Pottnfau pUn—a « aofatM. . Leto LXIX. ŠL 17$ LfBUfam, poncđetick 3. argaata I936 Om Dtei- i^naja trsa* Jan popoiane, izvzema) aedelje m praznike — i-t-t** do 40 putu *rst a Din 2, do 100 vrst a Din ^60, od 100 do 300 vrst a Din 3» već* tnaeratl petit ersta Din *** Popust po dogovoru, tnaeratni davek posebej. — >SJovenaia Narod« reJja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. sa Inozemstvo Din 25- Rofcoptat »0 oe vr&cajo. UREDNIŠTVO SS CP&AVNIftTVO LJUBLJANA, K»af||e>v» attea ste*, ft. Telefon: &L-22. 81-2S. 31-24. Sl-25 ta «1-16 Pod ratnice: MARIBOR Stroa«mayer)eva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska a telefon iL 28. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva unca 1. tesefon at. «5; podružnica uprave: Kocenova unca 2, telefon st. 190. — JESENICE: uOb kolodvoru 101. Postna nranimjca v Ljubljani at. 10.35L Nervoznost zaradi Špan!]« narašča: Francoski predlog Rimu in Londonu Francija, Anglija in Italija naj ostanejo strogo nevtralne, da tudi drage države ne bi imele povoda za vmešavanje v Španske zadeve — V Rimo molče, v Londonu pa so se rezervirani Pariz, 3. avgusta, z. Pošiljanje orožja In munieije, zlasti pa letal v Španijo s strani Italije. Nemčije in tudi Anglije je izzvalo v pariških viadnih krogih veliko vmemirtenje. Francoska vlada je imela v soboto pod predsedstvom predsednika republike sejo, na kateri je razpravljala o mednarodnem polnžnju v zvezi z dogodki v fcpontji. Na tej seji je bilo sklenjeno, da mora franroska vlada poizkusiti vse, da se dogodki v Španiji ne pretvorijo v mednaroden konflikt, kar bi bilo neizbežno če bi ?e tuje držare še nada Ije vmešavale v notranje zadeve Španije s pošiljanjem orožja in municije, bodisi na vla-dn ali za upornike. Ministrski svet je sprejel sklep, da v tem smislu intervenira zlasti v Irondonu in Rimu. V izvajanju tega sklepa sta včeraj francoska poslanika v Londonu in Rimu izročila italijanski odnosno londonski vladi posebne note, v katerih predlaca Francija, da ostanejo Francija, Anglija in Italija, v španskem sporu strogo nevtralne, č'e bodo velesile nevtralne, tudi druge države ne bodo smele in mogle posegati v tok dogodkov v Španiji. Francija si pridržuje pravico, da v enakem smislu intervenira tudi pri vseh ostalih državah, ki so zainteresirane v Španiji bodisi politično ali gospodarsko, zlasti pa pri državah ob Sredozemskem morju. Rim. 3. avgiis+a. z. ItqlijanskR vtada doslej ?e ni K&vmta nikakega stališča napram francnskemn prffMogii glede nevtralnosti do špa.ni.ie. Tudi odklanja vsako izjavo o tem vprašanim. Italijanskim 'istom je ptt.rr»p-> r.qbrar«>?no poročati o noH Francoske vlade. Pariz, 3. avgusta. A A. Današnji listi pišejo predvsem o angleškem in italijanskem odgovoru ki ga pričakujejo na francoski predlog glede skupne izjave Velike Britanije, Francije in Italije, da se nočejo vmešavati v špansko državljansko vojno. »Petit Parisien^ pravi med drugim, da odgovora iz Lion&ona in Rima zaradi nedeljskega počitka še nista prispela, pričakovati pa je, da angleška in italijanska vlada zaradi kr-čljivosti položaja svojega odgovora ne bosta zavlačevali. List pravi, da je treba bolj kakor v vsakem drugem primeru želeti, naj bi se o tem vse tri zapadne velike sile v celoti sporazumele. London, 3. av»gu.sta. Francoski predlog, naj bi Anglija zavzela strogo nevtralno stališče v španskem sporu, je bil tukaj sprejet z zadovoljstvom. Oficiel-ni komentarji so sicer še zelo rezervirani, ker v Londonu oeividno čakajo, kako stališč bo zavzela Italija, soglašajo pa s francosko vlado, da je treba na vsk način prepreci*!, da bi se španski dogodki izcimili v mednaroden konfliikt. Pogajanja o tem se bodo vršila po diplomatski poti. London, X avgusta. A A. »Press Asocia-tion« poročn. da je lord Halifax prejel brzojavko francoske vlade, ki jo je pof-lala tudi Italiji in ki prodlaga. naj vsp tri vlade podajo skupno izjavo, da se n*1 bodo vmeša vale v špansko državljansko vojno. Omenje na asr^ncija tTdi. Almirante Raldez« je prišla zjutraj v Tan-ger in ostala tam pol ure. Malaga. 3. avgusta. AA. Vladni koloni, ki korakata nad Granado. ena v smeri iz Ma-lagft, d nora pa v smeri k Mureijp sta se "jimžili nekaj kilometrov pred Granado. Ujet je bil radiogram v katerem uporniki zahtevajo ojačenja. Položaj neizpremenjen Se vili a. 3. avgusta. AA. Tukajšnji radio je objavil uradno poročilo uporniškega vrhovnega poveljstva, ki pravi, da včerajšnji dan ni prinesel nobene izpremembe v položaju. Na severu čete jrenerala Mole utrjujejo svoje postojanke. Demantira se vest iz vladnesra tabora-, da je bila razgnana kolona majorja Dorvala. ki operira zapadno od Madrida. Dnevno noo.ooo nabojev Madrid, 3. avgusta. AA. Havas poroča: V svoji izjavi je trgovinski minister tudi rekel da lahko tovarne, ki so v rokah vlade izdelajo dnevno 100.000 nabojev. Minister je nadalje izjavil, da se na veliko vrši prelivanje zvonov v topove. Mobilizacija lnoostnje Madrid, 3. avgusta. AA. Havas poroča: Minister za trgovino in industrijo je podal izjavo, v kateri potrjuje, da je za vojne namene rekviriral veliko Število tovarn, v prvi vrsti kemične tovarne in podjetja, ki proizvajajo živež. Minister je zagotovil, da je popolnoma zagotovljeno oskrbovanje vladnih čet in prebivalstva. Samo madridski mlini bd lahko oskrbeli s hrano vse kraje, k* so sedaj v rofcaa idade. Minister je izjavil, da bodo zaplenjena vsa podjetja, ki v 48 urah ne bodo začela delati. Izplačilo pokojnin ustavljeno Madrid, 3. avgusta. A A. Vlada je po radiu objavila, da se ustavlja izplačevanje pokojnin vsem vojaškim in državnim upokojencem, ki so pr^li k upornikom aii pa imajo zareze ž njimi. Uporniki zbirajo sredstva Valadolid, H. avgusta A A. Hava^ poroča: Poveljnik tukajšnje posadk«3 je izdal pro-£las na prebivalstvo, v katerem pravi, da naj z vso silo podpira upornike, ki da bodo vsak čas zmagali. Poveljnik poziva postimo imovite^še «doie, da naj s svojimi darovi podpro prostovoljce v uporniški vojski- Nemčija pošilja vedno nove vojne ladje ■-m Gibraltar, 3. avgusta, z. E>opoldne sta pluli skozi gibraltarsko ožino zopet dve nemški vojni ladji, namenjeni v španske vode. V španskih /odah i** *dai že osem nemških vojnih ladij. Anglija zaplenila špansko vladno letalo Gibraltar, 3. .ivgjj*ta. z. Angleške obla siti v Gibraltarju so zap eni'e špan* sko vladno letalo, ki ie stalno operiralo okrog Gibraltarja. I^e.taio je v soboto pristalo v gibraltarski !uki. Ker se posadka ni odzvala pozivu angleških oblasti, naj letalo v teku 24 ur zapusti luk«j, so danes angleške oblasti odredile zaplembo letala ter so petčlavtko posadko internirale. Žitni Mehičani za španske republikance Mexioo, 3. avgusta. AA. Tu je prišlo do velikih manifestacij levičarskih elementov za vlado Španske ljudske fronte. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva od vlade, naj i-wene iz Mehike vse vidne španske nacionaliste. Hitler čestita olimpijskim zmagovalcem Berlin, 3. avgusta. A A. DNB; Vodja rajna državni kancelar Hitler je po včerajšnjih tekmah hotel sam osebno čestitati včerajšnjim zmagovalcem. Zato je zmagovalce povabil k sebi v ložo. Prva je prišla v spremstvu von Ts^hamei und Ostena Nemka Tillv Fleisch^r, ki je v metnju kopja postavila nov olimpijski rekord in priborila Nemčiji prvo zlato kolajno. Nato so mu predstavili še Luizo Kreu^er, ki je dobila srebrno kolajno in Poljakinjo Marjo Kwasnievsko. Nato je vodja, sprejel fmpfce te»kmo-va,I<5e na 10.000 mu nazadnje pa narednika nemške vojske Woelkeja, ki je v metanju krogle postavil nov olimpijski refco^. Tonr de France Parfz, 3. avgusta. AA. Rp-zvrstitev držav v Tour de France je naslednja: 1. Belgija, 2. Španija in Luxemburg, 3. Francija, 4. Nizozemska, 5. Švica. Telefonski promet s Filipini Beograd, 3. avgusta. A A. S sklepom poštnega ministra se otvarja telefonski promet med Jugoslavijo in otoki Filipini. Ta telefonski promet ima dve smeri in sicer preko Avstrije in preko Madžarske in Češkoslovaške. Telefonski pogovor preko Avstrije se deli v tri zone. Taksa za razgovor treh minut za prvo filipinsko zono (okoli Manile) znaša 115.60 zl. fr.) za drugo zono (pokrajine Bulakan, Papanga, Tarlak, kakor tudi mesto Nasidbi v pokrajini Batanka) 121.60 zL fr., za tretjo zono (pokrajine La Union, Pangasinam, kakor tudi mesto Baduio v pokrajini Munten) 130.60 zl. fr. Telefonski promet s Filipini preko Madžarske in Češkoslovaške se tudi deli v tri zone. Taksa za prvo zono znaša 122.25 zl. fr., za drugo zono 128.25 in za tretjo 137.25 zl. fr. Telefonski pogovori s Filipini se lahko začno ta-koj. Stavka pekov tudi v Ljubljani? Ce pekovski pomočniki ne bodo dosegu, kar zahtevalo« ostane tudi Ljubljana nekaj 2a*a brez kruha Ljubljana, 3. avgusta. Tudi med ljubljanskimi pekovskimi pomočniki se je začelo gibanje za ureditev službenega razmerja ter zlasti za zboljšanje mezd. V Zagrebu so peki delj časa stavkali in ni izključeno, da bo prišlo do stavke tudi v Ljubljani, če pomočniki ne bodo dosegli, kar zahtevajo. Včeraj so imeli sestanek v restavraciji »Llovd« in na njem so se odločno zavzeli, da vztrajajo v mezdni borbi ter da bodo tudi stavkali, če podjetniki ne bodo izpolnili njihovih zahtev. Pekovski pomočniki v Ljubljani, zlasti v malih obratih, žive v resnici v zelo slabih socialnih razmerah. Naibolj so prizadeti mlajši pomočniki. Dovolj nam pove že to, da imajo mno£i mlajši pomočniki po Si do 60 Din mezde na teden, delati pa morajo pogosto tudi po 16 ur na dan. Zvečer ob 30. pride pomočnik na delo ter dela vso noč, zjutraj si pa mora oprtati koš s pecivom in 0a razna^ati po mestu do poldneva. V večjih pekarnah so sicer razmere boljše m pomočniki bi bili zadovoljni, če bi bile povsod takšne, toda brez boja ne bo šlo. Zato je organizacija pekovskih pomočnikov Zveza živilskih delavcev, podružnica pekov, sestavila osnutek kolektivne pogodbe, ki so o nji razpravljali tudi včeraj na sestanku. V organizaciji pekovskih mostrov ni hudega odpora proti zahtevam delavstva. Nekateri mojstri celo žele, da se razmere zboljšajo v splošnem, kar je pač tudi v njihovem interesu, ker jim zdaj mojstri, ki slabo plačujejo pomočnike, konkurirajo. Na področju velike Ljubljane je 69 pekovskih podjetij in okrog 10 pekarn plačuje delavstvo tako dobro kakor zahtevajo po osnutku kolektivne pogodbe. Ta podjetja tudi ne nasprotujejo pomočnikom, da se organizirajo in pri prvem neoficijelnem pogajanju med mojstri in organizacijo je neki mojster dejal, naj se pomočnik, ki ni organiziran sramuje. Pomočniki morajo biti organizirani že zato, da se mojstri lahko pogajajo z njihovim pravilnim zastopstvom. Izmed 120 pomočnikov zaposlenih v Ljubljani, je organiziranih 93. Na prvem sestanku med mojstri in pomočniki 27. p. m. je bilo sklenjeno, da organizacija mojstrov skliče pogajanje za kolektivno pogodbo do 15. t. m. Pri teh pogajanjih bodo zastopani: po dva zastopnika velikih pekarn, 2 srednje velikih in 2 malih in delavski delegati. Kakor rečeno mojstri v načelu niso proti sprejetju kolektivne pogodbe, saj lahko postane t« pogodba naiboljša regulacija med pekovskimi podjetji samimi. Zato smemo upati, da bo prišlo do sporazuma med podjetji in delavstvom na lep način ter da ne bo prišlo do stavke. Lep napredek za zboljšanje socijalnih ra/mer pekovskih pomočnikov je tudi nova banska uredba o omejitvi nočnega dola v pekarnah, ki je bila objavljena v »Službenem listu« 27. junija. Vendar je potrebna i/popolnitve, in sicer v točki, kjer govori, da je nožno delo prepovedano pomožnemu osebju, dočim mojstrom delo ni prepove dano. Omejitev je uvedena tako, da je v malih obratih delo prepovedano od 15. do 24.. v velikih pa od 1Q. do 24. Mojstri in delavstvo nameravajo poslati na bansko upravo deputacijo, ki bo zahtevala izpopol nitev uredbe tako, da bi bilo nočno delo prepovedano tudi mojstrom, češ da v malih obratih mojstri delajo ponoči ter mala podjetja konkurirajo velikim. Po osnutku kolektivne pogodbe se drli delavstvo v tri kategorije in prav tako obrati na tri. Pomočniki, ki so zaposjeni v pekarnah. T. kategorije, bi naj prejemali v 1. kategoriji 450 r>in tedenske plače, v 11. kategoriji 400 Din. v ITT. pa 350 Din V pekarnah TL kategorije: 350. 300 in 250 Dm. V I. kategorijo spadajo pekarne, ki zapo*bj-jejo 6 in več pomočnikov. Delovni čas je določen 48 ur. odnosno 60 ur na teden, kakor določa zakon o zaščiti delavcev. Oh nedeljah delo počiva m ne smejo delati tudi mojstri. Vse nadure se plačujejo s Vr*/t po viškom. Vsak pekovski pomočnik, ki je »a poslen pri podjetnj leto dni, ima pravico do 14 dnevnega plačanega dopusta rva. leto. Za reševanje sporov med delavstvom rn podjetji se ustanovi paritetna komfsira tz dveh članov organizacije pekovskih mojstrov in dveh zastopnikov potnočnfflte organizacije. Tzmed sebe izvolijo vsakokrat drugega predsednika, ki una tudi gVaaovafoo pravico. Datum pogajanj med podte-tji » cMav-stvom za kolektivno pogodbo še H določen. Turčija ostane zvesta politiki mirit v Evropi Z novo dardanelsko konvencijo se je mednarodni položaj Turčije zelo okrepil Ankara, 3. avgusta. A A. Kakor znano, je turški parlament ratificiral novo konvencijo o morskih ožinah, ki je bila sklenjena na konferenci v Montreuxu. V soboto je imel ministrski predsednik Inelu Ismet velik govor, v katerem je poudaril, da sedaj po ratifikaciji nove dardanelske konvencije Turčija postala popolnoma suverena tudi v svojih vodah, pridobila pa je tudi v mednarodnih političnih krogih velik ugled, saj ji je cela vrsta držav izra/ila zaupanje zaradi politike, ki jo vodi. kakor glede na bodoči razvoj mednarodnopolitičnih razmer, v katerih bo tudi Turčija kot upraviteljica enih izmed vojaško najbolj pomemb- I nih morskih orin igrala »oo«n t%MMmrno§t eKuilti« tliva* pottt»a LjtMj$fia% X evgufl« Tradiciltmhia. mentalitet« Slovencev a* izraz« v leca, 4a tvoje tivljenje** potro* be neobhodno potrebujejo in s* za nje ogrevajo \e kadar J& v^J* s>lt prisili k temu, da najdejo eejekt razgovorov v privatnem, kakor tu*li v javnem žtvUenju •— časopisih. Naj zapet ettenemo po stari navadi Je s tolikokrat načetim vprašanjem prepo« trebne mrtvaške veže v Ljubljani. Morda bi ne načeli tega perečega vprašanja, da nam ni višja sila položila na mrtvaški oder hkrati, kar sedem žrtev tragične letalske nesreče, ki bi po človeški dostojnosti in pie-teti do umrlih spadale v dostojnejso mrtvaško vežo, kot pa je na pol podrta zgrad ba na starem, že opuščenem pokopališču Sv. Krištofa. Omenimo naj istočasno, da je mrtvašnica pri Sv. Krištofu v razsulu, odpada zidni omet, večina oken so brez stekla, zidovje je razjedel zob časa, skratka odslužila je svojemu namenu. Prebivalstvo stolnega mesta Ljubljane je naraslo s priključitvijo okoliških občin na skoro 90.000 in s tem ta množica ljudi sama po sebi zahteva temeljito remeduro v vprašanju pokopavan ja in polaganja umrlih na mrtvaške odre njenih dosedanjih soprebi-va^ev. "arsikatera veččlanska družina z nedoraslimi aH celo bolnimi otroci nima primernega stanovanja, da bi pustila svojega umrlega rodbinskega člana položiti na mrtvaški oder doma. temveč si išče mesto v tej ali oni mrtvašnici, kakor zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9, sanatoriju Leonišča na Stari poti štev 2. ali pa v obči državni bolnici na Zaloški cesti. Prošnje so večkrat uslišane le v zavetišču sv. Jožefa ali sanatoriju Leonišče, manjkrat pa v obči državni bolnici, katero uporabljajo izključno le za umrle v bolnici, kar je razumljivo, saj je v bolnici umrljivost enkrat večja, enkrat manjša, razpolagajo pa samo 8 tremi kojaml. Uneti mrlič« v eteBOvanju, ki je pssjnajh-no» je večkra.1 tu*M f* lo nevarno m •drevje 1JH4«, posebno * poletnem vfO$es» Čatu. I* teg« aledi, da cUnaJevji higijenski »akeni in predpisi s svojimi logičnimi Bott+oajaj za-htevejo izločanje mrtvih i? nivatiš* ftvih. Kar z njimi ne sao?emo sragam, kikor v mrtvaško veJo, a kar dosedanje mrtvaške veže ne uetrezejo potrebam fO.OCA prebivalcev, sled« » tega nujna in noe«Uo*ljiva potreba zgraditve centralne mrtvaške veže pri Sv. Križu. Ni pa nujna zahteva samo iz te strani. Ali se zavedajo merodajni faktorji t. j. občinski svet odgovornosti do svojih ra-upnikov prebivalcev, katere postavlja v mislih pred dejstvo, da bodo morali v primeru večje epidemije, raznih katastrofalnih nesreč (potres, povodenj, eksplozije, zru.se-nje velikih zgradbi i t. d-) kot mrliči ležati do svojega pokopa morda na ulici t j. v slabšem položaju, nego poginule živali, katere pa, vestni mestni konjač takoj spra tja, kjer jim je mesto. Ali naj bo mrtvašnica pri Sv. Krištofu zrcalo slovenske duše in njene metropole Ljubljane pred vsem kulturnim svetom v takem stanju, ko jo vsi Slovenci ignorirajo, a v kateri faktično leže le brezdomci, samomorilci in tujci? In kaj so si morali misliti tujci, ko so videli svoje rojake* žrtve letalske nesreče na okusno aranžiranih mrtvaških odrih po Mestnem pogrebnem zavodu v skrajno razdrti mrtvaški veži? Zahtevamo takojšnjo zgraditev dostojne centralne mrtvaške veže pri Sv. Križu, pri kateri naj ne bo zopet večni izgovor »ni kredita.« Ako v današnjih težkih časih najde občina Beograd posojilo v višini Din 25.000.000 pri S' 'ZiOR-ju mi'limo, da bo mestna občina ljubljanska deležna istega zaupanja. če v toliki vi zini ne, pa vsaj toliko, kolikor je potrebno kredita za nujno gradnjo -mrtvaške veže v Ljubiiani, saj je pretežni del tega denarja slovenski. Poslovilni nastop naših olimpijskih tekmovalcev in tekmovalk Ljubljana, 3. aegmfp Za sobotni poslovilni nastop na^ih olimpijskih sokoJt4dh reprezentanc je vladalo mod ljubljanskim prebivalstvom in tudi na d-iže-li izredno zanimanje. K )>osk>vilnemu nastopu 60 prihiteli SokoM z Gorenjske, Notranjske, Dolenjske in Štajerske, da vidijo pr-tul odhodom na težko berlinsko teknvo *voje ljubljence naše vrle Sokole in Sokoliice. ki se bodo lx>rili za čast iu uijled nase države na olimpiadi v Berlinu- Poslovilnemu nastopu je prisostvovalo nad 4O>>0 Judi, ki t;o z velikim navdušenjem sledi'M eksaktnim nastopom članov in Članic. Med drugimi so posetili telovadni nastop konzul C'SR ini. Minjovski, zastopnik komandanta dravske divizije kapetan I. kl. br. Rado Ulepic, zastopnik bana. banski svetnik dr. Mencinger, zastopnik mestnega župana dr. Janko Rirpuik, nar. poslanec dr. Riko Fux» staroHla novomeške sokolske župe dr. Ivan VasiČ, zastopniki sokolskih žup Celje, Kranj, Maribor, Zagreb, Ljubljana, kakor tudi zastopniki vseh ljubljanskih in okoliških sokolskin društev- Točno ob pol 19- je prikorakala ob zvokih sokolske koračnice na telovadisče vrsta olimpijskih tekmovalk, pod vodstvom sestre Milice šepa, ki so vzorno nastopile s poljubnimi prostimi vajami za mednarodno tekmo v Berlinu. Krasni gibi, precizna izvedba in učinkoviti prehodi so navdušili občinstvo* ki je burno ploskalo vrlim telovadkam. Komaj se ]e polegel val navdušenja, so prišli pod vodstvom br, dr. Murnika v belih dresih z državnim grbom na preih. naši otem-pijci, ki so pokazali obvezne in poljubne proste vaje. Za krasne obveane proste vaje sta žela brata Prislov in Primošifc dolgotrajne ovacije, Ojrtaii br. Vsdnav, Gregerka« Forte. G rilec, Merzlikin in Stukelj pa so vzbudili a poljubnimi prostimi vajami burno odobravanje,. Zlasti je bilo občinstvo iia-vdučeno za Grilca, Meralikina in štuklja, pa tudi za Gregorkn. Vadnava in Forte ji. Višek telovadne igurjemopti je pokazal e svojo prostovoljno prosto vajo br. Tošo l*ri-moiic in je bila soglasna sodba gledalcev* da tako preciznih vaj Se niso videH. Ako nam ko v Berlinu sreča mila, bomo v prostih vajtth prav lahko tekmovali z drugimi narodi. i'o prostih vajah so nastopile članice na visoki gredi in na dvovisinsfki bradlji z obveznimi in pojijubnimi vajami. Na bradlji so nastopfle ^upnikova, Baaivojevifceva in Hribarjeva, na viSinski gredi pa Diordjeviceva, Keržanova in Gompenkova. Na bradlji smo videli krasne vaje, tako obvezne kakor poljubne in ie občinstvo nagradilo tekmovalke z turnim odobravanjem. Zelo so ugajale tudi vaje na visoki gredi. Tudi tu so žele tekmovalke zasluženo pohvalo in odobravanje. V preskokih cez konja so bile nekatere bolj šibke, vendar pa bodo naše tekmovalke tudi na tem orodju zadnje dni še popravile, kar so zamudile. Z velikkn zanimanjem je sledilo občinstvo vejam članov na orodju. Pod vodstvom br. dr. Mernika so natopili olimpijci v temle vrstnem redu: na drogu Primoije in Vari* likin, na bradlji Grilee in Prislov, na kro-g-ih Forte in Stekel] ter na konju Gregork* in Vadnar. Vsi so izvajali obvosBO in poljubno vajo tako precizno, da jim je obcia-«tvo navdušeno ploskalo. Na drogu je zelo Ugajal s svojo obvesjio vaio Merzlikin in t poljubno PHnMiii. na bmdtyi »*• Pristov in Grilee obe vaji opravila odlieno, val navdu. Jenja pa sla ftela ia svoje vaje na krogih Torte in Stukelj, zlasti je slednji pokazal, da je na tem orodju mojster, in lahko upravičeno pneakujemo v Berlinu na tem orodju najboljših napehov. Izvrstno sta ee odrei*ta na konja Cfrefoafcn m Vedeev, ki eta bila prav tako predeeet nee>twiie«n poli vele. Vel ao lepo opravili Se obvezen in poljuben preskok če« koaja vidfttt. nalear ao zaključile nastop tekmovalke i vajami a srebrnimi palicam mojetvako dalo dr. Murnika. Kresna irvedte, nomo kri^e inekled- nost so navdušili občinstvo, ki ]s pr4redilo pri oBalkanc, bivše Tratnikovo posefibvo na Sv. Pelra cesti in pa aemHiiee na Tvrsevi cesti. Do 1. julija se je nabralo nad 377,000 Din članarine, or^ ganizacija pa je med le*om iaplacala tudi 385.000 Din poamrtnUi- Sledil je pr«***?? O razrešnici odborn, ki je bila podana s pičlo večino glasov. Pr4 nadomestnih volitvah so bili izvoljeni za nove člane upravnega odbora: Jože Dermelj, Albert Vrtaenik m Miha Steiner. V nadzorni edbor: Franee Reber, za namestnika pa Karel Žerjav in Alojz Praznik ter France Novoinv, sa na* mestnika računskih preglednikov Fran.ee Krvin m France Boiič. Slednjič je bila določena še višina članarine, ki je bila izenačena za vse člane na 6 Din« Obeta se slaba ledna Ptej, 3. avgusta. Vse kaže, da bo letošnja letina pri nas vaaj po većini zelo alaba. Zaradi silnega dežjm H je bil letos, *o poljski pridelki zelo slabo obrodili, pa tudi vinogradi slabo ka*>jo, ker jih je uničila peronoapora. Pleni ea je »labo obrodila in ne bo mogel nal kmet kriti niti pridelovalnih stroškov. Na Dravskem polju imajo kmetje sioer velike aaloge zgodnjega krompirja, vendar je povpraševanje po njem zelo pičlo, 2-ita, kolikor ga je, kmet ne bo mogel prodati zaradi slabe kvalitete, ker je zaradi stalnega deževja poleglo in je polno plevela. Sadno drevje slabo kala te aadje odpada. Zgodnjega sadja so itvoiUi le nekaj vagonov ▼ Nemčijo, doeim je bilo prejšnje leta ▼ tem času izvoženega že več vagonov. Tudi vinograd! ne obetajo ni« AoKrega* Paronoapo-n m je skoraj povsod lotila trsov, ter je prizadejala oem zlogUani amamici, ki ja bHa vrnem boraanim odporna. Dobro boda odreraU le oni vinogradniki, ki ▼inAa aajo-fO aieo prodaji po saeeen" nizkih cezieK, M vo jih nudili rasni vinski nreknpeeveici ob laoeki trgatvi. Kdor ima vtnafco aalogo, bo našo priznano dobro kapijieo lahko salo dolteSj flejM. Vse tarna o slabi letini. Kmet ne bo imel kje vzeti aeaarja, da bo TidrieraJ tei li-ra> svoja «fit)no. Kaka pa aaj piaea davba in dnifa dajatvet i javaM *®ii mM našem afaa« letos atat mala naredile. Saj nismo im*U nobenee^ vee>fa jav%§e> 4«* la. Stajemka je za po »Uvijen* % javnimi 4*» li, ker s# rai razpolo|jjhrt krediti porablja kje drugje, ptujski sree pa dobiva le ta in tam kakji drobtinico. f% mvno pri aj# je potrebno ee veliko dala. Foglejma antno nase cesta, pa tudi meeteve, Herode4nl krogi bi morati malo vet iPOetavati nafta kra« je, saj vlada pri m* po rečmi revščina, zlasti v naftifa pasivam Haloiab ia pa Slovenskih fforieah, kjer tiva veeinoma farna vlnenenL 8e]a Jeseniškega občinskega odbora Jesenice, 2. avgusta. V četrtek zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici na magistratu seja občanskega odbora, katere se je udeležilo 23 odbornikov. Na dnevnem redu so bile važne gospodarske zadeve, ki pa ne pridejo tako Ufcko do realizacije ker so toaadevni piredipisi preveč birokratični, k« ovirajo gradbeno delavnost saanoupravndh teles, a tutk enoijativo posameznik.* ne vseh koncih in krajih. Predsednik občine g. mag. ph&r. Jože Zabkar je poročal o nazrešnicah glavne mestne kontrole za zaključne račune za leta 1925 do 1955. O tetn se je razvtfe d&r bata, v katero sta posegla gg. Markež in dr. Oberetiel, ki je naglasil, da mnet v tem pogledu dosegli časovni rekord menda :x~ med vseh občin banovine. To je zasluga mestnega blagajniki g- Jenka Avsenika, ki se je trudil noč in dan, da je vse delo spravil v najlepši red v smislu predpisov nadzornih oblasti. Zanimivo je. da so se vloge mestne občine gibale v letih l^G^. 30 in 31 okrog 10.000, kasneje pa so začele vidno na>rei<ščati in so dosegle leta 1935. 277^75 Din. Sklenilo se je, da se dvignejo iz denarnih zavodov še posebej fondi, ki so se zadnja tri leta stekali za zgradbo gasilnega dbma. T>m 215-000 za zgraditev vodovoda pod Meiakljo 36.300 in za regulacijo Save 1(1000 Din. 8 temi deli se bo p«wčelo prihodnje d»i- Odobrenih je bilo nekaj rednih in enkratnih ubožmh podpor siromakom m fr^adolp-tnim si rokom, ki se nahajajo v oskrbnih zavotiih in pri dofcrih ljudeh. Sklenilo se je tudi, da se popravi eno stanovanje v občinski hivši Rajnvm-desri hiši, da se popravijo nekatere naprave v mestni klavnici, nabavi strelno orožje in municiia za ub*ijanje klavne živine, da se da nagrada bvkorejcem in da podpora za nabavo umetnih gnojil kmetijski po družnici isd. Dela as izvedbe ka*wH^acije Obrtniške ulice so se oddala domačemu stavbenemu podjetniku g. Milošu Repovcu kot najnižjemu pemudrviAru sa veo to Din 4h.6(15. In-s^elacijaka deia pri gradnji vodovoda pod MezaMJo pa so ee oddala g- Karlu Neu-mannu za 32->IO Din. Izkop zemlje in zasip jtri gradnji tega vodovoda bo občina izvršila v lastni režiji. Domovinska pravica v občini Jesenice je bila osigurana g. Jenku Ferjanu, stružiicu pri KIO. stanujoč emu na Savskem nabrežju. Pred pricericom seje je predsednik ob^ čine omeivjal, da \t občinskn deiovodja g-Milko Cujperla podal ostavko na mestno službo. O tem se je razpravljalo na koncu seye dn sJclenilo, da se ostavka vzeme na znanje. Seja je potekla v lepi harmoniji, debate ao bile kcratfce in stvarne. Nesreča in nezgode Novo mesilo, 2. avgusta. Na Toplicah se je igrad s sekiro 7-letni Gorjano Marjaji. Pm igri je sokina odako. ctta na dečkov lavi kaMslac in mu gn gladko odsekala- Ponesrečenca so pr^eljeAi v horndeo uanslljenih bratov. SličAa nezgode se je pripetila $«letnomu Auseniiku Simonu iz Drgsiijih sel. Pri obrezovanju oreha (nu je sekira odletela v desno nogo in mu odsekala palec. Tudi njega so prepeljali v bolnico. Ko ae ie pdjai i konji U domaje vasi Vrha pri Št Jerneju, 9-letni posestnikov ejp Zai>kar Janko na njivo, se se mu spo. soma splašHA konji- Fantek, ki je ves prestrašen bolel konje pridržati v koraku, pa ae mu to ni posrečilo, je sfcočil z \c^ do pri padcu pRSCl pod voz. Kolesa ao dečku raztrla na .obeh nogah meso od kolena do $ežmjev* ^Ponesrečenca ao pripc-Ija^i v bolnrico. V Vel. Nerejah je splezal 14-letnri pos. sin Matevž Frane na elrvo. Pri obiranju pa mu je naenkrat spodrsnilo, da je padel 6 m groboko. Ker je priletel na trebuh, so K mu pretrgala čreva. Prepeljali ao ga v bolnico, kjer mu bodo skušati rešiti ievljenje. Pri podiranju amrtk ae je težko pone. sročil 40-letnri posestnik Zidar Anton iz 8*>Vnice. Podžagan« atnreks mu je padla na levo no0e m mu jo zdrobile pod koie-nean. 3B4etnemu pee. sena T?****^ Ignaoiju. doma ia vasi Trfčpne, je pr« *Us*nju žitnih »nosov spodremlo na letah, s katerih je ne*lJ veo meeiov globoko- Zlomil si je levo no#o v gleaoju. K* m> j* paljai t kolesom eeeter Cwk Franc domov t Brstje* »e mu je spotoma priprtji* fešta necgo<^i. Moi je driei v roki etekksuco, Id ** H precej ovirale psi vožnji. Iznenade ie o^ee izgubil ravnovesje in padel- Pri padcu ae mu je ttafcle-nioa razbil« in Cok ai >; obeutno obrcaal levo rajoo, Tv&\ on je togrel ieJoeti z4ra-r-ni&e pomoči ▼ boinoot, MATBKUAU3T — Ne oitnim ae, dokler ne najdem tene m tremi odličnimi tm*tno*tmi. — KmkMne pa morejo bitt te lastnosti? — AH anora nreneaiae, meti aaara prt-motenje, poleg tetm p* mor* Mi M dofaia. Sokolska slavnost v Semiču Tfcnt |c Ml mtra* «m|«i irtieliM «mb krati* AlQkeUBaeata°e% Sem*č, 3- avgusta. Ratfko katero podežeiako sokoUko čiru« štv^ je svoj srebrni juaelej proslavile teko lepa Ia aveaano katkor suniako. Včerajanji dan ai bU Ia v znamenju proslave dru. štvanaga arabmege jubileja, temveč je bil htoaara postavi/en tudi nov opornik aa razvnj m bodočnost aokoUkega dela v tej najlepši beielironjsla vesi. /a lepo in pe-noeno setnialso šolo, ki je bik dograjena pred leti in Jed je ena najlepših šol ns našem podeželju, so vrli Semičani zgradili zdaj ie enake ponosno in potrebno stavbo, nov sokolski dom, ki so ga posvetili spominu viteškega kralje Aleksandra. Zc v zgodnjih jutranjih urah si je Se. uiič nadel svečano oblačilo. Vse hiše so bile okrašene z zo&tavamd, a prav tako z zastavicami tudi vsa okna liondh semiakih domov. Svečanosti je dalo poseben poudarek plasti dejstvo, da je bil za proslavo in otvoritev novega r*ke krize nahaja. Po proračunu »o bili dehodki prerfvi deni z zneskom 3.714.282 Din, dejansko pa je občina prejela le 2.463.116 Din, tako da znaša primankljaj 1.251.166.44 Din. Edino občinska podjetja, katerih skupni dohodki so znašati 191.890.R6 Din izkazujejo znaten presežek v preračunu predvidenih dohodkov, ter znaša presežek predvidenih dohodkov 70.954.86 Din, kar je vsekakor ujrod no, zlasti ker je postavka dohodkov občinskih podjetij prejšnja leta, ko ae ni bila organizirana, izkazovala vsako leto velik primanjkljaj. Radi skrčenih dohodkov občina tudi ni mojrla zadostiti v polnem obsegu obveznostim glede odplačevanja obeJnakih dolgov, pa tudi ostale obveznosti je morala v mejah dohodkov zmanjSaii aa minimum. — 41 letnico matere so praznovali v sobote absolventi učiteljišča letnika 1895 v Trbovljah. Pred leti se na sestanku sklenili, da se zbero vsako leto pri drnffem tovariša in tako jih ja letos povabil tukajšnji šolski upravitelj g. Robert Flavšak. Prišli *° §£• Barle Konrad, šoleki nadzornik v p. ia Metlike, Jug Matej, šolski upravitelj v p. ii LjuUjaoe-Stoaee, Kvader Drago, ra/v-natelj ineecaaske aeie ie Ptuja, Zupančič Fran«, eolski npravHelj ▼ p. it Maribora-Krčevine, Peftl Kvlrtn. SoUki apravilelj v p. ii Gornje Radgone, Trat** Jeee. ueitelj T p. \% Ljubljane. **mit Belan, eolshi upravitelj is Dobrne, Onstin afUan, trgovee k ljerlou, pOa*ovitciJic4 ©ovega doma, eepro. gi metliškega narodnega poslanca gospe j Mekarjevti iti pokrovitelju br. E. L* Ganglu zastopniku hana vi. svetniku g. Krtini, županu g. Kočeverju, ne-rodnemu poeUocu g- Makecuu ter sokolskim odliČnikoan iz Črnomlja. Metlike, tiradact, Karlovca. Novega mesta in Ljubljene, je po predaj) ključev gospodarju novega sokoltkega doma kraljev zastopnik ob vhodu v dm s lepimi beseonmi odkril spominsko ploščo viteSkemu kralju Alek&an&ru. Po otvoritvi decna ao govorili v imenu bens ornotnelj. •ki sreski načelnik «. Krri#*a. karlovsjcj fcupnj ataroo^a m odposlanec ^iSKJ brat Sabl-jič, prvi savezirti podstarost« br. E. L. UanfiL ki je v zanosnšh besedah nouoe«! vso ideologijo sokolstva, br. Vanioia ae karlovško sokolsko župo, br. Kraje za novomeško in br. Ludvik Mlakar aa Ijub-Ijansko- Novi semiaki aokolaki dom je visoko«, pritlično poslopje z veliko telovadnico i« vsenrki drugimi, pri telovadbi potreb-nBrni prostori. Svojemu namenu bo služil odliO-no, saj se le redko katera vas ponaša z domom takega obsega. Slavnostni otvoritvi je sle-dlil slavnostni obed za odjičnike, a popoldne j^ bil ne sokolskom telovadišču pole^ novega doma prirejen javni nastop, ki je dokased ven požrtvovalnost in »mogiljfivost sokolekih sester in bratov. Sokolstvo sicer ne išče priznanja in pohvale, a vendar moramo ob te i prikilri poudariti rrredno požrtvovalnost rlesti semiaknh bratov Antona Severj*a, Albine Razfk>tTvika ki Janka Ogulina, ti z največjo nesebičnostjo že od seme ustenou všrve semdskega društva nettmomo delujejo v njegov prid in sploh v prid sokolske ideje, in ki je nrlnova nemsia zasluga, de je v Semiču postavljen tako lep spomenik blagoptMcoinemu kralju Aleksandra ks tako tnooan opornik ta bodoči nvzvoj Sokol* rva na belokranjski vesd« Semcisketnu sokolskemu drue%vu aeeeno obvlo uspehov in napredka, naflepse priznanje pa mu je sam ponosni euamesli dom, damgi v BeLi Krajini, a prvi posvečen spornimi nejvišje^* breite Sokola, vt-teikega kralja Aleksunda. Ljubljane, Zore Rudolf, »otoki upravitelj v p is Kranja m Plavsak Robert, aoleki upravitelj k Trbovelj, opravičili so pa evej izostanek gg. Markovšek Edvard, aoiski upravitelj v Ljubnem, Miklie Kari, profesor v Cel oven in Munda Anton profesor giaahe v p na Dunaju. Slednji je poslal t Dunaja ganljivo pismo, v katerem poedravfja ubra ne tovariše ter jih zagotavljaj da Idjub dol geletoemu bivanju v tujini ai poaabA do movme in svojih zvestih tovarišev iz z «0 lat. raj korenine. flSefe*xi*t*Ba KOLBDlAR Danes: Ponedeljek, 3. avgusta katoličani: Najdenje Štefana Lidija. DAKAAN JE PRIRBffMTV« KINO MATK3A: zaprto KilNO TOEAL: Svatbena noć KUNO 3UX>A: Vran (Frankenarein eU KSSO UNKHN: Zaprto KUNO SISKA: Savov Hotel 217 DBftimKS: UOKAKNU Danes: Dr. Piccoli, Tvrševs ceeta 6, Hočevar, t V lovska cesta 62, Gartus, Moste — Zalo&a ceste. —Ij Ljubljane — SuAak redna avtobnana bv« za. Odhod ia Ljubljane vsak dan ob 6.?* izpred hotela MikliO. Iz Zagorja — Oakrumba grobov. Zednje oaae ae opaia. 6a češće prihajajo rva za^ioroko pokopališče hijene v človeški podobi, ki ne pust^ pri miru n«ti grobov. Razbiti iz pr^-vrnjeni ao spomeniki, potrgane m izruva-ne so (rvetlice ter pokradene večne lučk« x grobov Brezvestneie, ki se nad tademm oVjao>i inoalajeoo. bi bilo treba obchjtno kmznovat!. Prosimo pokopališki odbor, da jim posveti več pozornosti. SOKOL — Župnl prosvetni tečaj Sokolske *np* Ljubljana bo v dneh od 34. do 99. avgust* na internatski podlagi v Ljubljani. Ver bratske edinioe pozivamo, da takoj prijavijo svoje kandidate, najkasneje pa do 15-avgusta. ŽPO, Ljubljana. Tabor. — Medžupna lutkovna šola bo v Ljubljani od 10. do 15. avgusta. Vse edinioe naj takoj javijo svoje udeležence, da moremo rmToeaane preskrbeti stanovanja in prehra no. Zanimanje ia lolo ja izredno veliko hi se prijave po*1*}* nk*Mlt vtm Sape Is nese driave. P«<4r»'i i osti iole bode vet teea^tiai predeli ptavocasno. Ste*. 175 »lLQVZNa*l NAROD«. mmU&L Z »'UH** 1** —JL DNEVNE VESTI — Probava rojstne*« dti kraUa Patta K, na č«skosl*va*kib satah. Coskosleveike sole bodo svečano proslavile letošnji rojet-oi dan našega kralja Petra 11. NTe vseh šo, lah bodo izobešene državu« zastav^. Učitelji bodo pa predavali učencem o mlađem jogosiov enakem kralju. _ Učiteljski kongres v Novem Sadu. Danes se je pričel v Nov ero Sadu učiteljski kongres. Vse kaže, da bo precej buren-V učiteljskem udruženju se je pojavilo več oporicijonajnih struj, ki *o postale rek> aktivne y!a*ri za volitve glavnega iar vršnega odbora. Letošnjemu učiteljsk »nu kongresu pripisujejo velik ptmen in za-'o je udeJeiba zelo ve!i»ka. Glavna uprava je sestavila za volitve svojo listo, opozicvske stini je p^ svoje tfefa niso mogle sestaviti. Ore >wn za n^k-alere njihove kandid-ite, ki fcw iih rade spra vitle v glavni izvršni! od-bor. Načelnih na^pr-iis'ev med njti m i ia sedaniio upravo pa r\\ — Nedeljah* povratne kart«. Qiede na notieo o nedeljskih povratnih kartali, kj je bila sadnje dni objavljena v dnevnikih, opozarjamo obćinctvo- da se bodo po najnovejših dc*lo£ba \ »^va Pi.rc. Govorilo se je o sodelovanju naših &*H*efeov rva is hov s k* ojumpijdfdi v Munchenu, Odločitev je v rokah upravnega odbora, ker ni na raz. pejSSgO denar ;e- Prof. Baje *z Ljubkwn^ je predlagal, naj bi *e šahoveka zveza de-cervtrabzvrala- Njegov predlo«* so podpirali tudi dele.rtaH iz &agreba vn Niš,*, sklenjeno je bilo »klicati izredni občni »bor, ki Ho na njem organiziradiih več podzvez. Drev-i se prične v Zemunu šahovski turnir za prvendUvo Jugoslav4je. Radi pozne sezije ei/tt v okazijska prodaja Oglejte 8i cene v izložbi. mmmsmmmmmmmmmammmmmmm «■ Opozorilo zavarovancem OUZD. Oksei. urad za zarvar. del. v Ljubljani razglasa: Vedno pogosteje se uradovH člani in svojci obračajo m idr a v« iako pomoč k zasebnim zdrav«iik*:«rn. Da n« bi člani fcrpeLj škode, ker bi morali sami plačati »troške za zasebnega zdravniika, kadar bodo ietja klicali bre^ potrebe, opozarja urad prizadete na zakonita določila, Id gUae: Zavjioviiii član in upravičena svojec zavarovanca mor* tii k ufadovemu zdravnij^^ ob določen.i urj in na določen kr«j ordmacije. V sili Član zdravnika lahJko počšoe izv«n doloOene ure in kraja ordinacije, kaddr pa je radi botni^Eevega atAftia pfttre+jno, ima bolniik jwavioo, da zdravnika poklice na dom. Samo ob nujnem pfimeru, ee obstoja nevarnost za »v-ljenje zavarovanca in kadar ni mogoče pravočasno pnikfrojti najbhf joga uradov e-ga ?d mvniki, se lahko pjoklride najbližji zasebni zdravnik. Le v tem zadnjem pri* raeru, lca*eretr}e. V soboto «e ie pelj«alo skozi Zagreb okrog 10 tisoč tujcev. ESTRAGON KIS za vlagaBJa dobita pri A RT L K KOSKR, vogal nebotičnika. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm — Kranjska gora sredi sesane. 2e zadnjič smo poročali, da ima tudi Kranjska gora letos mnogo letovižcarjev. Največ jih je bilo ukroir 22. julija. La^ni 24. iuliia ]e imela Kranjska gora 1187 gostov, a tudi letos je bilo najhrž eek> to Število prekoračeno. Tudi poaet inozemskih letovišča rje v je sela zadovoljiv, zla&ti iz Madžarske —Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo n"kciiko h'adaio, lepo vr nae Včeraj je deževalo samo v Ljubljani. Najvišja temperatura je saa&ala v llkopJju Z^S- v Zagrebu in 9plrtu 27, v Ljubljani, Beogradu in Sajrajevu 24, v Mariboru 23 Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6 nun, temperatura je znašala 13. — Samomor zagrebškega trafikanta. V soboto ponoči ae je v Zagrebu za*irupu trafikant Rudo}* Frehlieh. Po iciji je pisal pismo, v katerem prav,% da gre v smrt zaradi n-ozdravljive bolezni. GOSTILNIČAR, ki hoče svojemu gostu dobro, mu postreže k vinu z rogaško flatiaaOt ker napravi ta vino prijetno pitno, zraven pa se pospešuje prebavo. — Oba sta zadovoljna! Iz LfuMjane -—Ij Preti davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sle^ deče pridobirne atreke: t- dne 14. avgusta ob pol 9.: Trgovine z manufakturo, konfekcijo, galanterijo; 2. dne 17. avgusta ob pol 9-: trgovina z modnim blagom, modi-stinje, urarjh zlatarji- pasarji, optiki, foto-trgovine, gfraverji, pnjjlirjj, krznarji, drogerije, razni 14; S. dne 18. avgusta ob pol 0.: trgovine z železnino, posodo, steklom, porcelanom, perutiiin0^. ribami, konji, Živino, barvami, olji, keramiko bencinom, slaščicami, glasbili, čredami, čebelarskimi izdeiki. gradbenim materijalom, cerkvenimi potrebščinami, zobotreoci, kožami, tehničnimi, elektrotehničnimi predmetu alkohol, in brezalkoholnimi pijačami, sodavičarji, kisa rne; 4. 10. avgusta ob pol 9.: starinarji, razna obrtna podjetja 1-2 to 80: vrvarne, dežnikarji, nožarji. brivci, izdelava uniform, zaloge pohištva, krojaške potrebščine, tapet niki, mesarske potrebščine, kurivo in fcuha roba, z lesom, menjalnice, konc podjetja, časopisi, vsakovrstna podjetja, T-l? in sicer plakaterji, i&ielovalci gorčice, igralnih miz. pralnice, likalniee, Čistilnice, najemniki hlevov, kopirni zavodi, stražarski zavodi, pe-skokopi. garderobe, tiskarne, klišarnc, gramozne jame, kemotetinič. izdelki, reklamna podjetja, šoferske šole, pogrebni zavodi. -=lj Poidravliaino | vetajjem, leda .. ■ Opi dan #mo poročali, da je končno mestna obČi-na uredila in popravila tudi pota na našem najlepšem izprehajališču na RožnU ku, kjer je tilo po dežju vedno tolUto bki- ta, da ao morali ljudje hoditi po grmovju* če so se ga^ hoteki izogniti. Obenem so bila porta preprežena z debelimi koreninami, da je moral diovek vedno paziti, da se ni spod-u*kiul in na(}el. £daj «0 i^a lepo poprav liena, urejena ia posuta, toda lal ne tako, kakor bi morala bdi- Drugod po svetu ima* jo v bližini mest krasna izprehajališča, po, ta in stezice so posute z drobnim pesikom. da je veselje hoditi p© njih. Nam eo pa na^uii na Rožniku zla*»U od Verbičev* vija nad Čadom pa gori do cerkve debelega grajne^a in kamenja, da še moški v oko* vaftib, cevjjjli te4ko hodi po pjeoii ženake y svojih čeveljčkih pa sploh ne morejo hodili če nočejo priti nazaj bose. Morda bi S« pa nafto kje toliko peaka, da N z njim pokrili to kamenje, saj bi ie s vozom te&Jto vozili po njem. Pozabiti ne smerno, da prihaja v Ljubljano tudi mnogo tujcev. In kaj si bodo mislili ti o naših nmtnevah, de jih zanese pot na Rožnik. i*xlj K razmeram na naiem iivihkmm #r-m V sredo 29. julija smo priobčili pod naslovom *Red vladaj povsod« ii občinstva dopis, ki v njem pisec obravnava novi red vožnje po živilskem trgu in okrog njega ter pravi, da naša občinska oblast ne sna delati reda, odnosno da ga ne znajo delati njeni organi. V resnici pa si organi trinega nadzorstva • tržnim nadzornikom na čelu prizadevajo, da bi bilo tako prodajalcem. Kakor tudi kupujočemu občinstvu čimbolj ustreženo in tudi stražniki vestno in obzirno opravljajo svoje službo. Vsem je pač teSko ustreči, priznati pa moramo, da baš z živilskega trga glede reda na njem že dolgo nismo dobili nobenih pritožb, kar je najboljši dokaz, da tržni organi v redu opravljajo svojo odgovorno službo. _4j V Rožni dolini nam dele rode. Via* raj so lahko nekateri stanovalci v Rožni do-Imi lovili deževnico, ko jim je po*la »ljub-Ijanskac soda. Vreme nam jo ros naklonjeno! V sototo je počila vodovodna eev na križišču ceste V. in X.. Poškodba je tako veliku. 4« ie voda prensie šesto, ste ie voda odprta, teče v potoku in razpoka se čedalje bolj Siri. rasan tef* pa tudi Otttrit* SMMS^O vode v kanal, zato jo odpirajo U po nekaj ur na dan. Cevi niso takoj popravili menda zato, da jim ni bilo treba dalaU včeraj. Danes bo menda že vee v redu. Ljudje ee zelo pogrešati vodo, xlaeti včeraj ko, so bil* doma. Pem»liti je treba, da aisa mogli upo_ rahljati kopalnic in tuv«e Jaaea C z držajem krampa po glavi in roki. da mu jo je zlomil, šolarka, Sletna Marija Zdesarjfva se je včeraj vozila na vrtiljaku v Mostah, pri čemer jo je zdel prosto viseči sedež m jo poitoodoval na glavi. Vratarja S^t Bratstva 1 Jeseauc Janka Glaviča, ki ja včeraj fer*J s SJC Slova, nom v Ljubljani, J* ed?n iamee} igračev po nesreči zadel m čevljem v flava in mu pri' zadel tez^ pe^kadSS* Vsi trije poškodovanci se vlraMje v splošni bolnici. Is Celja c— 14. svetdna prOfMsfafidaa kolesarska dirka v Catje v aesTeUs t, **flft*, 1. Spo~ sna določila: Veaj se feHaa po irka bo ob vsakem vremenu. Spored: 1- Zagreboki podaavea: proga Zagreb—Oelje (km 108) atart v Zagrebu ob 6. zju raj ciUj v Celju na Bregu pred gostimo Belaj. 2. Ljubljanski podaavea: proga Ljubljana—Celja (kjn 75). start v Ljubljani na Tvvaevi easU ob 6. uri ajuU roj, cilj v Ce ju pred GlMijo. 3. MarjhorsHi fclujbi: proga Maribor—Col je (km 63) start v Mariboru pri vodovodu Ob 6. uri zjutraj, cilj v Celju na Marmonski cesti pred gostilne Svetel. 4. Var&zdmskj klubi: proga Varaždin—Oelje (km 112) pr?Ho OrmoOa, Ptuja. Slev. Bietđ-i«e. sUurt v Varaždinu ob 6. zjutraj, cilj v Celju na Ma-ribortki eesti predfostUne Svetni. 5. KK. Peca Preval je in SJCK. Karotan Mežica: proga rvovaljs—Caijo {*m 7», t^art v Prevažjali es> 6. ust »juaraj, eHJ v Celju pred Glasijo. 6. SX Mistinja Slovenj, gradeč: proga SlovenjgradeOr-Osja (km 49). start v Slovenjgradcu 00 «■ sjuiraj, cilj v Celju pred Gasijo. 7. Klub Slov. Komjiee: pvega Mev. Kanj ee—ealjs (km 26) atart v Sk>v. Konjicah ob 0, a|u raj. cilj v Celju na Mariborski cesti pred gostilno Svetel. 8. Klub slov. kol. Celje: pro- i g* Oelje—3v. Ptter^ Celje (lam ža), atart v Celju pred OUaiJs ob 6. zjutraj, cilj ietotsjsv a—, Alkeaelaa prepeved. Da preprsOi P>» janeevanje in izgrede vojoskia aaboraiaov ot. priliki redni« »abArov, prepoveduje pred* stoifMStva ntOJtns paMs»je v Cetju predaja njo i« točenje sUVohejaih ptjal nabarnikoin od sotrtka ti t. m, do vstota«, polka n avgusta. %a prestopke je deseeena denar a« ka«ea de 500 pip odnosa« de tO dni zapara. e_ Ifeaaasetaast Pri ekspozituri javne bona dela v Celju te ja 04 31. ** at. julija, na navo prija vito 67 br»spos*to»b, d«-lo je bito ponujene sa 46 eseb, posredovanj je bflo izvrženih 26, odpotovalo je 15, odpadle 12 oseb. ai- julija je oatoto v evidenci 217 brezposelnih (106 moških in 19 sen^k) nasproti *202 117« mo»kim in 24 ženskam) dne 20. julija. Delo dobijo: 8 aodarji, 3 hlapci. Z mizarja, l hotelski sluga, 4 služkinj ^ kmr&e tle^le, 2 kuharici, 2 natakarici in 1 servirka- c^ SK Olimp ^K Pt»i 91 <5;1). ?Ja Olim-povem igrišču v Gaberju sta igrala v nedeljo popoldne Olimp in Plui revanžno kvali-fika^ijako teknio, v kateri je Olimp, ki j* bil tehnično in komtinatorno znatno beljii ter je bil skoraj vea Čas v premoči, zaslužena zmagal. Tekma ie bila zelo živahna, v drugem polčasu pa se je »afcel OVimp posluževati leto surove igre, zaradi česar je prišlo do skandaloznih scen, ki n\iua;o s pravim sportom ničesar skupnega. N^kaj mi-nut pred koncem je sodnik izključil ene^a igralca Orimpa in dva igralca Ptuja. Da se v bodoče v Celju preprečijo take divjaSke tekme, bo treba uvesti strogo preiskavo in krivce eksemplarieno kasnevsti. <»Mi »a Olimp so padli v 2-, 5.. 10.. 1*. in 41 minuti prvega ter v 1H., 34- 39 in 44. minuti drugega polčasa. Ptuj pa je zabil častni gol v |1 miauti prveaa polčasa. Tekmo je sodil f. Oehs objektivne, bil je pa premalo strog. V prediekmi je rezerva Atletkkev premagala rezerve Olimpa v razmerju 4 3 (*:2). —e Državna dverazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 108«-37 bo 1., 2. in S. septembra, vsakokrat od R. do 11. V 1. razred se sprejemajo učenci (ke), ki to dovršili štiri ra/rede &Te«lnje šole (f-lranazije, realke ali realno ^ gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri raarede meščanske šole z zaključnim izpitom in nimajo več nego 17 let Učenci (ke\ ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se sinejo vpisati sam* ^ odobrenjem kraljevske banske uprave. V. U. f»* red se vpisujejo učenci (ke\ ki so uspe*«o dovršili L razred na tej šoli. Uč^nfei fke). ki so dovrsni l razred na druei trgovski srednji soli, se smejo vpisati. & se dobili ta te odobritev od direktorja šole. na kateri so bili prej vpisani. £ vpisovanju je prinesti: rojstni list, šolsko izpričevalo (ao SV* v 1. raz. izpričevalo o nižjem tee. izpitu srednje Sole ali o zaključenem izpitu mese. iole. po-navljatoi in za TI. rsired letno izpričevalo), prijavo v dveh lično izpolnjenih izvodih, potrdilo pristojnega davčnegu oblast va e visini neposrednega davka role po skuonem davku po tav. post. S18 a. D. skupina, se plača takej ob vpisu za vse šolsko leto, — prispevek loo Din sa zdravstveni fond, \-^isnino in tiskovine. —Učene! (ke). ki ne prestopaj© v šolo neposredno iz druge javne šole, morajo predložiti uradne nravstveno izpričevalo. Razredni dopolnilni in popravni ispiti bodo 36. in 87. avgusta za prvi in 28. in 29. av-guata za drugi razred. Podroben razpored ho objavi jen na ra^gkLsni de^ki. Prošnje sav popravne topite je treba kol kovat i g 5 in lo Din in jih je treba vložiti prt ravnateljstvu do 23. avgusta. Završni Izpit v sep- tembru ko pismeni v času ed % do t. septembra, ustni na se prisna lo. septembra Prošnje ** zaključni izpit v <*< ntenihru jt vtotHi antovme s 5 Din [ teljstvu 49 1. saptoinOfa. Šolsko .. Je-37 se prične 14. septembra s službu ..^ j > v župni cerkvi ob 8, Včeao4 tjto) M abersja v seli, odkoder odidejo skupno v cerkev. Po oprav ljeni službi božji se vrnejo zopet v solo, kjer se jim razglasi umik U> d #ciplinski predpis. Dne J5, iepiernora »« pričiu* redai pouk. Ii Ptola — Prava Ja naplavila drugo žrto-v strsa* pa aasreče, ki se je zgodita to. spriU pri pv. Jastu na Dravskem polju, kjer se bili delavci zaposleni pri regulaciji Drave t p reva tanjem kamenja. Vsem je as dobra v spominu, da je Drava takrat zajmila eoln. v katerem je bilo pet del*v«ev, od katsrih so UFije l|tonUi. Pri Slovenji vm«4 je seniaj Drava naplavila iirugo žrtev dolavea Friderika Pečnika iz Svete Marjete. Tokopan ja bil na ondotne« pokopališeu. — Trgovski nastavljene! za nedeljski počitek. Po zgledu iz drugih kr. jev so tudi ptujski trgovski nastavijenoi priredili nedavno sborovanje v gostilni Zupančič mar radi nedeljskega počitku. 7vborevanje je vodil predsednik društva tr^evpkih poinočnt-kev g. Milan Vusra. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki je bila predktž^na banski upravi In v kateri zahtevajo trgovski namešeenoi. da se tudi v Ptuju uvede nedeljski počitek, kakor je to v drugih mestih. Že4imo trgrovskLm na^tavljenoera, da bi s svojo zahtevo prodrli na merodajnih mestih, saj vsak po celotedenakem težkem delu poleno zasluži nedeljski počitek, ki ga lahke izrabi za svoj oddih in izlete. Goto vo tudi trgovej ne bodo prorj tomu. »sj si tudi oni žele nedeljskega počitka. — t,ep jubilej je te dni praznoval tukajšnji klobučar g. Franc Placota. ki je obhajal 251etnioo obrti ter istočasno tudi srebrno poroko s (tvojo zvesto družico goepo Julijo. Se na mnosra l^ta! — Ptujska jadralna sekcija je pridno na delu. da izdela svoje jadralno letalo tipa »Zo^lin?«. V 280, urah so izdelali glavne dole, ki bodo razstavljeni na V. Mariborskem tednu. Sledila bosta še dva tipa. Več jadralcev pa je v Jareaiol. kj*»r bodo položili tz- • pite. —c Nezgoda slatinskcfci avtomobila. Ko j ie vpzil osehni avtonibil zdravilišča Rogaške . Slatine v Kredo zvečer v Celje, je na cesti med S>t. Jurijem ob ju/, žol. in £torsmi do-I hitel neki voz, ki je vozil hrei luči. V avto-j mobilu so sedeli šofer, njegov brat in neki j Hrvat Šofer je hotel prepričati nesrečo, pri tem pa je 7avrl s tako silo, da 'e zaneslo avtomobil čez cestni rob. Avtomobil je padel kske tri metre globoko in se prekucnil. Potniki so ostali po srečnem naključju nepoškodovani in »o naglo zlezli iz avtomobila, ki se je v tem hipu vnel in kmslu *«o-rel. —c Nesreč* pri delu. V četrtek se js 17-letni trgovski vaienec Stanko Pavet*ek ▼ Petrovčah pri delu vsekal s sekiro v levo zapestje in si presekal žile. zdravi se v celjski bolnici. Sreda, 5. avgasta 12: *ramli in podobno skupine fp4o*e>). — 12 45: Poročila, vreme. — 1JI: r^aa, *po-red. ot ventila. — 13.1*: Operna glasba (radijski orkester). __ 14;Vreme. bor*«. — 19: ^a*, vrome, poročila, spored, obvestila. 19.3D- Nae. ura. — iU.50: Otroška ura f5H-Cirila Skerii-Medvedova). 20.10: Zdravniška ura (g. dx. Ivo Pire) 20 30: Vio'dnSki koncert Petra Freunda iz Novega Sada, \*ri klavirju; Tereza Freund. _ Ot 15: Aka-demrki pevviflci kvintet. _ 2-: Oas. vreme, perooila. spored. — 32.20: Prenos plesne glasbe iz Park hotela na Rledu (pleeni orkester EHrh Herse). _____ ■ —■■■II ii m.-----------■ - !■ ■ ■ — ■ l ■ » . > STA-ROST IN MLADOST — Pomisli, zabrusil mi je v obra-i, da sem Star idi jo t. — Nikar si ne jemlji tega preveč k srou, gaj al vendar se mlad. MALI OGLASI eseda 0.50 para. davek Din a,- napada, l Din, davek 0 Oto. PffotrUm m ptansenc oogovof« gmot maon oftMftv ji cro^n ortiotiti snamta? •- PODuavov sja najp aflMi o« pmM9a Beseda 00 par. davek S> Dm Najmanje* m Bajk- S Dto MALIN0VEC pristen, naraven, m čistim sladkorjem vkuhan — ee dobi na malo in veliko v lekarni dr. <*. Plceell, Ljubljana, naaproU »NeboUčnlkac. I^AHKA LETNA OBLAČILA burat kaaa. lister in damske športne hlače v o4tfčni iidelavi si nabavite najeanaje prt Pra> sfcerja. Sv. petra času 14 0. R TM«fon 2089 Stiha drva. pramosl. dobita prt Is POGAČNIK Boborlneva ssV H, S, KLIŠEJE Beosds to par. davek 8.- Din Najmanjši mneaast t Din STROJEPISNI POUK aa eaaa pocitnie (po dasatprst-nem sistemu) sa začetnike *n izveikane. Večerni teeaj. (Jena ura znižana ni 2 Din, Vpiso, ▼ania dnevno Prlvetok novega teeaja a. avrueta. Chrisvelovu^ nI savod Doasobranska e. |H- 9101 ■■ii ■ ——»— m m ■■■■ ■ PRODAM Makulaturni papir ttfsraiva „Slovenskega Narod«H, Lfvbllana, Rnafljeva ulica He?. S Narodna tiskarna / LJUBLJANA / 5 / izvatdrjJK rta / nsssMtSsU ^^ TU« k ^B^^^ »rpcioOsN / asaadn 00 par. devesj a> Din ffn>OsVi|Bv raaoafc • Dtn BUKOVI OOPArjKi snhi, kratko Žafani, zopet na raapolaga Ivan diska, tovorna oarketov Metelkova 4 tal. *IM 1002 TOOKifl DRVA K?|t]w laganj onju bukovi od. pa&i se dobe pri Larroo&c ss C©., Veeujakovoa uL 16, dokler faaja zaJoga Telefon »74 1137 Bseriraite \ laiei luli r. Stran 4_____________________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. S. avgusta l«ft. StCV. »75 Stična na pragu velikih svečanosti Stiski samostan proslavi 15. ta 16. t m. SOO letnico svojega otetoja Ljubljana, 3. avgusta. Stična \r. Frey pravi, da ponoči popuste vse funkcije organizma, ki hrepeni po miru. S tem se pa poveča vpliv funkcijskih motenj kot posledica bolezni in operacije tako, da v tem času organizem najraje umira. Druga razlaga pravi, da si težko bolni organizem ne more privoščiti miru, kajti organi »o v večji meri napeti in pomanjkanje mtru v običajnem Času je zato odločilno ter povzroča neposredno, torej še ponoči ali zgodaj zjutraj, konec življenja. čudna želja Sto let stari Are de triomphe na trgu Efeo-ile v Parizu je že od nekdaj svetovna atrakcija,. Okrog njega prirejajo Francozi vse velike svceanosti. Mnogo je bil© pa tudi fce samomorilcev, ki so skočili 1 orjaškega sla- 1 vnloka na tlakovano ceeto in ** ubili. Najbolj s° je pa proslavila v zvezi s to veliko pariško atrakcijo neka mlada Američanka, ki je prišla na pariški magistrat in vprašala župana, ali ne bi mogla kupiti Are d« triomphe, češ, da je pripravljena plačati zanj toliko, kolikor bi zahtevali Ko po ji pojasnili, da ta spomenik slave ni na prodaj« «a !■ hotela najeti vsaj za eno noč z vsem trgom vred. Lahko si mislimo županovo presenečenje nad to čudno željo. Končno so zvedeli, da bi se hotela Američanka v Parizu zaročiti in sicer baš pod spomenikom slave ponoči ob čarobni razsvetljavi, kar naj bi prineslo presenečenje vsej rodbini njenega ljubljenega ženina. Prismojena Američanka je izjavila, da je pripravljena dati več milijonov za pariške reveže, če ji dovolijo zaroko pod Are de triomphe. Nikakor ni mogla razumeti, da se župan brani tako ugodne kupčije. Seveda takrat še ni bilo pod spomenikom slave groba neznanega vojaka. Toda to je bil vedno najimenitnejši kraj Pariza, od L 1919 pa tudi najsvetejši. Tam so se igrale menda že vse himne »veta. Najslavnejše armade so se tu že poklonile spominu neznanega francoskega vojaka. Zato ni čuda, da se pariški župan niti v imenu mestnih reve-žev ni mogel polakomniti ameriških milijonov in da je prošnjo bogate Američanke odklonil. ■ Albertov narodni park se Siri Belgijci so ustanovili svoj čas v svoji kolonniji Kongo veliko rezervacijo, ki je dobila ime pokojnega kralja Alberta Imenuje se Narodni park kralja Alberta. Zdaj so njeno površino več kot podvojili, tako da ni samo velika naravna zanimivost, temveč tudi ena najznamenitejših prirod nih rezervacij. Prvotno je merila ."90 000 ha. zdaj se je pa povečala na 856.790 hi m na severozapadu obsega tudi vse Edvar dovo jezero. Povprečna dolžina parka znaša 270 km, širina pa 40. Na tem prostranem ozemlju so naravni pogoji zelo različni. Razprostira se od ekvatorja do naj vzhodnejšega dela belgijske kolonije in s planino Semliki z nad morsko višino S6^ m se dviga do 5119 m visokega gorskega grebena Peak Margerite. Zato ni čuda. da naletiš tam na najrazličnejše rastline in živali od t/opičnega pragozda do rastlin ekvatorjalnega alpinskega pasu. Ta prirodna rezervacija je menda tudi edino zavetišče gorske gorile. To gorilo priznavajo naravoslovci za posebno vrsto, ker se močno razlikuje od drugih goril. Ena njenih zanimivosti je tudi brada. Raziskovalci raznih narodov lahko tu proučujejo živali in rastline tako. kakor žive v naravi. Z razširjenjem rezervacija se je njena vred nost zelo povečala. Zdaj sega tja do angleške rezervacije v Igandi in tako je nastalo veliko prostrano ozemlje, kjer se lahko učinkoviteje uveljavlja zaščita živali in rastlin v duhu nedavno uveljavljene londonske pogodbe. Iz Maribora — Poziv oskrbnikom rejencev. Zaradi potrebnega nadzorstva in v rzogib kazni. ki jo predvideva zakon o zašffiti rejeno**-z dne 4. 9. 19W>, pe porivajo vsi na oremlju mestne občine mariborske bivajoči redniki. M imajo v oskrbi otroke proti plačirn. katere niso prejeli v oskrbo od mestne obči ne, da tekom 8 dni prijavijo svoje rejenoe socialno-poHtiftnemii nradn mestnega poglavarstva na Rotovškem trgu Rtov. 9. 00 uradnih urah od 8. do 12. — JuHflejna revija V. Mariborskega tedna je ob otvoritvi prireditve rz.sla.. Pestra in bogata ilnstriTana revija obseca 32 t»fc*t nih strani ki jih zavzemajo ra-nnnivi pm pa^randni Članki o Mariboru m njegovem za ledju. Mariborski teden je s tso redijo vem dostojno repreaeifttra.1 petletnico svojega prekoriMnoga obstoja tako v nnrodnetn *o-npodanstvu kafcor tttnH v knltiwnem m nacionalnem župe, dirigira g. prof Vasilij M'urk. — Isto* v Karla Zeli Putnik v Mariboru priredi 18. m 19. avgusta dvodnevni wlet v Maria. ZeH z udobnim avtokarom. Vozna cena je 300 Din za osebo. Odhod 1R. avigu-»ta izpred hotela »Orel« ob .5. zju^aj, po>-MiaOBk pa 19. avgust* okoli 23. Prijsvve m I informacije pri Putniku, Maribor, Aleksan-drora ceata 3f>, tel. int. 21 22. — Zaradi tihotapstva to — Zdai mi je pa z*k\ že dovol. — ga je prekinil Lechautre .n skočil s po stelje. — Praviš torsj. da nis; prekinil stikov z baronico? — Nasprotno, se bovi s^m z-iteleban v n.;o, nego sem bi! pre; — Zdai pa vidim, da noriš, — >e vzkliknil Lechautre. — Zakonski mož, oženjen z dražestno ženo... ki jo postavljam povsod za vzor... Z mlado, lepo, izobraženo, v vseli pogledih idealno ženo... In to ženo varaš z ljubeznijo do tu.ve pritepenke, ki se niti od daleč ne da primerjati s Terezijo, pa naj bo še tako lepa___To ie višek zaslep- l>enos»t:i in nespametnosti. — Recimo, da sem nespameten ifi slepo zaljubljen, toda vi sami veste, da ljubezen ne vprašuje po pameti. Baronica Ueblingova ni nobena pritepenka, kakor se vam morda zdi, temveč žena iz najboljše družbe s posebn:mi. izrednimi čari... Pravo nasprotje Terezije. In to me vleče k nii z nepremaslivo • sala Dobro veste, da sem se upiral njenim čarom, toda zaman. Cim mi je pogledala v odi, nisem bil več gospodar svo>e volje. Očarala me je in zda; čutim, da ne rnorem živeti brez nje. — Ali >e bila kdai tvoČa ljubica? — Nikoli! — Tem slabše. — je odgovoril Lechautre cinično, — kajti to bi pregnalo tvojo iluzijo. -Lepo kašo si si skuhal. Terezi a ne spada med tkste žene. ki bi dehie liubezen z drugo. Kar se Pa mene tiče, fant se temeljito mor-š. če misliš, da te bom podpiral v varanju tvoje žene. — Saj tudi ne zahtevam nič podobnega od vas. — ie odgovoril Jakob razdraženo ... — Zadovoljen bom, če mi izkažete svoje prijateljstvo s tem. da ostanete nevtralni. Potem se je pa zamislil m pripomnil: — Vendar bi vas pa prosil, da mi storite uslugo, ki ne bo koristila samo meni, temveč tudi Tereziji. — Kakšno uslugo? — Prosil bi vas. da bi nas čim večkrat posetih'. dokler bosta moja mati in Kristina v Niza. Ce bi ostal sam s Te-režijo, bi utegnila mati in sestra no najinih očeh spoznati, da nisva več srečna. To je pa treba ni vsak način preprečita". Vaša navzočnost, dragi prija teli. in vaša prijetna družba bo pregnala hlad ki bo gotovo bil v oči. če hi ostali sami — Prav praviš, — je pritrdi) Lechautre, — tvoja mart ne sme zvedeti, kakšno kašo si ji skuhal. To bi jo strio. I Ce gre samo za to, da nakapljava olja v kolesje, da ne bo zarjavelo, se lahko zaneseš name. Toda to ie samo začasna pomoč. Bolje bo, če zopet urediš svoje domače zadeve in pošlješ baronico Lieblingovo k vragu ... Kai nameravaš storiti, kadar odpotujem? — Kako naj vem to? — je vzkliknil Jakob nejevoljen. In res je bal boli razburjen in nemiren, nego se je zdek>. Vest mu ie očitala, da je ravnal grdo s Terezijo, na drugi strani je pa hrepenel no Manii. In tako ie b;l v svoji duši obupen boj. kar je strašno razjedalo niegove živce. Tresla ga ie mrzl ca m iela se je oglašati srčna bolezen, ki ga je mučila že v Parizu. Med pogovorom se >e Lechautre oblekel m spremil je Jakoba do doma. Kakor je bila sklen la. se je Terezija rxrvsem obvladala in nihče rrl slutil, kaj jo teži. Samo bledica na njenem obrazu in temnejša barva oči sta priča'; Jakobu in Lechautru o prečutih nočeh. Prijazno je pozdravila slikarja n z nobeno besedo, z nobeno kretnio ni pokazala, da se jezi nani zaradi včerašnje laži. Nasprotno, na tihem se ie čeki veselila njegovega prihoda. Kakor Jakob ie tudi ona unala. da se bo Lechautru posrečilo obdržati mater Moretovo in Kristino v iluziji. Po dozdevni prisrčnosti mlade gospe pomirjenemu Lechautru se ie res posrečilo prinesti neka i veselosti in živvjenja v fr> ozračje, kjer so baii razen stare gospe in njega vsi preveč zatopi:eni v svoie skrbi, da bi posegali v skupno kramlta-nje. Prisiljena veselost med zajtrkom e polagoma pregnaJa Jakobov strah m oo^eglo mu je, kakor da se mu ie odvali kamen od srca. Ko so vstali od mize, je vzel svoio torbo za akvarele in predlagal izprehod do Cimieza. — Lechautre vas odvede k rimskemu gledališču in samostanu, drage dame, jaz bom pa ta čas proučeval razvaline v olivnem ga5u. Že davno zahajam v ta krai in rad bi izkoristil lep dan za slikanje. Dan ie minšl brez vsake nezgode, zvečer ie pa odvdel Jakob mater m sestro na Corso. Tam so gledah' ognjemet m sežigane karneval predstavljajo-čega pašaca. Nasledn ega dne se je zvesti in veseli spremljevalec ponudil damam, da rh bo spremil do Moote Carla m Mentona. Jakob se ie opravičil, da ne more z niimi, češ. da mu gredo grudne dobro in da bi iih rad do večera dovršil. In res je izstopil v Crmiez, sikal »e do štirih, a ko se je solnce že nagibalo k zatonu. ?e spravil platno in čopiče pri samostanskem vrtnariu. skočil v prvo kočio, ki mu ie pripeliala naproti in se dal odpeljati k baronici LiebHngovi. Urejuje Jotfp Znpanac, _ 2a >Hmtoćao ttokmriKK Fran Je«mc — te ta^tmtu M fc—fj del Usta Oton Chrimc. -Vil Ljubljani.