gglJE. 30. OKTOBRA 1980 - ŠTEVILKA 43 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,: SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC \ Z UREDNIKOVE MIZE Vinogradniki pravijo, da je letos grozdja bilo dovolj, bo pa vino bolj kislo. Nekako tako bi lahko ocenili tudi naše delo v zadnjem času, ko ugotavljamo, da vlagamo precej truda in časa v izpolnjevanje naših nalog, nismo pa seveda še zadovoljni z doseženimi rezultati. Mnogo ste nam pomagali tudi vi, dragi bralci z odgovori v nagradni anketi. Kmalu bomo tudi objavili izid nagradnega žre a ja ter seveda tudi rezultate, oziroma analizo, kaj so pokazali vaši odgovori. Tokrat smo obiskali krajevno skupnost Zagorje na Kozjanskem, kjer smo zvedeli marsikaj zanimivega. Danes imajo v časniku svoj kotiček tudi delavci, zaposleni pri obrtnikih. Vsekakor pa so prišli na svoj račun tokrat gasilci. Ne zaman! DRAGO MEDVED \ OBISKALI SMO ZAGORJE -TRAGEDIJA V SPODNJIH GRUSOVLJAH I NOVEMBER DAN MRTVIH, VEST ŽIVIH Resnični spomin in dolžno spošto- vanje do vseh, ki so odšli, se ne zrcali v teži nagrobnika, v višini špekulant- sko navitih cen redkega jesenskega cvetja, v debelini in dolžini voščene- ga valja, ki podarja plapojoč zubelj svetlobe - vsaj ne zgolj v teh zuna- njih, očevidnih in na ogled danih ma- nifestacijah kultnih običajev. Resnični spomin in dolžno spošto- vanje do najbližjih, ki so odšli, ni se- zonsko omejen, marveč, če je resni- čen, trajen odnos. Če bi ne bilo niče- sar drugega, kar je ostalo za umrlimi, kot njihovi grobovi, bi se človek ne bil nikoli dvignil nad žival, bi nikoli ne bila vzcvetela civilizacija in kul- tura. Vse kar nas obdaja in ni prvo- bitna narava, je dediščina minulih generacij, je sad njihovega dela, ustvarjalnosti žuljev in uma. Največ- je vrednote, ki niso kupljive: svobo- da, neodvisnost, humanejši družbeni odnosi pa so plod zavestnega žrtvo- vanja, neizmernih naporov in trplje- nja, stotisočerih smrti v boju, pred zidovi morišč in plinskih celicah ta- borišč smrti. Naš odnos, resnično spoštovanje spomina do umrlih naj se zrcali v izpolnjevanju naših vsakodnevnih dolžnosti s čimer bogatimo njihovo dediščino, izpolnjujemo njihovo opo- roko, ki je zapečatena z njihovo krvjo in znojem. Kaj je v besedi stabilizaci- ja drugega kot ohranjanje in krepitev ustvarjenega, kot temelj naše neodvi- snosti in svobode, kot vir naše volje in prizadevanj za ohranitev miru. Ko bodo plapolale sveče na grobo- vih, sezimo tudi vase. Izprašajmo si vest, kakšni smo bili do tistih, ki nam jih je pokrila ruša, kakšni smo do svojih najbližnjih, do svojih sosedov, delovnih tovarišev, do soljudi na sploh. Si na račun drugih lastimo več kot nam pripada, nas zgane njihova nesreča, ki jim krajša življenje, ogro- ža zdravje in krni človeka vredno bit. Smo strpni, razumevajoči, a tudi po- šteni in odkriti, ko gre za njihove in naše napake in spodrsljaje? Ne more- mo biti plemeniti in humani samo do najbližjih in prijateljev in brezbrižni do usode ljudi, ki jih nismo in ne bomo nikoli poznali. Zlagana je skrb za mir, če nas vojne strahote nekje daleč od nas prizadenejo le toliko, da se njihov požar ne bi razširil tudi do nas. Humanost seže še dlje, v jutrišnji dan. Kakšno dediščino pripravljamo našim otrokom, ko hočemo živeti preko naših zmožnosti? Kakšen bo njihov odnos do vklesanih imen na spomenikih, če bodo deležni le izo- brazbe in ne tudi vzgoje, če bodo zgo- dovino usodnih prelomnic dojemali kot poštevanko in če jim bodo dojem- ljive le tiste vrednote, ki imajo nalep- ljeno in v katalogih zapisano ceno? Pojdimo zato h grobovom z mislijo na življenje, na minulo, na sedanje in na bodoče. In mislimo tudi o sebi, ki smo vsi smrtni. Predvsem pa se rav- najmo v življenju tako, da se obisko- valcem naše gomile in tistim, ki bodo šli mimo, ne bo treba oprijemati izre- ka, ki vsebuje pridržek in dvom: O mrtvem - le dobro! JUBKrnABOVEC POBRATENJE MED GASILSKIMI DRUŠTVI Zadnjo soboto v oktobru je prišlo do pobratenja in podpisa listine o tem med prostovoljnima gasilskima društvoma SKOFJA VAS pri Celju in RODINE pri Čr- nomlju. Pri Občinski gasilski zvezi Celje so se namreč odločili, da bodo določeno opremiO 'predvsem avtomobile), ki jih naša društva več ne po- trebujejo, ker so dobili novo, podarijo društvom, ki so brez njih. Tako pa se naj bi začelo tudi medsebojno so- delovanje med posameznimi društvi. V Skofji vasi so se odločili za Rodine, manjši '^raj blizu Črnomlja, kjer so ^'si krajani s skupnim, pre- težno prostovoljnim delom, ^' rekordnem času nekaj me- secev, zgradili nov gasilski '^om. Vanj pa so postavili vo- 2ilo kombi IMV 1600 z dolo- "^.^no dodatno opremo, ki so ^"^ ga ob podpisu listine o pobratenju darovali gasilci iz škofje vasi. Ob prevzemu ^^■tomobila, ki so ga daroval- ^' s prostovoljnim delom po- polnoma obnovili, se je zbral domala ves živelj vasi Rodi- !^e- Bil je praznik, kot le ma- 'Okje! istočasno pa so se tudi do- govorili, da podpis sodelova- njih ne bo omejen samo na sakoletne medsebojne obi- pač pa dopolnjen s stro- ^.•^^no pomočjo pri delu. Ga- r^*'^! Škofje vasi bodo tako Praktično pomagali gasil- ern v Rodinah in celotni J^^inski gasilski zvezi Crno- ^.^ji- Lep primer sodelova- TONE VRABL BOJ PROTI FAŠIZMU JE SKUPEN Prejšnji teden, ko je bila v Celju delegacija industrijskih sindikatov iz nemškega mesta Singen, so položili venec k spomeniku NOB na Slandrovem trgu v Celju. Heinz Rheinber- ger, opolnomočeni predsednik IG Metali Singen, je po položitvi venca izjavil: »Da se spomnimo žrtev fašizma, je bila naša dolžnost. 2e po tradiciji smo vsi nemški sindikati antifašistični. Vemo, kaj ste Jugoslovani zaradi fašizma pretrpeli. S položitvijo venca smo hoteli pokazati, da je boj proti fašizmu naš skupen boj, zlasti še sedaj, ko v svetu zopet oživlja neofašizem. Naš skupen sovražnik je in moramo se boriti proti njemu. S položitvijo venca pa smo se želeli pokloniti tudi velikemu borcu proti fašizmu, vašemu predsedniku Titu. Tiste težke dni v maju smo žalovali z vami in upamo, da boste Titove ideje še naprej nosili in uresničevali v miru in svobodi.« Nadžupan mesta Singen Friedhelm Mohrle pa je spregovoril o vezah med obema mestoma. »Naši stiki so pristni. Celje in Singen sta približno enako veliki mesti, živita predvsem od industrije, srečujemo se s sorodnimi problemi. Zato ni čudno, da so naši stiki vse bolj številni. Posegajo na gospodarsko področje, kulturno in tudi na športno bodo. Pri nas je že gostoval celjski Komorni zbor, vam pa se bo predstavil naš delavski zbor. Naši športniki se bodo udeležili prihodnjega Skokovega memoriala. K vam pa prinašam tudi pozdrave sedemstotih Jugoslovanov, ki žive in delajo v Singenu. MBP • KOZJE ŠE BREZ NOVEGA ZDRAVNIKA Sklep problemske konference SZDL o zdravstvu, ki je bila spomladi v krajevni skupnosti Kozje, je bil jasen: treba je storiti vse, da bi v Zdravstvenem domu v Kozjem začel čimprej delati še en zdravnik. Kajti zaradi kadrovskih problemov, zaradi preobremenjeno- sti zaposlenega zdravnika nastajajo hudi problemi, ki se zrcalijo v zdravstvenem varstvu prebivalcev ožjega Kozjanskega. Vse je kazalo, da bo že prihodnji mesec pričel delati v Kozjem še en zdravnik, saj se je prijavil na razpisano prosto delovno mesto. Vendar smo v torek izvedeli, da je zdravnik zadnji hip prijavo prekli- cal. To pa pomeni, da bo Kozje še nekaj časa brez drugega zdravnika. DS • LAŠKO: OBČINSKO PRIZNANJE DO DRAVSKE ELEKTRARNE V TOZD Elektrokovinar Laško se lahko pohvalijo z moderno in dobro organizirano proizvodnjo. Zavedajo se, da so pogoji dela kot jih imajo danes, rezultat dobrega sodelovanja in pomoči DO Dravske elek- trarne iz Maribora, katere TOZD je laški Elektrokovi- nar. V sredo, 22. oktobra je bila v TOZD Elektrokovinar Laško slavnostna seja delavskega sveta, na kateri so DO Dravske elektrarne Maribor in Maksu Redjku izro- čili priznanje občine Laško za pomembne dosežke na gospodarskem področju ter za uspešno sodelovanje in vložene napore pri modernizaciji in organizaciji proiz- vodnje v TOZD Elektrokovinar Laško. Sklep o podeli- tvi tega priznanja je na predlog izvršnega sveta spre- jela v mesecu septembru Skupščina občine Laško. Svečane podelitve priznanja so se udeležili tudi pred- stavniki izvršnega sveta. Skupščine ter družbenopoli- tičnih organizacij občine Laško. M. AGRE2 • VELENJE: NAKOPALI ŽE 3,671.800 TON PREMOGA Velenjski rudarji so v triindvajsetih delovnih dneh in sobotah v oktobru nakopali 389 tisoč 800 ton rjavega premoga, kar je poprečno na dan 16.948 ton. Osnovni plan je 106,8 odstotka, delovni pa 90,6 odstotka. Po- prečni dnevni izkop ter osnovni in delovni plan so slabši kot v prvih štirinajstih dneh oktobra. Od 1. januarja pa do 27. oktobra so velenjski rudarji nakopali že tri milijone 671 tisoč 800 ton premoga ter jim je do izpolnitve letnega plana 4 milijone 700 tisoč ton ostalo še milijon 28 tisoč 200 ton. T. VRABL • ŽALEC: RAZSTAVA »VETERINA V NOB« V soboto in nedeljo je bila v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu zanimiva razstava »Veterina v Nob«, katero je ob VIL športnih igrah veterinarjev in veteri- narskih tehnikov SR Slovenije pripravilo medobčin- sko društvo veterinarjev in veterinarskih tehnikov Ce- lje. Razstava je prikazala delo in razvoj veterine pod težkimi pogoji v NOB. • CELJE: LE ŠOLARJI VZTRAJAJO Medtem ko smo že skoraj pozabili na letošnjo akcijo v znamenju skrbi za naše lepše okolje, naši pionirji še kar naprej pridno likovno ustvarjajo na temo Hortikul- tura 80 in v pionirskem domu Cvetke Jerinove prika- zujejo rezultate svojega ustvarjalnega dela. Od 21. ok- tobra dalje razstavljajo svoje likovne izdelke pionirji osnovne šole Bratov Dobrotinškov iz Vojnika, od 10. novembra dalje pa se bo letošnja likovna karavana nadaljevala s predstavitvijo likovnih del pionirjev osnovne šole XIV. divizije. M. A. • KVIZVTRNAVI Občinska konferenca zveze socialistične mladine Žalec pripravlja 7. novembra v Taboru kviz na temo: TITO - PARTIJA - REVOLUCIJA. Na njem bo sode- lovalo 15 osnovnih organizacij zveze socialistične mla- dine občine Žalec iz združenega dela, šol in krajevnih skupnosti. Najboljši bodo nato nastopili na regijskem kvizu, ki bo 15. novembra v novem kulturnem domu v Nazarjih. T. TAVČAR 2. stran - NOVI TEDNIK št. 43 - 30. oktobensa* TEDEN DOMAČEGA FILMA 80 KRATKOVIDNOST ŠKODI Vsebinski cilji so dolgoročnega značaja v času intenzivnih priprav na izvedbo 8. Tedna domače- ga filma v Celju se je v prvih oblikah pojavil tudi osnutek družbenega dogovora o bo- doči samoupravni organizi- ranosti te največje slovenske filmske manifestacije. Bese- do največje uporabljam na- menoma, pa ne zaradi tega, da bi ji hotel s tem pridodati veličino količinskega znača- ja, ampak, da bi opozoril na nekaj bistvenih vsebinskih ciljev, ki jih ta prireditev no- si v sebi že od samega na- stanka. Podružbljanje filmske kul- ture in kulture sploh, je prvi in strateški cilj. Poglabljanje odnosov med filmskimi de- lavci, torej proizvodnjo in di- stribucijo na eni strani, ter na drugi odnos občinstva na vsebinske, organizacijske in druge pojave pri domačem filmu. Spoznavanje nacio- nalnih kinematografij v Ju- goslaviji, kinematografij neuvrščenih in manj razvitih dežel ter v zadnjem letu še navezovanje stikov s sosedi: Avstrijo. Oblike zbliževanja s pogo- vori, aktivno sodelovanje mladih v obliki razstav in lastnega likovnega soustvar- janja, posvetovanj in nena- zadnje projekcij celotne filmske proizvodnje, tako poklicne kot ljubiteljske, pa so možne na več načinov. Sa- moupravna pot Tedna do- mačega filma naj bi omogo- čila čimširše in seveda trdne temelje za izvedbo vsega na- štetega, kar Teden domače- ga filma sicer že osmo leto izvaja. A treba je delati še bolje, temeljiteje. Motijo se tisti, ki mislijo, da je Teden domačega filma le lep plakat, pa urejena izložba in velik transparent na ulici. Se svečana premie- ra in poklon filmskih igral- cev. Saj je, tudi to je pomem- ben, zunanji videz manife- stacije, ki je praznik in zato nekoliko odeta v nedeljsko obleko. Njen vsakdan pa je trden delovnik. Tega marsik- do ne razume ali noče ra- zumeti. Nekatere moti to, da je prireditev v Celju. Tiste izven Celja zaradi nevoščlji- vosti, tiste v Celju pa zaradi tega, ker jim predstavlja le breme. Na srečo pa večina, tako v delovnih organizacijah in drugod, misli drugače, saj osemletno vztrajanje ni bilo zaman. To potrjuje obisk do- mačih filmov med letom. Število gledalcev narašča, to pa je eden od ciljev podružb- Ijanja filmske kulture. Hote- nja vseh, ki so kakorkoli z delom vezani na njeno širje- nje, bi morali bolje razumeti. Tudi delegati v skupščini kulturne in izobraževalne skupnosti. Iz tistih vrst bi morala prihajati glavnina podpore skupnemu cilju. Javna razprava o družbe- nem dogovoru bo odlična priložnost za podrobno raz- členjeno in natančno opre- deljeno misel o Tednu doma- čega filma. D. MEDVED ZDRUŽENA VAJA »CELJE 81« »Zvezni izvršni svet SFRJ je sklenil, da se ob praznovanju Dneva civilne zaščite na vseh ravneh analizirajo in ocenijo re- zultati razvoja civilne zaščite ter organizirajo in izvedejo množič- ne aktivnosti v obliki vaj, tekmo- vanj in drugih oblik aktivnosti vseh struktur SLO. S tem name- nom je dogovorjeno pri Svetu za civilno zaščito Zveznega sekreta- riata za LO, da se vsako leto orga- nizirajo in izvedejo v eni izmed socialističnih republik in pokra- jin aktivnosti CZ zveznega po- mena.« Po opravljenih vseh pogovorih bo takšna vaja prihodnje leto v Celju in sicer v začetku junija pod naslovom ZDRUŽENA VA- JA ..CELJE 81... V aktivnostih in v združeni vaji Celje 81 bodo so- delovali vsi nosilci obrambno sa- mozaščitnih aktivnosti v občini Celje, s pripravami na to po- membno manifestacijo pa so že začeli. TV KAJ PONUJAJO KOSOVU Gospodarski razvoj Koso- va v tem petletju je zasno- van tudi na združevanju de- la in sredstev združenega dela iz razvitejših regij. Če- prav je bilo predvideno, da bodo republike in Vojvodi- na že letos zgradile sedem gospodarskih objektov, je Kosovo doslje sprejelo sa- mo en projekt. BiH bo na Kosovem gradila tovarno armaturnih mrež, v kar bo vloženih okrog 300 milijo- nov dinarjev, zaposlilo pa se bo 400 delavcev. Drugi projekti so nezanesljivi, bo- disi zaradi predlaganih na- činov investiranja ali zato, ker nekateri predlogi ne ustrezajo Kosovu, poudar- jajo v GZ Kosova. Kosovo je zahtevlo, da se grade objekti, ki ne bodo odvisni od uvoza surovin in ki bodo dohodkovno pove- zani z obstoječimi objekti v republikah in Vojvodini. Posebno vprašanje je vpra- šanje konstrukcije financi- ranja. Večina ponudb teme- lji na sredstvih i^ sklada za razvoj nerazvitih in na sredstvih Kosovske banke, ki pa so precej skromna. Kosovu se pri razvoju mu- di še ulasti zato, ker je zapo- slen samo vsak deseti prebi- valec. V SIS za zaposlova- nje pa »čaka na desettisoče kvalificiranih delavcev. Pričakujejo, da bo združeno delo razvitih krajev ponov- no proučilo svoje ponudbe, zlasti ko gre za konstrukci- jo financiranja, in da bodo že prihodnje leto začeli naj- prej delovati ti objekti. (BORBA) STEZE PODALJŠALI VELJAVNOST PROMETNEGA DOVOLJENJA v kulturnem programu je nastopil tudi vojaški pevski zbor ter zapel nekai pesmi m. spremljavi vojaškega ansambla. NOVA GENERACIJA NA BRANIKU DOMOVINE I Prvi vojaki po novem zakonu Kljub občasnemu škrop- ljenju in celo deževju je bilo zadnjo soboto dopoldne na dvorišču vojašnice Jožeta Meniha-Rajka v Celju prijet- no, kot že dolgo ne. Na eni strani so stali strumno po- strojeni mladi fantje, ki so pred mesecem oblekli voja- ško uniformo, skupaj s svoji- mi starešinami, na drugi strani so bili zbrani številni gostje (med njimi tudi pred- sednik občinskega sindikal- nega sveta Stane Mele, pred- sednik Občinske konference ZSMS Celje Darko Končan in drugi), mladina, predstav- niki šol, organizacij združe- nega dela in krajevnih skup- nosti ter seveda velika sku- pina staršev in ostalih soro- dnikov pa tudi deklet mla- dih vojakov. To je prva generacija, ki je prišla na služenje vojaškega roka po sprejetju odloka, da je treba odslužiti vojaški rok takoj po končani srednji šoli. Najprej so izrekli svečano zaobljubo vernosti domovi- ni, nato pa jim je spregovoril njihov komandant Nikola Mitrič. »Nikoli ne pozabite na tiste, ki so dali svoja živ- ljenja za to, kar imamo mi danes. To je treba čuvati! Ču- vali pa boste tako, da se bo- ste v vojaškem življenju čim- več naučili,« je med drugim dejal Nikola Mitrič ter jim zaželel prijetno bivanje v no- vem okolju in med novimi prijatelji. V imenu celjskih družbe- nopolitičnih organizacij je mlade vojake, zdaj občane Celja, pozdravil predsednik Občinske konference ZSMS Celje Darko Končan in med drugifn omenil: »Pri obrambnem usposabljanju vam želim veliko uspeha. Sa- mo z delom bomo mladi do- kazali, da stopamo po poti naših starejših tovarišev.« Darko Končan je tudi ugo- dno ocenil dosedanje sodelo. vanje med mladino Celja in pripadniki JLA ter izrazil upanje, da bo tako tudi v pri. hodnje. S svečane zaobljube so poslali telegram predsed stvu SFRJ o pripravljenosti da nadaljujejo pot, ki jo f začrtal, vodil in izpeljeval to variš Tito s sodelavci. TONE VRABI Po končanem uvodnem delu so mladi vojaki pristopili^ posebej okrašenim prostorom, se podpisali in prejeli li- stino, da so vojaki v slavni armadi, ki jo je vodil tovariš Tito. 35 LET OZN PREDSTAVLJAM SI SVET... Ob 35. obletnici usta- novitve Organizacije združenih narodov je Ob- činski center klubov OZN Celje, skupaj z Ob- činsko konferenco Socia- listične zveze delovnega ljudstva Celje, organiziral akademijo pod naslovom Predstavljam si svet, ki je potekala v petek zvečer v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Slavnostni govornik na tej prireditvi je bil Jože Smole, predsednik komi- sije za mednarodne od- nose pri CK ZKS, ki je v svojem govoru poudaril pomembno vlogo, ki jo OZN odigrava v svetu že petintrideset let pri reše- vanju mednarodnih pro- blemov. Zal pa je ta orga- nizacija na mnogih po- dročjih še neučinkovita, daleč od ciljev, ki si jih je postavila, je dejal tovariš Smole. Obletnica usta- novitve OZN je tudi prili- ka, da si vsaka država iz- praša svojo vest o ravna- nju in obnašanju v tako zapletenih mednarodnih odnosih, kot vladajo da- nes v svetu. S samokritič- nostjo do lastne prakse lahko mirno rečemo, da je Titova Jugoslavija ves čas spoštovala načela ustanovne listine OZN ter da se je kot pobudnica gibanja neuvrščenosti ves čas aktivno borila za demokratizacijo medna- rodnih odnosov na poli- tičnem, gospodarskem, kulturnem in na vseh ostalih področjih. S tem se je neposredno borila za krepitev OZN in za njeno učinkovitost. Ob tej trdi- tvi pa velja še poudariti, je nadaljeval tovariš Smo- le, da moramo pri nas še veliko storiti v smeri re- sničnega podružbljanja naše zunanje politike in celotne naše mednarodne dejavnosti, da bi bili ob boljšem obveščanju ob- čani zares aktivni dejav- niki v izvajanju celotne naše mednarodne dejav- nosti tako na političnem kot na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, prosvetnem, zdravstve- nem in na vseh ostalih področjih mednarodnega življenja. Tovariš Smole je še pohvalil klube OZN v Ce- lju, ki so v Sloveniji najaktivnejši, v kultur- noumetniškem progra- mu, ki je sledil, pa sta so- delovala dramska igralca Pavle Jeršin in Bogomir Veras, pianist Hinko Haas, kantavtorica Maja Veras ter mladinski pev- ski zbor France Prešeren iz Celja, ki ga vodi Jožica Janežič. MARJELA AGRE2 PO POPLAVI V ŠENTJURJU OGROŽAU SO PLAZOVI Nekateri štabi za civilno zaščito so zatajili Narasle vode v noči iz 8. na 9. oktober so v šentjurski ob- čini naredile veliko škode, saj so preplavile 1000 ha po- vršin, ki so pretežno kmetij- ska zemljišča. Komisije, ki jih je formiral šentjurski izvršni svet so se takoj, ko je voda odtekla, lo- tile ocenjevanja škode, če- prav le-te še vedno ni mogo- če dokončno oceniti, ker se na nekaterih odsekih cest za- radi nastalih zemeljskih pla- zov šele zdaj kažejo posledi- ce povodnji. Po podatkih, ki so jih zbrale komisije od lO. do 14. oktobra, je škoda zara- di plazov in poškodb ocenje- na na 29,498.500 din. Škodo na kmetijskih površinah so ocenih na 1,393.000 din, na občinskih cestah I., II. in III. reda so komisije ocenile na 26,834.000 din. Voda je zalila tudi LI Bohor in mlin Kme- tijskega kombinata in tam napravila škode za 1,559.454 din. V tej oceni pa ni zajeta škoda, ki jo je napravila voda na objektih infrastrukture, kot so: regionalne ceste, elektro gospodarstvo, PTT omrežje in vodno gospodar- stvo, kakor tudi ne škoda, ki je nastala zaradi nadaljnega povečanja števila zemeljskih plazov. Šentjurski izvršni svet je sprejel več sklepov in nalog za odpravo posledic povod- nji. Ena izmed prioritetnih nalog bo izdelava programa in predlog izgradnje vodoto- kov, ki so poplavljali. V naj- krajšem času bo potrebno na vseh kritičnih točkah posta- viti kontrolne merilne napra- ve, še posebej na jezeru Trat- na, ki zadržuje več kot 2 mili- jona m^ vode. Za sanacijo večjih plazov bo potrebno urediti vso potrebno doku- mentacijo. Na razširjeni seji je izvršni svet ocenil tudi delovanje občinskega štaba za civili' zaščito in štabov za civiln zaščito v krajevnih skupi"' stih in v organizacijah zdru- ženega dela. Analiza je poka- zala, da so štabi delali po na- črtu ukrepov za reševanje o" naravnih nesrečah. V kraje^' nih skupnostih so se še pos^ bej izkazali štabi za civilj''' zaščito Sentjur-center, P'^; nina in Gorica pri Slivnici- organizacijah združenega dela pa štab za civilno zaS^'^ to v LI Bohor. Izvršni svetJ^ kritično ocenil tiste štabe ^ civilno zaščito v nekatei^ krajevnih skupnostih in ganizacijah združenega de}^ ki niso pokazali prave aktiV; nosti, saj se ponekod niti ^ so aktivirali neglede na ali je bilo njihovo obmocF ogroženo ali ne. Pri njih potrebno prebuditi zave^, da je treba pomagati ka^^ gre za skupno lastnino in^ brobit vseh občanov. MATEJA PODJ^*; 43 ' 30- oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 3 qSLO ms szdl celje DELAJMO TAKO KOT GOVORIMO pogovor z Jožetom Vebrom, predsednikom MS SZDL Celje >ja zadnji seji Medobčin- skega sveta SZDL Celje so člani med drugim sprejeli tu- ^[ programsko usmeritev g^eta za prihodnje obdobje. Q tem, s katerimi vprašanji jn nalogami se bo svet spo- padal v prihodnjem obdob- ju, smo se pogovarajli z no- voizvoljenim predsednikom f^Iedobčinskega sveta SZDL Jožetom Vebrom. \T: Teh nalog je gotovo veliko. Bi izluščili nekaj najpomembnejših? J.VEBER: »Med najpo- membnejše naloge štejemo v prvi vrsti prizadevanje za večjo organizacijsko, ka- drovsko in politično usposo- bitev organizacij SZDL. Od tega, kako bomo uresničeva- li to nalogo, je namreč odvi- sno, koliko bomo uspešni in učinkoviti tudi pri reševanju ostalih vprašanj. Gre pa za to, da nam sedaj še vse pre- več pomanjkljivo delujejo vaški, ulični, rajonski odbori socialistične zveze in pa ne- katere druge oblike, s kateri- mi bi lahko mobilizirali naj- širše množice delavcev in občanov. Ce k temu prišteje- mo še ponekod slabo ka- drovsko strukturo vodstev in organizacij ter zato nujno neučinkovitost dela - potem je jasno, da nas prav na teh ključnih področjih čaka naj- več dela.« NT: Socialistično zvezo čaka kopica nalog tudi pri uresničevanju stabilizacij- ske politike? J.VEBER: »V socialistični zvezi smo ob tem že veliko storili, seveda pa še zdaleč ne vsega, kar bi morali. Me- nim, da smo izvajanje stabili- zacijske politike preveč za- prli v ozke kroge strokovnih ljudi, v forume, vse premalo pa cilje in naloge prenesli v bazo, med ljudi. Zato tudi prihaja do težav in neskladij pri uresničevanju dogovorje- ne politike. Stabilizacija go- spodarstva je dolgotrajen proces in uspešna bo le, če jo bodo ljudje, delavci in obča- ni sprejeli kot dolgotrajno usmeritev in način obnaša- nja. Zato si tudi moramo pri- zadevati, da bi vse naloge in cilje dejansko prenesli v ba- zo. Ko govorimo o stabiliza- ciji gospodarstva, pa ne mo- remo tudi mimo procesa pla- niranja in oblikovanja plan- skih dokumentov, ki morajo biti prežeti s stabilizacijski- mi prizadevanji. Sedaj, tik pred sprejemanjem teh do- kumentov pa se še vedno do- gaja, da temeljni nosilci pla- niranja seštevajo želje, da ne planirajo bodočega razvoja na temelju realnih možnosti in ustvarjenega dohodka. Mnogokaj, predvsem glede naložb, smo uspeli postaviti na realnejše temelje, veliko pa je še vprašanj, ki jih bomo morali v najkrajšem času do- reči.« NT: Katere pa so še ostale naloge, ki so zapisane v pro- gramu dela Medobčinskega sveta SZDL Celje? J.VEBER: »Veliko je še nalog, ki bi jih morali omeni- ti, kot na primer vprašanje podružbljanja splošnega ljudskega odpora, pa naloge pri izgrajevanju družbenega sistema obveščanja. Posebej pa bi rad omenil še eno nalo- go, ki je vezana na uveljavlja- nje delegatskega sistema. Namreč, prav pri uresniče- vanju politike gospodarske stabilizacije, pa v procesu oblikovanja planskih doku- mentov smo večkrat zane- marjali delegatski sistem in pomembne odločitve spreje- mali zunaj njega. Takega na- čina ne bi smeli več dovolje- vati, temveč bi si morali pri- zadevati, da bi delegatski si- stem zaživel v vsej svoji celo- vitosti. Naloge poznamo, ocene o pomanjkljivostih smo že večkrat naredili. Poz- namo tudi vso odgovornost družbenopolitičnih organi- zacij za učinkovitost delegat- skega sistema. Ostane nam torej le, da uresničimo tisto, kar smo se dogovorili.« DAMJANA STAMEJCIC ŽALEC MLADI HOČEJO DELATI Rado Kores predsednik OK ZSMS Žalec Na volilni programski konferenci OK Zveze sociali- stične mladine Slovenije v Žalcu so med drugim spreje- li tudi smernice za program- sko in akcijsko delo mladine v žalski občini za prihodnje obdobje. Rado Kores je bil na tej konferenci izvoljen za nove- ga predsednika OK ZSMS Žalec. »Doslej smo z realiza- cijo številnih nalog dosegli boljšo organiziranost mladih o osnovnih organizacijah, ki jih je v občini 108, v njih pa deluje okrog osem tisoč mla- dih. V prihodnjem obdobju želimo doseči večji vpliv na- še organizacije v samouprav- nih sredinah, zato je potreb- rio doseči večjo družbenopo- litično in samoupravno osve- ščenost mladih. Zavedamo se, da bomo le z organizira- ■^im delom, z utemeljenim Posredovanjem pri raznih ^l^cijah dosegli družbeno P'"iznan položaj in s tem tudi l^ožnost, da vplivamo na po- 'itične in gospodarske toko- ve v občini. S svojim delom ^^lirno kar največ prispevati stabiliziranju gospodar- jeva. S tem so povezane šte- vilne naloge v združenem delu pa tudi na drugih po- dročjih. Posebno pomembno je na- še delo v krajevnih skupno- stih, kjer lahko enakopravno sodelujemo z drugimi druž- benopolitičnimi organizaci- jami, velik delež pa lahko do- prinesemo tudi z delom, saj o ekonomskem in politič- nem učinku delovnih akcij nihče več ne dvomi. Vzgoja in izobraževanje je prav tako zelo pomembna naloga naše- ga članstva. Zelirho, da bi se center za usmerjeno izobraževanje čimprej uveljavil v polni me- ri, saj bodo z njim možnosti za izobraževanje za vse mla- de enake. Želimo pa se pove- zati tudi s pionirsko organi- zacijo, saj se prav že tam oblikujejo dobri mladinci. Svoje mesto morajo dobiti tudi aktivi mladih zadružni- kov, ki naj bi aktivno sodelo- vali pri spreminjanju druž- benoekonomskih odnosov v kmetijstvu in na vasi. Splošni ljudski odpor je pravica in dolžnost vseh mladih. Na tem področju se želimo kar najbolj izpopolni- ti. To velja tudi za družbeno samozaščito, kajti mladi ho- čemo biti kar najbolje pri- pravljeni. Seveda nas čakajo še šte- vilne druge naloge. Sodelo- vali bomo pri raznih akcijah za ohranjanje tradicij NOB, skrbeli bomo za idejno poli- tično usposabljanje, zaveda- mo se, da je dobro informira- nje osnova drugemu delu, da je pomembno kulturno udej- stvovanje in, da prosti čas ni prosti čas, če ga ne porabimo koristno. Možnosti za udej- stvovanje na različnih po- dročjih je več kot dovolj in če bo toliko tudi volje in pri- pravljenosti za delo med mladimi uspeh ne bo izo- stal.« TONE TAVČAR TUDI TEKO V SOZD MERX ,.Po zadnjih informacijah, ^' smo jih prejeli tik pred ^aključkom redakcije, so se člani delovne organiza- Jje TEKO Celje na referen- dumu odločili za vključitev v pPZD Merx. Od vpisanih }^ v volilni imenik se je za ?^/očilo 84 odstotkov, 27 je odsotnih, 16 pa jih je gla- ^ovalo proti. SVETOVNI DAN VARČEVANJAl PRAVILO GOSPODARJENJA Vse več lastnikov tekočih računov Čeprav ni nikjer in nikoli izgubljal na svojem pomenu in vlogi, saj je zrcalo dela in obnašanja slehernega pa- metnega gospodarja kot po- sameznika in skupnosti, je letošnji svetovni dan varče- vanja, vsaj pri nas, sestavni del naporov za ustalitev go- spodarstva, za uskladitev vseh oblik porabe z razpolož- ljivimi sredstvi. Zato je enaintrideseti ok- tober, kot svetovni dan var- čevanja, tudi tisti trenutek, ki spodbuja razmišljanja, kaj smo napravili doslej, da bi tudi v praksi delali in živeli kot dobri gospodarji. Sve- tovni dan varčevanja sicer opozarja na denarno varče- vanje in njegove prednosti, poudarja pa tudi pomen var- čevanja nasploh. Kot najmočnejši organiza- tor in propagator denarnega varčevanja se vsaj na širšem celjskem območju pojavlja Ljubljanska banka Splošna banka Celje. Njeno delo na tem področju je veliko in za- jema vse ljudi, od cicibanov, pionirjev do starejših, upo- kojencev itd. Ni naključje, če posvečajo veliko pozornost zlasti otrokom, tudi zaradi spoznanja, da mora že otrok osvojiti to človeško odliko in jo v poznejših letih samo še nadalje čuvati, razvijati in negovati. Po zaslugi Ljubljanske banke Splošne banke Celje dela v šestih občinah celj- skega območja 88 pionirskih hranilnic na osnovnih šolah in dve mladinski na sred- njih. Vse te banke v malem vključujejo v denarno varče- vanje več kot 20.000 otrok in mladincev. Njihove hranilne vloge skupaj so pri zadnjem pregledu znašale nekaj več kot 6,2 milijona dinarjev! Izredno pestre pa so oblike varčevanja, ki zajemajo sta- rejše občane. Tu gre v prvi vrsti za denarno varčevanje, za negovanje te oblike s po- močjo hranilnih knjižic, de- viznih in dinarskih žiro raču- nov, tekočih računov in še in še. Tudi z vezavo sredstev in podobno. Zadnje stanje na vseh teh postavkah je bilo pri celjski temeljni banki Ljubljanske banke nekaj nad tri milijarde dinarjev, število hranilnih knjižic, lastnikov tekočih in žiro ra- čunov pa je preseglo 284.000! Izredno uspela je akcija nakazovanja osebnih dohod- kov na hranilne knjižice, prav tako pokojnin, razvese- ljiv je nadalje podatek, da se čedalje bolj veča število last- nikov tekočih računov. Ze zdaj je več kot deset tisoč ljudi, ki so se odločili za brezgotovinsko poslovanje, itd. Številke imajo seveda svo- jo govorico, v njih so tudi nihanja, ki jih zlasti pozna denarno varčevanje in vloge na hranilnih knjižicah. So padci in naraščanja, nepre- stano gibanje, toda vselej in ob vsaki priložnosti se znova uveljavlja pravilo, da denar- no varčevanje prinaša kori- sti. Dober gospodar jih poz- na in spoštuje! M.BOZIC POGLEJMO NAOKROG SREDA, 22. OKTOBRA^ Delegati slovenske skupščine so podprli osnutek petih ustavnih dopolnil in jih predali do 31. januarja 1981 v javno razpravo. Bistvo dopolnil je v doslednej- šem uresničevanju načel o kolektivnem delu, odgovor- nosti in odločanju, v smislu krepitve samoupravnega položaja delavcev... Nicolae Ceausescu, generalni se- kretar romunske partije in predsednik Romunije je pripotoval na prijateljski obisk v Jugoslavijo. V Hiši cvetja se je poklonil spominu predsednika Tita, zatem pa so se pričeli meddržavni pogovori... Minil je prvi mesec iraško-iranske vojne, pri čemer še nič ne kaže na skorajšnjo ustavitev sovražnosti... SLO in druž- bena samozaščita ter njuna organiziranost v SR Slove- niji sta dobili ugodno oceno ob zaključku obiska de- lovne skupine CK ZKJ... ČETRTEK, 23. OKTOBRA Na romunsko-jugoslovanskih pogovorih ob obisku Ceausesca v Jugoslaviji so izpostavili zgledno sodelo- vanje obeh sosednjih dežel in partij ter možnosti za poglabljanje sodelovanja. Izmenjali pa so tudi mne- nja o perečih mednarodnih vprašanjih. Ceausescu bo jutri zaključil obisk v Jugoslaviji... Nikolaj Tihonov je bil imenovan za novega premiera Sovjetske zveze. Imenovanje so izvršili na seji vrhovnega sovjeta, kjer so zaradi šibkega zdravja razrešili dolžnosti Alekseja Kosigina. Ta je dolžnosti opravljal 16 let... V Skofji Loki so se pričeli »Ziherlovi dnevi«, posveto- vanje družbenopolitičnih delavcev, na katerem iščejo odgovore o vprašanjih družboslovnega razi- skovanja in usmerjanja družbenega razvoja... 69 španskih otrok je umrlo v strahoviti eksploziji plina v neki šoli... PETEK, 24. OKTOBRA: Po vsem svetu so svečano proslavili 35. obletnico Organizacije združenih narodov. Jubilej pa mineva v znamenju zaostrenih mednarodnih odnosov... Iz Ba- gdada so sporočili, da so iraške čete zasedle Horamšar in tako pridobile nadzor nad Šat-el-Arabom. Iz OZN pa sporočajo, da ni nobenih obetov za skorajšnjo usta- vitev sovražnosti. Nadaljujejo se le »neformalna« po- svetovanja Varnostnega sveta... Slovenski vinogra- dniki so zadovoljni s pridelkom, čeprav je grozdje manj sladko kot lani. Vina bo za 5400 vagonov in kakovost bo dobra... Za izvozno ekspanzijo manjka pravih rešitev, možnosti uvoza pa bodo tudi v prihod- njem letu omejene. To so poudarili na razpravi v zveznem ekonomskem svetu, ko so sporočili, da bo za uvoz prihodnje leto na razpolago 16 milijard dolar- jev, izvoz pa naj bi porasel za 8% ... SOBOTA, 25. OKTOBRA: V Kotmari vasi na Koroškem so odkrili spomenik Karla Prušnika-Gašperja, organizatorja protifaši- stične vstaje na Koroškem in borca za pravice slo- venske narodnostne manjšine... Borci in aktivisti Gorjanskega bataljona so imeli srečanje v Kostanje- vici. Obudili so spomine o NOB, zbranim pa je govo- ril predsednik ZZB NOV Slovenije Janez Vipotnik... Predsedniki zborov republiških in pokrajinskih skupščin so obiskali slovensko kulturno-gospodar- sko zvezo v Trstu, kjer so jih informirali o položaju manjšine in boju za njeno globalno zaščito... Po- trebno nam je več hrane. To je bila glavna ugotovitev med obiskom Andreja Marinca, Milovana Zidarja in Iva Marenka v Pomurju. S sodobnejšim delom pa bi lahko pridelali sami dvakrat več hrane, so pouda- rili .., Vojvodsko sodišče v Varšavi je sprejelo sklep o registraciji neodvisnih sindikatov »Solidar- nost«... NEDELJA, 26. OKTOBRA Vodja palestinske organizacije Jaser Arafat je pri- spel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Poudarili so, da je treba bližnjevzhodni problem reše- vati v duhu načel neuvrščenosti in ob enakopravnem sodelovanju palestinskega naroda, ki mu Jugoslavija daje vso podporo v pravičnem boju. Prav tako so se na obeh straneh zavzeli za hitro in učinkovito reševanje iraško-iranskega spora... Mladinska knjiga je dobila pomembno nagrado mesta Beograda na knjižnem sejmu v tem mestu. Nagrado so jim prisodili za naj- večji založniški podvig med dvema sejmoma, za zbirko »Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev« ... PONEDELJEK, 27. OKTOBRA Cvijetin Mijatovič je sprejel Jaserja Arafata, ki je na obisku v Jugoslaviji in v razgovorih poudaril, da bo Jugoslavija še naprej nudila vso pomoč pravičnemu boju palestinskega ljudstva. Jaser Arafat pa je dopol dne govoril tudi na zasedanju UNESCU... Predsed- stvo CK ZKS je razpravljalo o samoupravni preobra- zbi bank in v zvezi s tem poudarilo, da je vse preveč kreditov pri financiranju razširjene reprodukcije, slabo pa so zaživele oblike združevanja sredstav. O teh vprašanjih bo novembra problemska konferenca... TOREK, 28. OKTOBRA V Beogradu se je po petih tednih zaključila konfe- renca UNESCU... Iz sedanjega gospodarskega polo- žaja morajo izvirati objektivne ocene planskih doku- mentov 81-85. To so poudarili na seji predsedstva RK SZDL, kjer so se zavzeli tudi za vsebinsko javno raz- pravo o predlogu ustavnih sprememb... Na Poljskem se vnovič zapleta položaj zaradi nesporazumov, ki so nastali ob registraciji neodvisnih sindikatov solidar- nosti. V Gdansku so se že pričeli pogovori predse- dnika vlade Jagielskega s predstavniki sindikatov... 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 43 - 30. oktober jiftgn STABILIZACIJA, RAZISKOVANJE IN INOVACIJE V ZNANJU JE MOČ! Pospešeno organizirati inovacijsko dejavnost Čeprav se pri naslovu te- ga prispevka ne moremo pohvaliti z ustvarjalnostjo, pa vsekakor ponovno potr- juje bistvena stališča in sklepe iz ocene stanja razi- skovalne in inovacijske de- javnosti v občini Celje. O tem je v ponedeljek raz- pravljalo tudi predsedstvo celjske občinske konference SZDL, še prej pa je svoje mnenje povedal svet za ra- ziskovalno dejavnost in inovacije. Le-to je bilo tudi vsebinski okvir za opredeli- tev aktualnih nalog pri ure- sničevanju politike stabili- zacije na področju razisko- valne dejavnosti in inova- cij. V sedanjem trenutku druž- beno-ekonomskega razvoja in tudi v prihodnjem obdob- ju, je edina možna pot kako- vostni razvoj znanja. To pa ne more biti samo sebi na- men, ampak se mora v svoji končni fazi odražati v pove- čanju dohodka, bodisi v ceni izdelka ali storitve. Poleg te- ga, da je vključevanje znanja v proizvodni proces ena izmed ključnih osnov za uspešno rast dohodka, je po- trebno zlasti v sedanjem ča- su in za prihodnje predvsem poudarjati, da je več znanja tudi glavni element za pove- čanje izvoznih možnosti na- šega gospodarstva. Pri raziskovalnem delu pa moramo upoštevati značil- nosti raziskovalnega dela, predvsem da gre za dolgo- ročno ustvarjalno delo, ki na današnji stopnji razvitosti zahteva skupinsko delo in specializacijo. Osnovni po- goj za ustvarjalno delo je do- ločena stopnja strokovne usposobljenosti in samoini- ciativnosti, kateri sta potreb- na še ustrezna klima in oko- lje, predvsem motiviranost za ustvarjalno delo. Seveda je potrebno na koncu vsake rezultate ustvarjalnosti tudi koristno uporabiti. Povečanje produktivnosti na vseh področjih dela je možno najhitreje in najcene- je uresničevati z množično inventivno dejavnostjo, pri čemer se ne smemo omeje- vati samo na delovna mesta za stroji, ampak opozarjati tudi na možnosti večanja produktivnosti dela z izbolj- šanjem organizacije poslova- nja, učinkovitejšega varstva pri delu, in drugod, tako v gospodarstvu kot negospo- darstvu. V okviru celjske SZDL so predlagali šop akcijskih na- log, da bi dosegli na področ- ju raziskovalne in inovacij- ske dejavnosti zadovoljivo stopnjo intenzivnsti, usmer- jenosti in usklajenosti. Jedr- nat povzetek teh nalog, od katerih imajo nekatere dol- goročnejši značaj, pa je na- slednji: • V stabilizacijskih pro- gramih v združenem delu opredeliti konkretne pro- bleme v tehnologiji in po- slovanju, ki naj jih v okviru množične inventivne dejav- nosti rešujejo inovatorji • Oblikovati ustrezne si- steme spodbujanja v inova- cijskih procesih in zlasti bolj pritegniti v te aktivno- sti vodstvene in strokovne delavce, prav tako obstoje- če razvojne oddelke in dru- ge tehnične službe* • V vseh delovnih sredi- nah uskladiti razvojne in stabilizacijske programe za uspešnejši razvoj in pre- strukturiranje gospodar- stva. V organizacijah zdru- ženega dela, ki so nosilke razvoja v občini, ustanoviti svete za raziskovalno de- javnost, opredeliti program raziskav, sredstva in kadre. • Organizacije združene- ga dela se morajo povezati tudi izven svojih organiza- cij, preko raziskovalnih skupnosti in z neposredno svobodno menjavo dela z raziskovalnimi organizaci- jami • Za raziskovalno delo in uresničevanje razisko- valnih programov v večji meri izkoristiti tudi delo štipendistov, pripravnikov, absolventov in diploman- tov • In končno moramo do- seči oblikovanje večjih in- tegracijskih tvorb v občini, republiki in v posameznih gospodarskih panogah, da bomo lahko uresničevali ra- ziskovalno dejavnost v več- jem obsegu in na višji, ka- kovostni ravni. MITJA UMNIK NEUSMILJENA USODA CELJSKIH SOZDOV POKOP DOBRINE, ZDAJ ŠE ITC! Ali so se vile rojenice kaj naučile? Vse kaže, da bomo v Celju poleg Dobrine kmalu pokopali še drugi SOZD - to je Sestavljena organizacija združenega dela ITC. Nekatere dose- danje članice te SOZD ugotavljajo, da SOZD v zadnjih nekaj letih praktično ni uresničila nobenega od velikopotez- nih načrtov, prav tako so se o nehomo- genosti te sestavljene organizacije združenega dela začeli vse resneje po- govarjati predvsem kot o stroškovnem mestu, ki požira denar oziroma ustvar- ja stroške v nesorazmerju z učinki. To- rej, treba se je pač resno pogovoriti, ali še vztrajati v SOZD ITC, ali pa začeti resno razmišljati o njeni likvidaciji. Sekretarji osnovnih organizacij zve- ze komunistov, članic SOZD ITC Ce- lje, so že ob koncu septembra ponovno razpravljali o usodi SOZD ITC in vseh njenih težavah ter zadolžili direktorje delovnih organizacij v okviru »družine ITC«, da izdelajo konkretne predloge. kako urediti vse potrebno okrog SOZD ITC in njene prihodnje usode. Svet direktorjev delovnih organiza- cij v okviru SOZD ITC Celje je, sicer ob odsotnosti direktorja Ferralita iz Žalca, sprejel sklep, da dosedanjega stanja ni mogoče več vzdrževati, in da je treba po zakoniti poti izpeljati po- stopek prenehanja delovanja sestav- ljene organizacije združenega dela ITC Celje. V tem trenutku je že tudi izdelan podroben predlog in terminski plan postopka, ki bo tekel v vseh delovnih organizacijah. Čeprav ne bi radi prejudicirali skle- pov referendumov, sedanje politično vzdušje kaže, da se bo večina delavcev izrekla proti obstoju SOZD ITC Celje oziroma za njeno prenehanje. Dejstvo, da SOZD ITC nima spornih terjatev in, da je v vseh delovnih orga- nizacijah prisotna težnja za čimprejš- njo ureditev, da ne rečemo kar pokop SOZD ITC, pa najbrž zagotavlja, da o dosedanji SOZD ne bomo govorili več po 1. januarju prihodnjega leta. Ime ITC pa se bo še naprej pojavljalo v Sloveniji in Jugoslaviji, saj delavci skupnih služb ITC pripravljajo usta- novitev nove delovne organizacije ITC, ki bi se z začetnim številom naj- več trideset delavcev, ukvarjala z inže- niring posli procesne tehnologije - ta pa bi vsaj v začetku zajemala samo področje tehničnih plinov. V prihod- njem ITC bo torej povsem nova vsebi- na dela. Upajmo le, da smo se tudi iz tega primera kaj naučili, še zlasti vsi tisti botri, ki so kot vile rojenice sodelovali pri rojstvu dosedanje SOZD ITC Celje. Nekateri dvomijo, da bodo navzoči tu- di ob njegovem pokopu. Sicer pa so rek, o mrtvih nič slabega, preizkušali že stari Rimljani. MITJA UMNIK HODITE V KINO SAMO MED TDF? NOVO NA ŽELEZNIŠKIH TIRIH BLIZU REKORDA - Četudi to ni tekmovanje, gre pa vendarle za prizadevanja po čim večjem delu in čim boljšem izpolnjevanju planskih nalog. Kolektiv Želez- niškega gospodarstva Ljubljana je šele 1979. leta pre- segel rekord iz 1974. leta v prevozu blaga. Nov rekor- dni dosežek 1979. leta se je glasil: opravljenih je bilo 4016 milijonov netotonskih kilometrov ali za 7,3 več kot v 1974. letu, dotlej rekordnem. In kako bo letos? Čeprav je izpadel prevoz 350.000 ton nafte iz Kopra, so v prvih šestih mesecih prepeljali na tirih za 1,5% več blaga kot v enakem obdobju rekordnega leta. Nočni skok, širitev uporabe palet, prav tako kontejnerskega prevoza, prevozi velikih ko- ličin blaga z direktnimi vlaki so dali lepe rezultate. Zato slovenski železničarji računajo, da se bodo letos vsaj približali lanskemu rekordu. ZAMUDE VLAKOV ZARADI OBNOVE PROG - Za varen in urejen železniški promet so nujne tudi urejene proge. Zato je njihovo vzdrževanje in obnav- ljanje več kot potrebno. Zaradi teh del prihaja tudi do zamud v železniškem prometu. Tako bodo v tem mesecu zamujali vlaki na več odsekih slovenskih prog, med drugim tudi na progi Ljubljana-Zidani most in Rimske Toplice-Laško. Na teh odsekih bodo zaradi počasnejših voženj vlaki zamujali od 5 do 10 minut, zaradi zapore tirov pa se bodo zamude pove- čale še do 15 minut. Navzlic temu pa do zapor tirov in do večjih zamud ne bo prihajalo, kadar bodo na teh relacijah vozili delavski vlaki, čeprav se počasnim vožnjam tudi ti vlaki ne bodo mogli izogniti. AVTOMATA ZA PRODAJO VOZOVNIC - Na ljub- ljanski železniški postaji delata dva avtomata za prodajo voznih kart. To sta prva na jugoslovanski železniški mreži. Odpravila naj bi zlasti gneče pred potniškimi blagajnami ob koncu tedna in drugih dnevih, ko je povečan potniški promet. Tako lahko potniki na ljubljanski postaji zaenkrat kupijo vozov- nice na avtomatu do vseh postaj in postajališč do vključno Kandije pri Novem mestu, Sevnice, La- škega, Bleda-Jezera in Pivke. Manjši avtomat je na- menjen za prodajo vozovnic na relaciji od Ljubljane do Kamnika. DESETMESEČNI REZULTATI V SIPU DOBRO Primanjkovalo jim je materiala Zaostrene razmere gospo- darjenja so se tudi v Sipu odražale v pomanjkanju ne- katerih osnovnih in koopera- cij skih materialov, kar je povzročilo motnje v proiz- vodnji in izpad proizvodnje v odnosu na letni plan. V se- žanski temeljni organizaciji, pa je treba poleg tega omeni- ti še probleme v zvezi z osva- janjem nove proizvodnje, za- poslovanjem in drugo, kar je povzročilo veliko zaostajanje pri izpolnjevanju planskih nalog, prodaje ter slabše fi- nančne rezultate. Letni plan so v devetih mesecih v Sipu realizirali s 67 odstotki in v obeh TOZD v povprečju kasnijo za kakš- nih sedem odstotkov, kar predstavlja 19 delovnih dni. Pri tem je treba poudariti, da imajo samo v sežanski te- meljni organizaciji 35 delov- nih dni zamude. Sicer pa so se v Sipu srečevali tudi s po- manjkanjem delavcev. Pri- merjava indeksov porasta proizvodnje in porasta zapo- slenosti v odnosu na enako lansko obdobje daje tudi od- govor, da je bila storilnost višja le za en odstotek kot ob koncu lanskih devetih mese- cev. V Sipu že nekaj let spremljajo tudi bolezenske izostanke. Letos so samo v Šempetru na račun boleznin narastli do trideset dni in so višji za dober odstotek in pol kot v enakem lanskem ob- dobju. Motnje in zastoje v proiz- vodnji so spremljale tudi re- lativno visoke zaloge mate- rialov in nedovršene proiz- vodnje, ki so že zaostrovale probleme nelikvidnosti ter povečevale stroške poslova- nja. Zapisati pa je treba, da so finančni rezultati v odnosu na načrtovane, kljub vsemu, še zlasti pa, če jih primerja- mo z lanskimi, dobri. Res pa je, da tudi na račun proiz- vodnje precejšnjega števila novih izdelkov, ki so mate- rialno manj intenzivni. Oseb- ni dohodki so se gibali v skladu z republiško resolu- cijo. JANEZ VEDENIK EKIPA CELJSKIH TEKMOVALCEV - KOVINARJEV Poročali smo že, da so se celjski tekmovalci zelo dobro odrezali na letošnjem republiškem, pa tudi zveznem delovnem tekmovanju ko- vinarjev. Na sliki so tekmovalci, ki so zasedli dobre uvrstitve na republiškem tekmovanju. To so: Adolf Biderman, Avgust TrebovC' Vlado Geršak, Jože Selič, Branko Vrečar in Roman Kropeč, na sliki pa sta tudi vodja ekipe Božo Skale in Martin Senica. Adolf Biderma" IZ Avto Celja (na sliki drugi z leve) je dosegel na zveznem tekmovanju naslov prvaka v skupini avtomehanikov Otto. PRIDOBITVI AEROVE GRAFIKE o krstu tiskarskega stroja -Multibobine- in zbiralnega stroja "B'^^ lomatik", ki so jima dali v Aeru ime Srečko in Danica, smo v prejS™ številki že pisali. Tokrat objavljamo fotografijo s slovesnosti. Na nj lahko vidimo zbiralni stroj, ki za razliko od dosedanjih cik-^^, zbiralcev zbira iz rol. Istočasno lahko zbira enajst rol, lahko pa ^^^^ številči in prečno perforira. Omogoča vrsto izdelkov, posebej pa )^ . pomembno, da je hitrost zbiranja približno enkrat hitrejša od o čajne. 43 - 30. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 5 jSMERJENO IZOBRAŽEVANJE KAKO OBVEŠČATI UČENCE Odločanje že v prvem polletju Letos spomladi in v teh jjieh so učenci osmih razre- dov sprejeli isto drobno bro- ^yro z naslovom Lažja, a ne nianj premišljena odločitev. 2 njo je republiška zveza -l^upnosti za zaposlovanje povabila učence k premišlje- vanju pred prehodom na jsmerjeno izobraževanje. podala jim je nekaj osnov- nih informacij o sistemu šo- lanja po končani osemletki in napovedala, da bc novo šolsko leto že v znamenju za- fitev usmerjenega izobraže- ^•anja. To se ni zgodilo. Prva generacija srednješolcev v tem šolskem letu se le v maj- hnem delu prilagaja na no- vosti programa usmerjenega izobraževanja - nekaj pri niatematiki, biologiji, pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma in še pri nekaterih. Vendar je zanimi- vo, da učenci tudi s temi no- vostmi niso dovolj seznanje- ni. Ne vedo za usmeritve, ne vedo za različne vzgojnoizo- braževalne programe sred- njega izobraževanja, pa tudi ne za poklice, do katerih se bodo došolali. Premalo so uvedeni tudi v seznamu ti- pičnih poklicev, ki se bodo v posamezni usmeritvi izobra- ževali v višjih in visokih šo- lah. Pred zahtevkom novega šolskega leta in s postopnim prehodom na usmerjeno izo- braževanje so spet aktualne nekatere posebnosti. Letoš- nja osnovnošolska generaci- ja osemletkarjev v Celju in na širšem območju ne bi smela ostati brez prepotreb- nih informacij o vseh bistve- nih značilnostih reforme srednjega izobraževanja. Ča- sa pa ni dovolj. Učenci se bo- do morali že po prvem pol- letju odločati za nekatere usmeritve. Zato ni brez soli pobuda, da bi v vsaki občini sprejeli programe načrtnega obveščanja in pripravljanja učencev na vpis na srednje šole usmerjenega izobraže- vanja. Takšne programe bi lahko zasnovali v okviru ob- činskih izobraževalnih skup- nosti ob sodelovanju zavoda za šolstvo, mladinske organi- zacije, socialistične zveze, skupnosti za zaposlovanje in drugih zainteresiranih. Tudi starši bi bili po tej poti bolj usposobljeni za naloge, ki jim jih bo naložila spreme- njena srednja šola. Najslabše pa bi bilo, če bi po šolah spet čakali na zadnje mesece in če bi si vsaka šola morala izmišljati vsebino in organi- zacijo priprave učencev na nov korak v izobraževalnem procesu. TUDI NIŠ ZA KNEŽEC Krogu enainštiridesctih podpisnikov družbenega do- govora o varstvu, urejanju in vzdrževanju spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu pri Roga- ški Slatini, se je pred tednom pridružil še eden. Krajevna skupnost Boris Kidrič iz Ni- ša je namreč izrazila željo in pripravljenost, da se vključi v krog podpisnikov dogovo- ra in s tem po eni plati pripo- more k vzdrževanju Kidriče- ve domačije na Knežcu, po drugi plati pa s tem poglobi bratske in prijateljske vezi v Sloveniji. Prav poglabljanje človeških, bratskih vezi pa je vrednota, za katero se je vse- skozi boril Boris Kidrič, je med drugim poudaril na slo- vesnosti ob podpisu dogovo- ra predstavnik iz Niša. Sicer pa so goste iz Srbije pospremili na Knežec pred- stavniki pobratene krajevne skupnosti Boris Kidrič iz Ljubljane, ki so prav tako podpisniki Dogovora o ure- janju spominskega doma na Knežcu. Prisrčno pa so jih pozdravili in sprejeli pred- stavniki občine in kulturne skupnosti iz Šmarja pri Jel- šah ter gostom razkazali spo- minski dom, z njimi pa so se zadržali še v krajšem prija- teljskem razgovoru. Na sliki je predstavnik krajevne skupnosti Boris Ki- drič iz Niša ob podpisu Do- govora na Knežcu. DS OB SREČANJU VETERINAR- JEV Letos praznujemo veterinarji 35-letnico ustanovitve veterinar- ske bolnišnice v Celju. Iz zgodovine slovenske naro- dnoosvobodilne vojne je znano, da so že med vojno nastajale za- snove za oblikovanje raznih služb po osvoboditvi. Od takrat izvira tudi zamisel o oblikovanju veterinarske službe v novi drža- vi. Jedro te zamisli je bilo usta- navljanje področnih veterinar- skih ustanov - zavodov, ki bi ve- terinarsko službo postavili na po- polnoma nove osnove in zame- njali zasebni značaj službe v pre- dvojni Jugoslaviji. V Celju je po osvoboditvi začel organizirati veterinarsko službo dr. Anton Kovač. 2e jeseni 1945. leta je dobil z odločbo od takrat- nega okrožnega ljudskega odbo- ra Celje zemljišče, stanovanjsko zgradbo z gospodarskim poslop- jem, kjer je nastala veterinarska bolnišnica. To je bila ena prvih veterinarskih ustanov v Sloveni- ji. Najprej je skrbela za zdrav- stveno varstvo živali od Trojan do Sotle, po potrebi pa tudi v ostalih območjih severovzhodne Slovenije. Sposobni kadri veteri- narjev, ki so takrat delovali v bol- nišnici pod vodstvom dr. Iva Vo- merja so visoko povzdignili stro- kovno raven ustanove. Bolnišni- ca je bila tudi središče za praktič- no usposabljanje mladih veteri- narskih diplomantov na terenu. To je bil povzetek otvoritvene- ga govora predsednika MDVVT mgr. Marjana Tislja. ob nedav- nem zborovanju veterinarjev, ki so se konec prejšnjega tedna zbrali tudi v Žalcu na tradicional- nih športnih igrah. TKANINA CELJE - TOZD MALOPRODAJA ZDRU2ENI DOSEČI VEČ! Razgovor z direktorjem Alojzom Forštnerjem Dobili smo se med modno revijo v prvem nadstropju blagovnice Tkanina, s katero so želeli spodbuditi potroš- nike k nakupu v novi jesen- sko-zimski sezoni. Se vedno namreč drži tista - videti, po- tem pa verjeti! Kljub takšnemu modne- mu vzdušju smo z vpraša- njem segli v združevalne vo- de celjskih trgovcev in v ok- viru nove SOZD MERX. "Pod, za Celje, tradicional- nim imenom Merx, oziroma v novem SOZD Merx, ra- zumem vse tiste dobre za- snove integracije znanja, kapitala, tudi prodajnega prostora, ki smo jih zastavi- li že ob snovanju Dobrine. Osebno smatram, da je za- snova SOZD povsem v re- du. Mislim tudi, da smo vsi trgovski delavci, ne samo v Tkanini, nedvoumno dou- meli, da sami in majhni ne moremo predstavljati niče- sar. Mislim, da lahko priča- kujemo boljše dneve, zlasti pri vprašanjih financ, ra- zvoja, kadrov in še drugih vprašanj.« Kaj pa okvir srednjeročnih načrtov pri trgovcih? »Osnovni smoter je zdru- ževanje dela in sredstev, pri čemer mora biti v srednje- ročnem načrtu razvoja naše stroke in naših delovnih or- ganizacij v okviru SOZD Merx jasno postavljeno ure- sničevanje posameznih že- lja in potreb, kajti le zdru- ženi lahko gradimo na višji in zahtevnješi ravni celjsko trgovsko ponudbo. V naših skupnih izvedbenih aktih bomo morali zelo jasno pre- dvideti sku£iio_^azvo^ pot trgovine v občini Celje in regiji, pa tudi širše.« Pokopali smo Dobrino, na novo smo v regiji rodili dve SOZD, Merx in Hmezad. Kaj menite o tem, ali gre vseeno za kakšne združevalne pre- mike v celjski, regijski trgo- vini? »Splet okoliščin je botro- val izključitvi žalskega Hmezada že iz Dobrine. Vendar ob vašem vprašanju mislim takole. Če smo pra- vilno dojeli sestavljeno or- ganizacijo združenega dela - poudarjam, da le-ta ne more biti nekakšna politič- na tvorba, ampak križišče in stičišče interesov večih delovnih in temeljnih orga- nizacij združenega dela na določenem področju in ob- močju, potem mislim, da bosta Merx in Hmezad v kratkem času uvidela, da le skupaj lahko dosežemo še nekaj več kot vsak zase. In končno, da bo človeški, sub- jektivni dejavnik potisnjen v ozadnje pred logičnim po- slovnim skupnim intere- som, ne pa, da bodo po- membni ali celo odločujoči interesi posameznikov. Da nam propadajo v Celju ne- katere SOZD, bi se morali resneje zamisliti!« MITJA UMNIK SLOV. KONJICE: ŠKODA NA KOMUNALNIH OBJEKTIH Komisija, ki je ugotavljala škodo, nastalo zaradi vodne stihije v času od 5. oktobra dalje na komunalnih objektih v občini Slovenske Konjice, je obšla vse krajevne skupnosti, pregledala ceste, vodovode, plazove na cestah in kanaliza- cije, kakor tudi gozdne ceste in ugotovila, da je bilo v krajevnih skupnostih za 9,494.710,00 dinai-jev škode, Goz- dnemu gospodarstvu Celje pa je vodna stihija prizadejala škode za 2,077.600,00 dinarjev. Največja je bila škoda v krajevni skupnosti Sojek-Kamna gora - 2,322.200,00 dinar- jev. MBP ŽIVLJENJE IN SMRT KOMODORJA MIROSLAVA GRUNDA Z DOBRNE PIŠETA: dr. MIROSLAV PAHOR JANEZ ŠUMRADA PRIPIS: Ko sva podpisana svoj članek o Grundu že oddala v tisk Novemu tedniku, sva opazila v Nedeljskem dnevniku (2L september 1980, str. 6) repliko na članek Petra Kava- larja, ki jo je pod naslovom »Re- snica o komodorju Grundu« napi- sal Nikolaj Safonov, kapetan boj- ne ladje v pokoju iz Ljubljane. Ker se je tov. Safonov v svojem sestav- lotil bistvenih problemov, po- vezanih z Grundovo vlogo pri Ustvarjanju starojugoslovanske vojne mornarice in ker sta prišla tov. Safonov in dr. Pahor v medse- bojnih pismih do nekaterih zani- ■^ivih dilem, sva dolžna svoje be- sedilo na kratko dopolniti. Kapetan Nikolaj Safonov je v !yoji repliki poudaril naslednje: - ^rund naj nikakor ne bi bil tako ^veden, kot ga je skušal (po po- ^^tkih. ki jih je dobil od naju) pri- •^azati Peter Kavalar. O tem priča- lo številna avstrijska odlikovanja '/^ pa nemško ime Friedrich, pod ^aterim ga najdemo v »Almanach 1918 ^ " ^ Kriegsmarine , ~ tov. Safonov je dobil od upo- kojenega admirala Josipa Cernyja '^lormacijo, naj bi Grund staroju- ^oslovansko mornarico kmalu za- PUstil iz neznanega razloga. ~ čina komodorja v bivši jugo- '^vanski mornarici ni bilo ^ ^ in navsezadnje še bistveno: arr. "^^ zgodovinska neresnica, "^Pak hkrati še popoln nesmisel« naj bi bilo Grundovo dejanje dvi- ganja zastave 30. oktobra 1918 v Tivtu v Boki Kotorski. Najprej se zaustavimo pri vpra- šanju Grundove narodne zavesti oz. narodnostne pripadnosti. Po kvalifikacijskih listali v Vojnem arhivu na Dunaju lahko zelo do- bro okarakteriziramo narodno pri- padnost vseh vpisanih oficirjev. Značilne so bistvene razlike med ljudmi, ki so svoj materin jezik vpisali pred obvezno italijanščino, torej na drugo mesto - kot sta to storila Dolenc in Grund - ali pa na tretje (Zaje, Milenkovič) oziroma še kakšno neuglednejše mesto. V uradnih nemških seznamih so bila osebna imena skoraj vedno v svoji nemški obliki, pogosto pa so bili z nemškim pravopisom zapisani tu- di priimki. Dr. Pahor se je precej namučil, da se je znebil latinsko- nemškega Friderika; s tem ime- nom je bil vpisan v krstno knjigo, čeprav ga je slovenski duhovnik krstil po naše za Miroslava. Isto- imeni ded Janeza Šumrade, ki je bil rojen dve leti pred Grundom in vse življenje prepričan narodnjak, je imel svoje avstrijske papirje iz- stavljene na ime Johann Schu- mrada. Takšnih primerov je seve- da nebroj in se pri njih ne bomo mudili, hoteli smo le reči, da iz pisane oblike človekovega imena in priimka ne moremo zanesljivo sklepati o njegovi nacionalni pri- padnosti. Tudi za medalje najbrž ne bo držalo tisto, kar se da med \Tsticami razbrati iz članka tov. Safonova. da so jih dobivali le Nemci in nemčurji. Grund jih je najbrž kot vzoren oficir dobil za svoje delo, saj je gotovo lažje deliti takšna priznanja, kot pa človeka povišati v činu. Vendar je treba opozoriti tudi na korenine takšne- ga razmišljanja o Grundovem na- cionalnem profilu. Znano je, da so osnovo oficirskega in podoficir- skega kadra starojugoslovanske vojne mornarice sestavljali bivši avstrijski mornariški oficirji in podoficirji, med katerimi so bili tudi bivši nemčurji in celo pripa- dniki neslovanskih narodnosti, ki so s seboj prinašali pojmovanja in navade avstroogrske mornarice in jih poskušali v praksi prenašati na nastajajoči mladi kader. Taki ofi- cirji - med njimi so bili individui, ki 1919 sploh niso znali srbohrvat- sko ali slovensko in se jezika vse do 1941 niso dobro naučili - so sedeli na vodilnih položajih vse do propada bivše mornarice, bili pa so po besedah kap. boj. ladje Mla- dena Ikice »izuzevši manji broj ozbiljnih, patriotski razpoloženih in marljivih oficira - mješavina neradnika. neznalica, umišljenih veličina, egoista i udvarača...« (Ratna morncirica Jugoslavije od 1918 do 1941. godine, Pomorski zbornik JAZU I-II, Zagreb 1962, str. 665). Po vsem, kar smo zapisa- li, je menda jasno, da med slednje niso spadali ljudje kot Grund ali Dolenc. Podatki admirala Cemyja o tem, da je Grund pred smrtjo zapustil vojno mornarico, niso točni. Po dokumentih, s katerimi razpolaga- va, je nesporno, da je Grund ostal do same smrti aktiven mornariški oficir. Zanimivo je vprašanje o obstoju čina komodorja v starojugoslo- vanski mornarici. Treba se je pri- družiti mnenju tov. Safonova, da tega čina v tridesetih letih, ko je on prišel v vojno mornarico, ni bilo. Vendar pa ne smemo pozabi- ti, da nas je tedaj od ustanovitve Države SHS in Kraljevine SHS že ločilo precejšnje obodbje in da je bistveno, da so bili čini, ki jih poz- na tov. Safonov, uzakonjeni šele 9. 8. 1932 z »Zakonom o ustroj stvu vojske i mornarice« (gl. St. Stano- jevič. Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenačka, str. 1135-1142; Enciklopedija Jugosla- vije, 2. knjiga, Zagreb 1956, str. 596-^7). Do tedaj so veljali v kopen- ski vojski čini srbske armade, v mornarici pa so stvari manj jasne. Vendar je čin komodorja obstajal, saj sta ga Grund in Dolenc nedvo- mno imela. Resnično pa je vpraš- ljivo, kako je mornarica ob spre- jetju novega zakona 1923 tretirala nosilce komodorskega čina in kakšne čine jim je priznala. Tov. Safonov trdi, da Grund 30. 10. 1918 nikakor ni mogel prevzeti ladjevja in drugih objektov v Boki Kotorski, da na ta dan ne bi bile mogle biti prisotne delegacije zmagovitih antantnih držav, da so trditve obsurdne, ker jugoslovan- ske države sploh še ni bilo, itd. Za dokaz, da je temu tako, navaja lite- raturo, ki Grunda sploh ne ome- nja, in pa dejstvo, da se o Grundu v bivši pomorski akademiji niso učili. Vedeti moramo, da je vrhov- na komanda avstroogrske armade 29. oktobra 1918 sprejela pogoje premirja z antantnimi silami, ki so med drugim zahtevali predajo ce- lotne avstroogrske vojne flote za- veznikom. Isti dan je bila v Zagre- bu razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Poverjenik Na- rodnega sveta za Reko je 30. 10. prevzel oblast na Reki in objavil, da je mesto sestavni del Države SHS, cesar Karel pa je ta dan pod- pisal na Dunaju odlok, da je treba avstroogrsko vojno mornarico predati Narodnemu svetu v Za- grebu. Tega v Boki še niso mogli vedeti. Predaja se je v Puli resnič- no izvršila naslednjega dne, 31. 10., s tem pa menda ni rečeno, da se v Boki ne bi mogla že dan prej. Dokaza proti temu pač ni, edini dokument, ki o tem dejanju govo- ri, pa je omenjena zastava z objav- ljenim napisom - oba sta brez dvo- ma avtentična. S tem je prišel na dan dogodek, ki ni bistveno spre- menil podobe nastanka starojugo- slovanske vojne mornarice, goto- vo pa je dopolnil naše vedenje o njej. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 43-30 oktober ifl. IZBOR CELJSKEGA ŠPORTNIKA DECEMBRA TKS, ZTKO in Novi te- dnik ter Radio Celje so že v začetnih pogovorih za organizacijo letošnje zak- ljučne prireditve s progla- sitvijo najboljšega šport- nika in športnice v celjski občini. Do te prireditve naj bi prišlo sredi decem- bra. Tudi tokrat bodo po- leg najboljših športnikov in športnic čestitali naj- boljšim perspektivnim športnikom ter tistim, ki so dosegli največ uspeha v rekreativnem delu tek- movanja. V teh dneh bodo dode- lani kriteriji, po katerih bodo izbirali najboljše športnike oz. športnice. Zal je vedno tako, da pri- haja do določenih težav, kajti več ljudi ima različ- na merila. Kljub vsemu pa gre bolj za to, da se izreče priznanje tistim, ki so v iztekajočem letu na športnem področju re- snično veliko naredili. V ______^ SLOVENSKE KONJICE ŽIVETI Z 2172 DINARJI 57 občanov prejema samo družbeno denarno pomoč Družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja prejemajo občani, ki niso sposobni za delo in ki nima- jo sredstev za preživljanje in nikogar, ki bi jih bil po zakonu ali kaki drugi prav- ni osnovi dolžan preživljati. V preteklem letu je to obli- ko pomoči prejemalo v ko- njiški občini 61 občanov, vi- šina pomoči pa je znašala 1200 dinarjev mesečno. Le- tos so pomoč zvišali na 1600 dinarjev, oktobra pa na 2172 dinarjev. Prejema jo 57 občanov. Družbeno denarno pomoč kot dopolnilni vir preživlja- nja prejema 85 občanov, povprečna višina pred po- pravkom pa je bila 600 dinar- jev. Zdaj se skušajo približa- ti republiškemu povprečju. Ta je sicer 900^dinariev, ven- dar bodo v občini verjetno dosegli le nekaj čez 800 di- narjev. Skupnost socialnega skrbstva namreč še tolikšne- ga povišanja izplačil ne bo mogla zagotoviti sama. 2e za letošnje leto jim je zmanjka- lo 160.000 dinarjev, ki jim jih bo solidarnostno zagotovila Skupnost socialnega skrbstva Slovenije. Pri sredstvih se vse začne in konča. Pri sredstvih, s ka- terimi razpolaga skupnost, pri sredstvih, ki jih občani prejemajo za svoje življenje in pri sredstvih, ki so za to življenje potrebna. Za letos so izračunali, da potrebuje starostnik za svoje življenje najmanj 2700 dinarjev. Druž- bene denarne pomoči tega ne dosegajo, še manj to dose- gajo starostne pokojnine kmetov. Stara leta moraio kmetje preživeti s 1280 di- narji. V konjiški občini je le- tos 471 takih kmetov. Lani so kmetje prejemali 840 di- narjev, predlani 595. Koliko sredstev bo družba namenila posameznemu ob- čanu za življenje ni odvisno zgolj od tega, če je kmet ali ne. Odvisno je tudi od tega, kje živi. Za tiste v socialnih zavodih je potrebno nameni- ti več. 54 konjiških občanov preživlja svoje življenje v do- movih. Za nekatere krijejo oskrbnino v celoti, za neka- tere le delno. Oskrbnina je na mesec 4500 dinarjev, pri- makniti pa je treba še 100 dinarjev žepnine. In vse več je občanov, ki jim je zaradi starosti in osamljenosti po- trebna zavodska oskrba ali tuja pomoč. MILENA B. POKLIC KNJIŽICA NNNP 80/81 ZA PRIPRAVUENOST Že tretja tovrstna publikacija Občinska konferenca SZDL Celje in Občinski se- kretariat za ljudsko obram- bo sta izdala knjižico »NIČ NAS NE SME PRESENETI- TI v občini Celje 1980/81«. To je že tretja tovrstna knji- žica, ki naj služi kot pripo- moček pri lažjem delu na področju SLO in DS. Gradi- vo so rpipravili Tone Roz- man, Viki Krajnc, Franc Sredovnik, Franc Pusar, Stane Ocvirk in Zoran Lah, tiskali pa so je v REK Vele- nje, DO Tiskarna. V knjižici je pet zanimivih poglavij, kot: • vedno bodimo priprav- ljeni na vse, • organizacijski pristop za izvedbo akcije NNNP 1980/81, • izhodišča za izdelavo programov aktivnosti v akci- ji NNNP 1980/81, • tematske usmeritve za pripravo praktičnega preiz- kusa usposobljenosti (vaje) v akciji NNNP in • združena vaja »Celje 81«! V uvodnem tekstu pod na- slovom »»Vedno bodimo pri- pravljeni na vse« je med dru- gim zapisamo: »V obdobju do junija 1981 moramo več lepo izgovorje- nih besed spremeniti v deja- nja, v znanje, v sodelovanje in resnično opremljenost za naše potrebe v primeru, če bi bilo potrebno, kjerkoli in ka- darkoli že. V aktivnostih, ki jih bomo organizirali v letoš- njem letu in začetku leta 1981, bomo tudi na različne načine preizkusili poveza- nost in usklajenost med združenim delom, krajevno skupnostjo, družbenimi or- ganizacijami in društvi, sa- moupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi oko- lji. Odpraviti moramo različ- ne napake v organiziranosti, kadrovski neusklajenosti in predvsem zagotoviti množič- nost. Vsak delavec in občan naj bi sodeloval. To sodelo- vanje pa se naj ne bi kazalo predvsem samo z izražanjem pripadnosti konceptu SLO in DS, temveč naj bi ob le- tošnjih aktivnostih vsakdo jasno zvedel, kaj je njegova dolžnost, kje jo bo v primeru različnih potreb opravljal in na kakšen način bo prispe- val svoj neposredni in ustvarjalni delež za zmanjše- vanje oziroma preprečevanje nastajajoče ali nastale nevar- nosti ali škode.« In ob kon- cu: >»To naj bo naš skupni prispevek k večji varnosti, učinkovitejšemu zoperstav- Ijanju različnim oblikam vnašanja nemira med naše vrste, to bo eden od naših prispevkov, ki jih vlagamo v stabilizacijo gospodarskih razmer v naši družbeni skup- nosti.« T. VRABL RAZMIŠUANJE NIŽJEŠOLCI VEDO, KJE JE LONDON, NE POZNAJO PA SOSEDNJE VASI V^zadnjem času vse pogosteje slišimo med učitelji vzdih: »Ah, na dom pa že ne grem!« Ce se prav spomi- , njam, so bili pred morda petnajstimi leti obiski na , domu nekako obvezni. Upravitelj je na konferenci ve- '' dno zahteval kratko poročilo o tem. Če je bil kak težji \ primer, so učitelji staknili glave in po pedagoško in j psihološko modrovali, kako bi otroku in družini poma- \ gali. ' V svoji kar precej dolgi praksi lahko rečem, da sem obiskal mnogo učencev na domu. Ne spominjam se, da bi se me roditelj po vsej sili hotel odkrižati, da ne bi vsaj nekaj minut pokramljala. Ko sem se poslovil, ko sem bil že daleč od hiše, je prišel za menoj klic: »Tova-, riš, pa še kaj pridite!« Tak obisk je učitelju koristil kar pn več stvareh. Na primer, ko se je razpravljalo, zakaj je učenec tak in zakaj ni drugačen, je vedel, kako in kje otrok živi, kakšno je okolje, ki spremlja otroka v šolo in domov ter ga oklene še popoldne v njegovem prostem času. Druga pa je, da na roditeljskih sestankih ni bilo preglo- bokega prepada, saj se je vendar učitelj že poprej prepričal o socialnem, materialnem in morda še o ka- kem položaju. Kvečjemu, ko sta takole skupaj razprav- ljala o otrokovem učnem in vzgojnem uspehu, je rodi- telj zavzdihnil: »Tovariš, zakaj se vam je takrat tako mudilo? No, kar pridite še, boste vsaj videli, kako živimo!« Da, to zadnje je važno: Kako živijo. Ljudje smo pač taki, da tudi tegobe radi prikrivamo. Ce že potem pride do česa ostrejšega, se zvečine zgodi, da roditelj in otrok branita drug drugega in tako v naši pedagoški zavesti ni jasne slike, ni pravih predstav. Potrdimo pa lahko, da m tako malo primerov, po- sebno če se starši iz takih ali drugačnih razlogov rodi- teljskih sestankov ne udeleže, da otrok konča osmi razred osnovne šole, roditelj pa vseh učiteljev niti videl ni. Neuradni stiki so vedno prisrčnejši, globlje drug v drugega segamo, zaupamo si. Rdeča opozorila v zvez- kih: »Prosim, primite ga. držite ga na vajetih!« itn., so več ali manj bav bav, ki se ga sčasoma tudi roditelj tako privadi, da nanj niti ne reagira. To naj bi oiio za učitelja, ki bi, če hoče sebi in učencu dobro, moral poznati šolski okoliš, vse poti, ki vodijo otroka k domu, njegovim prvim vzgojiteljem. Važno pa je tudi, da otroci med seboj vedo, kje je sošolec doma, kako daleč ima do šole, kaj dela po šoli, kaj vse ga spremlja na poti do hiše učenosti. O tem sem ra- zmišljal, ko je učencu umrl oče in smo šli kropit. Več kot polovica sošolcev ni vedela, kje je Ivan doma, pa čeprav so nekateri oddaljeni petnajst, dvajset minut. Prav je tudi, da učenci spoznajo domača imena. Ko sem dal nalogo, naj napišejo, kje in kako daleč so sošolci doma, je dve tretjini učencev napisalo skope in netočne podatke. Nekoč je neki profesor lepo povedal: »Nižješolci vedo, da je London v Angliji, ne vedo pa za ime v sosednji vasi!« Kot tretje bi omenil obiske med šolami. Pred leti smo obiskali vse podružnične šole, ki spadajo pod isto centralno šolo kot naša. Ko smo naslednjega dne govo- rili o poti, o ljudeh in učencih tam gori, se mi je zdelo, da prihaja iz ustec povsem nekaj drugega, bolj toplega, razumevajočega. Nekdo je ohrabrujoče dejal: »Ko pridemo jeseni skupaj, jih bom kar precej spoz- nal. S tistim Jožkom si dopisujeva. Veste, tisti, ki meje nabrisal pri med dvema ognjema.« Nisem jima naročil, da si dopisujeta. Po nekaj urah skupne igre sta se seznanila in si obljubila pozdrave po pošti. Spominjam se krepko raščenega fanta, ko smo govorili o Galiciji - tam je naša najbolj oddaljena po-1 družnična šola - da je ta fant dejal: »Aja, Galicija je j nekje pri Rusiji. Moj stari ata se je tam med prvo I svetovno vojno boril... I Večkrat razmišljam o vsem tem, kako naj bi vse to j postala naša stalna obveznost, del nas samih. Izgovar- j jamo se na standard, ki je ljudi-starše - pokvaril, nam ! jih odtujil in da se preprosto bojimo stopiti na to »tuje« ] dvorišče, kaj šele v vežo in kuhinjo. Nekaj je morda res: Standard v nečem spreminja ljudi, nikakor pa ne more med nami in starši ustvariti neprehodne ovire. Prepričan sem tudi, da smo mi, učitelji, tisti, ki bi morali k temu sporazumevanju napraviti prvi korak. Mnogi to delajo, mnogi ne. Prav pa bi bilo, da si znova sklešemo skupno in po vsebini zdravo mnenje. Prepri- čan sem, da se bo kdo ojunačil, me dopolnil; vem samo eno, da bo tako in podobno kramljanje vsem v korist,' nikakor pa ne v škodo. DRAGO KUMER V BESEDI IN SLIKI BREZ NARAŠČAJA NI ČLANSTVA Občinska gasilska zveza v Šentjurju skrbi za gasilsl naraščaj. V 11 društvih je 6 A skupin mlajših pionirjev 0(j 7. do 10. leta in 8 B skupin Starejših pionirjev od 11. do I4 leta - skupno 140 pionirjev. Programi dela s pionirji obsegajo v zimskem času pre. davanja o preprečevanju požarov, poleti pa praktične vaje. Občinska tekmovanja so pri A skupini obsegala vaje z brentačo in boj med štirimi ognji, v B skupini pa vaje? motornimi brizgalnimi in met žoge v koš. Pet desetin pionirjev se je udeležilo tradicionalnega srečanja sloven. sko hrvaških pionirjev v Krapini. Vsaka pionirska dese tina ima svojega mentorja, ki je izkušen gasilec - podčast nik ali častnik. Tudi sodelovanje s šolami je dobro. Pn občinski zvezi zelo uspešno vodi pionirje gasilski častnik Srečko Ferlež. Od celotnega števila pionirjev jih po večlet nih opazovanjih ostane v gasilskih društvih približno 40%, kar je zadovoljivo. Sest močnejših društev ima tudi po eno žensko dese tino. Te so zelo aktivne, saj so nastopale na občinskem tekmovanju in se udeležile kongresa gasilcev, ki je bil v Brežicah. Ženske desetine pri zvezi uspešno vodi Zdenka Kosaber. ERNEST RECNIK NA GOMILSKEM NI ZASTOJEV JI Gradnja večnamenskega doma na Gomilskem poteka brez večjih zastojev. Sedaj opravljajo zaključna dela, otvo- ritev naj bi bila za 29. november. m Dom bo imel več prostorov. V njem bo telovadnioP kulturna dvorana, mladinska soba, pisarna družbenopoli- tičnih organizacij in otroško varstvo. Na sUki: del novega večnamenskega doma na Gomilskem. PRVA LIKOVNA RAZSTAVA AMATERJEV V KS SLAVKO ŠLANDER V okviru minulega praznika krajevne skupnosti Slavko Slander, je bila v sredo, 22. oktobra, otvoritev prve li- kovne razstave, ki jo je pripravila likovna sekcija kultur- nega društva Slavko Slander. Svoja dela - skice, je raz- stavljal likovni amater dr. Marko Sterle na temo Tito je vedno prisoten. Skice prikazujejo Kumrovec, Drvar, Bi- hač ter neuvrščene dežele, ki jih je tovariš Tito obiskal. Na svečani otvoritvi razstave so bili prisotni predstav- niki krajevne skupnosti Slavko Slander, občinske Skup; ščine ter družbenopolitičnih organizacij občine Celje. ^ kulturnem programu sta sodelovali članici glasbene sek- cije kulturnega društva Metka Mestnik in Bojana Jovano vič, ki sta na piščali odigrali pesmi o Titu. M ^ ZA VEČJO POŽARNO VARNOST V tovarni nogavic na Polzeli so se odločili, da bodo ^ tednu požarne varnosti prispevali nekaj k boljšemu P^^' navanju svojih zaposlenih članov. Zato so pripravili k^^' tek prikaz gašenja več vrst požarov z različnimi priP*'' močki. Delavke, ki so v tem kolektivu v večini so si pri^ ^ z zanimanjem ogledale in verjetno bodo v primeru poža"! znale hitreje in pravilno ukrepati. T. TAVCA'^ 43 - 30. oktober 1980__ NOVI TEDNIK - stran 7 GROB V HIŠI CVETJA NIKOLI NE SAMUJE NEPRESAHUlVA REKA SPOŠTUIVOSTI se pomika mimo Titovega zadnjega počivališča Torek je. Sredi oktobra. Veter vrtinci prvo odpad- lo listje po razsežnem par- ku na Dedinju in prinaša komaj zaznaven šum ve- lemesta pod njegove krošnje. Ptiči žvrgolijo v vejevju in se kosajo s šče- betanjem otrok in polga- snim mrmranjem odra- slih v nepresahliivi kolo- ni, ki se vije v velikih vi- jugah pod oboki krošenj. Korak za korakom bliže Hiši cvetja v Užiški ulici. ČAS, KO SO MISLI ZBRANE Široka avenija med sta- dionom Crvene zvezde in muzejem 25. maj, vsak prostor tam okoli je po- krit z avtobusi, ki privaža- jo in odvažajo obiskoval- ce od blizu in daleč, od Prespe in Ohrida, od djer- dapskih Železnih vrat, sončnih jadranskih obal in vznožja zasneženih Ju- lijcev. Na stotine vozil privaža in odvaža reko ljudskih src, spoštljivih misli in besed v vseh jezi- kih in narečjih narodov in narodnosti Jugoslavije. Zivopisna je ta povor- ka, umirjena in dostojan- stvena. Drobiž s titovka- mi na glavah in pionirski- mi ruticami okoli vratu pritajeno vzklika ob po- gledu na igrivi ples pre- pirljivih veveric v vejevju in po tratah pod njim. Za temi nadebudneži, ki jim je beseda smrt najbolj ne- doumljiva stvar, stopa skupina brkatih vetera- nov z obledelimi odličji na prsih. Modrujejo, izbi- rajo besede, zlagajo bala- de in ode o bitkah na Sut- jeski, Neretvi... Od časa do časa se ne- pretgana vrsta v pare raz- vrščenih ljudi ustavi. Na čelu kolone, kjer se ne- prestano menjajo obrazi, je krajši zastoj. Kdo ve, katera delegacija in iz ka- terega konca sveta se je prišla pokloniti spominu velikana naše dobe. Koraki spet oživijo in kolona se spet pomika. Po približno eni uri izsto- pamo iz parka, nasproti pa vanj vstopajo novi in novi ešaloni. Pionirji, šo- larji, kmetje z banatskih polj, tršati Sumadinci, gruča Siptark v svoji zna- čilni opravi, študentje, vojaki. Od časa do časa se čez cesto pozdravljamo z znanci, jim pomahamo in ne zapravljamo besed z vprašanji, če so tudi prišli in zakaj so tu. Hiša cvetja, v Užiški ulici našega glav- nega mesta, je od maja pa tja v nesluteno priho- dnost najbolj množičen potovalni cilj Jugoslova- nov. LJUDJE SE NE OBRAČAJO Kolona se zdaj pomika po pločniku avenije mi- mo preddverja muzeja 25. maj in se vzpne navkre- ber proti Hiši cvetja. Lju- dje v koloni, ki se od tam vračajo, so še resnejši, tiš- ji. Na mnogih obrazih so sledovi solz, globoke po- trtosti. Nekateri se ne mo- rejo utolažiti, solze kar sa- me vrejo iz oči, bolečina jim stiska prsi. Otroci po- gledujejo v obraze starej- ših, resnobo in žalost sr- kajo z njih, da odseva tudi na njihovih licih. Korak za korakom po stopničastih ploščadih navzgor. Ljudje se ne spomnijo, da bi se ozrli nazaj, kajti za njihovimi hrbti se vse bolj odpira pogled na Beograd, ki se prvič po 35. letih brez Tita pripravlja na obletnico osvoboditve, ko se je iz ruševin in pogorišča dvignil kot bajesloven ptič feniks pod oblake, ki je septembra 1941 videl odhajati ilegalca Tita na območje Valjeva med njegove partizane in ki ga je v oktobrskih dneh 1945 burno pozdravljal kot ju- naka, osvoboditelja, kot maršala. Streljaj. Kaj stre- ljaj? Lučaj od tu je veliča- sten stadion, kjer je iz leta v leto ob dnevu mladosti vzvalovila množica v pre- kipevajoč pozdrav in že- ljo: še na mnoga leta, dra- gi Tito! Le malokdo se ozre nazaj na tla drevnega Singidunuma, na puntar- ski Beograd iz časov srbskih vstaj, na edin- stvene mestne gverile med osvobodilnim bo- jem, na zibelko neuvršče- nega gibanja vsega sveta, na mesto, ki je po 35. letih v Titovi dobi štirikrat, petkrat večje, kot je bilo pred vojno. Kolona po dva in dva meri stopnice navkreber, medtem ko njen prednji del sestopa po stopnicah navzdol, no- si s seboj tisoče src napol- njenih z bolečino, stisko, žalostjo, a pomešano z ob- čutki ponosa, hvaležno- sti, zaupanja, vere v bo- dočnost. Ko da med tem ni preteklo šest mesecev, ko da se je nepregleden špalir iz dneva pogrebne svečanosti sprevrgel v povorko istih obrazov, okamenelih v trenutku, ko nam je bilo sporočeno, da so bila vsa naša upanja prvih petih mesecev le- tošnjega leta zaman. Stopnice so se iztekle v ploščad. Noge tiho podr- savajo po oblogi dvo- smerne steze. Veter spo- kojno ziblje veje okrasne- ga drevja, boža grmičje, trato in cvetne grede. Pre- lestni pavi, nekoč navaje- ni enega občudovalca, so se privadili nemi množici, ki stopa tod dan za dnem, teden za tednom, iz mese- ca v mesec. Zdaj se niti otroci ne vznemirijo več ob pogledu na te lepe pti- če, ki brskajo po travi. TIHO, SKROMNO ZADNJE DOMOVANJE Nizka, preprosta, a z okusom zidana pritlična stavba je sama po sebi simbol. Trdno vsajena v zemljo domačo, se brani vrtoglavih in minljivih vi- šin. Njeno podkrovje družno ogrevata toplota rodne grude in sonce do- mačega neba. Kot cvetje je, ki globoko ukoreninje- no razdaja svojo svežino in lepoto. Nič bahatega, napihnjeno veličastnega, povzdignjenega nad lju- di. Nič izjemnega, nena- vadnega. Le skromen, tih dom, sredi samobitne na- rave. Tu ni sence ne- doumljivo veličastnih pi- ramid, ni v oboke splete- ne gmote katedrale, ni fi- ligransko izrezljenega bo- gastva Mogulovega Taj Mahala v indijski Agri, ni v višave parajočega obeli- ska in ne teže hladnega marmornega mavzoleja. Je cvetni paviljon, ki se na eni strani podaljšuje v srednjevelik delovni ka- binet, na drugi v doma- čen bivalni prostor, ki ni tako velik, da bi si ljudje v njem ne bili blizu, zelo blizu. V parih zdrsnemo mi- mo vzravnanih mladeni- čev v svečani gardijski opravi. V pokrit vrt, ki ohranja cvetju trajno po- mlad in poletje. Sredi pi- sane cvetne preproge je od letos le bel marmorni blok s preprostim napi- som JOSIP BROZ TITO 1892-1980 Toliko in nič več. Tudi ni treba. Imeli smo samo enega Tita in zavest o nje- govi veličini, človečnosti, junaštvu prekosi vse ka- mnite gmote piramid, mavzolejev in obeliskov. Vse kar bi hotelo biti več- je, višje, bi žalilo spomin nanj - človeka iz ljudstva. Tih šepet, pritajeno ihtenje, nezadržane solze na izklesanih licih bojev- nikov z Igmana, Tjenti- šta, Kozare, Drvarja, Ilo- ve gore, Dražgoš, ovlaže- ne gube upognjenih in v črno odetih partizanskih vdov, velike vprašujoče oči na otroških obrazih... Slane tople kapljice razli- jejo kopreno čez oči, za- meglijo pogled, hrbet se podzavestno upogne v poklon, srce bije nekje v grlu, noge hočejo obstati, se vkopati, toda kolona v parih potiska naprej in na dovoli stotniji pod stekle- no streho, da bi izbruh čustev prelomil to spošlji- vo tišino. Pod stopniščem se ko- lona cepi. En krak zavija k muzeju 25. maj, druga se na aveniji drobi v posa- mične skupine in posa- meznike. Velika cesta se pod Dedinjem razveja kot aorta v drobnejše ožilje in vrača ljudi kot krvničke življenja do kapilark, spletenih iz domačij od Djevdjelije do Rateč. Hiša cvetja v Užički uli- ci je hiša žalosti. A je tudi napajališče vere v bodoč- nost, je kraj spoštljive zaobljube in zavesti, da življenje vredno človeka zmaguje smrt. JURE KRASOVEC KONJIŠKO OBMOČJE VZGAJATI ZA VARNOST Premalo upoštevamo prometne predpise i Nezgodam vse prerado bo- tmje človekovo neznanje, njegova nevzgojenost za var- nost. Tudi pri prometni var- nosti je tako in tudi na ob- n^očju občine Slovenske Ko- njice. Vsi preradi pozablja- fno, da je prometna vzgoja 'zredno pomemben del naro- dne zaščite. Konjiški svet za prometno varnost se tega za- veda, vendar samo to ni do- volj. Resnične uspehe lahko dosežejo le tako, da se v pre- ventivno dejavnost vključijo ^si: delavci v organizacijah ^druženega dela in krajani v '^''ajevnih skupnostih. V prenekateri krajevni ^Kupnosti so že veliko nare- dili pri urejanju okolja in za- gotavljanju prometne varno- ^^i na svojem območju. Pri l^fT^ izstopajo zlasti Loče, ^raža vas, Polene, Dobrava- ~Gabrovlje, Tepanje, Vita- ['l^- Bezina, Zreče in 2iče, v j?'^ letu pa tudi Slovenske ^onjice. Vendar je kljub do- "^^i urejeni prometni signali- na celotnem območju ^očine, število prometnin ^^2god še vedno zaskrbljujo- ^ Zaskrbljujoče, ker so na- p^le zaradi neupoštevanja ^stno-prometnih predpi- zaradi neznanja in malo- marnosti. Neprimerna hi- strost, nepravilno prehiteva- nje in izsiljevanje prednosti je povzročilo porast promet- nih nezgod v tem letu. Pisali smo že o tem, pa vseeno. V prvih šestih mesecih tega le- ta so na konjiških cestah iz- gubili življenje štirje, 14 je bilo težje poškodovanih, 12 lažje. 35 torej. Lani je bilo v celem letu 69 prometnih nez- god. Največ nezgod je bilo na nekategoriziranih cestah, približno enako pa na magi- stralnih cestah Zeče-Sloven- ske Konjice in Konjice-Te- panje ter regionalnih Zeče- -Zreče in Tepanje-Spodnje Laže. 13 nezgod je povzročila neprimerna hitrost, 5 nepra- vilno prehitevanje, 2 nepra- vilnosti pešca in 5 izsiljeva- nje prednosti. Krivec je torej zopet človek. Človeka, udeleženca v pro- metu je potrebno vzgojiti. Svet za prometno varnost je pripravljen pri tem sodelo- vati. Na razpolago imajo vzgojne filme in z njimi bodo obiskali vse krajevne skup- nosti in šole, filme pa žele uvrstiti tudi na spored v ki- nematografih, da bi jih pre- dvajali pred rednimi filmski- mi predstavami. Na izvršnem svetu konji- ške občine, ki je na svoji seji obravnaval ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu občine, pa so opozorili tudi na varnost pri upravljanju s kmetijskimi stroji. Nesreče pri delu z njimi, zlasti s trak- torji, so terjale že preveč žrtev, da bi na ustrezno usposabljanje lahko pozabi- li. Svet za prometno varnost je s pomočjo Kmetijske za- druge že poskušal pripraviti predavanja o delu s kmetij- skimi stroji. Kmetovalci bi morali spoznati predvsem tehnične lastnosti strojev, s katerimi delajo in osnovne pogoje za varnost pri delu. Dejali so, da bi Kmetijska za- druga morala oblikovati po- sebno komisijo za varnost upravljanja s kmetijskimi stroji in da bi morala vsaj za svoje člane poskrbeti z ustreznim vzgojnim progra- mom. Tega še ni storila. Zato je izvršni svet predlagal sve- tu za prometno varnost, da takoj oblikujejo posebno ko- misijo in da naj vzgojni pro- gram izvedejo še to zimo v okviru Kmetijske zadruge. Le tako lahko pričakujemo zmanjšanje nezgod pri upravljanju del s kmetijski- mi stroji. MILENA B. POKLIC ODMEV NA KRAJEVNI PRAZNIK MARIJAGRADCA Tridnevno praznovanje krajevnega praznika v Mari- jagradcu pri Laškem obele- žujeta dve novi pridobitvi; asfaltirana cesta na Lahom- šek in dokončano športno igrišče v Marijagradcu. Otvo- ritev ceste je preprečil dež, kar je sicer škoda, ne zmanj- šuje pa vrednosti pridobitve za kraj. Medtem ko bi bil slavnost- ni koncert domačega meša- nega zbora in njegovih go- stov, okteta »Lokvanj« iz Vojnika zaslužil boljši obisk, se je slovesnosti ob odkritju spominske plošče padlim krajanom udeležilo precej več ljudi, predvsem borcev NOV, mladine in svojcev padlih. Na svečanosti ob od- kritju spominske plošče je govoril Ivan Suša, nekdanji komisar bataljona VDV, ka- terega operativno področje je bilo tudi ozemlje te krajev- ne skupnosti. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 43 - 30. oktober -[^ PRAZNIČNA PODOBA Vsako leto težko pričakujemo podobo plakatu za Teden domačega filma v Celju. Organi- /atoi' je že pred leti sklenil, da bo dal manitestac-iji celostno grafično podobo, kar mu je od lanskega leta dalje tudi delno uspelo. Seveda sodi med najpomembnej.ši sestavni del le podobe ravno plakat. Tudi letos sta ga i/delala oblikovalca Jo/e Dotnjan in Rafko F^očiva- šek, tiskali pa so ga v tiskarni Pomurski tisk v Murski Soboti. Plakat izraža praznično podobo, praznik domačega filma torej, v Celju od 10. do 18. novembra. Morda bo za koga malce nenavadna oblika, ker je letošnji plakat poeeznega formata in ne pokončnega, kot je bilo že v navadi. V tisku so tudi katalogi, posebna zloženka s programom Titovih filmskih dnevov ih letaki. V prodaji je že tudi značka Tedna domačega filma, ki je letos v zeleni barvi torej v skladu z letom Hortikulture v Celju. Tudi letos je organizator objavil nagradni razpis za najbolje urejeno izložbo. Vsako leto se aranžerji celjskih trgovskih delovnih organizacij vključujejo v to akcijo in le redkim posameznikom je tieba vsako leto vnovič dokazati, da je TDF na.ša skupna akcija. Letos ne bodo ulice preplavili veliki transparenti.Tak.šna odločitev je bila zavestna, najbolj z vidika stabilizacije. Uporabili bomo ravno tako učinkovita, a občutno cenejša pi-opagandna sredstva. Kakorkoli že, tudi letos je na delu peščica marljivih, tihih pripadni- kov zveste čete, ki opravlja pomembno delo, da bi tudi letošnji TDF uspel. D. M. GERMANIZACIJA SLOVENCEV BILJANA UNKOVSKA V LIKOVNEM SALONU Likovni salon v Celju na- daljuje z razstavnim progra- mom. V petek so odprli raz- stavo slikarskih in grafičnih del mlade umetnice Biljane Unkovske, po rodu iz Make- donije, sicer pa živeče v Ljubljani, kjer je končala tu- di Akademijo za likovno umetnost. Ukvarja se s slikarstvom in grafiko, doslej je razstav- ljala že v nekaterih mestih v Jugoslaviji, njena razstava v Likovnem salonu pa pomeni srečanje našega likovnega občinstva z zanimivo ustvar- jalko sodobnega likovnega snovanja, ki od leta 1978 tudi sodeluje z mednarodno li- kovno grupo Junij. Doslej je dobila dve nagradi za grafiko in sicer leta 1977 v muzeju sodobne umetnosti v Skopju in lani na razstavi grafike v Skopju. Razstava v Likov- nem salonu-bo odprta do 16. novembra. ______ LEPA VIDA NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU V torek zvečer so na Boršt- nikovem srečanju nastopili tudi celjski poklicni gleda- liščniki z uspelo predstavo Ivana Cankarja Lepa Vida v režiji Mileta Koruna. Ome- njena predstava je vzbudila mnogo zanimanja tudi med mariborskim gledališkim občinstvom. NA SPODNJEM STAJERSKEM,V STARI AVSTRIJI,DELO NEMŠKE PETE KOLONE V STARI JUGOSLAVIJI IN IZGANJANJE PRVIH SLOVENCEV IZ SPODNJE ŠTAJERSKE DOMOVINE Podobno kako v Ptuju so se obnaša- li nemški in nemškutarski zaslepljenci tudi v drugih slovenskih spodnješta- jerskih krajih. V Celju na primer so postajali narodnostni boji ob koncu 19. stoletja čedalje ostrejši. Slovenci so zgradili tu Narodni dom s sedežem Celjske posojilnice, v njem so prirejali številne kulturne in zabavne priredi- tve, v tiskarni, ki je bila last Zveze slovenskih zadrug, so tiskali sloven- ske publikacije, itd. Kot protiukrep slovenskemu Narodnemu domu so zgradili Nemci takoimenovani »Deutsches Haus« (Nemški dom), ki stoji nasproti železniške postaje v Ce- lju in kaže podobo srednjeveškega gradu. Potnikom, ki so pripotovali v naše lepo mesto ob Savinji, naj bi ka- zal, da je ta kraj nemška trdnjava. 20. septembra 1908 je bila v slovenskem Narodnem domu slovenska priredi- tev, ki so se je udeležili številni Slo- venci iz mesta in okolice. Takrat se je v Celje natepla dobro plačana nemšku- tarska drhal iz Maribora, Gradca in Ce- lovca, ki je z domačimi nemčurji na čelu čakala, da bo napadla in pretepla udeležence slovenske prireditve. Le-te je dobro zastražil kordon celjskega polka, ki so ga sestavljali pretežno slo- venski fantje. Slovenci so se lahko var- no odpravili na svoje domove. Ker so napadalci ostali dolgih nosov, so se razkropili v skupinah po mestu in vso noč razbijali slovenske napise in šipe na oknih slovenskih poslopij. Mimo- grede so pretepli tudi kakšnega mirne- ga človeka, ki so ga srečali na ulici, s posebnim sovraštvom pa so se spravili na poslopje okoliške slovenske šole, na kateri ni ostalo celo niti eno šolsko okno. Lesena tabla s slovensko-nem- ških naslovom šole je ležala sredi ste- kla na tleh. Bila je razbita. Posledica nočnega divjanja »nemških kulturni- kov«, ki so kazali svojo »kulturo« že takrat v vsej svoji goloti, so bile straš- ne: po ulicah so ležali ostanki razbitih napisov slovenskih trgovin, obrtnikov in organizacij. V dušah celjskih Slo- vencev pa je zapustil ta dogodek gre- nak okus. Ob vsem tem je naše vodilne ljudi, ki jim je bilo ljudstvo zares pri srcu, skr- belo stanje našega zadolženega in pro- padajočega kmeta. V šolstvu smo na Spodnjem Štajerskem vendarle napre- dovali: tako smo imeli leta 1870 le 35 slovenskih in 199 slovensko-nemških šol, leta 1910 pa je delovalo že 230 slo- venskih in le 49 slovensko-nemških šol. Za reševanje slovenskih kmečkih gospodarstev so na Spodnjem Štajer- skem ustanavljali zadružne organiza- cije in posebne kreditne zadruge, ki so omogočale kmetom ugodna posojila. Medtem, ko so bila prizadevanja Ciril- Metodove družbe pri ustanavljanju in podpiranju slovenskega šolstva v do- ločenih primerih vendarle uspešna, je ostala borba proti družbi Siidmarku (in na Primorskem proti podobnemu italijanskemu društvu »Lega Naziona- le«) bolj ali manj jalova. Tudi tu je že bilo čutiti slovensko »ločitev duhov« PROF. ALBIN PODJAVORŠEK 8 na klerikalce in liberalce. V Ljubljani so ustanovili 15. novembra 1898 kleri- kalno narodno obrambno društvo »Našo stražo«, ki pa je po prvem let- nem občnem zboru prenehala delova- ti. Nameravali so jo obnoviti 3. maja 1909, vendar do tega ni prišlo. Takrat smo imeli na Slovenskem v pomoč kmetom po zaslugi dr. Janeza Evange- lista-Kreka le 567 zadrug, ki so nudile kmečkim gospodarstvom ustrezna po- sojila. Za borbo proti družbi Siidmark je Družba svetega Cirila in Metoda (kratko Ciril-Metodova družba) po letu dni priprav je 2. julija 1910 ustanovila narodno obrambno društvo »Brani- bor«. V dveh letih je ustanovilo le 5 (pet) podružnic. Za predsednika te or- ganizacije je bil izvoljen Aleksander Hudovernik. Do pravega razmaha tudi ta organizacija ni mogla priti. Medtem so postajali svetovni politični odnosi vse bolj napeti in kar hitro se je bližala I. svetovna vojna, ko je moralo sprego- voriti orožje. Protinemško gibanje oziroma boj proti načrtnemu in sistematičnemu germaniziranju naših ljudi in delo na političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnoprosvetnem področju, v katerega se je vključevalo na Spod- njem Štajerskem čedalje več sloven- skih ljudi v mestih, trgih in na podeže- lju, pa več ali manj vse bolj opazni uspehi tega gibanja oziroma boja, so začeli vzbujati v nemškonacionalnih avstrijskih krogih, ki so že takrat zau- darjali po nacizmu in šovinizmu očit- no zaskrbljenost za njihovo »ogrože- no« domovino. Strah zanjo je prešel celo v literaturo. Skrbi za obstoj nemš- tva v teh slovenskih pokrajinah je opi- sal v dveh romanih avstrijski pisatelj Rudolf Hans Bartsch, po rodu iz Grad- ca, bivši avstrijski oficir. To sta bila: »Zw61f aus der Steiermark« (Dvanajst iz Štajerske) in »Das deutsche Leid« (Nemška bolečina). V prvem romanu, ki zadeva del naše ožje domovine, je še kolikor toliko umirjen. Opisuje narav- ne lepote Slovenskih goric in je še kar strpen do slovenskega ljudstva. Zato pa je izlil toliko več sovraštva do nas v svojem drugem romanu. V slabi tehni- ki patetično pripoveduje, kako zatirajo Slovenci ubogi spodnještajerski nem- ški živelj. Nemška mesta smatra za otoke, v katere se zaganja slovensko morje. Kmečke ljudi sicer hvaU, češ da so dobri, žolč pa zliva na slovensko izobraženstvo, posebno na advokate in duhovnike, ki da rušijo nemške gospo- darske pozicije in odrekajo pravice tu- di nemškemu jeziku. Prav zaradi tega na veliko razglaša, da je treba podpreti nemški Schulverein, da bo mogel še bolj širiti v teh krajih veliko nemško kulturo. Vsestransko podporo zasluži tudi Siidmark, da bi naselili na to nem- ško nacionalno ogroženo ozemlje čim več nemških kmetov, ki naj bi z vzor- nim gospodarjenjem dali temu ogrože- nemu predelu štajerske zemlje popol- ni nemški pečat. Iz Batschevega romana, v katerem je opazno očitno nepoznavanje razmer našega življenja in naše borbe za naro- dne in človečanske pravice na rodni slovenski zemlji, dihajo sovraštvo, ci- nizem in šovinizem, tri »odlike« nem- škega Herrnvolka, ki so postale stru- pene posebno v letih pred I. svetovno vojno. V obdobju med obena vojnama so se v stari Jugoslaviji potuhnile, da so tem krepkeje zaživele po okupaciji naše domovine aprila 1941. Ni odveč pripomniti, da se danes (1980) še ve- dno krepko bohotijo na avstrijskem Koroškem. Seveda je imelo to »literar- no delo« v stari Avstriji posebno na Štajerskem velik odmev, ni pa bilo več mogoče časa za »krepitev« nemštva na Spodnjem Štajerskem, ker so počili leta 1914 streli v Sarajevu in je prav Avstrija sprožila veliko svetovno mo- rijo. Na Slovenskem je vzbudilo delo Ru- dolfa Hansa Bartscha veUk odpor. Te- meljit odgovor nanj je pripravil v lite- rarni obliki slovenski pisatelj Alojz Kraigher (1877-1859), ki je služboval v letih 1904 do 1914 kot okrajni zdravnik pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. ZAMMnrOSn iz POKRAJINSKESli STATVE ZA TKANJE OPRT Statve za tkanje oprt so bile za kmečko gospodarstvo prav tako potrebne kot priprave za izdelavo vrvi. Oprte so bile navadno izdelek domače dejavnosti - obrti, saj so jih tkali na podoben način kot platno le, da je bil material za njihovo izdelavo drugačen. Oprte so in jih še danes uporabljajo zato, da si lahko na hrbet naložijo koš, brento ali podobno. Koši so bili in so ponekod še danes izdelani tako, da so namesto oprt namestili zvito trto ali jermen. Ker pa je bilo jermena navadno škoda, so zato uporab- ljali kar trto. S tkanjem tega izdelka je bilo povezano pridelovanje konop- lje, saj so oprte izdelovali iz tega materiala. Konoplja je bila zelo cenjena, ker je rodila dosti bolj bogato kot lan, poleg tega pa je bila njena preja močnejša. Konopljo so pri nas pridelovali na podoben način kot lan, pa tudi njena predelava je bila podobna. Iz spredene konopljine preje so potem tkalci ali vrvarji izdelovali platno, vrvi in pa tudi oprte. Priprava na sliki so v bistvu posebne statve, ki so prilagojene za tkanje oprt. Te statve so narejene kot klop, na kateri je izdelovalec oprt sedel. Pred seboj je imel v klop vdelana tri pokončna stojala. Najdalje od njega na robu klopi je bilo na stojalo pritrjeno vreteno z zobatim kolesom in jezičkom. Na tem vretenu so bile navite niti osnutka. Višje stojalce na sredi nosi dva grebena. V stojalo je pod vrhom vdelan valj z dvema zarezama. Preko tega valja se s pomočjo dveh vrvic premikata oba grebena. Pod grebenom je klop preluknjana tako, da sta lahko povezana s pedali s posebnimi vrvicami. Zadnje stojalo nosi vreteno z zobatim kolesom. Na to vreteno se navija gotova oprta. Na prvo vreteno so s pomočjo posebne škatle s pre- dalčki in grebena namotali v kite zavite vrvice osnutka. Vrvice so potem potegnili skozi posebno prevrtano palico (vsaka nit osnutka ima svojo luknjico) in nato skozi greben. Gotova oprta se je preko vrhnje palice navijala na vreteno z zobatim kolešč- kom, s pomočjo katerega so zategovali osnutek. Tkalec je pritisnil najprej na en podnožnik in s tem razmaknil vrvice tako, da je med njimi nastal prostor skozi katerega je porinil na posebni palici navito vrvico. Nato je pritisnil na drugi podnož- nik in spet pretaknil vrvico nazaj. Ta postopek je ponavljal dokler ni porabil celega osnutka na vretenu. Nato so na vre- teno navili nov osnutek, vrvice so zvezali z vrvicami iz že gotove oprte in jih potegnili skozi palčko in grebena ter nada- Ijevah delo. VLADIMIR SLIBAR V ŠENTVIDU PRI PLANINI NOV KULTURNI DOM Pred tremi leti so v Šentvidu pri Planini položili temeljn- kamen za kulturni dom, ki so ga slovesno in s ponosorr odprli v nedeljo dopoldan. Velika pridobitev je to za kra; kjer že vrsto let aktivno deluje prosvetno društvo Zarja. Ve( kot 80 članov tega društva bo odslej delalo v novem kultur- nem domu, ki stoji ob brigadirskem naselju v Šentvidu. ^ večnamenski dvorani se bodo še v letošnjem letu zvrstila številne prireditve in proslave, ki jih bodo pripravile sekcije prosvetnega društva. V domu je vgrajenih 50% lastnega deleža krajanov, sicer s prostovoljnim delom, zbranim denarjem in z mno- gimi kubiki lesa. O pomembni pridobitvi za Kozjansko in za ta kraj je oi^ otvoritvi govoril Ludvik Mastnak, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Šentjur. Šentjurski izvršni svet ]<■ ves čas bdel nad potekom gradnje in ob kulturni skupnost' Slovenije in občine zanj prispeval tudi nekaj sredstev. V prazničnem vzdušju so otvoritvi doma, kjer so s kultur- nim programom nastopili člani domače Zarje, prisostvova'^ najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja iz občine in republike. Med njimi sta bila turf Lidija Sentjurc in Sergej Kraigher ter predstavniki pobra tene krajevne skupnosti iz Most pri Ljubljani. ^ MATEJA PODJE^ SE ZAVEDAJO, KAKŠEN DOM IMAJO? Kulturno prosvetno društvo »France Prešeren- iz Vojnil^'' je v nedeljo 26. oktobra pripravilo v večernih urah v Goi'^'' pri Slivnici koncert vokalnih skupin. Nastopil je moški 7-^^^ pod vodstvom Rudija Sakelška, moški kvintet pod vo^^ stvom Marjana Adamiča in mešani oktet, ki ga vodi T^*^ Volasko. Spretno pripravljena prireditev sicer ni privabila velik^^^ števila ljudi, vendar pa so bili navzoči izredno zadovolji" izvajanjem gostujočih skupin. ^ Podobnih srečanj si še želimo in se obenem zahvaljuje'!''^ tov. Jožetu Tajnšku za pomoč in lep sprejem. . , Po nastopu pa se nam nehote vsiljuje misel, da se kraja"! Slivnice in bližnje okolice niti ne zavedajo dovolj, kak^e zares lep kulturni dom imajo. Različne prireditve bo^ morda to, upamo da trenutno stanje, popravile"'! ,c BENO PODERGA-J^ ^■13^- 30. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 RAZMIŠLJANJE OB AKTUALNEM TRENUTKU AU KAKŠEN BO MOJ POGREB? Kako živi na račun mrtvih dokazujemo sebi, da smo dobri . v dneh, ko boste prebirah ta članek, bomo v mislih več kot običajno pri naših svojcih, ki so zapustili tostranstvo. Ne vemo sicer kdaj, toda v navado nam je prešlo, da merimo bolečino ob smrti z razkošjem in gizdalinstvom, ki jo sprem- lja. Na borih štirih kvadratnih metrih ho- čemo pokazati sebi in svetu, kaj zmore- mo in koliko so nam bili pri srcu pokoj- niki. Na grobove vozimo zemljo, uvožen pesek, sadimo cvetje, naročamo cvetlič- ne aranžmaje, prižigamo sveče... kdo bi sploh lahko našteval. Toda vse se začne davno prej. JANEZOVA ZGODBA Smrti Le kdo med nami še ni pomislil nanjo. V staro Turško mačko je zahajal pijanček, ki je vsem razlagal, kako si zamišlja svoj pogreb. Najprej: vest o nje- govi smrti bodo objavili vsi pomembnej- ši časopisi, celo nekateri tuji bodo med njimi. »Vsi bodo onemeli, ko bodo zve- deli za mojo smrt, nato bodo jokali, še najbolj moja stara. Le zakaj si moral umreti, Janez! Sicer je res, da sem te sekirala, ker si kar naprej zahajal v go- stilno, toda nekaj sva si vendarle morala povedati,« pripoveduje dalje pijanček. »Ko bo nastopila ura pogreba, bodo za- zvonili vsi zvonovi glavne cerkve. Takoj za križem se bo zvrstila množica pionir- jev, ki bo nosila vence in cvetje. Za njimi godba, za godbo pevski zbor, za njimi duhovniki, nato moja krsta, ob kateri boste stopali vsi moji sodrugi iz gostilne. Za krsto globoko žalujoče sorodstvo, na- to pa množica vaščanov, sosedov in pri- jateljev. Sam bom seveda gledal svoj pogreb z zvonika, od tam je lepši razgled." Sledili so sicer še detajli, kaj bo poudaril kdo od govornikov. Toda to sedaj ni več važno. Temu našemu pijančku se je iz- polnila samo ena želja: Delo in Ljubljan- ski dnevnik sta poročala v okviru črne kronike, da so davi zjutraj našli mimoi- doči truplo neznanega moškega, starega od 55 do 60 let. Vzrok smrti - ohladitev! Tako kot je razmišljal naš Janez, ra- zmišljamo vsi. Le kdo si upa trditi, da ga nikoli ni skrbelo, kaj bo z njim, ko bo napočila ura smrti. Ta možnost, strah pred neznanim vendar prisotnim, je ra- zlog in motiv našemu obnašanju, kakrš- nega smo napovedali na začetku. Ni na- mreč malo takih med nami, ki se odreka- jo v življenju marsičemu samo zato, da bi zapustili svet kar se da dostojno, ugle- dno, da ne rečem pompozno. Pomp po- grebnih svečanosti, grobnice ali spome- niki milijonskih vrednosti, osmrtnice, različne po velikosti, postavljajo na laž trditev, da smo po smrti vsi enaki. Smrt je danes predvsem draga. Ne samo zara- di cen marmorja in cvetja, ki vztrajno lezejo v višino, ampak tudi zaradi vre- dnosti, ki ji jo pripisujemo. Ni jih bilo malo pred menoj, ki so re- kli: »Naredimo konec snobizmu in ne- smiselnemu šopirjenju na pokopališču. Uredimo enotne pogrebne svečanosti, plačane govornike, pokopališča z enaki- mi grobovi in spomeniki!« pri tem pa pozabili, da bomo morali najprej spre- meniti globoko ukoreninjeno miselnost nas samih. Danes silijo okoliščine v ra- zmetavanje tudi tiste, ki sicer ne merijo človekove vrednosti ob slovesu z zuna- njim sijajem. Toda strah pred oprav- ljanjem, strupenimi jeziki, jih pripravi do tega, da sežejo ob smrti svojega člove- ka globje v žep, kot bi bilo potrebno. Ivan Zibrat, pomočnik direktorja TOZD Zale trdi, da prihaja večina ljudi na pogrebe iz radovednosti in manj iz neke notranje nuje. Enako opažam sam na celjskem pokopališču ali kateremkoli drugem. Ce se vrnemo k temu, kako globoko je potrebno seči v žep ob smrti. Toda še prej, kaj nam je storiti najprej ob prime- ru smrti. POTEK ORGANIZACIJSKIH DEJSTEV Smrt nas lahko doleti kjerkoli: doma, v bolnici, na cesti... Ob primeru smrti na domu svojci obvestijo pristojni zdrav- stveni dom, da izda zdravniško poročilo o vzroku smrti in izpolni s svojci prijavo smrti. Ce zdravnik izroči izpolnjeno pri- javo smrti svojcem, jo morajo čimprej predati na matičnem oddelku Sekreta- riata za notranje zadeve Skupščine obči- ne Celje, zdravniško poročilo o vzroku smrti pa prinesti na TOZD Pokopališka služba ob naročilu pogreba. Ce umre oseba v bolnici, prijavi smrt matična služba v bolnici, zdravniško po- ročilo o vzroku smrti pa izroči pogrebne- mu podjetju, ki bo izvršilo prevoz ali pogreb pokojnika. V obeh primerih dobijo svojci mrliški list po pošti od Sekretariata za notranje zadeve v nekaj dneh. ko so osebni podat- ki umrlega preverjeni. Ce umrli ni bil rojen v Celju, je priporočljivo, da prine- sejo svojci rojstni ali poročni list umr- lega. Naročilo pogreba ali prevoza v Celju lahko opravimo v sprejemni pisarni TOZD Pokopališke službe na Teharski cesti vsak dan od 6. do 14. ure, izven tega delovnega časa pa deluje dežurna slliž- ba. Ta služba sicer še ni vzpostavljena za celo regijo, ker v ostalih občinah niso sprejeli samoupravnega sporazuma, vendar pa v Celju zanesljivo bolje deluje kot v Ljubljani. Tam se je namreč zgodi- lo, da so svojci v nedeljo zaprosili za prevoz pokojnika iz stanovanja v mrli- ško vežico. Pokojnika so odpeljali šele v ponedeljek opoldne. V sprejemni pisarni se lahko dogovori- mo o določitvi mesta, dneva in ure po- greba, o kraju pogrebnega obreda, o na- činu pogreba, o izboru pogrebne opre- me, o dodelitvi groba oziroma obnovitvi najemnine za grob, o prevozu pokojnika, o postopku z žlahtno kovino ob upepeli- tvi, o vrsti nagrobnika in postavitvi. Na žalost ne moremo naročiti osmrtnice, lahko pa naročimo duhovnika. V Ljub- ljani lahko poleg tega naročite osmrtni- co, fotografa, pevce in godbo. NIHČE ŠE NI ZUNAJ OSTAL! Koliko nas pogreb pravzaprav stane? Vse skupaj se začne pri krsti. Na tržišču je na voljo približno 30 različnih krst. Najcenejša krsta, izdelek tovarne po- grebne opreme Menine v Kamniku stane 3.565,10 dinarjev. Najdražja krsta nekaj manj kot 30.000 dinarjev. Človek bi mi- slil: krsta je krsta. Pa ni tako. So krste, ki imajo plastične ročaje in one, ki imajo kovinske. So krste, izrezljane bolj viju- gasto in gosto, so večje in tudi takšne, ki se raztezajo v oblikah francoskega sarko- faga. Bele krste, v katerih pokopavamo mlajše in samske so cenejše od tistih krst, v katerih pokopavamo poročene. Zanimalo me je, po katerih krstah je naj- večje povpraševanja. Tako v Ljubljani, Mariboru ali Celju se odločajo največ za tiste, ki stanejo po kompletiranju okoli 11.000 dinarjev. Ljudje smo hudobe. Se mrtve ocenju- jemo po oblekah. Ker takšno ocenjeva- nje ni zaželeno (mi razložijo na pogreb- nem podjetju), pokrivajo pokojnike s tančicami. Tja do 1500 dinarjev pa tudi več se jim giblje cena. So iz satena, obrobljene s čipkami, z malo več čipka- mi in kadar zvezeno okrasje namesto sa- tena obroblja kaj bolj dragocenega, je cena tančice že prav astronomska. Tako je tudi z vlogami za krste (so mehke in manj mehke), copati, ki so pa- pirnati in bolj podobni pravi obutvi, to- rej plastični. Obleka torej ne naredi le živega člove- ka, naredi tudi mrtvega. Ostali stroški so manjši, vendar tudi ne nepomembni, še zlasti ko jih seštejemo. Izkop in zasutje jame nekaj manj kot 2500 dinarjev. Najemnine za enojni grob 130 dinarjev (1 leto), pogrebno moštvo 700 dinarjev, nagrobno obeležje pirami- da 160 dinarjev, križ 230 dinarjev, ureja- nje dokumentov 94 dinarjev, obvestilo krajevni skupnosti 46 dinarjev in kom- pletiranje krste 94 dinarjev. Skoraj bi pozabili: uporaba mrliške vežice je 320 dinarjev. Ce bi sešteli vse te stroške, bi ugotovi- ] li, da nas "stane pogreb z najcenejšo krsto« nekaj dinarjev manj kot 10.000 dinarjev. Ker pa se nihče ne odloči za najcenejšo krsto, je seveda pogreb veliko dražji. Ko- liko, izračunajte sami!, Ce do tu nismo imeli priložnosti, da bi sami bistveno vplivali na ceno pogreb- nih storitev, imamo pri pogrebnem obre- du prvo priložnost, katero dodobra izko- ristimo v izkazovanje dobrote živih za žive. Dobro je abstraktno in vendar izrazlji- vo in merljivo. Izrazljivo v besedah, ki nič ne stanejo, merljivo s - čim neki drugim kot z denarjem. In tako naše dra- ge pokojne k zadnjemu slovesu ne spre- mimo le z vsemi častmi, pretreseni in užaloščeni, poslovimo se od njih tako, da gre še nekaj časa od ust do ust, da toliko ljudi pa še ne; s krsto so bili že pri grobu, ko so nekateri še vedno stali pri mrtvaš- nici, pa koliko je bilo samo cvetja, ven- cev, šopkov, da sploh niso mogli z vsemi na voziček in - odkod pa so tiste pevce dobili, človek si ni mogel kaj, da se mu ne bi oko orosilo, naj se je še tako nazaj držal; saj vdova se je pa izkazala, takšna zadržana noblesa in eleganca..., v časo- pisu, saj ne rečem, tudi po radiu zveš, ampak slišiš in ne vidiš je nikdar več. ZGOVORNE OSMRTNICE Osmrtnice niso le čisto navadna obve- stila o smrti in slovesu od umrlega, osmrtnice so zgovorne klepetulje. Nemo govorijo z zapisanimi besedami, ko pa na ta način nimajo več kaj povedati, jih za- slišujemo: ogledujemo si njihove mere, pa to, v katerem kotu časnika ležijo, ima- jo debelejši okvir ali le tanke črte. Jo je dala tudi delovna organizacija, v kateri je pokojni delal? Le kaj se jim je zameril? Ga je že moral kaj polomiti, njegovemu tovarišu, ki je delal na podobnem delov- nem mestu, pa so privoščili dvakrat večjo. V osmrtnicah se sorodstvo predstavi, takrat se zve, če se že ni vedelo, kaj vse so ali niso žalujoči ostali. Po njih se ceni, koliko imajo ali naj bi imeli neutolažljivi. Tudi osmrtnice poznajo razred sred- njih, večina, največ je trikolonskih, ki stanejo od 1500 do 3000 dinarjev. Potem začne cena vrtoglavo naraščati. Odvisno od velikosti. Štiri kolonske osmrtnice, pa take, ki obsegajo četrt strani, polovico ali kar celo stran. Ta stane nekaj manj kot 30.000 dinarjev. DRAGA SOLZNOST Cena za pevski zbor je okoli 2000 di- narjev. Godba velja 2-krat več. Člani ko- lektivov EMA ali Železarne imajo godbo brezplačno. Hmezadov TOZD Vrtnarstvo ali neka- teri podjetni posamezniki, ki stanujejo v bližini pokopališča, bodo poskrbeli za ureditev groba. Njihova cena je odvisna od vaših želja, vendar vas manj kot 2000 dinarjev ne bo stalo tista vreča peska, malo humusne zemlje, nekaj cvetlic in zelenja. Naša pokopališča so prava skladišča marmorja. IVhiožica obrtnikov in nekaj podjetij dobro poznajo naše želje in naš okus. Za manj kot 30.000 dinarjev pov- prečnega spomenika bojda sploh ni do- biti. Pa še kakšen kipec, grška vaza, viso- ka meter ali še več, bakrena nagrobna lučka, lahko bistveno povišajo ceno spo- meniku. NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI Po svoje so zgovorni tudi napisi na nagrobnikih. Z napisi na starejših na- grobnikih so poskušali predvsem ovre- dnotiti pokojnikov življenjski opus, zato pa v zadnjem času ni malo takih, na kate- ] rih se poskušajo ljudski pesniki v pesni- kovanju solzavosti in neokusnosti. Naj- pogostejše napise, kot na svidenje nad zvezdami, počivaj v miru, naj ti bo lahka slovenska žemljica ali žalujoči ostali so zamenjali celi verzi, kot npr.: Ce solza umrle bi ubudila, dragi, ne krila tebe bi gomila. - Sladko spavaj atek dragi, saj te čuva sinek zlati - Mnogo gorja in trpljenja si v življe- nju voljno prestal, zato nam boš ljubi atek v spominu za vedno ostal (tu smo popravili jezikovne napake) - Čeravno v grobu spiš, med nami ve- dno še živiš - Koderkoli bom hodila, v srcu vas vedno bom nosila, nikdar vas ne bom pozabila. Zanemarjeni, opuščeni grobovi kažejo na to, da tudi tu spomin hitro bledi kljub pismenim zagotovilom, katere si lahko preberemo na spomeniku. Res je, da živ- ljenje teče dalje in da imajo živi pravica do svojega življenja, vendar pa njihova neukusnost in kič ostaja na pokopališčih kot dobra muzejska zbirka etnografske- ga gradiva. Več bi se lahko zgledovali po bogatej- ših narodih. Ivan Zibrat, pomočnik di- rektorja Zal iz Ljubljane, nam je pove- dal, da na Dunaju luksuznih pogrebov ne dovoljujejo, v Miinchnu se pogreb čistilke razlikuje od pogreba direktorja samo v številu vencev. V Švici imajo le en tip krst, tam veljajo tudi posebni po- goji za dimenzije spomenikov. Grob smejo Švicarji zadržati le 15 let, kar tudi pripomore k temu, da ne investirajo rav- no veliko v kamen. Pokop svojcev ne stane nič, ker so z ustrezno davčno poli- tiko našli vir sredstev za to dejavnost. S sprejemom odloka o pogrebnih obredih smo začeli spreminjati tudi naše navade in človeško miselnost. Tako smo določili, da se mora prav od slehernega občana posloviti predstavnik krajevne skupnosti, v kateri je pokojni nazadnje živel. Na žalost se tudi ta odlok pogosto ne izvaja. Se vedno je veliko pogrebov, na katerih ni predstavnika krajevne skupnosti. Drugače je, če je pokojni bil za življenja ugleden družbenopolitični delavec, včasih pa mu tudi to ni potreb- no, saj zadošča že, da je to nekdo od svojcev. V Nedeljskem dnevniku smo na začetku letošnjega leta prebrali ogorče- no pismo bralca, v katerem piše, da se od delavca, ki je bil zaposlen 20 let v podjet- ju, ni nihče poslovil, na pogrebu moža direktorjeve tajnice pa je bilo za 2 avto- busa »žalujočih«, saj ju je podjetje veli- kodušno naročilo, pa čeprav pokojni ni nikoli združeval dela v tej delovni orga- nizaciji. Vse to, kar smo zapisali, bomo lahko te dni sami preverili, dokazali in potrdili. Zopet bomo napolnili pokopališča, ure- jali čez leto opuščene grobove, preštevali cvetje in s tem dobro pomagali k napol- nitvi žepov obrtnikov, ki se spoznajo na svoj posel, dobro poznajo ljudske šege in navade, predvsem pa našo nečimrnost. Ce že nimamo sami okusa, se lahko po- klonimo s tistim, kar imamo: z denar- jem. Pravijo, kaj bi rekel, če bi vedel, kak- šen pogreb je imel. K sreči mrtvi pametno molčijo, sicer pa o mrtvih vse dobro, da bo svet vedel, da so dobri živi. J. KRAJNC. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 43 - 30. oktober la IZ PRIPRAVNA NOVO PODOBO DELEGATSKIH INFORMACIJ BLIŽJE K RAZUMLJIVOSTI Smo v obdobju javnih razprav o položaju in vlogi informacij- skega sistema v naši družbi. Njegov pomemben del je delegatsko obveščanje, ki mu posebno v celjski občini posvečajo veliko pozor- nost. Iz dokumentacijskega gradiva INDOK centra v Celju smo dobili na voljo nekaj gradiva v obliki izvlečkov, ki so pripravljeni za novo delegatsko glasilo, ki bo izšlo že v mesecu novembru. Z objavo teh izvlečkov skušamo prikazati bralcem Novega tednika, v kakšni obliki bodo delegati poslej dobivali gradivo, ki je mnogo krajše, bolj strnjeno pa tudi pregledno. Ob prebiranju teh vrstic vas vabimo k sodelovanju - pišite nam svoje pripombe in predloge, ki jih bomo posredovali INDOK CENTRU. ; PROBLEMATIKA PRESKRBE PREBIVALCEV OBČINE CELJE Z OSNOVNIMI PREHRAMBENIMI PROIZVODI IN DETERGENTI Občina Celje ni ostala imuna pred le- tošnjim pomanjkanjem nekaterih vrst prehrambenega blaga, zato je izvršni svet v okviru svojih pristojnosti in mož- nosti večkrat interveniral, v sodelova- nju s pristojnimi upravnimi organi in celjsko trgovino, da bi pravočasno zago- tovili potrebne količine blaga. Tako je v letošnjem letu oblikoval, skupaj s Celjsko mesno industrijo za- logo 100 ton zmrznjenega mesa ter jo sproščal v času največjega pomanjkanja svežega mesa. Čeprav ta količina ni takšna, da bi lahko v celoti za daljši čas zagotovila nemoteno oskrbo z mesom, pa je kljub temu v mnogočemi pripomo- gla k boljši oskrbljenosti z mesom. Sku- paj s trgovskimi delovnimi organizacija- mi je izvršni svet organiziral dodatne izmene v embalirnicah, kajti zaradi po- večanih nakupov, je zmanjkovalo blaga v manjših nakupnih enotah. V skladu z dogovorom v regiji, je izvršni svet zago- tovil dodatna sredstva za kritje nekate- rih stroškov pri oskrbi s sladkorjem'ta- ko, da je trgovina lahko zagotovila za- dostne količine tega blaga. Zaradi kri- tičnosti v oskrbi je občinski inšpektorat zgotovil stalen nadzor nad založenostjo maloprodajne mreže tako, da so pravo- časno zaznane vse spremembe v potroš- nji in se zato lahko pravočasno pod vza- me j o z ustreznimi ukrepi za preprečitev večjega pomanjkanja. Seveda velja to le za blago, ki ga je na jugoslovanskem tržišču možno tako ali drugače preskr- beti, ne velja pa to za zalogo, ki je zaradi različnih vzrokov v stalnem večjem de- ficitu (pralni praški) ali pa ki je vezano na zagotovitev deviz za uvoz (kava, juž- no sadje). Eden od vzrokov, da prihaja do težav pri oskrbi je tudi to, da združevanje dela in sredstev med proizvodnjo in blagov- nim prometom ni dalo zaželjenih rezul- tatov. Vzrokov zato je več, od tega da je v zadnjem času prihajalo do močnih te- ženj zapiranja v lokalna - občinska in republiška tržišča, do tega da je eko- nomski položaj trgovine s prehrambeni- ' mi proizvodi relativno zelo skromen. Zato je prišlo do pojava, da ta trgovina ; ne more povečati sredstev za razširitev \ materialne osnove dela, niti ne more v j zadostni meri povečevati sredstva za te- j koče pokrivanje zalog ob nenehni rasti \ cen. Zato trgovina omejuje določene za- ' loge, tudi osnovnih vrst prehrambenega blaga, ker nima dovolj obratnih sred- stev. Glede na vse te težave lahko ocenimo, da je bila preskrba v občini, v primerjavi z nekaterimi drugimi področji v republi- ki in državi, relativno zadovoljiva, saj v času mrzličnih nakupov osnovnih pre- hrambenih proizvodov v Celju ni pri- manjkovalo olja, sladkorja, moke, teste- nin, riža in soli, z izjemo kave in deter- gentov. Ob tem je treba oceniti, da bo treba za boljšo oskrbljenost v prihodnje marsikaj popraviti v drobnih organiza- cijskih prijemih, saj se je večkrat dogo- dilo, da je bilo določeno blago v zadost- nih količinah pri grosistu, medtem, ko je primanjkovalo v maloprodajni mreži. Za dokaj uspešno obvladovanje nakup- nih mrzlic v Celju lahko pohvalimo do- bro sodelovanje med izvršnim svetom, občinskim inšpektoratom. Republiškim komitejem za tržišče in splošne gospo- darske zadeve. Zavodom SRS za rezer- ve in trgovino v Celju. Zagotavljanje nekaterih osnovnih prehrambenih proizvodov 1. Moka, kruh V občini potrebujemo letno okoli 1600 ton pšeničnih mok in okoli 5100 ton raz- novrstnega kruha, kar skupaj predstav- lja okoli 5700 ton pšeničnih mok, vre- dnostno pa to znese okoli 66 milijonov din. V letošnjem letu nastajajo težave pri zagotavljanju zadostnih količin pše- nice zaradi znanih pribijanj cene pšeni- ce na tržišču od tiste cene, ki jo je pred- pisal ZIS. Poleg tega so potrebna sred- stva še za avanse in različna sovlaganja. 2. Sladkor kristal Za potrebe občine potrebujemo letno okoli 1500 ton sladkorja. Količine so v celoti zagotovljene, čeprav tudi tu na- stopa obveza plačevanja avansov. Dolo- čen problem je v tem, da primanjkuje ustreznih skladiščnih prostorov, kajti v Celju je potrebno zagotoviti skladišče- nje ne samo za potrebe občine ampak tudi za regijske potrebe. 3. Olje namizno Letna poraba je okoli 730 ton. Ta koli- čina je zagotovljena s pogodbami, oz. s samoupravnimi sporazumi o trajnem poslovnem sodelovanju. Kot pri moki in sladkorju tudi tu nastaja obveza plače- vanja avansov iz sovlaganja. 4. Sol, testenine, riž Letno potrebujemo okoli 330 ton soli, 240 ton testenin in 120 ton riža. Teh proizvodov je dovolj, s pogodbami pa so pokrite vse potrebe. Občasno pomanj- kanje testenin v letošnjem letu je treba pripisati nepravočasni spremebi cen za- radi porasta cen moke. 5. Detergenti Letna potrošnja detergentov je okoli 1.000 ton. Ta količina je v celoti pokrita s pogodbenimi in samoupravnimi spora- zumi vendar zaradi znanega pomanjka- nja surovin vse pogodbe verjetno ne bo- do izpolnjene. Zato dobiva trgovina ob- časno določene količine detergentov iz republiških rezer. V 1. polletju letos je na celjski trg prišlo 6% več detergentov kot v preteklem letu v istem obdobju. 6. Sveže meso Problematika oskrbe s svežim mesom je že dalj časa znana in je odvisna od pravilnega oblikovanja odkupnih cen živine. Čeprav so se skupne cene živine pred kratkim povečale, to povečanje ni v skladu z že oblikovano skupno ceno živine na trgu, prav tako ne odgovarja paritetnim odnosom cene krmil, ki se prosto oblikujejo, zato bodo težave pri tovrstni preskrbi ostale še nekaj časa. Za občino Celje je letno potrebno okoli 650 ton svinjine, 1.100 ton govedine in 800 ton perutnine. KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ OBČINE CELJE OSKRBLJENOST Z ENERGETSKIMI VIRI v mesecu septembru je bila oskrblje- nost z energetskimi viri v občini Celje naslednja: Premog: Skupne potrebe po premogu ocenju- jemo v občini Celje na okrog 96.000 ton. Preskrbovalci občine - Merx, Kovinote- hna in ERA Velenje so ga v pogodbenih odnosih uspeli zagotoviti 54.100 ton. Za- radi velikih potreb po premogu na- sploh, zaradi neurejenih cenovnih od- nosov v 1. polletju tega leta itd. so bile dejansko dobavljene količine precej pod normalno dinamiko dobav. Do za- četka septembra je v Celju prišlo 29.949 ton premoga 55% pogodbenih količin. Najbolj primanjkuje rjavih premogov, uvoz briketov je še vedno vprašljiv. Pri Kovinotehni, ki v največji meri preskr- buje občine s premogom je v septembru čakalo na premog 919 kupcev, poprečna čakalna doba za lignit iz Velenja pa je bila okoli 40 dni. Drva: Nosilec preskrbe je Kovinotehna. Drv je dovolj in čakalne dobe ni, razen v primerih, ko se zatakne pri prevozu. Tekoči naftni plin: Za pokritje vseh potreb je potrebno 6000 ton TNP. Ob racionalni porabi in prepovedi prodaje plina za pogon avto- mobilov pa ga je potrebno okoli 4300 ton. Dogovorjena količina za leto 1980 je 2800 ton z INA Zagreb in 700 ton s Pe- trolom, 800 ton plina bo potrebno uvozi- ti. V juliju in avgustu so bile potrebne omejitve pri prodaji, ki pa ne veljajo več. V začetku septembra je bila omeji- tev pri sprejemanju novih naročnikov zaradi pomanjkanja jeklenk. Zemeljski plin: Pogodbene in zagotovljene količine za leto 1980 so 9,000.000 m^, dejanska poraba bo le okoli 7,000.000 ml Slaba razvejenost omrežja omejuje porabo, od stanovanjskih sosesk trosi plin le Nova vas. Kurilno olje: Od 15. 8., ko je bila ukinjena prepoved prodaje kurilnega olja gospodinjstvom razvozi enota Petrola v Celju olje okoli 55 strankam dnevno. Količina dobave je omejena na 15001. Po tej dinamiki bo olje dobilo vseh 3000 naročnikov do okoli 20. oktobra, pokazalo pa se je, da ima marsikateri naročnik polno cisterno že od prej, ko si je naredil zalogo. Od 1. 9. teče prodaja kurilnega olja tudi v sodih, količina za to vrsto prodajo je omejena na 400 litrov, na bencinskih črpalkah pa prodajajo olje do 50 litrov. Družbeni sektor je po oceni oskrbljen s kurilnim oljem okoh 90. odstotno. Mazut: Oskrba z mazutom zna biti do konca leta kritična, zato je treba z njim varče- vati ter ga imeti v rezervi za morebitni izpad zemeljskega plina. Mazut bodo predvsem dobili tisti potrošniki, ki ni- majo druge alternative. Vsi potrošniki mazuta so obveščeni, da v primeru neodgovorne porabe tega energetskega vira dodatnih količin ne bodo dobih. Motorni bencin, plinsko olje, motorno olje in maziva: Preskrbljenost z bencini je normalna. Zaradi problema z omejenimi količina- mi nafte se lahko pojavi problem s t. im. srednjimi destilati - plinsko olje in ku- rilno olje. V kolikor bo prednost dana kurilnem olju, bo manjkalo plinsko olje in obratno. Zaradi pomanjkanja embalaže (sodov) je motena predvsem preskrba industrije z industrijskimi olji. Zaradi pomanjkanja deviz so na trži- šču maziva slabše kvalitete, ki za dolo- čene nemene niso primerna. KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ OBČINE CELJE OSNUTEK ODLOKA O DAVKIH OBČANOV Na osnovi predloga zakona o davkih občanov je pripravljen osnutek odloka o davkih občanov. Osnutek odloka o dav- kih občanov povzema pretežno veljavno davčno ureditev, opuščajo se določbe, katerih vsebina je zajeta v predlogu za- kona, celotno besedilo - naslovi davkov in drugo - pa se usklajuje z novim zako- nom. Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se bo tudi v letu 1981 predvi- doma plačeval po stopnji 0,50%. Davek iz kmetijske dejavnosti se ne spreminja. Tudi v bodoče se bo plačeval od katastrskega dohodka glede na sku- pino katastrskih občin po stopnjah od 2,4% do 9,1%. Na novo so predvidene oprostitve pla- čila davka od zemljišč združenih v kom- pleks skupne obdelave, oz. zajetih v sa- djarske, vinogradniške in hmeljarske proizvodne skupnosti: 1. če gre za melioracijo in komasacijo 6 let 2. če se zasadijo novi sadovnjaki z niz- kodebelnim nasadom nad 50 arov 8 let 3. če se zasadijo vinogradi nad 10 arov 8 let 4. drugi dolgoletni nasadi, ki so v skladu z razvojem kmetijstva v občini 8 let Olajšave za vlaganje sredstev v druž- beno organizirano modernizacijo gospo- darstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene se podaljšujejo od enkratne ozi- roma dvakratne na dvakratne in trikrat- ne olajšave. Povečujejo se tudi razponi vloženih sredstev. Občanom, ki so zdravstveno zavaro- vani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavaro- vani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju, se za vsakega otroka odmerjeni davek zniža za 2000 - doslej za 500 din. Ostale olajšave in oprostitve se ne spreminjajo. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku se bi v bodoče plačeval diferencirano. Zave- zanci proizvodnih, gostinskih, avtopre- vozniških dejavnosti in prodaje na drob- no bi plačevali davek po že veljavni le- stvici, glede na davčno osnovo, po stop- njah od 25-50%. Zavezanci storitvenih gospodarskih dejavnosti pa bi plačevali davek, glede na osnovo, po stopnjah od 15-40°/o, to je za 10 stopenjskih enot manj v posamez- nem razponu. Po predpisanih stopnjah v odloku bo- do predvidoma plačevali davek po de- janskem dohodku tudi zavezanci, ki jim opravljanje gospodarske in poklicne de- javnosti ni glavni poklic, če ne bodo izpolnjevali zakonskih pogojev za od- mero davka v pavšalnem letnem zne- sku. V gospodarskih dejavnostih bo po no- vem zakonu o dvakih občanov pogostej- ša odmera davka v pavšalnem letnem znesku. Ta način odmere davka ni no- vost, v tem odloku se predlagajo le bolj objektivna merila. Olajšave za gospodarske dejavnosti ostanejo nespremenjene. Prav tako se ne spreminja sistem obdavčenja dohod- kov iz poklicnih dejavnosti - sedaj inte- lektualnih storitev. Od patentov in tehničnih izboljšav se po novem zakonu o davkih občanov ne bodo plačevali davki. Davek od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic se ne spreminja. Davek od premoženja se bo v bodoče plačeval na posest stavb in posest goz- da. Ukinja pa se davek na posest motor- nih vozil. Način obdavčevanja stavb se ne spreminja. Prvi lastniki stavb tudi v bodoče 10 let ne bodo plačevali davka na posest stavb. Davka na posest stavb ne bodo plačevali občani, ki imajo v posesti stavbe, katerih vrednost ne pre- sega 20 kratne poprečne gradbene vre- dnosti stavbe za m^ - doslej tega davka niso plačevali občani, ki so imeli v pose- sti stavbe katerih vrednost ni presegala 100.000 din. Tako se obdavčujejo le stav- be, ki jih je primerno davčno obravna- vati. V bodoče na osnovi zakona, davka od stavb, predvidoma, ne bodo plačeva- li občani, ki plačujejo zdravstveno zava- rovanje kmetov. Davek na posest stavb se bo tudi v bodoče plačeval po stop- njah od 0,12%-0,50% od vrednosti stavbe. Občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in imajo v lasti gozdna zemljišča, kate- rih površina presega 0,50 ha bodo pre- dvidoma že za leto 1980 plačevali davek po stopnji 60% od katastrskega dohod- ka teh zemljišč - doslej v obliki 3 kratne- ga katastrskega dohodka teh zemljišč. V osnutku odloka se ne urejajo več pogoji za vodenje poslovnih knjig za za- vezance iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ker bodo določeni v zakonu. V bodoče bodo predvidoma vodili po- slovne knjige le zavezanci, ki se jim bo odmerjal davek po dejanskem do- hodku. OBČINSKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE CELJE ^43 - 30. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN ODGOVOR ANONIMNEMU SLOVENSKEMU DEKLETU: Hvala za pismo, čeprav anonimno, ki ga seveda ne bomo objavili. Objavili ga tudi ne bomo zaradi vsebi- ne, ki ni in ne more biti odraz mišljenja večine »slo- venskih« deklet. UREDNIŠTVO ALI RES SAMO POMANJKANJE ZAVESTI? v naših časopisih večkrat naletimo na članke, ki silno kritizirajo nakupovanje on- stran naših meja. Ta kritika je morda res upravičena za tiste, ki v tujino hodijo po nepotrebne ali vsaj ne neob- hodno potrebne stvari. Sem nekateri prištevajo tudi ka- vo. Povsem druga stvar pa je glede pralnega praška. Ako bi ti kritiki dobro premislili, preden bi se lotili takega pi- sanja, bi drugače pisali. Saj se s tem, morda nehote in nevede izdajo, da imajo vse te stvari, po katere hodijo drugI čez mejo, oni doma na zalogi in jim torej nakupova- nje v sosednji državi ni po- trebno. Zato bi našim gospo- dinjam naredili mnogo večjo uslugo, ko bi jim namesto za- frkavanja povedali, kje se vse te stvari pri nas dobijo in kje, kdaj in kako so si jih oni nabavili. Ali se je morda ka- teri od teh pisunov že kdaj poskusil vživeti v položaj go- spodinje z osemčlansko dru- žino, ki je pred tremi tedni vsula v stroj zadnji prah pral- nega praška. Naslednja dva tedna praška ni bilo ali vsaj reklo se je, da ga ni, tretji teden pa je pri delitvi, morda res povsem slučajno izpadla. Mislim, da tudi delitev pra- ška, kadar ta sploh je, ni naj- bolj posrečena in imajo mor- da ponekod to bolje organi- zirano. Ce pa so vsi kritiki, ki jim gre nakup pri sosedih ta- ko na živce, popolnoma brez trohice praška, potem pa je res naravnost občudovanja vreden njihov patriotizem, ki je tako velik, da raje hodi- jo umazani, kot da bi prali z avstrijskim ali italijanskim praškom. VITANJCAN UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno, morda se bo še kdo oglasil na to temo. Vprašanje ie zanimivo in ie prava priložnost za javno tribuno. O zavesti pa tole: ta nima nič opraviti s pral- nim praškom, kajti prašek lahko kupimo za dinarje ali devize, z zavestjo pa je najbrž nekoliko drugače... KAKO DOLGO BO KRAJEVNA SKUPNOST HUDINJA ŠE MOLČALA? v petek, 17. oktobra mi je »prehiter« voznik povozil otroka pri samopostrežni Merx na Hudinji. Nesreča se je zgodila. Krajevni skupno- sti Hudinja bi želela postavi- ti vprašanje, ki ga imamo starši nadobudnih otročajev večkrat v mislih in pogo- voru: »Koliko otrok bo še ogro- ženih na tej prometni cesti ob samem vrtcu? Kdaj bomo krajani deležni vsaj enega označenega prehoda za peš- ce, ali pa prometnega znaka izrecne odredbe, da mora voznik na tem delu cestišča počasneje voziti. Tako, pa nam na tej prometni cesti, ki pelje skozi Ul. Frankolov- skih žrtev stoji že dalj časa le znak, ki opozarja na nevar- nost, da so otroci na cesti, ampak voznik še vedno lah- ko pelje pri tem znaku 60 km na uro, seveda mora biti sa- mo »malo bolj pozoren«, ker so menda otroci na cesti, nikjer pa ni ne duha ne sluha o kakšni omejitvi (izpod 60 km), da seveda ne govo- rim o zaznamovanem preho- du za p>ešce. 2e na večih sestankih star- šev, ki imamo otroke v vrtcu na Hudinji je bilo govora, da je uprava vrtca zaprosila za določene znake, vendar kra- jevna skupnost Hudinja molči. PLAVŠAK MELITA Ul. frank, žrtev 15, CELJE UREDNIŠTVO: Vpraša- nje je torej tu, upamo, da bo kmalu tudi odgovor. KAKO DOBRODOŠEL JE MEŠKOV STUDENEC V CELJU Ko je v zadnjih dneh zem- ljo temeljito zalila voda po vsej Sloveniji, zlasti na Šta- jerskem, smo doživeli v Ce- lju, kjer so prestopili brego- ve Savinja, Voglajna, Ložni- ca, Hudinja, veliko poplavo. Voda ni zalila le ceste in sta- novanja, zalila je tudi veliko kletnih prostorov. Uprava vodovoda je takoj obvestila občane, da je pitna voda skaljena, za to naj se voda pred uporabo prekuha in šele nato pripravi za kuha- nje in pitje. Sedaj se je pokazalo, kako koristen in potreben je Me- škov studenec s svojo čisto, pravo pitno vodo! V onih dneh so stali občani, pa ne le oni iz Otoka, temveč tudi iz centra Celja, v vrstah z vedri, steklenicami, pletenkami, nekdo je prišel celo z vozič- kom in s sodom - da si nato- či vodo iz živega studenca. Kako je bilo prav, da se je uredil Meškov studenec. Prostovoljno delo Združenja celjskih obrtnikov ni bilo za- man. Tako veliko zanimanje za studenec in v takem obse- gu, naj bo v zadoščenje na- šim vrlim obrtnikom. Voda, prihajajoča iz nedrij Anskega vrha pa teče in nič ne reče! Pravi blagoslov za Celje, zlasti v času stiske za pravo vodo! Nič mi ni žal, da sem toliko in večkrat pisal o tej celjski znamenitosti v Novem te- dniku! DR. ERVIN MEJAK UREDNIŠTVO: Tudi mi smo spremljali v času po- plave dogajanje ob Meško- vem studencu, bilo je zani- mivo! Hvala za pismo. TUDI NASMEH JE LAHKO ZDRAVILO 7. 10. letos sem bil naročen za operacijo kile. Na kirur- gičnem oddelku bolnišnice v Celju. Pri sprejemu sem še malo omahoval, ker sem se že od nekdaj bal bolnišnice. Prisrčen sprejem pa mi je kaj kmalu razblinil ta strah. Ker sem imel pred prihodom v bolnišnico tudi neke teža- ve s srcem, so me še pregle- dali na internem oddelku, ta- ko da je bilo vse nared za operacijo. Operiral me je pri- marij dr. Jenšterle in me pre- pričal, da so mi operirali obe kili. To pismo pišem zato, ker bi rad izrazil zahvalo pri- mariju dr. Jenšterlu za uspešno operacijo in zelo skrbnima in prijaznima se- strama Antoniji in Radmili, z oddelka kirurgija notranjih organov. Pravzaprav se zah- valjujemo vsi pacienti sobe 16 za dobro počutje na od- delku. Te vrste pa sem napi- sal tudi zato, da bi izpostavil dejstvo, da so dobri odnosi in pravilen odnos med zdravstvenim osebjem in pa- cienti lahko pomemben del terapije. Nenazadnje pa pi- šem te vrstice tudi zato, da bi opozoril na prostorsko sti- sko v celjski bolnišnici, saj sem prvi dan ležal v sobi na zasilki, pa bi želel, da bi mo- dernizacija te ustanove kma- lu pokazala prve rezultate. KONRAD KRAJNC PREBOLD 10 UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in tudi pozdrave za nas v uredništvu. Veseli nas, da ste bili z bivanjem v celjski bolnišnici zadovolj- ni in da so se dobri medčlo- veški odnosi še enkrat potr- dili tudi v praksi vsakda- njega življenja in dela. Po- grešamo še več takih pisem kot je vaše, tovariš Krajnc. Želimo vam uspešno okre- vanje! AMADEUS POROČA AVTOKRITERIJ Da ne bo nikakršnih misterij, se vsi medsebojno ocenimo. Izberimo realen si kriterij, pa kar dobimo, si delimo. Ti si Evgen najbolj priden, torej imaš dvesto pik. Ti si Jože delovno frigiden in ti Sonja nisi brez odlik. Mica, tvoje delo je zapleteno, Jaka preklada noč in dan. Janez, ti vodiš delovno izmeno, inženir Jovo nam sestavlja plan. Nazadnje bi pa mene ocenili, mislim, da so odveč dvomov črvi, brez mene ne bi nič dobili, torej moram biti prvi! ROJSTVA ŽALEC: Rojstev ni bilo. SLOVENSKE KONJICE: Rodilo se je 14 deklic in 10 deč- kov. ŠENTJUR: Rodil se je en deček. ŠMARJE PRI JELŠAH: Rojstev ni bilo. POROKE ŽALEC: Poročili so se: GROBELJNIK Janez iz Celja in PETEK Mira iz Pongraca, RAKUN Franc iz Na- zarij in VEDENIK Suzana iz Gornje vasi pri Preboldu, RAM- SAK Franc iz Uboj in PRISLAN Draga iz Parižlj, SPASiC Stanko iz Šempetra in PRISLAN Marija iz Parižlj, OMLADIC Gvido iz Smartnega ob Paki in SVET Ljudmila iz Polzele, TURNSEK Vojko iz Zabukovice in CEST- NIK Tanja iz Migojnic. SLOVENSKE KONJICE: Poročili so se: MENARD An- drej iz Spodnjih Laž in ZOR- MAN Zofija iz Spodnjih Laž, PE- VEC Franci iz Slovenskih Konjic in VOK Romana iz Bukovja, SLATINSEK Anton iz Skomarij in HROVAT Ana iz Križevca, SAMEC Štefan iz Zež in DECAR Mata iz Gorenja, OLUP Ivan iz Loč in POTOČNIK Silva iz Zreč, PLANINSEK Feliks in MLA- KAR Danica oba iz Zgornje Pri- stave, KRENKER Anton iz Misli- nje in LAMPREHT Ema iz Vita- nja, NAPOTNIK Božidar, in JA- KOP Jelka, oba iz Vitanja. ŠENTJUR PRI CELJU: Poročilo se je 10 parov. ŠMARJE PRI JELŠAH: Poročilo se je 9 parov. SMRTI ŽALEC: Umrli so: URANJEK Milan, 51, iz Areje vasi, PEŠKO Franc, 51, iz Migojnic, OGRAJENSEK Franc, 77, iz Studencev, VERBO- TEN Marko, 77 iz Klanca, čE- PERLIN Zofija, 75, iz Loke, RI- BIZEL Pavla, 69, iz Vojnika, SENCAR Neža, 83, iz Matk. SLOVENSKE KONJICE: Umrli so: CEPIN Aleksander, 65, iz Nove Dobrave, RADAJC Ivan, 72, iz Zreč, PAVLIC Jurij, 71, iz Gorenja, BRUMEC Stani- slav, 39, iz Spodnjega Grušovja, BRUMEC Friderika, 39, iz Spod- njega Grušovja, PROSENAK Jo- žefa, 83, iz Vešenika, DIMNIK Franc, 77, iz Prevrata, VIDMAR Jožef, 80, iz Spodnjih Zreč, THA- LER Maks, 74, iz Loške gore, KOLARIC Anton, 73, iz Loč, KO- ROŠEC Pavla, 77, iz Slovenskih Konjic, STRMSEK Kristina, 82, iz Brega pri Konjicah, JURIC Anton, 46, iz Brda. ŠENTJUR PRI CELJU: Smrtnega primera ni bilo. SLOVENSKE KONJICE: Umrli so: CVERLIN Marija, 80, iz Kamene, KOVACIC Julija- na, 92, iz Tlak. PROGRAM PREDSTAV četrtek, 30. okt. ob 12.: Evri- pid; BAHKANTKE. Abonma Pe- dagoški šolski center. ob 19.30: Evripid: BAHKANT- KE. IV. mladinski abonma. Petek, 31, okt. ob 18.: Evripid: BAHKANTKE. Abonma Koz- jansko. Ponedeljek, 3. nov. ob 15.30: Evripid: BAHKANTKE. II. mla- dinski abonma. Torek 4. nov. ob 19.30: Evripid: BAHKANTKE. Abonma Torek. Sreda, 5 nov. ob 15.30: Evripid: BAHKANTKE. III. mladinski abonma. Petek, 7. nov. ob 18.: Evripid: BAHKANTKE. Abonma Laško. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM: Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, in glavni zdravnik od 15. ure do 6. ure naslednjega dne. Ob sobo- tah je dežurni zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne, ob nede- ljah od 12. ure do naslednjega dne do 6, ure zjutraj, ob prazni- kih pa je dežurstvo od 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA: Neprekinjeno dežurstvo. CEUSKE LEKARNE: Do sobote, 1. novembra do 12. ure dežura Nova lekarna na Tom- šičevem trgu, nato prične z de- žurstvom Lekarna Center v Sta- netovi ulici. TRGOVINE: V tednu od 3. do 8. novembra dežura samopostrežba RIO v Prešernovi ulici vsak dan do 20. ure. SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -OD RINKE DO SOTLE - OD RtNKE DO SOTLE - OD Ril OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST ZAGORJE PO BLATNIH i ODHAJAJO MJ V krajevni skupnosti Zagorje živi 395 prebivalcev. A V ZAGORJU JE BIL SEDEŽ KOZJANSKEGA OKROŽJA Spomini na vojno in na zločine, ki so jih prizadejali ; okupatorji ljudem s Kozjanskega, še živo odsevajo v I zavesti tamkajšnjih prebivalcev. Posebej starejših, ki \ so strahote vojne občutili sami. Zagorje s svojo okolico ; je bilo namreč med drugo vojno močno žarišče parti- zanstva, zato so se sovražniki z vso okrutnostjo znašali j nad nedolžnim prebivalstvom. Marjan Tovornik takole pripoveduje: J »Ko se je pričela vojna, so bili nekateri domačini \ Zagorja že tesno povezani z revolucionarno skupino iz Kozjega. Tudi moj oče je bil med njimi. Partizansko gibanje se je širilo, v naše kraje je prihajalo mnogo \ revolucionarjev in vidnih partijskih aktivistov. Med \ njimi je bila tudi Tončka Čečeva. Bilo je v avgustu leta 1942, ko je gruča partizanov | prišla v Zagorje po hrano. Nenadoma so jih napadli ] Nemci. Med streljanjem je bila Tončka Čečeva ra- ] njena. Bežala je in se zatekla v neko hišo. Usoda ji ni ] bila naklonjena, kajti naletela je ravno na nemčursko j družino. Izdali so jo. Nemci so Tončko Čečevo ujeli in ] jo odpeljali v Maribor. Tam so jo pozneje ustrelili. V ■ tisti borbi z Nemci, ko je bila Cefčeva ranjena, pa je padel tudi partizan Modras. j Nemci so se prebivalstvu zelo maščevali za sleherno ; partizansko akcijo. Ker so bili leta 1942 partizani na ; Kozjanskem že številni in njihove akcije vse bolj ■ uspešne, so Nemci skovali maščevalni načrt. Novem- \ bra leta 1942 so ustrelili okoli štirideset aktivistov, med njimi tudi mojega očeta. Mnogo ljudi so izselili ali jih zaprli. Zato je jasno, da je po tistem nastalo v revolu- j cionarnem gibanju med prebivalci nekakšno zatišje. \ Seveda je trajalo le nekaj mesecev, potem pa se je s še \ večjo silo razbohotilo.« \ 17. julija leta 1944 je bilo Zagorje osvobojeno. Kmalu j zatem je hiša sredi vasi postala sedež okrožnega komi- j teta KPS in sedež okrožnega odbora OF za Kozjansko, j V šolski stavbi pa se je ponovno rojena v svobodi; pričela partizanska osnovna šola. \ Ni jim bilo čisto jasno lju- dem iz krajevne skupnosti Zagorje, zakaj smo se name- nili pisati ravno o njih, o nji- hovih uspehih, o njihovem življenju in načrtih. Saj pri nas ni nič takega, kar bi zani- malo širši krog bralcev, so rekli. Toda izkazalo se je, da niso imeli prav. V krajevni skup- nosti Zagorje je veliko take- ga, kar je vredno zapisati, pa čeprav je po drugi strani res, da ta krajevna skupnost po razvitosti caplja nekje na re- pu krajevnih skupnosti v šmarski občini. LE 395 PREBIVALCEV Zagorska krajevna skup- nost tudi sicer sodi med manjše krajevne skupnosti v šmarski občini. Razprostira se na sedmih kvadratnih ki- lometrih pretežno gričevna- tega sveta. Središče je vas Zagorje, ki leži na robu valo- vite planotice. Le-ta se na se- verni strani strmo dvigne na položno sleme Lošč, proti ju- gu pa se spusti v dolino Za- gorskega potoka, ki teče ob severnem vznožju Bohorja v Bistrico. V krajevni skupno- sti je poleg Zagorja še osem manjših vasi in zaselkov: Preska, Gaberje, Straže, Zgorje Topolovo, Spodnje Topolovo, Pokorna vas. Zgornja Bistrica in Spodnja Bistrica. Zagorska pa meji še na štiri sosednje krajevne skupnosti in sicer na krajev- no skupnost Planina, Lesič- no, Prevorje in Kozje. V krajevni skupnosti živi 395 prebivalcev. Med njimi je 17 otrok starih do 5 let, 39 je šoloobveznih otrok, 14 pa je dijakov in študentov. Iz krajevne skupnosti se vozi 61 prebivalcev na delo v bliž- nje, pa tudi bolj oddaljene kraje, 28 pa je na območju krajevne skupnosti čistih kmetov. Za zagorsko krajev- no skupnost je značilno, da v njej prebiva kar 59 prebival- cev, ki so stari nad šestdeset let. Med starejšimi prebival- ci sta tudi Matija Cepin iz Bistrice ter Amalija Poznič iz Zagorja, ki imata nad osemdeset let. ŽIVINOREJA, GOZDARSTVO Čeprav je prebivalcev, ki se v zagorski krajevni skup- nosti ukvarjajo in preživljajo pretežno s kmetijstvom sora- zmerno malo, je vendarle treba reči, da je to kljub te- mu izrazita kmečka krajevna skupnost. Kajti tudi tisti pre- bivalci, ki se vozijo vsak dan na delo v tovarne ali usta- nove, imajo dom nekaj zemlje, iz katere pridelajo to ali ono za domačo porabo. Sicer pa se prebivalci ukvar- jajo pretežno z živinorejo, pa z gozdarstvom, precej pa je tudi sadovnjakov in v zad- njih letih tudi nasadov ribe- za. Kmetje so večinoma koo- peranti kmetijskega kombi- Prebivalci krajevne skupnosti Zagorje si štejejo prenovljene Jelšine trgovine in obnovljenih prosto nata v Šmarjah pri Jelšah, ki se vse bolj pogosto odločajo za intenzivno rejo živine. Za- to so tako imenovane čiste kmetije urejene in povečini obnovljene. ZEMLJA PROPADA Drugačna slika pa se kaže na kmetijah, kjer živijo osta- reli kmetje. Takih pa v kra- jevni skupnosti Zagorje ni ravno malo. Mladi ljudje se izseljujejo iz kraja, na kmeti- jah pa ostajajo ostareli lju- dje, ki niso več kos težkemu delu na zemlji. Zato je mno- go sicer plodne zemlje neiz- koriščene, ker jo nihče ne obdeluje. Mnoga vrata kmečkih hiš se zapirajo. Ali za zmeraj? Najbolj viden je s tem v zvezi primer vasice Zgornje Topolovo, ki prak- tično izumira. Velikih kmetij z dvajset ali trideset hekta- rov zemlje, v tej vasi skoraj nihče več ne obdeluje. Hiše so ali zapuščene ali pa v njih prebivajo stari, la delo ne- zmožni ljudje. V svetu skupščine krajev- ne skupnosti Zagorje so že večkrat razpravljali o teh vprašanjih, vendar pravega izhoda za njihovo razrešitev ne vidijo. Opozorili so tudi zemljiško skupnost v Šmar- jah na ta problem, vendar pa vse kaže, da bo zemlja še v prihodnje ostajala neobdela- na in neizkoriščena. To je pač peza urbanizacije, ki jo nosijo na svojih plečih prebi- valci zagorske in drugih po- dobnih krajevnih skupnosti. ZAPRTA ŠOLSKA VRATA Zaradi odseljevanja mlaj- ših ljudi je seveda tudi prira- stek otrok v zagorski krajev- ni skupnosti majhen. I dnega torej, če je v šc letu 1976/77 hodilo v dvooddelčni razred v \ ju le še d }set otrok, prvi in sedem v drugi r Tisto leto so se vrata prla, kajti nesmiselno, še vztrajati s poukom ščico otrok. Tako se se( šoloobvezni otroci iz: skega konca Kozjan vozijo v šolo v Lesični zred, kjer je še pred kr Pogled na središče Vas Zagorje leži na robu valovite planotice, le dober kilometer stran od ceste, ki pelje od Planine pri Sevnici proti Lesičnem. ODRINKEDO SOTIJ - OD RINK^^^ - OD RINKE DO SOTLE - OD RINK£ DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -OD RtNKE DO SOTLE - OD RINKE 01 je 59 starejših od 60 let. iovno zmago otvoritev krajevne skupnosti. •sml vrvež otrok, pa iljabljajo krajevne druž- z»olitične organizacije Zfipščina za razne sestan- if zbore krajanov. Sicer aiolska kronika pove, da 3* zasilna šola v Zagorju f'laže leta 1821 v mežna- s Wo pa se je pouk od leta i odvijal v župnišču. ! šolsko poslopje je bilo ffio leta 1864, sedanje ta 1904. To poslopje je iiied vojno močno po- škodovano, vendar so ga po osvoboditvi obnovili. SLABO VZDRŽEVANE CESTE Poleg nekaterih že ome- njenih problemov, pa se pre- bivalci zagorske krajevne skupnosti ubadajo še z mno- gimi vprašanji komunalnega značaja. V prvi vrsti jim dela- jo preglavice ceste, ki jih ni- kakor ne morejo zadovoljivo urediti. Ker je krajevna skupnost hribovita, so ceste večinoma višinske. 2e vsak močan naliv za silo urejeno cesto znova toliko poškodu- je, da jo je treba urediti zno- va. Denarja pa je seveda ve- dno premalo. Zato so si pre- bivalci tudi dolgoročno po- stavili cilj, da bodo vso po- zornost in vsa razpoložljiva sredstva vložili v obnovo va- ških cest. Želijo, da bi bil do sleherne vasi in do sleherne- ga zaselka mogoč dostop z avtomobilom. Kajti le tako, poudarjajo v Zagorju, bodo te odročne kraje povezali z ostalim svetom. V veiiko de- lovno zmago, si zato štejejo lansko otvoritev asfaltirane ceste od odcepa republiške ceste Planina-Lesično do Zagorja. 1350 metrov asfalti- rane ceste so zgradili doma- čini večinoma sami, vanjo" so vložili veliko lastnega denar- ja in lastnega dela. Pri konč- nih delih pa jim je priskočila na pomoč še občinska ko- munalna interesna skup- nost. LE EN TELEFON IMAJO V Zagorju se radi pohvali- jo, da problemov v zvezi z vodo ali elektriko nimajo. Oboje so že pred leti zadovo- ljivo rešili. Res je sicer, da je električna napetost na tem območju zelo šibka, vendar vse kaže, da bodo že v na slednjih dneh pričeli elek- trično omrežje obnavljati. Drugače pa je s telefoni. Le pri Kolarjevih v Zagorju imajo telefon, zato je ra- zumljivo, da ga uporabljajo vsi, ki imajo nujne opravke ali nujno potrebujejo pomoč. Ni naključje zato, če želijo v prihodnjem obdobju v tej krajevni skupnosti še razširi- ti telefonsko omrežje. Pred- vsem kmetje nujno rabijo te- lefon, poudarjajo v Zagorju, kajti zveza z zdravnikom ali živinozdravnikom je danda- nes nujna. NOVA JELŠINA TRGOVINA Ko smo govorili o proble- mih in načrtih krajevne skupnosti, so v Zagorju ne- kajkrat poudarili, da mora- mo v zapisu omeniti novo tr- govino, ki jo je trgovsko po- djetje Jelša iz Šmarja letos obnovilo. Trgovina, posebej, če je zadovoljivo založena, je za prebivalce odročne kra- jevne skupnosti, kot je Za- gorje, zelo pomembna, saj jim ni treba za vsako malen- kost na avtobus in v prvi večji kraj po osnovna živila. Trgovina v Zagorju pa je kar dobro založena, o tem smo se na lastne oči prepričali. Celo žarnic je imela prodajalka dovolj na zalogi, ki jih na pri- mer v Celju ni mogoče do- biti. OBNOVLJEN URAD KRAJEVNE SKUPNOSTI Ko smo se z Marijo Kolar- jevo po telefonu dogovarjali za obisk v njihovi krajevni skupnosti in spraševali, kje se bomo sestali, je takoj po- vedala, da se lahko dobimo v novi pisarni krajevne skup- nosti. Letos da so jo obnovi- li, je povedala in jo odprli ob Dnevu borca, ko so namenu predali tudi obnovljeno Jel- šino trgovino. Res smo se dobili v novo obnovljeni pisarni krajevne skupnosti. Skupaj pa nas je, žal, prišlo zelo malo. Iz kra- jevne skupnosti so se pogo- vora udeležili le štirje pred- stavniki in tudi oni so imeli časa zelo malo. "Vsem se je namreč mudilo, kajti treba je bilo izkoristiti še zadnje lepe oktobrske dneve za delo na polju. SKUPNE NALOGE, SKUPNE AKCIJE Predstavniki krajevne skupnosti so nam povedali, da dela pri njih ne drobijo. Skupaj načrtujejo naloge in skupaj jih uresničujejo. Če- prav delujejo v kraju organi- zacije SZDL, mladinska or- ganizacija in organizacija ZK, teče njihovo delo skupaj s svetom skupščine krajevne skupnosti, ki je še vedno glavni pobudnik in nosilec celotne aktivnosti v kraju. Zanimivo je, da se skupščina krajevne skupnosti sestaja le enkrat letno, ko sprejema program dela, da pa zelo po- gosto zaseda zbor krajanov. O sleherni akciji, ki jo načr- tujejo ali izvajajo, se pogovo- rijo krajani na zboru, včasih se zaradi enega vprašanja se- stajajo krajani kar večkrat. Tako je najbolje, so zatrdili v Zagorju, kajti nihče ne more očitati, da ni bil z akcijo sez- nanjen. GASILSKA DESETINA IN RK Društvo dejavnosti v kra- jevni skupnosti Zagorje ni- majo razvite. Vse kulturne prireditve pripravljajo mla- dinci, ostale akcije pa vodijo, kot smo že dejali, svet skup- ščine in družbenopolitične organizacije. V Zagorju delu- je le desetina gasilcev, ki je vključena v Gasilsko druš- tvo v Kozjem. Desetina je dobro opremljena, saj si je s prostovoljnimi prispevki krajanov kupila dve brizgal- ni in dve sto metrov cevi. V kraju pa deluje tudi or- ganizacija Rdečega križa, ki je zelo agilna. Predvsem v krvodajalskih akcijah se vsa- ko leto zelo dobro izkaže, za kar je dobila tudi več priz- nanj. LJUDJE ŽELIJO NAPREDEK Čeprav se v nekaterih pre- delih krajevne skupnosti Za- gorje nehote človeku zazdi, da je čas zastal, je končni vtis obiska v tej kozjanski kra- jevni skupnosti vendarle drugačen. Ljudje hlastajo po napredku, želijo več ureje- nih cest in telefone, ki bi jih močneje povezali z ostalimi kraji. Vedo, da bodo le v ko- munalno urejenem kraju lahko zadržali doma mlade ljudi, ter s tem zajezili proces umiranja in propadanja kmetij, zaselkov in vasi. Z vsemi močmi se zato borijo za to, da bi v kraju čim več naredili, da bi uredili čim več cest, morda še kako tudi asfaltirali. V tem vidijo ves smisel skupnega dela in končni cilj, da bi zagorsko krajevno skupnost zbrisali s seznama nerazvitih, odroč- nih in po strukturi prebival- stva starih krajevnih skup- nosti. DAMJANA STAMEJCIC CERKEV MARIJE POMOČNICE Božjepotna cerkev Marije Pomočnice v Zagorju je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Kozjanskem. Prvič je bila cerkev omenjena leta 1469. Prezbiterij je bil tedaj ožji od ladje, ki je bila verjetno že od vsega začetka obokana. Ob to stavbno jedro so leta 1661 prizidali zvonik. V začetku 18. stoletja je dal grof Ignacij Attems postaviti sedanji prezbiterij in obe kapeli, predelati oratorij, obokati ladjo ter s freskami poslikati tudi strop ladje. Impozantno zunanjščino cerkve obvladuje mogočen zvonik. Stene prezbiterija krasi bogata baročna štuka- tura. Vso notranjščino krase baročne freske. Izjema sta oratorij nad zakristijo, kjer so sledovi poznogotskih fresk iz srede 15. stoletja in sklepnik z grbom Celjanov. Freske v prezbiteriju. obeh kapelah in na stropu ladje so iz leta 1708 ter pripadajo Attemsovemu slikarskemu krogu iz okolice Remba. Freske na stenah ladje pa so delo rogaškega slikarja Antona Lerchingerja iz leta 1765. Veliki oltarje iz marmorja, štuka in lesa ter - kar zadeva plastike in ornamentiko - delo laškega kiparja Janeza Gregorja Božiča. Predelan gotski Marijin kip je iz prve polovice 15. stoletja. Stranska oltarja sta delo istih mojstrov kot baročni velik oltar, imata pa drago- ceni oljni sliki A. Zeita iz leta 1799. Bogata prižnica je iz leta 1743, orgle so delo celjana Antona Janačka iz leta 1731. Zvonova je ulil Nikolaj Boset v Celju 1636 m 1671. Cerkev obdaja močno obzidje, ki je verjetno služilo kot tabor. krajevnega leksikona Slovenije) MARJAN TOVORNIK, predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti Zagorje: »Člani sveta se sestajamo po potrebi, pač glede na proble- matiko, ki jo obravnavamo. Najmanj pa se sestanemo en- krat mesečno. Na svetu obravnavamo prav vsa vpra- šanja, ki zadevajo našo kra- jevno skupnost, od komu- nalnih vprašanj, do vprašanj zdravstva, preskrbe. Mnogo- krat smo se spopadli tudi z vprašanji socialnega varstva naših občanov. Na našem območju namreč živi veliko starejših, osamljenih kme- tov, ki jim moramo poma- gati.« MARIJA KOLAR, tajnica krajevne skupnosti Zagorje: »Pri nas domala vsa vpraša- nja, ki zadevajo urejanje ali . razvoj krajevne skupnosti, obravnavamo na zborih kra- janov. Zato se skupščina redkeje sestaja. Zbore skli- čemo v sedaj zapuščenem ra- zredu bivše šole in moram reči, da se ljudje kar v veli- kem številu odzivajo nanje. Sicer pa smo sedaj zadovolj- ni, ker smo preuredili pro- store krajevnega urada, tako da lahko tudi administrativ- no delo v krajevni skupnosti nemoteno poteka. Prej smo namreč delali v nemogočih razmerah." MIHA CENTRIH, član sveta KS in blagajnik krajev- ne skupnosti: »Sem eden najstarejših odbornikov na- še krajevne skupnosti in vse- skozi aktiven v kraju. V vseh teh letih se nam problemati- ka vaških cest pojavlja ve- dno znova na sejah vseh na- ših organov. To nas zaskrb- ljuje, ker tudi vnaprej ne vi- dimo prave rešitve tega pro- blema. Denarja imamo na- mreč premalo, ceste pa krpa- mo in krpamo. Pravega ha- ska pa ni. No. mi smo opti- misti in upamo, da bo v pri- hodnjih letih bolje." FRANC ŽLENDER, član mladinske organizacije: »Nekako v letu 1977, ko smo' se pripravljali na vajo Plani- na 77, je naša mladinska or- ganizacija pravzaprav zaži- vela. Sedaj naše delo dobro teče, vključujemo se v vse akcije v krajevni skupnosti, organiziramo delovne akcije, pripravljamo proslave ob praznikih in prirejamo šport- na tekmovanja. Ustanovili smo tudi dve športni sekciji in sicer za nogomet in namiz- ni tenis. Mladinci smo si sa- mi uredili nogometno igri- šče, kupili drese in mreže za gol, tako da lahko treni- ramo. << UlNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 43 - 30. oktober jaa VINOGRADNIŠKA SKUPNOST V BUČAH SLADKOST V SRCU PRVE LETINE Jakob Božičnik pravi, da so kmetje zadovoljni Tri leta je tega, kar so v Bučah ustanovili vinograd- niško skupnost. Pobudo za- njo so dali v šmarskem kme- tijskem kombinatu, vanjo pa se je vključilo trinajst kme- tov - kooperantov. Kako je skupnost zaživela in kako so kmetje z njenimi učinki zadovoljni? O teh, pa tudi nekaterih drugih vpra- šanjih smo se pogovarjali z Jakobom Božičnikom, kme- tom iz Buč, ki je eden od članov vinogradniške skup- nosti. »V Bučah imamo kmetje kar lepo število vinogradov,« pripoveduje Jakob Božič- nik. "Vendar so to povečini stari vinogradi, ki ne dajejo dovolj dobrega pridelka. Za- to smo se kmetje tudi odloči- li, da ustanovimo vinogra- dniško skupnost in obnovi- mo stare vinograde.« Koliko vinogradnih povr- šin ste obnovili? »Za začetek smo obnovili 13 hektarov vinogradov. Istega leta, ko smo usta- novili vinogradniško skup- nost, smo že vinograde zrigo- lali, zasadili nove trte, posta- vili žice. Skratka, vse smo postorili v novem vino- gradu.« Katere sorte ste zasadili? »Ja, več sort smo zasadili: žametno črnino, modro fran- kinjo, laški rizling in mu- škatni silvanec« Kakšna je letina v novih vinogradih? »Letos je trta prvič obrodi- la v obnovljenih vinogra- dih,« je povedal Jakob Bo- žičnik. »Seveda je količina pridelka še majhna, kar je ra- zumljivo. Kajti prvi večji pri- delek pričakujemo šele čez pet, šest let. Vendar pa smo kmetje zelo zadovoljni, ker je kakovost grozdja nepri- merno boljša kot v starih vi- nogradih. To pa je cilj, ki smo ga z obnovo vinogradov želeli doseči.« Ali imate v vinogradniški skupnosti še kakšne načrte? »O, jal Se mislimo obnav- ljati vinograde. Kmetje vidi- mo, da bomo le s tem, da bomo vinograde obnovili in zasadili kakovostnejše sorte trt, pridelali več dobrega grozdja. Vendar pa bomo drugi kompleks vinogradov obnovili šele čez čas, kajti se- daj imamo že preveč najetih kreditov za obnovo prvih vi- nogradov. Poleg tega pa mo- ramo v čimkrajšem času na- baviti v strojni skupnosti po- trebno strojno opremo za de- lo v novih vinogradih." Strojno skupnost torej tu- di imate. Ste z njo zado- voljni? »Brez dvoma je strojna skupnost velikega pomena za kmete, saj lahko kmetje preko nje z manjšimi denar- nimi sredstvi pridejo do kompletne kmetijske meha- nizacije. Vendar pa je tudi za to potreben čas. Kot sem že povedal, imajo ljudje že veli- ko kreditov, zato sedaj ne moremo v skupnosti nabav- ljati novih strojev. Prizade- vamo pa si, da bi v najkraj- šem času vendarle nakupili nekaj strojev za obdelavo no- vo zasajenih vinogradov, kajti delo bi bilo tako lažje in racionalnejše.« Na Kozjanskem ste sedaj še sredi trgatve. Kakšen bo po vašem letošnji pridelek grozdja? »Letina grozdja je letos ze- lo obilna,« je povedal Jakob Božičnik. »Zal po kakovosti slaba. Slabo vreme, deževje in slana so namreč močno načeli grozdje, tako da je pri- čelo gniti. Zato si kmetje od letošnje letine grozdja ne obetamo kdo ve kako dobre- ga vina.« DAMJANA STAMEJCiC KOMENTAR ČIGAVA JE »NAŠA« ZADRUGA? Čigava je naša kmetijska zadruga? Čudno vprašanje kajne? Toda zelo resno, kadar tako sprašujejo kmetje. Ali je to še moja zadruga ? sprašuje očitajoče živinore. jec, ko se brani, zakaj je pitana goveda prodal mimo domače ali svoje kmetijske zadruge. Po svoji pameti sklepa, da je tako vprašanje upravičeno, čeprav mu v zadrugi nočejo pritrditi. Ni še preteklo veliko časa od širokih razprav, kako naj bo kmetijska zadruga organizacija kmetov in de- lavcev, ki jim bodo pomagah pri gospodarjenju. Tako je tudi zapisano v zakonu. Če je zadruga njihova, po. tem pa menda mora tudi delati za njihov napredek in gmotne koristi. Kako se s tem ujema zahteva »za- druge«, naj ji zadružniki ali združeni kmetje dajejo pitano živino po nižjih cenah, kot jo plačajo drugi kupci? Odgovor, da so zadružne cene dogovorjene in jih ni dovoljeno kršiti, ne zadovolji živinorejcev. Kdo pa seje dogovoril o njih? Zadruga. V čigavem imenu, če se kmetje - zadružniki ne strinjajo z njimi? Kdo lahko v zadrugi odloča o takih stvareh? Mar ne tudi združeni kmetje, če je zadruga njihova ? Ne zapletajmo stvari z jalovimi razpravami! Kmetom gre v bistvu za to, ali naj zadruge delajo tako, da bodo koristile svojim članom, ali je njihova osnovna naloga zadrževanje odkupnih cen na nižji ravni. Če je kmetij- ska zadruga organizacija svojih članov, potem menda imajo tudi pravico soodločati o organizirani prodaji svoje živine in ne le se »povezovati« z zadrugo in »sodelovati« z njo, kot jih nekateri zadružni delavci še vedno prepričujejo. Stvari so se tako zamotale zaradi neurejenega trga, kar je posledica slabe organiziranosti od zadrug na- prej. Zadružnike živinorejce hudo motijo nakupovalci živine z različnimi, višjimi cenami. Zakaj se kmetijske zadruge ne dogovorijo med sabo in zadružne zveze v vsej državi ter z drugimi kmetijskimi organizacijami za enotne odkupne cene. Takrat ne bi mogli prihajati nakupovalci živine iz drugih republik ali sosednjih občin z višjimi cenami. Združeni kmetje bi dali vso živino svoji zadrugi brez dvomov in strahu, da bi dobili za njo manj, kot drugi živinorejci. Bilo bi manj pomi- slekov pri vključevanju v organizirano rejo. Ali tega ne znamo uresničevati? Če res ne znamo, se je treba učiti tam, kjer so že preizkusili in uveljavili. Če pa nekateri ne marajo zato, da bi laže ribariU v kalnem pri odkupu, pa bo treba pripraviti učinkovitejše ukrepe. Resni in podjetni kmetje, ki jim je kmetijstvo poglavitni vir dohodkov, ne nasprotujejo tako organi- zirani reji in prodaji živine. Odpadla bodo ugibanja, čigava je zadruga in za čigave koristi naj dela. Brez take organizacije pa tudi ni moč uveljaviti takih razme- rij, da bi živmorejci takrat, ko privežejo teleta za pita- nje, vedeli, kako bodo pitance prodali. JOŽE PETEK ŠKODA NA KMETIJSKIH POVRŠINAH Po zadnji poplavi so v konjiški občini ocenili in popisali škodo na okrog 150 kmečkih gospodar- stvih in ugotovili, da je neposre- dni učinek poplave na kmetijske pridelke znatno manjši, kakor bodo pa posledice. Samo dobra tretjina škode je nastala zaradi uničenja pridel- kov, ki so bili tačas še na poljih. Od tega je bilo devetdeset prime- rov majhnih škod, ki so bile oce- njene pod 10.000 din. Tolikšno število majhnih škod povzroča razkosanost naših zemljišč. Go- spodar živi na hribu, košček zemlje pa ima daleč stran od svo- jega poslopja. Nizka cena je tudi zato, ker so cenilci računali ceno pridelka brez vrednosti spravila, torej brez osebnega dela, ki je potrebno za pospravljanje pridel- kov. Resnejših primerov škode je bilo 60, prav zaskrbljujočih pa 20. V teh dvajsetih primerih gre za škodo povzročeno na hlevih, shrambah in pridelkih. Voda je uničila silos, odplavila rodovitno prst ali naplavila na njive osta- nek lesa in različne odpadke. Utrgalo se je nekaj plazov v vino- gradih in sadovnjakih. Znatno več škode, ki jo lahko sedaj vidimo, bo zaradi posledic poplav. Veliko njiv je razmoče- nih, vse do globine mrtve plasti, s traktorjem še dolge ne bo mo- goče nanjo. Ostale bodo neobde- lane. Ko bo začelo zmrzovati, bo- mo naredili praho in prihodnje leto sejali spet koruzo. Pridelek bo nujno manjši, ker koruza ne bo imela ustreznega kolobarja. To pa predstavlja glavnino ško- de, ki jo je povzročila vodna uj- ma kmetom konjiške občine. Skoda je bila ocenjena v skup- nem znesku na 7,394.000 din, pri čemer nismo ocenjevali škode na stanovanjskih poslopjih. KONJIŠKO ČEBELARSTVO RREZ PAŠE NI ČEREL 1645 čebeljih družin da letno 45 ton medu v Ločah, Zrečah in v Slo- venskih Konjicah so čebelar- ske družine, ki se združujejo v občinsko zvezo, v Vitanju pa žele ustanoviti čebelarsko družino, saj so ravno tam najugodnejši pogoji za ra- zvoj čebelarstva. Sicer pa je v čebelarski zvezi 115 čla- nov, čebeljih družin pa 1645. Poleg teh je seveda še nekaj neregistriranih družin. V občini proizvedejo letno 45 ton medu, cvetnega prahu 350 kilogramov, voska 400-500 kilogramov, matič- nega mlečka pa različno - le kakšnih 10 kilogramov, saj ga je težko pridobiti. Največ pozornosti v zadnjem času posvečajo pridobivanju cvetnega prahu. Za bolj organizirano delo potrebujejo v Konjicah pred- vsem poslovne in gospodar- ske prostore. Za to in za ure- sničevanje programa jim manjka sredstev. Čebelar- stvo v občini želijo in hočejo razviti, saj so zaradi dobrih terenov za pašo zlasti na juž- nem Pohorju, pogoji ugodni. Res se v nižinskih predelih pasišča krčijo zaradi zastrup- ljanja nasadov in vrtov s škropivi, a je v višjih prede- lih še veliko neizkoriščenih gozdnih paš. Hoja in smreka na južnem Pohorju zagotav- ljata bodočnost konjiškemu čebelarstvu. Temeljit čebelarski kata- ster z možnostmi razvoja je osnova za smotrno rsizvijanje čebelarstva. Potrebovali pa bodo tudi plemenilno posta- jo. Načrtujejo jo na obrobju Pohorja in z vzrejo kvalitet- nih matic bo tudi čebelji za- rod zdrav. Spremeniti bo treba tudi tehnologijo čebelarjenja. Se- danja je zastarela, takšna pač, kot se je prenesla iz roda v rod. Vanjo bo treba vnesti nova spoznaja in uporabo novih tehničnih sredstev. Vse te potrebe združujejo konjiške čebelarje. Res, skupnih interesov je veliko. Vzpostaviti žele na primer tesno sodelovanje s krajevni- mi skupnostmi, da bi jih bo- lje zasadili, z gozdarskimi te- meljnimi organizacijami, da bi pri pogozdovanju sadili več medonosnega drevja, pa tudi s kmetijsko zadrugo, da bi strupena škropiva nado- mestila z manj škodljivimi za čebele. Pri.tem zaenkrat še niso našli skupnega jezika. MILENA B. POKLIC STROKOVNJAK SVETUJE DELO V VRTU V TEM ČASU Piše: Mojca Sodin Hladnejše in dolge noči nam neprestano dokazujejo, da smo zakoračili v jesen in da se zima hitro približuje. Zato bo potrebno z vrta po- spraviti še preostalo zelenja- vo; vendar s spravilom ni po- trebno hiteti, saj mnoge med njimi prenesejo tudi nekaj stopinj mraza pod ničlo. Po- membno je tudi, da si za to opravilo izberemo suho do- poldne, ko se rosa že osuši; s tem preprečimo nepotrebno gnitje. Za dober uspeh skla- diščenja, pa je potrebna tudi čista in razkužena shramba. Najhitreje pospravimo ti- ste zelenjadnice, ki so bolj občutljive na mraz. Tako ok- tobra pospravljamo gomolj- no zeleno; ta ima zelo dolgo rastno dobo, zato je pred ok- tobrom ne smemo pospravi- ti. Ker pa njepi gomolji gle- dajo iz zemlje, jih že nezna- ten mraz lahko poškoduje. Zmrznjene zelene ne smemo izkopavati. Z izkopom mora- mo počakati dokler se zelena ne odtaja. Po izkopu liste ta- koj ročno odstranimo, pusti- mo le manjše v sredini. Pri- režemo tudi korenine in si- cer na dolžino nekaj centi- metrov pod gomoljem. Zele- no spravljamo v vlažnem pe- sku v kleti; lahko tudi v za- sipnici ali zaprti gredi. Go- molje vlagamo v pesek ene- ga zraven drugega in sicer tako globoko, da vrh z listi gleda iz peska. V zasipnici spravljamo gomolje v šoto; povrhu dodamo še varoval- no plast šote in folijo, da go- molje zavarujemo pred mra- zom in vlago. Zelo dolgo lahko ohrani- mo tudi endivjo; tudi do ja- nuarja ali še dalj. Endivijo lahko izkopljemo s čim večjo koreninsko grudo in jo posa- dimo v kleti v vlažen pesek, še bolje pa se bo ohranila, če jo posadimo v lončke. S tem omogočimo boljše kroženje zraka in zanesljiveje prepre- čimo razvoj gnilobe. Zimsko bivališče pa lahko endivji pripravimo tudi kar na vrtu. Nad gredo napnemo folijo ali napravimo plastičen tu- nel; čez noč pa bo potrebno tudi dodatno varovanje rast- lin s slamnatimi odejami ali kakšna druga dobra toplotna izolacija. V oktobru izkopljemo tudi korenček, hren in tudi kore- ne peteršilja, ki jih namera- vamo uporabljati čez zimo za jušno zelenjavo. Delo bomo najlažje opravili z vilasto lo- pato, s katero korene naj- manj poškodujemo. Po- membno je tudi, da korenč- kove cime ne porežemo, am- pak jo potrgamo. Korenovke shranjujemo v mivki ali v drobnem pesku. Hren in pe- teršilj za mraz sicer nista ob- čutljiva, toda iz mrzle zemlje ju zelo težko izkopljemo. Oktobra lahko tudi izkop- ljemo radič, takrat, ko začno listi rjaveti. Za siljenje so pri- merne sorte kakor npr: RDECl GORIŠKI, TREVI- SKI, VERONSKI, CASTB FRANCO... Po izkopu 40d 50 rastlin zvežemo v šope i jih zložimo v kupe z listi nai zven. S tem omogočimo čil daljše prehajanje hrane iz I stov v korenike. Nato dani korene radiča v siljenje. Sil mo lahko v toplih gredal rastlinjakih, v hlevih, i manjše potrebe tudi v zab< jih. Korene vlagamo v pese tako, da so glave v isti višin Prostor mora biti temen, temperaturo od 10° C d 20° C. Toplejši je prostor, h treje je končano siljenje. Na boljši učinek pa dosežem pri 15° C. Silimo lahko tak( da rastlinam odrežemo liS no maso, osrčje pa mo' ostati nepoškodovano, ali p obstoječo listno maso saiA obelimo. V prvem primeii rastlina odganja nove lis* ki so beli - brez klorofil' krhki in sočni. Take uporal Ijamo za solato, tudi na žan in v prikuhi. Izpraznjene zelenjadrt gredice je.seni tudi prelop* tamo, pri gnojenju pa se rav- namo po kolobarju, o kat^ rem pa sem že v prcjšnjc|'| članku spregovorila podro''' neje. Čisto na koncu bi rada dala še to, da lahko vsak, *^ ga zelenjadarstvo in sadF stvo posebej zanima, poiS^ ustrezne strokovne nasve" pri KZ Celje, kjer sem zapj slena. Nasvete lahko dobj^ ob sredah od 8^-14^, in si^ v kmetijski preskrbi, netova 29, od prvega noven' bra dalje. ,n ^ 30. oktober 1980 -; NOVI TEDNIK - stran 15 žalska soseska v VODE IN NAPAK JE NA PRETEK Ljudje se bojijo voziti z dvigalom Mesto Žalec je v zadnjih letih temeljito spremenilo svoj videz. Novo mestno je- dro je zares lepo, če ga člo- vek površno ogleduje. Zna- čilno za razvoj v zadnjih letih je tudi mnogo novih stano- vanjskih blokov v Soseski V. Stanovalci v novih zelenih blokih so bili pred vselitvijo zares veseli, danes pa se ve- selje spreminja v jezo. To še posebej velja za stanovalce bloka 38. V DVIGALO SI NE UPAJO V bloku je kup napak, ki ljudi vse bolj motijo. Prvo, kar človek opazi je fasada, ki je v nekaj mesecih že po- vsem razpokana in to od pritličja do vrhnjega nad- stropja. Problem zase je dvi- galo. Ljudje si že ne upajo več voziti z njim, čeprav ima- jo strokovna zagotovila, da se ne more ničesar narediti. Stanovalce moti to, da je v spodnjem prostoru, kjer se dvigalo ustavi, nekaj centi- metrov vode in tudi njegov kabel je v vodi. Ko se vozijo z dvigalom, se spodaj sliši zvok, podoben šumenju sla- pa. Ljudi skrbi, da lahko za- to, ker je kabel v vodi, pride do nesreče in bi koga ubilo. PLAČUJEJO VODO, KI JE NE RABIJO V rezervoarju s pitno vodo, ki oskrbuje stanovalce v viš- jih nadstropjih v primeru slabega pritiska, teče voda iz poškodovane cevi in povrhu vsega še preko števcev, tako da morajo stanovalci plače- vati vodo, čeprav je ne rabi- jo. Poškodovan je tudi jašek v hidroforni postaji, saj voda tako priteka, da postaja ne more sprejeti vse, odvečna voda pa se potem razliva po vsej kleti. Zaradi tega so kle- ti vlažne in so deske v njih že povsem mokre. Na mestu, kjer vodijo glav- le vodovodne cevi v hidro- brno postajo, so stene zaradi /lage že čisto mokre in zato omet dobesedno odpada. Pravijo, da zato, ker je preve- lika razlika v toploti zraka in vode v ceveh. Gradiš, ki je bloke gradil, je stanovalcem obljubil, da bo na vrata na- mestil posebne vzmeti, tako da bi se lahko vrata sama av- tomatsko zapirala, vendar te- ga še do danes ni storil. Ste- ne so vlažne menda zato, ker cevi niso dobro izolirane. KALORIMETROV NI Vsak stanovanjski blok bi moral imeti kalorimeter. Tu- di plačani so že. Sedaj nihče ne ve, koliko tople vode kdo potroši in toplo vodo plaču- jejo stanovalci blokov kar pavšalno. Poglavje zase so kopalnice. Na tleh so sicer vgrajeni jaški za odvečno vo- do, vendar so napravljeni ta- ko, da vode sploh ne požira- jo. Namesto v jaške odteka voda iz kopalnic kar v hodni- ke. Keramične ploščice v stanovanjih pokajo, ker so vzidane v glinopor. Ne samo, da je fasada razpokana. Raz- pokane so tudi stene v stano- vanjih. ELEMENTE S STEN! To, da spušča streha, naj- bolj občutijo stanovalci v najvišjih nadstropjih. V sta- novanju Irene Potočnik so morali s sten vzeti vse ku- hinjske elemente, da se ne bi poškodovali. Stanovalci so imeli že več sej hišnega sveta. Pripombe na napake so zapisali in jih posredovali stanovanjski skupnosti in Gradisu kot izvajalcu del. Na stanovanj- skih skupnosti pravijo, da ima blok še garancijo in da mora ukrepati Gradiš. Gra- diš doslej še ničesar ni storil. Razen tega, da je prejšnji te- den poslal v Žalec dva delav- ca, ki sta nekaj dni v vedrih iz kletnih prostorov odnaša- la vodo. Bolj zanimivo pa je to, kdo bo plačal nastalo škodo, po- tem ko bo rok garancije po- tekel. Stene, kakršne so se- daj, bo kasneje težko preple- skati. Ne bo več dolgo, pa jih bo napadla zidna goba. Kako potem? Kar s strahom ljudje iščejo odgovor na to vpraša- nje, ker je jasen in zelo nepri- jeten. Sicer pa bloki so na prvi pogled kar lepi... JANEZ VEDENIK V hidroforni postaji spuščajo cevi in šumenje vode se sliši za zaprtimi vrati. -čnik Jož^ Končnik je že SSoobupan. Trudi se, da f nari spravil v red, ven- 0U to zaradi številnih '^^jjeiji/i napak nikakor jpe. Jezen je, ker nihče Jce ukrepati. iidove v bloku 38 bo kmalu napadla zidna goba Pred nami je praznik, ki poganja čedalje globlje korenine - tako v mestih in industrijskih središčih, kot tudi v vaseh in bolj oddaljenih predelih naše domovine. Dan varčevanja je zlasti v zadnjem obdobju v domovih milijonov ljudi prerasel v nekaj več - v mesec, leto varčevanja in v vsakdanjo prijetno skrb in dolžnost, kar je še bolj pomembno v morebitnih osebnih težavah. Varčevanje je postalo vrlina človeka. Začetki pa so pri najmlaj- ših varčevalcih, ki takole uživajo sadove (na sliki) privarčevanih sred- stev v VVZ ob jesenski prireditvi »Trgatev« na Ljubljanski cesti. Tudi na osnovnih šolah bo na celjskem območju Ljubljanske banke- Splošne banke Celje sprejetih v oktobru 2849 cicibanov med mlade varčevalce. Ob 31. oktobru - svetovnem dnevu varčevanja, čestitamo vsem varčevalcem in se zahvaljujemo za sodelovanje. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 43 - 30. oktober Tone Ajdič Milan Sušak Terezija Širše SREČANJA POD REŠKO PLANINO PRAZNIK PLANINCEV Domačinom pomeni dom mesto družabnosti v nedeljo so se v domu pod Reško planino zbrali planinci Meddruštvenega odbora Savinjska, da bi proslavili letošnji, že osmi dan vseh ljubiteljev planin in gora s celjskega območja. Ni naključje, če so se zbrali prav pod Reško planino, saj so preboldski planinci pred kratkim odprli to povsem novo postojanko. Preveri- mo, kaj vse so nam povedali planinci, domačini in oskrbnica. TONE AJDIC: Takšna srečanja planincev so že tra- dicionalna. Res je, da se mnogokrat srečamo kje na planinskih poteh, toda tu gre poleg tega še za izmenjavo izkušenj, pogovorimo se, ka- ko bomo delali naprej in o drugem. Kakšnih sto se nas je zbralo danes.« MILAN SUŠAK: »Tu smo bili tudi gorski stražarji med- društvenega odbora. Ko smo ocenili doslej opravljeno de- lo, smo ugotovili, da je bilo zelo bogato. To se pozna tudi na urejenosti planinskih poti na celjskem območju. Tudi sicer ljudje vedno bolj čuva- jo naravo.« TEREZIJA SIRSE, oskrb niča doma: »Vesela sem, da Jože Hribar je dom tako lepo urejen. To se pozna tudi na obisku in sploh mi ni žal, da sva se z možem odločila za to, da bo- va oskrbovala to postojanko. Kadar je več ljudi poiščeva pomoč med ljudmi v Marija Reki. Sem domačinka in ta- ko s tem' ni težav.« KONRAD HRIBAR: »Do ma sem iz Marija Reke in re- či moram, da so vsi ljudje z novim domom zelo zadovolj- ni. Tu se mnogokrat zbere- mo in se pogovorimo med sabo. Prej smo morali v Pre- bold, kamor pa je daleč. Konrad Hribar Dom nas bo še bolj povezal med sabo, veseli pa smo tudi ljudi, ki prihajajo sem in vi- dijo lepote Marija Reke.« JOŽE HRIBAR: »Tudi jaz sem domačin. Lepo je, ko so se planinci tako potrudili in dom uredili tako kot je treba. Tudi domačini so precej po- magali. Dom vsekakor po- meni start v kmečki turizem. Saj vem, da ne bo enostavno, toda mislim, da bo s pomoč- jo družbe šlo. Ljudi pa bomo zadržali v teh višinskih pre- delih.« JANEZ VEDENIK NARODOPISJE DOBJA PRI PLANINI OKOLI LETA 1840-1850 V znanstveni reviji »Slovenski etnograf« iz leta 1977. sem izpod peresa našega znane- ga narodopisca Nika Kureta, rojaka iz teh krajev zasledil zapis o posebnostih kraja pred dobrimi stotridesetimi leti. Kuret je zapis pripravil po listinah, ki jih je zapisal župnik Andrj Lukanc. 41. št. N. T. od 16. okt. je osvetlila sedanjo KS Dobje, ki bi jo dopolnil z delom zapisov N. Kureta. Ime Dobje izhaja iz imena dob - hrast. Grič na katerem je naselje in cerkev je bil nekoč porasel s hrastovim gozdom. Menihi iz jurkloštrske kartuzije so začeli kraj kulti- virati. V 16. stol. je stala na griču sredi hra- stovega gozda kapela z oltarno podobo sv. Barbare. Kapela je ohranjena kot stranska kapela sedanje župnijske cerkve. To so ko- nec 16. in v začetku 17. stol. sezidali domači- ni kot podružnično cerkev Sv. Vida pri Pla- nini. Krajevna pripovedka pravi, da so v Par- jem dolu na dveh krajih stare ruševine, kjer je mogoče izkopati razhčne obdelane ka- mne in opeko. Bojda je bil tod grad in vas, ki so ju plazovi zasuli. Stari ljudje pomnijo pripovedovanja staršev, da je bilo dolgo ča- sa videti zvezdo vrh zasutega cerkvenega zvonika - nihče pa si ni upal blizu, ker so bila tla zelo močvirna. Lega kraja priča, da se je svet tu res pogreznil ali ga je zasul plaz. Grad naj bi se imenoval Schvvarzenstein. Domačini pravijo danes kraju, kjer je baje stal grad, Turniše, kar naj bi pomenilo stav- bo z več stolpi. V kraju Repuš je bil do 1834 studenec, v katerem je mrgolelo pijavk. Ob suši istega leta je studenec presahnil in vse pijavke so poginile. Župnija je takrat štela 26 vasi s 144 hišami v katerih je živelo 703 moških in 688 žensk. Letno se je približno rodilo 46 otrok, od tega 6 nezakonskih; povprečna umrlji- vost pa je bila 30 od tega tretjina otrok do 10. letd, tretjina oa doseže starost 70 do 80 let Ker so bili ljudje revni, so živeli sila skro- mno. Od ustanovitve župnije, t.j. v 60 letih (1785-1845) je umrlo 44 oseb v starosti od 80-86 let, 9 oseb v starosti 86-90 let, 19 oseb v starosti 90-94 let, 4 osebe v starosti 98 let, 6 oseb v starosti 100 let, 1 oseba v starosti 108 let in ena v starosti 110 let. Glavna poteza značaja prebivalstva je rav- nodušnost do dobrega in slabega. Radi se ukvarjajo z živino, so nekoliko dobička želj- ni. Mladi moški radi tu in tam tihotapijo tobak. Starejši so zelo trmasti in nepokorni do predstojnikov. Menijo, da dajatve niso božja in cesarjeva ustanova - gospoda na- mreč obdrži vse kar izterja. Ljudje se preživ- ljajo samo s poljedelstvom in živinorejo. Iz- datke krijejo z iztržkom za živino in za nekaj pšenice in ovsa. Zemlja je ilovnata in jo je treba gnojiti. Konjev je malo in še ti so majhne pasme, boljše pa je govedo, poseb- no pitani voli, ki se lahko kosajo s planinski- mi. Navadna prehrana so stročnice, krom- pir, repa, korenje, zelje in močnate jedi ob svetkih in petkih. Ljudje govore samo slo- vensko. Jezik je večidel tisti, ki ga zdaj piše- jo kranjske »Novice«. Šole ni, samo župnik enkrat tedensko ob nedeljah poučuje otro- ke v materinščini, krščanskem nauku, bra- nju in pisanju in nekoliko računanja; trivial- na šola je na Planini. Glavna zabava tukajšnjih prebivalcev je poleti ta, da hodijo na žegnanja po sosednjih župnijah in na božja pota. Pozimi je glavna zabava furež. Tedaj se s sosedi več dni zapo- red mastijo, se nacejajo z vinom in pojo. Tako je tudi ob ženitvovanjih, pri katerih je ta posebnost, da med svati, ko gredo k poro- ki ni drugih žensk razen neveste, družice in tako imenovane »Vodilje«, medtem ko je moških deset ali dvajset. Pojejo več nabož- nih kot posvetnih pesmi; pri petju se odli- kujeta oba spola. PRIREDIL IN ZAPISAL ERNEST RECNIK MLADI PIŠEJO BILA SEM V ČRNI GORI Deset pionirjev občine Slov. Konjice se je udeležilo tabora Sutjeska, ki je bil v Sutomoru, v Črni gori. Med pionirji, ki so zastopali Slove- nijo, sva bila tudi dva učenca iz Vitanja. Tabor »Sutjeska« se je pričel 9. julija in trajal do 24. julija, v tem taboru so se zbrali pionirji iz cele Jugosla- vije - iz vsake republike in avtonomne pokrajine po de- set pionirjev. Bila sem zelo vesela, da so me izbrali. Potovanje v Črno goro je bilo zelo vznemirljivo. To je bilo moje prvo potovanje z letalom. Poleteli smo z za- grebškega letališča preko Sa- rajeva v Titograd. V Titograd smo prispeli ob desetih zve- čer. Bilo je še vedno zelo vro- če, približno 26°.' Kot poseb- no doživetje mi bo tudi ostalo v spominu pomoč družine iz Zagreba, ki nam je kljub šte- vilni prtljagi in dojenčku po- magala iskati prevoz za Suto- more. Zaradi velike zamude, ki jo je imel vlak na progi Beograd Bar, smo prispeli v Sutomore ob drugi uri zju- traj. Skupaj s pionirji iz Osije- ka smo kot zadnji prispeli v tabor. Naslednji dan smo spočiti vstali in se spoznali s svojimi vrstniki iz Jugoslavije. Spoz- nali pa smo tudi naš kraj bi- vanja - Sutomore. Presunila me je podoba mesta, saj je bila skoraj vsaka druga hiša porušena. Kraj je bil v lan- skem potresu zelo prizadet. Toda neskončna modrina ne- ba in morja, peneči valovi, peščena plaža in sonce mi je ponovno vzbudilo veselje. Največ smo se kopali, hodi- li pa smo tudi na izlete. Spoz- nala sem Bar, Cetinje, Bu- dvo, Boko Kotorsko, Lovčen. Prav zanimivo je bilo sreča- nje z vojaki, ki so dali sveča- no obljubo v Baru. Za mitra- Ijezom je stal Pungartnikov Milan. Se bolj je bil presene- čen kot jaz. Seveda se takega naključja, da bi se srečala z vojakom iz Vitanja, nisem na- dejala. Ob večerih smo prirejali programe. 22. julija so nam celo pripravili program za dan vstaje slovenskega na- roda. v tem času sem našla mno- go prijateljev. Skupaj smo delali v četi, tekmovali, peli in pisali. Zadržanost, ki je vladala med nami, je bila z vsakim dnem manjša. Zadnje dni nam je bilo ob spoznanju, da se bomo razšli, vedno bolj hudo. Marsikdo je imel solz- ne oči, še posebno ob slove- su. Pionirji iz občine Slov. Konjice smo prvi odšli iz ta- bora. Vračali smo se v četr- tek. Vstali smo zjutraj ob šti- rih. Ze prejšnji večer so nas prosili, da jih naj zbudimo zjutraj, ko bomo odšli na po- stajo. Ura je bila že polnoč. Pionirji niso šli prej spat, do- kler jim ni upravnik obljubil, da nas bodo lahko zjutraj spremljali na železniško po- stajo. Jutro se je naglo bliža- lo. Nekateri izmed nas so se zbudili že ob pol štirih. Tiho smo se odpravili na pot. Kljub obljubi naših prijate- ljev nismo zbudili iz sladkega spanja, vendar se jih je zbralo približno trideset. Ti so nas skupaj s tovariši spremljali na železniško postajo. Cas slovesa se je vedno hitreje bližal. Vlak je pripeljal na po- stajo in še zadnji stiski rok z Rajko, Rosando, Erkinom, Aladinom. Vračali smo se domov. Pot nas je vodila preko Beograda, kjer smo imeli cel dan čas za ogled mesta. Ko smo zvedeli od tov. Toneta, da bomo na poti domov obiskali tudi grob tov. Tita, je bila naša sreča še večja. Tudi jaz sem bila vesela, da sem lahko obi- skala »hišo cvetja«, kot sedaj imenujemo Titov zadnji dom. Tabor »Sutjeska« se je tako končal, ostali pa so lepi in bo- gati spomini. Vsak teden do- bim veliko pisem in kartic. Ostalo je prijateljstvo in spoz- nanje, kako lepo je živeti v svobodni domovini Jugosla- viji, še posebej, če spoznaš bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti tako neposredno, kot sem ga jaz. IRENA POGOREVC, 7. b OS Vitanje MOJA STARA MAMA Moji stari mami je bilo ime Elizabeta. Klicali pa so jo kar Beta. Njena mladost ni bila lahka, saj je bilo doma veliko otrok. Njena oče in mati sta bila dninarska najemnika in sta s težavo preživljala otro- ke. Velikokrat so bili lačni. S štirinajstimi leti je šla služit. Rada bi bila hodila v šolo, pa ni mogla. Povsod so jo imeli radi, saj je bila delovna in po- štena. Služila je do možitve. V varstvo in skrb je prevzela moževih pet otrok. Delala je od zgodnjega jutra do pozne- ga večera. V zakonu sta se jima rodili še hčerki Ela in Danici.. Ko so bili slabi časi, je njihranila še veliko drugih, lačnih otrok. Ko ji je umrl mož, je sama obdelovala po- lja. Nikoli se ni pritoževala, z vsem se je znala sprijazniti. Njena dobra volja in dobrota se nista nikoli nehali. Svojim vnukinjam je bila vselej lju- beča stara mama. Zelo rada je imela rože. Spominjam se, kako me je vsak večer držala za roko in mi pripovedala pravljice. Čuvala nas je, ko je bila mamica v službi. Živela je za svoje vnukinje. Z nami se je veselila vseh uspehov, tolažila nas je v neuspehih. Letos se je skupaj z nami veselila svoje devetdesetlet- nice. Ko sem odhajala na morje, mi je mahcda ob oknu in rekla: »Darja, pazi nase in dobro se imej!« To so bile zadnje besede, ki sem jih sli- šala. Takrat mi je tudi zadnjič stisnila v pozdrav svojo žulja- vo roko in me poljubila. Ko je umrla, me ni bilo do- ma. Vrnila sem se domov in nisem mogla verjeti, da ne bom nikoli več spletala nje; nih lepih las. Za vse, kar je storila zame, ji bom vselej hvaležna. DARJA ZORKO, 8. r. OS VELJKO VLAHOVIC CELJE OBIRANJE JABOLK Oglasil se je šolski zvonec in naznanil konec četrte ure pouka. »Hura! Rekreacijski od- mori« »Kaj imamo danes na pro- gramu?« vpraša razredničar- ka. »Sprehodv gozd« zavpije- mo v en glas. »Pa pojdimo!« Hitro smo se zbrali pred šo- lo in počakali tovarišico ra- zredničarko. Odpravili smo se proti gozdiču nad šolo. Med potjo smo se pogovarjali razne stvari in pogovor je na- nesel tudi na končni izlet v 8. razredu. Predlogi za akcije so kar deževali, vendar ni bil no- beden oprijemljiv. »Tovarišica, kaj ko bi izvedli akcijo obiranja ja- bolk,« se nenadoma oglasi Slavko. »Kam pa naj bi šli?« smo se začudili. »K Hudinatu, vendar! Saj ima ogromne nasade jabolk in hrušk in ravno sedaj obira- jo jabolka. Tovarišica, posku- simo. Morda pa nas bo vzel.« Rečeno - storjeno. Tovari- šica razredničarka se je dogo- vorila za akcijo, mi pa smo polni delovnega elana v sobo- to, 20. septembra ob osmih zjutraj zakoračili v rosno tra- vo lepo urejenega nasada ja- bolk. Tovariš Hudina Jože nam je najprej razdelil pred- pasnike, ki smo si jih zavezali na čisto posebne načine in takšni so nam služili za »po- sode« pri obiranju. Natol nam je razložil, kako naj (j ramo jabolka in nas opoz^ naj sadežev ne mečemo z y| sokega v zaboje. Ko so navodila pri kraju, smo se selo zagrizli v vrste. Na vsa], strani nas je obiralo šest. lo ni bilo naporno, zato na,, je šlo hitro od rok. Zaboja, so se polnili in polni romali ogromno hladilnico. Obirj smo zlati delišes. Po okusr malici smo delo nadaljeva pridno in vestno. Obirali sm natančno in pobirali sadet( ki so med obiranjem padli n tla. Po kosilu, ki nam je pra pošteno teknilo, smo zriov poprijeli za delo. Začelo j postajati vroče. Marsikateri mu bi se zahotelo malo pofi ka. Tovarišica je takoj opazil našo krizo, zato je predlagali naj kaj zapojemo. »Suzana, začni! Po nasadu se je oglasila p( sem. Peli smo vsi, čepra smo bili že precej utrujen Ko so ostali delavci prihaja mimo, so pritegnili zraven i nas vzpodbujali k petju. Vt; ko prijetnem razpoloženju s je sonce počasi prevesilo z rahlo meglene griče Križa vrha. Končali smo z delom. Utrujeni, vendar veseli, d smo opravili koristno delo z; se in za skupnost, smo se pc časi vračali domov. UČENCI 7. razred COS Marija Bro; Bistrica ob Sot BILO JE LEPO Neko nedeljo sem se oc pravil v gozd na sprehod.' žepu sem imel vrečko. K sem prišel v gozd, sem zaglf dal gobe. Iz žepa sem potej nil vrečko. Začel sem nabirati. Ko ser nabiral, je nekaj zašumeli Pogledal sem in prisluhni Videl sem, kako je lisica t ščala ježa k potoku. Poča sem se premikal za ježem i lisico, da vidim, kaj bo lisic naredila z ježem. Ko je jež pi del v vodo, je lisica hlastnil po njem in ga odnesla. Potem sem šel nazaj na ist mesto, kot sem bil prej. Ni bral sem polno vrečko gol Sel sem domov. Doma smo se gob najed za večerjo. Potem smo šli v: spat. HROVAT TONCI, 6. Osnovna šola Vitanj ČUDEŽNA DEŽELA Po strehi se je sprehajal mačka. Sla sem na streho, d bi jo ulovila. Takrat pa je pr letel zmaj in me odnesel di leč, daleč. Cisto na konc sveta pa me je izpustil in pa« la sem v dimnik gradu. Tai je živel zmaj s svojimi mlad či. Mladiči pa so mi zagrozil da me bodo naslednji da skuhali za kosilo. Zbala se se in se poskušala rešiti, kamor sem prišla, me je ^ čakal zmaj. Neko dopoldr ni bilo nikogar doma, zmaj: učil svoje mladiče leteti. H tro sem splezala v dimnik; prišla sem na vrh. Pogna sem se v tek proti domu. P' tem sem se zbudila in b'' sem v svoji postelji. Nis«' mogla verjeti ali so to bileS' nje ali resnica. TATJANA PADE2NIK, 4 ' Zref BILI SMO V KNJIGARNI Danes smo bili s tovanši"^ v knjigarni. Tam smo vi* mnogo zanimivih stvari- varišica nam je pokazala kaj knjig, ki jih berejo otr''' in odrasli. Prečitala narfl tudi zgodbico o Petru cu. Zgodbica mi je bila všeč. Potem smo se vrn'" šolo. Med potjo nas je tova, šica učila o prometu, nam je lepo. DEJAN KOLAB. Prva osn. šola, C« .4-30. oktober 1980 ---- NOVI TEDNIK - stran 17 ZBOR PLANINSKIH VODNIKOV Letošnji shod planin- skih vodnikov je bil 25. in 26. 10. 1980 v planinskem ^ornu na Peci. Zbralo se je 97 PLV iz vse Sloveni- je, med njimi kar precejš- nje število z naše doline, prvi dan je zagodlo vre- me, saj je precej deževalo in pozneje zgoraj snežilo. Udeleženci so pregledali svoje delo in izmenjali iz- kušnje ter obnovili del znanja, kar je njihova vsa- koletna obveza. Predlaga- li so tudi, da bi naj imeli vsi enotne vetrovke z na- šim emblemom. Nasled- nji zbor pa bo po vsej ver- jetnosti deljen, ker tako velikega števila, ni moč spraviti v en sam planin- ski dom. B.J. OSMI ZBOR SAVINJSKIH PLANINCEV Na dan obletnice znane prve frontalne partizan- ske bitke na Greti in obletnici podelitve Nobe- love nagrade Ivu Andriču je bil letošnji osmi zbor SAVINJSKIH PLANIN- CEV v novo prenovljene- mu planinskemu domu pod Reško planino. Za uvodni kulturni pro- gram so poskrbeli mladi preboldski planmci pod vodstvom tovarišice Do- larjeve. Zapeli in recitirali so nekaj pesmi tako pri- srčno in razigrano, da so resnično lahko pripomo- gli k pravemu planinske- mu vzdušju. Osrednji govor o delu, predvsem o vzgoji v pla- ninstvu je spregovoril predsednik lO TKS Ža- lec. Med drugimi je pou- daril o pomembnosti osnovnega planinskega znanja za varno zahajanje v gore. Morali bi začeti s planinskimi šolami za vse, ki se vključujejo v naše vrste. Ob tej priložnosti so slavnostno podelili tudi značke za prehojeno SA- VINJSKO POT. V letoš- njem letu jih je prehodilo 83 (skupno 689). Tu so jih podelili le 12. Med njimi je bil tudi tov. Piki, ki jo je že prehodil drugič, kljub svojim letom. Ob njegovem življenjskem ljubileju mu je savinjski MDO podelil še zlato - značko prijatelj planin. Sočasno je bil tudi tretji zbor GORSKE STRAŽE Savinjskega MDO, ki ga je vodil tov. Florjan SON. Med svojim poročilom je omenil, da smo opravili štiri tečaje na GS. Tu smo vzgojili 96 GS. Doseda- njemu načelniku odseka se je za delo in trud zah- valil predsednik MDO Adi Vidmajer. Za novega načelnika je bil predlagan aktivni član GS PD Zabu- kovice Jože MAJCENO- VlC, ki ga mora na prvi seji potrditi še MDO, ki bo v začetku novembra. Ob koncu je član MDO, komisije za vzgojo in izo- braževanja podelil pre- boldskemu društvu pla- keto »PRIJATELJ PLA- NIN" za njihovo delo pri obnovi in preureditvi pla- ninskega doma. Shod sta vodila Franci Ježovnik in Adi Vidmajer. Drugo leto bo verjetno organiziralo tako srečanje PD Žalec, na kar so menda že pri- stali. B.J. V domu pod Reško pla- nino je vzidana tudi spominska plošča pa- dlim Rečanom med NOB. Ploščo so vzidali na pobudo krajevne or- ganizacije Zveze borcev NOV iz Prebolda. Foto: JANEZ VEDENIK IZ ŽIVLJENJA IN DELA DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU SEDEM PLODNIH POREDOŠOVIH LET Samostojno zasebno delo opravlja Ivan Poredoš skupaj s sedmimi delavci in tremi vajenci. Klima naprave so nji- hovo delovno področje, pa tudi lakirni- ška oprema. Vsa dela opravljajo pogod- beno za organizacije združenega dela, predvsem za Kovaško industrijo iz Zreč, pa Obnovo, Izletnik... Dela imajo veU- ko, še preveč, da bi lahko vsega sprejeli. Že za prihodnje leto so tako rekoč raz- prodani. Ni jim težko, le delavnico bi potrebovali večjo. Tega se bodo lotili prihodnje leto. Vsi, ki delajo pri Ivanu Poredošu, so člani osnovne organizacije sindikata na področju samostojnega zasebnega dela. Vsi od prvega dne zaposlitve, saj je Ivan Poredoš prepričan, da je tako zanje za- gotovljena večja varnost. Delavci, s ka- terimi sem se pogovarjala, pa so takole povedali: Jože Gajšek, ključavničar: »Dve leti in pol sem že tukaj. Prišel sem iz Pre- vozništva, kjer sem seveda bil v sindika- tu in tudi sedaj sem. Vsi smo. Naš delav- nik je normalen, posebnih težav pri delu ni. Smo enoten kolektiv, dela je dovolj, delodajalec pa tudi delo zelo dobro or- ganizira. Dokler bo dela dovolj, bo vse v redu. Zdi se mi celo, da je boljše kot v kakem podjetju. Sicer pa za nas tako ni prave razlike. Kar se sindikata tiče, smo dobro seznanjeni, čeprav sami ne hodi- mo na sestanke. O vsem, kar se dogaja, nas seznani Ivan Poreš ali pa njegova žena Ana, ki tudi dela pri nas in je aktiv- na pri delu sindikata. Toplo malico ima- mo, regres tudi, na izlete pa mene ne mika hoditi, saj se v enem dnevu ne moreš kaj novega naučiti." Janko Grlica, klepar: »Prišel sem od zasebnika pred tremi leti in takrat tudi postal član sindikata. Lahko rečem, da ni primerjave z mojim prejšnjim delom. S plačilom je tako - več ko delamo, več dobimo, dobimo ga pa res redno. Želi- mo si le, da bi tako šlo še naprej, da ne bi cene materiala, ki ga za delo potrebuje- mo, preveč naraščale.« Ranko Galamič, klepar: »Četrto leto sem tukaj in ves čas delo normalno po- teka, brez posebnih težav. Tako je. Ce ne bi bil zadovoljen, pač ne bi bil že tako dolgo tukaj.« Ana Poredoš, knjigovodkinja: »Že prej, ko sem še delala pri Tkanini, sem popoldan vodila knjigovodstvo. Od za- četka že tudi sodelujem pri delu Izvršil- nega odbora OOZS na področju samo- stojnega zasebnega dela in sem tudi predsednica pri komisiji za dopolnilno in družbenoekonomsko izobraževanje. Mislim, da bi bilo k delu pri sindikatu potrebno pritegniti več ljudi. Seveda tu- di v članstvo - zaradi lažjega reševanja stanovanjskih potreb, pravnih nasve- tov, dopolnilnega izobraževanja...« MILENA B. POKLIC Obveščamo vse delavce zaposlene pri obrtnikih, da je občinski sindikalni svet v Celju odkupil zanje 50 vstopnic za Teden domačega filma v Celju. Te so jim zdaj brezplačno na voljo. Vse podrobne informacije daje občinski sindikalni svet Celje, Gledališka 2. ALMA M. KARLIN SAMOTNO POTOVANJE 32 °^Je, ki sem se v njem nahajala, je bilo tako, da si nisem Ma sezuti čevljev, ker bi mi jih utegnili ponoči odnesti, sq°^ ^^^^^ kovček pa je bil v ladijskem trebuhu. Pomotoma - ga bili vzeli in ga vrgli tja. V Honoluluju ga potem f ° '^ogli najti, trdili so, da so ga postavili na pomol, in od^I-^^ sem se še tako jezila, mi niso dali zanj nobene g^,^°dnjne. V resnici pa seje peljal naprej do Singapurja, Pom^'^ se je po treh mesecih neslavno in nekoliko bolj nje ^ot je že bil, z vsebino vred spet vrnil k meni. V ^^^^ slovarček v desetih jezikih, ki sem ga bila sp^^^.^staviia in z roko napisala, ter perujski malik, zato sp , "^^a, ko sem ga spet zagledala, res zelo vesela. V ^ksr'^/ so nenehno kričah otroci, toda ženske z Vzhoda - ^ -zaponke - jih niso nikoli nabile. Samo pomirljivo so i2((^°^^epija7e po hrbtu, to pa je bilo tudi vse. Ko se otrok ^^\J^tihne sam od sebe. Mg-!}^^^ je bilo, vsaj zame, v jedilnici. Sedeli smo ob hrs{! '^^Pokritih mizah in čakah, da so prinesli posode s Pa^, °' so posodo postavili na sredo mize, si moral ^ti p*^^ ie vsaj nekaj iz njih prišlo tudi na tvoj krožnik, fie (J ^^'^ligalci so se obnašali kot divjaki. Bali so se, da bi ^^nj^ ■ pa so si naložili na krožnike, kolikor je šlo Wn' ^ajbo7jžj kosi so izginih, preden si prišel do lonca. 'fih ° potem pogosto puščah, toda na svojih krožni- 2a •'^ ^^^a običajno tako slaba, da smo Kitajce prosili ^^bii^^^ glavni strežaj sta bila zelo ljubezniva, prijazni .5e 1j ^^stniki - če si že prišel z njimi v stik. Razvedelo «0 potuje v tretjem razredu neka novinarka, in kmalu ^ina 3°^P^ prinesle polne košarice lepega sadja (poslo- ^^rila iz domovine), da bi ga razdelila med revne Azijke, a tudi zame ga je ostalo dovolj. Bolj kot sadje bi bila rada obdržala košarice, a sem jih, da bi ne bila preobložena, nazadnje le poklonila. Gospodje in gospe so potem večkrat prišli na spodnji krov in sprva meje to veselilo. Ko pa meje neka stara gospa obračala na vse strani kot predpotopnega dinozavra, me spraševala po moji starosti in začela meriti širino moje glave, je moje navdušenje splahnelo. Zdelo se mi je, da sem kot truplo na secirni mizi. Čeprav so bila darila lepa, sem vendarle bridko občutila ponižanje, kajti nisem se mogla znebiti občutka, da mi jih niso dajali ljudje, ki bi me imeli za sebi enakovredno. Karkoli sem že bila na kopnem - na vodi sem bila samo kos izbirka, in izredno zanimanje, ki so ga kazali za moj od zoba časa in od usode močno prizadeti klobuk, mi je povzročalo kurjo polt. Na vsem dolgem potovanju se mi nobena stvar ni zdela hujša kot pogledi, ki so me z njimi ogledovali ljudje iz prvega razreda, kadar sem se vozila v medkrovju. Toda med izvrški v medkrovju so bili dobri ljudje in med njimi si se naučil tisočkrat več o življenju. Kaj vse so mi pripovedovale ženske, ki so obvladale kak zahodni jezik! Pri slovesu mi je neka Kitajka skrivnostno stisnila v roko pismo. Pokimala sem ji in ga v naglici vtaknila v žep. Pozneje, ko sem hotela pismo oddati, sem na svojo grozo : ugotovila, da nima naslova. Ko sem ga odprla, da bi videla, kaj je v njem, sem našla v njem dolar, ki mi ga je bila poklonila. Celo Azijka je ugotovila, kako zelo sem morala biti revna, da sem se kot Evropejka vozila v medkrovju. Pomagala mi je, kot ženska pomaga ženski. HONOLULU NA OAHU Največji havajski otok Hilo ima ognjenik Kilane s pre- krasnim žrelom Hale mau mau - »hišo večnega ognja«, toda glavno havajsko pristanišče je na majhnem otoku Oahu. To je Honolulu in tu pristajajo vse ladje, ki vozijo z Vzhoda na Zahod. V tem velikem pristanišču srečuješ ljudi iz vseh mogočih dežel in vsi hodijo okrog z občutkom, da so svoje navade in pogosto tudi svoje srce pustili v rodni deželi. Zaradi tega je Honolulu skoraj prav tako pregrešen, kot je pregrešna lepa Panama, mu pa grehe težje opustiš, ker so tisti, ki greše, belci ne pa mešanci, in ker tu tudi podnebje ni tako neznosno vroče kot v Srednji Ameriki. Otoki leže na robu ekvatorja in so pozimi prijetno topli, poleti pa ne preveč mrzli. Otok Oahu ima močno razčlenjeno obalo. Hribom je videti, da jih je neusmiljeno oblikoval podzemeljski ogenj, zemeljsko površje pa kaže, da so ga močno obdelovali tropski nalivi, kajti vsa pobočja so razpokana in zelo nagu- bana: vrhovi hribov so pogosto ostri, iz svetega zelenja na njihovih pobočjih pa povsod silijo skale. Izredno lepa je na otoku ozka Nuanutska dolina. Ob dolinski poti, ki senene- homa vzpenja, rastejo guavaška drevesa (ki imajo rumene sadeže z velikimi rdečimi peškami, sadeži so zelo okusni, imajo pa vonj, ki sprva odbija) in dolgoiglasta kasuarinska drevesa. Dolino zaključuje vrsta skal, ki se grozljivo strmo spuščajo proti morju. S teh skal je zmagoviti Kamehameda pognal svoje sovražnike na morske čeri in v morje, kjer so potonili. Izredno lepi so na otoku tudi svetlo zeleni trav- niki, ki so videti ravni, pa ljubko cvetoče tropske cvetlice v svetlih barvah, in vrtovi z grmiči alimandrov, ki imajo njih cvetovi bleščeče čaše, ter mehko curljajoči potočki, ki vr- vrajo iz razdrapanega skalovja. V vrtovih delajo Japonci in Kitajci, okoli Palija, najvišjega skalnatega vrha pa se vr- tinci rahla bela meglica, ki da slutiti, da utegnejo tam prebivati vile. Nedaleč od Nuanutske doline je prav tako ljubka Manoa- ška dolina, ki v njej skoraj neprestano dežuje, toda ta dežje bolj podoben močnemu pršenju iz megle, ki mu slede presenetljivo lepe mavrice. Znamenita je obala pod Dia- mantno glavo, tu je namreč dolga waikikijska plaža, ki se na njej ljudje kopajo in zabavajo z vožnjo na valovih, tu pa so tudi dobro prikriti v hrib vzdani topovi ter akvariji s tropskimi ribicami. Navadno se ne navdušim prehitro, toda ribice v teh akvarijih so se mi vselej zdele najlepše kar lahko Južno morje nudi človeku. Ribice so nenavadnih oblik, podobne so žabam, širokim trakovom, plitkim krož- nikom, metuljem, blazinicam za igle in drugim nepopislji- vim stvarem, barve pa imajo takšne, o kakršnih lahko sanjaš samo v umetniškem opoju: globoko rumene z ble- ščečo črno senco, modro kot poletno nebo z rožnatimi lučkami, svetlo zeleno, kot je pomladni gozd v maju z rjavimi sencami, pa zlato, podobno razpršeni sončni svet- lobi. Včasih imajo oko na hrbtu, neredko izbuljeno kot gumb, včasih pa žari kot biser na črnem pasu, ki se vije okoli telesa. Ribice se v vodi blešče kot najfinejša svila. Tu lahko vidiš tudi nevarnega polipa s strašnimi lovkami pa morskega pajka z neštetimi nogami. Ure in ure sem hodila skozi sivo hišico in občudovala čudeže, ki so jih potegnili iz morskih globin. Stanovala sem v leseni hišici v Circular Laneu. Nisem mogla stanovati vselej tam kjer bi si želela, kajti predvsem sem morala paziti, da je bilo stanovanje poceni. Razgled sem imela na nekaj vrtov in na staro ognjeniško žrelo, ki se dviga neposredno za Honollulujem; zaradi njegove oblike ga imenujejo Punchbowl (skleda za punč). Okoh mene je bilo vselej vse zeleno, zelenja pa sem bila potrebna bolj kot moram danes povedati. Čeprav sem si bila od Peruja na pogled opomogla, sta dve stvari vendarle ostali: veliko ogorčenje in razdražljivost, zato sem večkrat bruhnila v dolg in krčevit jok, ki ga nisem mogla zaustaviti, ter nekaka duševna in duhovna razrvanost, ki se je pokazala zlasti v pogovoru. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 43 - 30. oktober OBISK V ŠOLSKI KUHINJI NAŠA TILČKA Puding ja, le špinače ne! Vsakdanji ritem življenja in dela nas, na žalost, odvra-' ča tudi od tistih lepih, starih običajev in navad, o katerih nam danes pripovedujejo le še naše babice in dedki. Ena takih je bila nekdaj tudi na- vada, da se je vsa družina, točno ob določeni uri, zbrala za mizo in skupaj pojedla vsakodnevno kosilo. Danes so ti, že kar obredni trenutki našega življenja, na sporedu le še ob sobotah, nedeljah in praznikih, druge dni pa kosi- mo v službi, v restavraciji in še kje drugje, naši malčki in cicibani v vrtcih, šolarji pa v šolskih kuhinjah oziroma je- dilnicah. Ena takih je tudi v pionir- skem domu Cvetke Jerinove v Celju, kjer se naši otroci v opoldanskem času kar gne- tejo, ko jim v praznih želodč- kih neusmiljeno zavija. Za- dovoljni smo, da je za naše otroke, oziroma za njihov vsakdanji glavni obrok hra- ne, dobro poskrbljeno, le redkokdaj pa pomislimo, kdo so tisti ljudje, ki jim je kuhanje in pripravljanje ko- sila za naše otroke, vsakda- nja skrb. Zato smo obiskali delavke kuhinje v pionir- skem domu Cvetke Jerinove v Celju in prosili glavno ku- harico Tilčko Topolovec za kratek razgovor: Kako dolgo že kuhate? Kuham pravzaprav že vse življenje, tukaj, v pionir- skem domu pa že od vsega začetka, to je, kakih osem let. Koliko obrokov hrane pripravite dnevno? 650 do 700 kosil je treba vsak dan pripraviti, poleg te- ga pa še preko 200 malic. To je veliko in naporno delo, ki se začne zgodaj zjutraj in se včasih zavleče tudi v popol- danski čas, saj je treba po kosilu kuhinjo in jedilnico očistiti in pripraviti za na- slednji dan. Kdo sestavlja jedilnik? Vsa leta sem ga sestavljala kar sama, kar mi je vzelo ve- liko časa ob razmišljanju, le- tos pa sestavlja jedilnik po- sebna komisija. Je hrana za naše utrujene šolarje dovolj kalorična? Kalorična je dovolj, če bi otroci vse pojedli. Ker pa hrana cesto ostaja na krožni- kih, so kaj kmalu zopet lačni in najbrž doma brskajo po hladilnikih, starši pa mislijo, da hrana ni dovolj močna. Kaj otroci najraje jedo in katere jedi ostajajo največ- krat na krožnikih? Najraje imajo kreme, pu- dinge, kolače. Tudi meso imajo radi, redno pa ostaja na krožnikih zelenjava, ki bi je morali največ zaužiti. Imate kakšne želje? Oh, želja je veliko. Ce bi se mi vse uresničile, življenje ne bi bilo več tako zanimivo. Ker sem že utrujena od dol- goletnega dela v kuhinji, že- lim z naslednjim letom v po- koj. Zalim si le, da bi bila zdrava. Tilčki Toplovec tudi mi vsi želimo zdravja, saj si je s tež- kim in lepim delom tudi za- služila lepo jesen življenja. MARJELA AGREZ PLINOVOD UREJAJO v Stanetovi ulici v Celju, kjer je pred dnevi prišlo dol eksplozije, že urejajo nov plinovod. ' FOTO:J.V.: TEDEN POŽARNE VARNOSTI V DOBJU Gasilsko društvo v naši KS Dobje je še zelo mlado. V tednu požarne varnosti so vsi člani vnovič pokazali svojo aktivnost. Za pionirje na šoli je bil organiziran razgovor o pre- prečevanju požarov, sezna- nili so se z preprostim gasil- skim orodjem. Ta razgovor je vodil gasilec - mentor pio- nirske desetine na šoli, Franc Tovornik. V četrtek popoldan je zatu- lila sirena. Zbrali so se gasil- ci, člani CZ in odhiteli na kraj požara. Na pomoč so prišla še druga društva sose- dnih KS: Slivnica, Planina in Kalobje. Požar je zajel str- njeno naselje v Suhem pri Dobju, zato je bila potrebna hitra in učinkovita pomoč. Ta požar je bil organiziran s strani občinske gasilske zve- ze ob tednu požarne varno- sti. Akcijo sta vodila tovariša Cmok in Artiček. V akcijo se je vključil pio- nir in prišepnil: »Tudi jaz bi gasil, kje je brentača?« Ker še v našem društvu nimamo vsega orodja, tako tudi pio- nirji ne morejo svojo aktiv- nost pokazati takrat, ko bi bila njihova pomoč tudi po- trebna. Istega dne je bilo ob 19. uri za člane organizirano preda- vanje s prikazom filma. Pre- davanje je prekinil klic: »Po- žar, gori hiša!« Zatulila je si- rena, tokrat zares, v drugič so se na avtomobilu prižgale modro utripajoče luči in sire- na. Treba je bilo reševati dom. Takoj so bili na kraju nesreče in reševali imetje. JOŽICA SALOBIR PREDSTAVUAMO VAM ŠPORTNIKE KDO JE BOGDAN MAKOVŠEK? Začeti je treba tako, da je BOGDAN MAKOV- ŠEK po vseh dosedanjih uspehih doseženih z last- nim delom prišel celo do najvišjega priznanja za mladega človeka - da je postal TITOV ŠTIPEN- DIST. Ostali podatki: Rojen: 28. julija 1962 v Velenju, višina: 181 cm, teža: 72/kg, »Zaposlen«: obiskuje IV letnik velenjske gi- mnazije, »konjiček«: atletika in z njo hoja celo do državne reprezentance tako mla- dinske kot članske. izjemna posebnost: vse razrede je doslej izdelal z odličnim uspehom in po -službenih« ter športnih uspehih postal pred le- tom dni tudi Titov štipen- dist! Trener: Valter Štajner (ta ga je izmed »tekačev« tudi pripeljal med »ho- dače«)! Ostale zanimivosti: - na gimnaziji imajo vsi člani predavateljske- ga zbora do njega veliko razumevanja. Bogdan za trening in tekmovanja porabi veliko časa, po- manjkanje pri pouku na- domesti z dodatnim uče- njem doma. In to uspeš- no! Njegovi doslej naj- boljši dosežki: je državni rekorder v hoji na 5, 10 in 20 km med mlajšimi mla- dinci in mladinci, letos je osvojil 3. mesto v hoji na 10 km na mladinskem at- letskem prvenstvu, bil dr- žavni prvak na 10 km medtem ko je na član- skem državnem prven- stvu osvojil odlično dru- go mesto za Galušičem. Nastopil je na mladin- skem troboju v Parizu in osvojil na 10 km četrto mesto. Njegova želja: uspešno končanje gimnazije ter nastop na prihodnjih Bal- kanskih atletskih igrah v Sarajevu prihodnje leto. Treningi so naporni, saj dnevno preteče ali preho- di 20 do 30 kilometrov ter pri tem izgubi 1 do 2 kg na telesni teži. Njegova mama poskrbi, da Bo- gdan dnevno dobi 3500 do 4000 kalorij, kot per- spektivni atlet pa dobi od ZTKO Velenje 800 din šti- pendije! Doslej je Jugoslavijo zastopal na tekmovanjih v hoji v Avstriji, Italiji, Madžarski, Romuniji, 'Bolgariji, Grčiji, Franciji in (Jeskoslovaški. Z vsemi prejšnjimi in letošnjimi dosežki je že izpolnil normo za nastop na mladinskem evrop- skem prvenstvu na Nizo- zemskem prihodnje leto. In če se ponovno vpra- šamo, kdo je Bogdan Ma- kovšek? To je mlad, am- biciozen in vztrajen atlet velenjskega atletskega kluba, ki delo v šoli in re- kreacijo na stadionu več kot samo uspešno izpol- njuje. Sicer pa - če tega ne bi izpolnjeval, ne bi dobil doslej največje na- grade, to je da je Titov šti- pendist. LOJZE OJSTERŠEK RAZGIBANO ŠPORTNO ŽIVLJENJE V KS SLAVKO ŠLANDER v krajevni skupnosti Slav- ko Slander so tudi letos po zaslugi delovne komisije za športno rekreacijo počastili svoj krajevni praznik z vrsto športnih prireditev - v ma- lem nogometu, odbojki, ša- hu in kegljanju ter reprezen- tančnem srečanju v nogome- tu z žensko reprezentanco Slovenije s KS SI. Slander. V generalni uvrstitvi je bil vrstni red naslednji: 1. In- grad 27, 2. JLA 25. 3. KS SI. Slander 23, 4. KS Dolgo po- lje 21, 5. Nivo 12, 6. tehniška šola 11, 7. KA Center 5 in 8. KS Ostrožno 3 točke. Prire- ditve so povezale vse organi- zacije, ki žive v KS SI. Slan- der, povabilu pa so se odzva- le tudi druge krajevne skup- nosti. Kdo bi omenjal vse re- zultate. Pomembno je sode- lovati in to je bilo osnovno geslo prireditelja. Poizkus je povsem uspel. Prepričani smo lahko, da se bo drugo leto odzvalo vabilu še več krajevnih skupnosti iz celj- ske občine. Reprezentančno srečanje v nogometu pa so odločili v svoj prid Šlandrov- ci s streljanjem 11 metrov z 9:8, ko je bilo v rednem času neodločeno 5:5. V šahu je zmagala KS Dolgo polje pred Ingradom in KS SI. Slander, v kegljanju pa In- grad pred KS Dolgo polje in Nivo-jem. K. JUG EMONA HOTELI TOZD HOTEL EVROPA CELJE zaradi razširitve dela in dopolnitve organiziranosti vabi k sodelovanju 1. 1 slaščičarja končana slaščičarska šola 2. 2 natakarja končana gostinska šola 3. 2 hotelska vratarja končana osemletka 4. 2 hotelske sobarice končana osemletka 5. 2 kuhinjske pomivalke 6. več čistilk Interesenti naj vložijo pismene prijave, opremljen'^ kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti boru za delovna razmerja ali se osebno zglasij"] kadrovski službi TOZD hotel Evropa Celje, Titov trS do zasedbe del in opravil. OZIMNICA POD STREHO Smo v mesecu oktobru, prav zaprav že čisto na ko^ to je čas, ko ima večina gospodinjstev ozimnico že pr^^, Ijeno. Nekateri so jo pridelali sami, drugi so morali § dokupiti, veliko pa je takih, ki so morali zanjo seči globni žep, da so vse kupili. GELCA ŠKRUBA iz Letu- ša: »Doma imamo toliko zemlje, da lahko krompir pridelamo sami, medtem ko jabolka in drugo ozimnico kupimo. Nekaj zelenjave sem vkuhala, nekaj sem spravila v hladilno skrinjo, tako, da smo za zimo kar do- bro preskrbljeni.« JOŽICA TAMŠE iz P( le: »Kopujemo vso ozirrt in letos nam je še n manjka. Vsa leta doslej kupovala za zimo na Hm dovi tržnici v Žalcu, leto še nisem uspela. Manjk; še nekaj krompirja injab Mislim, da bom v nasled dneh tudi to dobila na a tržnici." ■ MINKA HRASTOVEC iz Braslovč: »Ozimnica nam zraste doma, druga leta smo lahko nekaj krompirja tudi prodali. Letos je bil krompir sicer lep. bilo pa ga je precej manj. Kupim le nekaj papri- ke in kumaric. Za zimo smo tako dobro preskrbljeni.« ANICA LEBIC iz Latk vasi: »Smo velika družin temu primerna mora biti di ozimnica. Krompir s kupila pri kmetu, ostalo na tržnici. Poleg kromp in jabolk imam vložene! cej paprike, kumaric, srb solate, kompotov in dm dobrot, ki nam bodo po strile zimski jedilnik.« Tekst in fo T. TAVC; ,1 - 30. oktober 1980 NOVI TEDNIK-stran 19 .č/\RKARJl STARTALI Z ZMAGO Mk BO NEIZPROSNA Xtiedel'lo proti IMT iz Beograda za nov par točk Košarkarji Libele so v uvo- » j tekmi v I. ZKL B dosegli ^,tj Metalcu iz Valjeva po- etnbno zmago: Gostje so bili ledni vsega spoštovanja, saj %oslej vrsto let igrali v I. rKL. Rezultat 96:93 (47:48) ne Le vsega, kar se je dogajalo koši v igralnem času. Libela je sicer kmalu povedla, i priigrala prednost 9. košev, > ' pa v tej igri ne predstavlja, jljlio. Gostje so namreč Celja-: g ujeli, v drugim delu celo pre-" jjgli in vodili vse do 30, minu- , da so jih nato igralci Libele ^eli« s conskim presingom, (jlično igro v obrambi in bor- enostjo. Priigrali so si kar 13 g^ev prednosti, kar je bila za- ostna zaloga v samem finišu. 'a je namreč pripadal zopet go- lom, ki so znižali razliko vsega ^ 3 koše prednosti za Libelo. jnago Sagadin je med drugim javil, da so igralci Libele imeli t;ah pred velimim nasprotni- kom z izkušnjami v prvi ligi. Bledica je bila vidna tudi na li- cih izkušenih igralcev kot Golca in Hauptmana. Razplet pa je bil kljub polnemu preobratu ugo- den za Libelo. Najbolj učinkovi- ti so tokrat bili - Gole z 31. koši, Pribanovič 27 in Muha z 12. koši. V nedeljo ob 10.30 bodo ko- šarkarji Libele v II. kolu po- novno nastopili pod domačimi koši v dvorani Golovec. V go- ste prihaja odlična ekipa IMT Beograd, ki ima v svojih vrstah kar 5 nadarjenih igral- cev beograjskega Partizana s centrom Farčičem na čelu. Tu so še Babic, Zivanovič, Boič in Krečkovič, ki bodo predstavljali probleme celjskim košarkarjem. S to ekipo je kom- pletna Libela pred mesecem dni v prijateljski tekmi v Kranjski gori izgubila z 15. koši razlike. Stanje se je sicer po mesecu dni ob vestnih pripravah dokaj spremenilo tudi v prid celjskih košarkarjev; vendar se nam obeta pod koši velik boj za zma- go. Upajmo, da bodo igralci Li- bele tudi tokrat pokazali poln »koš« borbenosti, agresivnosti in tudi znanja, ki je v tako za- htevni ligi potrebno za velike podvige. K. JUG Med celjskimi igralci je bil najboljši Zoran Gole, katerega vidimo pri uspešni akciji meta na koš gostov. Ob njem je novinec v celjski ekipi Abdulah Kahfedžič. Dobro igro so pokazali v celjski ekipi še Muha, Hauptman in Pribanovič. Foto: T. Tavčar CELJANI PRVI NA KROSU DELA Pod Stolom \- Radovljici je bil letošnji jesenski kros Dela, kjer je nastopilo rekordno število tek- movalcev - 1780 iz 48 slovenskih občin. Po vseh opravljenih kate- gorijah so doživeli zmagoslavje Celjani, ki so premočno zmagali med ekipami pred Brežicami in Radovljico. Velenjčani so bili de- seti in člani Šmarja pri Jelšah petnajsti. Celjani so osvojili tri prva me- sta med posamezniki, saj so zma- gali Marija Stravs med starejšimi pionirkami, Matej Juterkeš med starejšimi mladinci in Stanko Li- sec med člani. Do celjskega zma- goslavja pa je prišlo zaradi dobre zasedenosti v domala vseh eki- pah, ki so nastopale v posamez- nih kategorijah. X VRABL AERO: KOLINSKA SLOVAN 22:29 V polfinalu za rokometni pokal Jugoslavije na področ-' ju SR Slovenije rokometa- šem Aera ni uspel podvig na domačih tleh v hali Golovec, saj so izgubili srečanje proti KoUnski Slovan iz Ljubljane 22:29 in tako izpadli iz na- daljnjega tekmovanja. TV JANJA MARINO DRŽAVNA PRVAKINJA Se en naslov državne prva- kinje so osvojile kegljavke Celja! To je uspelo Janji Ma- rine, ki je na državnem pr- venstvo v Novem Bečeju osvojila na.slov prvakinje med posameznicami. Podrla je 870 kegljev in prehitela drugouvrščeno tekmovalko za 15 kegljev. Čestitamo! J. K. NA KRATKO ZMAGA CEUANOV Celjski strelci so se v Sevnici udeležili tekmovanja z maloka- librsko puško v počastitev tam- kajšnega občinskega praznika. Soddovalo je pet ekip, streljali pa so v trostavu od 300 možnih krogov. Celjani so nastopili v precej pomlajeni ekipi, vendar so kljub temu uspeli zmagati, ^teprav le z krogom prednosti Ipred strelci iz Zaboka. Tekmo- klci Sevnice, Krškega in Bre- pc pa so zaostali za nekoliko Re( krogov. Vrstni red najbolj- liihtreh med posamezniki: Tone ''jager 261, kar je odličen rezul- Ul in le 2 kroga manj od njego- itp celjskega rekorda. Drugi je bil Boris Kar iz Zaboka s 251 krogi, tretji pa ponovno Celjan Uoie Jeram s 243 krogi. Ostali JCtljani so dosegli naslednje re- kltate: Marjan Dobovičnik 233, Barbara Jager 202, Jože Cesnik w7 krogov. Celjani so za ekipno mago prejeli lep prehodni po- |Ui, najboljši posamezniki pa liliplome. DVOJNA ZMAGA VINKA LAVRINCA '^a lepem strelišču v Rečici je prvenstvo občine Laško z ji-ačnim standardnim orožjem. Doseženih je bilo nekaj dobrih ffzultatov, še posebno velja to za ;'nka Lavrinca, ki je postal dva- *-"3tni zmagovalec. Rezultati: Zračna pištola (od ^ možnih krogov) Vinko LavTinc 370 - SD »Du- jnPoženel« - Rečica, 2. Roman gatek 340 - SD »Alojz Kerže« - ^vovarna, 3. Jože Kotnik 327 l^ov - SD »Dušan Poženel« l^zultati: Zračna puška J- Vinko Lavrinc 353, 2. Roman 2?*ek 348, 3. Andrej Brunšek krogov - SD »Stane Ro- zman., itd. T. J. IJADETI LIBELE nj^.'*yalifikacijah za udeležbo v.^^f^avnem košarkaškem pr- J"stvu za kadete mladi Celjani Uspeli: Igrali so sicer do- Toli temu niso uspeli, "lo/v:* '^^ morali priznati pre- ske jp .^'^'"eščanov in Ijubljan- Vf|j,""'je. Imeli so namreč pre- ^ "^o tremo. Pokazali so pre- in ' .znanja v obrambi, skokih dni t '•iučnih metih. Že v uvo- ^ovn Libelo presenetili J, °'«eščeni, ki so zmagali inaj, ''*2:33)! Pri Libeli so bili 12« i^tfšnejši Cencelj 31, Turk njt, *;,<^nčina 6 košev. V sreča- ctr ''""»jo so mladi Celjani si- r*«>(la ' J'*^ dohiteli, Ljubljančani imeli Pf^J"**^' in znanja, da so jih ^ia Rezultat - Libela:Ili- biii ^':66 (33:35). Pri Libeli so ''inp , 'J^' Turk 21, Cencelj iju ^ *^<*'utnik 9 košev. V sreča- "Jr^^ P';vaka je Novo mestu po "^^'»br f poteku in polno *^<*v slavilo zasluženo ^ston ^1 (40:34) in bo tako '»Vne *"*J^a^o republiko na dr- i>hn^^^kadetskem pokalnem K. JUG PIONIRJI IN PIONIRKE NA OBČINSKEM PRVENSTVU AD Kladivar je organiziral je- senski del atletskega prvenstva SSD osnovnih šol v atletiki. Na- stopilo je nad 300 pionirjev in pionirk! Rezultati so bili spodbu- dni. Omenjamo le nove jesenske prvake. Pri pionirjih: 100 m - Ko- želj (Vojnik), 300 m - Jagrič (I.C.Č.), 1000 m - Resner (Vojnik), višina - Lečnik (Vojnik), daljina - Dokler (Dobrna), met krogle - Stojakovič (OS SI. Slander), 4 X 100 m - Vojnik. Pri pionir- kah pa so naslove jesenskih pr- vakinj osvojile: 100 m - Keresteš (Ivan Kovačič-Efenko), 300 m - Ratej (Hudinja), 600 m - Mihe- Ijak (Dobrna), višina - Tome (Veljko Vlahovič), daljina - Rovšnik (Store), met krogle - Amon (Store) in v štafeti 4 X 100 m - Vojnik. Drugi del pr- venstva bo pomladi, na kar bo izbran tudi atletski moštveni prvak za šolsko leto 1980/81. K. JUG MATJAŽ FAJS DRUGI v Mislinju pri Slovenj Gradcu je bilo republiško mladinsko pr- venstvo v karateju, kjer je na- stopilo 63 tekmovalcev iz 17. slovenskih klubov, med drugim tudi iz Celja, Šentjurja in Žalca. Največji uspeh je dosegel Mat- jaž Fajs, ki je v poltežki katego- riji osvojil drugo mesto, s tem pa si zagotovil tudi nastop na državnem prvenstvu, ki bo 16. novembra v organizaciji Karate kluba Celje v celjski dvorani Golovec. V Mislinju sta iz Celja sodelovala še Vinko Gobec kot delegat Zveze karate organiza- cij Slovenije in Karel Tramšek kot sodnik. VINKO GOBEC VODITA SKOK IN PETERNEL Po II. kolu prvenstva za posa- meznike SK Savinjčan v Šempe- tru vodita Skok in Peternel s po dvema točkama pred Storma- nom in Vošnjakom 1,5 točke itd. Nastopa 16 šahistov iz Šempetra, Polzele in Vranskega. ŽALČANI V REPUBLIŠKI LIGI Sahisti Žalca bodo čez štiri- najst dni ponovno nastopili v republiški šahovski ligi. Te- hnični vodja ekipe Franc Turk ima na razpolago 16 igralcev in štiri igralke, s katerimi se bo boril proti številnim nasprotni- kom. Sahisti se za nov nastop med najboljšimi vestno pri- pravljajo, njihova največja že- lja pa je, da bi med njimi tudi ostali. JOŽE GROBELNIK NOGOMET NA VRANSKEM Kadeti Vranskega so doma premagali Usnjar Šoštanj 4:3. Strelci za Vransko Druškovič 3 in Peklar 1 ter za Usnjar Strop- nik. Pevnik in Puc iz 11 m. Sodil je Maric iz Celja. V prihodnjem kolu Igrajo kadeti Vranskega z Rudarjem v Velenju. Mladinci Savinjske, ki nasto- pajo v republiški ligi, so doma premagali ptujsko Dravo 2:1. Strelca za Savinjsko sta bila Cvan iz enajstmetrovke in Luga- rič avtogol. Sodil je Zdravko Martun iz Laškega. V prihod- njem kolu Savinjska gostuje na Ravnah proti selekciji Koroške. ŽALEC PRED VRANSKIM Na občinskem prvenstvu Žal- ca v nogometu za pionirje so na- stopile štiri ekipe. Rezultati: Žalec-Griže 5:1, Zalec-Prebold 2:1, Griže-Vransko 0:0. Griže- -Prebold 2:0, Vransko-Zalec 0:0 in Vransko-Prebold 1:0. Zmaga- la je ekipa Žalca 5 točk pred Vranskim 4, Grižami 3 in Pre- boldom O točk. Vse tekme je so- dil Marjan Kozmelj iz Vran- skega. MILAN BRIŠNIK NOVA ZMAGA ANDRAŽA ■ Rokometašice Andraža so v svoji ligi nastopile v Velenju in premagale domačinke 16:11. V zadnjem jesenskem kolu bodo v nedeljo igrale doma proti Fuži- narju z Raven na Koroškem. Strelke v Velenju: M. Bršek 7, Plaskan 5, Blatnik 2 ter Ažnik in Pistovšek po enega. Tudi tokrat je k zmagi veliko pripomogla od- lična vratarka Ljubica Zabukov- nik. ZOFKA BLAGOTINSEK KUUB BOLJŠI IGRI PORAZ v 2. kolu republiške odbojkar- ske lige so igralke Golovca iz Celja gostovale v Mariboru pro- ti Braniku. Srečanje so izgubile z 1:3. Tokrat so prikazale sicer boljšo igro kot proti Gorjam v prvem kolu, toda vse preveč neodločnosti je bilo v igri na mreži, da bi lahko uspele. V tretjem kolu bodo igrale 8. novembra v Celju proti Taboru iz Ljubljane. MOTOHOV MEMORIAL AŠKERČEVI Nogometna sekcija Grofije je tudi letos priredila memorialni turnir v malem nogometu v spo- min na Branka Motoha, prerano umrlega nogometaša in hokejista Celja. Na drugem memorialnem tekmovanju je ponovno zmagala ekipa Aškerčeve, ki je premagala Grofijo 6:0 in v finalu Azure 5:3. V borbi za tretje mesto je Celeia premagala Grofijo 7:6 po strelja- nju kazenskih strelov, kajti v re- gularnem času se je srečanje končalo z neodločenim rezulta- tom 4:4. NOV USPEH PLAVALCEV NEPTUNA Tudi v 2. kolu plavalnega mnogoboja slovenskih plaval- cev so tekmovalci Neptuna iz Celja nastopili v Velenju in do- segli poleg domačinov lepe re- zultate. V plavanju na 4()0 me- trov je bil med člani najboljši celjski plavalec Rozman 5:01,0, med ženskami Sabina Logar 5:21,0, med pionirji Primož Škerl 6:30,7 in med pionirkami Senja Jurše 6:32,3. Zelo dobre rezultate sta še Ro- zman in Logarjeva dosegla v plavanju na 100 m prsno 1:17,7 in 1:26,3 ter seveda pionirji De- jan Tesovič na 50 m prosto 0:39,2, Borut Kramer 0:40,3, Bo- rut Zimšek 0:41,2 ter pionirki Katja Ažman 0:42,9 in Mojca Anderle 0:45,0. PORAZ VELENJČANOV V VRBASU Nogometašem Rudarja iz Vele- nja ni uspel podvig, kajti načrto- vali so, da bodo v Vrbasu osvojili eno točko. Toda domača ekipa je bila ob koncu nekoliko boljša in je zmagala 2:1. Poraz je potisnil Velenjčane na 11. mesto. Zbrali so že deset točk. V prihodnjem kolu igrajo doma proti AIK iz Bačke Palanke. ŠMARTNEMU DERBI Ekipa Smartnega, ki je letos presenetljivo odlično startala v republiški nogometni ligi, je tu- di v derbiju preteklega kola bi- la uspešna. Premagala je na- mreč Muro 3:2. S tem so igralci tega moštva ostali na lestvici skupaj z Železničarjem iz Mari- bora na drugem mestu. V pri- hodnjem kolu igrajo v Celju proti Kladivarju, ki je moral to- krat priznati premoč Lendave in je srečanje v gosteh izgubil z 0:1. Na lestvici so Celjani osmi in imajo 6 točk. SAMO TRI TOČKE V vzhodni republiški ligi so šti- ri ekipe z našega območja osvoji- le le tri točke. To je uspelo Unior- ju iz Slov. Konjic, ki je doma pre- magal Fužinarja 3:2 ter Elkroju, ki je doma dosegel skromnih 2:2 proti Pragerskemu. Izgubila pa sta Savinjska proti Ptuju 0:1 in Steklar proti Kovinarju 1:5. STAREJŠI ČLANI V NAMIZNEM TENISU Strokovni svet za športno re- kreacijo je razpisal v okviru Trim iger 80 ekipno tekmovanje v na- miznem tenisu za starejše člane. Ekipo sestavljata dva tekmoval- ca. Tekmovanje se odvija tako, da zmaga ekipa, ki ima tri doblje- ne igre. Pravico nastopa imajo vsi igralci starejši od leta rojstva 1940 in ki ne igrajo v rednem tek- movanju, višjem od občinskega! Tekmovanje bo po 15. novem- bru v športni dvorani Golovca. Rok prijav je 31. oktober. JOŽE KUZMA ZANIMIV ROKOMETNI PLES Rokometaši Aera Celje so zmagali nad Zagrebom v gosteh 28:22 (13:13). Celjani so se v Zagrebu predstavili z dobro igro. Glavno breme sta ponovno nosila Anderiuh, ki je bil najboljši strelec in Božič. Celjani igrajo v prihodnjem kolu doma proti Kvarnerju, ki je trenutno tretji. Strelci za celjsko moštvo v Zagrebu so bili: Anderiuh 13, Božič 7, Selčan 5, Kleč 2 in Razgor enega. V republiški rokometni ligi so vodstvo prevzeli varovanci trenerja Bojana Levstika, igralci Šoštanja. V Ljubljani so premagali Prule 18:15. Minerva ni imela težkega dela z Branikom in je zmagala v Žalcu 42:19. Le mlada ekipa Aera je v gosteh proti Jelovici v Skofji Loki izgubila 26:28. Na lestvici je Šoštanj prvi. Minerva druga in Aero enajsti. Prihodnje kolo: Aero-Prule. Soštanj-Partizan TUS in Minerva-Usnjar. Igralke Velenja so z zadetkom Spoljarjeve v zadnji minuti igre premagale Novo mesto 16:15 in se povzpele na lestvici na odlično četrto mesto. Imajo deset točk. V prihodnjem kolu gostujejo proti Zametu na Reki. Ekipa Smartnega je igrala doma proti Braniku 16:16 in obdržala peto mesto na lestvici. V prihodnjem kolu igrajo ponovno doma proti Šentjerneju. " J. KUZMA, PRVA ZMAGA ŠEMPETRA V 3. kolu II. zvezne odbojkarske lige vzhod so igralci Šempetra v dvorani osnovnošolskega centra Žalec prema- gali Salonit 3:2 (14:16, 15:13, 15:13, 10:15, 16:14). Srečanje je bilo zelo razburljivo, posebno še v zadnjem setu, kjer so gostje vodili že 7:14, ob koncu pa so le zmagali Šempetrčani 16:14. Za ekipo Šempetra so nastopili: Jelen, Račnik, Mla- kar, Prislan, Lazar, Govc, Božič, Šlogar, Zupane, Rojs, Ci- lenšek in Zičkar. V slovenski odbojkarski ligi vzhod za moške pa je ekipa selekcije Savinjske, ki nastopa v Braslovčah doma prema- gala ekipo Žerjava 3:0 (16:14, 15:12, 16:14). Posnetek je iz srečanja II. zvezne odbojkarske lige med Šempetrom in Salonitom. Uspešen blok na mreži sta tokrat postavila Mlakar in Račnik (v temnih dresih)! T. TAVČAR 20. Stran - NOVI TEDNIK Št. 43 - 30. oktober, NEVERJETEN PRIMER V BEVČAH GASILCI SO ODKLOPILI VODO Lipovškova družina že več kot mesec brez vode že prejšnji mesec nas je poklicala po telefonu Sonja Lipovšek iz Bevč 24a v velenjski občini, sicer pa zapo- slena na Petrolovi črpalki v Šoštanju ter razburjena povedala, da so njeni družini bevški gasilci odklopili vo- do! Tako je Lipovškova družina, ki stanuje sicer v stavbi gasilskega do- ma v Bevčah, čez noč ostala brez vo- de za pranje, umivanje, pomivanje, pitje... Mož Vladimir jo je začel pre- važati v raznih posodah in v avtomo- bilu iz spodnjega kraja! Začela se je tragedija, ki ji daleč naokrog ni pri- merjave. V uredništvu se je oglasil mož Vladi- mir Lipovšek: ■ Predvsem gre za skrajno nehuman odnos, sicer pa se je začelo takole: pred sedmimi leti sem prišel v Bavče in dobil stanovanje v gasilskem domu. Vse je potekalo normalno do takrat, ko sem bil tudi med pobudniki za gradnjo dozidave gasilskega doma. Odkupili so zemljo in uvideli, da bo treba ob adaptaciji gasilskega doma tudi iz- prazniti stanovanje. Opozorila sva ga- silce, naj nama pri iskanju pomagajo, saj ne zapuščava stanovanja po lastni krivdi, ampak zaradi višje sile. Potern pa se je začelo z nagajanjem: rezali so vrvi, odklopili vodo itd. Kljub opozori- lu inšpektorja in predsednika Občin- ske konference SZDL Velenje Toneta Šelige, da morajo vodo odpreti, tega niso storili. Zaklenili so dovodni ven- til! Prej pa sem sam plačal priključek za vodo in si jo tudi napeljal, saj je ni bilo. Kot »novO" stanovanje nam po- nujajo staro barako v Šoštanju na Kle- čah, ki pa je predvidena za rušenje in se zato v njo ne sme ničesar investirati. Tisti, ki je bil v tem stanovanju, je bil prvi na lestvici za solidarnostno stano- vanje! Sam sem invalid, žena boleha na ledvicah, tu so še druge težave... Od 21. septembra smo brez vode in na vse urgence, prošnje, trkanja po raznih vratih se nič ne spremeni. Gasilci ne popustijo in mi smo še vedno brez vo- de! Takoj bi to stanovanje zapustila, če bi dobila ustreznejše in primerno za normalno življenje. Tako pa...« Potem nas je domala vsak dan klica- la Sonja Lipovškova in pripovedovala neverjetne stvari. Vedno bolj je bila razburjena, saj ne more verjeti, da se kaj takšnega lahko dogaja v današ- njem času! Besna je! Jezna na vse, ki ne kažejo posluha za nastalo težavo ter ne najdejo moči, da bi gasilce prepri- čali o tem, da morajo vodo odpreti. Pravi, da bo šla naprej... Ko sem pisal ta sestavek sem se prav gotovo več kot desetkrat pogovarjal z Lipovškovo. Z vsakim njenim klicem sem še vedno upal, da so gasilci le popustili, pesem pa je bila vedno ista - naše pipe so suhe! Torek, 28. oktobra zjutraj in pri Lipovškovih tudi po 37 dneh še ni vode. »Vodna« zgodba iz Bevč - upamo -■ se ne bo prevesila v »požar« in da bodo tisti, ki so zaklenili dovodni ventil, le uvideli, da to ni pot za ra- zreševanje morebitnih problemov. Sicer pa se je Vladimir Lipovšek po vseh peripetijah (neuspešnih!) poslu- žil zadnje možnosti - celotno zadevo je prijavil! TONE VRABL KONJIŠKI TABORNIKI: VZGOJIU MLADO VODSTVO Taborniki Odreda heroja Bračiča iz Slovenskih Konji v zadnjih letih dosegli že vidne uspehe. Ne le na šte\ članstvo, tudi na kakovost dela so lahko ponosni. Letos so mlajše tabornice dosegle prvo mesto na rep škem mnogoboju v Sežani, kjer so dosegli četrto mesto mlajši taborniki. Medvedki so bili četrti na republik mnogoboju v Kamniku. Vidimo jih lahko na posnetku paj s čebelicami in člani vodstva odreda. Sodelovali so na medrepubliških tekmovanjih. V Vodnjanu so bili dru Valjevo tretji. Taborniki odreda heroja Bračiča pa so se< Ijaii kar dobro tretjino članov slovenske ekipe, ki je najboljša na državnem prvenstvu na Sar planini. Lepe so njihove tekmovalne uvrstitve, še več pa so vn stiki, ki so jih navezali s taborniki iz drugih krajev inn blik. Ti stiki in znanje, ki so ga že osvojili, dajeta p; vrednost njihovemu trdemu delu. O delu in o načrti naprej so spregovorili v petek na odredovi letni volilni] ferenci. Takrat pa se je pokazalo, da se lahko postavijo ti odličnim vzgojnim delom. V dobrih petih letih so nami svojih vrstah vzgojili mlade, sposobne tabornike, kil lahko opravljali tudi pomembne vodstvene dolžnosti, njimi so Emil Mumel, ki bo odslej starešina, pa Herbi nik, Vojko Zidanšek... Seveda, tudi za dosedanjega si šino mgr. Ludvika Vidmarja bo še naprej dovolj dela. Pc gal bo starešini, tako kot bodo tudi drugi starejši člai naprej vpeti v odredovo delo in življenje. V GRADISU SO PRAZNOVALI Plapolajoče zastave pred kinom Union v Celju so v sredo, 22. oktobra, oznanjale praznovanje temeljne organizacije Gradis-Gradbena enota Celje. Delavci fe temeljne organiza- cije so se namreč priključili praznovanju 35-letnice usta- novitve delovne organizacije Gradiš in 30-letnice samou- pravljanja. Na praznovanju je govoril predsednik delav- skega sveta tozda Gradbena enota Celje Oto Logar. Foto: David RAZSTAVA LIKOVNIKOV AMATERJEV V hotelu v Preboldu so pripravili razstavo del likovnih umetnikov amaterjev iz žalske občine. S svojimi deli so se Prebolčanom in gostom hotela predstavili Srečko Bajda, Goja Jesič, Nande Lesjak, Aco Markovič, Jure Ocvirk, Stane Petrovič, Bogdan Potnik, Veronika Svetina, Ernest Seler, Franc Suler in Roman Zelič, Razstavo bodo sedaj odprli še v osnovni šoli na Vranskem. JANEZ VEDENIK, ZBELOVO: GRADE GASILSKI DOM Med krajani Zbelovega, ki se letos lahko pob vadijo s števil- nimi dosežki pri urejanju krajevne skupnosti, zlasti z asfalti- ranjem in pripravo za asfaltiranje cest, pa pričetkom ureja- nja kanalizacije in cestne razsvetljave, izstopajo še posebej gasilci. Z lastnim delom in v glavnem lastnimi prispevki so se lotili izgradnje novega gasilskega doma, saj je dosedanji že prestar in preveč izstrošen, da bi lahko zadovoljeval njihove potrebe. MBP Ml IN ZDRAVJE ZGODOVINA SLADKORNE BOLEZNI 1 PIŠE: dr. NUŠA ČEDE-PERC SPECIALIST INTERNIST Za sladkorno bolezen danes pogosto slišimo, da je bolezen našega časa oziroma bolezen visokega stan- darda. Resda je dandanes precej pogosta, vendar to še ne pomeni, da je niso poznale naše najstarejše civiliza- cije. 2e v II. stoletju zasledimo prvi opis te bolezni. Opisal jo je Aretej in jo smatral za bolezen ledvic, ki izločajo veliko vode. Ljudje, ki zbolijo, so močno žejni, hujšajo in neprestano odvajajo veliko vode ter hitro umirajo. Stari Indijanci so poimenovali sladkorno bolezen prav tako medeni urin. Tudi indijski zdravnik je že opisal bolezen kot bolezen bogatih ljudi, ki uživajo veliko riža, škroba, sladkorja. V stari kitajski in japonski me- dicini so tudi podatki, ki govore o bolezni žeje. V srednjem veku medicina ni kaj dosti storila v razpoznavanju diabetesa. Claude Bernard je odkril grozdni sladkor v krvi, obenem pa je dokazal, da se ta sladkor kopiči v krvi sladkornih bolnikov. Sele konec 19. stoletja sta Minkovski in Mering ek- sperimentalno naredila preobrat v zgodovini slad- korne bolezni. Ugotovila sta, da je središče dogajanja trebušna slinavka. Pri psu sta ostranila trebušno sli- navko in iz zdrave živali naredila sladkorno bolno. To je bilo leta 1889. Od takrat dalje je teklo živahno razi- skovanje snovi, ki pravzaprav povzroča bolezen. Sele leta 1921 sta Banting in Best, ki je bil takrat še študent medicine, uspela najti snov inzulin iz posebnih celic v trebušni slinavki. V Evropi so ga začeli pridobivati že leta 1923. Leta 1934 je Scottu uspelo najti podaljšano delovanje inzu- lina, če ga je vezal na cink, dve leti kasneje pa Harer- dornu, če ga je vezal na protamin. Povedati je treba, da so pri nas v Zagrebu uspeli drugi na svetu sintetizirati inzulin s podaljšanim delovanjem. Leta 1955 je Sanger odkril formulo govejega inzulina. Se danes je inzulin področje številnih raziskav. Žal kljub temu ni še po- vsem jasno na tem področju. Vzporedno pa so znanstveniki iskali tudi sredstvo, ki bi delovalo podobno kot inzulin. Že leta 1926 so našli snovbigvanid, ki je imel zaželjen učinek na znižanje krvnega sladkorja. 16 let kasneje so našli podoben efekt tudi pri sulfonamidnih preparatih. Žal so bili preparati še neuporabni v zdravljenju zaradi določenih kemijskih lastnosti. Sele leta 1955 so po dolgem razi- skovanju začeli proizvajati tablete, ki so dovoljevale uporabo pri ljudeh. Prav sedaj tečejo po svetu številne nove raziskave, ki bi dovoljevale bolj enostavno aplikacijo inzulina, tako, da ne bi bilo vsakodnevnega injiciranja. Majhen apa- rat, ki bi bil stalno spojen s telesom, bi dovajal inzulin pb potrebah organizma. To želimo terapevti kot bol- niki in upamo, da bodo to le prinesla naslednja leta. (Nadaljevanje prihodnjič!) NOGOMET, KI PRIVABLJA I GLEDALCE Na stari, častitljivi Glaziji, ki se počasi poslavlja (naj njem koncu je že vsa razrita!), je bilo prejšnji teden t"^ gledalcev, kot že dolgo ne. Ti si niso prišli ogledati tek"*! točke (teh že dolgo ne hodijo več gledati tako, kot vča|; pač pa zanimivo srečanje med žensko reprezentanco nije in enajsterico krajevne skupnosti Slander, ki je tu^^ ta način pridala delček k praznovanju svoje krajevne si*; nosti. Na eni strani so stala mlada, vrla dekleta, »barantanje« z »bubamaro« gre že kar dobro od no^ drugi strani pa so se zbrali vrli kaveljci iz krajevne sk* sti. Prišli so tudi takšni, ki nogometa v rosni mladosti pošteno igrali niso, vendar se jim je zdaj ponudila ^ stvena priložnost, da se izkažejo... Tekma se je v regularnem času končala neodločen" pri streljanju enajstmetrovk pa so le slavili moški pr^l niki 9:8. Pred več kot 300 gledalci je sodila celjskaJJJ^ Seško kot glavni sodnik, pomagala pa sta mu mahati W II in Ramšak. Za spomin na prijetno srečanje je nastala še »g^s''^, slika in ena zanimiva akcijska. Obe zgovorno pričata. ^' bilo to več kot samo nogometno srečanje in krasen d^f^^ h krajevnemu prazniku. Samo tako naprej, pa bo na ^ še kaj ljudi... ^ TV - Foto: VILI Su^ I ^^^^ NOVI TEDNIK - stran 21 LsiLCEV NI BILO j-ednik skupščine Občinske skupnosti varstva pred ^ m Žalec Stane Rednak je sklical 3. sejo zbora uporab- ^^^'in zbora izvajalcev skupščine skupnosti varstva pred m- enajstimi točkami dnevnega reda so bile tudi kot poročilo o poteku gradnje doma SLO - Gasilski rva ^3^^ najetje kredita zaradi podražitev, sodelova- ''ggsilcev v akciji NNNP 80/81 in ocena Tedna požarne ^"^^^a bi morala biti v novi večnamenski dvorani gasilskega ^' pa je ni bilo, ker ni bilo dovolj delegatov! Uporabniki številčno zadovoljivo zastopani, premalo pa je bilo Icev, torej gasilcev. Človek bi pričakoval, da si bodo '^^l^^gledati vsaj nov dom z muzejem in dvorano, če že ne aktivno sodelovali na tistem področju, ki jim je zau- I Stane Rednak se je zahvalil tistim, ki so prišli in ''^'^vedal novo sejo, ki naj bi bila prihodnjo sredo. Morda 'P^g le prevladala odgovornost do opravljanja pomemb- T. VRABL 0ILSKA VAJA NA DOBRNI _ Y sredo, 22. oktobra ob 16.25 uri so v znak velike gasilske L sektorja SEVER, zatulile sirene v Dobrni. Vaja je bila Lečena tednu požarne varnosti. Na programu je bil prikaz reševanja in gašenja v primeru »sreče v novem hotelu na Dobrni. Vajo je vodil sektorski iveljnik Avgust Cerenak. Pri pripravi vaje je bilo ugotov- ,00, da v primeru nesreče ni možnosti za aktiviranje avto- tobiiske lestve, ker okolje hotela za pristop z lestvijo ni l^erno urejeno. V vaji je sodelovalo šest društev: člani gasilskega društva jnik so sodelovali s 25-metrsko lestvijo, Dobrna in j^ec pa s 16-metrsko raztezalno lestvijo, Škofja vas z ievalno vrvjo, Gaberje z drsalnim prtom iz petega nad- ropja, Frankolovčani pa so napajali z vodo vojniško ci- erno. Pri vaji so bili vsi izredno hitri in zelo uspešni. Uspeh je itrdilo, da je operativa v društvih usposobljena in priprav- ^r.a za pomoč v morebitnih nesrečah, to pa je vredno Ihvale. MILENA MARGUC OBVESTILO DELAVCEM ZAPOSLENIM PRI OBRTNIKIH Sindikat delavcev zaposlenih pri obrtnikih prireja enodnevni izlet v soboto, 8. oktobra 1980. Vabljeni so vsi člani sindikata, zanje je izlet tudi brezplačen, svojci in družinski člani pa morajo prispevati 300 dinarjev. Pot bo vodila na Dolenjsko, kjer si bodo ob drugih zanimivostih ogledali še eno večjo delovno organiza- cijo. Prijave pošljite čimprej na občinski sindikalni svet Celje, Gledališka 2. TABORNIŠKI ILEGALEC V ŽALCU Občinska zveza tabornikov Žalec je v soboto pripravila v Žalcu akcijo »ilegalec«, ki se je je udeležilo več kot dvesto tabornikov iz žalske občine. Kot so povedali je akcija uspela. Na sliki: taborniki iščejo razne napisne listke. T TAVČAR PRIJATELJSKO SREČANJE v soboto zvečer so se v hotelu v Preboldu srečali nekdanji sošolci, ki so pred dvajsetimi leti maturirali na takratni obrtni šoli v Žalcu, kjer so se učili za kovinarje, krojače, mizarje in keramike. Srečanja se je udeležilo 25 sošolcev, med katerimi je še sedaj čutiti globoko prijateljstvo, nav- zoča pa sta bila tudi jpedagoga Tanja Debič in Franc Golob. Na sliki pa vidimo dijake, ki so bili na maturantskem izletu pred dvajsetimi leti. JANEZ VEDENIK »TKANINA« n. sol. o. CELJE CELJE, Ul. XIV. divizije 12 Komisija za delovna razmerja in družbeni standard DS SKUPNIH SLUŽB oglaša prosta dela oz naloge TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV POGOJ: Viš-izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s pol- nim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim de- lom. ^ Vloge sprejema sektor za samoupravno organizira- nost in kadre »TKANINE« Celje, Ul. XIV, divizije 12, v roku 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v roku 30 dni po zaključenem prijavnem roku. Komisija za medsebojna delavska razmerja TOZD Osnovne šole Vlado Bagat Braslovče razpisuje prosta dela in naloge - predmetnega učitelja biologije-kemije - nadomeščanje za čas porodniškega dopusta. Na- stop dela 1. 12. 1980 - predmetnega učitelja razrednega pouka - nadomeščanje za čas porodniškega dopusta. Na- stop dela 15. II. 1980. - hišnjka-kurjača za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo. Po- goj je opravljen izpit za nizkotlačne kotle in vozniško dovoljenje A kategorije. Nastop dela takoj. ZGODILO SE JE.J TRAGEDIJA V SPODNJIH GRUŠOVJAH UBIL ŽENO IN NATO ŠE SEBE 'me/a sta tri otroke 19. oktobra, najverjetneje v jutra- njih urah, je Stanko Brumec, rojen leta 1941 iz Spodnjih Gruševja pri Slovenskih Konjicah z malokalibr- sko puško sovjetske izdelave. Izstrelil svojo spečo ženo Frideriko, prav tako rojeno 1941. leta. Po ubo- je Stanko Brumec napisal poslo- vilno pismo, potem pa si je napravil ^riko. jo zategnil na zgornji oken- ^l^i zapah, stopil na divan in se s Puško ustrelil v sence. Ko se je zgrudil, se mu je okrog vratu zateg- nila še zanka. Stanko in Friderika Brumec sta imela tri otroke. Najstarejša hčerka je stara 21 let in je že poročena, ena hčerka je stara petnajst let, sin pa komaj štirinajst mesecev. Stanko je že večkrat govoril, da bo ustrelil svojo ženo in nato še sam sebe. Res je, da je bil ljubosu- men, da sta se z ženo večkrat prere- kala in celo pretepala. Res je tudi. da je žena večkrat ušla z doma, toda njegovih groženj nihče ni resno je- mal. Vse do tragičnega dogodka, 19. oktobra. Da je ženo ustrelil med tem, ko je spala, sklepajo po legi telesa in urejeni postelji. Tragični dogodek je odkrila ne- čakinja, ki je zjutraj k hiši prinesla mleko, vendar ni nihče odprl. Sliša- la je jok štirinajstmesečnega sinka. Zato je zlezla skozi okno kopalnice in odkrila tragedijo. JANEZ VEDENIK KRONIKA RDEČI PETELIN V DOBROVI Kakšna zla usoda pre- ganja kmečko domačijo Maksa Dimeca, po doma- če pri Ocvirkovih v Do- brovi št. 60, je težko reči. Rdeči petelin je na njego- vi domačiji divjal v pone- deljek zvečer že tretjič in mu upepelil imeniten star kozolec in v njem okrog 10 ton sena. Hitra pomoč celjske gasilske brigade in prostovoljnih gasilskih društev iz Lokrovca, Ga- berja, Trnovelj in Škofje vasi kljub vsemu prizade- vanju ni mogla zmanjšati, po prvih ocenah, škode okrog sto milijonov starih dinarjev. Vsekakor je večerno za- vijanje gasilskih siren in na jasnem nočnem obzor- ju velik ognjen sij vzne- miril veliko krajanov v celjski Novi vasi, saj je prenekateri pomislil, če ni morda zagorelo v novi osnovni šoli Fran Roš. Mogoče je prav zato k po- žaru pohitelo toliko nepo- klicanih »gasilcev«. Do zaključka redakcije vzro- ka za nastanek požara še niso ugotovili, čeprav na domačiji ne izključujejo možnosti, da je bil ogenj podtaknjen. MITJA UMNIK PROMETNE NESREČE tJEiZKUŠENA VOZNICA ^^a ravnem delu cesti- ^"^a na žalski obvoznici je [J^riadoma zapeljala na le- ' Vozni pas voznica oseb- ?f ga avtomobila SNEŽA- J^^.PREKRAT, 19, iz Ce- 1^ }n čelno tržila v tovor- ^^K. ki je pripeljal na- ^Proti. Trčenje je bilo ta- ^očno, da je Prekrato- f^a kraju nesreče umr- t\ r^ien leto dni star sin ki je bil pripet v Uiv,^?^^'^ sedežu, pa je ^J^l med prevozom v žalski zdravstveni dom. Škode na vozilih je za 120.000 dinarjev, verjetno pa je do nesreče prišlo za- radi neizkušenosti vozni- ce, saj je vozniški izpit opravila pred kratkim. MRTEV V KRIŽIŠČU Po Dečkovi cesti v Ce- lju je zapeljal v križišče s Čopovo in Cesto na Ostrožno voznik osebne- ga avtmobila MILAN URANJEK, 51, iz Arje va- si. Ker je vozil prehitro, ga je začelo zanašati, voz- nik je padel iz vozila in se smrtno poškodoval. BANKINA SEJE UDRLA Skozi Pirešico je vozil s tovornjakom MILAN FORTUNA, 26, iz Žirov. Ko je pripeljal v levi ovi- nek, je zaradi prehitre vožnje zapeljal na banki- no, ki se je pod težo udrla in tovornjak se je prevra- čal po nasipu ter obstal na levem boku v jarku. Voznik, ki se je lažje ranil, se je takoj odpravil po po- moč v velenjski zdrav- stveni dom, na vozilu pa je škode za 150.000 dinar- jev. UTRUJEN VOZNIK Zaradi utrujenosti je prejšnji torek dopoldne zapeljal s ceste v sadov- njak voznik osebnega av- tomobila ALBERT NO- VAK, 70, iz Kranja. Avto- mobil je trčil v jablano, voznik je padel ven in obležal nezavesten. KOLESAR NA SREDINI VOZIŠČA Voznik tovornjaka RO- MAN BRECKO, 26, iz La- škega je na cesti med Podlogom in Gotovljami dohitel voznika kolesa na pomožni motor PETRA MAKA, 21, iz Gotovelj, ki se je peljal po sredini vo- zišča. Tovornjak ga je pri- čel prehitevati, pri tem pa ga je s sprednjim desnim blatnikom zadel v levo ro- ko in kolesar je padel in se težje ranil. NA PREHODU ZA PEŠCE Po Kidričevi cesti v Ve- lenju je vozil z osebnim avtomobilom JOŽE MERZDOVNIK, 21, iz Dovž pri SI. Gradcu. Ko je pripeljal pri Eri do pre- hoda za pešce, sta bila ne- prehodu dva pešca in enega je voznik Merzdov- nik zadel in zbil - 21-let- nega MARKA BANOVI- CA, iz Velenja, ki so ga težje ranjenega prepeljali v slovenjgraško bolniš- nico. KDO JE VOZIL? V Zadobrovi je tovor- njak dohitel kolesarja ALOJZA ŽNIDARJA, 45, iz Arclina in ga med prehitevanjem zbil, tako da se je kolesar težje ra- nil. Tovornjak je bil last Prevozništva iz Celja, šo- fer VINKO STROPNIK, iz Vin pri Dobrni, sprem- ljevalec pa SLAVKO STEZE PODALJŠALI VELJAVNOST PROMETNEGA DOVOLJENJA KUMPERGER, 27, iz Arclina. Takoj po nesreči je Stropnik odpeljal to- vornjak na svoj dom, Kumperger pa počakal na kraju nesreče in izja- vil, da je on vozil tovor- njak v času nesreče. PADEL S TRAKTORJEM IN SE UBIL Po gozdni poti iz Radu- he proti Konjskemu vrhu je vozil neregistriran trak- tor IVAN KAKER, 51. iz Konjskega vrha. Ko je prišel približno 2 km do doma in ko je vozil po klancu navzgor, je v bla- gem levem ovinku zape- ljal preveč v desno in traktor se je prevrnil ter kotalil po klancu navzdol 70 metrov ter obstal na strehi. Ivan Kaker je oble- žal 15 metrov pod cesto hudo ranjen, med prevo- zom v Ljubno pa je umrl. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 43 - 30. oktober 43 ^30. oktober 1980 NOVI TEDNIK - stran 23 UTRINKI S POTI PO SKANDINAVIJI NA SEVER PROTI NORDKAPU PIŠE: ERNEST REČNIK Norvežani imajo lepe as- faltirane ceste tudi v sever- nih predelih svoje države, kjer so naselja izredno redka. Vožnja ob dolgem Porsan- gerskem fjordu je bila zelo zanimiva. Posebnost Norve- ške so fjordi, to so ozki, dolgi in globoki morski zalivi s str- mimi obalami, ki se zajedajo ponekod izredno daleč v ce- lino. Celotno norveško obalo obliva topli zalivski tok, zato voda v teh fjordih kljub veli- ki severni zemljepisni širini ne zmrzne. V fjorde se izliva vrsta manjših in večjih rek in tam kjer se meša slana in sladka voda je navadno zelo dosti rib. SIcer je pa slanost severnih morij znatno manj- ša od slanosti južnih morij. Zanimivo je, da smo daleč preko polarnega kroga videli borovnice in brusnice. Prve dni julija, ko smo bili tam, so borovnice pravkar odcvete- le, brusnice pa so bile v pol- nem razcvetu. Cesta, ki se vije ob Porsan- gerskem fjordu je cesto pre- hajala v daljše in krajše pre- dore - na prestrmem poboč- ju za zunanjo speljavo ceste ni več prostora, zato so izvr- tali predore. Nekajkrat je moral avtobus zapeljati na trajekt s katerim smo potem prečkali manjše, stranske fjorde Trajektni prevozi so brezhibno organizirani - do- vozi in odvozi so fiksirani, tako da se vkrcavanje in iz- krcavanje vozil odvija izre- dno hitro. Trajektnih ladij je dovolj, tako da nikjer ni bilo nepotrebnega čakanja. Imeli smo srečo, saj je bilo vreme izredno lepo toplo in sončno, voda v fjordih .se je iskrila in bleščala, čudovite so bile okoliške gore, še delno po- krite s snegom. Naša avtobusna vožnja je bila pri Kafjordu končana. S prtljago smo se vkrcali na trajektno ladjo z njo prečkali Kafjord in se izkrcali v Hon- nigsvagu. Poslovili smo .se od finskega šoferja avtobu- sa, ki se je s praznim avtobu- som vrnil daleč na jug v me- sto Rovaniemi. Za solidno vožnjo in uslužnost do čla- nov skupine, ga je naš vodič nagradil s steklenico jugo- slovanske slivovke, ob kateri so se mu mu oči kar zasvetile - z redkimi izjemami namreč severnjaki zelo cenijo žgane pijače. Dobra večerja v restavraci- ji, ki je bila docela napolnje- na s turisti, se nam je kar prilegla. Ko je natakarica sli- šala, da smo Jugoslovani, se je kar pohvalila, da vsako le- to hodi na letovanje v naš Dubrovnik in da bo šla tudi letos v mesecu septembru, ko pri njih turistični promet že pomalem usiha. Ura je ka- zala deset zvečer, ko smo v sončv^ : dnevu sedli v avto- bus rim smo se odpe- ljali i- J ..idkadamski cesti, ki je delno še speljana po po- bočjih, ki se dvigajo nad Kaf- jordomTia Nordkap - Sever- ni rtič, ki je najsevernejša točka naše Evrope. Cesta, ki je speljana v serpentmah, se dviga po pustih pobočjih, na katerih so se med redko tra- vo in mahovi pasle ovce in severni jeleni. Angleški razi- skovalec in pomorščak Ric- hard Chancellor, ki je preko Severnega ledenega morja iskal možnost, da bi priplul na Kitajsko, je rt poimenoval Nordkap - to je bilo pred do- brimi štiristo leti. Severni rt je skalovit, gol, pust in se strmo dviga iz nemirnega Barentsovega morja. Sever- na zemljepisna širina Nord- kapa je 71° 10' 21". Ko smo izstopili iz avtobusa, je bilo nebo popolnoma jasno, son- ce pa je bilo nekaj nad obzor- jem, seveda je bil popolni dan kljub 23. uri. Pihal pa je izredno strupen severni ve- ter, ki me je kljub topli vol- neni jopici in balonskemu plašču, prepihal. To nas se- veda ni motilo, da bi vse za- nimivosti ne fotografirali in to spomenik odkritelju Chancelloru pa velikanski železni globus, lepo osvetlje- ne puste gore, hotel in seve- da nas z laponskimi otroci v narodnih nošah, ki od turi- stov poberejo kar precej kro- nic, norveških namreč, ki stanejo 5,50 din. Velika re- stavracija je bila prenapol- njena s turisti, ki so na veliko kupovali spominke, razgle-1 dnice in seveda diplome, da so bili na Nordakapu - te so po 10 kron. Mi smo imeli sre- čo, saj je vreme na Nordakpu lahko zelo muhasto. Neki Američan je bojda prišel sem enajstkrat, ko je bilo vreme slabo, šele dvanajstič je lahko opazoval polnočno sonce. ALI ZE VESTE trna z OGLASOM PROTI ŽGANJU Redkokdo se odreka al- koholu preko tiska, tako kot je to storil Radoš iz Otiloviča poleg Pljevlje v Sandžaku. Ko se je neke- ga dne odločil, da ne bo nič več pil, mu ni nihče verjel. Zato je sestavil oglas in ga dal objaviti v lokalnem časopisu: S TEM DAJEM VSEM NA ZNANJE IN V VE- DNOST, DA SEM SE ODPOVEDAL ŽGANJU. RADOS IRIČ. TIRALICA ZA ŠEFOM Novogradiški urar Jo- sip Stanešič že leta in leta išče šerifa iz New Yorka. Ve tudi za njegovo ime: to je Mr. Robert W. Owens, pomočnih newyorškega šerifa iz leta 1963. Julija 1963 je bil Stanešič na izletu v švicarski Ženevi. Bil je zraven, ko so dečki v jezeru našli neko znač- ko. Na njej je bil ameriški orel, pod njim pa napis Robert W. Owens. V kro- gu okoli grba je pisalo: Posebni namestnik šerifa newyorško okrožje. Značka je izdelana iz šti- rinajstkaratnega zlata. Stanešič je od dečkov ku- pil značko, potem pa je začel iskati šerifa. Vendar se mu iz New Yorka do- slej ni še nihče oglasil. LISICA KOT DOBITEK Lovsko društvo v Kuti- ni je na eni od svojih za- bav priredilo tudi sreče- lov. Glavni dobitek je bila - živa lisica. Pravi čudež da je ni dobil tamkajšnji lovec Dobri Lisičič. TATOVOM V SPOMIN V predmestju Prilepa, v smeri proti vasi Prilepac, je nekdo kmetu s poljske hišice ukradel vrata in opeko. Oškodovani kmet se je razjezil in je na steno hišice napisal: NAJ NE OBČUTI SREČE IN BLAGOSTANJA, KDOR MI JE UKRADEL VRA- . TA IN OPEKO. Vodoravno:!, ceremonial, 6. tropska ovijalka, 11.) park v španskih mestih, 12. vrsta dvigala za dviganj prenašanje bremen, 13. vodja uprizoritve, ki kako preds ali film pripravi in izvede, 15. kratica za International Transport Association (mednarodna zveza letalskih dn 16. kratica za American Standards Association (amer združenja za standard), 17. mesto v j. Španiji, 19. ki prenašalec sporočil, 20. Viktor Korošec, 21. v gr. mit glavi pes čuvaj pred vhodom v Hades, 23. Guido Adler tovarna v Celju, 26. mesto v Kataloniji - Španija, 28 dovodnica, 30. filipinski otok z istoimenskim pristanišč 31. gr. bog vojne, 33. predpona pri merah in utežeh nemški pesnik August von P.-Hallermiinde, (ep AbasiJ 37. poljski pridelek, 39. Ščedrin Rodion, 40. nujna «■ med dvema možnostima, 42. Aleš Bebler, 43. kanon domače žensko ime, 46. Karenina, 47. organizirana v.=5 49. glavno mesto Vojvodine, 51. mehka volnena dlaka' dih sesalcev, 53. nadstropje, 54. duša (lat.), 55. ind.^ Candrasekhara Venkata, odkritelj Smekal-Ramano>^ efekta. Navpično: 1. oprema, 2. vrsta koščičastega sadja, 3' ska riba, skat, 4. ljubkovalno moško ime, 5. zbirka spi^;^ dokumentov, ki se nanašajo na kako osebo ali kak preC' 6. Leonhard Euler, 7. glavna reka pokrajine Lakoni,« Peloponezu, 8. gr. mit. ime dveh gr. poveljnikov pred 9. naprava za dviganje tekočin z zračnim tlakom, 10. hri; Beogradu, 12. konjski samec, 14. grof. angl. rodu, iS*" 21. ang. pisatelj poljskega rodu Joseph (»Lord Jim".^ stromo"), 22. španski slikar, - Jusepe - mojster šp. nega, predvsem religioznega slikarstva, 25. španski ^1 metni klub, 27. ameriški črnski jazz-glasbenik Ellingto|; rimski vojskovodja in državnik (Aetius), 32. gr. boginja' 34. prejemek članov vladarskih rodbin, 35. plin, ki rablja za kurjavo in pogon, 36. rimski cesar. 38. na)* izvozno pristanišče v Perzijskem zalivu, 39. stožec po- slamnate pletenine, iz katerega se oblikujejo klobu^ pripadnik Mavrov, 44. majhen konj. 46. država v sv. 48. močna alkoholna pijača, 50. del umetniškega imen^' igralke (Rina), 52. Gulio Andreotti. REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVLJENE V PREJŠ** ŠT. NOVEGA TEDNIKA Vodoravno: TRASA, PLAST, LIVAR, FRESKA. J TOLA, ŠTAB, CAR, SUŠA, ILO, AV, DANICA. AR- S ASESOR, CILJ, TVID, ATEK, AREH, KNOSOS, JJ VV, NERODA, VO. RAK, NIVO, SAN, AZOT, SAN^' ŽALOST, NONET. AROMA, ANICA. LJUDJE iN ŽIVALI NAMESTO PSA - ČUVAJ MUFLON Večina članov lovskih in ribiških družin je prijateljev narave in živalskega sveta. Zato ni nič čudnega, da mar- sikateri od njih vzredi mladi- ča te ali one vrste divjadi, ki ji je v nesreči poginila mati ali pa je na kakšen drug na- čin poginila. Sicer pa zakon slovenskih lovcev prepove- duje kakršnokoli odtujeva- nje naraščaja gozdnih živali. Osnovne šole imajo več knjig, v katerih so v živih barvah naslikane razne do- mače in gozdne živali. Tako mladež že v rani mladosti do- bi prvo znanje o človekovih življenjskih spremljevalcih. Eden takih prijateljev živa- li in prirode živi v Logarski dolini. To je Franc Plesnik, ki je član zelene bratovščine že preko petdeset let. V tem času je doživel na lovu mar- sikatero veselo, pa tudi ža- lostno uro. Ker ima veliko veselje z vzrejo mladih srn in gamsov, le malokdaj prime za lovsko puško. V pomoč mu je njegova žena z odrasli- mi otroki, katera prav nič ne zaostaja za svojim možem - lovcem. Lani v maju so prišli na izlet šolarji iz nekega kraja ožje domovine, na Okrešelj v Savinjskih Alpah. Po varni poti so se usmerili proti cilju in med potjo našli dan ali dva staro srnico. Ker so mi- slili, da nima mame in bo za- to poginila, so jo vzeli s se- boj. Ko so se vračali, jih je pot vodila mimo Plesnikove domačije, kjer so mlado srni- co oddali. S steklenico, v ka- teri je bilo mleko na cucelj, so Plesnikovi rešili življenje mali in prikupni najdenki, katera je zrasla v vitko in ele- gantno srno. Ko sem fotogra- firal lovca, njegovega vnuka in srno »Piko«, se je slednja tako držala, kot bi vedela, da bo prišla v Novi tednik. Pred petimi leti so lovci našli mrtvo muflonovo sami- co, blizu nje pa še živega mladiča. Da ne bi poginil, so ga odnesli k lovcu Plesniku, pri katerem je tudi odrasel v precej agresivnega samca, ki ne pusti na lovcev vrt nobe- nega tujca. Tako je poleg psa, tudi čuvaj - muflon. SANDI UDERMAN NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2al«',^ Uredništvo: Celje, Trg V. kon^esa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednil^^j Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko StameJ Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka StoP^ Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, ^i^^^^l^^ Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. ^ žiro računk: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105. .