i/.haja vsakl torek in noboto. Ako pa do ne ta dneva praznik, dan poprej. se nah.ija v „Narodni Tiskarni", ullca Vstturini 5t. 9, kamor jc naslavljaii pisma. Hefratikirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne avalujejo pisma brez podpisa. ftofeoplni dopisov se ne vračajo, ^•^^¦b^ i TELEFON it. 201 .biHftca" Äaae oa leto 1U K. z« pol kU 6 K, ta fetrt let« 2 V Ifpr&vuiatvo se nahaja v „Narodnt TiskarntV uiica Vetturini It. 9. lj se plačuje odčveterosioipne petH mte po U vlit., «a vefkratni rut is primeren poputt. PuMameEn« Itevillce staneto 8 vin. in se piodajajo f raznin gorilkih traftkah. Št. 78. V (Joriei, v soboto dne 30. septembra 1911 Leto XIII« Politične ose. Politične giose je začela priobčevati „Soča" z dne 23. sept. 1911. Poročevalec je neki K. in uredništvo žuga, da bo ta ru- brika celö stalna. Prečitali smo si tisto prvo „gloso" in naj „Soča" in g. K. dovolita, da tudi mi nekoliko poglosiramo. Že prvi odstavek, namreČ definicija, opredelba pojma p o I i t i k a je nekaj strahovitega. 0Iav.no pravilo definiranja je vendar jasnost, krat- kost; če bo kdo iz te g. K.-jevo inorske kače bolj moder, o tem je res treba zelo, zelo dvomiti. — Dalje se spravi g. K. tudi na klerikalizem in pi5e: „Na Slovenskem vlada klerikalizem. Njegovo bistvo je nejasno marsikterernu, sicer izobraženemu možu". Kakor se vidi iz naslednjega, je tudi g. K. tak „sicer izobražen" tnož, ki pa ven- dar ne ve o „klerikalizmu" drugega kot da „pri tem igra glavno vlogo katoliški duhov- nik". Ta je vse. „Z njim jo potegnejo vsi neznačajni, koristi željni Ijudje in tako na- stane kleriknlna stranka, politična organi/.a- cija vseh onih, ki hoi'ejo na ta način brez ozira na narodno korist doseči čim več ugodnosti zase bodisi v domači občini, bo- dihi v deželi, v raznih javnih odborih in za stopih, bodtsi s pomoijo svojih pristasev, bo- disi s pomočjo svojih zavodov, zadrug, tvrdk, društev itd.« Tako g K.! Malo neprevidno sicer je, če nam kdo danes tako oznaei „klerikalce". Tcdnj sta klerikalca tudi Dr. Hudmk v Ljub- ljani in pa ,znani pustolovec" z gor, kakor ga imenuje „Edinost" in - Še kdo drugi. Pa ta dva sta bila vendar notorična libc- ralca in naprednjaka, a sta vendar delala kot pravi g. K., nnnireč sta „brer ozira na narodno korist" skušala „doseči čim več ugodnosti zase, bodisi — s pomočjo svojih pristašev, bodisi s pomočjo svojih z a v o- dov, zadrug, tvrdk, dru^tev itd." Kaj, g. K., to je res prav narodna glosa! Vaša označba velja ravno za liberalce, kterikalci nimajo ž njo čisto nič skupnega. Še bolj čudno je. da priporoča g. K. kot edino sredstvo proti taki organizirani reakciji: pusten o s t. To se glasi tako kot bi te lepe čednosti do sedaj pri klerikalnih nasprotnikili ne bilo. Tedaj malo veČ pozor- nosti in logike v izvajanju, da preveč ne blamirate lastne stranke. -- Kaj je pa na- prednjak po glosah g. K. ? Znieden pojm, da odgovorimo Čisto kratko. On piše: „Na- prednjak si. To je, da hočeš napredek. Ve- dno naprej. Tudi če nismo vsi enakih misli (pa bi m o r a I i biti!), če smo stari konserva- tivci, radikalci ali realisti, nič ne de za se- daj." No, to je pa vendar že malo preveč oblode. Takih gios nas Bog varuj, Se bolj pa takih glosatorjev. Torej vse eno je temu go- s podu star konservativec, realist ali magari satanist, futurist ali nazadnje papist ali kar /,e kdo hoče, vse gre v tisto skledo, ki se imenuje liberalnega čitatelja potrpežljiivost in nevednost. — Druga glosa t. j. v „Soči* dne 26. IX. je že bolj skromna. Ne peča se več s tako visokimi pojmi kot prva, zato pa je polipala „Gor. slow mladino" za vrat. Prtsneto, kadar zraste kritika tako iz lastnih vrst, je že lepa reč: samokritika recimo. Mi nismo mislili, da bi vtegnila biti naSa gor. mladina tako pod nič, a g K. je to pribil v svojih izvajanjih „urbi et orbi". Kvartanje in gostilniško kegljanje to smatra gor mladina za družabno delo. Na vsak načm mora kegljati v dnižbi in tudi za tHrok morajo biti kaki trije, to je vendar družabno delo, kaj ne. in glejte, kje je vzglfd za naSe mlnde; tarn v zeleni §ta- jtrski, tain je „Zveza napredne mladine", o kateri smo pa ialibog se zelo malo važ- nega slis^li. Morda prireja pustne plese? In kakor nalaSč poroča „Soca" od dne 28. septembra, da bo imela „Gor Sluv. Mla- dina" dne 7. okt otvoritveni plesni venček in že drugi dan popoldne „se pričnejo redne plesne vaje, ki se bodo vrs"ile ob ne- deljah in prazmkih." To je narodno! Re- vije in brošure pa bode ostale doma ne- prerezanc, kakor toži g. K. Da. da, „m no propheta in patria". Tretja glosa je za- glcdala beli dan zadnji četrtek t. j. 28. sep- t.'mbra. Tu g. K. že ne podaja bogsivedi kaj svojega, ampak citira par člankov o avstrijski nagodbi iz I. 1867, potem Članek barona Chlumeckega, ki je izšel že 1. ju- lija v reviji „österr. Rundschau". Članek se glasi „Zur Erhaltung der Reichseinheit"; enak članek je napisal tudi grof Czernin v isti reviji z dne 1. septembra 1911. Zakaj nam ni tukaj g. K. kaj „glosiral". zakaj ni omenil v svoji glosi tudi člankov grofa Appony-a, ki zastopa strogo madjarsko sta- lišfe proti avstrijskim politikom. Seveda vreei par imen na papir, potem pokaditi socialnim demokratom nekoliko slave pod nos, to je lažje. Nikdo se za nič ne briga, nikdo niČ ne ve, vse spi; to so misli g. K. Samo on vse vidi in vse ve. Baron Chlu- mecky in grof Czernin pledirata oba za enotnost države, za „Reichseinheit" in po- zivljata plemstvo, naj se ono zgane in prime krmiio avstrijske poiitike v roke. In k temu pravi g. K. „kaj porečemo mi Slo- venci ? Kje je naš federalizem ? Mi nimamo smisla za taka vprašanja, dasi se tičejo na- šega obstoja." Tu je treba začeti, narod poučiti o teh stvareh, ne pa govortčiti cele kolone tako od „zgoraj doli" češ, vidite kakšni tepei ste, a jaz, jaz g. K.. pa vem vse to. To nisc glose, to je prikrita samo- hvala. — Ali g. K. ne pozna širokega programa S. L. S. ? Ali mu je čisto neznrn pojm, ideja trializma ? On piše le o social- nih demokratih, češ, „Edina sorialna de- mokraeija ima danes pameten federalisten (sie!) program." Kaj pa napredna stranka? Ali ta nima nobenega „pametnega" pro- grama? Saj ga hočejo celö revidirati, ergo nekaj že morajo imeti. Kaj poreče k temu g. Gabrstek, lastnik „Soče", kaj drugi na- rod. -napredni vtrljaki, Če že njih list trdi, da nimajo programa. - Sicer pa, če g. K. trdi. da imajo socialni demokrati „federa- listen" program, moramo konStatirati, da v Avstriji razumemo pod federalizmom strem- Ijenje narodov s histončnim državnim pra- vom proti dunajskcmu centralizmu. Socialna demokraeija je pač na papirju za narod- nostno avtonomijo. Kako resen .poüticni glosator* je g. K.» je razvidno tudi iz nje- govih . *iuiev, med katerinr se nahaja tudi ona po „kmetiški soli v Gorici", katero imamo Že izza one-dobe, ko g. K. še ni prodajai svoje učenosti po Gorici, da, še niti platna po Štajer>kern. Pcfdeseflefna doba dezeine uprave. ii. Deželni odbor ni v novejši dobi ni- kakor nizko cenil reSevanja uradnih spisov, pritozb, sploh kanciijskega in uradnega gra- diva ; nasprotno, uverjen je bil, da je točno in hitro reševanje uradnih spisov potrebno, koristno in da pospešujejo pravične razsodbe spornih vprašanj, katerih je vedno več, mir med ljudstvom in da varujejo isto pred pe- potrebnimi pravdami, ki stanejo dosti časa in denarja. Važnost tega delovanja je v polni meri vpošteval; vendar to ne sme btti je- dina in glavna točka deželne uprave. Uver- jen je bil marveč, da je treba pogledati iz prostorov tega birokratičnega poslovanja ven po deželi, da je treba v prvi vrsti seči pod pazduho kmetu, potem trgovcu, obrtniku, sploh vsem slojem prebivalstva ter pospe- Sevati napredek na polju, y sadjereji, vino- gradstvu, živinoreji, obrtniji, trgovini itd. Skratka: deželni odbor je sprevidel, da je treba preložiti težišče vsej deželni upravi iz urada ven na polje vsestranskega napredka. To se je tudi zgoiilo, zato ime- nujemo to dobo dezeine samouprave — go- spodarsko. Toda napredek je draga stvar iii prvotni zalet za napredek je zelo nehvale- Žen. Kdor hoče imeti lep vinograd, mora najprej ledino kopati, gnojiti, mladike saditi in različna dela opravljati, ki povz ročujejo le izdatke. Začetkom nima posestnik nika- kega haska od vsega tega; toda ko trtä dorase in rodi obilo rumenega grozdja, izpiača se v kratkem ves trud in potrošek. To velja tudi za napredek in delo na dru- gih poljih javnega živijenja. Deželnemu odboru je bilo torej v prvi vrsti skrbeti — ako je hotel zadostiti novi nameri — za zboljšanje deželnih financ, za denar, kajti brez tega ni napredka. A de- žela je uboga, doklade za razne druge po- trebščine, ki niso v deželni upravi, so ve- like, neznosne. Kaj torej storiti ? Treba je bilo skrbeti za nove dohodke, ne da br se s tem davkoplačevalci na novo obremenili. To je deželni odbor tudi dosegel v prvi vrsti s tem, d;. je kategorieno zahteval, da preide pobiranje užitnine od privatnikov v finaneno upravo. Seveda je moral tudi po- višati užitninske doklade od vina, mesa in piva ; vendar pa ni to zadelo v prvi vrsti posestnika in kmeta, marveč le konsumenta. S tem in drugim modrim gospodarstvom je dosegel deželni odbor, da so se deželni do- hodki, ki so znašali leta 1896 le 542.000 K, dvigniü do leta 1909 na 1,859.000 K, torej so se več nego potrojili. Druga skrb deželnega odbora je mo- rala biti: preustrojiti dezeine urade in spo- V brifkosti. Spiö. Kat. Ljotkova; iz bolgarščino. (Dalje.) III. „Katinka, ali si ti?" se začuje še- petanje v temi. „Ali ne spiš še, Marijica ?" „Ne, čakam tebe... Pojdi sem, se- strica... Moram ti nekaj povedati..." Katina pristopi po prstih k njej ter se približa k njeni postelji. „Spi dušica... pozno je it." „Katina spet je „taka" ! zašepeta itiäla pröstrasena. Spet! Videla sein jo; kako je nemirna in nekaj govori sama. Ni taka, kot je bila te tedne... Danes sem spet iskala steklenico !a „In si jo našla ?" „Da, pri ikonostasu,... za sliko ' „Kdo jej je prinesel žganja ?" „Sama ga je kupila." „Kaj praviš? \" „Da, Evdokija mi je povedala... Rekla mi je, Marijica, mati ti je spei «taka" 1" „0 mati Božjal", reče Kavinka obupno. „Samo ne plakaj, Katinka... Ne pla- kaj, dragica..." Marijica se dvigne, pa objame se- strico s suhimi rokami. „Nu, zakaj plakaš sedaj ? Grbca, poravna le grob. Sarno sebi škoduješ in drugega nič.. Solze nič ne pomagajo..* „Spi. Marijica... Čas je že... Pozno je..." reče ostro starejša sestra Katina in se vrže oblečeua na posteljo. Skrije si lice v mehko vzglavje ter zaplaka. Marijica ni mogla spati. Poslušala je, kako težko je zdihovala sestra in zdaj je vedela, kako trpi Katiua. Zdaj je vedela, da je to britko, zelo britko, če je mati pijanka. Prej se jej je zdelo zabavno, ko se je materi jezik zapletal in je rekla kako drugačno besedo. Sme- jala se jej je. Ali danes ne I Ko jej je danes Evdokija povedala o materi, pre- vzela jo je tako sramota, da bi se bila kar v zeinljo vdrla. Zakaj je to sra- mota ? Ni si mogla tega pojasniti. Ali Katina jej je povedala prej, da se ne sme smejati pijani materi, nego da je treba žalovati pri tem. Za to jo je bilo zdaj zelo sram... Pa euako jej je bilo žal tudi za Katino. Kako je bila vesela matere minulih pet tediiov; kako jej je stregla prav kot malemu detetu. In včeraj jej je prinesla celo nekatere slaščice. „Mila sestrica 1", reče naposled Marijica, iijeno sree je bilo polno než- nosti in žalosti do sestre. Katina je molčala. Ležala je z licem, skritini v podzglavje prav kot bi hotela skriti svojo britkost. „Pijana! Pijana! Spet!" se jej je motalo po glavi: „0 moj Bog! moj Bog! Spet!... Jedva smo se bile pomi- rile, in se malo oddahnile. In zdaj spet! Kje je izhod iz tega. Kje je konec ? BoljŠe, da bi legla v grob. Ta britkost je javna; ni kaj skrivati. Lahko prosto plakaš, lahko poveš pred vsemi ljudmi, zakaj plakaš.. Bože mili! Vzemi vsaj mojo dušo!" Katina se je stresla teh misli in potihnila. V sobi je pomivala mati čaše in godrnjala ter šumno urejevala v omari. Katinkino sree je močno bflo ra- dosti, da je mati spet blizo. „Naj leže v grob..." reče. „O, ne! Rajši naj umrjem jaz." V tem se duri tiho odpro in He- lena Štefanica pazljivo vstopi v svojo spanico, ki jo je delila le deščena stena od spalnice hčernih. „Zaspala je... Grobijanka!" reče Helena Štefanica z nežnim glasom. Katinkino sree pa je trepetalo než- nosti do bedne nesirečne matere, ki jej je napravljala tako britkost. Ali kaj naj stori? Ni se mogla veL krotiti. Od te britkosti je toliko pretrpela, da jo je že slab duh žganja pripravil v obupnost in zlobnost. O da bi le ne pila, — nikdar v življenju bi je ne hotela žaliti!... III. Za steno se začujejo stopinje. Ka- tina jame skrbno poslušati. Majka pri- stopi polagoma k vratom ter jih zapre. Na to utihne vse. Za minuto pa se za- čujejo spet boječe stopinje, nekaj zaro- poče in steklenica zacinlja. „Katina! Ali čuješ? G!-gl-gL," za- šepeta Marijica. „Spet se zaliva..." „Spi. Marijica... To ni tvoja skrb I" reče jej sestra strogo. Ali Marijica ni zaspala... Slišala je vsak vzdihljal Katine, pa kako so jo dušile solze in kako" je plakala \n za tö jej je bilo še bolj britko. (Dalje pride.) poiniti jih. Treba je bilo poiskati čvrstih, nadarjenih in za svoj poklic urietih, stro- kovno izobraženih uradnikov in osnovati na novo stavbinski, kmetijski in tajniški urad z različnimi oddelki. A vse to stane mnogo denarja. Leta 1896 so znašali vsi upravni stroški 49,000 K, a do leta 1909 so se pomnožili na znamenit znesek okro- glih 190.000 K. In vendar je bilo tudi to potrebno, kajti brez delavcev ni dovršenega dela ne vspeha. Še le sedaj je bilo dežeini upravi mo- goče, zaceti z izvršitvtjo lene naloge, ki si jo Je postavila, v prvi vrsti skrbeti za siste- matičen napredek na polju kmetijstva po modernih dobičkonosnih načelih. \r to svrho se je preosnovala kmetij- ska Sola, ki je bila svojčas dobra, a ni več odgovarjala v zadnjem času svojemu na- menu. Deželna uprava je mnenja, da po- trebuje dandanes v prvi vrsti pouka kmetij- ski delavec in mali posestnik, da opustita zastarele načine obdelovanja in jih nado- mestita z modernimi in racijonalnimi. Zato so se uvedli dveletni zimski tečaji, v kate- rih se poučuje 80 mladih in krepkih kmeč- kih sinov v modernem obdelovanju po sestev. Posebno pozornost je obračal deželni odbor livinoreji, ki je bila pri nas zane- marjena, a je najboljši vir dohodkov. V ta namen je uvedel zakon za pospeševanje ži- vinoreje, ki je danes znan vsakemu živino- rejcu. Mogoče, da je semteitja ta zakon ne- popoln, a izvestno je, da se je po upeljavi tega zakona zelo dvignila živinoreja v naši deželi. Da bi zbudil zanimanje za napredek v tej panbgi kmetijstva, je prirejal in prireja še razstave goveje živine, je razpisal na- grade za zboljšanje hlevov, gnojišč in paš- nikov, je z vladno pomočjo razdeljeval krmo potrebnim govedorejcem po znižani ceni v letih, ko je bilo v deželi veliko po- manjkanje sena. Deželni odbor gre na roko živinorejcem pri nakupu plemenskih bikov ter plačuje iz deželne blagajne potne in pre- vozne troške. Osnoval je deželni zavod za zavarovanje goveje živine, ki se lepo raz- vija, spoznavši, da so tozadevni privatni za- vodi le prob'.eniaticne vrednosti. Kako lepo napreduje ta deželni zavod, kaže stevilo po- družnic, ki je doseglo vže približno števuo 100 in Šteje čez 16.000 glav zavarovane ži- vine v zavarovalhi vrednosti okroglih 6 mi- lijonov kron Žal, po deželi se je pokazala nevarna bolezen pri goveji živini, znana pod ime- norn „kužni katar na spolovilih", ki neiz- merno zavira razvoj živi"oreje. Da bi se po možnosti tej kužni bolezni v okom prišlo, odredila je deželna uprava svoje strokovne uradnike v dotične občine, ki naj ljudstvo poučnjejo, kako bolezen nastane in kako je ravnati, da se zatre\ V svrho plemenitega tekmovanja med kmetovalci ustanovila je deželna uprava ju- bilejna darila za pospeševanje kmetijskega napredka, ki bodo znašala 500 K do 1000 K in so namenjena le majhnim in srednjim posestnikom. Deželna uprava ni pozabila tudi na planšarstvo, ki je bilo do sedaj zelo zane- marjeno. Na njeno prizadevanje se je pri- čela velika akcija v tern oziru, ki obeta le- pega vspeha, ako ostane država pri svoji nameri. Državni organi imajo vže naročilo, naj izdelajo načrte za planinske poti, za či- Sčenje planin, za stane in hleve, za prido- bitev vode itd.; a deželna uprava je izdala tudi vže zakonski načrt v svrho varstva in zboSjšanja planin in povzdigo živinoreje tern potom. Mimogrede" naj omenimo še deželne akcije proti kobilicam na Krasu, ki je danes prost te golazni. To so v glavnih potezai» ~*vedena prizadevanja dež. odbora za pov ,. živi- noreje v deželi. Žal, da so tri <. >. edne slabe letine za seno in označena kuzua bo- lezen na spolovilih zelo ovirale to akcijo! (Konec prih.) Vojno slanje Ifaiije in Turcije. Pogajanja med Italijo in Turčijo -i-j_ t_ __i;—----Ä -„„k;U I« Haliia ni našla druge poti, da pride do jasno- sti, nego da je doposlala Turčiji .ulti- matum". Ta .ultimatum' vsebuje točno zahtevo Itaiije po upravi Tripolisa. K temu ko- raku je baje pripravil Italijo nered, ki je vladal v Tripolisu glede" evropskih podanikov, katenh je večjidel Italijanov. Italija je obenem zahtevala v 24 urah odgovor Turčije. „Ultimatum" je bil v četrtek ob 3. uri pop. predložen turški vladi in včeraj je Turčija dala zahte- vani odgovor. Tarčija Je „ultimatum" odklonlla. Že pred izdajo „ultimaiuma" je Turčija izjavila, da formalno napove vojsko Italiji, čim poskuša ta izkrcavati svoje čete v severni Afriki V četrtek je bilo zasidramh pred Tripolisom 16 italijankih vojnih ladij z za okupacijo določenim vojaštvom na krovu. Italija je za ekspedicijo v Tripolis mobilizirala dva vojna zbora. Kakor pravijo druge vesti, pa je Italija mobi- lizirala v celem s e d e m vojuih zborov, med drugitni tudi one v Milanu, Turinu in Veroni. To no vojni zbori ob naši državni meji, kar daje povod raznim komentijem. Vsega skupaj je že za odhod v Tripolis popolnoma pripravejenih 30.000 mož. Vrhovni poveljnik italijanskih čet za Tripolis je general Karol Caueva. Ta se je izšolal v topničarski akademiji v Moravski-Belicerki. L. 1866 se je na avstrijski strani bojeval pri Königgrädz-u. Včeraj se je torej odločilo in Tur- čija in Italija se nahajata v bojnem stanju. V Tripolisu so se še v zadnjem času ukrcavali Evropejci, ki so se po- dali v Sirakuso. Včeraj so na odprtem morju zasi- drane itaüjanske ladje dvignile sidra in se pribliza'.e Tripolisu. Italijanska tor- pedovka „Garibaldino" se je ločila od eskadre ter se z belo zastavo (bela za- stava v vojnem času znači, da se bli- žajo pogajavci) podala v pristanišče. Zatrja se, daje imela nalogo, poz- vati mesto, naj se preda. Bližanje italijanskega brodovja je hudo vznemirilo Turke in Arabce. Eska- dra se je potem zopet odstranila. „Tribuna* poroča, da pričnejo ope- racije itaüjanske eskadre čim prej. Gros vojaške ekspedicije da sledi pod po- veljstvom generala Caneva. Do danes Turčija ni še formalno napovedala vojske Italiji. Neka agen- cija poroča, da se Turčija ne bo stavila v bran italijanski ekspediciji. (?) 0 gibanju turškega vojaštva ozi- roma brodovja se ničesar gotovega ne ve. Grška poročila pravijo, da so pri- čeli Turki zbirati svoje čete ob tesalski meji. — Drugi pravijo, da namersva Tur- čija svoje vojaštvo preko Egipta na- potiti v Tripolis. Vrhovno povelje turških čet je po- verjeno Turgut Šefket paši, ki je bil tudi pri albanski ustaji vrhovni povelj- nik vojaštva. Najnovejše vesti pravijo, da je včeraj opoldne priplulo v Tripolitsko pristanišče 12 italijanskih vojnih ladij, ki so pričele izkrcavati svoje vojaštvo. V Carigradu :nanjka vsaka vest o turškem brodovju. Italijanski poslanik v Carigradu je včeraj predal velikemu vezirju formal- no napoved vojske. (?) Turško ministerstvo je podalo svojo ostavko. Tudi sultan se misli odpovedati prestolu. Čaka še na mnenje glavnih voditeljev ljudskih zastopnikov. Turčija je sedaj v hudih s^ripcih, ker ima pričakovati tudi v notranjosti velikih neredov. Edino dobro je, da si je zagotovila prijateljske razmere z dru- girni evropejskimi velevlastmi. Mogoče stojimo sedaj tik pred ve- likimi dogodki, mogoče in bolj verjetno je pa tudi, da italijansko-turski konflikt ne bo imel nobenega upliva na politično riivnntpžie v Evrooi. Naibližia prihod- njost nam bo pokazala pravo stanje stvari. ¦ * Ker bo gotovo naše Čitatelje zani- malo, hočemo navesti nekoliko podatkov o Tripolisu. Tripolis leži na severnem obrežju Afrike ter meji na Egipt, na Tunis ter na libijsko pušcavo. Ta dežela meri 770.000 km8, je torej skoro trikrat večja kot Italija. Zemlja je deloma pe- ščena in nerbdovitua. Po velikem delu pa je rodovitna. Glavne panoge on- dotnili prebivalcev je živinoreja in sad- jereja. Prebivalstva ima Tripolis okoli 1 milijon duš. Glavno mesto je pristaniško mesto Tripolis, kjer je turška posadka. Vsega skupaj ima Turčija po Tripolisu 25—30.000 vojakov. Tamošnje ljudstvo je deloma na pol divje. Za to deželo se sedaj Italija mo- goče že vojskuje in si hoče pridobiti s tern veljavo na S.edozemskem morju. Dopisi. Št. Peter. — V torek popoludne je začelo goreti pri trgovcu in krčmarju Al- bertu Pavlič v Št. Petru nasproti cerkve. Goreloje gospodarsko poslopje., Škode je kakih 1000 K. Pavlič je bil zavarovan. Največjo zaslugo, da se je ogenj po- gasil ter omejil, ima g. Maier, načelnik po- staje Vipavske želežnice, ki je s železniško brizgalnico hitro prihitel na lice požara ter začel voditi gasilno delo. Polifični pregled. Državnl zbor. V pondeljek so bila razposlana po- slancen vabila k seji poslanske zbor- nice, ki bode v četrtek dne 5. oktobra. Na dnevnem redu je načrt novega po- slovnika. Prva seja zbornice. Kot prva točka dnevnega reda za prvo sejo državnega zbora dne 5. oktobra je določena izprememba poslovnika, kar se bo pa najbrže moralo izpremeniti, ker mora zbornica izvoliti predsednika, delegacijo in več odsekov. Nato prične razpravljati o draginji, o uradniški in o davčni predlogi. Gautsch bo poročal o pogajanjih glede na draginjo z ogr- skimi ministri. G. in kr. vojno ministerstvo. Armadni naredbeni list je priobčil sledečo okrožno cdredbo dne 27. t. m.: Državno vojno ministerstvo se bo od slej naprej označalo: C. in kr. vojno mi- nisterstvo. Poiony zoper dr. Šusteršlča. V seji ogrske poslanske zbornice je v sredo poslanec Polony interpeliral vlado zaradi dogodkov na Hrvaškern in zahteval, da vlada bana odstavi, češ da je eden naj- nevarnejših hrvaških politikov. Polony je opozarjal na trialistične težnje in posebno napadel S. L. S. ter njenega voditelja dr. Šusteršiča, ki da zjedinjenje Jugoslovanov najbolj propagira. Fuzija staro- in mladočehov. Med staro- in mladočehi so se zadnje dneve vršila pogajanja za fuzijo obeh strank. En del staročehov je za fuzijo, dočim se hoče drugi del priklju- čiti novoustanovljeni konservativni, ka- toliško-narodni stranki. Auffenberg in nemški cesar Viljem. V voiaških krogih se govori, da je vplivs! n?. Auffenbergovo imenovanje nepo- sredno nemški cesar Viljem. Pri vajah v Tabisu se je Viljem zanimal za Auffenberga in je rekel prestolonasledniku: „Ti, na Auf- fenberga te opozarjam, ker je izboren člo- vek". Cesar Viljem se je tudi pozneje zani- mal za Auffenberga, katerega je prestolona- slednik priporočil cesarju. ^Dalmatinski cesarski namestnik Nar- delli je demisiouiral. Gotovo rje, da se njegova demisija sprejme. Za njegoveg a naslednika imenujejo grofa Attemsa. Srblja in Örnagora. Razmerje med tema dvema državama se je v zadnjem času nekoliko poostrilo. To se posnemlje iz uradnega črnogor- skega lista „Cetinski Viestnik", ki pravi, da se v Srbiji v zadnjem času kolikor mogoče potlačujejo napadi na razne vla- darje, posebuo na avstrijskega oesarja in bolgarskega kralja, raedtem ko se ne stori od srbskih oblastnij nikakega ko- raka proti napadom na srbskega kralja. Zadušena revoluolja na Španskem. Španska revolucija je popolnoma po- ražena. Vojaki so ostali povsod zvesti kra- lju. Časopisje zopet izhaja.« Stavkajo delavci zgolj še v Dijonu in v rudnikih Pueblo nuevo del Terriole. h Barcelone izganjajo inozemske anarhiste. Na deželi so aretitali nad 1000 ararhistov. Darovi. Z a „Šo I sk i Do m" so plačali predsedništvu: Adolf Urban- čič, mesar v Gorici 1 K, Ivana Audio- vec, trgovka v Gorici 1 K. Josip Kosec, župuik, od«dobljene tombole 10 K. Našemu upravništvu je došlo: Rajko Čuček, c. kr. prof. 2 K- Srčna hvala ! Oomače in razne vesfi. Odlikovanje Okrajna glavarja Geza Murad v Poreču in Schmidt pi. Za- bierow v Voloski sta odlikovana z viteškim križem reda Franca Jožefa. Odlikovanje. - JRavnatelj dvorne žrebčarne v Lip'ci, g. Josip H rušn, je povodom svojega umirovljenja dobil red železue krone 111. razreda. — Kontrolor omeujene žrebčarne Emil Finger, je pa irnenovau nadzornikom iste. Osebna vest. Na tukajšuji >. kr. realki je imeijovau za suplenta g. Audrej V e r b i c k. Profesljonist' v obrekovanja so se zakadili v 110. št. „Soče" v nas, ker smo povedali, kaj je nameraval storiti dež. zbor, ako bi bii sedaj sklican, v prilog Ijud- stvu povodom slabe letine, kakoršne ni bilo že davno v deželi. Beda trka na duri in ljudstvo godrnja. da ni bil sklican deželni zbor. A ljudstvo pozna tudi dobro one skrivne m^či, ki delujejo vedno in po- vsod proti nameri, da bi se mu pomagalo. Ono dobro ve, kje so elementi, ki se drže načela: „Naj vse vrag vzame, ako naše ne obvelja." Da bi odrvnili uevoljo ljudstva od sebe, lažejo in obrekujejo na način, da te laži slepec lahko z roko potiplje. Deželnj zbor je v svojem zasedanjti I 1909—10 dovolil nad 1,700.000 K podpor, ko ni bilo liberalnih slov. razgrajačev v zbornici. To jih hu'do peče. Začetka so kričah, da ogromna večina podpor velja za Furlanijo. Podroben razkaz, katerega smo svoj čas objavili, jim je v tern oziru sapo zaprl. Sedaj pa, ko smo povedali, da je še blizu 700.000 K podpor neoddanih, ker so vezane na vladno podporo, katere pa vlada do sedaj ni še nakazala, hočejo svoje čita- telje preslepiti z lažjo, da je bilo slovenskih podpor dovoljenih 857.251 K, a ker ni iz- plačanih še 700.000 K, je to dokaz, da Slovenci niso dobili sploh nobenih podpor. No, na dlani pozitivnih podatkov po- zivljamo za danes „SoLo", naj svoje trditve dokaže, inače pritisnemo poštenjakom, ki to trdijo, na čelo pečat brezstidnih obreko- valcev! Z dokazi na dan! „Soča" se spodtika nad našo notico n na naš odgovor v zadevi g. župnika Grče. Povedali smo, da klika, ki uprizarja ake Skandale, kakoršen je nemški nadpis na „Südbahnhotelu", nima pravice spodti- kati se nad zasebnikoni, ko bi dučajno tu- intam govoril s ptujci po nepotrebi tudi nemško ali laSko. A kaj pravi h temu Soča" ? Ona pravi, da to ne spada sem! Ali slišete ptičke „Sočine" klike! Oni smejo vse, oni smejo uganjati z narodnostno idejo najvefcje burke, a nikdo nima pravice o tem pisati. Če bi pa kak „klerikalec" le zinil kjersibodi nemško ali laško besedo, imajo liberalci pravico z polenom lopniti po njem. Taki so: Oni smejo uganjati največje „lum- parije". a drugi imajo le še pravico, da smejo molčati. Užitmna — V uvodnem članku v „Gorici" z dne 23. t. m. smo povedali, kake nakane delajo liberalni pojedeži proti pobiranju užitnine po sedanjem sistemu. Kar smo pisali, je do pičice vse resnično. A kaj odgovarja nato liberalno glasilo „Soča" ? — Pravi, da se v tern oziru ni treba nice* sar bati, da trobijo „klerikalci" to le v svet radi tega, ker ne zboruje deželni zbor in končuje dobesedno: „Klerikalci begajo ljudi z vže označenimi nameni. Brezvestni huj- skačt so ti ljudje in škodljivci ljudstva, ka- tero begajo sedaj s to, sedaj z drugo rečjo, vedno pa z nečednimi nameni." Tako piše list, ki je svojčas krčevito zagovarjal pobiranje užitnine potom privatnih podjet- nikov, s čimur so liberalni ptički okolu „Soče" oškodovali deželo in ob č i ne za mi I i j o n e k ro n. To ne- sramno glasilo se drzne očitati nam, da so v naših vrstah škodljivci ljudstva, sedaj ko čivkajo vže vrabci po strehah, da so ti ljudje privedli „Mizarsko zadrugo" do po- loma, „Trgovsko-obrtno zadrugo" do roba propada ter da so uničili s svojo brezve- stno zapravljivostjo skoraj ves trgovski in obrtni stan v mestu. Kar se je v tem oziru grešilo, presega vse meje in liberalni-tabor se bo v kratkem zavedel, kje so Škodljivci ijudstva. Novo vino se bode smelo prod a- jati v goriškeni poltličnem okraju še le s 1. novtmbrom t. I. Odprti lekarol Od I. do 8 oktobra bodtt.i imdi ponočno siužbo lekarnt : L i b e r i • P o u t o n i. \i pretskovalnega zapora je bil iz- puščen klepar Alojzij t-'antuzzi, ki je pred nekaj časom napadel dr Battigi-ja na hod- niku tuk, sodnije z revolverjem. Trgovsko obrtno druStvo Napro- §eni objavljamo : Trg. in obrt. druStvo v O<>- rici se je poprijejo svojega druStvenega dc- iovanja z vso vnemo in najbolj resno voljo, da pridobi društvu ponovljeno življensko moč. — Hred kratkim je društvo odposlalo na svoje člane okrožnico, s katero jim je raz- loŽilo pomem druStvenega delovanja, ter po- zvalo k skupnemu nastopu, da pospeSijo s tem dmštveni razvoj. Prvi korak že je pokazal, da zanima- nje za druStvo med trgovci še ni izumrlo, temveč videlo se je, da imamo še dovolj sposobnili in deloljubnih moči, ki želijo ob- držati društvo vsled prevelike važnosti za goriški trg pri življenju. Zelo razyeseljiv je bil zadnji sestanek trg. sotrudnikov, ki so se ga v nepričako- vanem mnogobrojnem številu udeležili ter pristopili k društvu s željo, da se prirejajo zopet trgovski tečaji ter strokovna predava- nja; podučevalo naj bi se knjigovodstvo, korespondenca, italjanščina in nemščina. Društveni odbor vzel je to željo ž naj- večjim veseljem na znanje, ter v svoji zadnji seji sklenil, da ugodi zahtevam našega trgov- skega naraščaja v kolikor bodo dopuščale ¦drušbene gmotne razmere. Društvo je bilo pred leti podpirano od raznih denarnih zavodov goriškegn trga, teh podpor pa društvo nima več, ker se mu jih je odtegnilo, bodisi iz razloga, da se je vcepila v društvo neka mlačnost in po- pustljivost, bodisi da je denarna kr na goriškem trgu tudi k temu pripomogla. Nadjati se je, da, ko bode društvo vestno izpolnjevalo svoje dolžnosti, ko bode skrbelo širiti med člani s strokovnim pre- davanjem trgovsko obzorje, ko bode nudilo priliko svojemu naraščaju že od vajenca na- prej k duševnemu razvoju, da takemu delu ne bode izostalo plačilo, pač pa se ga bode po svoji zaslugi radevolje podpiralo. Računati se sme tudi z vso gotovostjo, da oni dosedanji člani, ki so zaostali s svojo članarino, isto poravnajo, ko pride prihod- njič pobiralec do njih. Društvo je danes brez denarnih sred- stev, katerih pa bode rabilo ko se prične strokovni poduk, da poplača svoje učitelje. Poduk se prične že v pivi polovici prihodnjega meseca in sic«r se bode pod- učevalo: knjigovodstvo, italijanščina in nemščina in to v večernih urah Pristop k temu poduku imajo poleg članov trgovskega obrtnega društva tudi trgovski vajenci ka- kor gospodične, ki so že pri trgovini ali k njej pristopiti želijo. Vpisovanje se je že pričelo in sicer v društvenih prostorih ulica Sv. Ivana 7 vsak torek in petek od 2. do 5. ure, vsak drug čas pa se lahko vpiše v trgovini Ivančič & Kurinčič.' Vpisovalo se bode tudi jtitre od 10 12. ure predp. Želeti je, da se vsi oni, ki se zelijo udeležiti teh trgovskih kurzov, nemudoma priglasijo, ker poznejši pristop bi bil ne- mogoč. Trgovsk m kurzom priglasilo se je do danes 60 obiskovalcev. Prosi se vse one, ki hočejo pristopiti, da se <*im preje priglasijo, ker pozneje bo pristop nemogoč. Poroka. Dne 27. t. m. se je po- ročil v Rentati g. dr. Mai, muzejski adjunkt v l.jubljani z gčno Julko Pa ho r j e vo. Bilo srecno! Pri ti priliki se je nabralo 25 K 60 v v dobrodelne namene, Potovalnl pouk la nliarje se phčne due Ö. oktobra t. I. t«j pa le ako se prijavi zadostno steviloobiskovalcev. Tečaj bi imel ist» vspored kakor preteklo !eto in bi trajai do 30. aprüa 1912. Delovodja Jos. Mercina bode pou- Čeval vsako nedeijo od 10. —12 predpo- ludne in vsak četrtek od 6. 8. zvečer strokovno risanjc v lisarski dvorani la- mošnje ljudske sole; vsak četrlek in petek od 8.-12 predpoludne pa bo na razpolago mizarjein v posvetovalni sobi. Popoludne zadnjih dveh dm pa je do- ločeu za obisk interesirauih delavnic Vpisovanje bo due 1. oktobra t. I. ob 10 predpoludne v ljudski Soli. ~ Vudstvo c. k. Etspoziture za obrtni pouk v Gorici: 'ng. R. Penso c. kr. profesor. Argentinsko nseso. „Extrablatt" poroča, da sc jc ug na dunajskcm magistratu, da dospc med 5. in 8. oklobrom v Trst velika po&iljatev argentinskega mesa. Iz tega se izvaja, da bo dosežen med Av- strijo in Ogrsko tuzadevni sporazum. Poneverjcuja pr itvarovalnlci proti nezgodam na delu ¦¦- Pri zavaro- vnlnici proti nezgodam na delu v Trstu so prišli na sled poneverjenju. Škoda znaša 5772 K Tržaski zrakoploveo Widmor, ki je imel poleteti v nedeijo iz Benetk v Trst, je moral v nedeijo opustiti polet, ker ga je vreme zadrževalo. Zato je poskusil svojo srečo v ponedeljek. Dvignil se je srečno. A ker je bil Trst v meglo zavit, se je spustil na tla v Tržiču. Tu je nameraval v torek nadaljevati svojo pot po zraku. Ob 7. uri zjutraj je napravil ta poskus, ki se mu je pa ponesrečil. Ko je zrakoplov drsal pd'tleh, mu je prišlo eno kolo v blato in se je vsled tega eel stroj nagnil na eno stran. Zrako- plov se kljub temu, da je deloval Widmer s krmili, ni hotel v zraku vzravnati in je padel na zemljo. Motor je še deloval in Widmer se je z zrakoplovom parkrat prekucnil. Zra- koplovcu se ni nič zgodilo, pač pa se je zrakoplov pokvaril tako, da ga bo moral poslati v popravo v Pariz» Škode je več tisoč kron. Widmer bo tekmoval vDunaJskem Novem Mestu. — Od l. do 8. oktobra se bodo vršile v Dunajskem Novem Mestu le- talne tekme, katerih se bode udeležil tudi tržaški zrakoplovec Widmer z onim zrako- plovom, na katerem je zletel iz Gradeža v Trst. — Razplsan Je državnl štlpendU let- nih 420 kron za primorske ali istrske obiskovalce vise poljedelske Sole na Dunaju. S podelitvijo tega štipendija je zvezana večletna službena dolžnost v prospeh svoje rojstne "dežele glede po- Ijedelstva ali gozdarstva. Prošnje z krst- nim listom, domovnico, spričevalom o cepljenju koz, ubožnim listom, s spri- čevali zadnjih dveh poluletij ter dokaz o rednem upisu na omenjeni zavod so uposlati do 31. oktobra t. !. na c. kr. namestništvo v Trst. Raspisan Je itipendij „Luxetich pi. Lichtenfeldove"-ustanove letnih 250 K za rim. kat. učence od prvega razreda ljudske sole do dovršenja študij. V prvi vrsti pri- dejo v poštev sorodniki ustanovnika, potem 5e-le drugi uLogi učenci. ProSnje z dokumenti so uložiti do 15. okt. na namestništvo. Ears ia ponorske fcastolkc lo ka- pltane Jolge voütnje na trzaSki c. kr. navtični akademiji začne dne 2. oktobra t. I Vpisovanje sc vrsi v uraJn-.h urah pri ravnateljstvu nav!;čne sekaje. Loo- gim, izven Trsta stanujočirn obiskoval- cem dcvuljuje naučno ministerstvo pod- pore, /a katcre treba vložiti prošnje po- tom c kr. namestm^t^a v TrsJu. 400.000 kron Je izglDilo, posianih iz Florence v Trst. Italijanski .Credit* v Rorenci je poshl v Trst anglo - avstrijski banki v poiwbni blagajni znesek 400.000 K. Ko so odprli po&iljatev, so naili v blagajni iekzo Pcvai} so bili nedotnknjeni, kar kaže. da se je morala Ultvina zgoditi v Itahji. Se- veda pndno tSčejo storilca Frodaja ostrig prepovedaaa v Trfto — Tris&ki magistrat je v oägied sedanjim zdravstvenim razmeram v mestu pre- poveda! d<» nadaljne odredbe orodajo ostrig. loiž&ne prevosßtae Vozne ia- nJe za poijedelske in iivinorejsKe potreb- ičint je zniiala sedaj tudi južna železmca za SO odst. kakor \t to storila poprej državna železnica. Zv.saaje pl&d dritvnih železnl- 6»rje? Dunajski Itsti poročajo o na- slednji izjavi mintsterskegn predsedstva: V'lada pripravlja v ivczi z akajo za zboljšanje gmotnega poloiaja diiavnih uradnikov in driavnih slug tudi enako akcijo zs zboljša- nje gmotnega poloiaja osobja na avstrijskih državnih zekznicah. Glede na državno že- lezni^ko osobje bodo stopile tozadevne od- redt>e v veljavo s 1. januarjem I 1912., ako se bo zadovoljno rešilo vpraianje o pokritju novih državnih stroSkov. Zadeva se tiče že- IjA nastavljencev državniK železnic glede na zvisanje stanovanjskih doklad uradnikom, poduradnikom in slugam, kakor tudi za zboljšanje plač oficijantinjam in manipulan- tinjam, za primerno zvižanje delavskih plač in istočasno ureditev plačilne avtomatike. Izpolnitev teh bistvemh zeljä nastavljencev državnih žele^nic je odvisna od tega, da že- lezni^ko osobje ostane napram državni upravi na strogo lojalnem staliSču ter se vzdrži vsakih korakov, ki bi se ne strinjali z nji- hovimi službenimi dolžnostmi. Poskošna vožnja parobroda Wien. — V četrtek se je vrJila poskušna vožnja novega Lloydovega parobroda .Wien". Te vožnje se je udeležil tržaški namestnik princ Hohenlohe, tržaški in dunajski župan ter sto dunajskih občinskih svetovalcev. Parnik je odplul v Mali Lošinj ter se vrnil včeraj zju- traj nazaj. Češke ljudske sole ua Dnoaju, katere je dtiuajski magi>trat zaprl, je vlada ukazala zopet odpreti, da ne moti nemško-čeških pogajanj v Pragi. 75-letnlca ustanovltve avstrijskega Lloyda. — V četrtek due 28. t. m. je minulo 75 let, odkar je bila ustanov- Ijena paroplovna družba c kr, priv. av- strijskega Lloyda, to je dne 28. sept 1836. Dne 12. aprila 1837 so pa v Lon- donu spustiii v morje prvi Lloydov par- nik „Avstrijski nadvojvoda Ludovik". Stavka najemnlk«v stanovaaj m pripravlja na Dunaju. Nafemniki stanova^i se organizirajo, da bi s 1. oktobrom ne čali visokih najemnin. ßaje namerava stav^ kati 60.000 najemnikov. Sarajevske gospe so si nedavno osnovale svoje društvo pod naslovom „Za- druga domačica" v svrho, da skrbe za iz- obrazbo služkinj v domačih delih. Zadruga je ustanoviia šolo za služkinje ter nastavi kot stalne mt»či z dobro plačo upraviteljico, kuharico in perico. katera rnesta ravnokar razpisuje. Bosensko-daloatinsko teležnisko vprašanje. Listi poročajo, da se je novi vojni minister pl. Auffenberg izre cel, da je rešitev bosensko-dalmatinskega želez. vprašanja nujna in da je on izključno za progo Sirajevo—Spljet kot najboljšo zvezo Dalmacije z njenim zaledjem. Metrlško-decinalnl sisten v Bosnl in Hercegovlal. „Fremdenb!attw poroča, da je sedaj potom deželnega zakona obvezno uveden v Bosni in Hercegovini mctriško-decimalni zistem namesto do- sedanjih turških mer in utez, ki so bile dosedaj v rabi. Tosn! red, veljaven od I. oktobra prilozi kot prilogo prih. štev. znani naš trgovec g. Teod. H r i b a r Velika dragioja! Na Fraicozkem stane jerebica 6-7 kron; zajec 16 — 17 kron; fazan do 14 kron! Pač veiika dra- ginja, pa ne le tarn, ampak povsod. Slabo na vse strain. üciteijice na Niije^vstrijskeo se bodo smele možitt. Tako je sklenil de- želni zbor. Trte evetejo v drugo! Po sirašni suSi veliko dežja. Na Spodnjjavstrijskem videvajo trte, ki evetejo v drugo. Ne- katere imajo prav lepo evetje. Nič čudo! zemlja je še vedno gorka po strašni suši. — Idor anogo sedt. siabo prebavlja! «Niti rastlinska hranilua sredstva", piše dr. (JranichstäJten, mestni fizik na Du- naju, „niti druge zdravilne vode ne učinkujejo v teh slučajih tako ugodno, kot večtedensko zdravljenje z naravno Pranc Jožef-ovo grenčico, V nobeni družmi, v nobenern gospodarstvu naj bi ne manjkalo te mnogopreizkušene „Frauc Jožei-ove vode.* Orobfinice. Jnna*ki dahovnik. „Zeitw sporoča iz Pariza dne 28. IX. o veliki nesreči, ki se je dogodila tam nekemu mestnemu automobilu. Na nekem mostu sta se srečala dva taka voza in eden je padel v vodo. Med ponesrečenci je bil tudi ueki mlad francoski duhovnik, ki se je srečno skopal skozioknona prosto, t. j. v sredovode, a ni zlezel potem na breg, ampak pomagal skrajno junaško pri re- šitvi drugih ponesrečencev in rešil je dva otroka in še šest drugih oseb, na kar je padel ves utrujen na tla. Ljudstvo mu je priredilo velikanske ovacije. Vseli oseb je utonilo jednast, ranjenih je devet. Lakota v Siblrijl — V Sibiriji je silna lakota. Listi pravijo, da je od lakote pomrlo 250.000 (?) oseb. Nesrcča z avtomobllom. — V če- trtek popoludne je pri Pont de Arche- vese neki avtomobil padel v Seino. Pri tem je našlo smrt okolo 20 oseb. Gospodarske vesti. Skupen nakup oljnatlh pogaö In krmsklh semen. — Deželni odbor žel VHein gOHpodlnjam toplo priporočamo v korist obmejniui slovencem. IKOIINSKO CIKORIJO I = edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek. = ^ndPll^HlPQ rlpbljanske kreditne banke" tt H AT) TP II m i | II -----8e bavi a vsrnii v banöno stroko spadajočimi posli.-----W I I 1 I I i . V/ULX vIlJUXULD Wogt na fenjižice obrestuje po lv.%, wtoge v tehofcim racunu po dogouoru. f VJ V/ All X V . t. Dtlnlika glavnlca K 5,000.000. Ceiltrala V LJubljaiU. — Ttezervnl zaklad K 450,000,- -¦ PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. =—=---------------- --— olajšati majhnim posestnikom nakup oljnatih pogač in krmskih semen, vsled česar se je odločil preskrbeti zgoraj navedene oljnate pogače in krmska semena potom deželnega kmetijskega urada neposredno pri prvih za- iagateljih, ki imajo zajamčeno dobre in pristne. ÜV0Z svinjine. — Ogrsko poijedeK sko ministerstvo objavlja, da se je dovolil uvoz 16.000 zaklanih prešičev neki belgraj- ski tvrdki. Rasstava ilvlne v Beneški Slo- venlji. — V pondeljek se je obdržavala v Čedadu razslava fcivine beneških Slo- vencev. Udeležile so se razstave skoro vse občine Beneške Slovenije. Obdaro- vaTiih je bilo več posestnikov. To je bila prva razslava te vrste za beneške Slo- vence. Po razstavi je bil banket, pri ka terem so vladni zastopniki riapivüli povzdigu Beneške Slovenije (incrementö delta Slavia italiana). Navzoč je bil in govoril je pri banketu tudi slovenski pi- satelj mons. Trinko. Fnqlnynriia oženjen star 30 let rUalUVUUja z koncesijo več- letno prakso, in dobrimi spriče- vali želi premeniti službo. Po- nudbe sprejema, ali naslov pove naše upravništvo. KlobučarM.Horvat v Gorici Gosposka ullca štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — KoŽuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa prec. duhovščini. Fostrežba strogo poštena. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- rld Gospodska ollca št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na meseČno odplačevanje. Na "zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmemi ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske iase po!2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št i. V BORŠTU (žel. postaja pri Trstu) proda se iz proste roke 1 nadstropna h i š a, pripravna za vpokojenca ali ma- lega trgovca. Cena čistih 9000 K. Dopisi pod R. c. administraciji „Gorice". Odlikovani fotogr-afski atelje Ä. JERKlC, GORICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom = najtopleje. ¦ Peter Cotič, öevljarski mojster, Gorica, BaštBlj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Närocila z dežele se po pošti raz- pošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. [ Mr Nova tryovina z železnino -» j PINTER & LEN ARD! [ v Gorici v Raštelju št. 7. ' I Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za \ i poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peČi, štedilnike in vsi v to stroko : r spadajoči predmeti. i \ Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. t [ Cenj. občinstvu se toplo priporočava [ Pinter & Lenard. j Dobro krepilo za zelodeno slabost in za one, ki so se prehladiii ali prenajeli ali si pa z zaužitjem slabih, za prebavo ttžkih, prevročih ali premrzlih jedi nakopali neprijetnosti v želodcu, kakor katar. krče. bolečine. napihnjenost itd. IT Je dr. Elgelnov „ÖALDRIANU M11. ^m „B a 1 d r i a nu m" se izkaže pri takih neprijetnosvih, dokler niso še razvite, koi dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjune tudi slabe posledice, kakor nervoziteto, nespečnost, omotico, sfisko itd. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, mali- novec in črešnjevec, vplipa .Baldrianum" tudi pospešujoče pri zaprtju in za- jtdno krepilno na cel človeški Organizern. Dr. Engelnov ,,BALDR!ANUM ' ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga bhko prenašajo slabotne oscoe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, tt se ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči "O-q-q- „BALDRIANUM" o€>L> 1111111ii11i1111 z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iiiiiiiiiiniiii Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicab in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Dolgempolju, Ronkah, Tržiču, Ajd»-)vščini, Gor. Idriji, Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Palmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov „Baldrianum" -------------po izvimih cenah v vse kraje Avstro Ogerske.------------- ^|ii Svarl se prcd ponarejanjem! n[ — Zahteväjte izrecno Df. Zngel - nov „ ß a I d r i a n u m". Kupujte! ie pri tvrdki Kupujte! -•-•-•>-•-•"•--•--•" ¦¦¦¦¦¦¦¦ Kerševani & Cuk GORICA Stolni trg štev. 9 - (Piazza Duomo) ker ta vam nudi le najboljše in riajceneje šivalnc stroje, dvokolesa, puške, samokrese, >Gramofo- nov< in plošče, vsakovrstno kmetijsko orodje, slamoreznice. stiskalnice, drozgalnice (stroje za -- mastenje grczdje) orala, braue itd.. itd. — „Original Victoriau šivalni stroji i so pripravni za unietno vezanje in krpanje, imajo i Ii lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Origiual Vic-1 ™ toria šivalni so napravljoni / dverrui {,'asovania ' za hitri in počasm tek, so po 20 letni rabi še vedno brezšumni. Z ..Original Victuria" stroji se napravi v