Leto III V Ljubljani, dne 5. maja 1927 Štev. 18 Sueški prekop 1 Ze stari narodi so spoznali, da je promet na vodi, posebno v bolj zavarovanih krajih, kjer ne razsajajo divji viharji, dosti lažji in cenejši, kakor pa po suhem, posebno preko krajev, kjer je težko graditi ceste. Zelo težak je prehod preko gorovja, posebno r- — nato, preko velikih močvirij, in nič manj neprijeten skozi puščave, kjer ni mogoče, da bi se ljudje naseljevali in tako naredili vezi med posameznimi oddaljenimi kraji. Egipčani, Rimljani in razni drugi narodi so že v davnih časih delali prekope, v katerih najdemo večkrat sledi. spretnosti, s kakršno so šli ljudje v tistih časih na delo, kljub zelo priprostrm tehničnim pripomočkom. Dandanes si skoraj ne moremo predstavljati, kako je bilo mogoče v tistih časih obdelovati velikanske kamenite plošče in jih prenašati, od-nosno prevažati iz kraja v kraj. Čas seveda ni igral v tisti dobi tako važno vlogo kakor danes, ko vse hiti, nadalje pa so bili sužni tisti, ki so morah z nečloveškim naporom izvrševati težka dela. Sledi o takem prekopu so našli tudi v kraju, kjer si podajata roko dva sveta, Afrika in Azija in je danes obnovljen kot Sueški prekop, ki veže Sredozemsko morje z Rdečim morjem. 2e za časa vladanja Faraona I. 1400 let pred Kristusom so kopali prekop, ki naj bi vodil od Nila na vzhodno državno mejo do Rdečega morja. Ta prekop, v kolikor je znano, pa je bil dovršen šele precej let kasneje in sicer v nekoliko drugačni obliki kot je bil prvotno zamišljen. Prav tako kakor je propadlo še marsikaj drugega lepega in pripravnega je v čudni dobi srednjega veka, v času preselje- Svetiinik v Sueškem prekopu. kesneje so pričeli delati in sicer pri Port-Saidu. V prvih letih so kopali in rušili z navadnim orodjem, največ z lopatami in krampi; šele 1. 1864 so pričeli uporabljati stroje in odsihdob je šlo delo vse bolje od rok. L. 1869 pa se je raznesla po vsej Evropi izredna novica, da je končano velikansko delo, eno izmed največjih, kar jih je še kdaj izvršil človeški rod, da sta zvezani Sredozemsko in Rdeče morje. Otvoritev izredno važne nove svetovno ceste je bila velikanska. Prisostvovali so ji razni vladarji in člani vladarskih hiš. Sueški prekop je zelo Idolg, okoli 160 km. Na površini je širok na najširših krajih do 100 m v, ožinah pa 58 m. Dno prekopa je precej ožje in sicer znaša širina 22 m. Globok je 8 m na nal-plitvejših točkah. V splošnem sestoji Sueški prekop iz več manjših in večjih jezer, zvezanih z umetno vodno cesto. V prvih letih so vozile la-dije skozi Sueški prekop samo po dnevu, po L 1885, ko so pričeli na ladijah uporabljati močno električno razsvetljavo, pa vozijo tudi ponoči. Plovitev skozi Sueški prekop se vrši podobno kakor na naših železnicah. Široka jezera tvorijo postaje, kjer čakajo ladije in ne smejo preje v izkopane ožine, dokler ni odjavi jena ona la-dija, ki je pred njimi plula, da je dospela na drugo postajo v drugo širše jezero. Kako zelo važen je Sueški prekop, se je pokazalo že po par letih po otvoritvi: leta 1880 je plavalo skozi predor 2026 ladij. Velikanske stroške, ki so nastali pri graditvi prekopa pa plačujejo ladije; za vsako, ki preide prekop, morajo plačati precej visoko pristojbino. Sueški prekop poznajo tudi Slovenci. Svetovna voj- vainja narodov, poznejših verskih prepirov in bojev, ter nezdravega, nedemokratičnega duha, jel propadati tudi omenjeni velikanski prekop. Ko se je polegel uničujoči srednjeveški duh in se je jelo uveljavljati zopet trgovstvo med raznimi državami, so pričeli zopet misliti, kako bi obnovili nekdanjo morsko zvezo, ki bi bHa nad vse važna za ves svet. AK dolgo ni prišlo do tega. V preteklem stoletju pa so jeii razmišljati o zvezi med Sredozemskim morjem in Rdečim morjem, s čimur bi bita prihranjena izredno dolga plovba okoli Afrike posebno onim, ki so hoteli iz Evrope v Indijo. Sele francoskemu generalnemu konzulu Lesseps se je posrečilo obe omenjeni morji z vezati. Ze I. 1854 je predložil podkralja Said paši projekt, katerega pa je pašo podpisal šele 1. 1854 Tri leta na, ki je premešala in razmetala vse narode sveta po vseh vetrovih, je vrgla tudi Slovence tja doli k Rdečem morju, o katerem smo se učili že v ljudski šoli iz zgodb sv. pisma/MarsEkak Slovenec, ki je služil pri topničarjih je bil dodeljen turški vojski, ki se je tam doli borila in z začudenjem gledal kraje ob Rdečem morju, katerega je prekoračil Mojzes s svojimi Izraelci. Pa tudi naši prostovoljci, vračajoči se iz Rusije, so videli tiste kraje in ne morejo prehvaliti lepega obrežja prekopa, poraščenega z divnimi tropičnimi rastlinami. Ko so se vračali skozi prekop, je bil pot še precej otežkočen, radi ladij, ki so jih potopite nemške podmornice pri izhoda kanalov, med svetovno vojno. V svetovni vojni je igral Sueški prekop veliko vlogo, ker so po njem prehajale vojne ladije v Sredozemsko morje. Seveda pa je prekop tudi v mirnem času kot trgovska cesta zelo važen. mrm Ljubljanski krovec Martin Sušnik, star 66 let, je splezal brez lestev že na vse ljubljanske zvonike. Na naši sliki ga vidimo s pomočnikom na vrhu 60 m visokega zvonika frančiškanske cerkve v Ljubljani. Park hotel na Bledu, last župana Kende, kjer ostajajo najodlienejši obiskovalci našega prekrasnega Bleda, Pogreb Ferdinanda Možine, ki se je ponesrečil v rudniku na Francoskem in so ga pokopali ob največji udeležbi vojakov in domačinov. Desno: Župan v D. M. v Polju, Ivan Gartroža, ki ima s svojim prednikom bivšim županom g. Jakobom Dimnikom največ zaslug, da so dobiK v D. M. v Polju železniško postajo. — Zgoraj: Postajališče v D. M. v Polju. V nedeljo popoldne je bilo v D. M. v Polju otvorjeno novo železniško postajališče, prav važno za tamošnje okoličane, ki hodijo delat v Ljubljano ali pa donašajo svoje pridelke na ljubljanski trg. Otvoritvena slavnost se je vršila popoldne po prihodu vlaka ob 13.30. Ker je med slavnostno močno deževalo, kar vadimo tudi na sliki po mnogih razpetih dežnikih, upajmo, da to pomeni izredno srečo za vse tiste, ki se bodo posluževali nove postajice. SHka bodočega Sokolskega doma v D. M. v Poftju, ki Ka v kratkem začnejo graditi. Godba gasilnega društva v Gorjah pri Bledu. 400 avtomobilistov iz Nemčije v SloveriJ. V soboto in nedeljo je bivalo pri nas 400 nemških avtomobilistov, ki se niso mogli načuditi lepoti naših krajev in prehvaliti snažnosti naših vasi in prijaznosti in olike našega kmet-skega naroda, ki jih je povsod navdušeno pozdravljal. Izlet je za nas velikanskega pomena, ker se zadovoljni tujci in njihovi prijatelji vrnejo na Gorenjsko na letovišče in potne mnogo denarja pri nas. — ^goiaj vidimo predsednika nem. avtomobil, kluba s predsednikom slovenskih avtomobilistov pred odhodom z Bleda T Bohinj. Leva slika nam kaže Ewalda Krotha, predsednika nemških avtomobilistov, ki je posebno pohvalil prijaznost in prednost našega kmeta in strumnost in oliko naših orož->v. Na desni pa vidimo sprejem avtomobilistov na Alek-•androvi cesti v Ljubjjftjii. Josip Holy, zaveden obrtnik in odločen sokolski delavec v Brežicah, s svojimi tremi sinovi in hčerko. Te dni je praznoval srebrno poroko Jugoslovenska letalca kapetan Tadej Sondermayer poročnik Leonid Bajdak, ki sta poletela iz Pariza v io ter se vračata sedaj nazaj po isti poti. 4848000053534848484853532323484853535353482323482353535323535348234848482353534823484848 1 Levo: Požar hotela-nebotienika v Newyorku v Ameriki. Gorelo je v nadstropjih, ki so 175 m nad zemljo, kar je gašenje silno otežkoča-io. Sedaj so Američani izumili pripravo, ki bo kot letalo dvignilo cevi, ki mečejo vodo, v višino ognja; Desno: Vhod v Sueški kanal ob Port Saidu. Desno: vlalajska vas s kokosovimi palmami, ki ;e z njenimi orehi hrani prebivalstvo vročih krajev. Spodaj: 5ort Said, pristanišče ob vhodu v Sueški kanal. i pil sm lilfl L lica v Adenu, največjem obmorskem mestu Arabije, kjer vlada strahovita vročina. a levi: Gfeatttosaurus, .10 m dolga predpotopna žival, ki je živela na svet« davno pred človekom. Njene ostanke so našli globoko v zemlji.