Kurji greben iz Laškega, Kajžarji iz Domžal, an- sambel Rubin iz Novega mesta, ansambel Francija Ocvirka iz Sevnice in ansambel Jevšek iz Kranja. Člani ansambla Mavrica, ki so skupaj s strelsko družino prevzeli organizacijo prireditve vDornavi, so svojo nalogo izvrstno opravili. Se več, s pozdravom ansamblom novincev, kratkim nagovorom in podelitvijo priznanj, kar vse je opravil predsednik .sveta KS Dornava Alojz Mikša, so dali prireditvi prizvok svečanosti. l.C. Modna revija v hotelu To soboto, 25. maja, bodo v ptujskem hotelu predstavili svojo ustvarjalnost nekateri ptujski zasebniki. Revijo oblačil za mlade bosta predstavila butika Neno in Rabuza, Tatjana Fenos bo pokazala svoje frizerske sposobnosti, s kozmetičnimi uslugami pa bo sodelovala Vera Nahberger. Program bo popestila še skupina mladih break dancerjev. V hotelu pa bodo v tem tednu postavili tudi novo razstavo. S svojimi deli se bodo predstavili člani likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. N. D. ČRNA KRONIKA V tednu od 14. do vključno 21. maja so miličniki postaje milice Ptuj in, oddelkov posredovali v treh prometnih in eni delovni nezgodi. Pri tem so. zabeležili eno smrtno žrtev, dve osebi sta bili huje in dve lažje telesnol poškodovani. Materialna škoda na vozilih je neznatna. ^ UMRL ZARADI POŠKODB Z MOTOKULTIVARORJEM Do hude delovne nezgode je prišlo v Soboto. 18. maja, ob 9.45 v Krčevini pri Ptuju. Viktor Per- kovič (45) iz Krčevine je kultiviral vinograd z motokultivatorjem. Ko je prestavil stroj v vzvratno vožnjo ie z nogami zdrsnil v 40 cm globoko brazdo in padel. Moto- kultivator ga je z rezih močno poškodoval po nogah, zaradi ce- sarje bii prepeljan v ptujsko bol- nišnico, od tam pa v mariborsko, kjer je v popoldanskih urah umrl. -OM Za akniio vf^n firinmvlieno Dobrih štirinajst dni nas loči do pričetka letošnje zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 85 in tudi tokrat lahko mirno zapišemo: v ptujski in lenarški občini je za prihod brigadirjev že vse pripravljeno. To je bila ena glavnih ugotovitev udeležencev skupščine ZMDA, kije bila v ponedeljek. 20. maja, v Ptuju. Okoli 500 brigadirjev, združenih v trinajstih brigadah iz raznih krajev Jugoslavije, bo v treh izmenah izkopalo predvidoma 15,5 km jarkov za vodovod na manj razvitem območju Slovenskih goric in Haloz. V prvi izmeni bodo brigadirji kopali okoli 5,4 km jarka za vodovod v KS Destrnik. V drugi izmeni bodo kopali okoli 1,3 km jarka na primarnem vodu Pacinje—Gočova, odsek Ločič—Trnovska vas—Biš; pričeli pa bodo tudi z deli na izkopu sekundarnega voda v Ločiču. medtem ko bodo brigadirji tretje izmene kopali spet na območju ptujske občine in sicer v Trnovski vasi in v Bišu. V rezervnem programu je predvideno urejanje cest na območju Haloz. M. Ozmec Elektrika ubila 12 krav že skoraj povsem na robu ptujske občine, v krajevni skupnosti' Vitomarci, najdemo majhno vasico Rjavci. Pravzaprav sploh ni videti vasi, saj so hiše posejane po gričih in dolinicah, ki jih je tam ničkoliko. Po nekajkratnem spraševanju mimoidočih in nekajkrat zgrešeni poti na številnih malih cestnih križiščih, nama je s sodelavcem pred dnevi ven- darle uspelo najti pot v Rjavce, k hiši številka 35. Hiša je skoraj na vrhu manjše vzpetine, obdana z vseh strani s sadnim drevjem, kije bilo prav v času našega obiska v polnem razcvetu. Hektari cvetočih jablan, ptičje petje, tu in tam brnenje traktorja sicer pa navdušujoča tišina. Vse to vpliva na človeka, da bi se za nekaj časa odrekel življenju v bučnem okolju in užival v tej naravni idili. Zal pa Lovrečevih nismo obi- skali zato, da bi z njimi po- kramljali o vsakdanjih stvareh njihovega življenja, čeprav bi lah- ko tudi o tem stekel zanimiv po- govor. Marsikaj zanimivega o ži- vljenju in delu na njihovi kmetiji bi laliko povedali gospodar Vinko, gospodinja Ljudmila pa sinovi Andrej, Vinko in Simon, ki so še doma in od katerih bosta prva dva na kmetiji tudi ostala. Se bolj za- nimiv bi bil pogovor, če bi bili do- ma tudi drugi trije otroci, ki jih je življenje že zvabilo od domače hi- še, se pa radi vračajo in pomagajo pri delu. Sin Ivan in hči Irena ži- vita v Ptuju, najstarejšega Antona pa je pot vodila še dlje v Ljublja- no. Kar težko jc bilo običajno temo pogovora obrnili na tisto, kar nas je pravzaprav pripeljalo k Rjav- čevim. Težko je namreč govoriti o nesreči, ki je žal tudi sestavina na- šega življenja. Pri Lovrečevih je namreč 24. aprila elektrika ubila 12 glav živine. Gospodar Vinko: ,,Bilo je deže- vno jutro in ob takih dneh človek rad malo dlje poleži. Poleg tega me je pred kratkim zasekalo v kri- žu, žena pa jc bila na operaciji in obema je bilo težko vstati. Tako je Vinko prvi šel v hlev. Mislili smo, da bo potrebno dojiti ročno, ^aj ni bilo elektrike. Mleko pa mora biti pravočasno oddano." Kako jc bilo pri srcu Vinku, ki je prvi pogledal v hlev, ve samo on. Sedem krav, štiri tclice in pi- tanec so bili negibni — mrtvi. Le starejša krava in bik sla ostala. Tudi gospodar, gospodinja, so- sedje, niso mogli verjeli svojim očem. Le kaj seje zgodilo . . . Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da jc v bistvu kriv mol- zni stroj, oziroma prekinjena o/cmliiicv. Verjetno jc bila vmes šc \ laga.posesalnili n. \ vli |cstekla elektrika na kovinske dele v hlevu in . . . Krava in bik, ki sta ver- jetno v tem trenutku ležala, sta os- tala živa. Pred 14 dnevi so prodali 4 bike in teličko, sicer bi ista usoda doletela še njih. Vsak kmetovalec je navezan na svojo živino, saj jc potrebno ogro- mno dela in skrbi preden si ustvari lastno čredo. Vsaj pet let bo mi- nilo, da bcxlo Lovrečcvi prišli pri živini spet na zeleno vejo. Da je nesreča Še večja, bi šest krav kma- lu telilo, ludi ostale so bile breje, vse dobre mickarice. Tako se ško- da ne da izračunati, jc pa ogro- mna. Na srečo Lovrečcvim ni pošel pogum, volja do dela je ostala, na njihovi kmetiji se bodo tudi v prihodnje ukvarjali z živinorejo in sadjarstvom. Izvršilni odbor samouprave interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj jim je dodelil nekaj sredstev za pomoč pri obnovi črede. ,,De- nar ni največji problem," pravi gospodar Vinko. ,,Mnogo težje bo dobiti tako dobre živali, kot smo jih imeli." Sicer pa so Lovrečevi gotovo med največjimi sadjarji na ob- močju ptujske občine. Pet in pol hektarov intenzivnih sadovnjakov imajo. Samo letos so v obnovo, sadovnjaka vložili nad 60 starih milijonov, če ne upoštevajo dela. Vinko in Ljudmila Lovrec pred zaenkrat praznim hlevom Imajo izključno sadovnjake s kakovostnim sadjem, tistega kar pade z drevesa ne pobirajo. Leto- šnja zima jc pustošila tudi v njiho- vih sadovnjakih in v času našega obiska so trepetali pred jutranjo slano. Ce bi jih prizadelo še to, bi bil udarec usode vendarle prevelik. Tega dne so že četrtič škropili, kdo ve kolikokrat bo še potrebno. Stroški se nabirajo iz dneva v dan, dohculek bo šele oktobra. Pa še ta ne bo velik, saj imajo v glavnem mlade nasade. Lovrečevi zaradi vsega tega ne tožijo, omenijo le mimogrede v pogovoru. Delajo kot da se ni nič zgodilo, morda še bolj zagnano. Obdelujejo tudi nekaj zemlje v ravnini, kjer raste pšenica in še kaj. Dve kmetiji bosta nastali iz sedaj združene zemlje, na teh bo- sta nekoč gospodarila Andrej in Vinko. Prevzela bosta urejeni kmetiji, lahko bosta nadaljevala z dobrim gospodarjenjem. Nesreče seveda ne bodo zlahka pozabili. Tudi takrat ne, ko bo Foto: M. O/mcc hlev znova poln, ko bodo znova dojili in oddajali mleko, ko sc bo- do znova veselili teličkov, ko bo vse po starem. Izboljšana oziroma kar podvojena pa bo ozemljitev, del sesalnih cevi bodo odrezali in jih nadomestili s plastičnimi. Kaj takega se ne sme več pripetiti. Tudi pri drugih kmetovalcih ne! J. Bračič Mirovni pohod mladih V ptujski občini bo osrednja slovesnost ob letošnjem dnevu mla- dosti v petek, 24. maja. Mladi iz osnovnih organizacij sirom občine se bodo zbrali ob petnajstih pred magistratom, od koder bodo krenili po ptujskih ulicah. Mirovniki bodo s ptujskega gradu spustili golobe miru, pohodniki pa bodo svojo pot nadaljevali proti Ljudskemu vrtu, kjer bo veliki mladinski miting. Vabimo vse mlade po srcu, da se udeležijo pohoda in predvsem mitinga, na katerem bodo mirovniki prikazali v diapozitivih potek mirovnega gibanja v svetu, s kulturnim programom se bodo predstavih mladinci iz osnovni šol in mladi ustvarjalci na različnih področjih, kot poslastica pa bo pravgotovo prišla prav glasba z reprodukcijo video caset. Da se bo po vsej verjetnosti vse skupaj spontano spreobrnilo v množično rajanje, lega verjetno ni treba posebej omenjati. Vabljeni v čim večjem številu! -OM Jur?^ti?^fi?> fir?f^tvo vabi n?« h\^^ Osmega junija bo prvi letošnji izlet turističnega društva Ptuj. Člani društva ter drugi ljubitelji naravnih lepot in kulturno — zgodovinskih znanienitosti bodo potovali na Dolenjsko, kjer si bodo med drugim ogledali Atomske toplice, Podčetrtek, Kozjansko, Senovo, Brestanico, karluzijo Pleterje, Kostanjevico, Brežice in Čatešlce toplice. Prijave sprejemajo v turističnem biroju TD Ptuj na Trgu Svobode 4 do 1. junija, oziroma do zasedbe avtobusa. Cena izleta je 1800 dinarjev in vključuje stroške prevoza, kosila v Kostanjevici in oglede razstav. Udeleženci izleta se bodo zbrali ob 6. uri zjutraj pred poslopjem pošte. MG rodile so: Veronika Kosi, Pršetinci 51 — dečka: Helena Dobrijevič-Neu-j. dauer. Med vrti 6 — Jureta;* Marija Šalamun, Obrez 6 — Matjaža; Elvira Cimerman, Lju- tomer, Postružnikova 14 — Mar- ka; Sonja Turk, Lovrenc na Dr. polju 14 — Davorina; Marija Miško, Pv^vlovci 15 — Mitja; Marjana Jeromel. Kraigherjeva 29 — dečka; Branka Gajič. Zni- daričevo nabrežje 7 — Gorana; Frančiška Bukvič, Lancova vas 90E — deklico; Marija Tominc, Pleterje 66 — Petra; Štefka Jeza, Apače 15 — Danijelo; Metka Markovič, Ul. bratov Pihlar 8 — Luka; Olga Topolovec, Podlehnik 10/a — dečka; Mihca Kovačec, Slomi 2/a — Andrejo; Dušica Fajfarič, Spuhlja 79 — Simono; Marija Amuš, Vintarovci 24 — dekUco; Brigita Kozel, Zg. Les- kovec 14 — Vesno; Suzana Kokot, Mihovci 58 — Nino; Marta Ga- lovič. Mihovci 39 — dečka; Brigita Cafuta, Pobrežje 159 — Leo; Zdenka Fotur, Miklavž pri Mari- boru. Divjakova 5 — Roka; Da- nica Mikša, Zamušani 75 — dek- hco; Jožefa Rakuša, Tomaž pri Ormožu 20 — Igora; Majda Munda, Dolga lesa 2. Ormož — Davida;Marija Rakuša, Šeronova 5 — Blaža —; Natalija Kutnjak, Kidričevo, Proletarska 6 — dek- lico; Cvetka Lukman, Obrez 14 — Tamaro; Viktorija Rižnar, Cvet- kovci 106 — dečka; Nada Lesko- var, Kidričevo, Industrijsko na- selje 1 — Nino; Anica Rižnar, Rotman 14 — Davida; Silva Žampa, Levanjci 10/a — deklico; Marija Novak, Pršetinci 8 — Majo; Marijana Zavec, Turški vrh 16 — Majo; Poroke: Danijel Nahberger, Pobrežje 14 in Stanislava Began, Zagrebška 118; Lovrenc Sijanec, Vitomarci 60 in Dubravka Borovčak, Mejna cesta 30; Danilo Malek, Ciril- Vlek)dov dr. 7 in Irena Pohorec. Ciril-Metodov dr. 7; Miran Škri- njar. Brunšvig 79 in Marija Brzg- lez C irkovce 10; Slavko Jazbec. Krambergerjeva pot 5 in Liljana Žalar, Krambergerjeva pot 5; Zvonko Ferčič. Bukovci 58 in- Carmen Ulčar, Slatina 73; Janez ^ Herga. Gabernik 17 in Zlatka j Verlič, Trnovski vrh 21; Vladimir | Kmetec, Vareja 50.»n .Dra&icaj Vrabl, Pobrežje 164; Božidar Preložnik, Sp. Hajdina, Povodna 1 in Angelca Jančič, Sp. Hajdina, Povodna 1; Janko Šegula, Titovo Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča 61 in Alenka Ledinek, Titovo Vele- nje, Ul. Veljka Vlahoviča 61. Umrli so: Franc Zorko, Kicar8, roj. 1901, umri 12. maja 1985; Bogomir Pe- tek, Tomšičeva 31, roj. 1907,umri 13. maja 1985; Jožef Vidovič, Lancova vas 85, roj. 1906, umrl 13. maja 1985; Ivan Hergula, Cvet- kovci 20, roj. 1925, umrl 10. maja 1985; Jožef Strelec, Placarovci 12/a, roj. 1947, umrl 14. maja 1985; Anton Žuran, Gradišče 143, roj. 1901, umri 16. maja 1985; Alojz Kmetec, Kidričevo, Čuč- kova 11, roj. 1922, umrl 15. maja 1985; Cecilija Bigec, Njiverce vas 5, Kidričevo, roj. 1933, umrla 16. maja 1985; Cveta Jurenec, Lan- cova vas 69, roj. 1920, umrla 17. maja 1985; Vladimir Pucko, Ivanjkovci 30, roj. 1911, umri 19. maja 1985; TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, VoSnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik LUDVIK KOTAR, teh- nični urednik ŠTEFAN PUS- NIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznik, Mar- tin Ozmec in Marjan šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 1000 dinar- jev, za tujino 1900 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400- 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo- dov. občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042-0778 Leto: XXII Ptuj, dne 1. avgusta 1985 Številka: 19 VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 156. Sklep o podelitvi priznanj občine Ptuj v letu 1985 157. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Gajevci—Placarovci 158. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Zavo- da za spomeniško varstvo Maribor 159. Sklep o soglasju k poimenovanju TOZD Srednja družboslovna in eko- nomska šola Jožeta Lacka Ptuj pri Srednješolskem centru Dušana Kvedra Ptuj IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 160. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož IZVRŠNI SVET SO PTUJ 161. SKLEP o soglasju k statutu sklada za izobraževanje delavcev na po- dročju samostojnega osebnega dela v občini Ptuj KRAJEVNE SKUPNOSTI 162. Poročilo volilne komisije KS Dolena o izvedbi referenduma za uvedbo . krajevnega samoprispevka na območju KS Dolena za obdobje 1/8-1985 do 31/12-1985 163. Poročilo volilne komisije KS Dolena o izvedbi referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Dolena za obdobje 1986—1990 164. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in izvaja- nje letnega programa od 1/8-1985 do 31/12-1985 na območju KS Do- lena 165. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in izvaja- nje srednjeročnega programa za obdobje od 1/1-1986 do 31/12-1990 na območju KS Dolena 156. Na podlagi 8. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 1. člena Odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št 6/76, 12/79, 9/82 in 9/85) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. julija 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 24. julija 1985, sprejela SKLEP o podelitvi priznanj občine Ptuj v letu 1985 1. Zlato plaketo občine Ptuj prejme: Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ptuj ob 40-letnici osvoboditve za velik prispe- vek, ki so ga borci dali med vojno in pri povoj- ni obnovi domovine ter za uspehe dosežene pri prenašanju tradicij NOB na mlado generacijo. 2. Plaketo občine Ptuj prejmejo: — Mesokombinat Perutnina F*tuj TOK Ko- operacija Hajdina, za izredne uspehe dosežene pri kooperacijski vzreji piščancev — Krajevna skupnost Polenšak, za posebne uspehe dosežene pri izgradnji infrastrukturnih objektov, za aktivno delovanje družbenopoliti- čnih organizacij in društev — Aeroklub F>tuj, za posebne zasluge, ki jih ima pri razvoju letalskega športa v občini Ptuj in SR Sloveniji — Franc FIDERSEK, za 40 letno požrtvo- valno in uspešno družbenopolitično delo ter za uspehe dosežene v novinarstvu — Simon PEŠEC, za dolgoletno požrtvoval- no in uspešno družbenopolitično deio ter za uspehe dosežene v gospodarstvu — Jožica SUHODOLNIK, za uspešno druž- benopolitično delo ter za velik prispevek pri razvoju zdravstva v občini Ptuj. 3. Družbeno priznanje v obliki listine prejme- jo: — Drago IZLAKAR, za poseb.ie zasluge, ki jih ima pri razvoju TAM Maribor, TOZD Pro- izvodnja zavor Ptuj — Dimče STOJČEVSKI, za dolgoletno uspešno in požrtvovalno družbenopolitično delo ter za uspehe dosežene pri izgradnji sa- moupravnih družbenih odnosov v združenem delu in posebej v TGA »Boris Kidrič« Kidriče- vo — Imre VARJU, za dolgoletno uspešno in požrtvovalno družbenopolitično delo ter za prizadevanja za uveljavitev delegatskega odlo- čanja — Stanko VRTIČ, za odlične delovne rezul- tate, ki jih je dosegel pri delu v DO Agis in na delovnih tekmovanjih orodjarjev. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj. Številka: 17-1/85-2 Datum: 25/7-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog, 1. r. 157. Po 1. odstavku 101., 103. in 104. člena Zako- na o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 4/79, 11/81, 44/82) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajev- nih skupnosti, dne 25. julija 1985, sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka na meliora- cijskem območju Gajevci —Placarovci I. člen S tem odlokom se uvede postopek za melio- racijo na melioracijskem območju Gajevci — Placarovci, kjer je ustanovljena melioracijska skupnost v skladu s 50. členom Zakona o zdru- ževanju kmetov. Odlok določa: — meje melioracijskega območja, — razvrstitev kmetijskih zemljišč na meliora- cijskem območju v smislu 10. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, — melioracijska dela, ki so jih dolžni lastni- ki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na rhelioracijskem območju opraviti sami in roke za razvrstitev teh del, — objekte in naprave, ki jih bodo dolžni lastniki in uporabniki zemljišč sami redno vzdrževati v uporabnem stanju, — način rabe kmetijskih zemljišč na melio- racijskem območju, — prispevek, ki ga plačujejo lastniki in upo- rabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju za skupne melioracijske naprave in objekte ter vzdrževanje sistemov. 2. člen Melioracijsko območje Gajevci— Placarovci obsega dela katastrskih občin Gajevci, Formin, Mala vas po idejni zasnovi št. 1145/4-85, ki jo je sprejela skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti občine F*tuj na seji, dne 22/3-1985. Melioracijsko območje Gajevci —Placarovci obsega 134,46 ha zemljišč in je omejeno na se- verozahodni strani na potok Zvirenščino, s pare. št. 504 preko ceste pare. št. 497/14 do vključno pare. št. 8, 6/1 in 1 ceste s pare. št. 497/18 vse k. o. Gajevci. Od tu na severovz- hodni strani po cesti pare. št. 511/8 do vklju- čno 9/1 k. o. Formin, naprej po vzhodni strani katastrske meje med k. o. Formin in k. o. Ga- jevci do vodotoka v k. o. Gajevci s pare. št. 32/203 vključno s parcelami 32/39, 32/38, 27, 32/118, preko pare. št. 497/6, nadalje pare. št. 32/223, od koder ponovno poteka po in preko ceste pare. št. 497/14, vključno s pare. št. 32/31, 32/68, 58, 32/82, 32/94, 32/98, 32/96, preko ceste 496/83, nadalje vključno s pare. št. 53/1, 32/97, 32/98, 32/100 ter dalje po cesti 497/14 vključno s parcelami 32/235, 32/236, 32/101, 51, 43/2, 42/2, 41, 40, 104/1 ter na ju- žni strani v k. o. Mala vas, vključno s pare. št. 109/53 in cesto pare. št. 109/63 in 387/5. Na zahodni strani pa se meja nadaljuje po pare. št. 387/5 po katastrski meji med k. o. Gajevci in k. o. Mala vas po pare. št. 503 k. o. Gajevci do potoka Zvirenščina. 3. člen Kmetijska zemljišča melioracijskega območ- ja Gajevci —Placarovci so razvrščena v prostor- skem delu družbenega plana občine Ptuj za ob- dobje 1980—1985 v prvo območje kmetijskih zemljišč v smislu 10. člena Zakona o kmetij- skih zemljiščih. 4. člen Investitor melioracije je Kmetijska zadruga Ptuj. Investitorje dolžan opraviti vsa meliora- cijska dela po projektu do konca leta 1985. 5. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni sami po- sekati in odstraniti drevje in grmičevje s kme- tijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma v upravljanju. Roki za izvršitev del po prejšnjem odstavku so določeni v programu izvedbe melioracijskih del, ki ga sprejme investitor. Investitor je dol- STRAN 96 URADNI VESTNJK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ št. 19 žan obvestiti o rokih izvedbe del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracij- skem območju iz drugega odstavka 2. člena te- ga odloka. Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča ne izvede potrebnih melioracijskih del, odredi občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo v skladu s 109. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih izvedbo potrebnih ukre- pov na stroške tega lastnika oziroma uporabni- ka kmetijskega zemljišča. 6. člen Sredstva za melioracijo zagotovi investitor v skladu s predpisano finančno konstrukcijo o zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje melioracij \ SR Sloveniji. Investitor ima nas- proti lastnikom uporabnikom kmetijskih zem- ljišč na melioracijskem območju regresno pra- vico v skladu s sprejetim finančnim načrtom in v sorazmerju s površino njihovih zemljišč. 7. člen Za dela se uporabi tudi del sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije, ki se zbirajo na podlagi 7. člena Zakona o kmetijskih zemlji-^ ščih in Zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985. Za višino teh sredstev se zmanjša lastna udeležba investitorja, kmetov in organi- zacij združenega dela v višini, ki je določena v pogodbi, ki izhaja iz finančnega načrta. 8. člen Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav po predpisih o amortizaciji po minimalni amortizacijski stopnji. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti povrnejo investitorju del amortizacije v obliki uporabnine. Osnovo za izračun uporab- nine tvorijo sredstva, ki so bila zbrana po 7. členu tega odloka in uporabljena na zemljiščih kmetov in organizacij združenega dela. Višina uporabnine je enaka amortizaciji dela vredno- sti objektov in naprav, obračunani po minimal- ni amortizacijski stopnji in podrobno urejena v finančnem načrtu iz 6. člena tega odloka. 9. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni in funkcionalni. Za skupna vzdrževalna dela skrbi investitor. Lastniki in uporabniki zemljišč so dolžni pri- spevati sredstva za skupna vzdrževalna dela po posebnem odloku, ki ga sprejme Skupščina ob- čine Ptuj na predlog Kmetijske zemljiške skup- nosti občine f*tuj. 10. člen Lastniki in uporabniki zemljišč morajo po izvedbi hidro in agromelioracijskih delih rabo zemljišč prilagoditi proizvodnemu programu- melioracije, sredstvom vloženim v ta zemljišča in družbenemu planu občine. II.člen Hkrati z melioracijo se uvede komasacija kmetijskih zemljišč. Z uvedbo melioracijskega postopka je na melioracijskem območju prepovedan promet z zemljišči, razen v primeru, če postane zemljišče družbena lastnina, prepovedano pa je tudi par- celiranje zemljišč, graditev vseh vrst objektov ter spreminjanje kultur. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 324-2/85-11 Datum: 25/7-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r. 158. Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), 62. člena Poslovnika Skupščine obči- ne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) in 5. člena Odločbe o ustanovitvi de- lovne organizacije Zavoda za spomeniško var- stvo Maribor (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. julija 1985 ter Družbenopo- litičnega zbora, dne 24. julija 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Zavoda za spomeniško varstvo Mari- bor I. Za skupnega delegata Skupščin občin Le- nart, Ormož in Ptuj v svetu Zavoda za spome- niško varstvo Maribor se imenuje Minka RAJH, Skolibrova 6, Ormož. 2. Mandatna doba imenovane delegatke druž- benopolitične skupnosti traja dve leti. 3. Naloge delegatke družbenopolitične skup- nosti v svetu določa Statut Zavoda za spomeni- ško varstvo Maribor. 4. Ta sklep začne veljati takoj, ko ga sprejmejo vse pristojne skupščine občin in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 022-2/82-1 Datum: 25/7-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICZKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r. 159. Na podlagi 422. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, 63/79 in 57/83), 136. člena Zakona o usmerjenem izo- braževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene- ga dela in Zbora Krajevnih skupnosti, dne 25. julija 1985, sprejela SKLEP o soglasju k poimenovanju TOZD Srednja druž- boslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj pri Srednješolskem centru Dušana Kvedra Ptuj 1. Skupščina občine Ptuj kot ustanovitelj TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj pri Srednješolskem cen- tru Dušana Kvedra Ptuj daje soglasje k poime- novanju te šole v TOZD Srednja družboslo- vna, ekonomska in naravoslovno matematična šola Jožeta Lacka Ptuj, b. o. pri Srednješol- skem centru Dušana Kvedra, n. sol. o., Ptuj. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 61-1177-2 Datum: 25/7-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r. 160. Po 45. členu Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78), 4. točke odloka o pristojbinah za zdrav- stvena spričevala za živali ter kriterijih in meri- lih za določitev pristojbin za veterinarsko sani- tarne preglede in dovoljenja (Ur. list SRS, št. 2/78) ter 202. členu statutarnega sklepa o spre- membah in dopolnitvah statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21-199/79) je IS SO Ormož na svoji seji dne 8. julija sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v ob- čini Ormož I. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ter za obvezne preglede klavnih kopitarjev, parklarjev, peru- tnine in kuncev, za veterinarsko sanitarne pre- glede živalskih proizvodov in živalskih surovin ter za dovoljenja za promet z mlekom in mle- čnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Or- mož plačujejo naslednje pristojbine: I. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju živali, živalskih proizvodov, suro- vin in odpadkov: a) velike živali — kamion do 2 t 670.— — kamion ali vagon nad 2 t 1.140.— — kamion ali vagon nad 2 t perutnine ali čebel 670.- b) — kosovno kopitarji, govedo 300.— — kosovno prašiči, drobnica, teleta in živo pe- rutnino za vsakih začetih 50 kom 110.— — za čebeljo družino 110.— — za meso, mesne izdelke, mast in drobovino kopitarjev, parklarjev in perutnina od kg 0,99 — za ribe, rake, polže od kg 2,40 — za mleko od I, mlečni izdelki od 1 ali kg 0,10 — za mlečne izdelke od kg ali od 1 0,56 — za jajca od kom 0,07 — za jajčne izdelke od kg 0,42 — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke 0,33 c) perutnina — kamion z dan starimi piščanci 256.— II. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri prekladanju in razkladanju živali, živalskih proizvodov ali živalskih surovin: — kamion do 2 t 297.— — kamion ali vagon nad 2 t 670.— — kosovno 240.— III. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk kopitarjev in parklarjev, ki se ženejo izven ob- močja: — od komada 236.— IV. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju iz- voznih in uvoznih pošiljk živali, živalskih pro- izvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parklar- jev: a) pošiljka semena 425.— b) za kosovne pošiljke 425.— c) kosovne pošiljke lovskih turistov do 20 kom male divjadi ali I kom velike divjadi 994.— č) za vsakih začetih nadaljnih 20 kom male div- jadi ali 1 kom velike divjadi 170.— d) kamion do 2 t 966.— e) kamion nad 2 t 1.650.— V. Veterinarsko sanitarni pregledi mesa. ko- pitarjev in parklarjev, perutnine, kuncev, divja- di, jajc, mleka, rib in njihovih izdelkov ter me- du, rakov, školjk, polžev in žab namenjenih za hrano ljudi: a) na kraju proizvodnje ali skladiščenja: — meso od kg 0,35.— — mesni izdelki od kg 0,35.— — visoko divjad od kom 83.— — divji prašič, medved 245.— — divji zajci od kom 15.— — divja perjad od kom 15.— b) na tržnici preden gredo v promet: — meso od kg 6,62 — mleko 6,94 — mlečni izdelki od kg ali od 1 6,62 — jajc od kom 0,95 — ribe in ostalo od kg 3,31 VI. Veterinarsko sanitarni pregledi ob poja- vu kužne bolezni, če je meso namenjeno za la- stno domačo uporabo: — teleta, prašiči in drobnica za vsako začeto uro 1.129.- VII. Za veterinarsko sanitarni nadzor prede- lave divjačine, polžev, žab in podobno — za veterinarsko sanitarni nadzor sejmišč, dogo- nov, razstav in drugih javnih prireditev — za veterinarsko sanitarni nadzor v gostinskih ŠT. 19 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 97 obratih, obratih družbene prehrane in kmečke- ga turizma — za vsako začeto uro porabljenega časa 1129.- VIII. Dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo: — po kravi 240.— vendar na gospodarstvo: — do 5 krav največ 715.— — do 10 krav največ 1.184.— — do 10 krav največ 2.059.— — do 30 krav največ 2.059.— — nad 30 krav 3.454.- Pristojbine za dovoljenja zbere od kooperan- tov organizator odkupa mleka ob izplačilu mleka in jih odvede na Posebni račun za zati- ranje živalskih kužnih bolezni občine Ormož. 2. člen Če stranka izrecno zahteva, da pooblaščena delovna organizacija opravi veterinarsko sani- tarni pregled na dan državnega praznika, nede- lje ali v nočnem času se pristojbine iz 1. člena povečajo za 50 %. Za nočni čas se šteje čas od 21. do 6. ure. 3. člen Kadar doseže obračun pristojbin pri kosov- nih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu se obračuna pristojbina za kamionske ali vagonske pošiljke. 4. člen Kadar živali, živalski proizvodi, živalske su- rovine ali pošiljke niso pripravljene za veteri- narsko sanitarni pregled se zaračunava zamud- nina za vsako začeto uro 1.129,50 din. 5. člen Za izdajo napotnic pri zakolih v sili zunaj klavnice ali za izdajo napotnice v hlevih z ne- preveijeno ali sumljivo epizootiološko situaci- jo pred odpremo v klavnico mora lastnik živali predložiti veljavno zdravstveno spričevalo. 6. člen Poleg pristojbin iz 1., 2. in 3. člena te odred- be se posebej plačajo tudi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sesta- vni del veterinarsko sanitarnega pregleda. 7. člen Pristojbine navedene v 1., 2. in 3. členu te odredbe se lahko plačajo v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združene- ga dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pre- gledi opravljajo in IS SO Ormož na podlagi predloga veterinarske organizacije združenega dela, ki te preglede opravlja. 8. člen Pristojbine iz te odredbe se plačajo v gotovi- ni ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa ta- koj po opravljenem pregledu oz, izdaji dovo- ljenja, ali pa se obračunavajo mesečno s skle- pom o plačilu pristojbin. Posebne stroške in zamudnino si obračuna neposredno veterinarska organizacija združe- -lega dela, ki je pregled opravila, pri organiza- ciji združenega dela ali občanu, ki je pregled zahteval. 9. člen Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne vete- rinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3/85). Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 322-21/85 Datum: 8. 7. 1985 Predsednik IS SO Ormof Milan Ritonja, 1. r. 161. Po 101. členu kolektivne pogodbe o delov- nih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Uradni list SRS, št. 16/81 in 8/83) in 22. alinei 199. člena statuta občine Ptuj (Urad- ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 81. seji dne 13/6-1984 sprejel SKLEP o soglasju k statutu sklada za izobraževanje de- lavcev na področju samostojnega osebnega de- la v občini Ptuj I. Izvršni svet skupščine občine Ptuj daje so- glasje k statutu sklada za izobraževanje delav- cev na področju samostojnega osebnega dela v občini Ptuj, ki je bil sprejet na skupščini sklada dne 27/5-1983. 2. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj. Številka: 022-2/83-2 Datum: 13/6-1984 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Janko Bezjak, 1. r. 162. POROČILO volilne komisije Krajevne skupnosti Dolena o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Dolena za obdobje od 1. 8. 1985 do 31. 12. 1985 Volilna komisija KS Dolena objavlja po 35. členu Statuta KS Dole- na in po 8. členu Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Dolena, ki je bil v nedeljo 21. julija 1985 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine krajevne skup- nosti Dolena z dne 23. 6. 1985 razpisan referendum za uvedbo krajevne- ga samoprispevka za območje krajevne skupnosti Dolena. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 16 z dne 27. 6. 1985. 2. Pn pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji: 3- Po drugem odstavku 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo občani-glasoval- ci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mo- gli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju KS Dolena po številu 49. Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 721 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo »ZA« uvedbo krajevnega samoprispevka 445 glasovalcev ali 61,71 %. Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 21. člena zakona o referen- dumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), daje referendum na območju KS Dolena uspel. Številka: VK-136/85 Dolena, 21.7. 1985 Tajnik VK: Francka Petrovič, 1. r. Predsednik VK: Herbert Sorec, 1. r. 163. POROČILO volilne komisije Krajevne skupnosti Dolena o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Dolena za obdobje od L 1. 1986 do 31. 12. 1990 Volilna komisija KS Dolena objavlja po 35. členu Statuta KS Dole- na in po 8. členu Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Dolena, ki je bil v nedeljo 21. julija 1985 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine krajevne skup- nosti Dolena z dne 23. 6. 1985 razpisan referendum za uvedbo krajevne- ga samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Dolena. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 17 z dne 3 7. 1985. 2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji: STRAN 98 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 19 3. Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 21. člena zakona o referen- dumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), daje referendum na območju KS Dolena uspel. Številka: VK-136/85 Tajnik VK: Dolena, 21.7. 1985. Francka Petrovič, I. r. Predsednik VK: Herbert sorec, I. r. 164. Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispev- ku (Uradni list. SRS štev. 3'73 in 7/8.3), 8. čle- na Zakona o referendumu (Uradni list SRS, štev. 23/77). 35. člena Statuta krajevne skupno- sti Dolena in izida referenduma z dne 2!. julija I9H.S. le skupščina KS Dolena, dne 26.7. 1985 spre le I a SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanci- ranje in iz>ajanje letnega programa od 1.8. 1985 do 31. 12. 1985 na območju Krajevne skupnosti Dolena. I. člen Na podlagi odločitve krajanov na referendu- mu, ki je bil 21. julija 1985. se uvede samopri- spevek \ denarju na območju KS Dolena, ki obsega naslednje vasi: Dolena, Bolečka vas, Zg. Pristava, Popovci. Barislovci, Sela in Trno- ^e^- :. člen Samoprispevek se uvede od 1.8.1985 do 31.12. 1985. 3. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra- jani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Dolena. 4. člen Zavezanci za plačevanje krajevnega samo- prispevka so: — zavezanci, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila, ter druge prejemke, ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 2.5 '^o od neto OD, oziro- ma nadomestila; — zavezanci, ki prejemajo pokojnino, višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom po stop- nji 2 % od izplačane pokojnine, vendar le do zneska, ki ne ogrozi z varstvenim dodatkom, — zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti od letnega katasterskega dohodka po stopnji 5 "o: — zavezanci, ki imajo dohodke od samostoj- nega opravljanja obrti, druge gospodarske de- javnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 5 % od čistega dohodka; — zavezanci, zaposleni v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Dolena v znesku 1.000,- din mesečno do konca leta 1985. v naslednjih letih pa se prispevek zviša v odstotku povečanja osebnih dohodkov v SR Slo\eniji. ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. 5. člen /a oprostitev plačevanja krajevnega samo-- pnspe\ka se uporabljajo določbe 10. člena Za- k(ina o samoprisne\ku. 6. člen S >aiiiopriM'.'Vkom zbrana sredstva se delijo po Np-^ejetei'-: cmem planu za leto 1985. 7. člen S -amopri-;H\kom zbrana sredstva se bodo uporabila za financiranje, oziroma sofinancira- nje naslednjih planskih nalog: sofinanciranje izgradnje telefonskega omrcžia. cestne razsvetljave, gramoziranje in vzdrževanje krajevnih cest. izgradnja avtobusnih postajališč, izgradnja TP, sofinanciranje drugih komunalnih objek- tov (most. \odno zajetje idr.), sofinanciranje potreb SLO in DS, sofinanciranje SPO in društev ter šolstva, — varstvo okolja in spomenikov, — kulturna dejavnost, — delovanje krajevne skupnosti, — ostale aktivnosti vaških odborov. 8. člen Kraievni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, zasebni obrtniki in skupnosti invalidskega in pokojninskega zava- rovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohod- ka, nadomestila ali pokojnin. Samoprispevek, ki ga plačujejo zavezanci, ki se z osebnim de- lom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, od- merja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Zdomci plačujejo krajevni samoprispevek vsako leto posebej, najpozneje do konca leta na žiro račun Krajevne skupnosti Dolena štev. 52400-780-11032. 9. člen Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgo- voren svet skupščine krajevne skupnosti Dole- na in odgovarja, da se zbrana sredstva upora- bijo za izvedbo letnega plana, za katerega je bil uveden samoprispevek. 10. člen O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi letni in končni obračun, ki se predloži v obrav- navo zborom krajanov in v potrditev skupščini krajevne skupnosti Dolena. 11. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj. Dolena, 26. 7. 1985 Štev. 144/85 Predsednik skupščine KS »Dolena«: Svenšek Feliks, I. r. 165. Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispev- ku (Uradni list SRS, štev. 3/73 in 7/83), 8. čle- na Zakona o referendumu (Uradni list SRS, štev. 23/77), 35. člena Statuta krajevne skupno- sti Dolena in izida referenduma z dne 21. julija 1985, je skupščina KS Dolena, dne 26. 7. 1985 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanci- ranje in izvajanje srednjeročnega programa za obdobje od I. L 1986 do 31. 12. 1990 na območ- ju Krajevne skupnosti Dolena l.člen Za vsa naselja krajevne skupnosti Dolena in sicer: Dolena, Bolečka vas, Zg. Pristava, Po- povci, Barislovci, Sela in Trnovci se na podlagi odločitve krajanov na referendumu dne 21. ju- lija 1985 uvede samoprispevek v denarju. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo petih let od I. 1. 1986 do 31. 12. 1990. 3. člen Samoprispevek bomo uporabljali za sofinan- ciranje oziroma za realizacijo naslednjega pro- grama: -- za modernizacijo oz. asfaltiranje cest na območju KS Dolena, — za vzdrževanje in gramoziranje cest in ostalih komunalnih objektov, — vodovod Jurovci —Dolena, — izgradnja TP in adaptacija električnega omrežja, ~ sofinanciranje cestne razsvetljave, — razširitev telefonske mreže, — sofinanciranje potreb SLO in DS, — sofinanciranje delovanja DPO in društev ter šolstva, — varstvo okolja in spomenikov, — poslovanje krajevne skupnosti, — razne komunalne ureditve ter ostale aktivnosti vaških odborov, ter vzdrževanje ob- stoječih objektov KS. 4. člen Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Do- lena, oziroma si bodo stalno prebivališče na območju KS Dolena pridobili v času, ko traja samoprispevek. Zavezanci iz člena 5, tč. 8, ki nimajo stalnega bivališča v KS Dolena, so za- vezanci prispevka v pavšalnem znesku. 5. člen Samoprispevek se uvede: — za zavezance, ki prejemajo osebne dohod- ke iz delovnega razmerja, oziroma nadomesti- la, ter druge prejemke, ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 2 % od neto OD, oziroma nadomestila, — zavezanci, ki prejemajo pokojnino, višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom po stop- nji I % od izplačane pokojnine, vendar le do zneska, ki ne ogrozi pokojnine z varstvenim dodatkom, — zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti od letnega katasterskega dohodka po stopnji 4 %, — zavezanci, ki imajo dohodke od samostoj- nega opravljanja obrti, druge gospodarske de- javnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 4 % od neto dohodka, — zavezanci, zaposleni v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Dolena v znesku 1.000,— din mesečno v letu 1985, v na- slednjih letih pa se prispevek zviša v odstotku povečanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. 6. člen Za oprostitve plačevanja krajevnega samo- prispevka se uporabljajo določbe 10. člena Za- kona o samoprispevku. 7. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo po sprejetem srednjeročnem programu in le- tnih planih tako, da vasem pripada 70 % zbra- nih sredstev, za skupne potrebe v KS pa ostaja 30 %. Delež 70 % se med vasmi razdeli po klju- ču, ki je odvisen od števila zaposlenih v posa- mezni vasi in od višine katasterskega dohodka za posamezno vas. 8. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, zasebni obrtniki in skupnosti invalidskega in pokojninskega zava- rovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohod- ka, nadomestila ali pokojnin. Samoprispevfek, ki ga plačujejo zavezanci, ki se z osebnim de- lom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, od- merja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Zdomci plačujejo krajevni samoprispevek vsako leto posebej, najpozneje do konca leta na žiro račun KS Dolena št. 52400-780-11032. 9. člen Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgo- voren svet skupščine KS Dolena in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samopri- spevek. 10. člen O porabi sredstev samoprispevka se sestavi letni in končni obračun, ki se predloži v raz- pravo zborom krajanov in v potrditev skupšči- ne KS Dolena. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja- vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od I. 1. 1986 do 31.12. 1990. Štev.: 144/85 Datum: 28.7. 1985 Predsednik skupščine krajevne skupnosti »Dolena«: Svenšek Feliks, 1. r. Po drugem odstavku 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo občani-glasoval- ci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojašJcega roka niso mo- gli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju KS »Dole- na« po številu 49. Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referen- dumu 721 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo »ZA« uvedbo kraie\nega samoprispevka 430 glasovalcev ali 59,64%.