IZ msf///?SKCQ^ KŽ'ai/CStV<A Coetični ort na oodi. Imajo ga v Kaliforniji (Severna Amerika) na nekem plitvem jezeru v izmeri 4 hektarjev. V lem vrlu goje vsc vrste vodnih cveiic, kakor vodne lilije i. 1. d. Slika kaže skrbno vrtnarico, ki pregleduje svoje rožice. Ker silno rade gnjijejo, potrcbujejo velike nege, dasi se jim ni treba bali suše in jim ni Ireba zalivati. Spodaj: Sadni vrt v obrambi profi slani. V Ameriki imajo skrbno negovane sadovnjake, ki prinašajo ogromne dobičke. Da obvarujejo cvetoče drevje pred slano, prižigajo velike Iuči na olje, ki dajejo dovolj gorkote. Cvetica, ki jč meso. V Berlinu, glavnem mestu Nemčije, je bila v pretekli jeseni olvorjena cvelična razstava, na kateri je bila razsiavljena tudi neke posebne vrsle ro/a, ki se hrani — z mesom. Cvctica ima posebno pripravo v podobi odprlega roga, ki izloča med in je zclo pisana. Žuželke, ki prilete v lo posodico, ne morejo več proč ter jih cvetica čislo izsesa. Bambusou gozd na Rio de Janeiro (Amerika). Bambusove palice so votle, zato izredno lahke, a obenem zelo močne. Dosežejo dolžino do 40 m. Spodaj: Na oloku Sumatra (med Azijo in Avstralijo) raste drevo »kladi", ki ima tako velike liste, da se za enim čisto lahko skrijeta dva človeka. En lisf zadostuje, da se postavi majhen šotor. Uspehi umetnega gnojenja pri ovsu. Slike od leve na desno: 1. brez vsakega gnojenja, 2. pravilno in zadostno gnojenje, 3. gnojenje brez dušika, 4. brez fosfora, 5. brez kalija."— Iz fe slike je razvidno, kako ogromnega pomena za kmeta je umetno gnojilo. Razvidno pa je fudi, da je Ireba gnojiti pravilno, to se pravi: vedno le lisla gnojila in v faki izmeri, kakor rastlina polrebuje. \\^^**--  ¦¦##  .&