Floy ICE ► o "toAljftk* kivjimi Mirane Jar co LETO V. - št. 40 V KOČEVJU, DNE 1. OKTOBRA 1960 Cena 15 din V IMENU NARODA. NJEGOVE Ig proglasa Žbora odposlancev slov. naroda v Kočevju 3.X.43 ZGODOVINE. NJEGOVIH BODOČIH P0K0LENJ... s LOVENCI IN SLOVENKE! SVOBODNO IZVOLJENI ODPOSLANCI SLOVENSKEGA NARODA, ZBRANI Z VSEH DELOV SLOVENSKE ZEMLJE NA ZASEDANJU SVOJEGA ZBORA, SE PO KONČANEM DELU OBRAČAMO NA VES SLOVENSKI NAROD, KI GA S PONOSOM ZASTOPAMO.« je bila uničena. Na Kočevskem je ostal človek brez krova, gol in bos, pa kljub temu ponosen, ker je postal svoboden in sam svoj gospodar* Ko je odložil puško, je začel z obnovo porušenih domov. Ras tel je lje nove dobe za življenje ljudi v bodočnosti. Občani občine Kočevje, ki slavijo svoj občinski praznik, ga slavij* v svojih delovnih zmagah, s katerimi se dviga gospodarska moč ko- Kočevska občina praznuje 3. oktobra občinski praznik. Na sliki: center Kočevja, spomenik »Osvoboditev« S WlTprekt vC^odlvirakrc^aŠe- ^ SEfan « nove pridobitve socialistične demo- ka v občini. Delovni ljudje so si škovem domu v Kočevju 3. oktobra 1943. leta. Ta epoha zgodovine Slovencev je tako živa, tako življenjsko bistvena, da jo ne moremo Slovenci nikoli pozabiti. Življenje hitro teče s u»»»™ * - v NOB Tako dajejo svoje ki je sad boja naših delovnih ljudi, like naloge, katere bomo morali iz- * v * v ° V , v ■ • -_!lr(> »ni_: t; dn Kn Sizrl inn in lonn 11T ^ MII Ctlf A inženirjev urusiv 0 in tehnikov padle Peter Šobar žrtve danes narodi Afrike in Azije za svojo svobodo, za novo človeške! družbo narodov vsega sveta, v borbi proti silam reakcije in nazadnja-štva, ki na svetu še obstojata. V sožitju narodov Jugoslavije lahko spoznajo, da je mogoče tudi sožitje narodov vsega sveta v OZN in ni potrebno zato med narodi Letošnje praznovanje praznika polniti, da bo življenje res lepo in Inženirji in tehniki v naši ob- sel, da pomaga pri tehnični vzgoji čini do sedaj niso imeli skupne mladine, da razvija organizacije To so načela naše ZKJ, to je politika Jugoslavije, ki jo zastopa v OZN sam tovariš Tito, to so načela vseh miroljubnih ljudi in narodov, mimo nas v bodočnost novih dni, novih pojavov in problemov sveta ve£ vojne, v povojnem času. Zgodovina, ki je realni sodnik dobe in življenja, pa ostane taka, k0tz£rbil‘odposScev slovenskega M hočejo samo ustvariti in live«, naroda v Kočevju leta 1943, njegovi ker imajo do I™1«* skicpi, resolucije, proglasi in od- ™e do mirnega razvoja in »ivlj^ loki ,to je danes naše življenje, na- n'a nima miroljubnim narodom ša bit ustvarjalnih sil in podvigov nihče pravice odrekati, še manj jun naših delovnih ljudi, ki ustvarjajo to jemati, ker ima vsak človek danes novo življenje in nove odnose ln vsak narod pravico življenja, ne človeške družbe. Sklepi, ki jih je R,cde na to ali je v posesti atom-sprejel Zbor odposlancev slovenske- ske energije ali ne. ga naroda, so postali realnost v do- 17_ lct bo minilo 3. oktobra, ko je bi naše NOB, so bili realnost v “^fslove^^nl^ti naši povojni izgradnji in so realni odposlancev slovenskega naroda, ki za naš narod še danes in bodo v bodoče v skupnosti vseh narodov Jugoslavije. Večina teh sklepov je danes že zgodovina, postali so naša s ponosom, spominjajo teh zgodo-■tvarnost za naše življenje v voj- vinskih dni. V teh 17. letih se je nem in povojnem času. Dokazova- življenje na Kočevskem temeljito nje Zato ni potrebno; dokaz za to je spremenilo. Utihnila je pesem to-slednji košček naše zemlje, kjer pov in mitraljezov, fašistična zver organizacije v občinskem merilu, ki bi povezovala razne podružnice Strokovnih društev IT. V Kočevju so sicer podružnice društva gozdarjev, agronomov, gradbenikov, rudarjev in elektrotehnikov, ustanavlja pa sc še podružnica prometnih inženirjev in tehnikov. Vse te podružnice strokov- Ljudske tehnike v kraju in v podjetjih ter izpopolnjuje tehnično znanje svojega članstva. Kakor drugod v komunah našega okraja, bo tudi v Kočevju še pred pričetkom meseca tehnike ustanovljeno občinsko društvo inženirjev in tehnikov. V tem društvu bodo po statutu ZIT obvezno vključene vse nih društev niso imele med seboj obstoie& strQkovne podružnice, ka- nobene povezave m v družbenem _ J __________. __Ix_, ___,__ življenju v komuni niso prihajale kor tudi oni tehnični strokovnjaki, katerih stroke v naši komuni še do izraza, saj so bile zaprte v svoj T, )aZ“7 ‘w ozki strokovni okvir in kot take mma1° Podružnice. Ustanovni obč- vertikalno vezane le na svoje strokovno republiško združenje. Vse boli razvijajoče se gospodarstvo. katerega razmah povzroča ni zbor bo v sredo, 5. oktobra ob 10. uri dopoldan v dvorani množičnih organizacij. V naši občini je veliko število presenetljivo nagel razvoj v vseh inženirjev dn tehnikov ter drugih tehniških panogah, pa nujno nare- tehničnih strokovnjakov in je prikuje, da tehniki in inženirji nasto- čakovati. da bo nova organizacija pijo v življenju komune organizi- imela številno članstvo. Priprav-rani v enotnem društvu, ki bo ime- ljalnl odbor za ustanovitev občin-lo nalogo, da razširi dosedanje delo skega D IT vabi vse inženirje in tehničnih strokovnjakov tudi na tehnike v naši občini, da se polno-tehnično in gospodarsko .problema- številno udeleže ustanovnega obč-občine Kočevje ima še poseben po- prijetno za vse delovne ljudi. Kljub v kornimi, da širi tehnično mi- nega zbora novega društva, men. Letos praznujemo 15. oblet- vsem naporom, ki nas čakajo pa si lahko svestni v naslednjem: uKm.,;:' Božidar Jakac: Skica z Zbora odposlancev slov. naroda je postavil temelje našega novega svobodnega življenja. Delovni ljudje občine Kočevje se nico osvoboditve in 10. obletnico ob- smo stoja naših delavskih svetov, v katerih se izraža razvoj in rast našega novega družbenega sistema, ki je postal naša stvarnost. Praznik občine Kočevje praznujemo v času, ko zaseda v New Yor- Doba najtežjih naporov, samood-povedi in žrtvovanja je za nami. Pred nami je svetal dan bodočnosti, v katerega lahko mirno stopamo brez skrbi za naš življenjski obstoj. K prazniku občine Kočevje če- % NEW YORK. — Na govorni- (govoril je 22. septembra) je po- škem odru na 15. zasedanju Gene- udaril, da je treba v mednarodnih ku Generalna skupščina OZN, ki je stitamo vsem prebivalcem občine ln rajne skupščine OZN se je doslej odnošajih ubrati novo pot, pot mi- kot tribuna vesti človeštva, od ka-1 jim želimo veliko veselja in uspe- zvrstilo že precej govornikov. Med roljubnega urejanja spornih zadev, terc miroljubni narodi vsega sveta hov v našem skupnem delu in živ- delegati in v svetovnem tisku via- Dotaknil se je osvobodilnega, giba- Pričakujejo, da bo postavila teme- ljenju! da največje zanimanje za govore nja azijsko-afriških narodov ter po- predsednika FLRJ Josipa Broza- udaril, da jim mora nuditi OZN vso Tita, predsednika ZDA Eisenho- pomoč. Omenil je tudi neuspelo pa- werja, Hruščeva, predsednika ZAR riško konferenco, ameriško-kuban- Naserja in ganskega predsednika ske odnose, nerede v Južnoafriški Zgodovinska slika Zbora odposlancev v Seškovem domu Naš rudnik MORDA JE ZANIMIVA UGOTOVITEV. DA OD VSE INDUSTRIJE V KOČEVJU NA RUDNIKU USTVARJAMO SKOBO POLOVICO NARODNEGA DOHODKA. S TE STRANI GLEDANO, PREDSTAVLJA RUDNIK VAZEN FAKTOR V KOMUNI IN NI VSEENO KOLEKTIVU RUDARJEV, NITI KOMUNI. CE RUDNIK USPEVA ALI NE IN KAKO RUDARJI ZlVE._ Nkrumaha. Eisenhower je pred Generalno skupščino govoril^ predvsem o pomoči afriškim državam, Ilruščev je podal stališča, ocene in predloge ZSSR v zvezi z mednarodnimi odnošaji, zlasti v vprašanjih kolonializma, pomoči zaostalim državam, razorožitvi, sovjet- uniji ter oboroževanje zahodnonem-ške vojfeke z atomskim orožjem. Dejal je, da jugoslovanski narodi ne gojijo mržnje proti nemškemu ljudstvu, čeprav se še vsi dobro spominjamo grozodejstev, ki so jili Nemci počenjali v minuli vojni pri nas, vendar pa nas skrbi nemški PLENUM OBČINSKEGA KOMITEJA 1K KOČEVJE zadnja leta stalno v porastu, va. ki žive in čutijo s podjetjem, ki . , v*hmin«ra in zahod-* Se bolj je pa rasla storilnost, vzporedno z njim rastejo v novi tip ^^"awih drfav roizvodnja na rudniku je bila upravljanja mnogo članov kolekti V zadnja leta stalno v porastu, va. ki žive in čutijo s podjetjem, ki J Se boli je pa rash Ko bodo prihodnje leto do- socialističnega upravljalca. Naš člo-končani novi separacijski objekti, vek je postal drugačen. Naš rudar bo storilnost še bolj narasla. Naš ima danes drugačen pogled na rudnik bo takrat postal moderen, svet, kakor ga je imel nekoč. Soda-sodoben obrat. Če se že zaradi listična družba ga je prevzgojila v manjših podzemeljskih premogov- ponosnega člana kolektiva, ki ve, nih zalog ne morejo kosati z Za- kai družba od njega zahteva in ki savskimi obrati do višini proizvod- tudi ve, da mu družba prepušča nje, se bodo kočevski rudarji z Za- velik del ustvarjalne vrednosti prosa vci krepko pomerili v tem, kateri izvoda. Skozi delavsko samouprav- klije življenje nove dobe socialistične družbe in nova ustvarjalnost na-Ših delovnih ljudi. V proglasu Zbora odposlancev slovenskega najeda čitamo tudi naslednje: »SLOVESNO ODOBRAVAMO, DA JE IZVRŠNI ODBOR OSVO- SKSKSS n”: Kočevje, j«, RODA VSTOPIL V AVNOJ, KI je bil v Kočevju plenum Občin- ,,ulllv. 1L1 v Lem Miuii mivxjvia ____rai.xr ____ DRUŽI VSE JUŽNOSLOVANSKO skega komiteja Zveze komunistov, ^dnik bo'tadveči^Tstortnos^Thi- IjanTe^postaTa'naS TeTovnV kolektiv NARODNOOSVOBODILNO GHIA- s^a ge ga udeležila razen sekre- di v višini proizvodnje bo kočevski iz leta v leto bolj enoten in kot SKnPxnSTT7^AMFNOMTGRA tarjev osnovnih organizacij ZK tu- rudnik tesno blizu Senovčanom. No- tak tudi lahko vedno bolj uspešno SKUPNOST Z NAMENOM, GRA- . va separacija bo omogočila prodajo opravlja svoje proizvodne m gospo- DITI NOVO JUGOSLAVIJO. MOC di organizacijski sekretar Okrajne- s^LgTpre- darske naloge. In prepričani smo. IN OSNOVNO POROŠTVO NOVE ga komiteja ZK Ljubljana, Janez moga Kočevski premog bo šel za- da bodo rudarji Kočevja ustvarili S™i a5Hočevar in predsednik ideološke to lažje v prodajo, bo bolj konku- še mnogo. sebi. svojim in komuni S to« t-mbij, OK ZK. Av«u«U. Lah. ^ to i,k,n n, trgu. v komi. LJUDSKE DEMOKRACIJE, KAR Na plenumu so med drugim raz- RudarU šo bili nekoč, a so to tu- Stari izrek, ^da^ smo rudari po Ko I7STV arh jO PRAVIČNE po nrohiprnaiikj idno- ^ sedal, najbolj zavodni del pro- prirodi konzerva ti vci, ne ve*ia v ec. GOIE^S TAKO POSAMEZNmOM pravljali tudi 0 Pr<*lcmat,ki ldeo letariata. Po desetih letih delavske- Neprestano iščemo novih oblik dela. Kakor m im NARODOM « loškega dela komunistov z mladino. ga samoupravljanja so uredili svoj novih prijemov v stalnem strem- Gosta iz Ljubljane sta v razpravi rudnik tako. da se obiskovalec, ki ljenju, da bi bilo delo vse bolj Vse to je danes življenje narodov govorila o ideološkem Izobraževa- .ie nekoč poznal naše obrate ali celo uspešno, tako iz tehničnega, gospo-Jugoslavije, ki gradijo svojo sociali- . , , , .. . -,.nnv bil na rudniku zaposlen, kar ne darskega in varnostnega ozira, etično družbo in se obenem borijo n^u komunistov, mladine in more načuditi napredku, ki je bil Varnostni službi smo prvi v koza enakopravne odnose med narodi SZDL. — Več o plenumu bomo po- storjen. V desetletju delavskih sve- muni dali posebno mesto v pod- vsega sveta. Narodi Jugoslavije so ročali v prihodnji številki. tov je opravilo odlično šolo samo- jetju. (Konec na 2. str.) sko-ameriških odnosih itd. Predla- militarizem, gal je, naj bi v treh fazah dosegli Kubanski premier dr. Fidel Ca-popolno razorožitev. Ilruščev je tu-J stro je v svojem govoru razčlenje-di predlagal, naj bi namesto gene- val predvsem ameriško-kubanske ralnega sekretarja OZN Hamar- odnose, predsednik ZAR pa je pred-skjolda prevzel njegovo nalogo tri- iagai sestanek med Eisenhowerjem članski sekretariat, sestavljen iz }n Hruščevom. Zasedanje GS poteka tudi v znamenju raznih med-državniških srečanj. Predsednik Tito se je sestal že z Eisenhowerjem, Hruščevom, Macmillanom, Castrom, Nkrumahom, Naserjem, Nehrujem in drugimi vodilnimi državniki. • TITOGRAD. — V ponedeljek se je v glavnem mestu Črne gore pričel IV. kongres SZDL Črne gore, na katerem sodeluje nad 500 delegatov. Kongres je pozdravil tudi generalni sekretar SZDU Aleksander Rankovič. • LEOPOLDVILLE. — KongoJ ški premier Lumumba je izjavil, da ga je obiskala vojaška delegacija in zahtevala, naj vlada deluje brez odlašanja. Izjavil je tudi, da obstojajo realne možnosti za normaliziranje stanja in pomiritev v deželi. — Lumumba je tudi sprejel jugoslovanske novinarje. • BERLIN. — Predsednik Drli tov govor v Generalni skup- žavnega sveta DR Nemčije Ulbricht ščinl je naletel na širok odmev v meni, da je prišel čas za vzpostavi-svetu, saj so odlomke iz govora pri- tev normalnih meddržavnih odno-našali na prvih straneh vsi sve- sov z državami, s katerimi taki od-tovnl časopisi. V svojem govoru nosi še niso navezani. Ne po lastni krivdi, temveč zaradi popustljivosti in nesmotrnosti iz prejšnjih let, se je znašel Občinski ljudski odbor in z njim tudi vse prebivalstvo mesta in industrija pred težkim dejstvom — ostali bomo brez vode. Občinski odbor, in še posebno predsednik tov. Drago Benčina, je pokrenil vse mogoč<1 za odstranitev te nevarnosti, ki bi imela lahko za posledico neprecenljivo finančno in zdravstveno škodo. Odločili so se za na prvi pogled skoraj nemogočo rešitev: zgradili bomo vodovod še v tem letu, kar je bil jasen in trden sklep. In res: na mnogih sestankih podjetij, organizacij itd. ter po raznih intervencijskih potih občinskih mož za finančna sredstva, je pričela velika akcija, v kateri je dala tudi kočevska mladina svoj izdatni delež. nega, prosvetnega in strokovnega značaja, tako da ie bilo za izobrazbo in politično oblikovanje dobro poskrbljeno. Po večerji so porabili prosti čas za razvedrilo. Predvajali so razne zvočne ozkotračne filme, plesali na poskočne viže magnetofona, imeli so pa tudi lastni program ob tabornem ognju. Petje, recitacije in skeči so se vrstili drug za drugim, vmes pa so obrali v šali »do kosti« vse one brigadirje, ki jim je med dnevom zavrela »zabasan tska kri« ali pa so presegli Sindikat - iniciator pri vzgoji kadrov! SOBOTNA SEKTORSKA KONFERENCA SINDIKALNIH PODRUŽNIC Kočevska mladina ve brigadi v skupnem številu 1 95 brigadirjev in brigadirk sta delali v izmeni od 2. julija do 25. avgusta. Vse delo in disciplino ter prehrano teh brigad v povprečni starosti brigadirjev in brigadirk od 17 do 18 let, je vodil 7-članski štab. Pod brigajmo zastavo so vsako jutro ob 6. uri odhajali na delovišče in so se spoprijeli s prevzeto nalogo. izkopati 1866 m dolgi, 90 cm široki in 1,80 m globoki jarek za spremljevalcev vseh brigadirjev — žuliev in vnetja zapestnih kit, kar je pa bilo vse bolj začetnega in prehodnega značaja. Ze na predvečer je bila vedno prečrtana brigadna zapovest, ki je prihodnji dan točno razporedila za vsa dejanja in dogajanja v brigadi. Delovni dan se je pričel z vstajanjem zjutraj ob četrt na 5 in se je končal s tabornim ognjem ob 22. uri zvečer, ko so brigadirji polegli zopet k počitku, razen de- Brigada »Duška Remiha« pri kopanju vodovodnega kanala normo z ogledovanjem deklet. Na te zabavne večere so hodili tudi od začetka do brigade zadržani vaščani Dolenje vasi in so se kasneje vživeli v brigado, kot da je njihova in je bilo po odhodu brigade v vasi kar hudo in prazno, ker so se medsebojno zbližali. Že med samim delom so jim vaški gasilci pomagali s črpanjem vode iz jarkov, brigadirji so jim pa to vrnili z zabavo in ozvočenjem pri njihovi veselici. To bi bilo v kratkem življenje obeh brigad, poleg raznih manjših doživetij, za katere pa ve vsak brigadir sam in jih ni najti v brigadnem dnevniku. V brigadnem dnevniku je tudi ne-kai pripomb, mimo katerih pri bodočih brigadah ne bi smeli iti. Premalo SO' imeli pomoči s strani predavateljev, saj sta prišla vsega samo dva iz Kočevja^ ostalo so si morali organizirati sami, pa tudi sicer so bili obiski boli redki, razen sekretarja komiteta ZK Ludvika Goloba, predsednika občine Dragota Benčine, predsednika občinskega odbora SZDL M. Heglerja in še nekaj zastopnikov iz občine. Brigada je zaslužila več pozornosti tudi s strani ostalih organizacij, kakor je to' običaj po drugih krajih, kjer doprinese mladina toliko kolikor je v Dolenji vasi brigada »Duška Remiha«. Kočevje, sobota, 24. septembra. — DANES JE BILA V SINDIKALNI DVORANI PODJETJA »ELEKTRO« KOČEVJE SEKTORSKA KONFERENCA SINDIKALNIH PODRUŽNIC KOVINSKIH PODJETIJ »ITAS« KOČEVJE, »KLJUČAVNIČARSTVO« KOČEVJE, »ELEKTRO« KOČEVJE, KOVINSKO PODJETJE RIBNICA TER »KOVINOPLASTIKA« IZ LOŽA. KONFERENCE SE JE UDELEŽILO 40 DELEGATOV, PRISOTNI pa so bili tudi Člana republiškega odbora SINDIKATA KOVINARJEV MIRO ZUPAN IN ALFREDO KOVAClC, TAJNIK ObLO KOČEVJE PETER ŠOBAR TER TAJNIK ObSS KOČEVJE DRAGO PODREBERšEK. NA KONFERENCI SO PREDSTAVNIKI PODJETIJ POROČALI O PROBLEMATIKI V SVOJIH PODJETJIH NA KONCU PA SQ IZVOLILI TUDI DELEGATA ZA V. KONGRES SINDIKATA KOVINARJEV JUGOSLAVIJE. B| ajprej ie podal uvodni referat |\| predsednik sindikalne podruž-■ ■ nice »Elektro« Pavel Vesel. V svojem referatu je poudaril, da letos praznujemo po vsej državi pomemben jubilej ■— deset let delavskega samoupravljanja. To so bila leta nenehne rasti našega gospodarstva, leta krepitve naše ekonomske podlage in uveljavljanja delavskih množic kot samouprav-Ijalcev. Delavec v sedanjih proizvodnih odnosih odloča in upravlja preko DS in UO celotno proizvodnjo podjetja, planira, rešuje probleme podjetja in skrbi za razširjeno reprodukcijo. Delavsko in družbeno samoupravljanje je doseglo v tem obdobju že tak razmah, da lahko trdimo, ida se ie in se še uveljavlja na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. »Naša dolžnost,« je poudaril tov. Vesel, »je, da ravno sedaj, ko se pripravljamo na V. kongres sindikata kovinarjev Jugoslavije, ki bo od 17. do 19. novembra v Beogradu, proučimo dosežene uspehe in kritično ocenimo napake in pomanjklivosti, ki smo jih zapazili pri upravljanju polaganie vodovodnih cevi. Brigadna norma ie bila izkop 2,5 kubičnih metrov materiala v sedmih delovnih urah. katero so vsi brigadirji redno prekoračili tudi do 50 %. Zaradi tega uspeh ni izostal, saj je prejelo 27 brigadirjev udarniške značke, pohvaljenih je bilo 34, ostali so pa dobili knjižne nagrade. Delo je bilo izvedeno kvalitetno. Obolenj ni bilo, razen neizogibnih žumih, ki so se dnevno menjavali. Pred odhodom na delo so bile še telovadne razgibalne vaje in pospravljanje treh spalnic v osnovni šoli v Dolenji vasi, kjer je bila brigada nastanjena. Po povratku z dela, kjer je bil uspeh dnevno izračunan, je bilo izdatno kosilo in nato od 14.—16. ure obvezni počitek vseh brigadirjev. Od 16.—19. ure so se vrstila razna predavanja poffitič- »KLJUČAVNIČARSTVO« NAPREDUJE... I Naš rudnik Sindikalna podružnica »Ključavničarstva« Kočevje se zadnja leta posveča v svojem delu predvsem svoji osnovni nalogi: skrbi za čim večji dvig proizvodnje. Da je to res tako, dokazuje že nenehen porast proizvodnje, pa tudi storilnost v podjetju je ob manjšem številu delavcev precej višja kot v preteklih letih. (Nadalj. s 1. str.) Napredku tehnike smo v rudniku široko odpirali vrata. Po končani rekonstrukciji podjetja se bo tempo mehaniziranja proizvodnih obratov lahko še podvojil. Se malo in tudi konji bodo izginili iz naše jame in odstopili mesto lični jamski lokomotivi. Naš kolektiv si je ob dejstvu, da je prvi od slovenskih premogovnikov uvedel nagrajevanje po enoti proizvoda po ekonomskih enotah, ustvaril velik ugled v rudarskih krogih v vsej Jugoslaviji. Na naše sedanje uspehe gledajo poznavalci nekdanjih težav na rudniku z velikim zanimanjem in priznanjem. Zdi se pa, da nekateri he razumejo, da večja storilnost in do zadnjih možnosti izvajana š tedni a kolektivu nujno ustvarja tudi večji osebni dohodek. Ta ie utemeljen z veljavnimi družbenimi instrumenti, kakor tudi po vseh ekonomskih in tehničnih pokazateljih. Vedeti je treba, da je rudarjevo delo pod zemljo težko in silno nevarno. V slabi razsvetljavi, pri velikem britanskem pritisku, ki lomi in drobi močna oporja, v vlažnem, zatohlem zraku, v nevarnosti pred vdori vode in plinov, se bori naš delovni človek in jemlje podzemlju premog, važen energetski vir gospodarstva. Vse mani je rudarjev pri nas, vse manj v Sloveniji! Težko in nevarno delo je to! Nekoč manj ugledno za laika v rudarstvu, a pravemu rudarju je njegov poklic tudi njegov ponos! Zato rudar s polno pral-vico lahko zahteva priznanje za svoj trud in večjo žrtev, ki jo do-prinaša skupnosti. Rudarji praznujemo obč. praznik skupai z ostalimi delovnimi kolektivi v komuni in želimo, da bi združeni napori vseh ljudi v komuni rodilii kar največje uspehe. Letošnji proizvodni plan je v primerjavi z lanskoletnim zvišan za 22,8 %, polletni plan pa so s 5 % manj zaposlenih ceilo prekoračili. Pri tem pa podjetje ne namerava ostati, ampak bodo skušali doseči še boljši uspeh z reorganizacijo, primernejšim nagrajevanjem, V .podjetju je 95 % normiranih proizvodov s tehničnimi ali isku-stvenimi normami. Za osnovo je vzet uspeh, dodajajo pa se ji še delovni pogoji, osebna ocena in dodatek za stalnost. Ta način nagrajevanja -je bil uveden že januarja lanskega leta in dopolnjen aprila Podjetje »Ključavničarstvo« v Kočevju boljšo delovno disciplino, zboljša- letos. Z novim načinom nagrajevanimi medsebojnimi odnosi, strokov- nja se ie dvignila tudi proizvodnja, nim izobraževanjem itd. Ze doslej Za še boljši uspeh pa nameravajo so dosegli tako izboljšanje storil- uvesti tudi ekonomske enote, kjer nos ti, da z lahkoto prehajajo iz je to mogoče in gospodarsko upra-obrtniške proizvodnje na industrij- vičeno. sko. (Konec na 5. str.) samoupravnih organov, kajti tudi sindikalna organizacija delavcev odigrava v pogojih socialistične demokracije pomembno vlogo, vsd drugačno, kot je bila v preživelih kapitalističnih oblikah ...« Nadalje je govoril tudi o uspehih zadnjih desetih let. Novi družbeni in proizvodni odnosi pa zahtevajo od delavca tudi več znanja v strokovnem in političnem življenju. Samo strokovno znanje — kvalifikacija — danes ne zadošča več, ker delavec ne prodaja več samo svoje delo. ampak je istočasno tudi, uprav-ljalec. Poznati mora principe sodobne proizvodnje, organizacijo dela. poznati mora važnejše zakonske predpise, ker bo le na ta način lahko kot upravljavec dajal kon-Mvhv predloge : i .s ?a'i oiniciatiVo veliko prispeval ik uspehu gospodarjenja v podjetju. Za uvodnim referatom so o problemih. uspehih in prizadevanjih v posameznih podjetjih poročali delegati. Najprej je govoril tovariš iz Loža (o podjetju »Kovinoplastika« bomo .poročali prihodnjič!) nato ,pa je spregovoril sekretar podjetja ITAS iz Kočevja, tov. Orel. Poudaril je, da je njihovo podjetje v Izgradnji in zato nimajo delavskega sveta. Prav zaradi tega so naloge in odgovornosti njihove sindikalne organizacije toliko večje. V okviru sindikalne organizacije deluje več komisij, s čimer načrtno pripravljajo bodoči samoupravni kader. V podjetju tudi primanjkuje strokovnega kadra. To vprašanje bodo pričeli reševati sami z raznimi tečaji. Povezali se bodo tudi z Delavsko univerzo ter Zavodom za izobraževanje iz Ljubljane. Organizirati nameravajo varilski tečaj ter tečaj za strojno obdelovanje. Na ta način bodo dobili kvalificirane delavce za to stroko. Tov. Orel je govoril tudi o varnosti pri delu. Temu je treba v Tednu varnosti posvetiti posebno pozornost. Varnost pri delu je pri nas že močno napredovala, vendar še vedno ne dovolj! Ko je spregovoril o oddihu delavcev, je podal zelo. koristen predlog, naj se formirajo posebne počitniške skupnosti. Vsa ta sredstva naj bi se stekala v centralen fond, s čimer bi bila omogočena gradnja počitniškega doma. Le na tak način si bodo lahko mala podjetja lahko zgradila obmorske počitniške domove. Ta predlog so vsi prisotni z odobravanjem sprejeli. Podjetje »Elektro« je nastalo iz obrata »Elektro« Ljubljama-okoli-ca. Skrbnemu in delovnemu kolektivu je uspelo doseči doslej zelo lepe uspehe, čeprav poslujejo na pasivnem področju. Podjetje posluje na zelo velikem teritoriju. V podjetju tudi že dalj časa razpravljajo o uvedbi nagrajevanja po enoti pro- izvoda (njihova enota proizvoda je kilovatna ura), vendar tega vprašanja doslej še niso uspeli rešiti. V podjetju je posebno važno vprašanje kvalifikacije in kadrov. Ko se nekdo izuči, ko mu podjetje s štipendiranjem omogoči potrebno izobrazbo, se raje zaposli drugje, na lažjem delovnem mestu. Nerešeno je tudi stanovanjsko vprašanje, ki pa ga bo treba reševati skupno z občino. Tudi Kovinsko podjetje Ribnica je zadnje čase doseglo zello ‘epe Uspehe. To so dosegli predvsem na podlagi dobro organiziranih kooperativnih odnosov s podjetjema SKIP in Industrijo motornih vozil. Njihov delavski svet šteje 13 članov, upravni odbor pa 7. Delavsko samoupravljanje v podjetju je zelo dobro razvito in se še razvija. Družbeni plan proizvodnje znaša 73 milijonov dinarjev. Do konca avgusta so plan že izpolnili skoraj 95 odstotno. Vsekakor stoji kolektiv tega podjetja pred lepo perspektivo, vendar se mora za uspešno delo boriti vsak član, organi upravljanja in sindikalna organizacija. V precej živahni in plodni, diskusiji so delegati prikazali precej problemov, s katerimi se podjetja bore. Govorili so o pomanjkanju kadrov, izobraževanju delavcev ter o odnosih podjetje-kornima. Tovariš L6-vec, delegat iz Loža, je med drugih tudi dejal, da si morajo mdjeti3 sama vzgajati potreben kader, vendar morajo sodelovati s komuno in Delavsko univerzo Zelo pomembna ie tudi delavčeva volja pri delu! Poudaril je tudi. naj sindikat prevzame vlogo iniciatorja pri vzgoji kadrov, v podjetjih pa naj se organizira kadrovsko-socialna služba. Vse te probleme je treba načrtno in skupno reševati! O vseh problemih, o katerih so govorili na konferenci, naj bi razpravljal tudi delegat na V. kongresu! V razpravi ie sodeloval tudi tajnik občine, tov. Šobar, in med drugim poudaril, da so v drugih krajih. ki niso bili medi NOB tako prizadeti kot Kočevska, mnogo boljši ekonomski pogoji za razvoi-Izrazil je tudi upanje, da, se bo to stanje z res kvalitetnim in uspešnim delom kolektivov kmalu izboljšalo. »Boriti se moramo«, je poudaril, »za dosego takih življenjskih pogojev, kot jih imajo v drugih krajih. Upam, da bomo vse probleme V tesnem sodelovanju z našimi delovnimi ljudmi uspeli rešiti.« Clan republiškega odbora sindikata kovinarjev Miro Zupanc je J' svojem izvajanju med drugim tud* poudaril, da se vloga DS vedno bolj krepi. Potrebno je tudi tesno sodelovanje in izdatna pomoč neposrednemu proizvajalcu, fizičnemu in umskemu delavcu. Tov. Kovačič p« je dejal, da je prav presenečen nad delom te konference, na kateri so se tako prisrčno pogovorili o številnih problemih in da bo odšel i* Kočevja poln prijetnih spominov. Na koncu so izvolili sekretarja »Ključavničarstva« Miha Štefančiča za delegata na V. kongresu sindikata kovinarjev Jugoslavije, nato pa so si ogledali še kočevsko razdelilno transformatorsko postajo ter podjetji ITAS in Ključavničarstvo. F. Grivec Križen pa Evropi /Tf zkoristili smo čas kar najbolje je bilo mogoče S za ogled mesta. Res lepo mesto, skoraj istih oblik kot ostala Italijanska mesta. Prostrane ulice, trgi in parki, poleg tega veliko prirod-nih lepot ob obali, izmed katerih se mi je vtisnil v spomin prekrasni otoček Ntsida, ki je povezan z mestom z umetnim nasipom. Mogočen vtis je naredilo na nas vse tudi velikansko pristanišče, posebno pomol za osebni promet. Veličasten je pogled na moderne objekte pristanišča in na pristaniško življenje. Istočasno so se vkrcali na 8 prekooceanskih ladij. Bilo je kot mravljišče polno potnikov vseh barv in jezikov, vmes pa vpitje domačinov, ki ti vsiljujejo razno kramo in spominčke do zadnjega trenutka, dokler se ne vkrcaš. Naša skupina se je vkrcala na luksuzni 5500 br. r. tonski motorni brod »Citta di Tunisi«, last paroplovne družbe »Tirrenia« iz Neaplja. Potnikov je bilo mnogo, morje mimo in tako smo jo odjadrali preko Ti renskega morja na Sicilijo. Potniki so bili po večini obiskovalci filatelistične razstave iz vsega sveta. Po razg.edu ladje in sprehodu po velikih palubah in hodnikih, sem prišel do prepričanja, da je tudi to plavajoče mesto urejeno tako, da spretno stiska denar iz žepov svojih potnikov. Na sami ladji je mnogo trgovin, restavracij, kavarn, igralnic in barov, torej polno zapeljivosti, ki so vse usmerjene v žep potnikov. V udobnih kabinah smo prespali vožnjo in po 12 urah pripluli v pristanišče glavnega mesta Sicilije, Palermo. Ko sem šel iz kabine, sem prečital na vratih cenik in ugotovil, da stane tak prevoz ali bolje spanje prek4 morja 6970 lir. Že daleč z morja smo ugledali kopno in vse bolj jasno so se videli obrisi pristanišča in mesta. Značilnost Palerma je ogromna skalnata gmota ostrih oblik, i menovana Monte Pellegrino. Na vznožju te gore se razteza mesto v velikem loku na ozkem pasu do morja, na drugi strani gore pa se raztezajo kopališča in plaže v dolžini več kilometrov. Najbolj znan in moderno urejen predel teh plaž je Mondelo. Tu se zbira na oddihu ves petičen svet. Ko smo pristajali, smo bili vsi v salonih, da je bila paluba prosta za manevriranje. Pristajali smo tako mirno, da tega niti opazili nismo kljub velikanskemu brodu. Da smo zopet na kopnem, smo videli po tem, ker so navalili na brod postreščki in sta se kar po dva vlekla za en kovček. Gre pač za zaslužek in tudi tukaj smo komaj dopovedali, da imamo mi to že vse urejeno od potovalne družbe. S tipično sicilijanskimi »fijakerji« smo se potegnili Na poti z ladjo na Sicilijo do hotela in nas je bila kar lepa kolona, v veliko veselje pristaniških otrok, ki so tekali za nami in prosjačili. Po namestitvi v hotelu je sledil, kot običajno, ogled mesta. Je to lepo, skoro milijonsko mesto z modernim in starim delom. Moderni del mesta z nebotičniki in trgovskimi palačami je nastal na ruševinah, kajti tukaj so se vršile ob priliki invazije zavezniških armad na Evropo velike bitke. Palermo je bilo tudi močna vojno pomorska baza sil osi. Po ogledu nekaterih znamenitosti, n. pr. katedrale, trga Politeama, gledališča Massimo ter trgovski trg Piazzo Ungheria in še mnogo drugega, sem se napotil na filatelistično razstavo. Tako sem prišel končno do cilja svojega potovanja! Pred vhodom na razstavišče so bile lepo razvrščene na drogovih zastave vseh sodelujočih držav, med drugimi tudi jugoslovanska. Razvrščene so bile po abecednem redu, da ne bi bilo kakih zamer. V velikih paviljonih palermskega gospodarskega razstavišča so bile razstavljene znamke razdeljene v glavnem na pet skupin, t. j. po kontinentih, Takoj pri vhodnem paviljonu je bil muzej o razvoju pošte in znamke v Italiji. V dvorani tega provizoričnega muzeja so se vršile tudi vse svečanosti v zvezi same razstave in strokovna predavanja o filateliji. Znamkarji iz naše države so tudi razstavljali lepe in redke zbirke, predvsem stare Srbije in Črne gore, pa tudi našo znamenito kolekcijo »Verigarjev« v vseh odtenkih barv, papirja, in tiskov, ki so izšle takoj po prvi svetovni vojni. Naš predstavnik v ocenjevalni komisiji je bil ing-Mirko Verner iz Novega Sada. Lično urejen 8« strani obsegajoč katalog mi je bil skrben vodic po tem čudovitem labirintu milijonskih vrednosti, k so tajinstveno tičale za steklom, smotrno urejeni panojev. Končno sem imel priliko videti prlmerk znamk bajnih cen, o katerih sem do sedaj samo e-tal. Na taki razstavi vidiš, kako si s svojo zbir sirotek; sem pa kljub temu nanjo ponosen, jo zbiram športno, brez komercialnih nagi • Omenim še to, da so bile te drage zbirke raznih kraljevskih hiš in bogatašev _ vsega s katerim je glavni šport vlaganje kapitala. (Se nadaljuje) IZPOLNJEVANJE LETNEGA PLANA V prvem polletju - prav dobro I Z družbenim planom občine Kočevje za leto I960 je predvideno, da bo znašal celotni dohodek družbenega sektorja nekaj nad šest in pol milijard dinarjev. Na podlagi periodičnih obračunov za prvo polletje Je bilo ugotovljeno, da je bil celotni dohodek dosežen z 49,2 %. Polletni plan celotnega dohodka, ki znaša tri milijarde 25,113.000 din, je bil realiziran s 106,9 . Pol- letna realizacija celotnega dohodka je bila letos v primeri z lanskim prvim pollet. presežena za 31,6 %. Polletni plan celotnega dohodka ni bil realiziran samo v industriji, in to pri Lesno industrijskem obratu KGP Kočevje, ker niso realizirane investicije v obrat za proizvodnjo turnirske embalaže. Narodni dohodek je z družbenim planom za leto 1960 predviden v družbenem sektorju v višini' skoraj tri milijarde dinarjev. Ta plan je bil v prvem polletju realiziran 46.2 %. V primeri z istim obdobjem lanskega leta je realizacija narodnega dohodka višja za 27,5 %. V primerjavi z letošnjim planom je bil narodni dohodek v industriji dosežen s 43,8 %, v prometu s 36,5 odstotka, v gradbeništvu z 51,4 %, komunali s 66,4 °/o, trgovini 59,5 %. Kmeti jske zadruge in Poslovna zveza so dosegle plan 54 %, nepavša-lirana obrt 56,3 %, pavšalirana obrt 69.2 % in gostinstvo 72,6 %>. V drugem polletju bo narodni dohodek narasel predvsem pri podjetju IT AS zaradi večje proizvodnje, pri Tekstilani, ker bodo prodane zaloge zimskega blaga, nakopičene v I. polletju ter pri podiet.iu Avto, kjer so nabavili 20 novih kamionov. Dohodek podjetij v občini ie v Primerjavi z letnim planom reah-. ziran z 52 %. v primerjavi z istim obdobjem lanskega lota pa 16 vec'1 za 24,3 %. Če tako primerjamo samo teh nekaj skopih podatkov o realizaciji letošnjega plana, lahko ugotovimo, da poteka zelo ugodno. Na podlagi tega lahko pričakujemo, da bo letni plan dosežen in celo presežen, kajti v drugi polovici' leta se računa še na boljši uspeh, če si bodo delovni kolektivi še naprej prizadevali povečati proizvodnjo in zmanjšati proizvodne stroške. V poročilu o realizaciji polletnega plana je bila prikazana tudi raz- KOČEVJE, PETEK, 23, SEPTEMBRA, — DNEVNI RED DANAŠNJE SEJE OBČINSKEGA ZBORA PROIZVAJALCEV OBLO KOČEVJE JE BIL KRATEK, PROBLEMATIKA. KI SO JO OBRAV-N A VALI, PA ZELO ZANIMIVA. NA SEJI, KI SE JE JE UDELEŽILO TUDI PRECEJ PREDSTAVNIKOV PODJETIJ, SO GOVORILI O REALIZACIJI DRUŽBENEGA PLANA V PRVEM POLLETJU LETOŠNJEGA LETA. O GRADNJI VODOVODA SLOVENSKA VAS-OBRH TER O PROBLEMIH ŠTIPENDIRANJA,__________________ lična problematika podjetij. Letošnji letni plan proizvodnje Rudnika znaša 200 tisoč ton. Plan so dosegli 51.3 . Velik uspeh je podjetje doseglo tudi pri zniževanju proizvodnih stroškov. Zaradi večje produktivnosti in zmanjšanja stroškov je v primerjavi z lanskim prvim polletjem doseženi dohodek večji za 16,8 odstotkov. Tudi za rekonstrukcijo rudnika so že gotovi vsi načrti. Letos so pričeli graditi separacijo in zunanji objekt vpadnika. Vsi objekti bodo predvidoma pod streho že do konca oktobra letos. V Itasu, podjetju v izgradnji, raste plan proizvodnje postopoma v povezavi z izgradnjo. Polletni plan celotnega dohodka je bil sicer presežen za 1,5 %, vendar je ustvarjeni dohodek zelo nizek. Vzrok za tako slabo realizacijo plana je pripisati predvsem začetni fazi razvoja podjetja. V podjetju so v prvem polletju izdelali 90 stabilnih cementnih silosov, 8 prevoznih silosov, 26 prikolic, 1 vlečno prikolico in 198 vozičkov. Podjetje ima dovolj naročil za cementne silose, problematična pa ie prodaja predvsem avtomobilskih prikolic, ki jih imajo sedaj nekaj na zalogi in jih ne morejo prodati. Tudi Časopisno založniško podjetje »Kočevski tisk« je doseglo v prvih šestih mesecih lep uspeh. V primerjavi z letnim planom je bil dosežen celotni dohodek 56,3 "/o, narodni dohodek 54 %, dohodek 56,5 odstotkov, čisti dohodek 56 % in sredstva za sklade 96,9 %. Podjetje bi z več zaposlenimi lahko doseglo še lepši uspeh, vendar ni mogoče dobiti potrebnega strokovnega kadra. SGP »Zidar« je letos doseglo lep uspeh, sal ie doseglo celotni dohodek skoraj 55 %, narodni dohodek 61.4 °/o. dohodek 53,8 % itd. V drugem polletju pa bo doseglo še bol j- ši rezultat, ker je gradbena sezona daljša. V razpravi je sodeloval tudi predsednik ObLO, Drago Benčina. Govoril je o izpolnjevanju letnega plana ter o nekaterih pomanjkljivostih, kj jih bo treba odpraviti. Med drugim je tudi poudaril, da naj Svet vovoda. delo pa napreduje, dokler za gospodarstvo imenuje komisijo, ne bo pri Dolenji vasi voda odtek-ki bo v podjetjih proučila plačilne la, tam, kjer kanal ni zalit, sisteme. Glede združevanja sredstev Tudi dobava cevi poteka v redu. v različnih skladih je dejal, da mo- Doslej je prišlo iz Anhovega že pre-rajo biti podjetja bolj resna in ko 4600 metrov cevi, vsaka dva dni predvidena sredstva bolj redno od- pa prideta povprečno dva nova va-vajati. gona. Da pa bo gradnja vodovoda, Nadalje so govorili tudi o gradnji ki bo prav gotovo dograjen še le-koče vskega vodovoda. Izkop vodo- tos, nemoteno napredovala, je povodnega kanala ie dobro napredo- trebnih še okrog 109 milijonov divah ustavilo se je pri dobavi cevi. narjev. Na to ie odgovoril predsed-Ko ie bilo tudi to urejeno, so cevi nik občine: »Vprašanje denarja naj Pričeli takoj polagati. Velike popla- ne bo problem. Izvršni svet nam ve prejšnji teden pa so delo na do- je odobril 50 milijonov dinarjev, lenievaškem polju zavrle. Precej prav tako pa bomo dobili od Okraj-kanala ie bilo poplavljenega in za- ne vodne skupnosti 15 milijonov, sutega. nekaj že položenih cevi pa Važno pa je tudi to, da izvrše daje voda celo dvignila. Sedaj je že ne obveze tudi podjetja...« Položenega preko 2200 metrov ce- Razpravljali so tudi o pomanj- kanju delavcev pri polaganju cevi, ker je treba kanal še čistiti. Nazadnje so sklenili, da bodo pri tem priskočila na pomoč podjetja, zasutje kanala pa bi opravili z udarniškim delom. Nazadnje so odborniki poslušal) tudi poročilo o štipendiranju. Občina štipendira trenutno 66 štipendistov, za kar potrošijo letno nad pet milijonov dinarjev. V diskusiji so spregovorili o problemih šolstva in štipendiranja in nazadnje sklenili, naj se komisija za štipendije bolj poveže s podjetji, ki tudi štipendirajo precej študentov in dela koordinirano z njihovo štipendijsko politiko... (vec) Plan investicij gostinstva v Kočevju Za to se je vodstvo odločilo iz več nujnih razlogov. Zastarele obrate ie treba renovirati. Kuhinje je treba spraviti do potrebnih kapacitet in opremiti s sodobnimi stroji, hladilniki in kuhinjskim priborom. Urediti ie treba sanitarije po sodobnih zahtevah. Vse to so investicijske naloge, ki jih bo treba izvršiti. Gostinsko podjetje bo prišlo do tega postopoma, tako da bo pripravljeno, ko se bo povečal z ureditvijo ceste dotok turistov in da bo Notranjost preurejene gostilne »Prikmetu« Po združitvi vseh gostinskih obratov mesta v eno podjetje, je prišlo do bistvenih sprememb, ki so vplivale na smotrno gospodarjenje in dobile močnejši vpliv samoupravljanja v podjetju. Poleg personalnega vprašanja in tekočega poslovanja, se je resno pristopilo k reše-vanju investicijskih del oz. plana, ki naj bi se pričel izvajati takoj. Pripravljeno za veliki praznik Ko- ja. 'Vodstvo ždi s tem dvigniti čevja v letu 1963, ko bomo prazno- ugled mesta samega in nuditi udob-vali 20. obletnico prvega zasedanja no počutje domačim in tujim gosto venskih poslancev v Seškovem stom v svojih obratih, domu. To je velika naloga podjet- y nlanu |e predvideno renovira- nje razen obratov »Pri kmetu« in kavarne »Zvezda« tudi gostilni »Rog« in »Pugled«. V tem letu naj bi bila urejena prva dva lokala, ostala dva pa v letu 1961. Vodstvo podjetja se ie resno lotilo teh nalog. tako da je lokal »Pri kmetu« že prenovljen in ponovno v obratovanju. Kavama »Zvezda« bo pričela prenovljena obratovati za občinski praznik oz. v soboto, 1. oktobra. Za vsa ta dela bo podjetje prispevalo iz lastnih sredstev eno četrtino. za ostalo pa bodo dobili investicijski kredit od ObLO. Vsa navedena dela bodo stala približno 8 milijonov. Sodobni turizem se naglo razvija in zahteve do gostinskih podjetij so vedno večje. Zadostne kapacitete prenočišč in garaže za avtomobile turistov so neobhodno potrebne, ker sicer obstoji vedno možnost, da se gost odpelje naprej, pač tja. kjer bo to dobil. In ravno s tem je postavljen sam hotel »Pugled« pred težko vprašanje. Misliti bo nujno na razširitev lokalov in sob. kakor tudi garaž in stanovanj za uslužbence. To je ogromna naloga, pri kateri bi morali podjetju pomagati vsi, saj gre tu za prestiž celega mesta in občine in končno tudi' za gospodarsko vejo. ki mora postati v bodoče donosnejša, kar bo pa lahko uspela samo, ako bo šla s časom naprej. Ena zanimivost # STROJ, KI OPRAVI DELO ZA 3000 STENOGRAFOV V ZDA je neko podjetje izdelalo napravo, ki zapisuje podatke elektronskih možganov. V pol minute lahko ta aparat spravi na papir podatke, ki bi napolnili 300 strani debelo knjigo velikega formata. Naj povemo, da piše aparat desetkrat hitreje kot podobne elektronske naprave. — Stroj opravi delo, za katero bi potrebovali 3000 dobrih stenografov. ZIDAR II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II III II 111" splošno gradbeno podjetje čestita 14 ©CII 11IIE za občinski praznik 3. oktober vsem cenjenim strankam in delovnim ljudem Vsem prebivalcem občine Kočevje, političnim in gospodarskim organizacijam čestitajo za občinski praznik 3. oktober Občinski odbor SZDL Občmskj^ komite ZK Občinski komite IMS Kočevje Občinski^ odbor ZB Občinski sindikalni svet SPLOSNO KLEPARSTVO Kočevje čestita za občinski praznik vsem poslovnim prijateljem in kolektivom VODU SKUPNOST za vedno preskrbo Kočevja In Ribnice čestita vsem odjemalcem in delovnim ljudem za 3. oktober — občinski praznik KOČEVJE s ir e p bi e s t lffltev/JE"!ESI® čestita za občinski praznik vsem prebivalcem mesta Kočevje ZDRAVSTVENEGA čestita za 3. oktober vsem prebivalcem občine kolektiv MIMI UIIIH Ob prazniku občine Kočevje čestita gostinsko podjetje Pugled Z OBRATI: KAVARNA ZVEZDA GOSTILNA KMET GOSTILNA ROG GOSTILNA LOVEC RESTAVRACIJA KOLODVOR GOSTILNA PUGLED otel »Pugled« ▼ T TISKARNA KNJIGOVEZNICA ZALOŽNIŠTVO TEDNIK .NOVICE' > LU KJ o CZP »KOČEVSKI TISK«, -i čestita k občinskemu prazniku — tretjemu oktobru OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE LJUBLJANA, podružnica KOČEVJE čestita vsem zavarovancem in ostalim delovnim ljudem za praznik občine Kočevje GMŠ¥MMll/t čestita vsem poslovnim prijateljem za praznik občine Kočevje Kočevje Občinski ljudski odbor čestita vsem prebivalcem občine, gospo- KOC0VJ0 darskim in zadružnim organizacijam ob 3> OKTOBRU, prazniku občine Kočevje Odjemalcem in vsem delovnim kolektivom česllla za občinski praznik TEKSTILM loiarna snkna ¥ /I I Čestita ob prazniku občine Kočevje vsem delovnim ljudem Uidustcifa Uanspactnih scedstea m opreme _4> O -X > _o 00 din oziroma 3 ameriške dolarje Tekoči račun 600-713 pri Komu-. , 1-265 na«l banki Ljubljana, podružnica za Kočevje ni vista visi on film »Obračun pri O .K. Koralu«, 2. in 3. oktobra ameriški film »Vražji krog«, 5. in 6. oktobra ameriški barvni ci-nemascopski film »Smešna oseba«, od 7. do 9. oktobra ameriški barvni cinemascopski film »Dekleta«, 9. in 10. oktobra ameriški barvni film »Yankee na dvoru kralja Arthurja«. SVOBODA, Rudnik: 1. in 2. oktobra ameriški film »Dvanajst jeznih mož«, 8. in 9. oktobra italijanski film »Izzivanje«. RIBNICA: 1. in 2. oktobra ameriški barvni cinemascopski film »Kralj in jaz«, 8. in 9. oktobra francoski film »Velike družine«. SODRAŽICA: 1. in 2, oktobra sovjetski Cinemascopski film »Don Kihot«, 8. in 9. oktobra jugoslovanski film »Tri četrtine sonca«. LOŠKI POTOK: 2. oktobra francoski barvni film »Helena in možje«, 9. oktobra Ičeški film »Na končni postaji«. VELIKE. LAŠČE: 1. in 2. oktobra francoski barvni film »Sakra-menska frklja«, 8. in 9. oktobra nemški film »Lisi«. KOČEVSKA REKA: 1. in 2. oktobra ameriški barvni film »Sedem nevest za sedem bratov«, 5. oktobra italijansko francoski film »Zakon je zakon«, 8. in 9. oktobra ameriški barvni risani film »Dama in potepuh«, 9. oktobra matineja istega filma za pionirje. PREDGRAD: 1. in 2. oktobra francoski film »Julietta«, 8. in 9. oktobra ameriški film »Po nedolžnem obsojen«. OSILNICA: 2. oktobra italijanski film »Umberto D«, 9. oktobra Halli janako-i aponski barvni film »Madame Butterfly«. DOBREPOLJE: 1. in 2. oktobra ameriški barvni cinemascopski film »Caj in ljubezen«, 5. oktobra ameriški film »Mata Ilari«, 8. in 9. oktobra ameriški barvni cinemascopski film »Hudičev vrt«, 12. oktobra jugoslovanski film »To noč«. PONIKVE: 6. oktobra, ameriški film »Mata Hari«. ČESTITKE Ljubemu očku Leopoldu Bradaču želijo za 71. rojstni dan vse lepo žena Kati ter družini Sovič in Ve- Ljubemu možu in očku, ki služi vojaški rok v Makedoniji, V. P. 3385/1., želijo za dvojno praznovanje vse lepo in mnogo zdravja žena Ančka, hčerka Nuši ter vsi domači, Sneženi, Olgi in Ervinu pa lep pozdrav. — O — Dragi mami Tereziji Grivec iz Grčaric čestitata za god, očeta. Oust! in Lojzeta pa lepo pozdravljata Albina in France. OBJAVA Svet Svobod in prosvetnih društev občine Kočevje vabi vse starše učencev, ki so se že učili ali se žele na novo učiti harmoniko ali klavir, da je sestanek v zvezi s pričetkom pouka 4. oktobra ob 16. uri v 4. razredu osnovne šole v Dijaškem domu. -o- Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane bo v ponedeljek 3. okt. ob 20. uri gostovalo v šeškovem domu z dramo Marina Držiča »Boter Andraž«. Vabimo vse prebivalce Kočevja in okolice, da si dramo ogledajo v čim večjem številu. PRODAM Prodam rabljeno samsko sobno pohištvo in ženske gojzerje. Vprašati na upravi lista. IŠČEMO ŠOFERJA Razpisujemo delovno mesto šoferja osebnega avtomobila, ki bi bil vešč ali pa bi se usposobil upravljati ozko tračni kinoprojektor in druge tehnične in predavateljske pripomočke. Prijave sprejemamo do 10. oktobra 1960. Nastop službe in plačilni pogoji po dogovoru. DELAVSKA UNIVERZA KOČEVJE Jisma uredništvu-------- ZAHVALA niških profesorjev »Člani prosvetnega kolektiva osnovne šole Moše Pijade iz Niša smo v dneh od 13. do 17. sept. t. 1. obiskali svoje stanovske tovariše v Kočevju, da bi poglobili vezi bratstva med Slovenci iz Kočevja in Srbi iz Niša, vezi, ki so jih lani prvi spletli pionirji obeh naših mest ob medsebojnih obiskih. Pri tem srečanju smo bili deležni tolike ljubezni, vsestranske pozornosti tolikih izrazov globokih bratskih čustev, da smo bili v resnici pre4 senečeni in v veliki zadregi. Dneve obiska je izpolnila kopica nepozabnih doživetij v mestu samem, zlasti pa v prelepi partizanski okolici, da jih moremo šele sedaj v miru podoživljati in si ustvarjati zaključno celoto. Četudi prvič med Vami, smo si bili tako blizu, kot da smo si že dolgo dobri znanci. Smatramo za svojo dolžnost, da se zahvalimo vodstvom vseh treh učnih zavodov Kočevja, vsem tovarišem in tovarišicam, učiteljem, učiteljicam ter profesorjem, vsem, še posebno pionirjem in mladini, ki so nas sprejeli, vodstvom podjetij, ki smo jih obiskali in predstavnikom oblasti ter političnih organizacij mesta, katerih gostje smo bili. Vsem, prav vsem, za vse tovariška zahvala! Nadaljujmo in poglabljajmo začeto plodno delo in ob ponovni zahvali Vam najprej bratski čestitamo, obenem pa tudi vsem prebivalcem mesta Kočevje k občinskemu prazniku, ter kličemo: ne pozabite! Maja meseca na svidenje v našem Nišu!« Kolektiv osnovne šole »MOŠA PIJADE« Niš Kjučavničarstvo napreduje (Nadaljevanje z 2. strani) Posebno pereče v podjetju je tudi stanovanjsko vprašanje, id ga skušajo kolikor je mogoče reševati. Sindikalna podružnica skrbi tudi za bigiensko-tehnično zaščito delavcev, pri čemer so dosegli tudi lepe uspehe. V podjetju so zaradi obolenj zob izgubili doslej že precej delovnih ur. Prav zato si SP skupno z DS in vodstvom podjetja prizadeva, da bi navezali stike z ZZSZ in zdravstvenimi organi. V podjetju so tudi nekatera mesta, na katerih je delo zdravju škodljivo (brusilnica in galvanika). Ti delavci dobivajo zaščitno hrano, vendar je to še premalo. V bodoče bodo tem delavcem podaljšali letni dopust. V podjetju so tudi močno zmanjšali število delovnih nezgod. Podjetje si tudi prizadeva, da bi omogočilo delavcem toplo malico, vendar so kapacitete restavracij premajhne. Zato so pričeli za člane kolektiva nabavljati v tovarnah različne izdelke iz suhega mesa po znižani ceni. Tudi DS podjetja je, lahko rečemo. ogledalo aktivnosti sindikalne CITAJTE IN SIRITE »NOVICE« Uspeh spretnostne vožnje Terenske ocenjevalne vožnje v priredbi AMD-Kočevje in pod pokroviteljstvom predsednika ObLO Kočevje tov. Draga Benčine v počastitev občinskega praznika, jd v celoti uspela, tako glede števila tekmovalcev kot tudi v organizacijskem pogledu. Prireditev sama ie dosegla svoj namen, tekmovalci so pokazali svojo spretnost, gledalci pa so lahko uživali ali v precizni vožnji posameznikov ali pa ob nespretnem manevru nekaterih. V skupini AVTOMOBILOV je osvojil prvo mesto Matija Delač brez kazenskih točk in časom spret-notno-hitrostne vožnje 00,52,46. Dokazal je. da vozilo obvlada v celoti in da zna precizno voziti glede na časovne omejitve prehodov skozi posamezne kontrole. Drugo plasirani Bojan Slokar, prav tako brez kazenskih točk, s časom 00,57,00 ter tretje plasirani Jože Podržaj tudi brez kazenskih točk in časom 1,00,07 šo pokazali prav isto veščino, le v hitrostnem delu je nastala diferenca nekaj sekund. V spretnostno-hitrostnem delu vožnje so pokazali elegantno in spretno vožnjo še Dušan Skvarč, Mičo Spasojevič in Anton Krevs, žal pa se niso mogli plasirati na prva tri mesta, ker so prejeli po 5 kazenskih točk. V skupini MOTORJEV je prvo mesto osvojil Veno Dovgan s 6 kaz. točk. in časom 1,09,45. drugo mesto Jože Dekleva z 10 kaz. točk. in časom 1,02,40 in tretje mesto Alojz Poličnik z 10 kaz. točk. in časom 1.27,00. Kot najbolj precizni glede prehoda skozi kontrole, posebno pa na soretnostno-hitrostni vožnji pri kateri ie edino Alojz Hočevar dobil 5 kazenskih točk, so se izkazali mopedisti. Prvo mesto ie osvojil Jože Butina brez kazenskih točk in s časom soretnostno-hitrostne vožnje 1.33,45. Drugo mesto Alojz Trante 5 kaz. točk. in časom spret.-hitr. vožnje 1,15,00. Tretje mesto pa je osvojil Milan Lampe s 5 kaz. točk. in časom 1,26.30. Po končani prireditvi je v hotelu »PUGLED« na zaključni svečanosti predsednik ObLO Kočevje Drago Benčina podelil tekmovalcem nagrade in diplome. Zahvalil se je vsem za udeležbo, kot tudi prireditelju za solidno organizacijo in izvedbo. Tekmovalcem je na zaključku želel, da bi tudi v bodoče vozili tako precizno in spretno kot so to pokazali na tem tekmovanju. podružnice in dela v tesni povezavi s kolektivom, zelo lepe uspehe pa je »Ključavničarstvo« doseglo tudi pri izobraževanju delavcev. Člane kolektiva vzpodbujajo, da se v čim večjem številu udeležujejo različnih seminarjev za prvo pomoč, strokovnih tečajev, splošno izobraževalnih tečajev, političnih šol itd. Pri tem imajo izdatno podporo tudi od Delavske univerze. Iz teh" stavkov je torej razvidno, da se »Ključavničarstvo« zelo lepo razvija in pri svojem strokovnem in drugem delu dosega zelo lepe uspehe. Vse navedeno je le skop prikaz dela in prizadevanj podjetja, predvsem sindikalne podružnice, vendar je že to dovolj, da lahko rečemo: »Dobro, kar tako naprej!« (vec) 3. oktober je praznik občine Kočevje. Praznujemo ga v spominu na zgodovinsko zasedanje zbora slovenskih odposlancev v Šeškovem doma Šoferji pozor! Odsek za notranje zadeve pri Občinskem ljudskem odboru v Kočevju obvešča vse voznike motornih vozil, poklicne in amaterske, da bo na podlagi 83. člena Pravilnika o voznikih motornih vozil, Tajništvo za notranje zadeve pri OLO Ljubljana, zamenjevalo vozniška dovoljenja za vse območje ljubljanskega okraja. Vsi vozniki motornih vozil oddajo v zamenjavo svoje vozniško dovoljenje pri organu za notranje zadeve ObLO Kočevje. Vozniška dovoljenja lahko zamenjajo v Kočevju samo tisti, ki imajo tukaj svoje stalno bivališče. Vozniška dovoljenja se bodo sprejemala v zamenjavo na tukajšnjem odseku za notranje zadeve pri ObLO Kočevje, v stavbi občine H. nadstropje, soba št 43, in sicer vsak naveden) dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, po začetnih črkah priimka voznika. Za celotno občino Kočevje se bodo vozniška dovoljenja pobirala dne 8. oktobra 1960 od začetne črke A do I 10. oktobra 1960 od začetne črke J do R 11. oktobra 1960 od začetne črke S do Z Tukajšnji odsek za notranje zadeve bo izdajal voznikom motornih vozil potrdila o prejemu vozniškega dovoljenja, ki bo nadomeščalo vozniško dovoljenje do prevzema novega vozniškega dovoljenja. _ Novo vozniško dovoljenje pa bodo morali vozniki motornih vozil dvigniti v roku 8 do 10 dni po oddaji prejšnjega, zopet pri tukajšnjem odseku za notranje zadeve v Kočevju. Vozniki motornih vozil morajo v ta namen predložiti tukajšnjemu odseku za notranje zadeve staro vozniško dovoljenje, izpolnjeno tiskovino, dve sliki prosilca v velikosti 3.5 X 4.5 cm in 350 din v gotovini za poravnavo stroškov zamenjave vozniškega dovoljenja oziroma plačilo novega vozniškega dovoljenja ter 100 din v gotovini za brošuro »Vzemi si čas — ne življenje«, ki jo je izdala Republiška komisija za varnost prometa. Poklicni vozniki »D« kategorije pa poleg tega še zdravniško spričevalo, ki ne sme biti staro več kot 6 mesecev in mora biti izdano od zdravnika, ki je pooblaščen pregledovati kandidate za voznike motornih vozil. Na območju občine Kočevje so za ta pregled pooblaščeni v Zdravstvenem domu Kočevje: dr. Miran Cilenšek dr. Jože Marolt Na fotografiji mora biti voznik slikan od spredaj, brez pokrivala, pač pa z očali, če jih redno nosi in je z zdravniškim pregledom ugotovljeno, da jih potrebuje kadar vozi motorno vozilo. Potrebne tiskovine za zamenjavo vozniškega dovoljenja dobijo vozniki pri tukajšnjem odseku za notranje zadeve v Kočevju, II. nadstropje soba št. 43. Opozarjamo vse voznike vozil, da morajo biti priložene fotografije novejšega datuma in dobro izdelane, ker v nasprotnem primeru jih ne bomo sprejeti. Ravno tako opozar-jaftio vse, da bodo vozniška dovoljenja, izdana po določbah Pravilnika o voznikih motornih vozil (Uradni list FLRJ številka 31/52, prenehala veljati z dnem 31. XII. 1960. Vse voznike motornih vozil opozarjamo, da knjižice oz. vozniška dovoljenja oddajo točno določenega dne, ker se pozneje ne bodo več sprejemala. Iz pisarne Odseka za notranje zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje MAji /z ms/h utrni h KRAJEV 1 Krvodajstvo v Kočevski Reki V zadnjem času so bila vprašanja vsebine in metod dela aktivov ljudske mladine na vasi večkrat predmet razprav. Lastna stališča o perspektivah razvoja našega kmetijstva po 9. plenumu Zveznega odbora SZDLJ so sprožila mnogo pozitivnih razprav in iskanje mesta LMS ter njenih oblik dela na vasi v okviru razvojnih teženj v kmetijstvu.____________ usmerili predvsem na razvijanje-društvenih dejavnosti in se ukvarjajo s finančno materialnimi problemi. Zaradi tega je ponekod delo aktivov močno zamrlo. Vendar si moramo biti na jasnem, da se mora sleherni aktiv izogibati kakršnih koli enostranosti v svoji dejavnosti. Tako morajo mladinski Delavske športne igre so v polnem teku. Nekatere discipline so že končane, nekatere so še v razvoju tekmovanj. Do vključno srede 28. t. m. je bilo stanje naslednje: V nogometu so odigrane tekme. Odgovorno delo vaške mladine V soboto je bila v Kočevski dobiti že zlati znački. Srebrno zna- ^ ^ Reki prostovoljna krvodajalska čko bi moralo dobiti še več drugih . V dn^'nritle^drTftoala^v'lrate- akcija, ki se je je, kakor vsako tovarišev, ker so dajali kri že več tako ** 80 Dnšle do finala v kate' leto, udeležilo precejšnje število kot petkrat. "■ krvodajalcev. Krvodajalska akcija je dobro po- Pri j avl jenih ie bilo 115 krvoda- tekala. Za dobro organizacijo je jalcev. prišlo pa jih je 89, ker je največ pripomogel predsednik osn. bila akcija najprej napovedana za organizacije RK Kočevska Reka, 22. september. Za dajanje krvi je tov. Franc Švare. Tako nai aktiv mladih zadruž- Mladi zadružniki se bodo tudi in- aktivi skrbeti za vse oblike dela nikov skrbi za pospeševanje kme- tenzivneie zanimali za gospodarje- (ideološko politično delo. delovne tijske proizvodnje v zadrugi. Mia- nje zadruge in njeno politiko. Pre- akcije, šport, igre, izleti), s čimer di zadružniki bodo z zadrugo tes- ko mladinca v sekretariatu, ki bo bodo zadovoljili potrebe vseh mla- neje sodelovali kot ostali del ak- zadolžen za to dejavnost, bodo v drncev. tiva, s tem pa bo moral tudi celo- tesnejših stikih z upravnim odbo- jVa vas; se tudi ne sme zgoditi ten aktiv reševati vprašanja z rom in z upravnikom zadruge, nobena stvar, ne da bi o njej ne ..... , , , . TT njihovega interesnega področja. To Mladi, zadružniki bodo sekretariat vedel miacjinski aktiv in si ustva- Vsem tistim, ki so pri akciji ka- rem Se bodo borile za I. in II. me- gQ prop'emi socialistične politike na aktiva spodbujali k temu, da bo rjj 0 Dropiemu SVoje mnenje, nat E) IP El I E !>/ If\ bilo sposobnih 78 udeležencev ------------ — ^ ___________ ____________ _________ _____________________m. ------ „ Mlwuuclliu ovuuc 23.645 ccm krvi! kor koli pomagali, in tistim, ki so sto enajsterice sindikalnih podruž- vasl Ker se v vaških aktivih zbira aktiv na sestanku obravnaval tudi ^ to akcl1e gospodarskega značaja. Ob tej akciji sta tovariša Ivan dali svojo kri, izrekamo iskreno nic »ITAS« m KOP. a za III. in p^gt^na različnih osnovnih pokli- vprašanja zadružništva. Na ta na- zbori volilcev. športne, kulturne i* ynesto enajstorici Rudnika m cev jn interesov, je tudi potreben čin bo mladinski aktiv dajal ml a- druge prireditve. Mladinski aktiv Teksti.ane. ^ močan mladinski aktiv. S poseb- dim zadružnikom tudi jasno politič- mora jskati možnosti in najboljše Namizni tenis je končan. Med po- nimi oblikami dela, ki jih bo orga- no orientacijo. načine za seznanjanje svojih čla- samezniki so zasedli prva štiri me- niziral na vseh področjih udejstvo- Aktv Ljudske mladine na vasi nov s Perspektivami in trenutnim vania. mora zadovoljiti interese vse naj goipodarski načrt pri krajev- stanjem ter pojavi gospodarskega v. .. viMTAArt w, I r-, Z-J , -v, a 1 —. .]...,,.,WAnorto rOfJTFAlO n^TAiiAftn. Vro Dolinar in Ivan Lesar prejela sre- zahvalo in vse priznanje, bmi znački, vendar pa bi morala sta naslednji: 1. Obranovič Branko — ITAS 2. Vovk Peter — ObLO 3. Levstik Lojze — ObLO 4. Leskošek Srečko — KČ tisk 1E L El \v/1 K II TA MESEC V KINU POBRIPOUI--- 1 Kino Dobrepolje bo oktobra pred- Jugoslovanski film »TO NOČ« vaial tudi več zanimivih filmov, nam opisuje Silvestrovo noč blizu ki si jih bo vredno ogledati. Po- neke hidrocentrale in rudnika.^ To glejmo, kakšen bo program. je noč drame in težkih izkušenj Ameriški barvni cinemascopski dveh mladih parov. film »ČAJ IN LJUBEZEN«. Film Ameriški barvni cinemascopski uv__ so posneli po istoimenski drami Ro- film »DAVEK ZA KRUTOST« spa- redu: bližno tri dni zboljšanje, nato pa berta Andersona, ki je na odru do- da med vrhunske filme o Divjem Podružnica ObLO ki bo preje- zopet dež-segla zelo velik uspeh. V središču zahodu. Zgodba se odvita na neki P^Uf^a Ob.LO, ki do pr t Sania je Tom Lee, mehak, sa- živinorejski farmi, katere lastnik je la Prehodni pokal.--- njav in nežen osemnajstletni g im- odločen in brezobziren mož. čigar 2. Podružnica Rudnik, nazijec, ki ga tovariši prezirajo in fanatična ljubezen do konj ga slepi, 3. Podružnica ITAS. imenujejo »deklica«. Človek dobi da ne vidi ne življenja ne ljubezni 4 podruzn;ca Kočevski tisk. vtis da v tem ambientu in okolju okrog sebe. V glavni vlogi nastopa , , dobi legitimacijo »možatosti« samo James Cagnay. Najboli zagrizene so postale bor- tisti mladenič, ki se ukvarja z ne- Slovenski film »DOBRO MOR- be balinanev, kter sodelujejo mo-kim grobim športom. Ost filma je JE.« Zgodba iz predvojnih dni, &tva desetih sindikalnih podružnic, naperjena proti današnji ameriški zgodba o trpljenju malih ljudi v Tem borbam prisostvuie vedno veli-družbi predvsem mladini. V glav- nekem primorskem kraju in o nji- ko število navdušenih navijačev, nih vlogah nastopata Deborah Kerr hovi borbi proti izkoriščevalcem. trenutno vodijmoštvo ^to*tk in John Kerr. Po naši očem bo to Angleško-egiptovski barvni film 20 nlimi ra Tckstilana. Kitučavn najboljši film v tem mesecu. »ABDULAH VELIKI«. Film o kra- " — Ameriški film »MATA H ARI« je jju mogotcu v neki deželi, ki misli. _, bil posnet že pred vojno, zaradi po- da z denarjem lahko kupi vse, tudi ——Za- drUZabn° Zl ' različnih posameznih akcij pomagal Občinski komite LMS bo tudi po- mlaoine na vasi. zadrugi tudi pri uveljavljanju in skrbei_ • Sklonjenih hrbtov so re- sss,?- -isda ar* *nim* *** aaMfMBisrsSfiss vt.lasni«. moa'moK* smrekovo gozdov« zn nlimi. zmigni, z modnimi rameni in se otožni je tudi ^la-l^eSe^ker^f^edna0f^ ^ Umikajoči se aktivisti so kmalu nad vasjo sre-drev.icm v »oncu lout ' iP'1Tnpnda Call komoro neke brigade, ki se ie mudila v teh t!toašin2te3»člasu in umollmil... Imad hiš kraiih. Brezskrbno so hodili oo ===?• sal o Mičaio. ’ele nmmtot ortoi nebu dvigal rahel dimi žen- demse sovražniku n™ se^.t vedeh. Ustavili so » ske so jDripravliale skromno kosilo... 1 f J . . _ „ z „Q=. nr;tpvp1 dvanakt- »Kaj? Nevarnost?« se jim je približala žensk® Iz gozda je na jaso nad vasjo P^kel dvan js unjformi »Paničarji!... Ustvarjate samo zmeda leten deček, se za top ustavil m razgledal nato pa y ^ ^ napojimo konje SviLp^a^Ste W soVžet Gotenici, to mule, pa tudi sami smo potrebi ^ S tanki gredo!« Zasoplo je lovil sapo, srce mu je »Tovariš komisar ' •že od enalnšti-divje utripalo in noge so se mu tresle. ritiega^tel po S^m. Bil je odločen člo- Starejši moški, terenec, je plaml izza mize, ne- ^nreten zdravnik. »Tovariš komisar, te ljudi kaj časa presenečeno strmel v dečka, nato pa po- vsekakor dobro poslušati ...« grabil klobuk in stekel iz hiše. Deček mu je sledil. bl ))°aprej Kmalu so se na vasi zbrali vsi torenri, ki so * * * bili doma: »Naj bežimo?« iz gozda se ie tatinsko tiho prikazal tank. Na »Ali jih hočeš mogoče počakati? Bi rad videl, robu je obstal, loputa na vrhu se je dvignila in kakšni so Nemci«? prikazala se je s čelado zavarovana glava oficirja. * * * ... , Previdno je pogledal naokrog, dvignil daljnogled in Po kapitulaciji Italije je bil v teh krajih precej ga usmcr;i v Vas. »Ein kleines Dorf, mein lieber... časa mir. Plavogardisti so bili pred poldrugim m - und und. schau, Banditen!« »Wunderschon ...« sečem uničeni prav v tej vasi, bela gar a pa J je veselo — presenečeno zamrmrala druga glava, prejela temeljito lekcijo na Turjaku. Kako lepo je Spogledali gta se jn pokimali... bilo ta čas. k^e vladaio to poioolno^zatišj^ • ^Ve _ y dolinjci sred; vasi 1e bilo ob koritu precej deli so, da tod _ nričakovaH tako vest pa so živahno. Partizani so napajali živino, se šalili in močno nresenečeni... Bežati, se- Pregledovali, če je tovor dobro ^rjen^ Na po-Mlaiši so bili že novno Polajnarjevo opozorilo se je Komisarsa venn 3 mimo darle zamislila; odredila ie samo kratek noči (Konec Prihodnjič) bilfj kbožati*2'1™ varstvo gCE^ieeeMlaiši so bili že novno Polajnarjevo uprnumu = --- ’"L iTv pTrttoanih. ItSi,^, pf so to L mimo darle zamislila; odredila - -mo kratek ^itek. preživeli doma. lOioecaioecDioeoeoeoecaeoeoecDecDecDicDicDicDaocaicaeoecDeO"010* oecioioecDeoicDaoioicaeoecaeoecpeoioecaicDicDecaao ZLOČINCI i? posebne vrste Himmler je v pismu z dne 7. julija 1942 ukazal, naj Ahneerbe ustanovi Institut za vojne znanstvene raziskave. Ta institut bi moral koordinirati in pomagati pri vsakem znanstvenem delu, ki bi bilo koristno z gledišča SS ideologije in bi lahko dvignilo avtoriteto SS na kulturnem polju. Vodstvo tega Instituta je bilo zaupano izvršnemu tajniku Ahneerbe, obtoženemu Sleversu. Sievers je bil poprej knjigo-tržec. Njegov kasnejši položaj mu je naprtil na hrbet številne sovražnike, še posebno glavnega zdravnika SS Grawitza in glavnega kirurga SS, prof. Gebhardta. Omeniš i smo že, da je bila prva glavna naloga Institut a za vo jne znanstvene raziskave »v vsakem pogledu pomagati prof. Hirtu«. Hirt je nameraval napisati ob zbirki lobanj in na osnovi svoje mtravitalne mikroskopije »popolnoma novo anatomijo živečih organov pod fluorescenčno svetlobo«. ... „ -s Iz obstoječih dokumentov se ne da razbrati, če so Židje v resnici ujeti »židovsko-boljševiški komisarji«, tako kot je predlagal Hirt, ali pa so bili to zaporniki iz taborišča Auschwitz. .... , Iz pisma, ki sledi, pa se da ugotoviti, da so bili ljudje dodeljeni prof. Hirtu zaradi njegovih »antropoloških« raziskovanj, premeščeni iz taborišča Auschwitz v taborišče Netzweiler- Strutthof blizu Stras- ■burga. „ , „ Glavnemu uradu za varnost Reicna, Oddelek IV/B 4 v roke SS podpolkovniku Fichmannu, jj er n n SW 11 Prinz Albrechtstrasse 8 Predmet: Ustanovitev zbirke okostij. V zvezi z Vašim pismom z dne 25. septembra 1942 IV/B 4 št. 3576-42 g 1488 in razgovori o tem predmetu, ki so bili med tem vodeni, Vas obveščamo, da je pripadnik te ustanove, SS kapetan Bruno Beger, kateremu je bila zaupana ta specialna naloga_ zaradi obstoječe nevarnosti epidemije, končal z delom v koncentracijskem taborišču Auschwitz 15. junija 1943. Vsega je bilo izbranih 115 oseb, od tega 79 Židov, 22 Poljakov, 4 Azijati in 30 Židinj. Ti zaporniki so sedaj v karanteni ločeni po spolu vsaka skupina v posebnem oddelku bolnišnice koncentracijskega taborišča v Auschwitzu. Zaradi nadaljnjega postopka .ie treba te oseoe takoj poslati v koncentracijsko taborišče Netzweiller. Zaradi obstoječe nevarnosti epidemije v Auschwitzu je treba to šteti za posebno nuj Popis odbranih oseb je priložen. Prosimo za potrebne ukaze. Ker bi se lahko s premestitvijo zapor nikov v Netzweiler epidemija razširila. Vas prosimo, Ua u re ^ ’ da bi iz taborišča Netzweiler poslali v taborišče Auschwitz 80 moških in 30 ženskih oblek. sievers, SS polkovnik Kaj se je po vsem tem dogodilo v temjSa se da ugotoviti iz zaslišanja njegovega bivšega poverjenika, Josefa Kramerja: »Do leta 1932 sem bil knjigovodja v Augsburgu. Takrat Pasem prostovoljno vstopil v SS. Dodeljena ml je bila služba pri čuvanju koncentracijskih taborišč. Pred začetkom vojne sem služboval kot po-ro"nik v ranih koncentracijskih taboriščih, kot Esterwege, Sachsen-hausen, Dachau, Mauthausen in Auschwitz. V avgustu 1943 sem dobil ukaz iz taborišča v Oranienburgu — bolje rečeno od Vrhovnega poveljstva SS v Berlinu— naj prevzamem iz Auschwitza 80 zapornikov. V spremnem dopisu je stalo poleg ukaza, naj takoj stopim v stik s prof. Hirtom na Strassburški medicinski fakulteti. Sel sem v Strassburg na Anatomski Institut, kjer je bil Hirt. Dejal ml je, da je obveščen o zapornikih, ki so na poti iz Amehw tza v Strutthof. Dodal je, da bodo te osebe ubite v plinskih celicah strutthof- skega taborišča, trupla pa potem izročena Anatomskemu instituta v nadaljnjo obdelavo. Po končanem razgovoru mi je dal stekleničko, ki je vsebovala nekaj več kot četrt litra soli — mislim, da je bila cianova sol. Pro-. „ _ mi je pokazal, kolikšno dozo bom moral uporabiti za zastrupitev zapornikov (o katerih sem že govoril) in ki so prihajali iz Auschwitza. V začetku avgusta sem prevzel 80 oseb, ki jih je bilo treba pokončati s plinom. Neke noči — lahko je bilo okrog 9. ure, sem prvikrat zapeljal v majhnem vozu okoli 15 žena v plinske celice. Ženam sem dejal, naj vstopijo v celice zaradi desinfekcije. Nisem jim povedal, d* jih bom zastrupil. S pomočjo nekoliko SS-ovcev sem jih slekel do golega in potisnil v plinsko celico. Ko so se zaprla vrata, so začele klicati na pomoč. Potem sem dal nekoliko soli v posodo, ki je bila nameščena ob desni strani okenca, skozi katero se je dalo gledati v plinsko celico. Posodo sem zaprl * zamaškom, skozi katerega je tekla kovinska cevcica. Skozi to cevko je uhajal strup v plinsko celico. Razsvetlil sem notranjost celice m gledal skozi okence, kaj se dogaja. Opazil sem, da so žene diha e kake pol minute, potem pa so popadale na tla. Najprej sem spra v obratovanje ventilacijo v dimniku, nato pa sem odprl vrata. Žene so ležale na tleh mrtve in pokrite z izmečki. Drugo jutro sem naročil bolničarjem SS bolnišnice, naj zložijo trupla v manjši voz, to Je moralo biti okoli pol šestih, tako, da so jih po narodu prof. Hirva pripeljali na Anatomski Institut. Nekaj dni zatem sem znova odpeljal v istih okoliščinah drugo skupino žena v celice, kjer so bile zastrupljene na že poprej opisan* način. V kratkih presledkih po tem — to je moralo biti dva ali trikra __ sen, odpeljal v plinske celice 50, lahko tudi 55 oseb, ki sem jm zastrupil s soljo, ki ml jo je dal Hirt.« (Odgovor na postavljeno vprašanje): Nsem razmišljal o tem, kaj W delal Hirt s trupli ljudi, ki jih zastrupil. Z ozirom na tisto, kar ml je dejal v Strutthofu, menil, da me to ne briga.