LETO XL, ŠT. 47 Ptuj, 10. decembra 1987 CENA 300 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE (Prejdraga silvestrovanja (stran 2) Prvi mednarodni šaliovsiii turnir (stran 4) XIX. festival DZG Ptuj '88 (stran 6) Razstavi del Polaka in Lubaja (stran 7) Strogo zaupno (stran II) Po zimi) disi . . . Pa ne samo zaradi vse boij zimskega vremena, ki je kme- tijcem še najbolj dobrodošlo. Po zimi je zadišalo že konec minulega tedna v športni dvo- rani Mladika v Ptuju, kjer so od petka do nedelje člani smu- čarskega kluba Ptuj pripravili že 11. tradicionalni sejem Zi- ma — šport. Z obiskom so bili več kot zadovoljni, saj se je v slabih treh dneh zvrstilo v Mladiki okoli 5000 obiskovalcev. V ko- misijsko prodajo so prejeli na- tanko 955 artiklov rabljene smučarske opreme in dobri dve tretjini je dobilo nove last- nike. Cene niso bile pretirane, predvsem zadnji dan pa se je z lastniki dalo tudi pogajati, ta- ko da so bili na koncu zado- voljni eni in drugi. Na sejmu je bilo možno kupiti tudi povsem novo smučarsko opremo, za kar so poskrbeli iz športnega oddelka ptujske Blagovnice, vendar, kot so povedali, s pro- metom niso bili preveč zado- voljni. — OM Foto: M. Ozmefe Koliko denarja kmetijstvu Tudi skupščina letos ustano- vljene samoupravne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskr- be občine Ptuj ni imela v minu- lem tednu težav s sklepčnostjo, prav tako kot nikoli prej njena predhodnika — samoupravni sklad in prejšnja samoupravna interesna skupnost. Se pa utegne novi interesni skupnosti pojaviti problem mno- go manjših sredstev za interven- cije v proizvodnji, porabi hrane in občinske blagovne rezerve. V prihodnjem letu bo namreč spremenjen način zbiranja teh -sredstev — namreč iz ostanka dohodka po stopnji 0,66 odstot- ka, dohodek pa je v mnogih de- lovnih organizacijah že sedaj vprašljiv, napovedi za prihodnje leto pa so prej zastrašujoče kot obetavne. Razen tega se bo v ob- čini po novem letu zbiral le del sedanjih sredstev — le tisti del prispevne stopnje, ki je bil doslej v občini nad 0,5 odstotka oseb- nega dohodka. Teg pol odstotka se bo zbiralo na računu republi- ške interesne skupnosti, od tam bodo torej prihajala sredstva za tako imenovani program A po- speševanja proizvodnje hrane, sem pa sodijo v glavnem regresi za povečanje staleža osnovne črede krav, spodbujanje pitanja telet, spodbujanje prireje mleka in tako naprej. V občini smo do- V delovnih organizacijah je dopis interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hra- ne in zagotavljanje osnovne preskrbe Slovenije in pristopna izjava, s katero združeno delo pristopa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana te (republiške interesne skupno- sti). V tem sporazumu gre tudi za novo prispevno stopnjo, ki je višja za dosedanji občinski prispevek v višini 0,5 odstotka osebnih dohodkov. Temu se je v teh dneh pri- družil še predlog enakega sa- moupravnega sporazuma ob- činske interesne skupnosti. Pri- stopne izjave za oba je potreb- no poslati do 15. decembra. slej zbirali sredstva za pomoč kmetijstvu po stopnji 0,8 odstot- ka in 0,20 odstotka za občinske blagovne rezerve. Ostane nam torej razlika 0,3 in 0,2 odstotka. preračunano v prispevek iz ostanka dohodka pa to pomeni 0,66 odstotka. Kar precej zamo- tano, mar ne? Komajda razumlji- vo računovodskim mačkom! Ti bodo lahko v prihodnje tudi vplivali na višino sredstev za po- moč kmetijstvu, saj mnogokrat slišimo, da lahko sposoben raču- novodja ustrezno prilagodi sliko o poslovanju delovne organizaci- je .. . Pa dovolj o tem, kaj bo in kaj nas čaka. Dejstvo je, da imajo v trenutni situaciji interesna skup- nost in njena sredstva velik po- men tako za kmete kot za porab- nike hrane. Meso, ki ga kupuje- mo sicer po zelo visokih cenah, bi bilo še dražje, mleko tudi, morda ga tudi ne bi bilo dovolj oziroma toliko, kot ga zaenkrat še je. Za intervencije v kmetij- stvu bo letos zbranih in porablje- nih nekaj nad 700 milijonov di- narjev. To so že precejšnja sred- stva in tako proizvodnja kot po- raba hrane bi izpad ali zmanjša- nje teh sredstev težko prenesla. Na seji skupščine interesne skupnosti za pospeševanje proiz- vodnje hrane in zagotavljanje os- novne preskrbe smo slišali tudi to, da so v bistvu sedanja sred- stva namenjena le še ohranjanju obstoječe kmetijske proizvodnje, pospeševalnega učinka, kar je njihov osnovni namen, pa žal ni- majo več. Vzrok je v vse težjem stanju kmetijstva, ki s temi sred- stvi le maši vrzeli v svojem do- hodku, te pa so posledica vse večjih cenovnih nesorazmerij: Mnoge postavke finančnega pre- gleda delovanja interesne skup- nosti kažejo nizke indekse reali- zacije programa. Občutna rast je le pri regresiranju prireje mle- ka .. . Kako bo v prihodnjem letu, pa si na seji skupščine nihče ni upal argumentirano trditi! j gj-^-j- Z novo tovamo anod — novo obdobje TGA Kidričevo Foto: M. Ozmec ' UVODNIK ^ Oblika naj reši vsebino ? Cilj vsake razumno oblikovane in v tržnem okolju delujoče de- lovne organizacije je pač dosegati najboljše učinke z najmanj časa. energije, dela, surovin . . . Za to pa je potrebno neskončno mnogo znanja, sposobnosti, resnosti in iznajdljivosti. Mimo so časi, ko se je bilo mogoče obdržati z ugibanjem, pri- bližno določenimi razvojnimi cilji, z zaposlovanjem brez dejanskih potreb po dodatnih delavcih, z ravnodušnostjo do izobrazbene ravni zaposlenih. Prišlo je tako daleč, da se v poslovnem rezultatu pozna- jo vse nadrobnosti. Pozna se, če je preveč režijskih delavcev, pozna se, če dogovorjene naloge niso izpolnjene do dneva, če že ne kar do ure natančno, in poznati se pričnejo tudi nekoč navidezne >lepotne< napake ustroja delovne organizacije. Delovna organizacija se čez noč najde v izgubah, njene investicije se izkažejo kot zavožene, na- enkrat je zaposlenih preveč, da bi si lahko privoščili ustaljeno raven osebnih dohodkov. Površni opazovalci Agisa smo ob njegovih sedanjih težavah dobili ravno ta občutek. Da je njegove proizvodne programe povozil čas, da se njegovi vodilni niso pravi čas streznili in so iskali vzroke zunaj svoje delovne organizacije. Res je, da je nekaj tudi takih, to- da po vsem, kar so v Agisu v teh tednih povedali delavci na razli- čnih ravneh, in po njihovi iskreni želji po prisilni upravi, bo najbrž res, da v samem Agisu pravzaprav že vseskozi škriplje, da se tozdi dajejo med seboj že od vsega začetka, da so bile razvojne obljube le maske, za katerimi ni bilo nič oprijemljivega. Da nekaj ni v redu z vsebino proizvodnih programov v Agisu. s kakovostjo dela v njem, je več kot očitno, toda nekaj je prav gotovo mogoče pripisati obliki, ustroju Agisa. kakršen je nastal pred nekaj več kot desetimi leti. Delavci, ki so že dolgo pred njegovim nastan- kom delali v Sigmi ali Tapu, pač zelo dobro pomnijo obljube, s po- močjo katerih se je takrat združilo v Agis vse, kar je spadalo skupaj in kar ni. Ni se čuditi, da po desetih letih nimajo več zaupanja v ka- kršnekoli oblikovne spremembe Agisa. Pa vendar Agisov krizni štab sedaj računa, da bo mogoče s ponovno spremembo ustroja iz toz- dovske razdelitve v enovito delovno organizacijo marsikaj rešiti. Dejstvo, da si večina delavcev v Agisu želi prej spremembo vse- bine kot oblike, nakazuje njihova spontano izražena misel: »Vza- mete nam lahko samoupravljanje, dajte pa nam dovolj dela in spo- doben zaslužek.« Ker je samoupravljanje pri nas v glavnem skrčeno na pravne in oblikovne spremembe nekdanjih podjetij, je torej mo- goče razumeli željo delavcev. Misliti pa ta stavek seveda lahko da tistim, ki pričakujejo, da bo sedanje spreminjanje ustroja Agis rešilo. Sprememba oblike bo še kako koristila Vzmetarni in Servisom, ki so si svojo usodo pripra- vljeni krojiti sami. Najbrž zato. ker so se v Agisu počutili dušeni, ker kljub dobremu poslovanju rezultatov dela niso čutili na lastnem žepu in pri svojih razvojnih željah. Kakorkoli že, ostanek Agisa potrebuje predvsem nove proiz- vodne programe, poslovnejše vodstvo in resnejši odnos do dela. Morda res potrebujejo manj tozdovskega pogajanja in bo združitev v enovito delovno organizacijo koristna, če se bodo delavci zanjo odločili. Morda je mogoče z izločitvijo rešiti še katerega izmed toz- dov. denimo Precizno mehaniko. Toda nikakor se ne gre uspavati, da bo to, posebej pa še 200 »režijskih« delavcev manj prineslo reši- tev za ostalih vsaj 1000 zaposlenih. Posvetiti se torej kaže predvsem vsebini, ne pa z novo obliko zavlačevati in pokrivati resnične izvore nezavidljivega položaja. Če je nekdo zaradi svojih pogledov na sa- moupravljanje lahko držal v predalu načrte za nek pomemben pro- izvod dva meseca, je očitno, da je z obliko nekaj narobe; če pa je načrte preprosto založil ali iz malomarnosti in nesposobnosti zadr- žal prenos v proizvodnjo, je to seveda nekaj drugega — pač nepri- meren človek za odgovorno delo. Ljudje pa. kot verjetno ni potreb- no poudarjati, tvorimo vsebino in s tem kakovost vsake delovne or- ganizacije. Darja Lukman Poudarek resolucijam za leto 1988 Prihodnji teden se bodo na ločenih sejah sestali zbori skupščine občine Ptuj: v ponedeljek, 14. decembra, de- legati družbenopolitičnega zbora, na- slednji dan pa zbora krajevnih skup- nosti in zbora združenega dela. Osrednji točki dnevnega reda vseh treh zborov bosta osnutka resolucije o uresničevanju družbenega plana v letu 1988 v SR Sloveniji in občini Ptuj. Zbori skupščine občine Ptuj so o delovnem gradivu za občinsko resolu- cijo razpravljali že na prejšnjih sejah in dali vrsto predlogov in pripomb. Veliko od tega je sedaj v osnutku re- solucije upoštevano, osnutek pa je dejansko dopolnilo k delovnemu gra- divu in skupaj z njim pomeni celoto. Prav gotovo bodo v delegatski bazi in na samih zasedanjih zborov dali še vrsto pobud, predlogov in pripomb. Tako bo občinski izvršni svet imel do- volj podlage za sestavo kar najbolj stvarnega predloga resolucije, o njem pa bodo delegati dokončno sklepali na skupnem zasedanju vseh treh zbo- rov, ki bo še pred novim letom. Ob osnutku resolucije pa bodo de- legati vseh treh zborov obravnavali še še predlog sklepa skupščine občine Ptuj o razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini. O tem so raz- pravljali na prejšnjih sejah, kjer so imenovali medzborovsko komisijo, ki je pripravila predlog sklepa. Govorili bodo tudi o gospodarjenju v letoš- njem 9-mesečju, opravili imenovanja ter obravnavali delegatska vprašanja in predloge. Zbor združenega dela in zbor kra- jevnih skupnosti pa bosta v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavala še osnutek odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1988, poročilo o občin- skih blagovnih rezervah in o delov- nem gradivu za tržni red ter sklepala o štirih predlogih odlokov o spre- membah in dopolnitvah na področju davčne politike. FF Volilno-programska konferenca bo v sredo Pomotoma smo v prejšnji številki Tednika zapisali, da bo volil- no-programska seja občinske konference Socialistične zveze delovne- ga ljudstva 12. decembra. V resnici pa bo konferenca v sredo, 16. de- cembra, ob 12. uri v dvorani Narodnega doma. Kot ponavadi bodo delegati krajevnih konferenc in družbenopo- litičnih organizacij prisluhnili poročilu dosedanjega predsednika o delu občinske organizacije, prav tako pa tudi poročilu o delu posa- meznih odborov, svetov in komisij. Na konferenci se bodo delegati odločali tudi o novem vodstvu SZDL in sprejeli usmeritve za delovanje Socialistične zveze v prihod- nje. d. 1. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. december 1987 — TEDNIK SPREMEMBE CEN V BREME DOHODKA TRGOVIN Cene gor, cene dol v letošnjem letu sedemkrat spremenjene cene • V Mipu predvidevajo, da jim bodo spremembe cen odnesle 30 milijonov dinarjev dohodka • Dodatno delo, ki ga nihče ne plača Pravijo, da je sedem ljudsko število, in tisti, ki dajo kaj na to, so prepričani, da jim ta številka prinaša srečo. Za trgovino je ta številka daleč od sreče. Zakaj kot so nam povedali \ Mercatorju-Izbiri-Pano- niji, so v letošnjem letu kar sedemkrat spreminjali cene, kar jim je sa- mo v marcu prineslo 15 milijonov dinarjev izpada dohodka. Gre za razlike, ki nastajajo pri obračunavanju marže; če pa bi hoteli ovred- notiti delo, ki ga imajo ob vsakokratnem popisu blaga, ko se cene spremenijo, bi bila ta negativna razlika seveda še večja. Pa s tem ne morejo obremeniti nikogar drugega kot svoje delavce, saj predpis, s katerim se spremenijo cene, ne določa, kdo nosi stroške popisa. Tako so se v letošnjem letu cene spremenile: 10. februarja, 10. marca, 24. marca, 12. junija, 15. junija, 14. septembra in nazadnje (ne pa zadnjič) 14. novembra. Sredstva obveščanja sporočijo običajno spremembe ce- ne v zadnjih poročilih, trgovske delovne organizacije pa dobijo obve- stilo o tem šele v dopoldanskih urah naslednjega dne. Tako so v Ml- P-u ob zadnji podražitvi dobili teleks o spremembah cen ob desetih naslednjega dne. Ce gre za cene, ki so v pristojnosti zvezne vlade (pri zadnji spremembi je šlo za podražitev sladkorja, moke in olja), še ne- kako gre, če pa gre za spremembe cen pri pioizvajalcih, pa se vse zelo zaplete. Tako so bili proizvajalci dolžni obvestiti trgovske delovne or- ganizacije o spremembi cen tri dni po sprejetju predpisa; ta je bil na- zadnje sprejet 14. novembra. Prva obvestila so v Mip dobili 23. no- vembra, ko seje pocenilo 218 artiklov, drugo obvestilo je prispelo 26. novembra za pocenitev 331 artiklov in zadnje obvestilo 3. decembra za spremembo cene 91 artiklov. Kako si lahko ob tem delavci v trgo- vini planirajo svoje delo, če predpis določa, da preskrba ne sme biti motena, lahko samo ugibamo ali pa se, ker pač ne poznamo zakulisja pri spremembah cen, neupravičeno jezimo. Posledica vseh teh spre- memb cen so tudi označbe na artiklu, ki lahko ima tudi pet različnih cen, če seje cena posameznega izdelka tolikokrat spremenila. Trgovci pri tem niso nič krivi, saj mora biti blago označeno z vsemi spremem- bami cen. Seveda pa popis blaga in popravek cen na posameznih iz- delkih ni edino delo, ki ga ob spremembah cen morajo opraviti v tr- govskih delovnih organizacijah. Zato v Mercatorju-Izbiri-Panoniji ugotavljajo, da če so z devetmesečnimi rezultati, ko so ustvarili 4 mili- jarde prometa, zadovoljni, ob zadnjih spremembah cen ne morejo upati, da bodo lahko tako ugodno poslovno leto tudi končali. NaV Za silvestrovanje več deset tisoč dinarjev Decembrski dnevi so kljub vsakodnevnim težavam polni pričakovanj. Ne glede na visoko inflacijo in vse, kar je z njo povezano, se bo treba ločiti od leta 1987 in zamenjati koledar. Napovedi za 88. leto so črne. Ker bo za vsakdanjo surovost še dovolj časa v prihodnjem letu, se bomo vsaj lepo poslovili od stare- ga- - . . Najbolj nestrpno ga seveda pričakujejo gostinci. Ce bo prodaja silvestrskih menujev dobra, se jim bo znatno popravil tudi poslovni rezultat. Bežno »pregle- dovanje« njihove ponudbe kaže, da so cene precej navili. Kot smo lahko slišali v prejšnjem tednu (pogovor predsednika republiškega izvršnega sveta s pred- sedniki občinskih izvršnih svetov), imajo še možnosti, da jih odebelijo. Ne glede na cene silvestrskih menujev se bodo ljudje zanje odločali. Logi- ka je preprosta: veselimo se, če drugače ne gre. Skozi smeh pa je tudi pogled na svet lepši. Ptujske toplice pripravljajo silvestrovanje v Narodnem domu. Odločili so se, da vsaka vstopnica velja tudi kot enkratna vstopnina za kopanje. V ceno 23 tisoč dinarjev so vračunali še marsikaj drugega. Pripravili bodo torto velikanko za vseh dvesto gostov — v njej bo »zapečen« tudi srebrnik. Poleg tega se bodo gostje veselili ob bogatem srečelovu in ob glasbi ansambla Komet. V hotelu Poetovio pričakujejo tristo gostov. Za silvestrsko večerjo pa bo treba plačati 25 tisoč dinarjev. Vsak bo prejel spominsko darilce, za ples pa bo igral ansambel Viničarji iz Maribora. V ormoškem hotelu bo silvestrovalo 350 gostov. Kot so povedali, vstopnic nimajo več. Hotel so zasedli posamezniki in zagrebška agencija. Za zabavo in ples bosta igrala dva ansambla: enega še iščejo. V motelu Podlehnik je silvestrska večerja najdražja: 35 tisoč dinarjev. Pri njih bo silvestrovalo med 330 in 340 gostov. Kljub visoki ceni se za obisk ne bo- jijo, saj so imeli sedmega decembra prostih le še nekaj sedežev. Igral bo Ptujski instrumentalni ansambel, vsak gost pa bo prejel spominsko darilce. Podatkov o tem, ali pripravljajo silvestrovanje tudi zasebni gostilničarji, ni- smo dobili. Glede na to. da imajo v glavnem majhno število sedežev, tega pose- bej ne oglašajo. »Zaprta« silvestrovanja pa pripravljajo tudi nekatere diskote- ke, predvsem za stalne obiskovalce. Organizirano bo torej v občini silvestrovalo okrog tisoč občanov. Vsi drugi pa se bodo greli in veselili v domačem okolju. MG OB 33-LETNICI PROIZVODNJE V TGA KIDRIČEVO Odprli novo tovarno »Modernizacija proizvodnje alumi- nija v Kidričevem, ta slovenski in jugo- slovanslci projekt, je po desetletju ago- nije v sklepni fazi. O naložbi je odloča- lo in jo v glavnem financiralo združeno delo; torej ne gre za nobeno politično Na slovesnosti v TGA je Go- razd Žmavc izročil tudi pet odlikovanj predsedstva SFRJ. Red dela s srebrnim vencem so prejeli zaslužni delavci: Ivan Kodrič. Hinko Dasko. Franc Kumer, Leopold Horvat in Franc Hergula. odločitev. Investicija je ekonomsko upravičena,« je med drugim poudaril predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc na slovesnosti, ki so jo v petek, 27. novembra, v TGA združili s proslavo dneva republike in velikim delovnim dosežkom — pri- četkom proizvodnje v novi tovarni predpečenih anod. »Prvi konkretni rezultati projekta MPPAL (modernizacija proizvodnje primarnega aluminija) so torej pred nami. Tovarna predpečenih anod kot eden tehnično in tehnološko najbolj zahtevnih objektov je dokončana. Zgradili smo jo v letu in pol, kar je tu- di za tujce, ki niti slučajno ne poznajo takšnih razmer, v katerih je nastajala kidričevska, spoštovanja vreden dose- žek. Prepričan sem, da bomo enako lahko rekli tudi za ostale objekte MPPAL, ki so še v gradnji: za elek- trolizo C, livarno, terminal v Kopru itd. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo mogoče preveč neopazno, vendar z ogromnim angažiranjem posamezni- kov končali visokotlačni kotel ter na ta način zagotovili potreben del ener- gije za obratovanje tovarne glinice. Pa še nekaj spremljajočih investicij je bilo potrebno: nova vodarna, nov ce- vovod, ureditev stare halde itd. Pre- pričan sem, da nam bo tako uspelo tudi pri uresničevanju drugih načrtov, pa čeprav nam bodo še tako metali polena pod noge,« je v slavnostnem govoru poudaril predsednik kolegij- skega poslovodnega organa TGA Da- nilo Toplek. Osnovni cilji projekta MPPAL se torej kljub težavam niso spremenili, Zlate znake TGA, najvišje pri-^ znanje te delovne organizacije, so prejeli: Edita Plej. Lovro] Mesaric, Branko Kolarič in Slavko Janžekovič. so takšni in potekajo po programu, ki je bil začrtan v letu 1985: v TGA želi- jo proizvajati aluminij z najnižjo mo- žno porabo energije, surovin in dela ter seveda zagotoviti kakovostno su- rovino za celotno aluminijsko repro- dukcijsko verigo pri nas. Vodja projekta MPPAL Ivan Ko- drič je orisal novo pridobitev z vidika tehnološkega postopka, pri čemer je poudaril vse prednosti v primerjavi z dosedanjo Sedelbergovo metodo pro- Kolektivu TGA so ob prazniku, in pridobitvi čestitali tudi pio-\ nirji OŠ Borisa Kidriča Kidri- čevo, svoj delež pa so primak- nili še pevci iz Grajene in Ki-\ dričevega ter godba na pihala^ TGA. j izvodnje aluminija. Investicija je ve- ljala 33 milijonov dinarjev in je ob 33-letnici proizvodnje v TGA vsem delovnim ljudem prav gotovo najljub- še darilo. Ob tem je prav, da namenimo ne- kaj pohvalnih besed tudi graditeljem vseh objektov, saj se držijo zastavlje- nih rokov, celo prehitevajo jih — in to za dobra dva meseca. Tako bodo predvidoma že v februarju pričeli po- skusno proizvodnjo v novi elektrolizi C, že jeseni prihodnje leto pa naj bi v TGA stekla tudi redna proizvodnja te svetleče, vse bolj iskane barvne kovi- ne pri nas in v svetu. M. Ozmec Slovesnost je potekala v prostorih nove tovarne predpečenih anod. ORMOŽ V razpravi je resolucija Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu so Or- možani dobili v prvih dneh de- cembra. Največjo »zaslugo« za to ima ormoško združeno delo, ki je kasnilo z izpolnjevanjem ankete, nekateri pa je niso niti iz- polnili. Zato je resolucija na ne- katerih mestih »delana na pa- met« in nima potrdila v praksi. Glede na to, da bo sprejeta ob koncu januarja, je časa za kako- vostno razpravo dovolj, prav ta- ko za popravke povsod tam, kjer imajo v družbeni praksi druga- čne načrte in cilje. Ormožani ugotavljajo, da bo- dočnost ni obetavna. Tako letos ne bodo dosegli resolucijskih ci- ljev: 4,6-odstotne rasti družbene- ga proizvoda, 6,5-odstotne rasti industrijske proizvodnje, 3,5-od- stotne rasti kmetijske proizvod- nje ter 7-odstotne rasti izvoza. Podobno stanje pa je tudi na drugih področjih. Akumulacija se je med letom zmanjšala zaradi rasti vseh vrst porabe. Zaradi te- ■ga se je poslabšala reprodukti- vna sposobnost in materialna os- nova dela. Ormoški izvršni svet je na se- ji 4. decembra sprejel tudi po- budo, da bi spremljali kmetij- sko proizvodnjo na zasebni kmetiji. Naloga ne bo težka, saj s potrebnimi podatki razpo- laga član izvršnega sveta Ciril Meško, ki vodi knjigovodsko evidenco na svoji kmetiji že od leta 1969, ko je le-ta imela dvajset tisoč dinarjev dohodka na leto. Primerjava podatkov družbenega in privatnega sek- torja kmetijstva bo gotovo zani- miva, čeprav je nekaj dvomov o tem, kako v privatnem sektorju do pravih kalkulacij, če jih ni- ma družbeni. Posebej kritično je pri izvozu in fizični rasti industrijske proiz- vodnje. Industrijska proizvodnja se je v devetih mesecih letos po- večala za 3,9 odstotka in je pre- segla republiško povprečje za 0,3 odstotka. Več so proizvedli le v Tovarni Jože Kerenčič — TOZD Proizvodnja plastičnih mas in v Slovinovi DE Oljarna. Največji ormoški izvoznik Droga je izvoz načrtno zmanjšala za tretjino. V komiteju in izvršnem svetu pravi- jo, da bo potrebno vzroke teme- ljito proučiti. Izvažati bo namreč potrebno, saj domači trg iz že znanih vzrokov ne bo mogel prevzeti vse proizvodnje. Za nižjo kmetijsko proizvod- njo pa je glavni krivec vreme. Z osnutkom resolucije načrtu- jejo, da bo v letu 1988 družbeni proizvod večji za 3,2 odstotka, fi- zični obseg proizvodnje za 4,5, kmetijske proizvodnje za 3,7, iz- voz blaga in storitev za 2, zapo- slenost za 1 in produktivnost za 2,2 odstotka. Razprava v izvršnem svetu se je sukala v glavnem okrog mate- rialnih okvirov bodočega razvo- ja. Ana Lukaček, direktorica Mercatorja-Zarje Ormož je pove- dala, da v vsaki krajevni skupno- sU želijo nove prostore za trgovi- ne. Trgovina pa je v izredno tež- kem položaju; njena akumulaci- ja se znižuje z zmanjševanjem marž. Ludvik Sok, predstavnik obr- tnikov v izvršnem svetu, je vpra- šal, kako bo glede na vse znane pogoje možno povečati število obratovalnic in zaposlenih v obr- ti. Za večjo rast storitvene dejav- nosti so potrebne olajšave. Vsak, ki zaposluje, bi moral imeti kake olajšave; sedaj je kaznovan, če zaposluje večje število delavcev, ker se vse dajatve nanašajo na njegov bruto osebni dohodek. Kaj bo prinesla zadruga Pro- gres, ki naj bi v glavnem poveza- la obrtnike s kovinsko dejavnost- jo? Branko Kukec je vprašal, kako bodo v družbenih dejavnostih uresničili vse naloge in dosegli višjo kakovost dela, če je prepo- vedano zaposlovanje. Majdo Lukner je zanimalo, kako bo s kadri in ali je pridobi- vanje kadrov skupna občinska naloga ali le združenega dela. Kaže, da ponekod pozabljajo na sprejete usmeritve pri kadrovski politiki. Je pa res, da imajo v Or- možu stalno težave s kadrom. MG Ormoški praznik republike Osrednjo proslavo ob prazniku republike so Or- možani pripravili v domu kulture v petek, 27. no- vembra. Slavnostni govornik je bil Mirko Novak, sekretar OK ZKS Ormož. Spomnil je na revolucio- narno izročilo AVNOJ-a in naloge, ki nas čakajo v bitki za gospodarsko ustalitev. Na praznični dan so podelili tudi nekaj držav- nih odlikovanj in dve plaketi Ormoža. Na septem- brski seji so namreč zbori občinske skupščine sprejeli odlok o podeljevanju plakete in listine ob- čine Ormož. V četrtem členu tega odloka je tudi določeno, da se letno lahko podelijo največ tri pla- kete. Ker je v začetku leta skupščina občine že sprejela sklep o podelitvi plakete Ormoža sloven- skemu kulturnemu in športnemu društvu Franceta Prešerna iz Buscheida, je bilo mogoče ob prazniku republike podeliti le dve plaketi. Letošnja prejemnika sta Martin Curin in Milan Lukaček. Martin Curin iz Jastrebcev je prejel pla- keto za prispevek v NOR in aktivno povojno delo- vanje v svoji krajevni skupnosti in občini. Borec NOB je bil od leta 1943. Za plaketo ga je predla- galo predsedstvo občinske organizacije ZZB NOV Ormož. Milan Lukaček je direktor DO Mercator Ograd Ormož. Plaketo je prejel za gospodarske dosežke, ki jih je zlasti v zadnjih letih dosegla omenjena organizacija. Uvrstila se je med organi- zacije z visoko tehnološko ravnijo proizvodnje, občutno je povečala produktivnost in izboljšala delovne razmere. Ob prazniku republike je v domu kulture zapel še moški pevski zbor delavskega prosvetnega dru- štva Svoboda Ormož. Priložnostne slovesnosti so pripravili tudi v nekaterih kolektivih. MG KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Negotov pogled v prihodnost Konec sezone kmečkih opra- vil, obletnica ustanovitve sedanje ptujske zadružne organizacije in občni zbor osnovne organizacije sindikata so vsakoletna prilož- nost za srečanje delavcev in kme- tov-članov sindikata v Kmetijski zadrugi Ptuj. V petek so se zbrali v zadružni dvorani v Dornavi. O družbenoekonomskih raz- merah v Zadrugi je govoril direk- tor Janez Vrečer in opozoril, da prizadevanja kmetov in delavcev Zadruge ne dajejo pričakovanih rezultatov, saj jih zadnja tri leta cenovna nesorazmerja sproti iz- ničijo. Zadnji ukrepi zvezne vla- de niso prispevali k izboljšanju stanja, prej nasprotno. Letošnja letina je bila povpre- čna, edina svetla točka je bil od- kup pšenice, kar 2.800 ton. Ne- kaj zadovoljstva daje tudi pove- čan odkup telet in povečan delež organizirane reje govejega in svinjskega mesa. Pri mleku, kjer je bilo mogoče v zadnjih letih go- voriti le o dvigu prireje, se je po- javilo nazadovanje. Po stagnaciji prireje v osmih mesecih se je ta Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Zvonko Bombek — delavec Zadruge. Slavko Bel- šak — kmet. Branko Petek — delavec Zadruge, Maks Stres — delavec, Franc Pintarič — kmet. Franc Pišek — delavec ter Alojz Valenko starejši — kmet. Red dela s srebrno zvezdo je prejel kmetovalec Aleksander Kolar. medaljo dela pa mlada kmetovalca Franc Obran in Anton Zemljak. zadnja dva meseca zmanjšala za 10 odstotkov. Stalež živine na ravninskih območjih se zmanjšu- je, ob tem pa ne investiramo do- volj v razvoj živinoreje v hribovi- tih območjih. Naše kmetijstvo je v 60 odstotkih usmerjeno v živi- norejo, in taka dogajanja ne vzbujajo optimizma. Tudi pri grozdju se je letos trg obrnil od proizvajalca. Pridelovanje grozd- ja v Halozah in Slovenskih gori- cah je drago, kakovosti pa trg še ne priznava. Pogled kmetov in zadružne or- ganizacije v prihodnost torej ni- kakor ni optimističen. Kljub te- mu da so pripravljeni kot vselej za boljše rezultate izkoristiti vse znanje, voljo in sredstva. V osnovno organizacijo sindi- kata so na slovesnosti v Dornavi sprejeli štiri nove člane in tako se je število kmetov, članov osno- vne organizacije sindikata v KZ Ptuj, povečalo na 73. Občnega zbora sindikalne organizacije in praznika Zadruge so se udeležili tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih pa pred- stavniki občine, komiteja za kmetijstvo ter občinskega sindi- kalnega sveta. V imenu predsed- stva SFRJ pa je Franc Tetičkovič izročil desetim delavcem in zdru- ženim kmetom visoka državna odlikovanja za njihovo požrtvo- valno delo v Zadrugi, družbeno- političnih organizacijah in skup- nostih. Kot se spodobi ob koncu celo- letnega dela, so se delavci in kmetje tudi tokrat skupaj pove- selili, pri tem pa jim je pomagal ansambel Mavrica pa seveda do- brote, ki so jih sami postavili na mize. J. Bračič Prejemniki visokih državnih odlikovanj. PERUTNINA PTUJ n sol o , Potrčeva cest« 10, 62250 Ptuj. poStni predal 66, telefon (062) 772-511. telex 33128 vu perut Delovna skupnost skupnih služb Potrčeva cesta 10, 62250 Ptuj. poStni predal 66. telefon (062) 772-511, telex 33128 yu perut Perutnina Ptuj, Potrčeva 10 Delavski svet TOZD Mesna industrija razpisuje v skladu z določili statuta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — DIREKTORJA TOZD Poleg pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, agronomske, ve- terinarske ali živilsko-tehnološke smeri — najmanj pet let delovnih izkušenj, — smisel za organizacijo In pravilen odnos do samoupra- vljanja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju po- gojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Perutnina Ptuj, Potrčeva 10, splošno kadrovski sektor, kadrovska služba, »za razpisno komisijo TOZD«. O izidu razpisa bomo kandi- date obvestili v 15 dneh od dneva izbire. TEDNIK — 10. december 1987 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3 POUDARKI IZ DIPLOMSKE NALOGE NA II. STOPNJI VŠOD KRANJ Demokratičnost izobraževanje v občinah Ptuj in Ormož — uresničevanje načela dostopnosti v diplomski nalogi (sklepnem delu drugo- stopenjskega študija na kadrovsko-izobraže- valni usmeritvi) sem poudarila demokratič- nost izobraževanja v občini Ptuj in Ormož z vidika dostopnosti. V občini Ptuj nas že vrsto let vznemirja vi- sok odstotek mladine, nevključene v nadalj- nji proces izobraževanja. Da ne bi govorili o nevključevanju mladih v vzgojnoizobraževal- ni proces zgolj na podlagi številk, sem se odločila, da analiziram ta problem pogloblje- no in ga predstavim javnosti širše. Z družbenopolitičnimi dokumenti in zako- ni na področju vzgoje in izobraževanja smo si postavili pomembne družbene in stroko- vne naloge ter cilje na vseh stopnjah vzgoj- no-izobraževalnega sistema, ki so po svoji vsebini in naravnanosti dolgoročni. Med najpomembnejše cilje sodi tudi nače- lo ZAGOTOVITI VSEM ENAKE MOŽNO- STI ZA IZOBRAŽEVANJE in prispevati k zmanjševanju vpliva socialnih in drugih ne- enakosti na možnosti in rezultate izobraževa-. nja ter k zmanjševanju neenakosti v družbi. Vsestranski razvoj vsakega posameznika je prav gotovo dolgoročni interes delavskega razreda, zato sta motiviranost za osebni raz- voj in dostopnost družbeno organizirane vzgoje in izobraževanja pod enakimi pogoji pomembni točki uspešnosti in družbene pre- pričljivosti preobrazbenih procesov. Dostop- nost izobraževanja sicer ni odvisna samo od značilnosti vzgojnoizobraževalnega sistema in izobraževalne politike, vendar pa odraža vpetost le-te v strategijo razvoja drugih delov družbene reprodukcije. Šele ob analizi real- nih družbenih, ekonomskih, socio-psiholo- ških mehanizmov in ukrepov, ki vplivajo na dejansko enakopravnost pri pridobivanju izobrazbe, lahko celovito ugotovimo tudi vpliv na možnosti šole pri tem, saj sama po sebi ne more odpravljati socialne neenakosti, če ta v družbi obstaja. Ko govorimo o ekonomsko-socialnih me- hanizmih in ukrepih za izenačevanje pogojev pri pridobivanju izobrazbe, velja ugotovitev, da je bilo v okviru dosedanje preobrazbe vzgoje in izobraževanja za enakopravnejšo razporeditev izobraževalnih zmogljivosti v SRS precej storjenega; enako bi potrdila tudi za občino Ptuj. Hitro smo izpopolnjevali predšolske ustanove, s solidarnostjo in samo- prispevki smo v veliki meri izravnali možno- sti za delo osnovnih in srednjih šol. To je si- cer z vidika dostopnosti izobraževanja po- membna pridobitev, vendar hkrati povzroča preveliko razdrobljenost šolske mreže. V njej je namreč ob omejenih materialnih sredstvih težko zagotoviti ustrezno izbiro programov in možnosti za kvalitetno vzgojno-izobraževal- no delo. S tem se lahko na videz demokrati- čen razvoj šolske mreže sprevrže v svoje nas- protje in predvsem v perspektivi obnavlja ob- stoječo gospodarsko strukturo na posamez- nem področju, njegovo nerazvitost in s tem povezano neenakost. REGIONALNA selekcija je v zadnjih le- tih ponovno opaznejša in lahko njeno nada- ljevanje ogrozi že dosežene rezultate pri ize- načevanju možnosti za izobraževanje. Povečanje števila učencev v predvsem slab- še razvitih delih republike, ki ne nadaljujejo šolanja po osnovni šoli, je med najresnejšimi opozorili. V obeh občinah je iz analiz razvid- no, da delež nevključene mladine v nadaljnji proces izobraževanja bistveno odstopa od slovenskega povprečja. Ključni razlog mora- mo iskati tudi v premajhni možnosti in ambi- cioznosti združenega dela teh območij pri na- črtovanju razvoja in z njim povezane kadrov- ske in štioendijske politike. V nalogi sem posidv^iia tri hipoteze: 1. Tudi v novem vzgojno-izobraževalnem procesu se mladina odloča nadaljevati šola- nje na krajevno najbližji šoli. 2. Učni uspeh je v pozitivni zvezi s social- no-ekonomskim in kulturnim statusom druži- ne, zlasti z izobrazbo staršev. 3. Poklicno prosvetljevanje in usmerjanje Še nista uveljavljena v želeni obliki, nista do- sledno izpeljana v vseh šolah. Vse tri hipoteze so bile potrjene na podlagi podrobne analize ANKETE o izbiri poklica generacije 1973, vpisane v prvi letnik srednje šole 1980/81, in generacije 1978, vpisane v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraže- vanja 1985/86. Predmet analize so bili učenci, ki so redno končali osmi razred in so ostali doma ali se takoj zaposlili v občinah Ptuj in Ormož. SPLOŠNE UGOTOVITVE IZ ANALIZE ANKET Iz množice podatkov in primerjav je moč sklepati, da je verjetnost šolanja v večji ali manjši meri povezana z družbenim položa- jem učenčevih staršev. Stopnja šolanja je odvisna od dveh glavnih- faktorjev: — od odločitve za neko šolo — od uspešnosti učenca med šolanjem. Oba faktorja sta ne le povezana med seboj (otrok, ki npr. ni uspešen v osnovni šoli, ni- ma možnosti nadaljevanja na srednji šoli, in otrok, ki nima možnost nadaljevati šolanja, ni motiviran za dosego dobrega uspeha v os- novni šoli), ampak je vsak zase še posebej odvisen od družinskega porekla. Oba faktor- ja delujeta v prid otrokom iz višjih družbenih slojev. Iz analize je razvidno, da ne nadaljujejo šolanja otroci fizičnih delavcev. Položaj, ki ga ima neka družina, je v veliki meri odraz družbene neenakosti in razrednih odnosov, ki vladajo v družbi kot celoti. KUL- TURNA RAVEN družine, ki je nedvomno tudi eden od dejavnikov, ki povečujejo ali zmanjšujejo verjetnost šolanja otrok, je odvi- sna med drugim od kulturne razvitosti kraja, v katerem družina živi, od kulturne politike v družbi itd. Največ nevključene mladine v ob- činah Ptuj in Ormož je ravno iz manj razvitih območij v občinah. Pri proučevanju družinskih faktorjev, ki vplivajo na stopnjo šolanja, opazimo nadvse pomembno dejstvo, da so deprimirani druž- beni sloji v veliki meri ne le »statično«, am- pak tudi »dinamično« deprimirani. Razpola- gajo s šibkimi potenciali, da bi ta svoj polo- žaj izboljšali. V socialno deprimirani družini je pogosto veliko otrok. To ne le zmanjšuje materialne možnosti družine, ampak se negativno odra- ža tudi na otrokovem razvoju. To je razumljivo, kajti v veliki družini se starši manj utegnejo ukvarjati z otrokom in skrbeti za njegov intelektualni razvoj. Veli- kost družine tudi poslabša življenjske razme- re, v katerih otrok živi. Še posebno pomemb- no je, da se zmanjša tudi motivacije staršev, da bi pomagali svojim otrokom. Aspiracije staršev obravnavanih otrok so zelo nizke. Slava Šare (Konec prihodnjič.) OB IZIDU NOVEGA INTERVENCIJSKEGA! ZAKONA Ko šifre odrejajo življenje Zavodu za statistiko in še marsikomu ne bi bilo težko razložiti, čemu služijo šifre. V množici številk nosijo pomembno nalogo in so velika pomoč pri razvrščanju in skladiščenju najrazličnejših podat- kov. Nekoliko teže je razložiti delavcu, da bo naslednje devetmesečno obdobje moral preživeti z enakim osebnim dohodkom, ker njegova delovna organizacija spada pod šifro 130222. V Uradnem listu št. 75/1987 je zvezni sekretar za finance na podlagi 12. člena zakona o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za porabo predpisal pravilnik o načinu ugotavljanja zneska sredstev za čiste osebne dohodke, za skupno porabo in za nekatere poslovne stroške ter o načinu sestavljanja obračuna sredstev in pošiljanju le-tega služi družbenega knjigovodstva. V naši delovni organizaciji smo temeljito prebrali nove ukrepe. Čudili smo se in porajalo se je nešteto vprašanj. Vsi se strinjamo, da je potrebno rešiti krizno ekonomsko situacijo, v kateri se nahajamo, edini smo si v tem, da ne bo lahko in da bo potrebno tesneje zategniti pasove, ne znamo pa si dpovedati, da smo le nekateri vključeni v sku- pino, ki bo prestavljala pas luknjico za luknjico nazaj. Enako se spra- šujejo tudi druge organizacije, ki spadajo pod omenjeno šifro — soci- alno skrbstvo. Že naslov naše delovne organizacije - Zavod za varstvo in delo- vno usposabljanje mladine — pove, da naša dejavnost obsega ne le varstvo, pač pa v veliki meri tudi usposabljanj?, zaradi specifičnosti otrok pa tudi zdravstveno nego. Kako to, da smo potem uvrščeni ozi- roma vodeni le kot organizacija socialnega varstva? Razočarani smo nad dejstvom, da je bil ves trud, ki smo ga vloži- li v usklajevanje aktov z družbenim dogovorom, zaman, da je šlo toli- ko ur v nič. Pri oblikovanju novih analitičnih ocen za posamezna dela in naloge smo upali, da bodo posamezni profili v dejavnostih vsaj v osnovni ocenitvi izenačeni. Kako sedaj prepričati npr. specialnega pe- dagoga, ki dela v težkih delovnih razmerah z nezadostno razvitimi otroki in mladostniki in mu družba za njegovo delo priznava 25 % dodatka k osebnemu dohodku, da bo v naslednjem obdobju njegov osebni dohodek stagniral, da pa se bo specialnemu pedagogu in uči- teljem v osnovnih šolah povečeval in je zaradi različnega načina fi- nanciranja že sedaj večji? Enako se bo dogajalo tudi drugim profilom v tej dejavnosti. Menimo, da tega nikakor ne moremo odobravati. Sprašujemo se, kdo bo odgovoril na naša vpršanja in vnesel nekoliko življenja v novo zakonodajo. Koliko šifer bo še potrebnih, da bomo ločili med šifro in življe- njem? OOZS Zavoda dr. Marijana Borštnarja, Dornava Jecljajoči otrok v vzgojnoizobraževalnem procesu Nekje sem prebrala, da strokovnjaki niso prepričani, kje je vzrok jecljanja, da ni enotnih nazorov. Pravijo, da je ta govorna motnja lah- ko dedne oblike, pa tudi, da so krivi starši sami, ki svojega otroka v njegovem prvem obdobju, ko se mu govor najbolj razvija, prečesto popravljajo in opozarjajo na zmote, ki so pravzaprav normalne za ti- sto starostno obdobje. Zelo pedantni starši tako povzročijo v otroku strah, da bi napravil napako, njihova kritika pa težave porodi ali še bolj vzpodbudi. Ko se poklicni vzgojitelji srečamo z otrokom jecljavcem, se prav- zaprav ne sprašujemo, katero mnenje o vzrokih jecljanja bo obveljalo, temveč nas skrbi, kako ravnati s takšnim otrokom v vzgojno-izobraže- valnem procesu. Dokler ni pozvan, da govori, je povsem običajen učenec, ki piše, sodeluje, rešuje, se smehlja, ko pa mora svoje znanje izraziti ustno, nastane tišina v razredu, ker razred uvidevno čaka, da bo sošolec uspel izraziti svojo misel. Sočutno ga opazujejo, ko med govorom pači obraz, izteguje jezik iz ust, pa ne le med govorom, že v pripravi na govorjenje se pojavijo ti znaki in tudi zardevanje, tresenje, napetost. Ko mu uspe spregovoriti, se govor sicer izboljša, a se kmalu spet zatakne. Vendar je njegov govor bolj tekoč, če mu npr. pri branju pomagamo kar vsi, pri preverjanju, ko se od njega zahteva odgovor, pa mu pomagam jaz, saj ni težko slutiti točnosti ali napačnosti odgo- vora. Včasih se mi zdi, da porabi ogromno energije, preden uspe ne- kaj povedati. Lažje je zanj pri pisnem preverjanju, toda vsi vemo, da je treba učence preveriti tudi ustno. Otrok, ki jeclja, najbrž ne sme biti izjema zaradi svoje govorne motnje. Če bi se ognili ustnemu preverja- nju, bi to moglo izzvati kompleks manjvrednosti, če ga, na srečo, še nima; to bi pomenilo ravnanje zoper pravilnik o ocenjevanju in na- predovanju učencev, učitelj pa se ne bi mogel prepričati, ali učenec pravilno izgovarja besedišče. V slednjem pomisleku mislim predvsem tuji jezik, kjer je učitelju potrebno slišati vsakega učenca posebej, da se prepriča o pravilnosti njegove artikulacije, zato mora slišati tudi otroka, ki jeclja, in ni dovolj le pisni dokaz o doseganju njegovega znanja tujega jezika, ki se največkrat preverja z diktati, slovničnimi vajami ali znanjem lekcij. Seveda pa je veliko vprašanje, koliko točno in kakovostno je lahko ustno preverjanje jecljavca, saj se njegove be- sede in glasovi vlečejo in prekinjajo. Tudi ni individualno ustno pre- verjanje pred tablo ali iz klopi edini način preverjanja znanja jecljav- ca. Prav lepo se da razbrati njegovo govorno zmožnost pri skupin- skem ponavljanju novih ali starih pojmov in stavkov, pa pri dialogih ali kratkih situacijskih pogovorih dveh ali več oseb. Takrat je jecljav- ček zelo sproščen, ker se zaveda, na nista edino on in njegovo zatika- nje v središču pozornosti. Ker je treba govor sproti korigirati, je to za jecljavca neprijetno, saj mora spet in spet zbrati moči, da izusti bese- de, opominjanje in popravljanje pa jecljanje pospešujeta. Pravijo: ne biti prenatančen pri njegovih govornih poizkusih in dosežkih. Toda ali se pri učenju tujega jezika res lahko ognemo natančnosti, dosled- nosti, četudi gre za jecljavca? Treba je biti natančen, če nočemo, da se bo v otrokov razum vcepila napačna izgovorjava, in najbrž ni dovolj, da mu le povemo: tega pa nisi pravilno izgovoril, izgovarja se tako in tako, pa mu potlej ne damo priložnosti, da spet poizkusi pravilno iz- govoriti, ker pač to predolgo traja in se on preveč utrudi. Mar ne bi to spet moglo povzročiti manjvrednostnega kompleksa ali nezaupanja vase, zlasti če je otrok vedoželjen in ima iskreno zanimanje in veselje do snovi? Kaj napravim za učenca jecljavca poleg tega, da pomilovalno razmišljam, kako kruto ga je ogoljufala usoda? Predvsem ga ne opo- minjam prepogosto, napak mu ne prikazujem grobo, javno priznam .njegove sposobnosti, dam mu čas in priložnost oglašanja, uporabljam >xdiplomacijo«, veliko pa pomorejo njegovi sošolci s svojo obzimost- •jo in potrpežljivostjo ter razumevanjem. Sonja Votolen V vrtu Sobne, okenske in balkonske rastline, zlasti občutljivejše za nižje temperature, so že v prezimovališču. Za te je tudi po- zimi potrebno skrbeti za primerno vlažnost. Čeprav v tem ča- su v zmanjšanem obsegu asimilirajo in disimilirajo, pa nika- kor ne smemo dopustiti, da bi se jim osušila rastlinska gruda, v katero so vsajene, saj bi le-ta pričela črpati vodo iz rastline, ta bi ovenela in propadla. Zalivamo previdno in zmerno, da ne bi prišlo do gnitja korenin v preobilici vode, in vedno zju- traj, da se do večera rastlina osuši. Cvetoče lončnice pozimi redno zalivamo, dognojujemo in skrbimo za njihovo zdravstveno stanje. Pred nastopom ostrejših mrazov, ko bodo nočne temperature napovedane pod — 5° C, pa spravimo v prezimovališče tudi posodovke, kot so oleandri in druge trdoleske. Tudi kakteje prenesemo v prostor, kjer bodo prezimile, prostor pa naj bo svetel: veran- da, svetla klet ali malo ogrevana soba, kjer temperature ne do- sežejo oziroma presežejo 15° C. Kaktej pozimi ne zalivamo, ker vsebujejo v mesnatih listih dovolj vode na zalogo. V su- hem vremenu pospravimo krizanteme v primerne posode ali zaboje in jih vkletimo, če pa to ni mogoče, pa stebla 10 cm nad icoreniko porežemo in zasipljemo s kompostom, da rastli- no oziroma njeno koreniko zavarujemo pred zmrzaljo. V zelenjavnem vrtu je sedaj nadvse koristna globoka ob- delava zemlje. Grede prelopatamo najmanj za globino ene lo- pate, to je 20 cm, hkrati pa zakopljemo hlevski gnoj — 400 do 500 kg na ar. Prelopatane zemlje ne ravnamo, temveč jo v gro- bi brazdi prepustimo delovanju zimske zmrzali. Brazda bo do pomladi razpadla v mrvičasto strukturo, da jo bomo zlahka popravnali z grabljami in bo že primerno pripravljena za spo- mladansko setev. Takšna tla pa se tudi dobro oskrbijo z zalo- go vlage. V sadnem vrtu, okrasnem vrtu s trajnicami, brajdam in trati pa, še preden zapade večji sneg, pognojimo s tri do pet kg mešanih mineralnih gnojil na ar, in to takšnih, ki vsebujejo malo dušika, toda veliko fosforja in kalija, ki bodo do pomla- di, ko prične vegetacija, prešli v topni obliki v področje kore- nin. Sadno drevje, zlasti pečkarje, kot so to jablane, hruške in kutine, lahko pričnemo rezati že pred nastopom zime. Ker gre pri tem sadnem drevju pa tudi pri raznih okrasnih drevninah in grmovnicah v glavnem za redčenje in izrezovanje celih vej, ki so pregoste, izrojene ali poškodovane, ne pa toliko za vzgojno rez, je koristno, da ta dela opravimo že sedaj. Rez sadnega drevja pa ni priporočljiva, ko so temperatu- re pod zmrziščem. Ob vseh večjih ranah, ki nastanejo z izrezo- vanjem vej z ostrim nožem, rezno ploskev zgladimo ter zama- žemo s cepilno smolo ali kambisanom, da s tem preprečimo izcejanje drevesnega soka in zmrzovanje ob občutno nižjih zimskih teperaturah. Letošnji pa tudi stari les na vinski trti, vzgojeni na braj- dah, je izredno slabo raščen in slabo dozorel. Letošnje vre- menske razmere niso bile ugodne za dobro formiranje rodne- ga lesa vinske trte, prav gotovo pa so temu pripomogle še po- sledice po zimski pozebi izpred dveh let. Čeprav so strokovna mnenja še deljena glede na zgodnjo ali zimsko rez in pozno ali spomladansko rez, je priporočljivo tudi rez brajd pričeti ta- koj, le če so temperature nad zmrziščem, pri čemer izhajamo iz dvoje načel: da obrezana rastlina ni občutljivejša za mraz od neobrezane in da v odlašaj na jutri, kar lahko storiš da-^ nes! Miran Glušič, ing. agronom. OBČNI ZBORI v ORMOŠKI OBČINI Polovica že opravila svoje delo Do desetega decembra je občne zbore osnovnih organizacij Zve- ze sindikata opravila več kot polovica le-teh. V ormoški občini deluje 45 osnovnih organizacij in dve konferenci. Prvi občni zbor je bil 30. oktobra v obratu Peka, v rokovniku o pripravah pa so načrtovali, da bi bil zadnji prvega decembra. Odmik od sprejetega so pričakovali, prepričani pa so, da bo do konca decembra svojo nalogo opravila ve- čina osnovnih organizacij. Ocenjujejo, da so bile vsebinske in druge priprave dobre. Z in- formacijami, izdali so jih 19. septembra, so sindikaliste podrobno se- znanili z vsemi nalogami. Temu vprašanju pa je potrebno pozornost namenil tudi občinski svet, ki seje sestal 22. septembra. Takrat so po- vedali, da bi z občnimi zbori pohiteli tudi zato, ker se je v prejšnjih le- tih pogosto zgodilo, da so jih povezali z novoletnimi zabavami. Temu primerna je bila tudi vsebina. Na prejšnjih občnih zborih so v večini osnovnih organizacij za- menjali vodstva. V letošnjih pripravah so ugotovili, daje zelo malo ti- stih, ki bi želeli ponavljati mandat. Kaže, da je med članstvom zavla- dalo neko malodušje. Družbene in gospodarske razmere so že takšne, da ne dajejo pretiranega upanja v skorajšnjo rešitev. Na občnih zborih člani sindikata razpravljajo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo v delovnem okolju in v družbi nasploh. Zanimi- vo je. da so se v nekaterih delovnih okoljih razprav lotili tako, da so jih najprej organizirali po sindikalnih skupinah, razpravo pa je potem strnil izvršni odbor. Takšna oblika seje pokazala kot najboljša zlasti v organizacijah z več sto delavci. V občinskem svetu so oblikovali tudi posebne skupine, ki obisku- jejo občne zbore. Vsi pa želijo, da bi na njih sodelovala predsednik in sekretarka. Zato so se odločili za obiske še po končanih občnih zbo- rih. Srečanje poteka s člani izvršnega odbora. Osrednja pozornost je namenjena oblikam in metodam sindikalnega dela. Na občnih zborih pa je osrednja tema vloga in položaj sindikata v družbenopolitični skupnosti. V občini so pričeli tudi evidentiranje za občinski svet. Sekretarki je potekel mandat, za razrešitev pa je na polovici mandata zaprosil tu- di podpredsednik občinskega sveta. Prošnjo za razrešitev je utemeljil s prevelikimi zahtevami v delovnem okolju. Z volilno sejo občinskega sveta tako prihaja možnost, da zamenjajo tudi nekatere člane sveta in njegovih organov. To velja predvsem za tiste, ki niso izpolnili priča- kovanj. MG Jutri plenum Zveze sindikatov v ptujskem delavskem domu Franca Krambergerja se bo jutri, II. decembra, sestal plenum občinskega sveta ZSS Ptuj na svoji 9. redni seji. Obravnavali bodo informacijo o finančnih r. .ultatih orga- nizacij združenega dela iz gospodarstva občine Ptuj pu podatkih pe- riodičnih obračunov za letošnje devetmesečje, ki jo je pripravila ptuj- ska služba družbenega knjigovodstva. Sledila bo razprava o osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije in občine Ptuj za obdobje 1986-1990 v letu 1988. Obravnavali pa bodo tudi priprave na volilno-programsko sejo občinske konference SZDL Ptuj, ki bo 16. decembra. Predvidevajo, da se bo plenum občinskega sveta ZSS Ptuj pono- vno sestal 18. decembra, ko bo sklenjena razprava v osnovnih sindi- kalnih organizacijah ZSS o možnem kandidatu za novega predsedni- ka občinskega i\e(a ZSS Ptuj Avgustu Ivartniku. , . . , ^ FB 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI V pomoč staršem in otrokom Vzgojna posvetovalnica, ki je namenjena potrebam osnovnega šolstva v ptujski občini, še vedno gostuje v prostorih osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Dvakrat tedensko po dve uri so strokovnjaki na vo- ljo staršem in otrokom, da jim pomagajo iz vsakovrstnih težav, ki jih spremljajo, pa jih ne znajo ali pa ne morejo rešiti sami. Na področju osnovnega šolstva je zaposlenih le osem socialnih delavcev, ki so na področju obravnavanja učne uspešnosti in lažjih oblik vedenjske motenosti dokaj dobro zastopani, po večini pa manj- ka pravočasna skrb za otroka ali mladostnika v preventivnem smislu; to pa lahko zagotavlja prav dejavnost vzgojne posvetovalnice. Mnenja o organiziranosti te službe so različna, vsekakor pa bi ji morali zagotoviti strokovno neodvisnost, potreben prostor in ustrezno delovanje. Tako se nekateri navdušujejo, da bi vzgojna posvetovalni- a delovala v okviru katere izmed šol, drugi so mnenja, da bi jo pri- ključili kateri izmed ustreznih institucij ali pa da bi delovala kot po- sebna organizacijska enota v okviru združenih osnovnih šol ptujske občine. O bodoči organiziranosti vzgojne posvetovalnice bo potrebno še marsikaj doreči, saj so denimo na zadnjem zasedanju zbora združene- ga dela skupščine občine Ptuj predlagali, da bi namesto vzgojne po- svetovalnice ustanovili nekako svetovalno službo po osnovnih šolah. _ mš Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj ponovno objavlja na podlagi I. odstavka 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 4. člena odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ptuj ter sklepa komisije za oddajanje stavbnih zemljišč v občini Ptuj, sprejetega na seji dne 9/11-1987, JAVNI RAZPIS za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča družbe- ne lastnine za individualno stanovanjsko gradnjo 1. Predmet oddaje so naslednja zemljišča: 2. V stroških komunalne ureditve je zajeto vodovodno, kanali- zacijsko in električno omrežje s priključkom na parcelo, primar- na ptt mreža ter dovozne ceste v makadamski izvedbi. Za vse parcele je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati elektroenergetski prispevek in prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, razen za pare. pod zap. št. 14, za katero je že pridobljeno gradbeno dovoljenje. 3. Na zemljišču, ki je predmet razpisa, je dovoljena gradnja in- dividualne družinske stanovanjske hiše ob pogojih, določenih z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem pristojnega upravnega organa. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po sklenitvi po- godbe o oddaji zemljišča. 4. Interesenti za nakup stavbnega zemljišča vložijo pisne po- nudbe do 24/12-1987 v zaprtih ovojnicah z oznako »JAVNI RAZPIS« na SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE PTUJ, PREŠERNOVA ul. 29. Ponudbo dajo samo za eno stavbno par- celo. Ponudbi priložijo izpolnjen vprašalnik, ki ga dvignejo pri skladu, s prilogami, ki jih ta zahteva, ter dokaz o plačani varšči- ni v višini 10 odstotkov cene stavbnega zemljišča, za katerega se daje ponudba. Varščino nakažejo na Sklad stavbnih zemljišč ob- čine Ptuj št. 52400-652-25295. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa vrne. V pri- meru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nakupa, varščina zapade v korist sklada. 5. Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo obravnavala vse v roku prispele ponudbe dne 29/12-1987 ob 8. uri v sejni sobi 109/1 SSS SIS materialne proizvodnje občine Ptuj, Prešernova 29. Nepopolnih in prepozno vloženih vlog komisija ne bo obrav- navala. 6. Stavbno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistema oddano tistemu ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje razpisne pogo- je. Vsi udeleženci javnega razpisa bodo s pisnim sklepom obveš- čeni o njegovem izidu. Za stavbno zemljišče, za katerega v raz- pisnem roku ne bo prispela nobena ponudba, se razpis ponovi. 7. Uporabnik stavbnega zemljišča izgubi pravico uporabe stavb- nega zemljišča, če v treh letih po sklenitvi pogodbe ne zgradi ob- jekta do III. gradbene faze. 8. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 15 dni po končanem postopku javnega razpisa. Ce uspeli ponudnik kljub pisnemu pozivu ne sklene pogodbe v roku, se upošteva kot kupec naslednji najboljši ponudnik. 9. Uspeli ponudnik mora plačati stavbno parcelo v 15 dneh po podpisu pogodbe, sicer izgubi pravico uporabe pridobljenega stavbnega zemljišča. 10. Vsa pojasnila v zvezi z javnim razpisom daje sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj, Prešernova 29, soba 1 lO/I, tel. št. 772/731 (int. 29). Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj. PREDSEDSTVO OK ZKS ORMOŽ Resolucija '88 premalo razvojno usmerjena Presedstvo občinskega komiteja Zveze komuni- stov Ormož je na ponedeljkovi seji osrednjo po- zornost namenilo resoluciji o politiki uresničeva- nja družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986-1990 v letu 1988. Resolucijo so pretresli skozi sklepe 10. kongresa slovenskih komunistov in ugotovili, da je premalo razvojno usmerjena, da v gospodarjenju za prihodnje leto predvideni re- zultati niso v odvisnosti od inovacij, prestrukturi- ranje gospodarstva je vse prepočasno, novih pro- gramov tako rekoč ni. Torej tudi za prihodnje leto ni najti v resoluciji nič vzpodbudnega. Člani pred- sedstva so tudi ugotovili, da bi hkrati z načrtova- njem za prihodnje leto bilo nujno potrebno nare- diti temeljito analizo tehnološkega stanja v sleher- ni organizaciji združenega dela in šele na tej osno- vi graditi razvoj za naprej. Gre za analizo o tem, kaj proizvajati, kaj potrebuje tržišče, s kom trgova- ti. V resoluciji za prihodnje leto je tudi zaslediti stagnacijo oziroma zmanjševanje izvoza, kar je po- trebno v predlogu resolucije spremeniti in doseči, da bodo organizacije združenega dela bolj pripra- vljene izvažati. V poglavju o drobnem gospodar- stvu so usmeritve in naloge preveč povzete po zve- zni in republiški resoluciji, zato jih je potrebno konkretizirati in jih prilagoditi dejanskim možno- stim v občini. V referendumskem programu so čla- ni predsedstva dali prednost zidavi osnovne šole v Ormožu. Kot povsod drugod se tudi v Ormožu družbenim dejavnostim v prihodnjem letu ne obe- ta nič lepega: zadržati obstoječe, sicer pa se prila- goditi materialnim možnostim. Posebej so opozorili na odgovornost slehernega nosilca planiranja, še zlasti pa odgovornost dele- gatov zbora združenega dela občinske skupščine za uresničevanje nalog, zapisanih v resoluciji. Dokument, ki je kot delovno gradivo v razpravi, bo torej potrebno še enkrat temeljito preučiti in predvidene možnosti utemeljiti z analizo tehnolo- škega stanja in kadrovskih možnosti. Kadrovska problematika, kot izhaja iz delovnega gradiva re- solucije, se tudi v prihodnjem letu ne bo bistveno spremenila, problem pomanjkanja strokovnih ka- drov ostaja, pa tudi na področju zaposlovanja ni pričakovati kakšnih večjih sprememb. NaV TRNOVSKA VAS Nujni novi prostori zdravstvene postaje Na zadnji skupščini občinske zdravstvene skupnosti so opozo- rili tudi na težave zdravstvene postaje Trnovska vas. Sanitarni inšpektor je pri rednem kontrol- nem pregledu ugotovil, da zdajš- nji prostori več ne ustrezajo higi- ensko-tehničnim predpisom in zahtevam novega zakona o var- stvu pred nalezljivimi boleznimi, ki med drugim zahteva ločene garderobe in stranišča. Postaja domuje v preurejenih prostorih zadružnega doma, v katerem so vrsto let zbirali kože. Zgradba je bila zgrajena takoj po vojni, ambulanta pa je v njej od združitve delavskega in kmečke- ga zavarovanja. Splošni zdravnik in zobo- zdravnik skrbita za zdravstveno varstvo okrog tri tisoč krajanov krajevnih skupnosti Vitomarci in Trnovska vas. Glede na število prebivalcev bi lahko imeli ambu- lanto s polnim delovnim časom. Sedaj je tako, da enkrat tedensko prihaja splošni zdravnik, trikrat pa zobozdravnik (v ponedeljek samo za otroke). Da je problem občutljiv in da ga bo potrebno reševati z vso res- nostjo, je pokazala razprava v svetu krajevne skupnosti Trnov- ska vas, kjer so odločni in hočejo obdržati zdravstveno postajo. Časa za reševanje ni na pretek. Po prvem juliju prihodnjega leta naj bi jo zaprli. V pol leta bo to- rej potrebno stanje sanirati. Kra- jani pravijo, da so pripravljeni pomagati z materialom in denar- jem, pričakujejo pa tudi prispe- vek širše družbene skupnosti. Iz- birali bodo med dvema lokacija- ma: ob domu krajanov ali pa ob trgovini je možno postaviti novo ambulanto. Krajevna skupnost ; Trnovska vas meni, da bi pri sa-, naciji morale sodelovati tudi druge krajevne skupnosti, zlasti^ tiste, katerih krajani prihajajo v njihovo ambulanto. Prepričani so, da so od občinskega središča toliko oddaljeni, da jim pripada vsaj osnovna zdravstvena dejav- nost. MG 10. december 1987 - TEDNIK Odbojkarski turnir v počastitev dneva JLA pri- pravljata TVD Partizan Kidriče- vo in komisija za množični šport pri Zvezi telesnokulturnih orga- nizacij ptujske občine odbojkar- ski turnir. Ta bo v četrtek, 17. de- cembra, ob 17. uri v telovadnici OŠ Kidričevo. Na turnir so va- bljena vsa društva, delovne orga- nizacije, krajevne skupnosti, eki- pe JLA in rekreacijske ekipe. Pri- jave za odbojkarski turnir spreje- ma Zveza telesnokulturnih orga- nizacij (v prostorih na stadionu Drave) do 14. decembra. V pripravi nov tržni red Poslovanje na tržnici v Ptuju ureja tržni red, ki je bil sprejet leta 1975 v skladu s ta- kratnimi predpisi. Toda v letu 1977 je začel veljati republiški zakon o blagovnem prome- tu, s katerim ptujski tržni red ni bil povsem usklajen. V zadnjem desetletju je prišlo tudi do bistvenih sprememb pri prodaji kmetij- skih pridelkov. To je narekovalo potrebo, da se pripravi nov tržni red. Tržnico v Ptuju upravlja KGP Ptuj-TOZD Komunalni servisi, zato so tam v sodelova- nju s SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in konferenco potrošnikov pripravili delo- vno gradivo za nov tržni red na ptujski tržni- ci. V gradivu je med drugim novost, da bo nov tržni red dovoljeval in urejal prodajo kmetijskih pridelkov tudi na drugih krajih v občini Ptuj. Gre predvsem za sezonsko pro- dajo sadja, zelenjave ipd. v posameznih kra- jevnih skupnostih, ob magistralni cesti in drugje, vendar po predhodnem soglasju upravljalca in KS ter dovoljenju pristojnega upravnega organa. Delovno gradivo je sedaj v obravnavi v vseh pristojnih in zainteresiranih organih, predloženo pa je v razpravo tudi delegatom zborov SO Ptuj. S tako široko javno razpra- vo želi izvršni svet SO Ptuj zbrati kar največ predlogov in pripomb občanov ter upravljal- cu tržnice predlagati, da jih upošteva v no- vem tržnem redu. FF V Prešernovi tudi za lepoto obraza Tanja Korpar pri negi. foto: M. Ozmec V prejšnjem mesecu je Tanja Korpar v Prešernovi 4 v Ptuju odprla kozmetični salon. Lokal je dobila od Samoupravne stano- vanjske skupnosti, uredila pa ga je s svojim denarjam. Prej je ne- govala Mariborčanke, izučila pa se je v Ptuju, pri Veri Nahberger. Zaradi prostorske stiske lahko za zdaj Ptujčankam neguje le obraz. Želela bi več: negovati tu- di telo. V salonu ima višinsko sonce, ki omogoča sončenje brez opeklin, obiskovalci, v mesecu dni jih je bilo veliko, pa prihaja- jo predvsem zaradi nege. Zani- mivo je, da je veliko tudi fantov, ki si želijo odstraniti mozolje. Za aknasto kožo sta najpogostejša vzroka prehrana in način življe- nja. Pri svojem delu uporablja v glavnem domačo kozmetiko, ne- kaj pa mora kupovati tudi v tuji- ni. Tanja Korpar še dodaja, da vsaka ženska želi biti lepa. Trdi- tev ni iz trte zvita, saj je med nje- nimi obiskovalkami.kar polovica takšnih, ki so poznale kozmeti- čarko že prej. V Prešernovo so prišle tudi zato, ker jim je Ptuj bližji (veliko jih je prej hodilo v Maribor) nekaj pa je takšnih, ki so prišle iz radovednosti. Poteši- le so jo ... in zadovoljne odšle. MG Jutri pričetek 1. mednarodnega šahovskega turnirja Dan pred pričetkom 1. medna- rodnega šahovskega turnirja v I*tuju je praktično vse nared. Ša- hovsko društvo MIP Ptuj je pri tem turnirju vložilo vse napore za dobro počutje igralcev. Ob tem je sicer naletelo na številne težave — od namestitve igralcev do igralnega prostora. Na srečo pa so posamezniki pokazali do- volj posluha in tako bo ena naj- večjih šahovskih prireditev v okviru 50-letnice ŠD MIP Ptuj prav gotovo potekala v zadovolj- stvo igralcev pa tudi ostalih lju- biteljev šaha. Vse od petka, 11. decembra, ko bo ob 15. uri slavnostna otvo- ritev v Klubu mladih, pa vse do 20. decembra, ko bo turnir kon- čan, se bo na črno-belih poljih pomerilo prek 30 šahistov, od te- ga 12 iz Madžarske, Poljske, Nemčije in Bolgarije, vrsta zna- nih domačih igralcev, od katerih velja omeniti VM Janoševiča pa veterana slovenskega šaha Stoja- na Puca (VM) in še nekatere. Hkrati bo dana možnost mladim igralcem domačega društva, da se pomerijo v močni mednarodni konkurenci in da ob dobri igri osvojijo višje šahovske naslove. Tu prav gotovo velja omeniti MM Danila Polajžerja, FM Ra- da Brgleza in še katerega. Ob organizaciji tega turnirja je vse razumevanje pokazala TKS občine Ptuj, skupščina občine Ptuj ter velik del združenega de- la in drobne obrti, saj brez njiho- ve pomoči tako velike prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravah za izvedbo turnirja, se organizator iskreno zahvalju- je. Posebna zahvala pa gre vseka- kor delovni organizaciji Merca- tor-lzbira-Panonija Ptuj, ki kot stalni pokrovitelj društva vedno najde razumevanje, in to je po- kazala tudi ob tem turnirju. Kakovostna udeležba na tur- nirju (najmanj 3 VM, 6 MM, 10 FM, 10 MK in drugih) zagota- vlja ljubiteljem šaha veliko uži- tkov. Zato organizator vabi vse, da se v čim večjem številu udele- žite slavnostne otvoritve v petek, 11. decembra, ob 15. uri v Klubu mladih, kjer bo nato ob 16. uri tudi 1. kolo. Redna kola bodo nato vsak dan od 16. do 22. ure, v nedeljo, 13. decembra, pa še od 9. do 15. ure. 10. kolo bo v sobo- to, 19. decembra, od 9. do 15. ure, ob enakem času pa tudi zad- nje kolo v nedeljo, 20. decembra. V soboto, 12., in nedeljo, 13. decembra, bodo z demonstracijo šaha na računalniku sodelovali tudi mladi člani šahovske sekcije Spuhlja. Ljubitelji šaha in drugi občani, vabljeni. Silva Razlag TEDNIK — 10. december 1987 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 PRAZNIKU REPUBLIKE NA RGB V ne prepolni avli Srednješol- skega centra smo 27. novembra z osrednjo proslavo občani ptuj- ske občine počastili rojstni dan naše Republike. Štiriinštirideset let. Nič kaj veselo praznovanje, kljub temu da je bil to za marsi- koga uvod v podaljšeni konec tedna, štiridnevni dopust. Zve- zna vlada nas je nekaj dni prej »obdarila« s protiinflacijskim programom, ki je razburil duho- ve. Sprejet s preglasovanjem, da o megli v tistih odločilnih urah sploh ne govorimo. Ali pa si drz- nemo pritegniti ekonomskim strokovnjakom, da s takim pro- gramom ni mogoče.upati, da bi lahko obrzdali inflacijo. Kakor- koli že, program je tu in izvajati ga bo treba. Priznati je namreč treba, da vse v tem programu le ni slabo. In po zagotovilu zvezne vlade bo mogoče slabosti odpra- viti, torej bo mogoče program spreminjati, čeprav bi si človek želel, da bi enkrat po dolgem ča- su spet sprejeli kakšen predpis, ki bi ne imel predznaka interven- cijski, začasni in še kakšen.... da bi veljal vsaj nekaj časa. Pa je kaj malo upanja, saj spreminja- mo tudi ustavo. Res, da smo dru- žba v razvoju, da tudi v naravi velja zakon nenehnega spremi- njanja, pa vendar ... Ce že ne koristno, bi bilo pa lepo, da bi bile temeljne poti našega razvoja trdne in manj nagnjene k spre- membam. Kar povprašajte vse ti- ste, ki načrtujejo svoj razvoj v prihodnjem letu. Držijo se za glavo, saj je sto in nekaj točk protiinflacijskega programa, sprejetih tako rekoč konec leta, vse postavilo na glavo. Ce so še ob tričetrtletju vedeli,kako in kaj, jim je zdaj vse manj jasno. Poslovna politika je postala opo- tekajoča se »dama« med stalno spreminjajočimi se predpisi. Pla- nerji so postali astrologi in se v tem trenutku še vedno obotavlja- jo postavljati dokončne elemente za letošnje gospodarjenje, ki je osnova za načrtovanje v prihod- njem letu. Že res, da smo se mi »navadili« na takšen način pla- niranja, vendar smo odvisni tudi od mednarodnega trga; to zahte- va zanesljivega partnerja z jasno začrtano poslovno politiko in trdnimi elementi medsebojnega sodelovanja, ki veljajo nekaj let vnaprej. Tako nam ob letošnjem praz- novanju ni bilo nič kaj prijetno pri srcu, pa čeprav ob praznova- njih pozabljamo na slabe in žalo- stne trenutke. Toda problemi so in ostajajo. V predprazničnih dneh je vrelo v Agisu in še kje. Ljudsko »šepetanje« ve povedati marsikaj. Kaj je res in kaj ni res, za tole pisanje v tem trenutku ni pomembno. Pomembno je nekaj drugega. V tistih dobrih časih blagostanja smo delali več ali manj z istimi napakami in sla- bostmi, pa jih nismo hoteli, mar- sikdaj tudi ne znali opaziti. Imeli smo vsega dovolj in smo najraz- ličnejše spodrsljaje pogosto veli- kodušno spregledali. Danes so napake iste, mnogokje tudi lju- dje, vendar pa so časi hudi, kri- zni ali kako jih že imenujemo. Danes so razmere, kakršne pač so, vendar danes več ne odpušča- mo. Vse več slabosti prihaja na dan. Pa na žalost te slabosti niso od danes, tudi od včeraj ne. Z nami so in z njimi živimo že ne- kaj let, pa smo se z njimi vred uspavali. Danes jih želimo od- praviti tudi z izsiljenimi sestanki. Kulturni program ob dnevu republike z večpomenskim na- slovom Rdeči cvetovi je zaradi vsega tega izzvenel v neko zadre- go, ko človek ni vedel, s kakšni- mi občutki naj se zazre v prihod- nost. Tudi zaradi vseh nastopajo- čih v kulturnem programu. Zakaj kolikor slabše so razmere, toliko- slabše so možnosti za — ne raz- voj, obstoj kulture. In nič čudne- ga ni, da so izvajalci vse bolj ne- zadovoljni in nestrpni in, če ho- čete, tudi zahtevni. Vlogi kulture nekega naroda ne moremo ube- žati, lahko jo samo zanemarimo, zapostavimo . . . Vendar je videti in čutiti, da je marsikomu v našem neposred- nem okolju nedoumljivo, da ob- stajajo področja in vrednote, ki jih ni mogoče meriti s številkami, pa kljub temu lahko odločilno posežejo in tudi vplivajo na našo vsakdanjost in prihodnost. Prete- klost — upam, da smo jo hoteli spoznati — je bila dovolj zgovor- na in glasna. Saj smo res v stiski, a to še ni opravičilo za napad na izvajalce kulturnih dejavnosti, kakršnega so bili deležni na seji zbora izvajalcev skupščine kul- turne skupnosti občine Ptuj. Kakšna ironija: seja je bila istega dne — dopoldne — kot prosla- va. Mogoče marsikdo marsikdo med sejo zbora izvajalcev in pro- slavo ne vidi nobene povezave. Saj na prvi pogled je ni. Dobre- mu poznavalcu pa ne more uiti na eni strani omalovažuoč odnos do kulture, ko gre za kos kruha, ki naj bi ji bil namenjen, in na drugi strani o nepogrešljivosti kulturnih delavcev (tistih, ki se s kulturo ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko) na najrazličnejših manifestacijah, tudi na prosla- vah ob dnevu republike. Ob predpisih, ki omejujejo ne samo kulturo, ampak celotno področje kulturnih dejavnosti, bi morale biti razprave, kako pove- zati konec s koncem, najmanj boleče, prevladati razumnost in strpnost. Strokovna služba samo- upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti bi morala doumeti, da ni sama sebi namen in doumeti svojo vlogo ter spre- jeti vprašanja izvajalcev ne kot napad, ampak normalen odnos sodelovanja. Tudi medsebojno informiranje ni tisto, kar bi mo- ralo biti. Nevzdržno je, da so v organih skupnosti sprejemajo odločitve, ki neposredno zadeva- jo izvajalce, leti pa o njih niso obveščeni. Tudi funkcionarji skupščine želijo podatke, pa jih še po nekaj mesecih nimajo, kot so povedali na seji zbora izvajal- cev. Kdo ima in kdo nima prav, je težko reči. Vendar je treba ve- deti, da je ena od ustanoviteljic skupnih služb tudi kulturna skupnost in kot ustanoviteljica ima tudi kakšne druge pravice kot zgolj zagotavljanje sredstev za njeno delovanje. Kakorkoli že, razprava na tej seji je bila vse prej kot kulturna. Gotovo pa je, da izvajalci upravičeno terjajo spoštovanje do svojega dela, pa če se zdi komu še tako nepotreb- no in v teh časih neprimerno ozi- roma se zdi kultura tisto področ- je, ki mu je najlaže odmeriti manj sredstev. Izzveneli sta pesem ženskega pevskega zbora prosvetnega dru- štva Alojza Arnuša in beseda mladih gledališčnikov gledališke sekcije delavskega prosvetnega društva Svoboda. Izzveneli sta pesem in beseda; upajmo, da do- volj razumljeni v vseh pomenih, zgodovinskem in kot simbol da- našnjega časa, in če hočete, kot opomin, da ukvarjanje s kulturo ni neobvezna in manj resna za- deva. N. Vodušek KUP VPRAŠAJEV, DVOMOV . . . Pride trenutek, ko razočaran, tiho, s stisnjenimi ustnicami re- češ: »K vragu!« Zamahneš z roko v zrak in si dopoveduješ, da je smeh oziroma dobra volja najboljše zdravilo za potrtost; a spo- znaš, da si sam sebi zelo slab psiholog. Tuintam ti še uspe potola- žiti ali pomiriti prijatelja, znanca, ko pa kljuje v tebi, ti odpove vse znanje psihologije. K vragu! si rečem tudi jaz, pa vendarle ni- sem mirna prej, preden ne analiziram situacije ali dogodka, ki me je potrl ali potolkel. Blodim po sebi in si odgovarjam na kaje in zakaje in slišim svoje zatoje, potlej pa počnem popolnoma isto, preobražena v ono drugo osebo (ali osebe), želim uskladiti in po- vezati obojestranske povode, vzroke in iščem odgovor za posledi- co. Ko pridem končno do fiksnega odgovora, zakaj seje tisto zgo- dilo (z mano, z nami, med nami), sem ali razočarana nad sabo ali pa nad nestrpnostjo naših odnosov. Ni časa postati drug ob dru- gem, prisluhniti sploh še drugi temi kot o višini osebnega dohod- ka in podražitvah; iščemo napake pri drugih, svoje prezremo, ne znamo biti več ljudje, le še živi roboti, naravnani na dirkanje sko- zi čas, denar in grobo medsebojno renčanje. Prijaznost, vzpod- budne pohvalice, smeh — vse to je preživelo, staromodno; krinke ali pa resnični hladni obrazi brez čustev nekaj štejejo. Verjamemo Tartuffom, dvomimo v resnico. Zakaj? Ker jo lako iščemo z lučjo ob belem dnevu? V delovnih organizacijah v gospodarstvu verjamejo materi. KO in DA ima bolniško zaradi bolezni otroka, ali pa je celo nihče niti ne zaslišuje. Prinese potrebni bolniški list in stvar je rešena. Nihče ni dvomi v resnico. Seveda, le katera mati bi si privoščila bolniško v teh časih, ko vsak dinar prav pride, katera mati bi laga- la na račun otrokove bolezni, ki še prehitro in prepogosto pride! V prosveti pa je stvar bolj zapletena. Tukaj ni strojev, ki jih lahko izključiš, ni papirjev, ki bi te čakali, dokler se spet ne vrneš v služ- bo. Tu so učenci, živi, čakajoči — ne moreš jih ,ugasniti" za dolo- čen čas bolniške; tukaj so planirane ure, ki zaradi bolniške odsot- nosti ne bodo realizirane (plačane pa?!); tukaj je učni načrt, ki ga je treba uresničiti; toda ali tudi bo, če je učitelj na bolniškem do- pustu — enkrat, dvakrat ali celo nekajkrat? Kje pa! Bolniška? Ni govora! Ure ne smejo odpadati, še poseej če ni nadomeščanja za tvoj predmet. Kako bo torej z urami, ki so planirane, pa se ve, da ne bodo realizirane? Jih boš, učitelj, nadomestil po rednem pou- ku, v času polletnih počitnic, zjutraj? Pardon, zjutraj ne, ker so pred rednim poukom prepovedane vse dejavnosti razen dopolnil- nega pouka in pevskega zbora! Torej v počitnicah? Ampak zakaj? Saj si vendar zaradi bolniške oškodovan pri izplačilu mesečnega osebnega dohodka, izmozgan si od tekanja od zdravnika do zdravnika z bolnim otrokom, tu so neprespane noči in dnevi, pol- ni skrbi za zdravje otroka in polni razmišljanj o službi — kako boš... kdaj boš... treba bo pohiteti... izpustiti kakšen test... no ja, morda bo šlo. Res, vse bi še šlo, če ... Eh, k vragu njihovo nerazumevanje! Ti veš resnico in edino ti si verjameš, da so te v vrtcu nestrpno ča- kale vzgojiteljice z že oblečenim otrokom, bolnim, da si potlej dir- jal z njim k zdravniku in ves popoldan čakal, da te pokličejo v or- dinacijo, da si (službeno zavedno) odklonil bolniško, ker imaš »takšno službo«, pa ti zdravnik navije ušesa, kakšen starš neki si, da se grebeš za denar, ne za otrokovo zdravje. Jasno, da mu ne moreš razlagati, da ne gre za denar; v notranjosti veš, da gre pred- vsem za reakcijo drugih, ko zvedo, da boš odsoten. Pa ravno tisti popoldan ti zboli dete, ko je konferenca?! Dvomljiva reč, prav za- res. Tu nekaj smrdi. Seveda, popoldan se vračati v šolo, na konfe- renco, ni prijetno, pa še bencin je drag. Vsekakor je preprosteje reči: otrok je zbolel. Čutiš porog v pogledih, slutiš dvom v ozračju in, cepec, potrdiš njihovo prepričanje, ker naprosiš vzgojiteljico, ali smeš pripeljati otroka, češ saj ima zdravilo s seboj. Naslednje jutro se privlečeš v službo, neprespan, ker je otrok ponoči bruhal, se opravičiš za izostanek, pa te zmrazi nemi dvom namesto razu- mevanja in vere o poštenosti opravičila. Biti pošten ali ne, to je zdaj vprašanje. Se sploh opravičevati, tudi to je zdaj vprašanje. Sonja ^^^^^^^ mo, zakaj čakajo, a prerivanje postaja vse bolj agresivno, noro, a se na koncu razkrije, da nikomur ni treba v vrsto, vsakdo lahko ča- ka tudi sam zase in je potem seveda vedno prvi. ter so prevedene v dvajset jezikov. Ža dramo7 ki jo bomo videli nocoj, pravi Eugene lones- co: »V Vrsti nam Israel pove vse, se pravi nič. Sami ga odkrijte. Ne mislim vam prizna- ti, kako všeč mi je ta igra. Kajti kdo ve, če bi nezahtevno, kot iskreč odrski dogodek, v vseh pogledih učinkovit, zabavno-ironičen teater, v katerem vseh pet igralcev da resni- čno vse od sebe. NaV JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (321) Slovenščina pri sto stopinjah »Pred dnevi sem za nemajhen denar kupila parni čistilnik >100 GRADI< italijanskega proizvajalca Fisseldem, ki ga je uvozilo podje- tje Primorje Export — Primex iz Nove Gorice. Ko sem doma pogle- dala >Navodila<, nisem mogla verjeti svojim očem, v kakšni spakedra- ni slovenščini so spisana,« nam piše A. S. iz Ljubljane in prilaga upo- rabnostno navodilo. Iz navodila ni razvidno, ali so ga sestavili (prevedli) onstran ali tostran meje; kakor koli že, odgovornost zanj zadene predvsem novo- goriškega uvoznika. V besedilu mrgoli napak in neumnosti, postavlja- nje vejic je sestavljavcu očitno popolna neznanka, prav tako raba da- jalnika in dvojine. Kaj vse zmore ta parni čistilnik! Lahko >šprica<, odstranjuje >fleke<, čisti >šporget< in >rustikalni poden< — do >profu- mirane čistoče<, skratka: »Presenetila vas bo velika uporaba tega apa- rata. Vaši domišljiji prepuščamo, da odkrije druge možnosti upora- be.« Žal jezikovna domišljija sestavljavcev navodil daleč prekaša mo- rebitno domišljijo uporabnikov; ta bi bila močno potrebna predvsem zato, da bi razvozlali »pojasnila« o delovanju in vzdrževanju aparata. Stikalo je postalo »sklopka«, grelec je »en elek. upor, ki je potopljen v vodi«, termostat je »kontrolna varovalka«. Uporabnik bo najbrž po nekaj neuspešnih poskusih, kako »se odkrije kocka-vijak, ki se naha- ja spodaj« ugotovil, da gre za zatični vijak. Šele potem, ko bo razsta- vil aparat, da bi našel ključ, ki »je položen na dnu aparata (velikost 5 mm)«, bo ugotovil, da je ključ pritrjen na spodnji strani aparata. Ce bo že našel »sklopko« in prižgal aparat, se bo — dobesedno, od uha- jajoče pare namreč — oznojil, preden ga bo znal izklopiti: »Ugasiti aparat. Obrniti pripomoček na stran, kjer je odstranjevalec vode zato da se odstrani odvečna voda. Ta gib je vsekakor potrebno narediti od zgoraj navzdol.« Za dodaten znoj bo poskrbelo opozorilo: »Aparat je potrjen, kakor posamezni komponenti, tako tudi glede delovanja in ima garancijo za I leto, proti vsaki tovarniški napaki. Garancija ni ve- ljavna če se z aparatom slabo ravna in če se z njim ne dela po dogo- vorjenih normah. ... V vsakem slučaju združenje proizvajalcev odbija vsako odgovornost ali zahtevo za nadomestilo stroškov, ki so nastali zaradi nepravilne uporabe.« Še sreča, da je »za daljno zaščito vgrajen en dodatni mehanizem po mednarodnih varnostnih normah, ki one- mogoča motnje na radiju.« Ko bi imel aparat še »en mehanizem po jugoslovanskih normah, ki onemogoča pačenje slovenščine«, bi bil resnično zgled »profumira- ne čistoče«. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v j"avni rabi pošljite na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republi- ška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. 14. REVIJA PEVSKIH ZBOROV OBČINE PTUJ ... In zadonela bo pesem v počastitev dneva jugoslovanske ljudske armade bo 11. in 12. decembra 14. revija pevskih zborov občine Ptuj. Revija je razdeljena v dva dela, na njej pa bo nastopilo sedemnajst zborov. V petek, 11. de- cembra, bodo v domu krajanov v Cirkovcah nastopili pevski zbori: Društva upokojencev Kidričevo, Prosvetnega društva Leskovec, Pro- svetnega društva Staneta Petroviča Hajdina —Draženci, Gasilskega društva Hajdoše, Prosvetnega društva Videm, Prosvetnega društva Francka Kozela Cirkulane, Prosvetnega društva Alojza Štrafela Mar- kovci in zbor Srednješolskega centra Dušana Kvedra. V soboto, 12. decembra, pa bodo v domu Franca Osojnika v Grajeni peli pevski zbori: Prosvetnega društva Grajena, Društva upokojencev iz Ptuja, nonet Obrtnega združenja Ptuj, Prosvetnega društva Ignaca Žgeča iz Dornave, pevski zbor delovne organizacije Komunala, gradbeništvo, promet. Prosvetnega društva Podlehnik, Prosvetnega društva Alojza Arnuša Rogoznica in moški komorni zbor iz Ptuja. Pevske zbore je v času priprav obiskal naš priznani zborovodja in skladatelj Jože Gregorc ter jim strokovno svetoval. Vsak zbor se bo na reviji predstavil s tremi pesmimi po lastnem izboru. V petek in so- boto bo spet zadonela pesem iz sto in nekaj grl, spet bomo priča veli- ki manifestaciji ljubiteljske kulture in ljubezni do petja. NaV Theater 93 Krstna izvedba Baklonosca, multimedialnega projekta Theatra 93, je bila v torek, 1. decembra, v kletnem prostoru (underground!) ptujskega gledališča. Govornik je končal z besedami: »Naj se tišina Teme prekine, naj se spremeni v tišino Svetlobe!« Govornik je tiho odšel. Poslušalci so se razšli po domovih; da, razšli so se po domovih. Grajske zbirke na ogled tudi pozimi Delavci Pokrajinskega muzeja v Ptuju so prisluhnili željam obi- skovalcev in zbirke na gradu si bo poslej mogoče ogledati tudi pozi- mi. Na ogled bo gal-erija, viteška dvorana in zbirka mask. Pa tudi raz- stavna dejavnost v pred nedavnim obnovljenem razstavnem paviljonu Dušana Kvedra ne bo zamrla. Paviljon je mogoče ogrevati in s tem se bo razstavna dejavnost raztegnila na vseh dvanajst mesecev leta. NaV Razstava del Otona Polaka v ptujskem razstavnem paviljonu Dušana Kvedra bodo v četrtek, 3. decembra, ob 18. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Oto- na POLAKA. Razstava, ki jo je Pokrajinski muzej Ptuj pripravil v so- delovanju z mariborsko Umetnostno galerijo, je posvečena umetniko- vi 70-letnici. Dela so na ogled do 30. decembra. Ilustracija grba družine Herberstein iz rokopisnih izvlečkov knjige: Gratae posteritati (1506—1558), perorisba na pergamentu, 15 x 12 cm. Juri Daiamtin, Biblia, tu ie vse Svetu pismu stariga inu noviga testa- menta. VVittenberg, 1584. Dalmatinova Biblija je ponos sleherne knjiž- nice in Ji lahko rečemo mati slovenske besede. Lesene platnice so oble- čene v bogato okrašeno usnje. 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 10. december 1987 - TEDNIK Jubilej Podgorčanov Folklorna sekcija Prosvetnega društva Alojza Žurana Podgorci je v soboto, 5. decembra, z nastopom obeh svojih skupin — pionirske in članske — dostojno proslavila svoj deseti rojstni dan. Med številnim domačim občinstvom, ki je tudi tokrat napolnilo dvorano Prosvetne- ga društva do poslednjega kotička in s posebno hvaležnostjo sledilo vsemu dogajanju na odru, je bilo opaziti tudi goste: predsednico iz- vršnega odbora Združenja folklornih skupin podravske, pomurske in koroške regije Nežiko Lubej, predsednika izvršnega odbora Republi- škega združenja folklornih skupin Slovenije Metoda Špura, strokov- nega svetovalca za folkloro za podravsko in pomursko regijo Branka Fuksa in predsednico Zveze kulturnih organizacij občine Ormož Mi- mico Pišek. Podgorska folklorna skupina je pred desetimi leti pravzaprav na- stala iz nuje, ko je bilo treba zastopati domači kraj v pobrateni kraje- vni skupnosti Podunavci v SR Srbiji. Po vrnitvi z gostovanja, ki je za začetne, okorne korake še kar uspelo, pa se je skupina z odhodom ne- katerih skoraj do temeljev zamajala. Le malokdo je takrat verjel, da se bo obdržala. Toda trdna volja takratne voditeljice Dušanke Bedrač in vztrajnost preostalih plesalcev sta skupini namenili drugačno, bolj- šo usodo: obstoj in delovanje. V minulem desetletnem obdobju — v resnično kratkem življenj- skem obdobju — je folklorna skupina doživela dokaj veliko članskih sprememb; menjavali so se strokovni in tehnični vodje, odhajali in prihajali novi plesalci, plesalke, izmenjaje igrali zdaj ti, zdaj oni god- ci. Vsaka menjava pa je seveda pomenila za skupino nek pretres, za- stoj ali celo korak nazaj, kar je nemalokdaj jemalo voljo in pogum za delo. A ko se je skupina pred časom le ujela v vseh pogledih, je jela dosegati tudi uspehe; z drugo besedo jih lahko imenujemo tudi javni nastopi. Do danes se jih je zvrstilo kar lepo število — 110! Največ so se seveda zavrteli na domačih tleh, saj kot so zapisali, Podgorčani ne znajo pripraviti domala nobene prireditve brez folklore. V sodelova- nju z domačim Turističnim društvom pa so v minulih letih doživeli nepozabne trenutke na gostovanju v Žirovnici na Gorenjskem, v Tr- bovljah, na Vinskem sejmu v Ljubljani, v Belem Manastiru in lani v Vrnjački Banji, kjer so plesali pred pet tisoč gledalci. Zanje posebno doživetje pa pomeni nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani (leta 1985), kjer so, izbrani med izbranimi, tudi sami zaplesali. Spored, ki so ga minulo soboto ob svojem jubileju izvajali pred domačim občinstvom, so večidel sestavljali plesi iz neposredne okoli- ce, ki so jih člani folklorne skupine zapisali pri najstarejših krajanih svoje ali sosednjih krajevnih skupnosti. Svoj delež pa so k zanimive- mu sporedu prispevali še ljudski pevci iz Zamušanov in Strjanec. Jubileji pa so seveda tudi priložnost za podeljevanje raznih pri- znanj in značk. Tokrat so jih prejeli: Jože Zamuda za petletno ter Stanka in Stanko Kukovec za desetletno aktivno delovanje v folklorni skupini. L C. ORMOŽ" Program za pospeševanje; drobnega gospodarstva Ob sprejemu resolucije za leto 1988 se bodo Ormožani odločali : tudi o programu aktivnosti za pospeševanje drobnega gospodarstva v ; občini. Le-ta bo izvedbeni dokument resolucije in je prvi te vrste v ob-; čini. Za razpravo v izvršnem svetu in v skupščinskih zborih gaje obli- ] koval komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve. ; V izvršnem svetu so ga dopolnili. Tako so naložili obrtnemu j združevnju, zadrugi Progres in komiteju, da dosežejo kooperacijsko ' sodelovanje med družbenim in zasebnim drobnim gospodarstvom, i Poleg tega pa so ponovno ugotovili, da potrebujejo celovit občinski j program razvoja drobnega gospodarstva. Zanj si že dalj časa prizade-' vajo. Izdelala pa ga naj bi za to usposobljena strokovna organizacija, i S tako študijo bodo v bodoče veliko lažje reševali razvojne zagate na : tem področju. Obrtna zadruga Progres v ustanavljanju ima šest ustanovnih čla-l nov. Pričakujejo, da se jim bodo pridružili še drugi in da jo bodo v; kratkem registrirali. Zadrugi je tudi naloženo, da bo nosilka razvoja : drobnega gospodarstva v občini. ; Sklepa o deficitarni obrtni dejavnosti v občini za leto 1988 ne bo-i do spreminjali, uporabili bodo že sprejetega, ki je veljal tudi za letos.: Spisek je dolg: z izjemo dveh, treh dejavnosti so vse druge v občini- deficitarne. i V prihodnjem letu naj bi se število obratovalnic in število zapo-j slenih v obrti povečalo za pet odstotkov; to pomeni deset novih de-i lavcev. MGi Tisti, ki kmetujemo, smo črnogledi Toneta Hanželiča, mladega kmetovalca iz Cvetkovec in hkrati uči- telja kmetijske prakse v ptujski šoli, sem spoznala že na ormoški, štafe- tni okrogli mizi o bodočnosti mladih kmetovalcev. .Njegov prispevek na okrogli mizi o kmetijstvu, ki so ga pripravili v okviru mladinske šole, pa me je vzpodbudil, da sem ga povabila na klepet. Velikokrat so mu v raz- pravi očitali, da o kmetijstvu govori prečrnogledo, toda meni se je zdelo še kako realno in me je skrbelo, zakaj mnenja mladih kmetovalcev nihče ne vzame zares. Vsi jih poskušajo miriti z lažnim optimizmom, ko pa je vendarle veliko dokazov, da biti mlad kmet v današnjih časih ni niti naj- manj rožnato. Toni pozna zgodovino odnosa naše družbe do kmetijstva in o tem ima svoje mnenje: »Kmetijska dejavnost je, če jo vzamemo v slovenskem merilu, izredno zapostavljena. Ne samo v zadnjem času, temveč v vsem povojnem času. Zakaj je zaposta- vljena, ni težko ugotoviti. Me- nim, da gospodarska politika, ki je ves povojni čas naravnana v industrijo in dvig družbenega standarda, ki jih zahtevajo orga- nizacije združenega dela, ni daja- la niti moralne in niti finančne podpore razvoju kmetijstva. Re- zultat pa je seveda takšen, da imamo hrano vedno dražjo, manj kakovostno in da je je ved- no manj. V razpravi na omenjeni okrogli mizi smo govorili tudi o (ne)urejanju slovenske pokraji- ne, o nekaterih področjih, ki še živijo kmetijsko, vendar se tudi ti kraji praznijo in poklic kmeta izumira. Seveda nas lahko to ze- lo skrbi, če ne zaradi drugega, zaradi manjše pridelave hrane. Na okrogli mizi ste precej go- vorili o cenovnih neskladjih, o niz- kih odkupnih cenah kmetijskih pridelkov. Franc Planinšek iz kmetijske zadruge Lovrenc je na- štel vrsto zanimivih primerjav. Oba skupaj pa sta zastavljala vprašanja o tem slovenskemu kmetijskemu ministru Milanu Kneževiču. Kaj meniš o >opraviči- lih< za tako nizke odkupne cene? Milan Kneževič je seveda na- štel obilico dejstev o razvoju slo- venskega kmetijstva, vendar se ni dotaknil konkretnih nalog. Res je, da bo potrebno v kmetij- stvu še več delati. Vendar je vprašanje, kdo mora več delati. Ali tisti, ki so ves povojni čas za- lagali družbo z osnovno hrano in to še vedno počno ne glede na to, ali se jim to splača ali ne, ali pa kdo drug, ki bo kmetom zago- tovil možnosti, da bodo prišli do zanesljivejšega zaslužka, da bo- do lahko pokrivali svoje dajatve, za socialno varstvo, hkrati pa tu- di vlagali v razširitev in posodo- bitev svojih kmetij? Potrebno je vedeti, da je tržišče urejeno po eni strani v okviru republike, po drugi strani pa v okviru zveze. Verjetno je rešitev v tem, kot je nakazal tudi Milan Kneževič, da Slovenija uredi svoje cene za ne- katere pridelke. To bo zelo v prid kmetu. Če pa se to ne bo zgodilo in bo ostalo v zvezni pri- stojnosti, se nam ne obeta nič boljšega. Ti poleg tega, da poučuješ kme- tijsko prakso v ptujski šoli, tudi delaš na kmetiji doma v Cvetkov- cih. Kakšne so tvoje izkušnje? Te izkušnje mi povedo, da je v današnjem času potrebno precej delati na pamet, ni mogoče imeti načrtov, ker se ti sproti podirajo. Ni se mogoče usmeriti v samo eno zvrst pridelave poljedelstvo oziroma živinorejo. Zamisli doži- vljajo neuspehe, trdnosti za kako usmeritev ni. Potem pač životari- mo iz dneva v dan in se podaja- mo iz ene skrajnosti v drugo. Kdo pri nas ima, po tvojem mnenju, nalogo in moč, da vsa ta cenovna neskladja in napake od- pravi? Predvsem bi morala na to opo- zarjati Socialistična zveza, pred- vsem pa bi moralo biti tržišče ta- ko urejeno, da bi se zadeve ure- jale same. Cene bi morale biti odraz kakovosti pridelkov, vlože- nega truda, ne pa da se ravnajo le glede na količino in špekulira- mo s cenami ne glede na dejan- sko kakovost. V s>ojem delu v kmetijski šoli imaš seveda priložnost spoznati mlade in njihov odnos do dela na kmetiji, do kmetovanja nasploh. Gotovo se z njimi pogovarjaš o vseh težavah mladih kme- tovalcev in njihovi bodočnosti... To je res enkratna priložnost, da lahko z mladimi delam in se z njimi tudi pogovarjam o teh stvareh, pred- vsem zaradi tega, ker so svojo bodo- čnost povezali s kmetovanjem. Mlade usmerjam predvsem v to, da je osno- va življenja preživeti; da pa lahko preživimo, pa je najpomembnejša pri- delava hrane. Za ljudi, ki nimajo zve- ze s kmetijstvom, to ni tako razumlji- vo in tega nikoli ne bodo razumeli. Mladi torej morajo razumeti ta boj za kmetijstvo, pa čeprav delajo sedanje razmere proti njemu. To povzroča obilo nerazumevanja, slabe volje in nasprotij. Trpita pa učni uspeh in navdušenje za praktično delo. Znanje je seveda za vsakega sodob- nega kmetovalca zelo pomembno. Na okrogli mizi si predlagal, da bi se na Štajerskem in v Prekmurju morali zav- zemati za visokošolski študij agrono- mije v Mariboru, posebej za smer kme- tijska mehanizacija. Kako je s tem? Višja agronomska šola v Mariboru se že dalj časa bori za viskokostopenj- ski študij kmetijske tehnike, računal- ništva in vsega, kar vpliva na ekono- mično izrabo kmetijske mehanizacije. Vendar ta šola ne dobi potrebnega so- glasja ostalih institucij, predvsem ne Biotehnične fakultete v Ljubljani. Vendar bi bila to nova smer študija, ne takšna, kakršna je v Ljubljani. Pri- bližno deset predmetov je v maribor- skem predlogu takšnih, ki obravnava- jo predvsem gospodarnost izrabe kmetijskih strojev. Znano je, da so stroji dragi, da jih kmet izredno težko dobi. Tisti, ki so, pa so izredno slabo rabljeni, slabo vzdrževani. Delovanje strojnih skupnosti ni zaživelo. Tako kmet velik del sredstev, ki bi jih lahko porabil za večje pridelke, porabi za stroje. Na vsakem dvorišču lahko vi- dimo celotno mehanizacijo za večino del. Glavni namen izobraževanja na visoki stopnji v Mariboru pa bi seve- da bil, da bi z dobrim poznavanjem mehanizacije in vzdrževanjem le-te lahko ogromno prihranili. Najin pogovor se seveda s tem še ni končal. Tone mi je povedal nekaj zgodb iz svojega nekajletnega dela v šoli. Velikokrat mu je bilo hudo, ko je hodil po Halozah in Slovenskih gori- cah in prepričeval mlade, naj se vpišejo vsaj v skrajšan program kmetijske šo- le. Velikokrat se mu je zdelo, da dela Zanimive misli /r razprave o mladih kmetovalcih: — Kmetje ne poznajo samo- upravnega akta o zajamčenem minimalnem osebnem dohod- ku, ne morejo si privoščiti rde- čih številk . . . — Za lepo frizuro mora kmečka žena ali dekle prodati 110 do 130 litrov mleka. — Za malo trpežnejše za- ščitne škornje, ki jih kmet po- trebuje pri svojem delu, mora prodati eno tono pšenice. j krivico starejšim ljudem, ki na svojih kmetijah ne zmorejo več in potrebujejo mlado delovno silo. Držal je pesti za mlade, da bi lahko dobili štipendije in se šolali, po drugi strani pa je vedel, da z odhodom mladih v mesto starejše iz^ postavi večnemu strahu, da bodo mladi pobegnili v mesto, ker se jim bo tam trenutno zdelo lepše, zabavneje ali celo lažje živeti. Hribovske kmetije pa bodo propadale in ostajale brez dedičev, ki bi kmetovali. Darja Lukman Tone med praktičnim poukom kmetijstva. »Slovenija« na tržnici Danes je Tonček Stajnko na tržnici odprl trgovino s sadjem in zelenjavo z imenom Slovenija. V mislih jo je imel dalj časa. Da jo Ptujčani potrebujemo, ni potreb- no dvomiti. Na tržnici so v glav- nem sezonski prodajalci, v zim- skih mesecih vztrajajo le redki. Trgovine pa tudi niso vedno do- bro založene, zlasti je vprašljiva kakovost. Lokal, mu je dala v najem ko- munala, ki je tudi upravljalec trž- nice. Pri ureditvi je Stajnku po- magal Vladimir Chomicki. Oba bosta tudi skrbela, da bo v trgo- vini vedno dovolj svežega sadja in zelenjave. Oskrbovala se bosta v Poljoprometu Reka — enoti v Mariboru. Obljubljata, da bodo cene ni- žje kot v ostalih trgovinah. Tega bodo najbolj veseli kupci, saj jim v trgovinah dnevno »strežejo« z novimi cenami. Zanimivo je, da bo »Sloveni- ja« odprta tudi v nedeljo. Poleg cvetličarne Roža bo Stanjko dru- gi zasebnik z nedeljskim delov- nim časom. Od ponedeljka do petka bo delovni čas od osme do šestnajste ure, v soboto od osme do dvanajste, v nedeljo pa od osme do enajste. Poleg sadja in zelenjave bodo kupci v njej lahko dobili sokove, čaje, pudinge in nekaj špecerije. Kaj pričakujeta? Čimvečji promet in zadovoljstvo kupcev. MG foto: M. Ozmec Nemočne krajevne skupnosti? Neuradno sem izvedel, da je svet krajevne skupnosti Olge Meglic obravnaval moje sporoči- lo o ovirah na cesti in onesnaže- vanju v okolju skupnosti — ob Keleminovi poti. Svet je menil, da to ni njegova naloga; ovire na cesti da je dol- žan odstraniti izvajalec asfaltira- nja ceste — komunalna skup- nost. Komunalne skupnosti pa ne morejo prisiliti, kakor je ne morejo prisiliti tudi ostale kraje- vne skupnosti. Ne vem, ali je svet krajevne skupnosti prištel k oviram na ce- sti tudi onesnaževanje okolja. Menim, da to ni ravno tako. Kaj- ti v tem primeru je v sporočilu dovolj jasno povedano, da so povzročitelji posamezniki. Ver- jetno je svet to prezrl. Ureditev bankin in druge plasti asfalta je najbrž res v pristojnosti izvajal- ca. Če tega ne moremo prisiliti k dogovorjenemu in sklenjenemu sporazumu pred izvedbo ali med njo, je morda krivo kaj drugega. Če pa ni, je to družbeno podjetje nesolidno pri izvedbi dogovorje- nih del. Ali krajevna skupnost ali komunalna skupnost sta dolžna urediti stanje! Prav gotovo obsta- ja način, da povzročitelja ovir na cesti in onesnaženja okolja, na- vedenih v sporočilu, seznani uradno, da je dolžan to odstrani- ti in s tem varnost prometa na tej cesti in okolje spraviti v normal- no stanje. Ob tej priliki omenjam tudi gozdno cesto, ki vodi med goz- dom, odcepi se desno od Kele- minove poti v novo naselje — v krajevno skupnost bratov Reš. Ta že več let ni bila gramozirana. 1983. leta je bilo pripeljano na mesto, kjer se z gozdne poti od- cepi pot k stari domačiji Zrnec, nekaj gramoza na kup. S tega ku- pa ni nihče posipal poti. Vozniki smo se ga pač izogibali. Nihče ni organiziral, da bi pot posuli. Pač pa je bil kup pozneje izkoriščen za posutie poti proti domačiji. Sam sem bil parkrat pri takrat- nem predsedniku KS; vedno je obljubil navoz gramoza, končno pa pojasnil, da je stvar v rokah tov. Lutariča, zadevnega delega- ta. Ta mi je pojasnil, da tečejo dogovori ali poizvedovanja z gramoznico v Kidričevem in v Dupleku. Gramoz bodo nabavili tam, kjer bo ceneje, da pa bodo gozdno cesto uredili takrat, ko bodo asfaltirali od gozda dalje skozi novo nastalo naselje do ce- ste, ki vodi iz Ptuja proti Grajeni in naprej. Vendar od obojega ni bilo nič. Še več! Lansko in letoš- njo pomlad, ko je bila zemlja najbolj razmočena in je kar vrela po odtalitvi zimske zmrzali, so traktoristi veselo uničevali še ti- sto, kar je ostalo. Nastalo je ne- kaj podobnega, kot se vidi, ka- dar usahne potok in ga začno iz- koriščati za prevoze. V suhem, lepem vremenu čez poletje se še nekako prebiješ po tej poti na grajensko cesto, po deževju in v drugih letnih časih pa je to skoraj nemogoče. Prideš lahko naokoli po Keleminovi po- ti, po Vičavi do svoje krajevne skupnosti, do trgovine, do pisar- ne KS, k sorodnikom in po opravkih. Traktoristom so dodali svoje še graditelji hiš in neki »kratko- trajni« lastniki dela bivšega Zrn- čevega gozda, ki so površno po- sekali nekaj drevja — brez razli- ke (mlade kostanje, lipe in tako naprej). Žalostno je bilo pogle- dati uničevanje brez potrebe. Del gozda v krajevni skupnosti bratov Reš pa je lep negovan. Ta je last skrbnega gospodarja! Gozd ne zraste kot letina in taka pustošenja niso v ponos gospo- darjev in tudi krajevnih skupno- sti. Kdor ima dolžnost in pravico urejevati te stvari, se ni obnesel! Henrik Karo Izpod visokega Resenika pri- teče v Žetale majhen in na videz povsem nedolžen potoček. Ven- dar ob deževjih to ni več poto- ček, temveč divji hudournik, ki ga nizki in vijugasti bregovi ne morejo zadržati^da ne bi ogrožal hiš v središču Zetal. Tako so v krajevni skupnosti že nekaj let načrtovali ureditev tega hudour- nika, letos jeseni pa so delavci vodnogospodarskega podjetja pričeli regulacijo. Ureditvena de- la opravljajo v dolžini 500 me- trov, skozi vas pa potoka sploh ni več videti, saj so ga speljali po velikih betonskih ceveh. Pričaku- jejo, da bodo vsa dela, vključno z utrditvijo struge in nabrežin, končana spomladi. Krajevna skupnost Žetale bo za ureditev tega desnega pritoka Rogatnice prispevala v denarju 2,5 milijona dinarjev, če pa upo- števamo še prispevke krajanov in odškodnino za zemljišča, pa bo prispevek krajevne skupnosti v tej regulaciji okoli 7 milijonov dinarjev. JB v Zetalah regulirajo potok Hudourniški potok v Žetalah ne bo več poplavljal. TEDNIK — 10. december 1987 NAŠI DOPISNIKI - 9 Izvršilni odbor skupščine izobraževalne skupnosti Ptuj ponovno razpisuje 1 kadrovsko štipendijo za študij na Pedagoški fa- kulteti, smer nnatennatika — fizika. Prijavo vložite na obrazcu DZS SPN - L. Pogoji so enaki, kot so bili določeni v skupnem razpisu ka- drovskih štipendij dne 2. 4. 1987 v časopisu DELO. Vloge pošljite izvršilnemu odboru skupščine izobra- ževalne skupnosti Ptuj v 15 dneh od dneva objave razpisa. O izidu izbire bodo kandi- dati obveščeni v 60 dneh od dneva objave razpisa. V spomin Janku Korpar ju Stvari se v življenju kaj čudno odvijajo, pa tudi zasučejo; in se čudiš, sprašuješ, ali je vse to za- res tako. Kolikor bližji je kdo, tem tesnejši je občutek, ko ga iz- gubiš. In prav zato nas je vse pretresla novica, da je 6. decem- bra odšel iz naših vrst Janko Korpar. Ne moremo razumeti krutosti usode, ki določa meje našega ži- vljenja, nepredvidljivih in nera- zumljivih zakonov, ki vodijo ži- vljenjsko pot do zadnje postaje. Kot drevesa, ki mu viharji lomijo veje in trgajo korenine, kot roža, ki ji mraz uniči cvet, kot ptica, ki ji omahujejo krila na dolgi poti — tudi človeka življenjska pot, včasih lepa in sončna, včasih pa trnova in težka, vodi v neznani svet samote in teme. Pokojni Janko Korpar se je ro- dil 6. septembra 1933 v Oslušev- cih kot sin malega posestnika in obrtnika. Bilje eden izmed šestih otrok. Kot štiriletni deček je od- šel k stricu v Zagorje ob Savi. Osnovno šolo je obiskoval v Za- gorju in nato v istem kraju še niž- jo gimnazijo; to je po preselitvi v Podgorce nadaljeval v Ormožu. 1948. leta se je zaposlil na okraj- nem ljudskem odboru v Ptuju in bil leta 1951 na svojo željo pre- memščen na sanitarno inšpekcijo v Ptuju. In prav od tega dne je njegova življenjska pot tesno po- vezana z zdravstvom. S svojim prisrčnim, a dosledno korektnim vedenjem je Janko hi- tro osvajal simpatije sodelavcev. Bližji pa smo spoznali, da tiči za energičnim obličjem včasih mor- da celo pretankočutna nrav, širo- ka človečnost in srčna dobrota — lastnosti, ki so ga leta 1962 pripeljale v organizacijo RK. Do leta 1975 je bil več let predsednik mestne organizacije RK. Od leta 1969 je veliko časa posvetil zdravstveni vzgoji in prosveti, saj je bil neutruden predavatelj RK. Od 1974 do 1984 je bil predsed- nik krvodajalske komisije in poudariti moram, da je bil eden izmed prvih organizatorjev pro- stovoljnega in anonimnega krvo- dajalstva v ptujskih organizaci- jah združenega dela. Od 1977 do 1984 je bil podpredsednik občin- ske organizacije RK I*tuj in v istem obdobju — od 1982 do 1984 — predsednik krajevne or- ganizacije RK v KS bratov Reš. Za predsednika občinske organi- zacije RK I*tuj je bil izvoljen 24. novembra 1984 in to delo je ve- stno in uspešno opravljal do svo- je prezgodnje smrti. Za svoje neumorno delo v RK je prejel le- ta 1975 srebrni znak RK Sloveni- je, leta 1978 zlati znak RK Slove- nije in leta 1979 zlati znak civilne zaščite kot predavatelj za ekipe prve pomoči civilne zaščite in RK, za sodelovanje na vajah, tekmovanjih odraslih članov in mladine ter kot predsednik krvo- dajalske komisije in za dolgolet- no aktivistično delo. Ko se poslavljamo od pred- sednika občinske organizacije RK Ptuj, spoštovanega Janka Korparja, pretreseni, ker ga ni več med nami, se številni člani RK zavedamo praznine, ki je na- stala, saj nas je zapustil plemenit človek. dr. Lojze ARKO In potem vse tiho Je bilo... KOZERUA Hi.joj, to vam pač moram pove- dati. Sprva me je strašno razbur- jalo in jezilo, potlej sem se cinično nasmihala, zdaj se pa že križam ob misli na ttsto »prosvetljenost«. Ampak človek res ne ve, ali bi se jezil ali smejal ali pa molil za te naše stovrstne »strokovnjake« za prosvetarska vprašanja. No, ne bodite tako neučakani, saj vam ne bom povedala nič novega, le tiste laične tra-la-la gor-in-dol lajne za prosvetarje se bom spomnila in si obljubila, da me bodo takšne pe- smice v bodoče le še zabavale. In tako bom navsezadnje sama sebi podarila povsem stabilizacijsko novoletno darilo: smehec na račun zbeganih, neprosvetljenih borcev. Torej, bilo je luštno ob polni mi- zi dobrot in ljudi, dokler. . . Do- kler ni neka raglja zaregljala na tisto cvilečo, bolečo struno o YU (ne)delu in poraznih osebnih do- hodkih, razen . . . ja, se razume, razen prosvetnih delavcev! »Ti hu- diči, zamislite si, krasne dohodke so si zrihtali, ko racljajo lepo z go- spodarstvom z roko v rokci, zraven pa še tulijo, da so predolgo spali spanje nepravičnosti. Lepo vas prosim, nepravičnost imajo na je- ziku! Saj to je za po . . ., pardon, hmhm. Menda ne razumejo bese- de nepravičnost, krivica? Oni jo goltajo, ki nič ne ustvarjajo, ki za- fušajo našo mularijo, ki hodijo v službo na sprehod. Saj vsi veste, kajne, kdaj se prisvetijo po cesti? Ko je že beli dan! Pa mi? Tako re- koč še ponoči, potlej pa osem ur šihta v firmi ali pisarni, med tisti- mi prekletimi stroji ali kupi papir- ja, pa s tečnim šefom, da ti števil- ke brnijo po glavi in se ti meša od njih. Do dveh ali do treh vsak dan. trpljenje hudičevo! Pa gospodje in gospe prosvetarji? Štiri, pet, šest ur pouka, seveda ne šestdesetmi- nutnih, da ne bi kdo napačno skle- pal! Njihove ure so čudovite krat- ke, za celih petnajst minutk krajše od delavčevih. Wonderful, vam re- čem, wonderful jim gre. Oh, božje uživanje na zemlji; kje mi je bila pamet, da nisem danes prfoks?! Nekaj se tolčejo po prsih, češ naš umski napor. Dajte, dajte, saj je že ves pouk skompjuteriziran. niti svojega mozga več ne uporabljajo, samo še podaljškov in nadomest- kov uspavanih možganov se poslu- žujejo in se gredo tehnološko revo- lucijo v šoli! Vse v njihov prid, vam rečem, za malo truda veliko de- narja, celih trideset in več kil jih nesejo na mesec! Šole so zaradi učiteljev, ne zaradi naših otrok. Uk in vzgoja sta jim deseta skrb, kaj deseta, nobena! Če kje kaj za- škriplje, primažejo učencu opomin ali ukor ali manj primerno vedenje in svetniško ugotavljajo pred star- ši, kje so korenine zablode, in ma- dež se spere z njih, s šole. Roke proč, to so osebne, družinske zade- ve, se radi opravičujoče izmuznejo, ko pa je treba prinesti denar za kdo bi vedel koliko tisoč stvari, pa nas pozovejo k privolitvi z dvigom rok. Saj se človek vpraša, kam gre ves tisti naš denar. Upam, da ne za kafe, ki ga lokajo v zadimljeni zbornici, ko uživajo svoj prigarani odmor. Pha! Odgovornosti tudi ni. Vsak delavec je bolj odgovoren. Strese me, če pomislim, kaj se pri- peti kakšnemu računovodji, če zbrklja cifre, kam ga lahko pripe- lje nevestno delo. Pa učitelj? Pred kom on odgovarja ali se zagovar- ja? Pred ravnateljem morda? Ta pa je po navadi tako le nekdanji učitelj z nekaj politične prakse, pa jasno, da ne bo sr. . ., pardon, hm, v svojo skledo. Rečem vam. nobe- ne odgovornosti, nobene, nobe- ne .. . Njihovo nedelo je nagraje- no, nedelovne počitnice jim mi, slepo in zaslepljeno gospodarstvo, še plačujemo! Kdo še, razen njih, dobi plačo za poletni mesec ali dva, ko ni niti na delovnem mestu, kaj šele da bi s prstom mignil za svoj dinar?!« Ja. tako je regijala in ko se je naregala, so zakokodakale še ku- re, zabrenčale osice, zabevsknili psički in zatulili volčički. In ko so potem pričakovali ploho ogorčenja od neke ovčke, je ta — preodločno za svoje poreklo — zabeketala: »Jaz pa nimam be-be-be-besed. ker sem ena izmed črnih.« In pot- lej vse tiho je bilo . . . Pa naj še kdo reče, da nismo pametne živali. Vse vemo, največ pa o drugih vrstah. Pa še povejte, če se sploh splača jeziti, ko nam pa tako dobro gre?! Le hudičevo težko se je oprijeti poetove misli: »Čevlje sodi naj kopitar.« Sonja Votolen Sindikalni delavci Čakovca v Ptuju Na celodnevnem študijskem obisku v občini Ptuj so člani predsedstva občinskega sveta ZSH Čakovec proučevali oblike in metode dela v občinski orga- nizaciji ZSS Ptuj. V tovarni Del- ta Ptuj so si ogledali proizvodni proces, zatem pa se seznanili s pogoji in rezultati gospodarje- nja, nagrajevanjem po delu in re- zultatih dela, izvozom in z obli- kami obveščanja delavcev. Anica Kokol, Marija Krničar in Slavko Žunkovič so dajali izčrpne odgo- vore na številna vprašanja, tako da so čakovski sindikalni delavci dobili celovit vpogled v delo in življenje tega marljivega delov- nega kolektiva. V Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Ki- dričevem so nadaljevali razpravo o podobnih vprašanjih. Janez Kotar in Franc Korošec sta jih podrobneje seznanila s celotnim proizvodnim procesom, tega so si z velikim zanimanjem tudi Člani predsedstva OS ZSH Čakovec v ptujskem delavskem domu (Foto: Stanko Kosi) Dr. Fran Brumen (1903 — 1987) 30. novembra zjutraj je v 85. letu ugasnilo življenje in se usta- vilo že leta težko bolno srce uglednemu in najstarejšemu ptujskemu zdravniku, častnemu članu slovenskega Zdravniškega društva doktorju Franu Brumnu. Novica nas je vznemirila in hudo prizadela, saj smo ga zdravniki, še posebno člani Zdravniškega društva spoštovali kot človeka iz- jemnih humanih vrednot, številni občani pa kot svojega uglednega zdravnika. Dr. Fran Brumen seje rodil na Kogu pri Središču 21. januarja 1903. Gimnazijo je dokončal v Ptuju, medicinske študije pa v Gradcu leta 1932. Zdravniško prakso je opravljal v Mariboru in pozneje v Ptuju, kjer je pričel s privatno prakso in leta 1936 prevzel službo mestnega fizika. V letih 1939 in 1940 je ustanovil pr- vo javno ordinacijo z oddelkom šolske poliklinične službe pod imenom Zdravstveni dom v isti stavbi, kot je še sedaj stari zdrav- stveni dom. Že pred vojno je med prvimi v Sloveniji uvedel cepljenje proti nalezljivim bolez- nim, ki so takrat morile po Halo- zah in Slovenskih goricah. Vihra 2. svetovne vojne je hu- do prizadela tudi družino Bru- men. Gestapo je dr. Brumna are- tiral med prvimi Ptujčani 15. aprila 1941. Po trimesečnem za- poru v Ptuju, na Borlu in v Mari- boru, kjer je prestal mnogo poni- žanja in telesnih ter duševnih muk, so ga izselili v Cačak v Sr- bijo. Od tam je ilegalno pobegnil v italijansko provinco, kjer je ži- vela njegova družina. Med vojno je živel v Ribnici na Dolenjskem in deloval nekaj časa v partizan- ski vojni bolnišnici v Ribnici in Bukovici na Dolenjskem. Zaradi srčnega obolenja je bil po koncu vojne demobiliziran. Po osvoboditvi se je dr. Bru- men vrnil v' Ptuj in prevzel šol- sko poliklinično službo, katero je ustanovil že pred vojno. Zaradi pomanjkanja zdravnikov je bil sočasno mestni fizik in 15 let vo- dil antivenerični dispanzer. Uspehi tega dela so bili izredne- ga pomena za Haloze, saj je do- bro organizirana akcija uspela izkoreniniti takrat endemični si- filis. Leta 1967 je bil dr. Brumen upokojen. V zahvalo za prizade- vno delo na področju zdravstva je bil ob svoji 60-letnici odliko- van z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki. Na občnem zbo- ru v Ptuju leta 1979 je postal ča- stni član slovenskega zdravniške- ga društva. Dr. Brumen pa ni bil samo zdravnik; bil je tudi pisec okrog 300 poljudnih medicinskih član- kov iz raznih področij medicine, ki jih je objavljal v Tedniku, saj se je zavedal, da lahko tudi člo- vek sam veliko napravi za svoje zdravje z zdravim življenjem in se ne sme zanašati samo na me- dicinsko znanost. Dr. Fran Bru- men pa je deloval tudi na čistem literarnem področju. Večji njego- vi leposlovni deli sta Spomini Ptujčana: vojna in zločini, obja- vljeni v 106 podlistkih Tednika, in biografski roman Zamujena življenja. Posebno pri srcu so mu bile črtice iz zdravniškega življe- nja, katere je objavljal pod na- slovom Črtice belega plašča v zdravstvenem vodniku; zadnja je izšla še v zadnji številki zdrav- stvenega vestnika pred 14 dnevi. Skupno je napisal 45 leposlovnih črtic, v reviji Lovec pa 6 člankov s tega področja, saj je bil z dušo in telesom član zelene bratovšči- ne. Iz strokovnega zdravniškega dela, poljudnozdravstvenih član- kov in leposlovnih črtic odseva osebnost dr. Brumna na visokem humanem, človeškem in člove- čanskem nivoju. S svojim lepo- slovnim delom je zapustil poro- čilo tako Ptujčanom kot širši slo- venski javnosti. Opisoval je čas, življenje naših ljudi, vesele in ža- lostne dogodke našega človeka, kot so jih videli njegovo kritično oko, um in srce. Samo na kratko bom ponovil in naštel delovanje dr. Brumna ustanovitev javne poliklinične službe v predvojni Jugoslaviji z oddelkom šolske poliklinične službe, uvedel je med prvimi v Sloveniji cepljenje proti nalezlji- vim boleznim otrok, organiziral šolsko ambulanto po vojni, vodil antivenerični dispanzer z izkore- ninjenjem sifilisa v Halozah. Vse to in njegovo literarno delo je za- gotovo veliko za eno človeško ži- vljenje. Dr. Fran Brumen je bil tudi zaveden član Zdravniškega dru- štva in prek njega trdno in stalno povezan — tudi v pokoju — z obstoječo zdravstveno službo in njenimi problemi. Hvaležni smo mu za vse, za lep vzgled, za premišljene besede v literarnem delu, še posebej pa za Črtice belega plašča, ki jih je tudi v uredništvu Zdravstvenega vestnika izredno cenijo. Ostal nam bo v neizbrisnem spominu kot trdna kolegialna, zdravniška in pokončna slovenska osebnost. prim. dr. Jože Neudauer Leto gre h koncu Da gre leto resnično h koncu, priča vrsta povabil na slovesnosti ob koncu leta. Eno takih prireditev pripravlja za svoje krajane tudi krajevna skupnost Borisa Ziherla. Svoje krajane vabijo 26. decembra v hotel Poetovio. Obljubljajo zabaven program ob veselih vižah an- sambla Lovski kvintet iz Maribora. Za veselo slovo od letošnjega leta bo potrebno odšteti 13.000 dinarjev. Prijavite se lahko v prostorih krajevne skupnosti Borisa Ziherla do 12. decembra vsak dan od 16. do 18. ure. Pravijo, da bo zabavno in veselo, saj bo tudi praznik vseh Štefanov in Štefk. N. V. Socialno razslojevanje vse večje v letu 1972 smo ustanavljali komisije za ugota- vljanje izvora premoženja, da bi v družbenopoliti- čnih skupnostih odkrili posameznike, ki so se obo- gatili brez dela (ne z lastnim ustvarjanjem, lastno pametjo, inovacijo ali dedovanjem). Ponekod so komisije skušale opravljati zaupano nalogo, ven- dar za to niso imele potrebnih normativnih pristoj- nosti, čeprav so jih imenovale takratne skupščine, sestavljene iz odbornikov. Prizadevanja komisij so bila jalova in niso obrodila zaželenih rezultatov. Leta 1974 so podobne komisije imenovale skupšči- ne občin, ki so jih sestavljali delegati vseh treh zborov. Toda v naslednjih letih smo podobne ko- misije in to odgovorno delo odpravili. Vprašanje je, zakaj je družba odstopila od zastavljenih pro- gramov za preprečevanje neupravičenega bogate- nja, saj tudi pri organih, ki so po razpustitvi teh komisij morali ugotavljati primere bogatenja, ni bilo zaznati kakšnih vidnejših razultatov. Socialno razslojevanje je \ teh let'*' še zlasti po (neskončen prepad med revnimi in bogatimi) Zakaj je družba odstopila od zastavljenih programov? letu 1980, čedalje večje in je posledica neupraviče- nega bogatenja posameznikov. To pa ponekod po- leg vsega drugega ustvarja politično nerazpolože- nje. Tu ne gre za očitke tistim našim delovnim lju- dem in občanom, ki so si res z delom in pametjo ustvarili boljše življenje, ampak tistim, ki bogatijo na račun družbe, kolektiva ali skupine delovnih ljudi. Vsekakor je treba ošvrkniti tudi sistem, ki dopušča tako široke možnosti tistim, ki tega niso zaslužili. Zaradi slabih gospodarskih razmer, ob- veznosti, dolgov in izgub bi morali prav v tem času nameniti temu vprašanju več pozornosti in nepri- stransko oceniti, kaj je bilo pridobljeno v zadnjih desetih ali petnajstih letih z nedelom. Vsekakor so v bogastvu neupravičeno bogatih velike rezerve v občinah, republikah pa tudi celot- nem jugoslovanskem prostoru. Če bi torej združili vrednost teh sredstev, bi lahko poravnali vse naše dolgove, obveznosti ali izgube, ki nas danes še ka- ko pestijo doma in v svetu. EŠ ogledali, še posebej pa so se za- nimali za delovne razmere v elektrolizi v hali A in o delovnih razmerah po končani moderniza- ciji. Sindikalni delavci iz Čakov- ca so se pohvalno izrazili o rezul- tatih dela v obeh obiskanih de- lovnih kolektivih. V F*tuju so si ogledali zbirke v Pokrajinskem muzeju, v delav- skem domu Franca Kramberger- ja pa so jih ptujski sindikalni de- lavci seznanili z delom občinske organizacije ZSS Ptuj. Ob koncu študijskega dne v ptujski občini so položili šopek cvetja na grob preminulega predsednika občin- skega sveta ZSS Ptuj Stanka De- beljaka ter počastili spomin nanj z minuto tišine. Obogateni z no- vimi spoznanji in izkušnjami so se zadovoljni vrnili v svoje delo- vne kolektive, predsedstvo ob- činskega sveta ZSS Ptuj pa pova- bili, da obišče organizacije zdru- ženega dela v občini Čakovec. FB PISMA BRALCEV Bav-bav v besedah Nekateri moje besede razumejo po svoje in jih gnetejo kot glino za modeliranje v svoje, prikrojene oblike, kakor jih je volja in kakor jim ustreza. Ce bi nekatere izraze in stavke oblikovala drugače in jih zložila v drugačne povedi, ideja potlej ne bi bila moja, ampak njiho- va, ker imajo oni o vsaki stvari svojo (in samo svojo!) idejo in sklepno misel. Direktno izražene misli ali samo namigi na mišljenje ne najde- jo svojega smisla in namena sporočila zaradi pretirano vasezaverova- nega človeka z absolutističnim značajem. Sposobneži, ki berejo ne le vrstice, ampak tudi bav-bav med vr- sticami, naj se še naprej ukvarjajo s svojo »znanostjo«, jaz pa bom še naprej razmišljala po svoje. Sonja Votolen 10 - STRAN ZA MLADE 10. december 1987 ~ TEDNIK PO GOVORILNI LRI Po govorilni uri je učiteljico zanimalo, kako so starši opravili svoje vzgojno poslanstvo, zato je zbrala izjave učencev. Te se gla- sijo: — Mamica mi je rekla, da me bo vzela v roke. — Opazila je štirice in rekla, da bom vprašana SD in SN. — Včeraj je prišla domov žalo- stna, ker je videla, kakšne ocene imam. — Strah meje bilo, mamica pa je le rekla, da se moram bolj uči- ti. — Pohvalila me je in mi dala tisoč dinarjev. — Očka ni bil niti vesel, niti žalosten. — Moral sem napraviti razpre- delnico in vanjo vpisati ocene. — Ce imam slabe ocene, jih moram popraviti. — Rekla je, da sem boljši od sestre. Seveda sem bil vesel, se- stra pa ne. Odšel sem spat, sestra pa je imela z atijem in mamico šolo. — Prestrašena sem jo čakala, pa ni bilo tako hudo. Morala sem se učiti in brati. — Moj očka ni prišel na govo- rilno uro. Imam slabe ocene, za- to mu zanjo nisem povedal. — Govorilne ure se ne bojim, saj vem, da ne bo nič hudega. Očka me včasih prestraši, češ boš že videla, potem pa pove resnico, ki je vedno prijetna. — Rekel je, da sem dober ma- tematik. — Včasih sem pohvaljen, dru- gič kregan. Tako dobim včasih kakšen dinarček, drugič pa za uho. — Ta dan je vedno neprijeten, ker slišim, da preveč klepetam. Takrat je še ati slabe volje. — Včerajšnja govorilna ura je bila prijetna tudi zame. — Mamica je bila razočarana, ker je pričakovala več. — Žalostna je, ker imam slabe ocene in ne pišem nalog. Učenci 4. a OŠ Olge Meglic MOJA SOŠOLKA JASMINA Moja sošolka Jasmina je do- bra učenka. Vedno pride urejena in umita v šolo. Ima lepe rjave oči in tudi rjave lase. Vedno je lepo počesana. Sedi pri svojem bratu Danielu. Lepo se obnaša, drži se na smeh in je zelo prija- zna. Lovro Sinur, Offenbach PLAVALNITECAJ Zelo težko smo pričakovali plavalni tečaj. Bili smo nemirni kot čebele v panju. Med malico smo se pogovarjali o plavanju, skakanju in potapljanju. Še večja nestrpnost pa je bila, ko smo se preoblačili. Mislil sem si: le še minutko in bom v vodi. Na moje veliko razočaranje pa mi ni takoj uspelo dobiti kape na glavo. Škoda teh petih minut! Le stuširam se in grem. Sedli smo na klopi in čakali, da nam bodo vaditelji dovolili, da sedemo na rob bazena. Najprej so plavali ti- sti, ki so bili prepričani, da bazen preplavajo po dolžini. Jaz nisem bil prepričan, zato smo mi, ki smo bili slabši, plavali žabico. Najprej sem mislil, da ne prepla- vam bazena niti do polovice, pa sem preplaval celega. Vseh pet dni smo plavali, se potapljali in skakali. Tovarišu, ki nas je vodil, je bilo ime Damir. Zadnji dan pa smo plavali za- res. Ko sem stopil na skakalnico, sem bil malo živčen. Ko pa je to- variš dal znak za start, pa mi je bilo tako pri srcu, kot bi bil vpra- šan spoznavanje narave. Pri sko- ku v vodo so se mi snela očala in sem zaradi tega plaval malo slab- še. Ampak dva plusa sem le do- bil. Eh, škoda, da je tega konec. Teden mi je minil hitreje kot kdajkoli prej. Aljoša Klubučar, 4. b, OS Ivana Spolenaka JESENSKI POTEP Nekega nedeljskega popoldne sem se odločil, da bom šel na krajši sprehod. Že ko sem stopil iz hiše, meje močno zazeblo. Brž sem stekel nazaj in si oblekel ma- lo debelejšo obleko. Cez nekaj časa sem že bil na polju. Opazil sem, da je postalo pusto. Na njivah ni bilo več no- benih rastlin, pač pa samo gola zemlja. Še traktorja ni bilo nikjer opaziti, nedolgo tega pa jih je kar mrgolelo. Moj sprehod se je nadaljeval in počasi sem se bližal gozdu. Na drevesih skoraj ni bilo več listov, le tu in tam se je za ve- jo držal še kakšen listič. Potem pa je nad mano močno zagrme- lo. Pogledal sem v nebo. Bilo je prekrito s črnimi oblaki. Mislil sem steči domov, a že se je ulil dež. Sklenil sem, da se bom zate- kel pod drevo, čeprav sem vedel, da to ni preveč varno. A kaj, ko na drevesu ni bilo več listja, in moker sem bil prav tako, kot če bi stal na prostem. Drugega mi ni preostalo, kot da pobitim do- mov. Med preoblačenjem sem spoznal, da te lahko samo jesen- ski dan preseneti s takšnim vre- menom. Jesenski dnevi so mi včasih všeč, včasih ne. Všeč so mi zato, ker se narava spreminja in je mo- goče videti veliko lepega. Niso pa mi všeč tedaj, ko je nebo oblačno in cel dan dežuje. Ven- dar pa mora biti tudi jesen in preživeli jo bomo kot vse ostale letne čase. Boštjan Kostanjevec, 8. a, OŠ Gorišnica NARAVOSLOVNI DAN V ponedeljek smo imeli nara- voslovni dan. Vsi drugi razredi smo se zbrali v šoli ob 9. uri. Po- tem smo šli na grad. Z nami je šel tudi uslužbenec muzeja. Pri- povedoval nam je o orožju in sli- kah. Popeljal nas je po gradu. Sprehodili smo se tudi po starem mestu, nato smo šli v šolo. V šoli smo se pogovarjali o vsem, kar smo videli v muzeju in starem delu mesta. Zbrali smo tudi sli- ke. Mitja Mikša, 2. b, OŠ Olge Meglic VARČEVANJE Danes se cene iz dneva v dan dvigujejo, zato moramo pridno varčevati. Ce se odločimo za več- ji nakup, moramo vse leto varče- vati. Pridni učenci se izogibamo sladkarij in nepotrebnih stvari. Denar vlagamo v banko ali v šol- sko hranilnico. Varčevalci ima- mo svoj praznik — 30. oktober. Tudi jaz sem pridna varčevalka. Varčujem od pomladi do jeseni. Spomladi nabiram polže, poleti gobe, v jeseni pa kostanje. Izku- piček vložim v pionirsko hranil- nico. Pozimi si s prihranki kupim potrebne stvari. Lani sem si ku- pila novo kolo. Tudi letos načr- tujem večji nakup. Bolje varčevati kakor po nepo- trebnem zapravljati denar! Mladenka Vindiš, 5. r., OŠ Leskovec JESEN RAZGRINJA SVOJE PAJČOLANE Prišla je jesen. S seboj je pri- peljala mrzla in meglena jutra, ki se vsa bleščijo v rosi in začenjajo nov dan uspehov, porazov, žalo- sti ali veselja. Jesen obarva dre- vje z različnimi barvami, ki se prelivajo v jesenskem soncu. Zadnji sončni žarki grejejo plo- dove, kijih bo kmet moral kmalu spraviti pod streho, sicer bodo zaradi bližajočega se mraza izgu- bili svojo svežino in kakovost. Kakor ljudje si tudi živali že pri- pravljajo zimska bivališča. V gozdu se zbere v jesenskem času veliko živali, ki iščejo hrano — plodove za zimo. Toda nekatere živali, kot na primer lisica, si ne Klementina Dovečar, 5. c. OŠ Toneta Žnidariča. PO KOSTANJE V nedeljo zjutraj sem se z atijem in psom Miškom odpravila po kostanje. Ko smo prišli v gozd, jih ni bilo veliko. Med nabiranjem je Miško našel zajčka in se podil za njim. Med- tem ko se je Miško podil naokrog, je zapihal močan veter in na tla je padlo veliko kostanjev in nekaj jezic. Ena jezica mi je padla na glavo in to me je zelo bolelo. Ati je rekel, da lahko počivam in mi ni treba več nabirati. Medtem ko je on nabiral, sem se jaz igrala z Miškom. Ko je nabral polno vrečko, je rekel, da bomo šli domov. Pohiteli smo k avtomobilu in se odpeljali. Suzana Brumec, dopisniški krožek, OŠ Majšperk nabirajo hrane, ampak se bodo raje v visokem snegu vse premra- žene klatile naokrog, in če takrat ne bodo našle primerne hrane, jo bodo pa kje izmaknile. V jeseni ima vsa narava rjavi odtenek, zato je tudi za slikarje, fotografe in ostale ljubitelje zelo privlačna. Čeprav nisem ne slikar in ne fotograf ali kakršenkoli umetnik, mi je jesen zelo všeč, saj imamo vsega na pretek: sadja, zelenjave in poljščin. Jesen je moj najljubši letni čas. Lidija Horvat, 8. b, OŠ Gorišnica JESENSKI DAN Jesenski dnevi so si zelo po- dobni, zato tudi v tem opisu ne bo nikakršnih ceremonij. Vsako jutro, tudi jesensko, vpliva na razpoloženje ljudi. Suho listje, ki je razmetano po tleh, takšnemu jutru daje še po- sebej pusto sliko. Med potjo v šolo se mnogokrat ozrem v nebo, vendar se mi zdi, da vidim samo sivo platno, pod katerim zbega- no letajo ptički sem in tja ter si iščejo zavetje pred dežjem v na pol golih krošnjah dreves. Raz- posajenost ljudi pada, vsi se že pripravljajo na zimo. Jaz pa mol- če hodim dalje in se ne oziram, ker se mi zdi. da gledam v prete- klost. Prve kaplje dežja že nama- kajo zemljo in dežniki rastejo ka- kor gobe po plohi, še hitreje. Skozi okna šole se mi pokrajina zdi kot puščava, saj ima zelo pust izgled. Ne vidim več nasme- janih obrazov in zdi se mi, da gre vse v pogubo in se ne vrne nikoli več . . . Damjan Strnad, 7. b, OŠ Velika Nedelja JESENSKI POTEP Prebudi me budilka. Zaspana skočim iz postelje, se umijem, oblečem in najem. Pogled skozi okno zadostuje, da me narava pritegne. Stopam po gozdni poti, zasuti z listjem, ki ga jež nabira za svoj dom. Pridem pod kostanj. Okrog njega leži vse polno plodov. Ozrem se v nebo. Opazim jato ptic, ki je morda namenjena v to- plejše kraje. Sonce je že visoko. Poslednje kaplje rose izoginjajo. Gozd nenadoma oživi. Pogled na uro mi pove, da se moram vrniti. Ta jesenski potep mi bo še dolgo ostal v spominu. Mislim, da ni mogoče opisati lepote in skrivnosti gozda. Pa ne samo gozda, ampak vse narave. Kajti ljudje si vzamemo vse premalo časa, da bi jo spoznali. Kljub razviti tehnologiji smo ji še ved- no tujci. Brigita Bolčevič, 8. a, OŠ Gorišnica ALI JE OČE OČE ALI SODNIK ZA PREKRŠKE? Imam očeta, ki ga skoraj nič ne vrže s tira. Če se kakšne stvari loti, jo tudi dokonča. Je zelo vztrajen in natančen. Nekega dne, ko sem želela po- slušati kaseto, ki sem si jo sposo- dila od prijateljice, iz kasetofona ni prišel niti glas. Začudeno sem obračala kaseto, potem pa sem si ogledala še kasetofon. Ker nisem opazila nič nenavadnega na njem, sem mislila, da je kaseta zanič. Odpravila sem se k stricu in hotela preizkusiti, ali je res za- nič. Dala sem jo v radio in zasli- šala se je skladba. Vrnila sem se domov in ponovno poskušala. Spet nič. Pustila sem vse skupaj pri miru in odnesla kaseto k pri- jateljici. Vprašala me je: »So ti pesmi všeč?« Malo sem zardela, potem pa odgovorila: »Krasne so.« »Katera pa ti je najbolj všeč?« »No ja, vse so mi všeč.« Potem sem hitro odšla, da me ne bi še kaj vprašala. Doma sem pa lepo molčala. Niti bratu nisem črhnila, čeprav mu drugače vse povem. Čez nekaj dni je atek prišel domov s kaseto, ki sem si jo že dolgo želela. Medtem sem vsak dan poskušala, ali kasetofon de- la. »Na, tu imaš kaseto,« je rekel. »Hvala,« iztisnem iz sebe in se medlo nasmehnem. »Je ne boš poslušala?« »Ah, veš, sedaj se moram iti učit, pa nimam časa,« sem zmedeno odgovorila. Atek je rekel: »No, pa jo bomo zvečer poslušali,« potem pa odšel po opravkih. Hitro sem pospravila stanovanje in se odšla učit. Po- tem pa sem naredila večerjo. Ko smo povečerjali, smo šli gledat televizijo in pozabili na kaseto. Naslednji dan me je atek vpra- šal: »Kako ti je všeč kaseta?« »Oh, nisem je še poslušala.« »Kako to, da ne?« »Nisem še imela časa.« »No, potem pa daj zdaj noter.« »Eh, daj jo rajši ti.« »Zakaj pa?« »Tako, no.« Pa jo je dal. Vendar, kakor sem predvi- devala, se ni nič zaslišalo. »Kaj pa je zdaj to?« je atek nekaj momljal. »Kaj?« sem se naredila nevedno. »Ja, to, da nič ne igra.« »Ne vem, mogoče nisi vseh gum- bov pritisnil.« »Sem, sem.« »Po- tem pa ne vem, kaj naj bi bilo.« »No, pa nič.« Zvečer, pri večerji, mi ni bilo preveč do govorjenja, saj sem pričakovala, da bo atek omenil zadevo s kasetofonom. »No,« je začel atek, ko smo po- večerjali, »kako je sedaj s kaseto- fonom?« Sandi se je začudil: »Kako — s kasetofonom?« »Nič se ne sprenevedaj,« sem dejala jaz. Nekaj časa sva se še prepira- la, potem pa sva zaslišala: »Do- volj!« Takoj sva utihnila. »Kdo je pokvaril kasetofon?« »Jaz ne,« sem pohitela z odgovorom. Sandi pa za mano. Razpravljanje se je še nadaljevalo, potem pa je atek dejal: »Kasetofon bomo da- li popravit, ko se bo javil tisti, ki ga je pokvaril.« S tem se je raz- prava končala. Kasetofon pa še sedaj ni po- pravljen, saj v bistvu ni tistega, ki ga je pokvaril. Suzana Čuš, 8. b, OŠ Dornava PADLI PARTIZAN Partizan je bil junak, ni prestrašil ga sovrag. Po poteh je hodil neznanih, dal življenje za svobodo. Zdaj leži v grobu, nad njim drevo šumi. A na drevesu ptička sedi in mu prelepe pesmi žvrgoli. Za junaka padlega nosim na grob svoje srce. svoje rože in svečke prelepe. Spominjali se ga bomo. za vedno med nami bo ostal. Na grob nosili mu bomo svoje srce, svoje rože in svečke prelepe. Brigita Podgoršek, dopisniški krožek. OŠ Majšperk HODIL PO ZEMUI SEM NAŠI... Zemlja, eden izmed manjših planetov, na katerem seje razvilo ži- vljenje. Le zakaj živimo na tem planetu, ki ga bo čez nekaj let prekri- vala umazanija? Leta 1973 sem prvič zajokal, natančneje — 10. septembra, pono- či, v majhnem štajerskem mestu Ptuju. Po dobrih osmih mesecih sem prvič shodil. Čeprav so bili ti koraki okorni, so bili le koraki in so me vodili po naši zemlji, po domovini, ki so mi jo priborili predniki. Va- rujemo svobodno domovino, kajti krvavo smo si jo priborili. To je preteklost, o kateri ne bom preveč govoril, kajti sedanjost je še hujša od preteklosti. Kot osmošolec gledam na okolje v svoji bližini druga- če in z drugačnimi očmi. Moja rodna vasica je Ljubstava, majhna vas v Halozah, ki šteje le borih štirideset hiš. Tukaj še ne vidiš toliko civi- lizacije in tukaj živimo po eni strani prav nazadnjaško. Na vsakem dvorišču laja pes, mijavka muca in kokodaka kokoš. Imamo pa le prednosti, na katere smo lahko ponosni. Pri nas ne zakašljaš, ko zadi- haš, ker dihamo prijeten in zdrav podeželski zrak. Kaj ti pomagajo igrišče, kino in druge zabave, ko pa te lahko v mestu na vsakem kor- kau povozi avto. Pri nas je polno cvetlic, prelepih rož vseh barvh, ki jih lahko vsak dan podariš mami in jo tako razveseliš. V bližini so či- sti gozdovi, v katerih ne najdeš smeti, ampak le polno gozdnih sade- žev in divjačino. Svež zrak, čisto okolje, to so lahko za marsikoga le sanje, ki jih ne bo dosegel. Bile so dosegljive, ampak niso več in ne bodo. Naša domovina bi lahko bila prelep cvetoč travnik, morda gozd- na jasa . . . Lahko bi hodili po zemlji, ki bi bila čista in v ponos vsemu člove- štvu. Sedaj pa lahko le še hodimo med papirnatimi vrečkami in praz- nimi konzervami. Zakaj vse to? Zakaj? ^ Bogdan Topolovec, 8. b. OŠ Videm Moj hobi. Linorez. Jelena Novak, OŠ Toneta Žnidariča. USTRAŠILA SEM SE Nekega večera sva s sestro bili sami doma. V sobi sva se pogo- varjali in igrali monopoli, ko je sestra rekla: »Lačna sem. Pojdi- va večerjat.« Pripravila nama je pražene gobe. Po jedi je rekla, da gre k sosedi, jaz pa sem pospra- vila kuhinjo. Ugasnila sem luč in hotela v temi priti v sobo. Nenadoma je nekaj zašumelo. »Kaj je to?« sem si tiho rekla. Srce sem čutila v ušesih, v grlu, pravzaprav vse- povsod. Stopila sem proti omari, blizu katere je bilo stikalo za luč. Hotela sem prižgati, toda tedaj meje nekdo prijel za rame. »Ma- mi!« sem zavpila, da so me sliša- li verjetno vsi stanovalci našega bloka. Stekla sem v najbližjo so- bo in se skrila pod odejo. Čez nekaj časa je prišla v sobo sestra in dejala: »Kaj se pa skrivaš pod odejo?« Počasi sem prilezla ven. Am- pak sestra ni mogla več zadržati smeha. »Sem te prestrašila, Ni- na?« me je vprašala. Oddahnila sem si. V teh nekaj minutah sem prestala zelo veliko strahu. Nina Pulko, 6. a, OŠ Toneta Žnidariča NARAVOSLOVNI DAN V sredo smo imeli naravoslo- vni dan. Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Komaj smo čakali, da bi si ogledali Ljudski vrt. Od šole smo krenili proti njemu. Najprej smo si ogledali ribnik in življenje v njem. Videli smo lokvanje, ža- be in tudi ribe. Nato smo krenili v gozd. Tam smo si ogledali igla- sta in listnata drevesa. Opazovali smo debelino, višino in lubje dreves. Natančno smo si ogledali liste raznih dreves. Tam smo tudi videli žuželke in gobe. Opazova- la sem dve veverici, ki sta se ve- selo lovili in skakali z veje na ve- jo. Potem nam je tovarišica dala nekaj prostega časa. Lovili smo se po gozdnih stezah. Ko smo se zbrali na dogovorjenem mestu, smo se postavili v vrsto in krenili proti šoli. Tanja Novak, 4. a, OŠ Toneta Žnidariča MOJ OČE VOJAK Bilo je nekega dne pred štiri- najstimi leti. Na dom mojega očeta je prišel pismonoša. V roki je držal modro kuverto in jo izro- čil babici. Ko jo je babica odpr- la, je v njej našla poziv, s katerim se je moral očka javiti v vojski. Babica je pričela na ves glas jo- kati, saj je vedela, da svojega si- na dolgo ne bo videla. Nekaj dni pred odhodom k vojakom je očka priredil svojim prijateljem poslovilno zabavo in se od njih poslovil. Na dan od- hoda k vojakom se je moral naj- prej oglasiti na oddelku za ljud- sko obrambo, da je dobil vozov- nico za vlak. Do vlaka so ga spremljali starši in prijatelji in na železniški postaji se je od njih dokončno poslovil. Vlak je zapiskal in se začel od- daljevati iz Ptuja proti Prager- skemu. Pred očkom je bilo dol- gih osemnajst mesecev, katere je moral prebiti v kasarni v vojaški uniformi. Ob prihodu v kasarno je naj- prej dobil vojaško uniformo, za- tem pa so mu pokazali, kje bosta njegova postelja in omara. Po- tem so ga še ostrigli. Prvih nekaj dni je bilo pri vo- jakih zelo težko, saj ga je mučilo domotožje. Sčasoma se temu pri- vadiš. Ko si pridobiš prijatelje, je pri vojakih še kar lepo. Moj očka je bil pri vojakih voznik tovorne- ga avtomobila, zato mu je bilo še lepše, ker mu ni bilo treba dosti hoditi peš. Ko je preteklo osem- najst mesecev, se je moral poslo- viti od sotovarišev, s katerimi je prebil vojaški rok. Vrnil seje sre- čen in zdrav k svojim staršem. Ksenija Kamenšek, 4. c, OS Toneta Žnidariča MOJ SOŠOLEC Mojemu sošolcu je ime Mati- ja. Star je 8 let. Doma je iz Ptuja. Sedi v drugi klopi. Je predsednik našega razreda. Matija je dober učenec. Rad pomaga sošolcem ali kaj posodi, če ga prosiš. Mati- ja ima veliko prijateljev. Aleš Kirbiš, 2. b, OŠ Olge Meglic TEDNIK ■" december 1987 STRAN ZA MLADE - 11 stran »STROGO ZAUPNO« so pripravili člani Centra za obveščanje In propagando pri predsedstvu OK ZSMS PTUJ: vodja Janez Korplč, člani Darja Petrovič, Vikica Kostanjevec, Danlel Hengelman, Irena Golob, Darja Lukman, Stanko Žunec in Suzana Majdič. Ekološki raziskovalni tabor Ptuj '88 Eicološlca slcupina Ptuj, ici de- luje pod okriljem OK ZSMS, pri- pravlja ekološki raziskovalni ta- bor Ptuj '8. Ta bo potekal od 20. junija do 4. julija 1988. V Ptuj- skih Toplicah bodo mladi ekolo- gi prebivali v šotorih. Udeležen- ce bodo povabili iz OK ZSMS ter iz srednjih in osnovnih šol občine Ptuj. Število je omejeno na 20 iz občinskih konferenc in 5 do 10 iz ptujske občine. Na tem taboru se bodo izvajale nasled- nje naloge: — ugotavljanje onesnaženosti- zraka — ugotavljanje onesnaženosti voda — raztaplanje kisika v vodi — določanje pH vrednosti vo- de — odlagališča odpadkov — oskrba s pitno vodo po kra- jevnih skupnostih. Nekaj teh raziskovalnih nalog bodo opravljali že učenci iz os- novnih šol prek celega šolskega V ekološki skupini se bo- do pričeli ukvarjati tudi s problematiko srednje- in nizkoradioaktivnih odpad- kov v Sloveniji in tudi v ptujski občini, kjer je ena izmed možnih lokacij. Prav tako bodo spremenili ter- min sestajanja: odslej bo vsak četrtek ob 16. uri v Klubu mladih Ptuj. Prvič se dobimo že danes. Pridite! leta. Zraven teh poglavitnih tem pa bodo tudi posebne teme, s po- močjo katerih bodo poskušali priti do realne slike onesnaženo- sti in onesnaževalcev pitne in ostale vode v ptujski občini. S pomočjo teh podatkov bodo iz- delali kataster onesnaženosti vo- da in onesnaževalcev. Rezultati vsega raziskovanja bodo obja- vljeni v glasilih gibanja Znanost mladini in v sredstvih javnega obveščanja. Ob vsem tem lahko mladi upa- mo, da se bo kasneje spremenil odnos nekaterih do narave in bo- do prenehali zastrupljati zrak in vodo. Ali je sploh še kaj življenja v naših vodah? Mladi dobimo obnovljen klub Končno smo mladi dobili v uporabo obnovljene prostore kluba mladih Ptuj. Otvoritve smo toliko bolj veseli, ker so se dela zavlekla krepko čez rok, in tudi zato, ker se bomo lahko umaknili iz gostiln. Dejavnost v klubu mladih bomo pričeli že jutri. V njem bo velik mednarodni šahovski turnir, ki bo trajal vse do 20. decembra. Tako v začetku vabimo v klub predvsem ljubitelje šaha. Hkrati pa se bodo tam predstavili mladi likovniki. Od 23. do 25. decembra se bo klub mladih vključil v prireditve ob novoletnem sejmu. Tako bomo skupaj z občinsko zvezo društev prijateljev mladine in osnovnimi šolami organizirali oglede risanih in mladinskih filmov. Zraven tega se bodo lahko mladi in starejši v kubu ogreli ob toplem ča- ju ali pa se osvežili s kakšno od osvežilnih pijač. 26. december 1987 pa bo prišel v zgodovino, kajti na ta dan bo uradna otvoritev Kluba mladih Ptuj. Program bomo pričeli že ob 12. uri, trajal pa bo tja do polnoči. V programu bo za vsakogar ne- kaj — zabavna tekmovanja, gledališke igre in plei. V programu bodo sodelovali: Fotogrupa M, Gle- dališče čez cesto iz Kranja, mladi glasbeni umetni- ki Vili, Samo in Džipsi iz Ptuja in še kdo. Uradna otvoritev pa bo ob 15. uri. Vabljeni so vsi, ki so ka- korkoli pomagali pri obnovitvi kluba, in to so skupščina občine Ptuj, družbenopolitične organi- zacije občine, mestne krajevne skupnosti in še veli- ko drugih. Zato ne zamudite veleprireditve — 26. decembra 1987 ob 12. uri v klubu mladih. MLADI VABIJO IN ZATRJUJEJO, DA VSTOP- NINE NE BO! Koliko je težak študentov dinar ... Težko je, če si študent. Še težje je, če si študent brez denarja; takih je ogromno. Najtežje pa je, če nimaš zelo premožnih staršev, ampak samo toliko premožne, da je družinsko povprečje ravno dovolj visoko, da ti ne uspe >uloviti< štipendije. Takrat si odvisen od staršev in dobrih sorodnikov — prositi jih moraš za vsak dinar, čeprav jih imajo sami velikokrat premalo. Preostane ti samo še la- stna iznajdljivost in trdo delo prek študentskega servisa ter mnogo domišljije, da si poleg šolskih obveznosti, uče- nja in izvenšolskih dejavnosti še organiziraš čas, da si lah- ko s popoldanskim delom prislužiš denar. Prva pot, ko ugotoviš, da rabiš denar, vodi na štu- dentski servis. Tam ti pojasnijo, da dela trenutno zate ni in da pridi drugič, morda boš imel takrat več sreče. Z ža- lostnim srcem se doma potožiš staršem; zavzamejo se za- te in ti prek vez in vežic najdejo posel, ki si ga morda prek študenta iskal zaman. No, delo zdaj končno imaš! Srce ti vriska in začneš zidati gradove v oblakih. Razmiš- ljaš in si izračunaš, kaj vse si boš lahko kupil za prisluže- ni denar! Morda greš celo po trgovinah in si nagledaš, ka- tere želje si boš lahko izpolnil. In potem se z velikim veseljem vržeš na delo, npr. na popisovanje vodovodnih števcev. V začetku je vse oh in sploh in super! Hodiš od hiše do hiše, popišeš števec, morda poklepetaš s kako starejšo babico, ki je vesela, da vidi mlad obraz, in potrpežljivo odgovarjaš na radovedna vprašanja prijaznih domačinov, da se voda ne bo podražila in da popisuješ samo za letni obračun. Mnogokrat ugotoviš, da ti ne verjamejo, potem pa spet hitiš od hiše do hiše, saj je v popoldnevu potreb- no popisati 50 hiš. Tako je prvi, drugi, tretji, morda še četrti dan; a pete- ga dne si že utrujen in vsega naveličan, pa še gripa se te loteva. Morda si padel po stopnicah na poti v temno klet ali se je pod teboj utrgal plaz premoga, ko si plezal proti vodnemu števcu nekam visoko pod strop. Nekoč dobiš po glavi najmanj vedro vode, ko pri neki hiši eksplodira pipa v tvoji bližini! Moker si do kože, a kaj ko časa, da bi se preoblekel, ni. Tako ti želja do dela počasi mineva, a ti popisuješ naprej. Misel na denar te nekako drži pokonci. Sicer se ti zdi, da je števcev vedno več, a vztrajaš. K neka- terim hišam moraš iti dvakrat ali celo večkrat, saj ljudi pogosto ne najdeš doma. To traja deset dni. Na koncu si popisal okrog 500 števcev. In potem čakaš, čakaš. Zdi se ti, daje minila cela večnost, odkar si oddal rezultate dela, čeprav morda še ni preteklo niti 15 dni. Sprehajaš se po trgovinah in ugotoviš, da so vse, kar si si nagledal, proda- li. Naslednja pošiljka bo verjetno dražja za toliko in toli- ko dinarjev. To ti začne jemati pogum, denarja pa še ved- no ni. Ugotoviš, da ti je devalvacija medtem požrla skoraj četrtino zaslužka. Za konec izveš, da je prijateljica, ki je popisovala električne števce, dobila za enako število več plačila. Vsega ti je dovoJj in dokončno vržeš puško v ko- ruzo. Potem se spet ponovi stara pesem. Suh si in ožemaš starše, ki ti komaj lahko dajo za najosnovnejše. Pa še gri- pa ti ostane v spomin. Kako težak je študentov dinar! Tako težak in hkrati tako lahek. Ko ga je treba porabiti, je lahek. Moraš si kupiti kaj za obleči, plačati malico, kaj prihraniti ... A ko ga je tre- ba zaslužrti, je presneto težak. Nikoli ga ni dovolj. Tako je to s študentovim dinarjem. S. Š. Mladi danes Prišli so časi, kakršnih smo se najbolj bali. Stopili smo na prag krize enaindvajsetega stoletja. To je kriza, ki bo najbolj priza- dela mlade in našo prihodnost, ker bo močno vplivala na kriti- čno mišljenje mladih o družbi in njeni ureditvi. Naša družba se vse bolj razceplja, nihče nima več v nikogar zaupanja. Bratstvo in enotnost, ki sta se včasih prak- tično lepo kazala v naši družbeni ureditvi, sta sedaj samo še na pa- pirju. S tem pa se še bolj poveču- jejo socialne razlike med narodi SFRJ. Tudi naše gospodarstvo je klo- nilo — kot mlado drevje po vi- harju. Podjetja so začela propa- dati zaradi prevelike zadolženo- sti, zaradi skrajno neodgovorne- ga odnosa do družbe in družbe- ne lastnine. Brezposelnost se po- večuje iz dneva v dan. Cene ne- nehno rastejo in ogrožajo stan- dard. Kam to vodi, se sprašuje- mo mladi, in ali bomo sploh ime- li možnost, da se dokažemo in pokažemo, kaj znamo. Čeprav se mladina pritožuje čez šolski si- stem usmerjenega izobraževanja in pravi, da se premalo naučijo in premalo seznanijo z delom, ki ga bodo opravljali po končanem šolanju, vendar imajo v sebi ne- ko samozavest in spoštovanje do naše države. S svojim znanjem pa bi radi pripomogli k rešitvi in uresničitvi sanacijskih progra- mov gospodarstva. Veliko vprašanje, ki se poja- vlja pri mladini, je: zakaj se je v zadnjem času tako močno pove- čal izstop iz Zveze komunistov? Kje so vzroki za taka dejanja? Ali so ti ljudje nezadovoljni s programi in delom ZK ali pa so članstvo samo izkoriščali za svo- jo kariero, sedaj, ko so zakompli- cirali stanje, pa so našli edino re- šitev v izstopu? Živimo v državi, ki bi lahko bila veliko boljša, kot je, če bi bili nekateri ljudje v njej boljši in odgovornejši za svoja dejanja. Kje so danes dobre lastnosti Jugoslovanov, ki so obstajale včasih in brez katerih naša drža- va sedaj žalostno propada? Mar se bo naša pustolovščina nada- ljevala v nedogled ali pa se bo- mo ustavili in poiskali pravo pot, ki nas bo peljala v boljši jutrišnji dan? Vprašali se bomo: kje so pravica, svoboda in resnica? Kje so zvestoba, požrtvovalnost in čast? Kaj pričakuje družba od generacije mladih? Korpič 12 — ZA KRATEK ČAS 10. december 1987 — TEDNIK TEDNIK — 10. december 1987 ŠPORT IN DRUŠTVA - 13 Drava in Ormož v polfinalu v soboto je bil odigran prvi del odprtega klubskega prvenstva Slovenije v rokometu za mladince in mladinke (letnik 1968 in mlajše). Mladinke Drave so nastopile na polfinalnem turnirju v Novem me- stu. V svoji skupini so osvojile drugo mesto in izpadle iz nadaljnjega tekmovanja, torej jim uvrstitev v finale ni uspela (v sklepnem delu so samo štiri ekipe). V prvem srečanju so izgubile z domačinkami, nato pa premagale igralke iz Metlike. V finale se je uvrstila Iskra iz Šent- jerneja, ki je v odločilni tekmi premagala Novo mesto. Mladinci so začeli stopnico niže, torej s četrtfinalom. Vse prija- vljene ekipe so bile razdeljene v 12 skupin, zmagovalci pa so znova razdeljeni v štiri skupine, iz katerih se samo zmagovalec uvrsti v fina- le. Na turnirju v Veliki Nedelji so presenetili mladinci Ormoža, ki so izločili Šoštanj. Na tem turnirju so torej zmagali Ormožani pred Šo- štanjem tretja je Velika Nedelja, četrta pa Radgona. Mladinci Drave pa so presenetili v Slovenj Gradcu. V prvem sre- čanju so domačini brez težav premagali mladince ravenskega Fuži- narja, nato pa so Ptujčani in Ravenčani igrali 20:20, čeprav so imeli igralci Drave srečanje dobljeno. V odločilni tekmi pa je prišlo do pre- senečenja. Igralci Slovenj Gradca so povedli s 5:2 in 9:5, od tu naprej pa se je tehtnica nagnila na stran Drave in ta je z odlično obrambo in dobrim napadom tekmo dobila z 21:16. Za Dravo so nastopili: Belič, Žmavc, Pucko, Lovrec, Satler, Žuran, Bezjak, Ramot, Hojnik, Vajda, Kramberger, Mlakar, Kysela in-Mešl. V polfinalu bosta obe naši ekipi nastopili v Celju, in sicer to so- boto dopoldan. V prvem srečanju se bodo mladinci Drave pomerili z Aerom Celje, nato bo tekma Ormož—Drava in ob koncu še srečanje Ormožanov in domačinov. I. kotar KOŠARKA Ptuj—Slivnica 97:60 Tretjega decembra so ptujski košarkarji igrali v dvorani Center, kjer so se pomerili z ekipo Slivnice in jo brez težav premagali, pri tem pa niso pokazali vsega, kar znajo. Prvi polčas so dobili z rezultatom 49:31. Koše za domačo ekipo so dosegli: Pečnik 37, Cabrijan 15, Ro- bert Kotnik 12, Damiš 11, Svetelšek 5, Marčič 4, Vučinič 4, Rozman 4, Miran Kotnik 3 in Soda 2. Starše-Ptuj 97:103 Ekipa Starš, ki so jo Ptujčani v prvem delu prvenstva porazili v domači centrski dvorani z visoko razliko, je v soboto, 5. decembra, v mali dvorani srednje kovinarske šole v Mariboru zaigrala zelo dobro. Domačini so vodili vse do 12. minute, ko je Ptujčanom prvič uspelo povesti. Prvi polčas so dobili s petimi koši razlike (54:49). V začetku drugega so z zaporednimi koši Damiša in Roberta Ko- tnika povedli za šestnajst točk in to prednost obdržali vse do 18. mi- nute drugega polčasa, ko so nerazumljivo popustili v obrambi in na- padu. Domačini so to izkoristili in znižali razliko. Koše za Ptujčane so dosegli: Pečnik 28, Robert Kotnik 26, Damiš 16, Miran Kotnik 15, Cabrijan 12, Vučinič 4 in Rozman 2. V desetem kolu SKL vzhod se bodo v soboto, 12. decembra, ob 18. uri v dvorani Center Ptujčani v eni izmed odločilnih tekem za uvr- stitev v končnico pomerili z ekipo Gornje Radgone. MG 14 - ZA RAZVEDRILO 10. december 1987 — TEDNIK TEDNIK — 10. december 1987 OGLASI IN OBJAVE - 15 ZGODE IN NEZGODE IZ SPLITSKE LADJEDELNICE - KONEC (!) Pojasnilo k »Učakarjevi zgodbi« v Tedniku je bila 26. novembra na zadnji strani opisana »Učakarjeva zgodba«. Primo- ran sem dati svoje pojasnilo, ker so nekateri podatki v izjavi tov. Učakarja popolnoma iz mišljeni in neresnični. Za pojasnilo sem se odločil tudi zato, ker bom Učakarja tožil na sodišču za povzročitev materialne škode in — ločeno — za blatenje mojega moralnega ugleda in ugleda moje poslovalnice. Nič, kar bom navedel, ne bo prazno govorjenje, kot je delal Učakar, ampak bom vse sproti doku- mentiral: I. Jani Učakar se je pri meni res zaposlil 14. januarja 1987. Bil je brez zaposlitve, brez stalnega bivališča (spal je v kletnih prostorih, kar je razvidno iz njegove izjave na magneto- fonskem traku) in v sodnem postopku zaradi" kaznivega dejanja goljufije. Prodal je namreč družbeno stanovanje in prejel gotovinski zne- sek. Tega sodišče še danes terja od njega in je s strani sodišča pogojno obsojen. Takrat sem mu v stiski pomagal, ker je kot vse druge tudi mene prelisičil s svojim govorjenjem. V svo- jem zaupanju sem šel celo tako daleč, da sem na njegovo prošnjo in željo šel na sodišče v zvezi s to zadevo ter pričal, da je pri meni za- poslen in v redu opravlja svoje delo. (To sem tudi verjel, saj me je vedno redno klical iz Splita in govoril vse najlepše, da ni nobene potrebe, da pridem v Split, itd. . . .) V času zaposlitve je Jani Učakar večkrat ustno odpovedal delovno razmerje, odpoved drugič zopet preklical; prav tako je svoje iz- jave glede vloge za obrtno dovoljenje spremi- njal iz dneva v dan. Zato smatram, da je izja- va, kako sem ga nagovarjal za obrtno dovo- ljenje, izmišljena, bil pa sem pripravljen skle- niti z njim poslovno-tehnično sodelovanje vse do tistikrat, ko sem zvedel, kaj počenja za mojim hrbtom. Zaposlenih sem imel 10 ljudi. Ce jih je bilo zaposlenih več, jih je brez moje vednosti za- posloval tov. Učakar — brez mojega poobla- stila ali soglasja. Torej tudi tistih 150 (!!!) lju- di, za katere ni vedel nihče, še najmanj pa jaz. Zato smatram, da naj bi tudi za te ljudi (je to sploh res?) odgovarjal tov. Učakar, saj se je skrival za imenom moje poslovalnice. Tako kot je brez moje vednosti zaposloval več ljudi — brez pooblastila ali soglasja, je tudi brez pooblastila podpisoval račune in zapisnike, čeprav je bilo njegovo delo, da de- la z delavci in nadzira njihovo delo na sa- mem delovišču. Ni delal tako, kot trdi; šel je celo tako daleč, da seje izdajal za mojega ko- operanta. S svojim podpisovanjem mi je povzročil veliko materialno škodo. Prav tako se je za- dolževal z orodjem in zaščitnimi sredstvi, podpisoval reverze in se z ničimer ni razdol- žil; sedaj pa se za svoje ravnanje sklicuje na druge delavce (seveda lažno in zopet \ mojo škodo). Za vse stroške, ki so nastali zaradi njegovega ra\nanja (reverzi) in uporabljanja imena moje poslovalnice, bom sodno ukre- pal. O podkupovanju Učakar l\an Vinko ne bom ničesar izja\ljal, \endar j-^ bilo izrečeno in obljubljeno marsikaj. Cepra\ magnetofon- ski trak ni sodni dokaz, je pa dokaz za resni- co! V članku je omenjen mladoletni Darko Maček. Poleti je prišel k očetu na dopust, in ker je imel doma neurejene razmere (ločite\ staršev), sem na očetovo prošnjo dovolil, da se lahko sin nahaja pri očetu, dokler se dru- žinske razmere ne uredijo. O njegovi zaposli- tvi in delu ali izplačilu osebnega dohodka ni bilo nikoli govora in o tem nisem imel poj- ma. Naknadno (kot tudi vse ostalo) prihaja na dan resnica, da ga je Učakar nagovarjal k delu, obljubljal mu je plačilo in zaposlitev kot prvemu delavcu v Učakarjevi obrtni de- lavnici. Jože Tišler je bil eden boljših delavcev. Pojma ni imel o spletkah v ladjedelnici, kljub temu pa je bil večkrat seznanjen z Učakarje- vimi lažnimi obljubami drugim ljudem. Izjavili moram, da sem se udeležil obrav- nave na inšpekciji dela v Splitu (Učakar se je ni mogel udeležiti kljub svojim »delovnim navadam«). V Splitu sem bil presenečen nad izjavami ljudi, nad njihovo poštenostjo, saj so bili soočeni z menoj pri sami inšpekciji de- la in takrat je pričela prihajati na dan vsa res- nica. Zato bom sodno ukrepal proti Učakar- ju glede njegovih izjav, da so Dalmatinci za- sovražili vse Slovence zaradi mene. Opraviči- lo bom zahteval od Učakarja tudi \ Tedniku, kjer naj bi našel oz. iskal razume\anje in usmiljenje (nemogoče razmere na delovišču, kjer se dela še danes) za svoja goljufiva deja- nja in spletke. V sestavku tov. Učakar navaja tudi poda- tek iz mojega finančnega poslovanja s Termi- ko. Bilo bi zanimivo izvedeti, kdo mu je do- volil vpogled v moje finančno poslovanje. Si- cer to ni treba biti skrivnost, vendar mi je po- polnoma nerazumljivo, zakaj bi prav ON bil tisti »organ«, ki bi imel vpogled v poslovanje moje obratovalnice in bi ga javno razkazoval. Tovarišu Učakarju je prenehalo delovno razmerje z istim dnem, kot je prenehala dela- ti obratovalnica, s tem da svojih obveznosti za nazaj ni poravnal; povzročil mi je veliko materialno in moralno škodo. Trdim, da je s svojim obnašanjem prispeval k propadu obrtne dejavnosti, saj s strani Termike ni bilo nobenih pripomb, čepra\ je v pogodbi / njo napisano, da o vseh nepravilnostih sproti pi- sno obvesti kooperanta. Po vseh teh navedbah tov. Janija Učakarja sem končno sprevidel, s kakšnim človekom sem imel opravka. Ni se spuščal samo na ni- vo blatenja, spletk in podkupovanja, šel je celo tako daleč, da je začel groziti, kljub te- mu da je vedel, pod kakšnim težkim psihi- čnim pritiskom je cela družina in dva šoloob- vezna otroka. V svojih dejanjih ni poznal no- benih zadržkov, zato sem ga bil primoran pri- javiti na POSTAJI MILICE zaradi njegovih groženj. Tudi to se da preveriti. Za vsa klevetanja, katera bodo od njega še sledila, ne bom več dajal razlage v časopisih, ker se ne morem in ne znam spuščati v tak- šno medsebojno obračunavanje in na takšen nivo, kot ga ima Jani Učakar. Zaradi vsake njegove izjave, katera ne ustreza resnici, bom ukrepal pri pristojnih organih. Drago SERDINŠEK Novo parkirišče v počastitev dneva republike smo Ptujčani odprli novo parkiriš- če ob Potrčevi in Osojnikovi cesti, ki je sodobno urejeno, na njem pa je 156 označenih prostorov za osebna vozila. Objekt so zgradili delav- ci KGP — tozd Nizke gradnje in hidrogradnje. Vrvico ob svečanem odprtju parkirišča je prerezal Franc Klemenčič, predsednik skupščine KS Jožeta Potrča v Ptuju. Foto: 1. Ciani Rodile so: Anica Lorber, Stari Log 32 — Davida; Ana Cokan, Kog 90 — Daniela; Brigita Poljanec, Nova vas pri Mark. 49 — dečka; Betka Polajžar, Nadole 50/a - dekli- co; Nelka Dulc, Toplakova 3 — Nino; Cvetka Dajčar, M. Bre- brovnik 27 — Marka; Irena Či- žič. Na Hribu 2 — Tamaro; Da- nica Butolen, Dobrina 6 — de- klico; Nada Lah, Nova vas pri Mark. 5 — deklico; Margita Tr- stenjak, Pršetinci 14 — Karmen; Sonja Mlinaric, Potrčeva 50 — deklico; Mira Sitar, Bezjakova 2 — Maria; Ema Horvat, Krčevina pri Vurb. 55 — Andreja; Darin- ka Mlakar, Gorišnica 117 — de- klico; Matilda Golob, Majšperk 30 — Leonido; Branka Andol- šek-Tominc, Nova vas pri F*tuju 4 — Marka; Kristina Kamenšek, Apače 26 — deklico; Marija Purg, Skrblje 4 — deklico; Ana Trafela, Podlehnik 101 - dečka; Tatjana Solina, Arbajterjev a 8 — Kajo; Karin Markovič, Volk- merjeva 23 — deklico; Anita Osterc, Cvetkovci 45 — Aleša; Milica Cajnko, Bresnica 9 — Ta- maro; Marija Zdavc, Preša 8./c — Andreja; Stanka Cucek, Polj- ska C. 3 — Evelino; Zvonka Te- meni, Moškanjci 98 — Daria; Martina Siebenreich, Potrčeva 44 — Niko in Nevo; Marija Rep, Nova vas 1 — deklico; Nada Galun, Stogovci 19 — dečka; Sil- va Vaupotič, Na Obrežju 7 — de- čka; Marija Tetičkovič, Gradišče 142 — Natalijo; Nada Hor- vat,Apače 213 — Aleša; Jožica Strašek, Podlože 60/a — dečka; Ina Vrečko-Gašparič, Domžale, Prešernova 45 — Leno; Danica Pevec, Ivanjkovci 4 — Barbaro; Danica Lozinšek, Sp. Gruškovje 21 — dečka; Olga Zaje, Apače 54 — Mitja; Terezija Petek, Bo- rovci 62 — dečka; Danica Ko- ser, Apače 110 — Tadeja; Vero- nika Skela, Dolena 49 — dva de- čka; Zdenka Burina, Žamenci 9 — Uroša. Poroke — 28. novembra 1987: Branko Kostanjevec, Bukovci 119, in Majda Bokan, Bukovci 47; Jožef Motaln, Ložnica 26, in Marjana Ahec, Sestrže 43; Janez Lah, Pobrežje 95, in Ana Krajnc, Jurovci 17; Janez Ivančič, Lo- vrenc na Dr. polju 14, in Martina Medved, Lovrenc na Dr. polju 16; Andrej Lovrec, Rjavci 35, in Brigita Kolnik, Kukava 67; Raj- ko Kukovec, Formin 9/a, in Su- zana Kočevar, Lovrečan, VI. Na- zora 3; Franček Lenart, Jiršovci 51, in Vera Krajnc, Strmec pri Destrniku 14; Branko Tušek, Placerovci 27, in Jožica Muršič, Placerovci 27; Miran Maltarič, Zagrebška 61, in Nevenka Zma- zek, Gorišnica 76; Alojz Gašpa- rič, Mestni Vrh 72, in Simona Markež, Mestni Vrh 72; Franc Furjan, Brezovci 49, in Marija Horvat, Brezovec 49; Franc Kvar, Žamenci 2, in Anica Trunk, Strmec pri Polenšaku 19; Ivan Kovač, Letuš 89, in Milena Matjašič, Gorenje 21; Brenko Kolarič, Dragovič 46, in Ida Ko- kol, Dragovič 46; Josip Levanič, Selci 29, in Marija Petrovič, Ma- la vas 4/a; Janez Vogrinec, Mo- škanjci 89, in Majda Muršec, So- betinci 36/a; Franc Lah, Biš 49, in Martina Kramberger, Biš 49. Umrli so: Gera Meznarič, Stojnci 89, roj. 1894, umrla 23. nov. 1987; Ivan Graf, Plešivica 14, roj. 1899, umrl 22. nov. 1987; Marija Kop- še, Dom upok. Ptuj. roj. 1895, umrla 23. nov. 1987; Franc Ko- zel, Zg.Gruškovje 32, roj. 1906, umrl 22. nov. 1987; Alojz Buko- vec, Prebold, roj. 1916, umrl 22. nov. 1987; Rudolf Kmetec, Vare- ja 50, roj. 1932, umrl 24. nov. 1987; Julijana Rajh, Žerovci 62, roj. 1915, umrla 24. nov. 1987; Monika Požar, Popovci 11, roj. 1904, umrla 23. nov. 1987; Matil- da Domine, Cufarjeva 29. roj. 1951, umrla 26. nov. 1987; Mari- ja Kovačič, Zg. Velovlek 12, roj. 1932, umrla 26. nov. 1987; Matil- da Bedrač, Gibina 27, roj. 1917, umrla 25. nov. 1987; Katarina Vilčnik, Vitomarci 43, roj. 1925, umrla 26. nov. 1987; Ema Ahec, Sestrže 47, roj. 1909, umrla 24. nov. 1987; Martin Bezjak, Spuh- lja 60, roj. 1907, umrl 29. nov. 1987; Elizabeta Šteger, Mestni Vrh 6, roj. 1925, umrla 28. nov. 1987; Ivan Ropič, Videm pri Ptu- ju 30, roj. 1926, umrl 28. nov. 1987; Stanislav Kokot, Hrasto- vec 24/a, roj. 1923, umrl 29. nov. 1987; Jožef Kramer, Strnišče 1, roj. 1920, umrl 29. nov. 1987; Andrej Topolovec, Dravinjski Vrh 46, roj. 1912, umrl 1. dec. 1987; Neža Lepoša, Rucmanci 5, roj. 1910, umrla 27. nov. 1987; Otmar Artenjak, Maistrova 24, roj. 1942, umrl 29. nov. 1987; Pe- ter Gaspari, C M D 1, roj. 1911, umrl 2. dec. 1987; dr. Franc Bru- men, Kraigherjeva 15, roj. 1903, umrl 30. nov. 1987; Franc Be- drač, Dolena 37, roj. 1912, umrl 3. dec. 1987; Stjepan Sambolec, Doklece 15, roj. 1913, umrl 29. nov. 1987; Katarina Cihal, Sp. Hajdina 85, roj. 1921, umrl 6. dec. 1987; Pavlina Maučič, Or- mož, Kerenčičev trg 8, roj. 1914, umrla 6. dec. 1987. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec, Marjan Šneberger in Nataša Vodušek ter novinar-lektor Jože šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio-Tednik, tele- fon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 15.000 dinarjev, za tujino 19.500 dinarjev. Žiro račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, Maribor. Na podlagi zakona o obdav- čenju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrš- čen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni da- vek od prometa. Pripravljajo tovariško srečanje v ptujski občini je postala že tradicija, da občinski komite ZKS vsako leto na eni od slovesnosti v občini podari knjižna darila čla- nom, ki tisto leto dopolnijo 30 ali 40 let staža v ZK. Navadno so to slovesnost opravili na osrednji proslavi v počastitev praznika republi- ke. Letos pa je OK ZKS Ptuj sklenil, da bodo to slovesnost opravili na delovnem in tovariškem srečanju članov občinskega komiteja in sekretarjev osnovnih organizacij ZKS s komunisti, ki so bili sprejeti v KP oz. ZK leta 1947 in 1957. Srečanje bo 23. decembra v Ptuju. FF XI. krajevni praznik v Trnovski vasi Tudi letos so v Trnovski vasi združili slovesnosti ob dnevu repu- blike in ob krajevnem prazniku. To pa je bila tudi priložnost, da se občanom predstavijo z obračunom enoletnega dela. Kljub temu da že skoraj pošastna inflacija sproti razvrednoti vsak zbrani dinar, so mar- sikaj postorili in tudi načrti za prihodnost niso le skupek želja, pou- darja predsednica sveta KS Trnovska vas Marija Kovačič. Med največje uspehe enoletnega dela štejejo položitev druge pla- sti asfalta, česar pa ne bi mogli storiti brez deleža denarja iz občinske- ga samoprispevka in brez tistih deset milijonov dinarjev, ki so jih ob- čani prispevali s posebnimi pogodbami. To pa je skoraj toliko, kot znaša 2-odstotni enoletni samoprispevek v krajevni skupnosti Trnov- ska vas. Med večja dela štejejo še ureditev zunanjosti stare osnovne šole, v kateri je danes samopostrežna MlP-ova poslovalnica — z Mipom so si tudi delili stroške, nadalje vzdrževanje krajevnih cest in nekatere druge naloge. Sicer pa pravijo, da je tudi na območju KS Trnovska vas problemov veliko več, kot pa je na voljo denarja. Tako se v zad- njem času pojavlja problem zdravstvene ambulante, za katero bodo po vsej verjetnosti morali zagotoviti nove prostore ali pa jo čez pol le- ta zapreti. Pri tem računajo na pomoč iz sosednjih krajevnih skupno- sti, ki bodo tu uporabljali storitve v zobozdravstvu in splošni medici- ni. In kakšni so še načrti za prihodnost? »Vseh nalog tudi v naslednjih letih še ne bomo uspeli realizirati, trudili pa se bomo, da postorimo kar največ. Spomladi se nam bo iz- tekel krajevni samoprispevek in bi ga želeli podaljšati. Porabili pa ga bomo predvsem za urejanje krajevnih cest in za gradnjo ambulante; vse druge naloge pa bodo morale še počakati,« ugotavlja predsednica sveta KS Trnovska vas Marija Kovačič. PLESNA SKUPINA T4 IZ PTUJA V CANKARJEVEM DOMU Dnevi plesa '87 ^ Jutri se v Cankarjevem domu v Ljubljani pričenjajo dnevi plesa '87 z nastopom plesne skupine Gyula Bergerja iz Budimpešte New Synchro System. Svečana otvoritev bo v soboto, ko se bo predstavilo osem plesnih skupin — iz Zagreba, Ljubljane, Kranja, Celja, Titove- ga Velenja, Maribora, Izole in Ptuja. Ptujčani bomo na dnevih plesa sodelovali s plesno skupino T4, ki jo vodi Mira Mijačevič. Skupino bo predstavila Majda Fridl-Grah s plesom Neizbrisana prostranstva. Koreografija je delo Mire Mijačevič in Majde Fridl-Grah na glasbo Astorja Piazzola. V okviru dnevov plesa '87 bo jutri še letna konferenca Združenja plesnih skupin Slovenije, v soboto otvoritev razstave Plesna šola Mete Vidmar, v nedeljo pa plesni videospored in pogovor o predstavah. NaV ČRNA KRONIKA V minulem tednu — od 1. do vključno 8. decembra — so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali kar v 12 prometnih nesrečah in pri tem ugotovili na srečo le eno hujšo in štiri lažje telesne poškodbe udeležencev. Vzroki nesreč so bili v prvi vrsti v neprilagojeni hitrosti vož- nje glede na stanje cestišča in glede na vremenske razmere. Materialna škoda na vozilih je bita ocenjena na okoli 4.2 milijona dinarjev. Drugih posebnosti tokrat na srečo ni bilo. Miličniki opozarjajo predvsem na zim- ske vozne razmere, ki se obetajo konec tega tedna. Vozniki, poskrbite pravi čas za zimsko opremo in brezhibnost svojih vozil! -OM AVTO JE ZACEL GORETI V dneh pred praznikom repu- blike je Srečko Bukovič iz Stane- tincev vozil osebni avto v Ormo- žu proti železniški postaji. Opa- zil je, da je na rezervoarju za go- riv nastala razpoka. Voznik si je poskušal praktično pomagati, vendar ga je to drago stalo. Poi- skal je namreč 3-litrsko plastično posodo, natočil vanjo bencin, posodo je namestil v prostor za motor in v bencin potisnil cevko za gorivo. Tako je poskušal pe- ljati naprej, toda bencin se je vnel in avto je začel goreti. S po- močjo gasilcev in občanov so ogenj pogasili, vendar je na avto- mobilu škode za okoli 800.000 dinarjev. NEZGODA ZARADI PREHI- TRE VOŽNJE V Spuhlji se je 30. novembra kmalu po polnoči (ob 0,30) zgo- dila prometna nezgoda zaradi prehitre vožnje. Voznik Marjan Varjačič (on in oba sopotnika v avtomobilu so bili iz Celja) zara- di prehitre vožnje v Spuhlji ni mogel izpeljati ovinka in je zape- ljal s ceste. Pri tem sta se voznik in sopotnica Mira Sedlanič laže poškodovala, sopotnik Izidor Sedlanič pa je bil hudo ranjen. FF