Ameriška
RIO/% HI—HOME
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
NO. 13
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
AMER. TISK 'Republikanci želijo
CLEVELlAND 3, O., TUESDAY MORNING, JANUARY 20, 1953
LETO LIH - VOL. un
0 PREDSEDNIKU TITU
utreti pot odobritvi Wilsonove nominacije
Zapreka njegovi odobritvi so njegovi finančni interesi pri General Motors korpo raciji.
Soglašanje mnenja ameriških urednikov o naslovu in poziciji novega WASHINGTON. — Senator jugoslov. predsednika.	ie izjavil, da republikanci
j razpravljajo o možnosti odstra-NEW YORK. — List NYT ob- nitve zaprek, ki so na potu se-javlja uredniški članek o nedav- natni odobritvi Charlesa E. Wil ni izvolitvi premierja Tita za 'sona za tajnika narodne obram-Jugoslovanskega predsednika in be.
Pravi, da ni presenetljivo, da je j Eisenhower j evo imenovanje JI Tito edmi kandidat. Ko je^Vilsona za obrambnega tajnika bila zbornica vprašana, če je je namreč izzvalo v senatu kon-P°ieg Tita še kak kandidat, je troverzo, ker se Wilson, ki je ^govorila na to vprašanje z 'predsednik General Motors kor-nučnim smehom. Prav tako ni .poracije, noče odpovedati Presenetljivo, da je bil Tito iz-j jim delnicam, katerih ima v°ljen s 568 glasovi proti enemu.! korporaciji v vsoti dveh in pol Tito si prizadeva iznajti nove'milijonov dolarjev, in prav ta-Vrste komunistično državo, ki J ko ne svoji penzi.fi in penzijske-naj bi bila drugačna od Stalino- [mu bonusu, do česar je upravi-Tod3 kljub njegovi izjavi o | čen pri General Motors korpi širokih demokratičnih refor- ciji.
svo-v tej
}ora-
^sh”, bi bilo nespametno pričakovati, da bodo reforme usrner-lene proti temu, kar razumemo pod pojmom demokracija. — Jugoslovanski voditelji bodo nadaljevali z enopartijskim siste-rnom. Njihova “demokracija” 11 e dovoljuje nobene opozicije, nobenega izzivanja njihove obisti. Sprememba naslova od Premierja na presednika, ne bo na stvari ničesar spremenila.
CLEVELAND. — Clevelandski “Plain Dealer” pa pravi v svoj em uredniškem članku — Stalni predsednik” med drugim:
‘Zdaj je Josip Broz P. P. — (Terpetualni predsednik).
Partizanski vodja, poznan kot uto, ki je postal maršal Jugoslavije in potem premier in ki je bil ves čas glavar jug.’ komuni-sbčne partije, je postal zdaj stalil predsednik. Poslej bo imel l°lik)o reči kakor v preteklosti; naslov ne spremeni na stvari ni-eesar.
,No je govornik vprašal zbor-če je še kak kandidat, 11:111 je bil odgovor bučen snaeh. ln na mestu je bil ta Srneh, zakaj prebedasto bi bilo Tlsliti, da bi si kaka druga ose-3 ali druga sila drznila domiš-Jati, da se ^ uveljavila v de-Ze k ne glede na to, kakšna bo [[ibna zunanja oblika vlade. Tito ° Predsednik, dokler bo živ.
Dejstvo, da je Wilson premožen človek, ni ovira njegovi o-dobritvi, pač pa je ovira zakon, ki prepoveduje slehernemu vladnemu uradniku trgovske zveze s tvrdko, pri kateri ima neposredne ali posredne finančne interese. In ker ima obrambni department vprav s to korporacijo, od katere naroča ogromne1 množine potrebščin, neposredne zveze ter interese, zato senat Wilsonovega imenovanja doslej še ni odobril.
KONFINACIJA VSEH JUDOV V VZHODNI NEMČIJI
Vsem 800 zidom v Vzhodni Nemčiji in 2000 v sovjetskem sektorju Berlina grozi zapor in še kaj hujšega, ker so sprejemali pomoč od ameriške židovske organizacije.
PREDSEDNIK EISENHOWER
Danes opoldne bo zaprisežen gen. Dwight D. Eisenhower kot 34. predsednik Združenih držav. — Naj mu v tem usodnem in zgodovinskem času Rog podeli moč šn modrost, da bo uspešno vršil svoje dolžnosti za stvar miru, ohranitev svobode in slavo naroda!
Eksplozija v Jugoslaviji
BEOGRAD. — Dne 16. januarja se je primerila v neki vojaški napravi v bližini Sarajeva v Bosni eksplozija, v kateri je bilo ubitih 21 ljudi, nad 50 pa ranjenih. Drugih podrobnosti ni.
SLOVO KOMUNIZMU BOLOGNA, Italija. — V teku ^adnjih treh dni je izstopila že . ruga prpminetna osebnost iz komun, partije. Zdaj je iz-5*0pil Alfonso Poppi, sekretar Partije, ki je dejal, da mu vest ne dovoljuje odobravanja komu-histične politične linije. Pred Tihn pa je izstopil Dante Muz-Zl’ bivši šef komun, propagande v Bologni.
Nov rekord pri zbiranju obleke
WASHINGTON. — Ameriški katoličani so posekali vse svoje tozadevne rekorde, ko so ob zadnji Thanksgiving Clothing kampanji nabrali nad 9 milijonov funtov obleke za potrebne ljudi tukaj in v inozemstvu.
Iranski fanatiki groze Egipt stopa na prste razstreliti rafinerijo
1	KAIRO, Egipt. — Armada je
TEHERAN, Iran. — Tukaj se Pi;čela z lovom na komuniste, o
vrše sporadične demonstracije, katerih Pr3vi premier gen. Naguib, da skušajo rovariti med
v katerih zahtevajo pristaši premierja Mohameda Mossadegha, da se slednjemu podaljša njegova diktatorska oblast. V obratnem slučaju grozijo razstreliti rafinerijo olja v Abadanu, ki je največja na svetu.
BERLIN. — Dne 19. januarja je bila izdana nova naredba, po kateri je vseh 2800 nemških Židov, konfiniranih v svojih domačih okrajih, katerih ne smejo zapustiti, če nočejo biti na mestu aretirani.
Poročila, ki so dospela v za-padni Berlin, naznanjajo, da ko-munistična policija vdira v domove in urade Židov v sovjetski zoni in zapadnem Berlinu. — Policija stdca za sledovi, ki bi spravili Žide v zveze z zapadni-mi in zionističnimi “vohunskimi agencijami.”
Polie;ja vdira skoraj v vsak z'dovski dom.
Da prepreči Židom beg na Za-pad, so jim oblasti ukazale, da ne smejo zapustiti svojih domačih distriktov. Pobcija jim je zaplenTa tudi njihove identifikacijske karte ali legitimacije, brez katerih tako ne morejo nikamor, kakor tudi njihovo korespondenco. Poleg tega jih zaslišuje o njihovih možnih zvezah z Zapadom.
Istočasno je izdal Hans Jen-dretzky, vzhodnoberlinski komunistični voditelj, ukaz, da se ima pometati Žide iz vseh javnih služb bot “sovražnike drža-
in nemilost komunistom, ker so prestari ali prebolehni, da bi mogli misliti na beg.
-----o-----
Sen. Taft je soglašal i odobritvijo novega delavskega tajnika
Tudi Taft je glasoval za odobritev nominacije, o kateri je nedavno rekel, da je — “neverjetna”.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
egiptskimi dijaki.
Roosevelt v Portugalski
LIZBONA, Portugalska. — Portugalski zunanji minister Paulo Cuncha je sprejel Franklina D. Roosevelta, najmlajšega sina pokojnega predsednika in poslanca iz države New York v zveznem kongresu.
ft* AT t O M A W SAP STY. »OtoftlCI^
Ta protižidovska kampanja je prišla prav ob času priprav za proces proti bivšemu zunanjemu ministru Georgu Dertinger-ju, ki je obtožen, da je “špion zapadnih držav.” Slednji bo sojen s petimi svojimi pomočniki, od katerih so trije Židje.
Zapadne oblasti izjavljajo, da je bilo konfinniranih vseh 800 Židov v Vzhodni Nemčiji in 2000 v vzhodnem Berlinu. Predvsem so vsi obtoženi, da so sprejemali pomoč neke newyorške židovske dobrodelne organizacije, o kateri pravijo komunisti, da je špionska organizacija.
Večina Židov na sovjetskem teritoriju je izročena na milost
WASHINGTON. — Martin P. Durkin, po poklicu ‘plumber’ in do nedavno predsednik National Plumbers Union (AFL), je bil odobren od senatnega odbora za delavske zadeve kot delavski tajnik v Eisenhower j evem kabinetu.
Soglasnemu odglasovanju, da se priporoči senatu odobritev Durkina, se je pridružil tudi o-hijski zvezni senator Taft, vodja večine v senatu, ki je svojačas-no izjavil, da je Eisenbcwerjeva izbira tega moža za delavskega tajnika “neverjetna”. Mr. Durkin, ki je demokrat, je podpiral kandidaturo Adlaia E. Steven-sona ter propagiral preklic Taft-Hartlevjevega zakona. Zdaj pa pravi, da postane zakon lahko zadovoljiv s potrebnimi dodatki.
Attlee je zopet doma
London. — Clement Attlee, riši premier angleške delavske ^lade, se je vrnil s socialistične inference v Rangoonu v Aziji. ekel je, da je opazil tam moč-110 občutje proti komunizmu.
Vremenski
prerok
pravi:
(Dalje in konec)
Tito stremi za uničenjem krščanstva v Jugoslaviji; glede tega naj si nihče ne dela nikakih utvar. On se ne prička z Vatikanom glede pravic in privilegijev Cerkve.
Usoda pravoslavnih kakor tudi katoliških vernikov je zapečatena, če se bo njegova vlada nadaljevala. Odkar so se partizanske tolpe potikale po deželi ter svojevoljno morile duhovnike, se Tito ne poslužuje istega senzacionalnega nasilja kakor njegovi madžarski sosedje. Toda njegov cilj je identičen (z madžarskim), in logično mora tudi biti v režimu, ki se ponaša, da je edini resnični vzor leninistične države.
Nekatere cerkve so še odprte in nekateri duhovniki so še vedno pred oltarji. In tudi kakim starim kmetom je še dovoljeno, da v miru umirajo. Toda mlajšo generacijo odvračajo od vere z vsem specializiranim mehaniz-mim modernega državništva.
Od časa do časa objavlja an-
L>anes oblačno in hladno. Po- glešbo časopisje ptocRobnosti teh poldne in ponoči pršenje dežja! persekucij. Vse se vrše po začr-ln naletavanje snega.	j
Itanem redu: prepoved verouka
Nečastni gost Velike Britanije
Poroča EVELYN WAUGH
Angleži vseh slojev in stanov so protestirali pri angleški vladi zaradi njenega povabila jugoslovanskega komunističnega diktatorja Tita v Veliko Britanijo. Evelyn Waugh, znani angleški pisatelj, je napisal za kanadski list “The Ensign” in za razne liste v Veliki Britaniji članek, v katerem pojasnjuje, zakaj so protesti Angležev proti temu obisku tako vehementni. Waugh pozna prav dobro Jugoslavijo kakor tudi Tita, ker je služboval tekom druge svetovne vojne z angleško vojaško misijo pri Titovih partizanih. Waugh, ki je tudi znan vojni poročevalec, piše:
v šoli, obvezen protiverski pouk, vib z ogorčenjem bero v svojem
prepoved verskega pouka v domu in cerkvi, razen tekom maše, ogromni davki cerkvam, zatvo-ritve semenišč ter teoloških fakultet na univerzah, itd., itd.
V	zadnjih tednih je bila dodana ustavi nova resolucija, ki prepoveduje vsakemu članu komunistične partije priznavati se h katerikoli verski skupini ali vero prakticirati.
Značilno dejstvo je, da se je vse te naredbe ojačilo vprav v zadnjih treh mesecih, to je v razdobju te medsebojne snubitve.
Angleška vlada vsekakor misli, da angleško ljudstvo ne ve, kaj se dogaja, ali pa se ne zaveda, da je Anglija v ogromni večini še vedno krščanska dežela.
V	tisočerih angleških domo-
časopisju dokumentirana poročila o verskem preganjanju. — Tu ne gre za to, da se zgolj katoliško prebivalstvo Anglije, katerega je ■ 10 odstotkov, zgraža nad tem napovedanim obiskom. Zgražajo se tudi ljudje in svečeniki protestantske veroizpovedi
Mr. Eden prav gotovo ne bi povabil ali predlagal angleškemu ljudstvu, naj povabi v svojo sredo v goste kakega notoričnega “judožrea”. Samo kadar gre za krščanstvo, pokažejo naši voditelji popolno brezbrižnost.
Če'so res brezbrižni, naj skrajšajo svoje govore in naj brej: o--vinkov povedo: “Mi ne vidimo ničesar napačnega v metodah in namenih komunistične vlade. —
Samo Sovjetija je tista, ki se je bojimo.”
“Storili bomo vse, kar bo v naših močeh, da pomagamo vsakemu komunističnemu diktatorju in ga oborožimo, da bo bolj uspešno izvajal svojo tiranijo, samo če je začasno sprt s Stalinom”
“Mi pozdravljamo transformacijo ali izpreobrnitev velikih teritorijev krščanstva v ateistične policijske države.”
Ali je to tisto, kar jim roji po glavah?
Ni dvoma, če pride Tito, se bo zbrala množica, kakor se zbere ob prihodu vsake notorične osebnosti, in ni dvoma, da bo. tudi več ali manj pozdravljanja.
Ampak Mr. Eden naj nikar ne misli, da bo njegov gost dobrodošel! Mi nismo navajeni pobijati oken in metati smrdljivih bomb, ker smo pač Angleži in kristjani. Mi namreč odklanjamo odvratni modemi nauk, da ne uspeva ničesar, razen zarote in nasilja.
In ni dvoma, da bo vse to minilo, ne da bi Mr. Eden opazil, da so glave ljudstva sklonjene v sramoti in — molitvi, da ne bi uspel v svojih ambicijah. . .
Po madžarsko in ljudsko demokratsko
REVIJA “TIME” poroča, da se je primerila na dan sv. Štefana lanskega leta v Madžarski ena naj večjih železniških nesreč, ki jih ima zaznamovati dežela. V tej nesreči je bilo ubitih 20, ranjenih pa nad 100 oseb. Tor-da bilo je le malo Madžarov, ki bi bili vedeli za to nesrečo. Komunistični uradniki Matije Rakosi-ja so dali namreč enostavno usmrtiti strojevodjo ter zatrli vse vesti o nesreči, o kateri je izvedelo madžarsko ljudstvo šele preko radia Glasa Amerike.
Kongresnik Feighan loži restavracijo
CHEVY CHASE, Md. — Kongresnik Michael A. Feighan, demokrat iz Ohio, je vložil tožbo proti lastništvu neke tukajšnje restavracije, kjer si je zlomil prst, ko je vlekel svojo ženo izpod mize v restavraciji. — Kongresnik pravi v svoji tožbi, da se je podrl stol pod njegovo ženo, česar posledica je bila, da je padla pod mizo. Kongresnik toži restavracijo za $50,000 odškodnine.
NAJNOVEJŠE VESTI
TEHERAN, Iran. — Iranski premier Mossadegh je dobil
od parlamenta dovoljenje, da sme še eno leto vladati z dekreti, to je, da ima diktatorsko oblast.
PORT CLINTON, O. — Moštvo obrežne straže je rešilo z ledene plošče, na kateri so se nahajali nad dve uri v zalivu Sanduskyja, 47 ribičev. Vsi omenjeni so ribarili z ledu, ki se je ločil od celote.
Šesta obletnica—
V	sredo ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Jennie Velikonja v spomin 6. obletnice njene smrti.
Rojstni dan in god—
V	soboto 17. jan. je obhajal svoj 50. rojstni dan in god splošno poznani gostilničar Anton Petkovšek, 965 Addison Road. Sorodniki in prijatelji mu kličejo: še na mnoga leta!
Maša žadušnica—
V	petek ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida maša-zadušnica za pokojnega Johna Simončiča.
Nov odbor—
Društvo Najsv. Imena fare Marije Vnebovzete ima za 1. 1953 sledeči odbor: častni vodja Rt. Rev. V. Hribar, duhovni vodja Matt Jager, predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Hoknes Ave.; podpredsednik Matevž Leskovec, tajnik-zapisnikar Joseph Hochevar, 14805 Darwin Ave., tel. LI 1-0966, blagajnik Frank Pirc, zastopnika Mr. Stefančič, Sebastjan Trampuš, maršal Anton Rudman, nadzorniki John Lukane in Joseph Perushek. Seje se vrše vsako 3. nedeljo ob 3. uri pop. v cerkveni dvorani. Molitvena ura ob 2. uri pop.
Nov odbor—
Kranjsko žensko podporno društvo Srca Marije je izbralo za 1. 1953 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Louis Baznik, predsednica Julia Brezovar, tajnica-zapisnikarica Mary Otoničar, 1110 E. 66. St., tel. HE 1-6933, fin. tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks, odbornica Mary Skul, nadzornici Mary Stanonik, Frances Baraga. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh pop. v šoli sv. Vida. Zdravniki: vsi slovenski. Zastopnica za SND in Klub društev Mary Stanonik.
Nov odbor—
Podružnica št. 25 Slov. ženske zveze ima za 1. 1953 sledeči odbor: duh. vodja Rev. Louis Baznik, predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Frances Bran-cel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66. St., tel. HE 1-6933, blagajničarka Louise Piks, zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice Angela Verant, Mary Lokar, Pauline Stampfel. Podružnica sprejema članice od 14 do 55 leta starosti, otroke od rojstva. Ases-ment se pobira na seji od 6. ure zv. in vsakega 25. v mesecu v šoli sv. Vida.
Russov pogreb—
Pogreb Louis Russa, o čigar smrti smo poročali včeraj, bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E. 62. cesti v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 9:30 in od tam na Calvary pokopališče.
Novi grobovi
Antonia James
V nedeljo zvečer je umrla v bolnišnici v Ashtabuli za poškodbami, ki jih je dobila v avtomobilski nezgodi, Antonia James, rojena Maurin, stara 57 let, in stanujoča na 1137 E. 72. St. Pogreb bo oskrbel Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti pozneje.
Za osvoboditev Židov
NEW YORK. — Zionistična organizacija Amerike je zahtevala, da mora Sovjetija izpustiti 2,500,000 Židov, ki jih ima v svojih mejah, da se lahko izsele v Izrael.
Ameriška Domoviima
r«j—■ao^'ti
8117 St. Cla-T Are.	HEndenon 1-0623
ClereUnd S, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 fov 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
«^gg^>83	No. 13 Tues., Jan. 20, 1953
Francija in Združena Evropa
Izjava novega predsednika francoske vlade Rene Ma-verja, da bo predložil nekatera dopolnila k pogodbi o skupni evropski armadi, in nadomestitev R. Schumana v zunanjem ministrstvu z Bidaultom sta sprožili v Evropi kot tudi pri nas v Ameriki obsežne debate o francoski zunanji politiki.
. Način, kako je bila zadnja francoska vladna kriza rešena, kaže, da vlada A. Pinaya ni padla samo zaradi notranjepolitičnih vprašanj kot večina njenih predhodnic v povojni dobi, ampak da je igrala pomembno vlogo tudi zunanja politika.
Kljub kratkotrajnosti in nestalnosti francoskih vlad v povojni dobi, je Franciji uspelo, da je polagoma obnovila vsaj do neke mere svoj nekdanji ugled v svetu. Silni poraz, ki so ga zadale Franciji Hitlerjeve armade, je ugled države hudo prizadel. Francija ni bila povabljena na sestanek treh v Teheran, ne v Jalto niti ne, v Potsdam. Posebno so se čutili Francozi prizadete, da jih njihovi zavezniki niso povabili na zadnji sestanek, na katerem se je odločalo v prvi vrsti o nemškem vprašanju, ki je bilo za Francoze daleko pomembnejše kot za kateregakoli izmed “velikih treh.” Ker niso bili na sestanku navzoči, tudi njegovih sklepov niso marali nikdar formalno priznati, čeprav so se sicer po njih ravnali.
Francoski državniki mlajšega rodu, ki so se uveljavili v državni politiki šele v povojni dobi, so pravilno razumeli nalogo svoje države v novih razmerah. Premišljajoč o nesrečnih vojnah, ki so jih vodili Francozi in Nemci skozi zadnjih tisoč let, so prišli do spoznanja, da Je prišel čas, ko je treba napraviti temu konec. Nova velika borba, ki se vodi danes med komunizmom in svobodnim svetom, je zasenčila in občutno zmanjšala nekdanjo pomembnost Evrope in njenih narodov. Francozi so uvideli, da je mogoče pripeljati Evropo do nove veljave le na ta način, da evropski narodi pozabijo na nekdanje medsebojne spore, se med seboj sporazumejo in trdno povežejo. Že v razdobju med obema svetovnima vojnama se je francoski državnik Briand veliko trudil, da bi ustvaril tesnejšo vez med evropskimi državami, toda tedanje gibanje za Panevropo je bilo preuranjeno in ni moglo pognati pravih korenin.
Tokrat so šli Francozi odločneje na delo. Njihovi napori so zlasti zaradi podpore, ki so jo našli v ameriški vladi, že rodili prve uspehe. Železna industrija in premogovniki Zahodne Evrope imajo enotno vodstvo, podpisan je bil dogovor o skupni evropski armadi, poseben odbor evropskih državnikov in pravnih strokovnjakov pa je sestavil po naročilu Evropskega sveta, ki ima sedež v Strassburgu, ustavo za Združene države Evrope. Svet je sodil, da se je začelo nebo nad Evropo polagoma jasniti. Pričakovanja pa so bila preuranjena. Nenadoma je nastal zastoj, pojavile so se nove ovire.
Misel o Združeni Evropi je naletela zlasti med mlajšim rodom na Francoskem na živahen odmev in sprejem, čeprav je cela vrsta ljudi, ki so pretrpeli v času nemške zasedbe mec zadnjo vojno strahotne reči. Starejši rod, pa je kljub znani francoski duhovni prožnosti stal neodločen ob strani. Ni mogel razumeti, da je težišče sveta prešlo iz Zahodne Ev rope v Washington in Moskvo, da se torej usoda sveta ne odloča več v Parizu in Londonu, na drugi strani pa ni mo' gel pozabiti nekdanje veličine svoje domovine. V to vrsto ljudi moramo šteti pred vsem De Gaulla in njegove ožje sodelavce.
Politiko zbližanja z Nemci kot osnovno za Združeno Evropo sta vodila George Bidault, francoski zunanji minister v prvih povojnih letih, in R. Schuman njegov naslednik. Eden kot drugi sta videla najboljše zavarovanje Francije v sporazumu z Nemčijo. Prišle so težave, ki jih pov-'!oča Franciji vojna v Indokini, prišel upor na Madagaskarju in nedavni nemiri v Sev. Afriki. Tudi državnik z največjimi človeškimi sposobnostmi bi bil komaj kos položaju.
Izredna zapletenost vprašanj in preskušnje, ki jih je Francija preživljala v zadnjih mesecih v zunanji politiki, hujskanje komunistov in kritika pristašev DeGaulla so omajale do neke mere zaupanje v pravilnost zunanje politike ki jo je vodil R. Schuman.
Sovjetske miroljubne izjave in prijazne besede na račun Francozov so tudi doprinesle svoj del. Zahodna Evropa se je kot uspavana nenadoma začutila kar nekam varna pred Sovjeti. Na Amerikance so začeli gledati v Zahodni Evropi kot na črnoglede, ki vidijo nevarnost vsepovsod in ki so odločeni proti njej tudi odločno nastopiti. Amerika je postala za Evropo preveč bojevita.
Spretni komunistični propagandi je v dokajšnji meri uspelo ustvariti med Francozi mišljenje, da je za njih državo najboljše, če ostane v velikem sporu med Moskvo in W'ashingtonom ob strani. Ker Sovjeti ne marajo skupne evropske armade, so jo začeli odklanjati tudi ti Francozi, čeprav sicer niso komunistični sopotniki.
Če bo Bidault moral pod vplivom razpoloženja v Fran-
ciji iskati novo smer v zunanji politiki, potem moramo misel o Združeni Evropi spet pokopati, kajti brez sporazuma med Nemci in Francozi je vsaka združitev Evrope nemogoča
Ob 40-letnici društva Ložka dolina
Cleveland, O. — Malo je še samostojnih podpornih društev med nami in eno teh, ki še obstoja, je tudi naše samostojno podporno drnštvo Ložka dolina. Letos obhajamo 40-letnico obstoja društva in sicer z veselico, ki bo 24. januarja 1953 v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Morda ne bo napačno, če povemo naši javnosti malo zgodovine našega društva. Ustanovljeno je bilo 2. marca 1913 in sicer na pobudo še živečega ustanovnega člana Jerneja Krašovca in sedaj že pokojnega Franka Korena. Koliko je bilo članov ob ustanovitvi, mi ni točno znano, vem le toliko, da imamo danes še 13 živečih ustanovnih članov in ti so: Frank Baraga, Anton Bavec, Blaž Hace, Jernej Krašovec, John Krašovec, Frank Kotnik, John Koren, John Lekan, John Mezgec, John Petrin-čič, John Špeh, Anton Žnidaršič in- John Žnidaršič.
Društvo je vsa ta leta složno delovalo in služilo namenu, za katerega je bilo ustanoljeno. Delilo je podporo svojim bolnim in potrebnim članom, vedno se odzivalo raznim prošnjam za de--narno pomoč našim kulturnim in narodnim ustanovam. Kljub temu, da je naše društvo razdelilo precej denarja v raznih podporah, pa je danes na dobri in trdni finančni podlagi. Danes šteje naše društvo 135 aktivnih članov. Imeli smo tudi svoj moški zbor, katerega vnet pevovodja je bil vse od začetka sedaj že pokojni brat John Sterle. Zbor zadnje čase ni ravno več aktiven, a upam, da se v bližnji bodočnosti zopet oživi.
Preveč bi bilo pisanja, če bi hotel opisati vse podrobnosti o delovanju društva Ložka dolina in se tudi bojim, da bi morda kaj prezrl in tako prišel v zadrego, zato se bom kolikor mogoče omejil v pisanju naše zgodovine.
Naj vam še predstavim prve društvene uradnike, ki so bili: predsednik John Turk, podpredsednik Jernej Krašovec; prvi tajnik Louis Srpan, drugi tajnik Frank Kotnik; blagajnik Anton Mihelčič. Nadzorni odbor: Anton Srpan, Anton Kra-penc, John Špeh in John Koren. Društveni zdravnik je bil že takrat dr. Frank J. Kern.
Odbor za leto 1953 pa je sledeči: predsednik Frank Baraga; podpredsednik John Krašovec; tajnik Frank Bavec; blagajnik' John Leskovec. Nadzorni od bor: John Lokar, Anton Petkovšek in Frank A. Turek. — Zborujemo vsako tretjo sredo zvečer v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Za $1.00 mesečnega asesmenta je član zavarovan za $7.00 na teden bolniške podpore in za $200 smrtnine. Sprejemamo člane od 16. do 45. leta.
Kot sem že v začetku omenil, praznuje naše društvo letos 40-letnico in sicer s plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Ave., 24. januarja zvečer. Vsi, ki ste že bili na veselici pri “Ložanih”, veste, da ste se vselej dobro zabavali in da ste bili tudi dobro postreženi. In če je bilo tako na.naših letnih veselicah
mirovati. Prav tako bo v polni meri preskrbljeno za okusen prigrizek, katerega boste lahko zalili z mehko ali trdo pijačo. In tudi zapeli ali rekli bomo kakšno, saj veste, da brez petja ne gre pri Ložanih.
Vam kličem vsem skupaj: Na vesel9 svidenje 24. januarja Slov. narodnem domu na St. Clair Ave.!
Frank Baraga, predsednik.
Slovenska Koroška
Volitve
PrihodnjT mesec bodo imeli Avstriji državno — in deželno-zborske volitve. Te volitve slovenske ljudi doma in po svetu zategadelj prav posebno zanimajo, ker živi na Koroškem v Avstriji številčno sicer močna, toda gospodarsko zelo šibka slovenska narodna manjšina, pri kateri prihaja vrhu vsega zelo odločilno vpoštev tudi vprašanje narodne zavednosti. Končno se je treba pa tudi zavedati, da prav do zadnje pike še tudi ni rešeno vprašanje slovenske narodne manjšine, ker Avstrija še danes nima mirovne ali kakor bo zanjo posebej imenovana, državne pogodbe, ki bo najbrž spet za neko krajšo ali daljšo dobo odločila o usodi tega dela slovenskega naroda.
Volitve so danes za vsako državo, tudi za velike, in bogate, kakor se je videlo lans. novembra v Ameriki, dokaj zamršena in zraven tega zlasti še zelo draga zadeva, kar daje mnogo pre>-glavic ne samo državnemu narodu marveč zlasti še narodni manjšini, ka mr je n. pr. naša na Koroškem. Vedeti pa moramo tudi, da je Avstrija še vedno zasedena po štirih zasedbenih silah, kar postavlja v volilnem času državno upravo še pred posebne težave. Naša narodna manjšina v Avstriji danes ni ne bogata niti nima trdne opore v močni domači narodno politični tradiciji. Težave, ki jih bo morala zato prebiti v zvezi s temi volitvami bodo neizmerne, posebno ker naša narodna skupnost na Koroškem ne pojde na volišče kot strnjena enota. Kakor je danes ves svet razdeljen na dva tabora, med katerima ni pomirjenja, na eni strani protiverski komunizem, na drugi pa ljudstvo z živo krščansko zavestjo, tako je tudi med našimi rojaki na Koroškem. Z narodno političnega stališča bi gotovo vsak pravi Slovenec iskreno želel, da bi šla slovenska manjšina v Avstriji na volitve kot enotna narodna skupina. Toda komunizem, tudi titovski, ki v enaki meri kakor religijo zanikuje tudi nacionalnost, preprečuje tak skupen nastop.
Na zboru zaupnikov Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se je zbral 18. decembra 1. 1. v Mohorjevi hiši v Celovcu v prvi vrsti zaradi tega, da napravi potrebne sklepe glede volitev, je predsednik Narodnega sveta profesor dr. Joško Tischler med drugim podal podrobno poročilo o dosedanjih volilnih pripravah, posvetovanjih in razgovorih.
1. posvetovanje volilnega odbora NSKS
je bilo že 20. nov. 1. 1. Na njem je dobil dr. Tischler nalogo, da se obrne na Janka Ogrisa iz Bil-
bo še toliko boljše na proslavi jčovsa in ga vpraša za njegovo
društvene 40-letnice.
Zato v imenu društva vabim vse naše stare in nove prijatelje, kakor tudi vse društvene člane in še prav posebno pa naše ustanovne člane, da se gotovo odzovete in pridete na našo veselico 24. januarja. Za godbo bodo skrbeli Vadnalovi fantje in to veste, da kadar oni zaokrožijo polko ali valček, da je kar težko
stališče do skupnega slovenskega volilnega nastopa in za stališče glede naslova, pod katerim naj bi šli v volilni boj Slovenci. Stališče NSKS tozadevno je, da bi moral ta naslov izpričevati tako slovenstvo kakor tudi krščansko obeležje slovenske volilne skupnosti. Ta razgovor med dr. Tischlerjem in J. Ogrisom je bil še isti dan. Ogris je izjavil, da bo
glede vseh teh vprašanj sam vse premislil razen tega pa da se bo posvetoval tudi z Demokratično fronto in nato dal končni odgovor. Vendar Ogris tega odgovora še do danes ni dal, vsaj formalno ne.
Poskus slovenskih rodoljubov za strnjen volilni nastop
4. dec. 1. 1. se je zbralo v Celovcu nekaj znanih slovenskih rodoljubov, o katerih ni dvoma, da je njihova želja po strnjenem slovenskem volilnem nastopu iskrena. Po treznem razgovoru so sklenili, da odpošljejo odposlanstvo štirih k NSKS kakor k DF. Odposlanstvo je vodil Jaka Reichman, po domače Jesenik iz Lipe. še istega dne se je zglasilo pri predsedniku NSKS in mu izrazilo željo, da bi šli Slovenci združeno na volitve. Dr. T. je odgovoril odposlanstvu, da na strani NSKS obstaja pripravljenost za volilno skupnost, pri kateri bi bili koroški Slovenci gonilno središče manjšinske politike in ne predmet te politike t. j. predmet, s katerim bi mešetarili drugi. Končno je dr. T. odposlanstvu obljubil, da NSKS ne bo podvzel nobenih volilnih korakov brez vednosti omenjenih odposlancev.
Diktatorska volilna poteza DF
Izvršilni odbor titovske demokratične fronte je 7. dec. 1. 1. sklenil poseben proglas, ki ga je poslal med drugim tudi NSKS s spremnim pismom, v katerem sta kar že imenovana kandidata za skupno listo, in sicer Janko Ogris in Florijan Lapuš. DF je hkrati zahtevala od NSKS odgovor do 15. dec. 1. 1. Predsednik NSKS je 15. dec. pismeno odgovoril, in sicer da je dal 4. dec. 1. L; odposlanstvu slovenskih rodoljubov zagotovilo, da sprejema njegovo posredovanje za skupno slovensko volilno listo pri volitvah 22. febr. t. 1. in da ga ta beseda veže i dotlej, dokler ne dobi od imenovanega odposlanstva končnega obvestila o uspehu njegove posredovalne akcije.
17. dec. 1. 1. se je ponovno zglasilo tako pri NSKS kakor tudi pri DF odposlanstvo slovenskih rodoljubov, da morda le doseže uspeh. Medtem ko je DF odklonila vsako posredovanje, je predsednik NS slej ko prej bil na stališču, da je posredovanje rodoljubov zaželeno.
Sklep zaupniškega zbora NSKS
Dcčim se je doslej posvetoval o volitvah in imel razgovore glede skupnega slovenskega volilnega nastopa samo poseben volilni oziroma ožji odbor NSKS, je na zboru zaupnikov NSKS 18. dec. 1. 1. prišla ta zadeva pred naj višji forum slovenske antiko-munistične skupnosti na Koroškem. Po predsednikovem poročilu in po vsestranski stvarni razpravi je zbor nato sklenil med drugim, da pošlje odposlanstvu sloven, rodoljubov pbsebno pismo, v katerem je odposlanstvu Dilo naznanjeno, da je zaupniški zbor soglasno odobril predsednikovo ravnanje, in da zaupniški zbor želi, da odposlanstvo še nadalje skuša posredovati, da se doseže enoten sloven, volilni nastop, vendar mora imeti o uspehu te akcije NKSK poročilo najkesneje do 27. dec. 1. 1. Krščanska demokratična stranka
Glede na negativni uspeh posredovalne akcije slovenskih rodoljubov za združen nastop: Slovencev pri volitvah 22. febr. t. 1. je po pooblastilu zaupniškega zbora odbor NSKS 5. t. m. izdal sledeči volilni razglas: “SLOVENCI, SLOV ENCI! HOČEMO KRŠČANSKO SLOVENSKO SKUPNOST! Zaupniški zbor Narodnega sveta koroških Slovencev je 18. decembra 1952. soglasno izjavil željo, naj se za volitve 22. februarja
j K sodobnim svetovnim problemom
Socialistični načrti in izgledi njih uresničenja.
Bivši predsednik belgijske vlade in vodja belgijskih socialistov Paul Henry Spaak je bil pred kratkim v Titovi Jugoslaviji. Vse, kar je tam videl, je občudoval in nato pohvalil, ker je ugotovil, da koraka titovska Jugoslavija po poti “pravega socialističnega napredka.” Pri tem ni videl nobenih posledic terorja titovske policije, ni opazil, da preganja Tito vse, ki niso dobro zapisani pri komunistih, prav tako hudo kakor Stalin svoje nasprotnike. še manj je videl kako strupeno razvija titovski režim svojo gonjo proti katoliški Cerkvi; enako, kakor v deželah, ki so pod sovjetsko kontrolo, je Titov režim odločen uničiti katoliško Cerkev. Vsega tega Spaak ni opazil, pač pa je ob koncu obiska olajšano priznal da je prepričan, da bo Titov režim kmalu lahko postal član zbora strank, ki tvorijo tako imenovano socialistično drugo internacionalo.
Spaakove izjave o Titu in njegovih uspehih na poti socialističnega napredka ne morejo biti presenečenje, kdor malo pozna delo in stališče tega belgijskega državnika. Sam poteka iz druži ne, ki že več rodov ne pripada nobeni veroizpovedi; njegova lastna mati pripada skrajni belgijski socialstični levici in je članica senata, dočim so njegovi sorodniki bili vodilni v vrstah framasonerije. Zato je raz umljivo, da se Spaak ob Titovem preganjanju vere ni spod-taknil. Ko je v imenu druge internacionale napovedal sodelovanje s Titom, je pri tem celo še zavestno pozabil na to “malenkost” zatiranja verske svobode v Jugoslaviji. . Socialistična druga internacionala ima v Evropi posebne poglede na nastop pripadnikov krščanskih skupin, zato mu Titov nastop proti Cerkvi ne dela nobenih pomislekov. Daši se tako versko preganjanje v vseh komun, državah smatra za glavni dokaz o totalitarističnih oznakah režima, jih Spaak
pravice in za demokratične svoboščine. Kot predstavnik velike večine koroških Slovencev si Narodni svet hkrati pridržuje imedovanje prvega kandidata enotne volilne skupine. Ožji odbor Narodnega sveta je na svojem posvetovanju 5. januarja 1953 ponovno poudaril to stališče in je moral ugotoviti:
1.	Po poročilu zastopnika posredovalne skupine in po pisanju “Slovenskega vestnika” je Demokratična fronta odklonila sklep Narodnega sveta glede naslova stranke in nosilca liste.
2.	Ožji odbor je mnenja, da se pri danem političnem položaju v naslovu načelno- izraža volja in želja po skupnosti. V Krščansko demokratsko stranko je odprta pot vsem, ki na slovenski skupnosti in kulturi gradijo.
3.	Ožji odbor izraža Demokratični fronti željo, naj bi se, če že sporazum pod gornjima pogojema zanjo ni sprejemljiv, vodilo pradvolilno delo obojestransko tako, da bosta v javnosti ostala neokrnjena slovenski ugled in slovenska čast.
Rojaki! Nosilec Krščanske demokratske stranke je po sklepu ožjega odbora PROFESOR DR. JOŠKO TISCHLER. Strankin naziv in strankin predstavnik sta naš program in temelj našega dela. Strankin naziv in strankin predstavnik nas hkrati obvezujeta, da storimo do 22. rebru ar j a vsi Slovenci in Slovenke svojo polno dolžnost. Nihče, ki mu je dobrobit njegove druži-
ne in njegovega naroda pri srcu, 1953'ne sms stati ob strani. Politična združimo vsi Slovenci in Sioven-J dolžnost nas vseh je, da v velike v skupno KRŠČANSKO DE--kem času pokažemo vso, svojo MOKRATSKO STRANKO. V j zrelost in sposobnost. Kdor se tej naši stranki hočemo nada-jbo odmaknil dolžnosti in nujno-Ijevati kulturno delo naših pred-J sti in bo moral sam nositi vse nikov m se strnjeno boriti za kr-j moralne in kulturne posledice ščanska načela, za slovenske svojega nerazumevanja.”
v Jugoslaviji ni opazil. Seveda bo moral Titov režim prehoditi še dolgo pot, predno bo formalno priključen v okvir druge social. internacionale; del. strokovne zveze, ki so stržen te internacionale, so komaj pred nekaj meseci odklonile navzočnost titovskih strokovnih zvez v svoji sredini. Toda to' je bila odločitev delavskih strokovnih zvez, vodstvu internacionale pa gre danes za to, da se politično okrepi in utrdi svojo fronto zlasti v Evropi proti močnejšim strankam, ki so danes steber skoraj vseh evropskih zahodnih vlad. In to so krščansko demokratske stranke. Da se spodnese sistem, ki ga ves čas v Evropi po vojni grade in varujejo stranke krščanske demokracije, se danes sne. internacionala pripravlja na ofenzivo in v tem bi bil dober celo tak zaveznik, kakor je Tito.
Ko se Spaak vrača iz Jugoslavije s tako perspektivo, se je pa podal vodja angleške socialistične delavske stranke Attlee na kongres azijiskih soicialistov v Rangoon. Na poti tja se je ustavil pri Nehruju v Indiji. Po sestanku je bilo objavljeno, da se je dogovorilo, da se mora še bolj okrepiti tisti blok, ki stremi za stvaritev posebnega bloka med komunizmom in kapitalizmom, prav tako pa je bilo rečeno, da je edino socializem tisti, ki more v Aziji preprečiti zmago komunizma. Na kongres v Rangoon je prišlo več zastopnikov iz Evrope in med njimi je tam že sedel zastopnik jugoslovanske komunistične stranke, ki je prišel pozdravit zbor socialistov.
In pisanost te družbe ni bila samo v zboru delegatov, ki so prišli od vseh strani in so imeli med sabo celo zastopnika prave kom. stranke. Komaj je Attlee kongres začel, se je že dvignil zastopnik burmanskih socialistov, ki je kongresu povedal, da se godi velika napaka in krivica v Indokini, kjer se Francozi bore proti komunistom, ki jih opremljata komun. Kitajska in Sovjetska zveza. Podčrtal je svoje naziranje, da se tam ne bore komunisti proti Francozom pač pa domači nacionalisti, ki imajo vso pravico na podporo vseh pravih socialistov.' Ta burmanski socialist je nato še pozdravil borbo vseh narodov v Aziji in Afriki za svobodo, pri tem pa je opustil, da bi pozval vse te narode, da naj se varujejo, da bi to borbo komunisti dobili pod svojo kontrolo in jo iztirili za tako osvoboditev, kakor so jo n. pr. doživeli narodi v Titovi Jugoslaviji, ki jim je “narodno - osvobodilna vojska” prinesla komunizem in jim odvzela vse politične in osebne svoboščine.
V Evropi je Spaak napovedal sprejem Titovih komunistov v drugo internacionalo; v Aziji pozdravljajo socialisti v borbo za osvoboditev, ki je pod komunističnim vodstvom. S sodelovanjem komunistov v Evropi se soc. internacionala pripravlja na ustvaritev fronte, ki naj prepreči razmah komunizma nad vso Evropo, v Aziji pa se socialisti pridušajo, da bodo oni edini pre*-prečili zmago komunizma, pri tem pa pozdravljajo komuniste, ki nekatere dele Azije že rešujejo — toda ne za svobodo, ampak zase in za Moskvo. Kar bo v Aziji ali Afriki izvojevala komunistična puška, ne bo postojanka za socialistično obnovo, ampak bo postojanka Moskve. Titovi komunisti v Evropi in oni v Aziji bodo v soc. internacionali služili le zmagi komunizma in Spaak in Attlee se motita, če računata na to, da bosta s temi komunisti ob svoji strani kdaj mogla preprečiti račune, ki jih tudi za ta primer sestavljajo v Moskvi. — (Po “Svob. Sloveniji”).

k:	iv a o s m
/liMERi$i4yi Domoviivyi
/1-/VB' E RIC/% Ul— HO JW» E
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAP6R
Glas s prerije
Lethbridge, Alberta. — Iz raz-n'h krajev kanadske prostrano-Sl'i se oglašajo bralci, pa naj bo nidi naša vrsta, da se oglasi ne-|vdo iz daljne Alberte — iz ma--ega mesteca Lethbridga.
Todle nas je privedla usoda pred tremi in štirimi leti na far-me, k železnici in podobnim o-pra-vilom. Ko je bila eno- ali ^Vo-letna obveza odslužena, smo kapeli vajeti po svoje, si sami Poiskali dela in novih domov v Lethbridgu in okolici.
Pridne roke so brž našle de-la zaslužka z njim. Zdaj nas v samem Lethbridgu skoro ^00, večinoma so to družine, le nekaj je posameznikov. Mnogi 0(i teh so si v teh letih privarče-yaii ob trdem delu dom, avto in Se vse potrebno. Kar gre nam, !:;aj prevelikih zahtevnosti so nas odučila že prva begunska le-i-3! tako, da smo tod kar zado-v°ljni. Je pa res, da vsak želi Več kot trenutno ima, ker je pač indi to majčken odlomek življe-nja. Dela je tod dovolj in na 0stajanje v sezonskih mesecih, na zimo je pa trše, pa se večina j-e na jesen ogleda za kakršnim ^oli zimskim delom, da je brezposelna podpora, ki je kanad-sdm komodnežem težko pričakovani žegen, našim ljudem le skrajna rešitev.
Ker nas je precej, smo se že Pred leti združili v slovenskem J ruštvu (ki je sprva onemoglo) ani pa spet oživelo in zdaj kar Pridno deluje. Svojčas je bil rvatov dom slovensko zbirališ-• no zdaj pa, ko imamo na razP°dago cerkveno dvorano, se " eremo po potrebi in željah i3hko v njej.
Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL
SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. ^ vozne karte za ladjo ali avion denarna nakazila, paketi 'k Prevodi, emigracija itd.
Pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko
GENOVA—Italija, Via Balbi 38 CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16
FRONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 !'I0NTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. Tel. FI 5306
Sprva je bilo težko, najsi bo radi dela kot tudi radi jezika, saj brez najnujnejšega znanja tega si ne ipomoreš veliko. Pa mine leto, gneteš se skozi neprijetnosti, priučiš tega in onega in pot postaja lažja.
Najbolj smo pogrešali vsi, — predvsem pa starejši, ki se v nove razmere kaj počasi in težko privadijo, slovenskega duhovnika. Prvo leto nas je obiskal g. Vukšinič, naslednji dve pa p. Odilo, dokler nam ni lani na poletje naš škof g. dr. Rožman poslal na zapad g. Martina Turka, da bo “pastir” ovcam po dolinah in hribih Britske Kolumbije in po prerijah Alberte. Tako nam je precej pomagano, saj upamo, da nas bo vsaj dvakrat letno obiskal. Prostrana je njegova “župnija”, če obišče nas in še rojake na severu, mora v eno smer prepotovati nad 1200 milj. Pa rad poroma do svojih, mi smo ga pa tudi res iskreno veseli. Doslej nas je obiskal dvakrat. Tik pred novim letom je prišel in vprav zato je bilo leto 1953 naj lepše med vsemi, doslej začetimi v Kanadi. Po domeh nas je obiskoval, dvakrat zbral v cerkvi, vselej pa nam dajal kup treznih in resnih napotkov. Pevski zborček, ki se pod vodstvom Hribarjevega očeta lepo razvija, je pel pri maši, domačih misli in občutij polne slovenske božične pesmi so nas ogrele, pri popoldanski pobožnosti pa se je “uvižala” kar vsa naša srenja in prepevala. . . Res prijetno in lepo je bilo. . .
kaj počnemo — dotlej pa vsem rojakom in znancem po Kanadi in po svetu lepe pozdrave.
Pak.
Ker nas je v Lethbridgu naj-večja skupina — v Calgary-ju so le tri družine in nekaj fantov, pravtako v Edmontonu (gl. mesto Alberte) pa tudi le dobra peščica — bi radi zvedeli za vse naše ljudi, raztresene po Alberti. Radi bi prišli v stik z njimi. Zato vabimo vsakogar, ki bo či-tal tele vrste in ki želi domačih stikov, ali pa ve za tega ali onega našega človeka, naj se oglasi kratkim obvestilom, kdo je, kje in kaj počne na naslov društvenega predsednika, ki je ■— Cerar Franc — 1005 7. St. No.— Lethbridge, Alberta.
Seve bomo vsaki želji radi ustregli, če bo le v naših močeh.
V bodoče se bo že še kdo o-glasil, povedal kako nam je in
'•vv .s • d/

Pismo iz Norande, Que.
Noranda, Que. 8. jan. 1953. — Predzadnji teden pred božičem smo imeli Slovenci v Norandi kratek misijon. Sveti misijon je bil namenjen kot nekakšna priprava za božične praznike. Vodil ga je Rev. Wolbang iz Phi-ladelphije. G. misijonar nas je našel za.misijon manj pripravljene, zato nas je tudi nekoliko ostreje prijel v roke. Nadvse pridno so se udeleževale misijona mamice, čeprav imajo vse zmerom polno dela. Moški se misijona niso kaj prida udeleževali. Zlasti fantov je bilo malo. G. Woibangu se za požrtvovalnost najlepše zahvaljujemo. Posebno mu moramo biti hvaležni še za posamične osebne obiske. Kljub slabemu vremenu nas je vse obiskal.
Tudi božični prazniki so minili. Stopili smo spet eno leto naprej. Kako hitro teko leta. Mladi smo odšli iz domovine in Bog daj, da bi se kaj kmalu vrnili. Včasih nas tare domotožje. Saj imamo skoraj vsi svoje ljudi v starem kraju: svoje očete, matere in sestre in brate. V pra-
znikih smo bili v duhu pri njih Videih smo njih žalostne obraze in čutili, da naši dragi doma za božične praznike niso nič lepega občutili.
Tukaj v Norandi smo imeli Slovenci v preteklem letu še kar dovolj sreče. Nesreč pri delu v rudnikih med nami ni bilo, kar je znamenje, da je Bog z nami. Božja previdnost je z nami pri strojih in rudnikih. Tudi umrl med nami lani ni nobeden. Bog nam daj take sreče še mnogo let. Naj nas božja previdnost še dol go ohrani zdrave in polne življenja. S'to željo smo tudi začei-!i novo leto 1953.
Na Silvestrov večer je priredilo slovensko podporno društvo “Bled” zabavo za starega leta večer. Bilo je mnogo zabave in skupnega veselja in vsi navzoči so v naj lepšem prijateljst-stvu pričakali praznik Novega leta.
Zimo smo imeli doslej še dovolj milo. če upoštevamo, da se nahaja Noranda bolj proti severnemu tečaju, nismo imeli doslej nobenega mraza. V imenu tukajšnjih slovenskih rojakov pozdravljam vse naročnike in bralce, Ameriški Domovini pa želimo v novem letu na stotine novih naročnikov.
V. Vrečar.
Poizvedovalni kotiček
Iščem znanca, ki sta prišla Kanado 8. jan. 1952 z ladjo “S. S. Fair Sea.” Njih imena sta Stanko Rakar in Maksimilijan Urbančič. Nazadnje smo- bili skupaj v Quebecu, potem pa sta šla ta dva delat na farmo. — Oba prijatelja prosim, naj se zglasita na spodnji naslov, če pa kdo drug kaj ve o njiju, naj mi tudi sporoči.
Šole Alojz, Zincton, New Denver, B. C. Canada.
Čistka v torontskem "Umetniškem svetu'
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem >n znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče
JOŽEF HOZJAN
ki je bil rojen leta 1903 v Veliki Poljani, Prekmurje, Jugoslavija. V Kanado je prišel 3. aprila 1928. Za vedno je zaspal dne 4. maja 1952. Na poti s cerkve ga jo zajela smrt, saj nikdar ne vemo kje nas čaka. Naj Počiva v miru!
Žalujoči ostali:
ANA, soproga;
JOŽEF, LOJZE, ŠTEFAN, sinovi;
HILDA, snaha.
V starem kraju zapušča sestro ANO in VEČ SORODNIKOV; v Ameriki 2 NEČAKINJI in 3 NEČAKE
Esterhazy, Saskatchewan, Canada,
20- januarja 1953.
Toronto, Ont. — Pretekli teden se je začelo v Torontu gibanje, ki ima za namen, da bi očistilo takoimenovani “Umetniški svet” v tem mestu komunističnih in komunistično-podrep-nih elementov. Tik pred čistko se je odpovedal svojemu položaju tajnika tega umetniškega sveta g. Ralph Cook, zet 'proslule-ga prejemnika Stalinove mirovne nagrade za 1952 Jamesa En-dicotta.
Fraser Kent, predsednik “U-metniškega sveta”, je zapovedal čistko kot odgovor na obtožbo, da je ta svet komunistična frontna organizacija. “V naši organizaciji ni prostora za komuniste in sopotnike. Kar jih bomo našli, jih bomb pometali ven in jih ne bomo ponovno sprejemali”, je dejal Kent.
Očitnejši koraki k potrebi te čistke so zadobili svoje gonilo zlasti na predpreteklo soboto, ko je torontski kardinal McGui-gan odklonil, da bi imel kakršnegakoli opravka pri pokroviteljstvu za to organizacijo. G. kardinal McGuigan je dejal, da je odklonil svoje pokroviteljstvo zaradi tega, ker je g. Cook tajnik organizacije. Za torontskim katoliškim kardinalom je začelo premišljati o odklonitvi oziroma odpovedi pokroviteljstva te organizacije večje število drugih, spošno znanih in vidnih o-sebnosti v torontskem kulturnem in javnem življenju.
G. Cook je na vprašanje, ali je komunist, odgovoril, da ni. Znano pa je, da je g. Cook dober prijatelj notoričnega kanadskega komunističnega asa po i~ menu Tim Buck. G. Cook je ob svoji resignaciji dejal, da je cela zadeva podobna pogonu na čarovnice in pripomnil, da naj se za to odgovorni obrnejo samo v Združene države in bodo videli, kam ta stvar vodi. (V Združenih državah so v zadnjem valu “pegonov na čarovnice” — tako je odredilo ameriško Vrhovno sodišče — odločili, da lahko deportirajo iz dežele celo tiste ne tukaj rojene Amerikance ali prebivalce te dežele, ki so bili člani komunistične partije ali kake njene frontne organizacije pred 21 leti ali manj, op. ur.).
Tudi novi začasni tajnik torontskega “Umetniškega sveta” Samuel Goldberg, ki je izjavil, da ni komunist, je posvaril pred “pogoni na čarovnice”.
Kanadski državni rabelj je zadnje čase tako zaposlen, da so morali zadnji mesec odložiti izvršitev smrtne kazni dveh zločincev samo v Ontariju. Harry Lee bi bil imeti obešen dne 20. januarja v Hamiltonu, a ga bodo obesili šele kasneje, ko se bo rabelj vrnil s svojega posla v Britski Kolumbiji.
❖ * *
V majhnem mestecu Goderich v ontarijski grofiji Huron se je pijančevanje med nedoletno mladino razpaslo v taki meri, da je začelo skrbeti starše, policijo m šolskoi oblastvo. Policija ve povedati, da ni prav nič nenavadnega, če vidi človek v Goderichu ali okolici 14 letne ali celo mlajše deklice, ki se v družbi svojih zelenih kavalirjev nadelane šetajo po ulici; pijančevanje ipodpirajo neodgovorni tihotapci alkohola kakor tudi nekateri trgovci, ki prodajajo mladini kokakolo, ki je že vnaprej zmešana z žganjem.
* * *
Kanada je plačala za obisk tedanje angleške prestolonasledni-ce Elizabete in njenega moža Filipa, vojvode Edinburškega, 1, 1951 328,940 dolarjev in deset centov. Samo za papir in druge pisarniške potrebščine sta E-hzabeta in Filip med-svojim obiskom Kanade porabila skoraj sedem tisoč dolarjev . . .
Vse katoliške cerkve v Montrealu bodo 29. januarja pozdravile vrnitev novoimenovanega kardinala Legerja iz Rima s polurnim potrkavanjem. Vsa cerkvena poslopja bodo tisti dan okrašena z zastavami Quebeca m z belo - rumenimi cerkvenimi zastavami.
H koncu pošiljam prisrčne pozdrave vsem čitateljem Ameriške Domovine in želim uredništvu mnogo novih naročnikov, želim, da bi vsa zavedna slovenska srca v tem letu obiskovala Ameriška Domovina. Prisrčno pozdravljam zlasti vse naše so-
sede v provinci Alberti in se jim obenem srčno zahvaljujem za božične karte ter pošto. Oglašujte se v' Ameriški Domovini, da bomo tako vzdrževali prijateljske stike. Mnogo pozdravov Mary K.
Kako sem odšel na tuje
(Po lastnih doživetjih pripoveduje L. Huell)
Kanadski farmarji so leta 1952 Dridelali in priredili na svojih farmah skupno za 2 milijardi 788 milijonov dolarjev poljskih pridelkov in živine, kar pomeni za spoznanje manj kakor leta 1951.
Številne nesreče, ki se iz leta v leto dogajajo na nezavarovanih železniških križiščih po vsej Kanadi, povzročajo toliko smrtnih slučajev, da so sedaj začeli'rila, ki jih je bilo vse polno namisliti na potrebo po zavarova- kopičenih okoli božičnega dre-
Njen prvi božič v Kanadi
Kimberley, B. C. — Prva sveta noč, ki sem jo doživela v Kanadi, je napravila name mnogo vtisov. Bila je vsa drugačna kakor doma. Najbolj sem pogrešala pesmi zvonov. Zastonj sem poslušala in se ozirala po hribčkih, da bi zaslišala svetonočno potrkavanje. Hribčki so ostali tihi. O, kako so pri nas veličastno prepevali zvonovi na sv. noč. Pri naši sv. Margareti so se navadno daleč v vsej okolici prvi oglasili s potrkavanjem, šele potem so jim sledili zvonovi od Sv. Trojice in od sv. Vida in naposled lepo ubrani farni zvonovi, h tam med vinogradi so nežno peli zvonovi sv. Urbana in še nešteti drugi. Med vsemi je mogočno donelo zvonenje iz Met-ike kakor močni bas v pevskem zboru. Res, sveta noč je najlep-doma. Lepa in veličastna je zato, ker jo obhajajo bolj skromno kakor tukaj. Skromnost je pa vedno najlepša. To je dokazal tudi Jezus s svojo nenavadno skromnostjo, ko se je rodil revnih jaslicah.
Pri polnočnici je bila tukajšnja cerkev nabito polna in številni so se morali vrniti, ker ni hlo zanje več prostora. Temu je najbrž vzrok to, ker pride k polnočnici marsikdo, ki ga ni hlo v cerkvi vse leto in na sve-večer jih očitajoči nemir nažene v cerkev. — Petje pri maši je bilo nekaj izvrstnega in me je zdramilo iz globoke zamišljenosti. Premišljala sem o svojem milem domu. Zelo malo Judi je bilo, ki ne bi bili pristopili za polnočnico k mizi Gospodovi. Zato je obhajilo tudi tako dolgo trajalo. Ko sem gledala te dolge vrste mladih deklet in fantov in mož in žena, sem bila ginjena; v duhu sem se spet povrnila med svoje domače, posebno med brate in sestre, s katerimi sem bila pri polnočhi-lani še doma. Po polnočnici smo se vračali mimo svojih prijateljev, s katerimi smo si segali roke in si želeli vesele praznike. Potem pa smo odvijali da-
(Nadaljevanje)
Vrivala so se mi vsakovrstna vprašanja in tako sem stal, oprt na kolo, vrh hriba, skoraj tri četrt ure. Na koncu sem prišel do zaključka, da bom odšel čez mejo. Kar bo, bo. Sem si dejal “Bog pomagaj”. Vsedel sem se na kolo in se spustil navzdol po klancu, čez Ocinjsko dolino proti meji. Počasi sem potem spet rinil s kolesom navkreber po suhih spomladanskih travnikih in se približeval meji. Če bi me graničarji zasačili, sem si mislil, se bom izgovoril, da sem zgrešil pot, da sem hotel v Kramonovec da bi nakupil nekaj krompirja. Oči so mi švigale na levo in na desno, a glave nisem obračal. Nikogar ni bilo videti. Hladnokrvno sem korakal s svojim kolesom naprej *in skoraj sem’ se približal potoku Kučnici na kakih petnajst korakov.
Tedaj pa je od nekod užgalo iz strojnice, žvižg krogel je od' jeknil skozi jelševe veje. V strahu sem stopil malo na levo, se ozrl in videl, da tečeta po pobočju proti meni dva viojaka s puškami na strel. Tekla sta v smeri od kromarovske osnovne šole in spotoma streljala name.
V naglici pograbim kolo, skočim nekaj korakov, planem v potok in ga s kolesom v roki prebredem. Ko sem bil na drugi strani, so streli potihnili. Bil sem v Avstriji.
od Sv. Ane v Ferring sva srečala mnogo žensk z velikonočnimi jerbasi na glavah. To me je spomnilo na dom in pomislil sem: Kam grem? Kakšna bo moja Velikanoč? Doma bodo praznovali in me pogrešali in nobeden ne bo vedel, ali sem med živimi ali med mrtvimi. V Ferrin-gu so me vprašali, če govorim nemške.
(Se nadaljuje).
Moikl dobijo delo
hju vseh, še tako malo prometnih prehodov čez železniške proge. Da bi uvajali na prehodih posebne čuvaje, skoraj ni misliti, ker ima Kanada vse preveč teh prehodov in vse premalo ljudi, ki bi odpirali in zapirali zapornice.
vesca. Moj Bog, koliko dobrot smo deležni mi tukaj! Ob tej razkošnosti in številnih dobrotah in ob ljudeh, ki tukaj nekateri tako brezbrižno živijo, me je bolelo srce ob misli na toliko sirot, ki živijo doma v pomanjkanju in težavah.
Brž sem jo potegnil med polja in se namenil proti kraju Sv. Ana. Ko sem dospel do vasi, je oila že noč. Prvega kmeta, ki sem ga srečal, sem ogovoril z Dober večer”, toda kmet oči-vidno ni znal ali pa ni hotel znati slovensko in me je ogovoril z Wo von?” Kljub temu, da tedaj nisem dobro vedel, kaj me je vprašal, sem mu dobro odgovoril. Dejal sem mu, da sem oribežal iz Jugoslavije. Nato je prišlo iz bližnje hiše več ljudi in vsi so se smejali. Razumel jih nisem. Jaz sem jih vprašal, kje je naj bližja orožniška postaja in v tem je stopil iz iste hiše nek orožnik, ki je bil tedaj menda ravno na dopustu. Kmet mi je prinesel košček črnega kruha in pijače. Bil sem od razburjenja zelo žejen in vino mi je dobro delo. Kruh sem spravil v žep, orožnik me je peljal na orožniško stanico v Sv. Ani. Tam so me vsega telesno preiskali, najbrž zato, da bi videli, če morda ne skrivam pri sebi kakega orožja. Pobrali so mi stvari, katere sem imel s seboj in ker se nismo mogli doumeti (tolmača ni bilo), so kar sami (orožniki sestavili zapisnik. Po vseh teh ceremonijah me je en orožnik popeljal v klet spodaj, kamor so me zaprli za čez noč. Na vratih je bila gotovo poldrug kilogram težka ključavnica. V kleje bila skromna, z eno odejo pregrnjena postelja in prostor za potrebo in gotovo ni bilo preveč toplo, a strah, ki sem ga bil užil na meji, me je še vedno močno grel. Dolgo nisem mogel zaspati in vsakovrstne stvari so mi rojile po glavi, ko pa sem zaspal, se mi je začelo sanjati. — Sanjalo se mi je, da me je jugoslovanski vojak na meji ustrelil v vrat. Nenadoma sem se zbudil in za nekaj trenutkov nisem imel pojma, kod se nahajam.
Zjutraj so mi dali zajtrk, orožnik, ki mi je odvzel prejšnji večer dokumente, mi jih je vrnil, mi velel, naj vzamem svoje kolo in tako sva se napotila proti kraju Ferring, kjer je bila večja orožniška postaja. Na poti
PRISTOPITE
i ■
V
TAPCO
TEAM
TAPCO
potrebuje
TOOLMAKERS
za preizkuševalno delo v gradnji jigs in fixtures
VERTICAL TURRET LATHE OPERATORS
PRESS OPERATOR TRAINEES
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. Idealni delovni pogoji. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure od 8 zj. do 5 pop. dnevno; v soboto in nedeljo od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC,
23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus št. 28
(20)
Ženske dobijo delo
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE
Nočno delo v poslopjih, izkušene plača od ure, plačani prazniki, stalne delo.
OHIO WINDOW CLEANING CO. 1230 E. 9th St.
CH 1-7515	(13)
Prodajalka
Izkušena prodajalka dobi delo v “dry goods” trgovini. Mora znati angleško, slovensko, poljsko ali nemško. Vprašajte na 7202 St. Clair Ave. HE 1-3707.
-(15)
MALI OGLASI
Naprodaj
Proda se električna odeja, rabljena samo eno sezono, kopalnica na nogah. Toastmaster. Pop-up Toaster, ter 3 posamezne lijake. Oglasite se na 1243 E. 124 St., ali kličite PO 1-2808.	(14)
NAZNANILO FRANK URANKAR, ki je
prej vodil svojo popravljalnico čevljev na 7226 St. Clair Ave., je sedaj prevzel JOHN’S SHOE REPAIR na 627 E. 200 Street, ter se s tem toplo priporoča vsem Slovencem in Hrvatom. Postrežba točna in prvovrstna.
(jan.20,23)
Soba se odda
Opremljena soba se odda moškemu na 7220 Hecker Ave. EN 1-0590.	(15)
Soba se odda
Neopremljena soba se odda ženski od 50 do 60 let stari, da bi bila za druščino. Kličite EN 1-5038 za pojasnila.	—(15)
JOSIP JURČIČ:
Kloštrski Žolnir
Izvirna povest iz 18. stoletja
Stari Novomeščanje so bili ravno take nature kakor drugi ljudje poprejšnjih časov, da so stavili hiše tjakaj, kamor bi ne bil nihče mislil. Na levem bregu Krke, vrhu precej visokih skal, stoje še današnji dan ostanki selišč, kakor bi je bil kragulj za svoje mladiče nanesel. Vidiš tu z novomeškega predmestja, s “Kandije,” koče vrhu skal slone, da se bojiš, vsak hip se zvrne ta ali ta v Krko, ako bi se kak vinski Štempihar na njo naslonil.
V eni teh lesenih, pol visečih hiš je toretj samoten stanoval naš mladi mož, gosposko opravljen, visoke rasti, ognjenih oči in čednega obličja. Njemu ,ni bil mar semenj. Zdaj pa zdaj se je ozrl proti vratom in poslušal, kakor bi koga pričakoval. Pa minila je cela ura in ostal je sam. Zdaj je hodil po trhle-nih tleh gori in doli, zdaj je gledal čez pečine v Krko, zdaj se zopet usedel na vegast stol, potegnil nekove papirje čez malo mizico in gledal vanje.
Nekdo na vrata potrka. Mladi mož vstane in se oglasi.
Ribič Vid stopi v izbo, klobuk pod pazduho, in se nasloni na zid pri vratih ter nekako plaho in boječe zre po mali stanici.
“Ali je tukaj tisti mbž?” vpraša ga gospod.
“Ali, tukaj je, gospod Žolnir!” odgovori Vid.
“Zakaj ga nisi s seboj pripeljal?”
“I, vraga, tega mi niste veleli. In tudi ne vem, če bo šel. A-ko imate kaj pogovora ž njim. idite rajši z menoj, jaz vem, kje ga dobova. Deklica njegova je tudi tukaj!”
“Ona Katrica??” vpraša Žolnir hlastno.
“Kodranova deklica, ki je v vodo vrženemu prijorju Avguštinu v rodu!” odgovori Vid in nekako ostro pogleda Žolnirja. Poslednji mu pogled če mogoče Še resneje vrne. Bodisi da se je česa bal ali da ga je posebna dobrotnost obšla, Žolnir stopi k mizici, odpre predalček in da ribiču precej veliko srebrnega denarja.
Kmalu potem odideta oba.
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
JohnStrukel
ki je umrl 20. januarja 1952
Leto dni je že minilo, odkar si nas zapustil Ti, kako je žalostno življenje, odkar Te več med nami ni!
Dragi mož in skrbni oče, na grob spomini nam hite, počivaj mirno v hladnem grobu, pri Bogu večno raduj se!
Žalujoči ostali:
MARY, soproga; in OTROCI
Cleveland,. Ohio, 20. jan. 1953.
V neki krčmi blizu svinjskega trga se je vse trlo ljudi. Ker je prostora manjkalo, usedel se je bil majhen suhoten možek na preobrnjeno posodo in je na kolenih držal poliček, že pol izpraznjen, v eni roki pa kepo mesnine, katero je prav pridno trgal kos za kosom z zobmi, kar jih je imel še v prednjih čeljustih.
Zdajci mu nekdo na ramo potrka, in ko se ozre, vidi kloštr-skega ribiča za seboj.
“Oče Maklenov, tukaj je gospod, ki bi rad z vami govoril,” reče ribič.
Maklenovemu očetu pa od straha šine debel kos mesa iz ust v goltanec, tako da se je komaj odkašljal, ker gospode se je on že od mladega bal. Vendar ko tega gospoda malo ogleda, mine ga nekoliko strah in bolj miren pravi:
“Gospod kloštrski Žolnir! Pijte iz mojega poliča, če se vam ne bi zameril.”
Žolnir se je menda tudi zamere bal, ker vzel je z Makle-novega kolena polič in malo ustne omočil. Obenem je ribiču strani mignil.
“Vi ste zdaj za variha izvoljeni Katrici iz Kodranije?” vpraša moža.
“Pač, sem, sem!” — Ali kam ste se bili pa vteknili? Poprej je ves svet ugibal, da boste do smrtne ure — Bog nam daj kako dobro! — ostali v Kostanjevici.”
“Vi boste omožili Katrico?”
“Kaj še, gospod Žolnir, kaj še, he! he! Pijte, nate, pijte! Sama se bo možila, jaz ga bom malo izbral pa privolil, sama se bo možila, sama, he! he! Rajši jo imam, kakor spomladi po svetu pogledam. — He! Prazen polič imava!”
“Le dajte ga natočiti! Pijte kolikor morete, jaz sem plačnik. —Ali bi vi dali Katrico premožnemu čjloveku, ki jo bo kad imel in jo prav dobro preskrbel?”
“I, prav rad, dal, dal!”
“Ko bi jaz prosil za njo?” “Jej, vi, no kaj pak! — Veste kaj, Žolnir ali gospod Žolnir, — ne zamerite staremu človeku, ki je ves neumen — rajnik prijor, ki je bil od moje rodovine, — njegova stara mati pa moj stari oče sta si bila vsak iz enega brata, menda kali, pač vsak iz enega brata!—prijor vam ni bil voljan. Vidite, jaz vas prav lehko vidim, vi ste dober, prav dober človek — gospod mislim reči — laže vas vidim, kakor po svetu pogledam; pa ljudje bi me potlej pikali, da sem storil, česar rajnik ni storil, ki sva si po tretjem kolenu vsak iz enega brata. Jaz res lehko storim, kar hočem in kar ona hoče; oba vzkup, zastopite! Pa menihi so tudi gospodje! Zaradi rajnkega — Bog mu je dal nebesa in veselje bodo očetje kakovo zinili. Zato tega ne morem.”
“Storite, škoda vam ne bo —
__yy
“O vem, vem! Pa Katrica je onidan je ženine imela, pa je je odpodila. Nemara, da se ne misli še možiti. A 'jaz imam eno, hči je moja, Alenka ji je ime, čedna deklica; več je je kakor Katrice in bolj spešna je za vsako delo. Njo bi vam pa rad dal, rajši, ko po svetu pogledal.”
Žolnirju je pri tej ponudbi lice zatemnelo.
“Svojo hčer bodete drugam o-možili. Doto ji bom jaz štel, tisoč, dva tisoč goldinarjev vam bom odštel, samo napravite, da Katrico dobim!” dejal je Žolnir.
“O! o!” začudil se je Maklen, varih Katričin iz Kodranije, in dolgo ni mogel besedice ziniti
ni verjeti, ali je prav slišal ali, |ne.
“Ali bi bili mož beseda, preljubi moj Žolnir, ali gospod Žolnir?”
“Še danes vam dam nekoliko. Glejte, ljudje naju gledajo. Morda bi kdo kaj slišal. Idite z menoj!”
Veselega lica je vstal suhi s svojega slabega sedeža in šel za Žolnirjem ven. Videl je že svetle petice v svoji skrinji doma seštete in spravljene, zdelo se mu je, da samo pravljico posluša o steklenem gradu v gori, kjer vragi varujejo zakletih zakladov, da je vse to le sanjam in marnjam podobno.
“Pač, pač, vi jo bodete imeli, vi, nihče drugi! Ona vas ima rada, to vem, najrajša; vi jo bodete imeli! Ko bi rajnik prijor iz groba vstal, vi jo bodete imeli, če sva prav po tretjem kolenu vsak iz enega brata, vi jo boste imeli.”
Tako je govoril v veselju oče
Maklen vse v en dir ter hitro
■koračil za Žolnirjem 'proti o-samljeni koči, Kandiji nasproti.
Tam pa, kjer je pod razpeto rjuho ljubljanski kramar s krikom in vikom hvalil kupovav-kam svoje blago, stala je mlada, bleda deklica, gotovo naj lepša, kar je bilo na semnju hčeri dolenje kranjske strani. Bila je Katrica. Stoječa med prijateljicami ni vedela, da jo s stra-opazujeta dva moža, eden, ki jo je imel varovati, pa jo je zdaj malo manj kakor prodal, drugi pa Žolnir, ki jo je ogledoval z nekim ognjem in dopadanjem, kakor da bi jo hotel z očmi vase zajeti.
Kdo ve, kako dolgo bi bil Žolnir stal in gledal tjakaj med krdelo, ko ga ne bi bil Maklenov oče opomnil, da imata iti še nekamo.
Ravno ko sta se obrnila, šla je Katrica od kramarja proč. Zagledala je tik pred seboj Vida.
“Kaj si kupil Vide?” 6govori
ga-
Ribič pa z nekako čudno resnim licem ne odgovori na prijazno vprašanje, ampak vzdigne roko in med ljudi pokaže.
“Poznaš še le-onega gospodiča? Nič več?”
Deklica se ozre, zagleda v dalji Žolnirja odhajajočega, zardi in noga ji zastane.
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanlvoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
v n

T*S O UR BIRTHDAY... AND YOU GET THE “RESENTS! Because it’s like getting a gift rben you can find genuine Sealy Innerspring Hattresses at this unbelievably LOW PRICE! ..and wait ’til you see ’em! Handsome, sturdy, uper-comfortable! Only because Sealy discon-tnued this beautiful, durable ticking pattern »n we bring you this sensational VALUE! Juantities are limited! So come in NOW!
SEE OUR
"000
I/ Same Coil-Count as Luxurious $59.50 Mattresses!
Same Quality Construction!
Same Pre-Built Borders!
Same ''Body-Balanced" Innerspring Unit! Same Tailored Handles for Easy Turning! \/ Same Deluxe Decorator-Designed Long-Wearing Covers!
Same Quality Matching Box-Spring for Just $39.95 in Both Twin and Full Sizes!
Jf - *■
wiWMfiriiuil.
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD Appliance & Furniture
ENdicott 1-3634
,.D V-U ■; *:'v&VV;
6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK
OPEN EVENINGS
“On je!” zašepeča tiho in strmi za njim.
Vid pak je odmajal z glavo ter zagodrnjal:
“Nič prida to! Ni ji še iz glave, hent! Ko bi vedela!”
IX.
Ne vemo, ali je pisateljska navada, da le preskakovaje pripovedujejo svoje resnice in laži, napaka ali prednost. Napačno
bi se tako počenjanje utegnilo po pravici imenovati morda zato, ker že po zdravi pameti ni dobro, da se na posamme kose trga, kar bi imelo celo biti. Zakaj čeravno se navadno notranja zveza teh posameznih kosov še vedno kolikor toliko vidi, žali se vendar vnanja eno-pa.
(Dalje prihodnjič.)
Duuovno
ŽlVl_J€fU€
LA VIDA €S PM? IT U A L
19 5 3 * XXI * JflnUflP

.n.*/
NI RES,
da je “Duhovno Življenje” najboljša revija na svetu kot to ponavljajo druge revije o sebi, da je “Duhovno Življenje” nenadkrivljiv časopis, da je “Duhovno Življenje” napol zastonj, da “Duhovno Življenje” bere pol sveta.
RES PA JE,
da nudi “Duhovno Življenje” močno duhovno hrano,
potrebno vsakemu, ker vsi imamo poleg telesa tudi dušo, da daje to hrano v okusni obliki in obleki, da je “Duhovno Življenje” vedno moderno in aktualno, da je “Duhovno Življenje” brez dvoma vredno svoje cene.
VZEMI GA	V ROKE,
kadar se ti upro kričeče revije, tako boš spet našel sam sebe, kadar si naveličan življenja, spet boš našel njegov smisel, kadar se ti zdi, da si tako sam sredi tujine, našel boš spet svoj dom, svojo zemljo, kadar si strt v spoznanju ničnosti vsega bitja in žitja na zemlji, odkril se ti bo znova košček večnosti.
Naroči, beri, širi, “DUHOVNO ŽIVLJENJE”!
Poverjenik za U.S.A. je:
Slovenska Pisarna, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio Za Kanado pa je poverjenik:
G. Franc Turk, 263 Oakwood Ave., Toronto
^ ------------------------------------------ ^
Sporočamo zdravja potrebnim
da imamo še nekaj oprem Černetove zdravilne kopeli, ki še ni leto dni v prodaji, pa je vendar tako pohvalno priznana že v nekaj sto družinah. S fen grelcem, ki velja sam v trgovinah $10.95, dobite pri nas zdravilno kopel za $24.00. Pečk imamo samo še par.
V prihodnjih mescih bodo pričele prodajati trgovine s pohištvom in električnimi aparati našo zdravilno kopel tudi po drugih državah, čim se bo ugotovila prodajna cena in izvršila razdelitev.
Vaša korist je, da se odločite čimprej, saj Vam bo izdatek povrnjen stoterno v Vašem lastnem in Vaše družine zdravju. Prodajali bomo do pred koncem mesca, da izpraznimo zalogo in lokal, pa je prav nujno, da pohitite z nakupom. Nikdar več ne boste imeli prilike dobiti za tako ceno to preko ristno kopel, tako hvaljeno za prehlade, revmatizem, lažje slučaje artritis, slab obtok krvi, zmanjšanje odvišne teže, suhe kožne izpuščaje, pa še v drugih slučajih jo zdravniki toplo priporočajo, na primer po težkem telesnem delu in za splošno preutrujenost, če ni kopalnice, jo naša kopel nadomesti.
GHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
EXpress 1-8265
'V ..........	..^
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Janiči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
če hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnlno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške In ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi filan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, Dl.