8554 AA
6 01 O
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRimuriSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,,,
Abb. postaje i gruppo t,ena 500 lir
Lelo XXXVIII. Št, 219 (11.347)
TRST, sobota, 9. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ? Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
TAJNIK KPI POSTAVIL OKVIRE Zfl DIALOG
Berlinguer odgovoril na Cossuttove kritike
Opozorilo SZ, naj se ne vmešava v notranje zadeve italijanske partije
RIM — Včeraj so objavili besedilo odgovora, ki ga je imel Enrico Berlinguer v četrtek zvečer ob zaključku zasedanja centralnega komiteja komunistične partije, ki je med drugim kot znano, sklical vsedržavni kongres partije od 23. do 27. februarja v Milanu.
Berlinguer je v svoji dolgi in zagrizeni samoobrambi odgovoril na vse kritike, ki jih je bilo slišati med razpravo v okviru centralnega komiteja glede splošnega vodenja partije In še zlasti glede njegovega poročila. Najbolj trd je bil Berlinguer v svojem odgovoru Sovjetski zvezi, ki jo je obtožil, da se vmešava v notranje življenje italijanske partije, kar se mora nehati, je dejal tajnik KPI. če se sovjetsko vmešavanje v zadeve italijanske partije ne bo prenehalo, se bo KPI pritožila pri mednarodnem delavskem gibanju. I-talijanska partija, je dodal, že ve. kako se mora pred takimi posegi braniti.
S tem je Berlinguer zavrnil poskus Annanda Cossutte, da bi se predstavil kot tolmač protestnega gibanja znotraj partije. Tajnik KPI .je tako tudi jasno postavil okvire, do katerih lahko seže dialog: senatorja Cossutto je tudi opozoril, da preko teh okvirov ne more iti. Tajnik KPI je nato odgovoril tudi na vse druge argumente, katerih se je Cos-sutta poslužil v svojem polemičnem posegu. Glede vprašanja sindikata in stroškov za delovno silo si Cossut-ta ne mere delati velikih iluzij, saj je partija že dalj časa prepričana, da je sindikalno gibanje v marši čem po nepotrebnem popustilo. Z druge strani pa je stališče komunistične partije jasno in ne sovpada popolnoma niti s stališčem CGIL.
Glede tega, kako bo konkretno potekal 16. kongres partije je Berlinguer dejal, da je treba zagotoviti popolno svobodo dialoga, možnost predlaganja popravkov in pravico do različnih stališč. Tu ne gre, je dodal Berlinguer. za to, da bi zagotovili tistim, ki se ne strinjajo z večinsko linijo, posebne privilegije. Skratka Berlinguer je pozval vse naj se sprijaznijo s svojo vlogo: vodilna skupina in tajnik partije si bosta kar največ prizadevala, da bi podprla svojo politično linijo in za-
gotovila največjo možno stopnjo e-notnosti. Skratka kongres bo zelo odprt, brez šolskih razprav, pa tudi brez prevelikega pragmatizma.
Berlinguer je tudi odgovoril Pietru Ingrau, ki je kritiziral stališče partije med avgustovsko vladno krizo, ko je KPI predlagala »drugačno vlado*. Ta predlog je bil zelo posrečen in učinkovit, je dejal tajnik partije, saj je omogočil predčasne volitve. Berlinguer je ponovno poudaril taktični značaj te politične linije, ki je hotela doseči sestavo vlade, ki ne bi bila v celoti vezana na oblast strank in njihovih struj.
Včeraj so objavili sestavo politične komisije, ki bo morala izdelati politični dokument, o katerem bo CK razpravljal 10. novembra. Med člani so poleg Berlinguerja tudi Pa-jetta, Lama in Gara vini.
R. G.
Colombo obiskal kanclerja Kohla
Italijanski zunanji minister Emillo Colombo je včeraj opravil prvi u adni obisk pri novem zahodnonein-škem kanclerju Helmutu Kohlu, s katerim sc je pogovarjal predvsem o treh točkah: o dvostranskih odnosih, evropski politiki in o atlantskem zavezništvu. Na sliki: Kohl in Colombo med včerajšnjim pogovorom v Bonnu	(Telefoto AP)
......................
SINOČI V PRECEJ MIRNEM OZRAČJU V VARŠAVI
Poljski parlament je z novim zakonom ukinil Solidarnost in druge sindikate
Velika večina poslancev glasovala za novi zakon - Začenja se novo obdobje v povojni zgodovini Poljske - Sindikalisti v podzemlju razdvojeni
VARŠAVA — Poljski sejm je sinoči sprejel nov sindikalni zakon: od skupnih 450 poslancev jih je deset glasovalo proti sprejetju, de vet pa se jih .je vzdržalo. Z njegovo odobritvijo so avtomatično ukinjene vse sindikalne organizacije. ki so bile legalizirane po spo razumih v Gdansku ob koncu »vročega poljskega poletja* 1930. Na sprotniki novega zakona na so ši z njegovimi predlagalci prav go tovo edini v ugotovitvi, .da se z njegovim sprejemom zaključuje eno najpomembnejših obdobij povojne poljske zgodovine.
Podpredsednik poljske vlade Ra kovvski je delavcem svetoval, naj na 15-me.sečno obdobje Solidarnosti gledajo kot na zaključeno poglavje sindikalnega gibanja, saj odprtje novega poglavja nujne zahteva raz pustitev dosedanjih organizacij. Gre za' drzen korak, za katerega se tf-blasti zavedajo, da bo izzval veliko nezadovoljstva in protestov, vendar je v sedanjem položaju v dr žavl neobhOdno. Sejmova odločitev pomeni tudi zanj »zgodovinski korak*, ki pomeni začetek nove eta pe v razvoju Poljske. Polj? ki državni voditelji so očitno smatrali.
VELIKI <?RIBOLOV* NA PODMORNICO SE NADALJUJE
Švedi odkrili še eno tujo podmornico
Bojni čoln švedske vojne mornarice budno pazi, da Borsfjaden
bi neznana podmornica ne pobegnila iz zaliva
(Telefoto AP)
da so dozoreli politični ooaoji za dokončno rešitev vprašanja Soli darnosti, brez katere po njihovem mnenju ni rešitve iz politične in gospodarske krize v deželi Novi zakon temelji na osnovnih načelih ki so bila sprejeta v Doea.ia.iiK. s stavkajočimi dela vc’ v Gdansku. Vendar, dodajajo vladni krogi, so to bili sporazumi z ielavskim razredom in ne s Solidarnostjo. Zato novi zakon tudi izrecno navaja do ločila o zaščiti interesov delavskega razreda in o soodgovornosti za razvoj podjetij ter poudarja vzgojno funkcijo sindikata.
Nov sindikalni zakon je sestavljen iz sedmih poglavij in 62 členov ter predvideva postopno obnovo sindikalne dejavnosti: z novim letom bodo začele delovati komisije v pod jel jih, po 31. decembru 1983 sin; dikalne organizacije na državni ravni, po 31. decembru 1934 pa še medsindikalne centrale. Zakon o-liranja pravico do stavke, vendar šele potem, ko so bile izčrpane vse možnosti za sporazum. Zanj se mora odločiti najmanj polovica zaposlenih v podjetju in ga je treba napovedati sedem dni prej. Pravico do stavkanja omejuje določilo, po katerem jo lahko parlament v izrednih situacijah, ki jih narekuje kritično gospodarsko stanje v državi, začasno odpravi.
S Solidarnostjo so na Poljskem odpravib tudi sindikate posameznih kategorij in avtonomne sindikate, ki so bili prav tako ustanovljeni po 31. avgustu 1980. Pouličnih izrazov nasprotovanja včeraj v Varšavi skorajda ni bilo videti, čeprav jih je vzpodbujalo propagandno gradivo podzemnih sindikalnih vodstev. Ob tem pa je vsekakor treba opozoriti, na vidno razdvojenost v njihovih vrstah: po eni strani je del ilegalnih sindikalnih voditeljev za veliko splošno stavko, ki naj bi oživila nekdanjo dejavnost, po drugi strani pa se marsikdo zaveda, da jo je v tem trenutku nemogoče or ganizirati in da je treba osvojiti dolgoročnejšo taktiko. Obstajajo pa tudi mnogo redikalnejša stališča, ki smatrajo ilegalno za edino možno pot. To pa je prav gotovo izhod v sili, ki lahko pripelje do velikih tveganj, ki jih je sindikat vedno zavračal. Večina je prav gotovo prepričana, da čas dela v prid Solidarnosti, še posebno, če mu prištejemo hude poljske gospodarske
in socialne težave.
Ukinitev Solidarnosti pomeni za poljske vladne kroge novo upanje v normalizacijo notranjega trga in kmetijstva, zato potihoma že razmišljajo o morebitnem preklicu voj-t.ga stanjn. ki da je bilo v veliki meri oklicano prav zaradi neodgovornega obnašanja sindikatov. Prihodnji meseci bodo vsekakor izredno važni za Poljake in za vodstvo države. Morebitna liberalizacija in postopna normalizacija položaja bo gotovo v veliki meri odvisna od tega, če se bo protest množic obdržal v dopustnih mejah.
PRED DECEMBRSKIM ZASEDANJEM NATO V BRUSLJU
* .
Nova «konvencionalna strategija atlantskega zavezništva v Evropi
Združene države Amerike predlagajo namesto dosedanjega elastičnega jedrskega odgovora rabo elektronsko vodenih raketnih izstrelkov polnjenih s konvencionalnim eksplozivom
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ - V državah NATO se čedalje glasneje sprašujejo, kdaj se bo pričela razprava o novi »konvencionalni strategiji*, ki jo je glavni poveljnik NATO sil general Ro-gers v zadnjem letu že nekajkrat omenil. Debate paktu NATO vedno ni. Morda bodo napako popravili decembra, ko bo v Bruslju zasedanje NATO.
Novo strategijo so izdelali po naročilu glavnega poveljnika severnoatlantskega pakta za zahodno E-vropo ter uskladili z ameriško o-brambno doktrino, znano pod nazivom »Airland battle 2000». Iz doslej znanih drobcev je o novi konvencionalni strategiji mogoče strniti naslednjo podobo. Članice pakta morajo okrepiti konvencionalno oborožitev, da bi se zoperstavile sedanji premoči sil varšavskega pakta v konvencionalnem orožju. Večji poudarek konvencionalni oborožitvi narekuje tudi »morebitna odsotnost* taktičnega jedrskega orožja v zahodni Evropi, v primeru da bi se Amerika in Sovjetska zveza na ženevskih pogajanjih dogovorili o zmanjšanju tega orožja. Z boljšo konvencionalno oborožitvijo bi lahko zavlekli uporabo taktičnega jedrskega orožja v primeru premoč nega napada s konvencionalnim o-rožjem, na katerega ne bi mogli ustrezno odgovarjati. Potreben je tudi razvoj novih orožij tako imenovanih «Smart weapons», ki bi zmogle napasti sile varšavskega pakta v zaledju. A za vse to je potrebno veliko denarja
V pojasnilo nove strategije na glavnem poveljstvu NATO v belgijskem mestecu Mons ugotavljajo, da sedanja doktrina, znana pod nazivom »elastični od govor*, polagoma izgublja na pomenu, in sicer zaradi prehitrega tempa oboroževanja »druge strani*.
Rogersova doktrina je med zahodnoevropskimi vojaškimi strokovnjaki sprožila različna mnenja. Nekateri ugotavljajo, da so države varšavskega pakta že opustile taktiko »eša-lonov*. po kateri bi med konvencionalno vojno utrujene ali zdesetka ne čete hitro nadomestili z »drugimi ešaloni*, ki bi se pripravljali v zaledju. Natovske sile ne bi imele časa, da svoje frontne čete zamenjajo
s svežimi in zato se je Rogersova strategija usmerila v udar na »druge ešalone*. torej napad na ozemlje držav varšavskega pakta, liko od skeptikov, v Monsu ugotavljajo. da stara strategija varšavskega pakta še vedno drži.
Sredstvo za napad na «druge ešalone* ne bi bilo jedrsko orožje, temveč elektronsko vodeni izstrelki. Ta bi že na sedanji stopnji tehnološkega razvoja lahko uničila 60 odstotkov zaledja "ojaških sil varšavskega pakta.
Nova Rogersova strategija vsebuje tudi veliko neznank, kako bodo članice odgovorile na zahtevo za pa večanje vojaških proračunov na 4 odstotke letno.
Zahodnoevropskim članicam NA TO tudi ne bo všeč povsem ameriška strategija vojaških operacij na njihovem ozemlju, kajti Rogersov plan govori o uporabi ameriških čet, na kar so v zahodni Evropi
močno občutljivi. Posebej še, ker sploh ni jasno, ali bodo imeli možnost sodelovanja pri odločanju ali pa jih bo Amerika kralkomalo postavi’a pred dejstvo. Pričakovati j* tudi odpor ZR Nemčije in Francije. Pr\ a se zavzema za obrambno strategijo, okrepljeno s taktičnim jedrskim orožjem, da bi Laže branila dolgo mejo s članicami varšavskega pakta, kajti Rogersova strategija pomeni počasno prepuščanje prvih bojnih črt (torej na zahodno-tieskem ozemlju), da bi nato udarili »druge ešalone*, ker utegne v Bonnu sprožiti glasne pomisleke. Francija. ki sicer ni članica vojaške strukture severnoatlantskega zavezništva. a v glavnem poveljstvu NA TO nanio kajpak računajo, je vložila velikanska sredstva v graditev lastne jedrske moči in ne bo voljr.a kar na lepem sprejeti nove strategije.
BOŽO MASANOVIČ
iiUHiiiitiiHiiiiuitiMtiiiitiiiiiitiMniiiiiiiuuiiiiniimtiisutMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimtiiiiiiMitiitiiiiiiiituiiiiiini
PO ODLOŽITVI POGAJANJ SINDIKATI • DELODAJAta
Spet na Spadoliniju da jih spravi skupaj
Včeraj srečanj« vlada-sindikati o naložbah, zaposlitvi in davkih • Napovedana vrsta stavk
RIM — Po predvčerajšnji nepredvideni odložitvi uvodnega srečanja med sindikati in delodajalci, ki naj bi se bili dogovorili o postopkih in rokih za vzporedna pogajanja o ob novitvi delovnih pogodb in o reformi stroškov za delov no silo. je zdaj spet na Spadoliniju. da gre po kostanj v žerjavico in naposled premakne spor z. mrtvega tira. Predsednik vlade je že imel telefonske pogovore z voditelji obeh sprtih strani, a še ni odločil. kaj mu je storiti. Najbolj verjetno je, da bo spet sklical sindikaliste in delodajalce sredi prihodnjega tedna, da jih spravi vendar za pogajalsko mizo, oziroma za dvema
MMiiiiiniiiiiMiiiMiiiMiiuiiiHiiiiiniiiiiiiMiiimiiiiiiMmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiififviiitiiiiniiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiHmiiiiikiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii*
PO TRINAJST UR TRAJAJOČEM POSVETOVANJU l AMINOM DŽEMAJEL0M
Vazon je včeraj končno sestavil desetčlansko tehnokratsko vlado
Razen ministrskega predsednika nima noben novi član novega libanonskega kabineta vidnejše politične preteklosti • Preiskave v Bejrutu se nadaljujejo Lagorio odločno zavrnil vesti, da sodelujejo pri racijah tudi italijanski vojaki
BEJRUT — Libanonski ministrski predsednik Safik Vazan .je po trinajstih urah posvetovanja s predsednikom države Džemajelom kon čno sestavil svoj kabinet. Povsem je ignoriral težnjo načelnikov posameznih parlamentarnih skupin, ki so skušali poskrbeti svojim varovancem ministrski stolček, ampak ie sestavil v bistvu tehnokratsko vla do. v kateri je deset ministrov, sam pa si je, poleg predsedstva, pridržal tudi notranje ministrstvo, kar je v sedanjem trenutku v tej dr žavi gotovo najpomembnejši resor Med novimi ministri so pretežno poslovni ljudje, induslrijci, vsi raz meroma mladi, saj nima z izjemo Vazana (57), nihče več kot 50 let. Po dva ministra pripadata grškim pravoslavcem, maroniiom in šiitom, po eden pa grško-katolikom. sunitom in Druzom. Nihče med njimi ni imel doslej vidnejšega mesta v političnem delovanju.
Libanonska javnost je sprejela Vazanovo odločitev z veliko na-
klonjenostjo. Obnova dežele bo terjala strokovnjake in vsekakor predstavlja v tem trenutku dolo čeno jamstvo dejstvo da bo vodil liidroelektrični sektor inženir, zdravstveni zdravnik, javna dela arhitekt, profesor političnih ved zu nan.io politiko itd.
Medtem se v Bejrutu nadaljujejo preiskave libanonske vojske. Vče raj je bilo na vrsti področje ob glavni prometni žili. ki povezuje mesto od vzhoda na zahod. Prisot ni so bili tudi francoski vojaki ki pa v akciji niso aktivno sodelo vali.
Uradno poročilo Libanonske armade je navedlo, da so v prete klili dneh zaplenili v teh akcijah 100 ton orožja in streliva, aretirali pa 268 oseb. Tudi libanonska tele vizija je pokazala del zaseženega plena. Radio pa .je poročal, da se bodo preiskave v prihodnjem tednu preselile v vzhodni Bejrut, vendar ni znano, če bodo ob tej priložnosti razorožili tudi falangiste.
STOCKHOLM — Niti osmi dan zasledovanja neznane podmornice v bližini švedskega tajnega pomor skega oporišča Musko ni prinesel bistvenih novosti, če ne upoštevamo uradnega sporočila švedskih vojaških oblasti, da sta na tem področju trenutno celo dve tuji podmornici (po nekaterih neuradnih podatkih pa naj bi zasledili še celo tretjo). »Prva* podmornica je poskušala v nočnih urah pobegniti, vendar je trčila v zaporne mreže, s katerimi so pregradili severni izhod iz zaliva Borsfjaden, obenem pa so jo zasuli z globinskimi bombami. Zunaj zaprtega področja^ se je zapornim mrežam približala »druga* podmornica, z očitnim namenom, da bi pomagala «ujetnici». Tudi nad njo so spustili nekaj bomb, nato pa so z njo izgubili stik. Položaj ujete podmornice nadzorujejo švedske vojne ladje s pomočjo sonarja, strokovnjaki pa so izjavili, da sta trupa obeh plovil zaradi eksplozij poškodovana.
Glede na to, da sta posadki obeh podmornic te toliko časa pod mor-
sko globino, bo moralo nujno priti v najkrajšem času do take ali drugače določitve. Ker Švedi dopuščajo možnost, da bi lahko podmornici nenadoma izpluli na površje in ob zunanji pomoči neke tuje sile skušale prodreti skozi blokado, so oklicali na vsem področju alarmno stanje, tako mornarice kot suho-zemske vojske in letalstva.
Nad krajem, kjer lovijo podmornico, pa se že dva dni spreletava sovjetsko vohunsko letalo vrste IL-38 «MAY», ki ima izredno učinko vite elektronske prisluškovalne naprave. Švedi zato predvidevajo, da posadka letala prisluškuje dogajanju v zalivu in nato dobljene podatke posreduje podmorničarjem.
Iz dobro obveščenih- krogov se je tudi izvedelo, da se dva švedska diplomata v Švici tajno pogajata s predstavniki neke tuje sile, da bi našli rešitev za neprijetni zaplet pred Muskojem,
STOCKHOLM - Osrednja švedska banka je včeraj devalvirala švedsko krono za 16 odstotkov
NA NEKATERIH CESTAH POSEBNE ČRPALKE ZA TUJCE
Nadaljnje omejitve pri točenju bencina
iugopetrol bo ob koledarskih parnih dneh točil bencin samo lastnikom vozil s parno registrsko tablico, v neparnih tistim z neparno-Težave pri oskrbovanju letal s kerozinom
BEOGRAD - Od 12. oktobra bodo na bencinskih črpalkah Jugopetrola prodajali gorivo v omejenih količinah.
Osebna vozila bodo lahko naenkrat dobila za 609 din bencina, tovorna pa za 1500 din. Omejitev ne velja za vozila in kmetijske stroje pri o-pravljanju kmetijskih del, ki pa se oskrbujejo na določenih črpalkah.
Sicer pa je Jugopetrol uvedel še dodatno omejitev in sicer bodo lahko ob koledaraskih parnih dnevih kir- ili bencin lastniki osebnih vozil, pri katerih so zadnje registrske šte-
vilke 0, 2, 4, 6, 8. ob neparnih ko-ledarnih dnevih pa tisti, pri katerih je zadnja številka na registrski tablici 1, 3, 5, 7, 9.
Na avtomobilski cesti Bratstvo in enotnost ter na odseku od Niša do Dimitrovgrada bodo po eno črpalko na bencinskih postajah namenili izključno za oskrbo vozil s tujimi registrskimi tablicami, za katere sicer te omejitve ne veljajo.
V kioskih za prodajo časopisov v Prilepu niso prodajali jugoslovanskih časopisov, razen Nove Makedonije in Večera, ki ju razvažajo vx>
žila predstavništva te časopisne hiše v Prilepu. Zaradi pomanjkanja goriva namreč vozila PTT iz Sko pja niso pripeljala časopisov.
Na bencinskih črpalkah v črni gori lahko od včeraj kupijo največ 15 litrov goriva. Omejitev za mo torna vozila je 50 litrov, medtem ko za avtobuse ta omejitev ne velja. (V Sloveniji, kot je znano, že teden dni velja omejitev prodaje — 15 litrov na osebni avto).
Kriza pri oskrbi z naftnimi derivati je to dni vnovič prizadela tudi tetsli&i arocaicč. P« fnfermaelji ta
operativnega centra JAT tudi na beograjskem letališču goriva ni vedno dovolj. V četrtek ga ni bilo v popoldanskih urah, včeraj pa je Jugopetrol sporočil vsem letalskim prevoznikom, da bo do nadaljnjega kerozin samo za redne proge, char-terska letala in letala, ki imajo tehnični pristanek v Beogradu ne bodo mogli oskrbeti z gorivom.
Na letališčih Pulj, Split in Dubrovnik včeraj prav tako ni bilo k<»-rozina, zato so odpovedal' neka5 po letov iz Zagreba v Split in v D:: hre,uiii. (dd)
Včeraj so vladni vojaki prvič prodrli globlje v podzemeljski labirint, ki so ga zgradili Palestinci na področju treh svojih taborišč Sabre, Šatile in Burj El Barajna. Pod Bejrutom se nanajajo kiiome tri in kilometri rovov, prehodov, dvoran z oklopnimi vrati in stropi, ki vzdržijo eksplozijo vsake bombe. Po teh predorih so odhajali uale-. slinski borci v boj proti Izraelcem, v zaledju njihove bojne črte. V1k> de v to bejrutsko «Maginotovo linijo* so odkrili že izraelski vojaki, ki pa so se morali umakniti prej. preden jim .je uspelo palestinske podzemeljsko mesto podrobneje preiskati.
V	zvezi s preiskavami libanonske vojske je naslovil predsednik PLO Arafat poslanico na voditelje vsen arabskih držav ter jih pozval, naj posredujejo, da bi se to novo naši ije nad Palestinci prenehalo. Bejrutsko vlado je obtožil, da izvaia nad palestinskim civilnim prebival stvom samovoljne aretacije in mučenje. da bi ga prisibla k odhodu iz države. Priznal je. da mednarodne mirovne sile sicer ne sode lujejo aktivno pri racijah, vendar pa so vanje vpletene zato, ker jim «tiho prisostvujejo*.
V	zvezi z nekaterimi vestmi, da je tudi italijanski kontingent na določen način vpleten v operacije libanonske policije, je včerai o brambni minister Lagorio izjavil, da italijanski vojaki v nobenem primeru ne sodelujejo v teh akcijah v katerih je. po podatkih ki jih ima, bilo aretiranih razmeroma malo oseb, da bi pa morali vse kakor poslati Združeni narodi na to področje več svojih opazovalcev, ki naj bi preverjali, če so ooston ki z aretiranimi osebami tudi res humani in v skladu z demokratični mi načeli.
BAGDAD. TEHERAN - Kljub povsem nasprotujočim si vojnim ko munikejem je razvidno, da se boji ,ia osrednji iraško - iranski fronti I pri Uandaliju nadaljujejo.
ločenima mizama, pri katerih naj bi sočasno razpravljali posebej e pogodbah in o ceni dela.
Medtem so včeraj v sindikalnih in delodajalskih krogih le potrdili svoja Stališča ter drug drugega krivili za predsinočnji neuspeh. Toda pravilnost stališča enotne zveze CGIL -CISC - LIL potrjujejo celo uročne izjave zastopnikov združenj maiiJi indUsltrijcev, trgovcev, oljrtnikov in Zadružne zveze (ki jih je hotela Confindusiria vse izključiti iz pogajanj). ki izražajo pripravljenost na : ačetek pogajanj in zahtevo, da jim je omogočena prisotnost že v začetni fazi. saj poudarjajo, da zaposlujejo večino italijanskih delavcev.
Včeraj so se pa začela pogajanja pri tretji mizi. torej med vlado in sindikati, o vprašanjih javnih naložb (zlasti v sektorjih, ki preživljajo krizo in pri storitvah), socialnih izdatkih (skrbstvo, zdravstvo, dotacije krajevnim upravam), politiki zaposlovanja in o davkih vključno z vprašanji cen jn tarif). Sindikalisti so se z ministroma za finance For-niico in za proračun La Malfo dogovorih o koledarju naslednjih srečanj o specifičnih temah in o us!a-novit.vi mešane komisije za vprašanje davčne politike. Ta tretja miz« naj bi služila, kot je dejal I« Malfa, za mazivo, k' naj pospeši in olaišuje pogajanja tudi pri ostalih dveh.
Minister za javno oseb'e Schietre-ma je nadaljeval včeraj pogajanj« o obnovitvi delovnih pogodb z zastopniki osebja poldržavnih ustanov in je zatrdil, d> jih želi čimprej zaključiti. Največjo oviro pa predstavlja vprašanje vzporeditve prejemkov z drugimi kategorijami državnih in javnih uslužbencev, in seveda u-stre/no finančno kritje. Velika večina delavcev pa še čaka na obnovitev pogodb že od konca lanskega leta. spričo zavlačevanja javnih in zasebnih delodajalcev si zato naravno sledi4o stavkovna gibanja.
Kovinarji so sklenili oklicati nadaljnjih 6 ur razčlenjenih stavk v
1'mor Dalla Chiesc in mafijca F;Tlila zagrešili isti ljudje
PALERMO — Palermski preiskovalci so vedno bolj prepričani. da so pokol na palermski obvoznici in umor palermskega prefekta Dalla Chiese zagrešile ene in iste osebe, če je popolnoma jasno, zakaj je mafijski boss iz Catanie Santa-paola likvidiral svojega »konkurenta* Ferlita, so razlogi, zakaj so njegovi ljudje ubili Dalla Chicso popolnoma neznani. Bržkone so mu umor naročili drugi, ki jim je Dalla Chtas« že stopal po prstih. Po vsem sodeč so bili to »veletrgovci* z mamili.
prihodnjih dveh tednih, uslužbenci cestnih tovornih prevozov bodo prekinili delo za 24 ur prihodnji ponedeljek, bančni uradniki bodo izvedli novo stavko prihodnji teden, in d-cer za 5 ur in tri četrt razčlenjeno po pokrajinah. Uslužbenci državne banke so tudi oklicali 8 ur stavke, ki .jo bodo izvedli po pokrajinah od V. t.m. do 1. novembra. Ker jim petrolejske družbe nočejo priznati *a 3 lire višje marže bodo pa lastniki zaprli bencinske črpalke prihodnjo sredo in četrtek.
S SINOČNJEGA ZASEDANJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Cecovini v bistvu ponovil pogoje za vstop KD v tržaški koaliciji
Občinski odbor sprejel resolucijo komunista Spetiča o vprašanju globalne zaščite naše narodnostne skupnosti
Replika župana Cecovinija ob sklepu razprave o političnem programu koalicije Liste za Trst in laično - socialističnega pola ter o kratkoročnem upravnem programu občinskega odbora ni prinesla bistvenih novosti za razvozlanje političnega položaja, ki je nastal po podpisu znanega sporazuma v plači Diana, ki v bistvu odpira pot KD za vstop v koalicijo tako na občini kot na pokrajin5, celovita uresničitev le-tega pa je odvisna od stališča liste, ki postavlja kot pogoj za vstop demokristjanov v večino sprejetje s strani rimske vlade znanega »paketa za Trst*. Če lahko sklepamo po tej »logiki* lahko po sinočnji seji rečemo, da se položaj ni premaknil in da stranke še nadalje zagovarjajo svoja stališča. To je tudi res. le z razliko, da je lista sinoči preko župana o-čitno pozvala zaveznike v koaliciji (PSI, PSDI, PRI in PLI), naj se vendarle jasno in odločno izrečejo o vsebini »paketa za Trst*. Naslednja »poteza* na tržaškem političnem prizorišču torej sedaj pripada tem strankam.
Imeli smo namreč zelo jasen vtis, da Cecovini v svoji repliki zagovarja bolj stališča LpT kot koalicije in kar dokazuje tudi dejstvo, da je župan skoraj dobesedno ponovil znane pogoje svojega gibanja za vstop KD v večino/ Brez uresničitve «paketa» bodo demokristjani, je jasno dejal župan, še vnaprej sedeli na klopeh opozicije in če bodo laiko - socialisti drugačnega mnenja naj vedo, da bo v tem primeru LpT dala pobudo za sestavo enobarvnega občinskega odbora. To stališče je zatem v nadaljevanju zasedanja jasno poudaril tudi načelnik listarske skupine Gam-bassini, ki je še pripomnil, da si bo KD »priborila pravico* do vstopa v odbor šele s stvarno uresničitvijo »paketa*, In torej ne do debate o proračunu ali do spomladanskih deželnih volitev. Ta stališča s strani LpT -so jasno sprejeli laiko - socialisti in zlasti demokristjani, ki bodo, kot ,ie napovedal načelnik njihove skupine, do morebitnih razjasnitev še naprej vodil' odločno opozicijo.
Cecovinijevemu sklepnemu posegu je sledila debata o resoluciji, ki jo je predstavil v imenu skupine KPI njen načelnik Calabria in ki je v bistvu izzvenela kot nekakšna nezaupnica sedanji koaliciji. Komunisti so v bistvu mnenja, da so predlogi sedanje koalicije za preporod Trsta
skrajno nepopolni in protislovni ter da je v ta namen potrebno sprožiti soočanje mnenj in predlogov vseh demokratičnih sil in naprednih dejavnikov. V razpravo o tej resoluciji je med drugim posegel tudi svetovalec SSk, ki je menil, da bi se morali za uresničitev »paketa za Trst* soočati v prvi vrsti z vlado in ne zgolj s KD, ki je res pomemben, a ne edini člen Spadolinijeve koalicije. Kar zadeva vprašanj na še narodnostne skupnosti pa je Lokar predlagal, da bi v okviru občinske uprave čimprej ustanovili posebno komisijo, ki bi se ukvarjala s temi problemi. Resolucijo o »nezaupnici* Cecovinijevi upravi so podprli komunisti in svetovalec MT Parovel, demokristjani so se vzdržali, proti njej pa so glasovale stranke, ki sestavljajo odbor.
Pred tem pa je občinski odbor sprejel naslednjo resolucijo, ki jo je predstavil komunist Spetič: »Tržaški občinski svet izraža željo, da bi vsedržavni parlament razpravljal in v čim krajšem času tudi izglasoval zakon za zaščito Slovencev v Italiji, ki jo določata člen 3 in 6 italijanske ustave in obvezuje odbor, da to željo posreduje vladi in predsednikom obeh vej parlamenta.*
Na tržaški pomorski postaji bosta še ves oktober odprti kartografski razstavi, za kateri je prišla pobuda ob priliki 18. vsedržavnega zasedanja združenja za kartografijo, ki je bilo septembra. Ena razstava je posvečena avstro-ogrskemu obdobju, druga pa kartografski dejavnosti v Italiji kot taki.
ODPRLI JO BODO DREVI 03 20. URI
V Ricmanjih razstava zamejskih likovnikov
V slikovitem ambientu Babne hiše v Ricmanjih bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Društva zamejskih likovnikov, ki jo prireja istoimensko društvo v sodelovanju s krajevnim KD Slavec. Gre za pomembni umetniški in kulturni dogodek, v
Svoja dela razstavljajo:
Milko Bambič, Stanko Birsa, Dominik Bizjak, Mitja Cej, Gianni Carli - Kralj, Claudio Clari, Avgust Černigoj, Neva Di Lenardo, Bogomila Dol jak, Miroslav Dovšak, Vladimir Klanjšček, Zora Koren - Škerk, Robert Kocman, Atilij Kralj. Marjan Kravos, Jasna Merku, Vilma Padovan, Silvij Pečarič, Ivo Petkovšek, Luciano Plehan, Vlado Ražem, Pavel Redfern, Rudolf Saksida, Fabio Smotlak, Mario Sosič, Magda Starec -Tavčar, Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Elena Vidau, Franko Volk, Marta Werk, Stano Žerjal in Boris Zuljan.
MiMHiiiiiiifiiiiiiiMfiiMiifiimiHHiiiiiuffimimmiiiiiuifiiiHiHiMiiMintMiimiiiiiMiiiiiiiiMiiinmiiiiMtmfiiiiiiTtiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiminiMimiiiiiiiifiiiN
AQUILA IN CALZA BLOCH LE NAJVIDNEJŠI ODRAZ ^SANACIJSKE P0LITIKE»
Kaj tiči za neprestanim zapiranjem industrijskih obratov na Tržaškem?
V sredo sestanek sindikatov z deželnim odbornikom De Carlijem v zvezi z žaveljsko naftno čistilnico • V tovarni Orion nameravajo postaviti na cesto štirideset ljudi
V sredo, -3. oktobra, ob 17.30 se bo pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - U1L se-šlo z deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem, da z njim prouči vprašanje, kaj in kako v bodoče z naftno čistilnico Aquila. Kot smo še včeraj pisali, je pristojno ministrstvo zadolžilo družbo AGIP, naj osnuje načrt o postopnem skrčenju celovitega kemijskoinc’ustrijskega a-parata v državi; no, po tem načrtu naj bi žaveljsko rafinerijo tja do konca leta 1985 preprosto likvidirali in v najboljšem primeru naj bi njene prostore uporabili kot nekakšno shrambo tekočih goriv. Kam pa z uslužbenci, ki jih je med čistilnico in z njo povezanimi dobavnimi tvrdkami dobrih tisoč?
Sindikalisti — in ne samo oni — so se naklepu ostro uprli ter pritisnili na ravnatelje družbe Total
MltMlllllllltlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIimHIIIHHMSIllltUIIIIMIimilllltllMIillllllHIIIIIIIIIMillMMMlimiS
Tokrat na županstvu zavrnili brzojavko slovenskih organizacij
I
t-
UPFICIO TELEGRAF ICO ,/'■ " -\
v:'A:;
<x
UlilMii
T&JE8If	U

I •
: TS&jmin PMtAUA 4,ftlFLUIAl« CAi čusroorita PALuto,
(Trg Unita dTtalia 4), vendar tudi tokrat neuspešno. Zgodilo se je namreč, da je tokrat pismo zavrnil hišnik v občinski palači, češ da je naslov «nerazumljiv», kot izhaja iz sporočila telegrafskega urada, ki ga je prejela Kmečka zveza in ki ga objavljamo tu zgoraj.
Seveda se tu postavlja vprašanje, ali je hišnik brzojavko zavrnil iz lastnega nagiba, ali pa je prejel ustrezna navodila od županstva. Odgovor na to vprašanje prepuščamo bralcem.
dopisovanje med slovenskimi organizacijami in tržaškim županom je očitno zelo težko. Včeraj smo poročali o tem. da je bila brzojavka Kmečke zveze, zadruge Naša zemlja in koordinacijskega odbora razlaščencev iz Lonjerja, s Katinare in od Sv. Marije Magdalene spodnje županu Cecoviniju ustavljena že na poštni upravi, češ da je bil naslov — v slovenščini — nepopoln. Zato so omenjene organizacije spet odposlale telegram in tokrat zapisale popoln naslov tržaškega županstva
Italiana, ki je lastnica čistilnice, vendar zaenkrat zaman. Tako v francoski matici kot v njeni italijanski podružnici ne kažejo dovoljšnjega posluha za problem: očitno menijo, da se ne morejo vtikati v rimsko industrijsko politiko. Delavci so spričo tega sprejeli prve demonstrativne protiukrepe s tem, da so se odpovedali nadurnemu delu, nikjer pa ni rečeno, da ne bodo protesta poostrili; to pa je v precejšnji meri odvisno prav od napovedanega snidenja z De Carlijem, ki naj razodene, kakšno je pravzaprav gledišče deželne vlade do celotne problematike. Sindikati zatrjujejo, da bi deželna uprava v resnici morala najodločneje posredovati v Rimu, naj se sklep o zaprtju čistilnice prekliče in naj se z druge strani žavelj-skemu obratu, nasprotno, omogoči še nadaljnja proizvodna krepitev v sklopu deželnega energetskega načrta.
V obrambo Aquile je odločno nastopila tudi miljska občinska uprava. Odbor je zahteval od deželnih in državnih oblasti, naj problem o-bravnavajo v luči kriznih posebnosti Tržaškega, naj torej čistilnico rešijo propasti. Odbor bo 20. t.m. tudi predlagal občinski skupščini sklicanje konference o vprašanju A-quile, katere naj se udeležijo delavci, sindikalisti, vodstvo žaveljskega obrata oz. družbe Total Italiana, politični predstavniki in zastopniki krajevnih ustanov ter pokrajine in dežele.
Toda Aquila je le konica iceber-ga: zadnja leta tukajšnji podjetniki pripravljajo prtljago in zapirajo tovarne kot za stavo. Likvidirali so steklarno Vetrobei, pivovarno Dre-her in nazadnje ladjedelnico Alto A-driatico, sedaj je na vrsti tovarna najlonk Calza Bloeh z odpustom 153 delovnih moči, zvečina žensk — njena usoda bo znana menda čez kakih 10 dni. In še: sredi septembra so v škedenjski livarni Terni ugasnili e-nega oa plavžev, češ da je zaradi zmanjšanega tržnega popraševanja proizvodnjo treba skrčiti; delavcev niso sicer vpisali v dopolnilno blagajno, prisilili so jih, da izkoristijo letni dopust in počitniške dneve za dobo 50 dni, kolikor časa naj bi plavž miroval. Toda plavž je lahko
ugasniti, mnogo teže ga je spet zagnati.
V tovarni Orion hočejo nadalje odpustiti 40 delovnih moči, 30 delavcev in 10 uradnikov. Zakaj? Približno iz istih razlogov, ki so botrovali ugasnitvi škedenjskega plavža. Tovarna Orion dobavlja industrijske sklopke. Nevarnost odpustov preti še v marsikaterem drugem manjšem podjetju. V veliki večini primerov takšno ukrepanje ni utemeljeno in niti ne opravičljivo, kar pomeni, da prisostvujemo umetnemu ustvarjanju kriznih žarišč. Komu je vse to v korist? (dg)
bistvu za prvo skupinsko razstavo zamejskih slikarjev, grafikov in kiparjev, ki se združujejo in ustvarjajo v okviru DZL.
»S to prvo skupinsko razstavo naših članic in članov.* nam je povedal predsednik DZL Deziderij Švara, «preraščata dejavnost in vlogo našega društva v neko novo, u-stvarjalno dimenzijo, sad široko zasnovanega programa, ki ima tudi namen dati možnost manj znanim ustvarjalcem in celo začetnikom, da razstavljajo z že uveljavljenimi u-metniki. To je tudi eden izmed temeljnih ciljev našega delovanja.* »DZL zajema, v široko pahljačo skupne povezave stanovskih koristi, raznovrstne ustvarjalce,* je napisal umetnik in kritik Milko Bambič v predstavitvenem katalogu ricmanj-ske razstave, tki jih nenehno poraja vsepovsod tako vsestransko u-metnostna razgibanost našega časa. Združuje vse naše ljudi, katerih 6-ko emotivno ali kako drugače vrednosti kakršno koli stopnjo na lestvici umetniške pojavnosti ter jo na kakršen koli način, snovno ali le vizuelno, preustvarja v nam dostopno umetniško uživanje.*
Na nocojšnjem odprtju razstave bosta spregovorila predsednik DZL Deziderij Švara ter kritik Milko Bambič, sledil bo kulturni program v izvedbi KD Slavec. Razstava bo na ogled ob nedeljah (10-12), ob četrtkih (19-21) ter ob sobotah (17-20).
Obrtniki SDGZ na obisku v Sloveniji
Obrtniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so odpotovali v Žalec in Slovenj Gradec, kjer bodo imeli prijateljska srečanja z obrtniki Zveze združenj sa mostojnih obrtnikov v Sloveniji in si ogledali četrti sejem domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu, ki se prav te dni zaključuje v prijaznem štajerskem mestecu. S tem obiskom nameravajo še poglobiti dobre odnose z obrtniki iz Slovenije ter poiskati možnost za nadaljnje sodelovanje.
• Na sedežu Skupnosti Družina Opčine (Bazoviška 29) bo nocoj ob 20.30 koncert harfistke Federice Guina. Koncert sodi v cikel glasbenih večerov, ki si sledijo vsakih petnajst
Razni sindikalni problemi bodo predmet zborovanja, ki ga danes, ob 9. uri prireja v Ul. Capitolina komunistična sekcija GMT. Politič ni položaj v krajevnih upravah pa bo glavni predmet razprave na dveh drugih javnih zborovanjih KPI. Prvo bo ob 16.30 v Ljudskem domu «Gramsci» na Pončani. drugo pa ob 18. uri v Ljudskem domu v Ul Peco 7.
f-aft r rsl
VČERAJ V TRŽAŠKI KMGARKI
Predstavitev novih knjig ZTT
Veliko ljudi se je odzvalo vabilu Založništva tržaškega tiska, ki je včeraj v Tržaški knjigarni predstavilo štiri nove knjige, ki so izšle v zbirki Leposlovje. Urednik zbirke Marko Kravos je najprej spregovoril nekaj besed o zbirki sami,
ki se ne omejuje samo na domače pesnike in pisatelje, temveč vključuje tudi ustvarjalce iz vsega slovenskega prostora. Nato je predstavil knjigo Irene Žerjal »Gla dež*, delo Miroslava Košute, ki nosi naslov »Tri igre za glas*, zbir-
PO SKLEPU DEŽELNEGA ODBORA
Nova jamstva na posojila za tri deželna gledališča
Čeprav dežela s tem omogoča tekočo sezono, ostajajo vprašanja Verdija, Teatra stabile in SSG v bistvu.nerešena
Gledališke ustanove, ki de'ujejo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, bodo lahko dvignile posojila v skupnem znesku 8 milijard lir, za katera daje jamstva dežela.
Deželni odbor je namreč na pred log odbornika za finance Zanlagni-nija določil, koliko si bodo lahko sposodila gledališča Verdi, Teatro stabile in Slovensko stalno gledališče. Znesek 8 milijard lir je namreč odobril avgusta letos deželni svet, odbor pa je sklepal, koliko komu gre.
Gledališče Verdi si bo lahko sposodilo (gre za tako imenovane «fide-jussioni*) 3 milijarde in pol lir. gledališče Teatro stabile 2 milijardi in 600 milijonov lir, Slovensko stalno gledališče pa milijardo in 900 milijonov lir.
Ob porazdelitvi jamstev za posojila je odbornik Zanfagnini poudaril, da s tem dežela krije v bistvu pomanjkljivosti osrednje vlade in o-mogoča delovanje ustanov, ki bi bile drugače paralizirane, Dokončna re-
dni. Vstop je prost.
yoqusn s« .ica..»n	„	.........
S ČETRTKOVEGA AKTIVA SLOVENSKIH KOMUNISTOV V ROUIfNCU
Slovenci v KPI pozivajo k enotnosti v borbi za globalni zaščitni zakon
Uvodno poročilo je podal Stojan Spetič, zaključke ' pa pokrajinski tajnik C. ToneI ■ Živahna razprava
Stvarna vloga slovenskih komunistov v vsakdanji družbeni stvarnosti ter odgovornosti in naloge te pomembne komponente KPI in celotne naše narodnostne skupnosti v borbi za uveljavitev življenjskih pravic slovenske manjšine v Italiji; to so bila osrednja vprašanja, ki so jih obravnavali slovenski komunisti na pokrajinskem aktivu v četrtek zvečer v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boljunci’ in ki jih je v uvodnem poročilu razčlenjeno podal član vodstva tržaške federacije KPI Stojan Spetič. V razpravi, ki jo je sklenil pokrajinski tajnik Tonel, pa so prišla na dan še druga zanimiva in aktualna vprašanja, ki zadevajo tako notranji organizacijski ustroj
partije kot njen odnos do drugih manjšinskih družbenopolitičnih organizacij.
V svojem poročilu se je Spetič najprej dotaknil položaja na svetovnem in na notranjepolitičnem prizorišču, večji del svojega posega pa je namenil problemom, ki so vezani na zakon o globalni zaščiti in na potrebo in nujnost, da naša skupnost — kljub ideološkim razlikam njenih političnih in družbenih komponent — enotno nastopi za izbojevanje čim-boljše zakonske normative. »Zavedati se moramo.* je med drugim dejal Spetič, «da se bo razprava o našem zakonu zavlekla in odlašala, če je ne bo spremljala enotna mobilizacija naše skupnosti in demokratič-
•iNMIIIIIIMlMIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIfllMIIIIIIIIIIMItllMIlilHIIMIIIIIMIIIMIIIIIIflMIMfllllNIIIIIinillllMIMIliaillllllllllinHIIIIimnillllllUIIIIIIIIIIIIMIIIIMinfrillllllllllllllllllllllMIIMMIIIIIIIIinilllllllllllllMIMIIIIIlMinillMIIIIIIiMMIIMIIIIIIIIIIIMinillliiiiliiliilMniillillillllMIIIIH
Odprta vprašanja - Odprta vprašanja - Odprta vprašanja * Odprta vprašanja - Odprta vprašanja
Shrambe za poljedelsko orodje ali vikend hišice ?
i,
Lahko bi jo mimogrede zamenjali za majhno stanovanjsko hišico, pa je v resnici le shramba za poljedelsko orodje. Tako je vsaj zapisano v občinskih registrih, vprašanje pa je, če bo to res samo shramba za poljedelsko orodje. Prej bi rekli, da je takšna zgradba bolj primerna za prijeten konec tedna ali še več.
Ena takšnih hišic je pred kratkim zrastla ob pokrajinski cesti med Padričami in Trebčami, nekje na pol poti, na desni strani, če se vozimo proti Trebčam. Druga raste s precejšnjo hitrostjo na nekem zemljišču nasproti trebenskega nogometnega igrišča. Okrog novih zgradb pa je nekaj podobnega obdelanemu vrtiču.
Kdo so kmetovalci, ki imajo očitno toliko kmečkega orodja In poljedelskih strojev, da so si morali nujno o-skrbeti po najboljših in ne najcenejših zidarskih pravilih sezidano poslopje? V vasi jih nihče ne pozna. Prišli so
iz mesta. To se pravi, da so eni izmed tolikih, ki se jim je uresničila želja, da pridejo do koščka zemlje na Krasu, kamor se lahko mirno zatečejo pred mestnim hruščem in uživajo zelenje ter seveda nekaj povrtnine.
Težnja mestnih ljudi, da se na neki način povrnejo k zemlji, ni nič novega in tudi nič hudega. Nekaj drugega pa je, kar vzbuja določeno presenečenje in zaskrbljenost hkrati in ob čemer se velja krepko zamisliti. Kako je sploh mogoče, se vprašujejo ljudje na Krasu, da si človek iz mesta, ki mogoče niti ne ve, na kateri strani se drži kramp, lahko kar tako postavi bajto, ki poleg vsega že po svojem videzu spominja na vse, prej kot na skromno shrambo za poljedelsko orodje. Gre mar v to smer zaščita Krasa? Presenečenje in zaskrbljenost Kraševcev sta še toliko bolj upravičena, če pomislimo, da je bilo domačinom v vseh teh letih onemogočeno, da bi karkoli gradili. Še za preureditev stranišča ali kopalnice je bil problem. Za vsakršno gradbeno dovoljenje postavljajo prebivalcem kraških vasi neverjetne ovire, sedaj pa si lahko mestni človek kar čez noč postavi «shrambo za orodje*, kakršno si pač želi. Odgovor na vsa ta vprašanja daje varianta 25 splošnega regulacijskega načrta. Kot vemo, predvideva varianta dve coni: tako imenovano gozdno (Rl), ki je namenjena valorizaciji narave in so na njej prepovedane vse gradnje, ter tako imenovano cono za zootehnično uporabo (R2), kjer so možne gradnje v kmetijske namene. Med temi so predvidene tudi gradnje kmetijskih shramb in skladišč. To pomeni, da si človek, ki se ukvarja s kmetijstvom, lahko uredi tudi manjše poslopje, ki pa ne sme obsegati več kot 10 odstotkov razpoložljivega zemljišča. Kdor ima večje zemljišče, si bo torej lahko zgradil večjo »shrambo*. Glavni pogoj je seveda. da se prosilec gradbenega dovoljenja ukvarja z
mmemm
Podobno hišico gradijo nasproti trebenskega igrišča
na začetku navedena primera pri Trebčah ni poslužila niti predhodnega mnenja vzhodnokraškega rajonskega sveta.
Določila variante 25, ki omogočajo takšne gradnje na Krasu so sama na sebi lahko pravilna in koristna, če bi dejansko služila za razvoj kmetijskih dejavnosti na Krasu in omogočila kraškim kmetovalcem, da bi izboljšali pogoje svojega dela in življenja. Vendar, kot vse kaže, ni tako, kajti ta določila lahko izkoriščamo v drugačne namene, če ni nad izvajanjem že itak skrajno pomanjkljive variante 25 prave kontrole. Nevarnost je torej, da si resnični kmetovalci z omenjenim določilom ne bodo veliko
i
•Shramba za orodje* ob cesti Padriče • Trebče
obdelovanjem zemlje. Kdo pa preverja, da se	prosilec res. pomagali (tudi ker imajo svoje shrambe za poljedelsko
ukvarja s tem poslom? Za tozadevno mnenje	je pristojno	orodje pri domu), medtem ko	bodo po že uvedeni praksi
deželno nadzorništvo za kmetijstvo, ki pa se	o teh stva-	lahko zrastle po vsem Krasu	kot gobe po dežju manjše
reh dejansko ne izreka. To pa spet pomeni,	da je odlo-	in večje hišice, ki bodo le po	imenu shrambe za orodje,
čitev prepuščena občinski gradbeni komisiji, ki se za dejansko pa bodo nadvse prikladni vikendi.
nih sil. Razprava ne teče sama od sebe, treba jo je spodbujati in u-stvarjati pogoje za njen pozitiven razvoj.*
»Potrebno je, da obnovimo enotno mobilizacijo,* je nadaljeval Spetič, »ki je še pred meseci spremljala dejavnost senatne komisije; v naših krajih pa, da skušamo narediti vse kar je v r.aši moči, da bo vzdušje kar se da ugodno za to. Kajti preprečiti moramo, mi in vse italijanske demokratične sile, ponovne izbruhe nacionalizma, ki so sloneli predvsem na neinformiranju in manipulacijah reakcionarnih sil. Strnjenost manjšine in vseh demokratičnih in naprednih sil,* je še dodal govornik, »je potrebna tudi zato, da se v fazi pričakovanja razprave in odobritve zaščitne zakonodaje ne prizadene Slovencem nova nepopravljiva škoda.* V mislih je imel ozemeljsko načrtovanje in splošen odnos do teritorija, kjer živi naša skupnost, to je probleme, ki so danes jasen pokazatelj politične volje in odnosa oblasti do celokupnega vprašanja zaščite interesov naših ljudi in pri reševanju katerih dajo svoj aktiven doprinos tudi komunisti. »Podpreti moramo napore strokovnih organizacij in krajevnih uprav,* je še povedal Spetič, «ki se borijo za nov odnos do celotne skupnosti. To pomeni, da je vprašanje protivrednosti, ki naj omogoči slovenskemu prebivalstvu večji gospodarski družbeni in kulturni razvoj, bistvenega pomena.*
Spetičevemu poročilu je sledila debata, v kateri je med drugim posegla tudi senatorka Gerbčeva, ki je prisotne seznanila z delom senatne komisije za ustavna vprašanja, kjer prav te dni teče razprava o zakonskih osnutkih naše globalne zaščite. Tudi komunistična parlamentarka je, podobno kot Spetič in še nekateri drugi diskutanti, izrazila mnenje, da je enotnost naše narodnostne skupnosti danes temeljnega pomena zato, da bomo Slovenci v Italiji čimprej dobili pravični zaščitni zakon.
šitev za kritje težkih finančnih položajev gledaliških ustanov pripada seveda vladi in parlamentu. Naj omenimo, da je položaj gledaliških ustanov še vedno neurejen. Gledališča, tu mislimo na «govorjeno besedo* in ne na operne ustanove in podobno, na primer že predolgo čakajo na ustrezni zakon.
Ob jamstvu za posojilo Slovenskemu stalnemu gledališču je nujno pripomniti, da gre za posojilo, od katerega je treba odšteti velik del denarja, ki bo namenjen pasivnim obrestim. SSG torej še zda'ež ne bo razpolagah v tekoči sezoni z milijardo in 900 milijoni. Pa še to, dolg je dolg in prihodnje leto bo očitno večji, obresti bo več itd. Gre za začaran krog, ki ga v resnici lahko prebijeta samo osrednja vlada in parlament in to tako, da upoštevata tudi specifičen položaj, v katerem naše gledališče deluje.
Poslovilni ofifelr ™ direktorja radia Koper • tov. Mira Kocjana
Direktor in glavni urednik Radia Koper Miro Kocjan, ki v teh dneh odhaja v pokoj, se je včeraj mudil na poslovilnem obisku pri Slovenki kulturno - gospodarski zvezi in istočasno pri predstavnikih Primorskega dnevnika, agencije Alpe-Adra in Založništvu tržaškega tiska. Miro Kocjan se je ob tej priložnosti zahvalil zamejskim sredstvom množičnega obveščanja za pomoč radiu Koper, razgovor pa se je potem nanašal na pomembno vlogo, ki jo je Radio Koper s svojim slovenskim in italijanskim programom odigral v času svojega obstoja do danes v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, V tej zvezi je bilo povedano, da je radio Koper vložil velike napore tudi v izpopolnjevanje ne le svojega novinarskega, programskega in tehničnega osebja, marveč tudi v izpopolnjevanje in modernizacijo svojih tehničnih zmogljivosti za čimboljše pokrivanje zamejskega slušnega prostora. Beseda je tekla prav tako v potrebi zagotovitve nadaljnjega izpopolnjevanja informacije o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji preko koprskega radia ob ugotovitvi, da je ta informacija bila dobra predvsem po zaslugi dosedanje stalne dopisnice v Trstu.
Poslovilni obisk Mira Kocjana je bil tudi priložnost, da je predstavil svojega naslednika, Milana Verga-na, ki bo svojo dolžnost nastopil 1. novembra.
ko pesmi Aceta Mermolje »Z zvezdami v žepu* ter roman Vladimi-ra Kavčiča »Živalski krog*. Sledil je nastop avtorjev, ki so na kratko orisali svoje delo. Veliko zanimanja je bilo med prisotnimi za besede Vladimira Kavčiča. Pisatelj, ki se je prvič srečal s Trstom in njegovim občinstvom, je govoril o smereh svojega dela in o današnji slovenski književnosti, ki prav gotovo spada med najbogatejše po vsebini in obliki v Evropi. Kavčič je tudi avtor romana Pustote, po katerem je bil posnet film, ki bo imel krstno uprizoritev v Kulturnem domu v Gorici konec tega meseca. V živahno debato, ki je sledila, je posegel tudi profesor France Bernik. Med navzočimi naj omenimo še jugoslovanskega konzula v Trstu Nevenko Kovačič, senatorko Jelko Gerbec in hrvaškega pesnika Slavka Miheliča.
Na sliki; z vče»-aišnje predstavitve knjižnih del ZTT.
Šliridnevna slavk v podjetju ACEGA
Od ponedeljka, 11. do vključno četrtka, 14. oktobra, bo v mestnem podjetju za vodne, plinske in električne dobave ACEGA vrsta razpenjenih stavk po posameznih oddelkih. Gre za protest, s katerim hočejo uslužbenci podkrepiti zahtevo po obnovitvi delovne pogodbe. Med stavkami, ki se bodo odvijale med 7. in 11. uro, bo vsekakor poskrbljeno za najnujnejše storitve.
Posebej opozarjamo bralce na stavko, ki bo v torek. 12. oktobra, od 7.20 do 10.40. Ta bo zajela osebje okenc oziroma uradov za stike s porabniki vode. električnega toka in plina.
Prevrnila sta se
na 'oljnatem madežu
Na Ul. Carducci v višini Portici di Chiozza je včeraj oljnat madež neprijetno zagodel 17 letni študentki Marzii Murri in 17 letnemu Gian-paolu Landiniju, ki sta nenadoma izgubila nadzorstvo svojih motornih' koles in padla na asfalt. Mur-rijevo so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravila zaradi poškodb po kolenu in dlaneh 10 dni, Landini pa je odnesel celo kožo. Manj sreče je pri padcu imel njegov sopotnik, 19-letni Mar-co Rosic, ki se je lažje udaril po roki.
Izleti
Slovensko kulturno društvo Bar-kovlje organizira jutri, 10. t.m., izlet na Slavnik. Hoje bo približno uro in pol, malica iz nahrbtnika. Koča je odprta. Izlet je primeren za mlade in starejše. Zbirališče ob
9.	uri na Opčinah pred tramvajsko postajo. Odhod ob 9.30 z osebnimi avtomobili. Za informacije telefonirati na štev. 43-819 (Gregori) in 69-297 (Jagodic).
KD Slavec Ricmanje - Log v sodelovanju z KUD Franc Žiberna -Povir priredi v nedeljo, 17. t.m. izlet po Istri in na otok Krk. Cena izleta je 21.000 lir. Vpisovanje na sedežu društva do ponedeljka, 11.
10.	(razen nedelje) od 20. do 21. ure.
SPDT priredi ob priliki 6. množičnega pohoda na Slavnik, ki bo jutri, 10. oktobra, planinski izlet. Zbirališče ob 8. uri pred spomenikom v Bazovici. Izlet bo z osebnimi avtomobili. Vabljeni.
Z vespo v volkswagen
Na nevrokirurškem oddelku so včeraj sprejeli 71-letnega Ernilia Grahonio iz Ul. Dell’Acqua 26. ki se je ranil pod predorom Foraggi. ko je z vespo trčil v spredaj vozeči volkswagen, katerega je uprav ljal 22-letni Adriano Ria viz. Grahoma si .je na več mestih porezal obraz, utrpel .je tudi udarec v glavo in koleno, ozdravel pa bo predvidoma v 20 dneh.
Po hudem trpljenju je v miru zaspala naša draga mama in nona
LOJZKA ŠKABAR vd. ŠKABAR
Na zadnji poti jo bomo spremili danes ob 15. uri iz hiše žalosti na Opčinah na domače pokopališče.
Žalujoči: hčerka Trma z možem Egonom, vnuka Mira z družino in Edi, sestra Olga in drugo sorodstvo
Opčine, Repen, 9. oktobra 1982
Dne 8. oktobra je preminil naš dragi
ANTON BIŠČAK
Pogreb bo danes. 9. oktobra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči; žena Marija, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
Opčine, 9. oktobra 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)

Gledališča
VERDI
Z Rossinijevo opero »Semiramide* bodo slovesno odprli letošnjo operno sezono gledališča Verdi. Orkester bo vodil znani dirigent Daniel Oren, ki je že začel z intenzivnim delom. Med glavnimi izvajalci naj omenimo Lello Cuberlijevo, Lucio Valentini - Terrani, Borisa Martinovi-cha, Raimunda Mettreja, Luigija Ronija.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
II. preddverje
Od 20. do 31. t.m. — Razstava: Oblikovalec Matjaž Vipotnik.
Sprejemna dvorana
Od 18. do 31. t.m. — Razstava: Sodobni tržaški umetniki — v sodelovanju z Moderno galerijo.
Srednja dvorana
V	petek, 15. t.m., ob 20. uri: Razseljena oseba — premiera novega slovenskega filma. Po premieri po-.govor z ustvarjalci.
V	istem okviru bo popoldne v O-krogli dvorani recital del Draga Jančarja, scenarista filma, v Mali dvorani pa pregled kratkih filmov M. Cigliča.
V	soboto, 16. t.m., ob 19.30: Taj-landski nacionalni kraljevi balet.
Mala dvorana
V	soboto. 16. t.m., ob 10. uri: O-troška matineja - J. Malik: Žogica marogica, LGL, marionete.
Valvasorjeva pasaža
Danes. 9. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja - Veliki kikiriki - ročne lutke.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave.
Razstave v Cankarjevem domu so odprte od ponedeljka do petka, od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. ob sobotah in > edeljah pa od 9. do 13 ure Vstop prost.
Kino
V TRSTU
razpisuje
ABONMA
ZA SEZONO 1982-83
Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure pri blagajni Kul-; turnega doma. Ul. Petronio 4 -tel. 734265 - 734269.
BALETNA ŠOLA
V šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidati in kandidatke, starejši od 6 let. Vpisovanje in podrobne informacije ob delavnikih od 9. do 13. ure do 12. oktobra v upravi SSG, Ul. Petronio 4
PREDSTAVITEV SEZONE 1982-83
Danes, 9. oktobra, ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu.
Jutri. 10. oktobra, ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
V	ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
V	torek, 12. oktobra, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih.
V	četrtek, 14. oktobra, ob 20.30 v prosv. društvu »Rdeča zvezda* v Saležu.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD «F. Prešeren* sporoča, da bo v ponedeljek, 11. t.m., ob 18.30 v gledališču «F. Prešeren* prva vaja mladinskega pevskega zbora. Vabimo vse mlade pevce od 9 do 13 let, da se je udeležijo.
Glasbena matica obvešča, da so vaje otroškega pevskega zbora ob ponedeljkih in sredah od 17. do 18. ure v Dijaškem domu v Trstu. Otroci iz vrtca bodo imeli prvo pevsko vajo v sredo, 13. oktobra, ob 16. uri tudi v Dijaškem domu v Trstu.
SKD Tabor - Opčine - knjižnica P. Tomažič in tovariši. V torek, 12. oktobra, ob 20. uri »Večer Gradnikove poezije*. O pesnikovem ustvarjanju bo govoril prof. Franc Zadravec. Recital v režiji Marka Sosiča. Razstava bo odprta do 17. oktobra.
Razna obvestila
Ariston 16.00—22.00 «Obiettivo mor-tale*. S. Conery.
Eden 17.00—22.15 »Africa dolce e sel-vaggia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.30 »La collina degli sti-vali*. Film za vse.
Ritz 15.30 »Porta vacca*. R. Pozzet-to, L. Antonelli, A. Maccione.
Grattacielo 17.00 »Porky's — questi pazzi. pazzi porcelloni*. Prepovedan mladini pod 18. 'etom.
Fenice 17.00 »La spada a tre lame*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 »Scomparso (missing)*. Za vsakogar.
Filodrammatico 15.00 «Super sexual fantasy*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Triade chiama cana-le 6». Barvni film za vse.
Capitol 16.00 »Atterraggio zero*. Barvni film.
Cristallo 17.00 «Rocky III.*. Sylve-ster Stallone.
Moderno 16.00—22.00 «Gazzosa alla menta*. Barvni film -za= vse.
Radio 15.30 «Giochi erotici delle sexy femme*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Amore senza fine*. Brooke Shjelds. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.00 »Tor'' scatenato*. Robert De Niro.
DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV - ODBOR
vabi vse člane na
RAZŠIRJENO SEJO
v torek, 12. oktobra, ob 19.30
Ul.
v Gregorčičevi dvorani sv. Frančiška 20
Včeraj-danes
Otroški zbor Slovenski šopek vabi svoje dedke in babice ter vse priletne prijatelje in znance na veselo praznovanje, ki bo v srenjski hiši v Mačkoljah jutri, 10. oktobra, ob 16. uri z bogatim programom.
Danes se poročita
SILVANA DOBRILLA SILVANO KRALJ
Snoji članici in njenemu izvoljencu iskreno čestita
KD Slavec
'8 AN CA- Dl CREDITO Dl TRI ESTfe ‘ TRŽAŠKA KREDITNA SANKA s. p. a'
TH9T *• LlLICA r. FILZMO - 'jS? OI-dflB
Razstave
V	priredbi KASTA je v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. odprta še danes. 9. oktobra razstava slik z ex tempore z Repentabra.
V	Kraški galeriji v Repnu bo do
17.	oktobra razstavljal svoja dela tržaški slovenski slikar Deziderij Švara.
V	galeriji «11 Mandracchio* v Miljah bo odprta razstava slikarja Ti-, beria Carlinija do jutri, 10. oktobra.
TK Galerija - Ul. sv. Frančiška 20. Češki umetnik Jirži Anderle razstav Ija svojo novejšo grafično produk Cijo,
V	razstavni dvorani tržaške pokrajine - Trg Vittorio Veneto 4 - je na ogled fotografska razstava! Luigija Žita. Razstava bo odprta do 16. t.m. in sicer od 18. do 20. ure.
Danes, 9. t.m., ob 18. uri bo v palači Costanzi otvoritev XV. deželne razstave grafike, ki jo prireja Avtonomni deželni sindikat slikarjev in kiparjev. Razstava bo odprta do 31. t.m., po sledečem urniku: ob delavnikih, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih, od 10 do 13. ure.
Danes, 9. t.m., ob 18. uri bo v galeriji »Cartesius* otvoritev razstave Grazielle Petracco. Razstava bo trajala do 21. t.m.
V	galeriji «La Sfera* - Ul. Pa-scoli 42/A bo od danes, 9. t.m., do
18.	t.m., razstavljal svoia dela slikar Carlo Furlan. Umik razstave: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure.
8. 10. 1982	
Ameriški dolar	1.415,-
Kanadski dolar	1.110.—
Švicarski frank Danska krona Norveška kronfe	>' 7r,'- švedska krona	655.— 159.— 195.— 180.—
*		
Belgijski frank	24,50
Funt šterling	2.410.—
Irski šterling	1.900.—
Nemška marka	562.—
Avstrijski šiling	79,80
Portugalski escudo	15,50
Pezeta	11,75
Jen	5,-
Avstralski dolar	1.260.—
Drahma	18.—
Debeli dinar	21,25
Srednji dinar	21.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Koncerti
ŽE IZBRANA LOKACIJA NA MAJNICI
Rado zapor za mlade prestopnike zares zgradili v goriški občini?
Čeprav ni goriška občina o tem sklepala in je občinski svet proti baje že izdelujejo podrobne načrte • Tudi Fara noče imeti tega objekta v bližini
nam obeta gradnja zapora za mlade pre
Glasbena m .tiča razpisuje koncertni abonma 1982-83. Vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29. od 15. do 17. ure od 1L oktobra dalje.
Danes, SOBOTA, 9. oktobra
ABRAHAM
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 17.31 — Dolžina dneva 11.18 — Luna vzide ob 22.15 in zatone ob 13.19.
Jutri, NEDELJA, 10. oktobra DANIJEL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,4 stopinje, najnižja 12,6, ob 18. uri 14.8 stopinje, zračni tlak 1007,5 mb narašča, veter 12 km na uro južnik, vlaga 70-odstotna, nebo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alen Semec, A-lexandra Misan, Filomena Berardi, Tomas Boanelli.
UMRLI SO: 87-letna Giuseppina Zanardi vd. Chiarotto, 751etni Giordano Tamburin, 54-letni Salvatore Emilio, 56- letni Aldo Bottacin, 81-letni Arturo Lauri, 69-letni Felice Košuta, 44-letna Alma Franza por. Au-relio, 79-letna Luigia Škabar vd. Škabar, 80-letna Maria Buffulin, 71-letni Antonio Bischia, 73-letni Stefa-no Bratož, 77-letna Romana Bres-san vd. Frizzi, 60-letna Liliana Pa scolat por. Gorani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Strada per Lon-gera 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14, Na brežina, Boljunec. Milje (Lungomare Venezia 3).
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
HI 6 Soroce
ISEIKO I
DOXA
m$>&*&*
TRST
Ulico S Spiridione 12 Tel 60 252
Pri CEEUR0 DEL MATERASS0
lastnik Grada ra Petrače!
Izredne cene in velika izbira vzmetnic, ortopedskih in anli alergičnih pregrinjal za mreže in vzmetnice, prešitih in navadnih odej, rjuh, prtov in drugih artiklov za dom.
Ulica Cereria 8 — TRST (II. prečna olica na levi strani Ul. S. Mfrhele)
Tel: 040/790492
Najbrž se
sodobnega zapora za stopnike. Zgradili naj bi ga v goriški občini, na desnem bregu Soče, nekje na Majnici. Pripravljalna faza naj bi bila v polnem teku. Naročnik in investitor je pravosodno ministrstvo, deželno ravnateljstvo za javna dela v Vidmu je dobilo nalogo, da izdela podrobni načrt, denar je seveda zagotov ljen, gradbena dela bi prevzelo neko podjetje, ki je specializirano v gradnjah takih objektov. Zdi se, da so neki visoki funkcionarji v pravosodnem ministrstvu v takem smislu odgovorili vprašanjem nekaterih tukajšnjih politikov.
Če pride zares do tega bo Gorica dobila udarec po glavi. Pravosodno ministrstvo že nekaj časa išče prostor, kjer naj bi zgradili tak zapor za mlade prestopnike. Najprej so ga nameravali graditi v Benetkah, a tamkajšnja občina se je temu odločno uprla. Potem so hoteli graditi ta objekt v Trstu, a tudi iz tega mesta .je prišel odločni: Ne! Zatem so vprašali za mnenje župana v Tržiču a ta je lani. potem ko se je posvetoval z odborniki in svetovalci, dejal, da ne bo dajal gradbenih dovoljenj za tak objekt.
Že lani je bil govor, da bi tak objekt zgradili v Gorici. Potem ko so stvar sprožili nekateri občinski svetovalci, je župan Scarano dejr.i. da za stvar ni nihče vprašal fio-riške občine. V občinskem svetu je župan dejal, da občinski odbor ni o stvari sploh razpravljal, da pa pride do razprave, ko bo prišla iz Rima uradna prošnja.
Nekaj časa se je govorilo, da bi tak objekt lahko zgradili na ozem lju sosedne občine Fara. a tudi v tem kraju so »gostoljubje* odrekli in tudi izrekli željo, da ne bi tega objekta zgradili v goriški občini. Sedaj pa kar na lepem "ri hajajo vesti, da so priprave že v polnem teku. in iz Rima celo namigujejo, da so na goriški občin; »sugerirali* lokacijo na Majnici. Na županstvu v Gorici pa pravijo, da ničesar ne vedo o tem. Zaradi tega nameravajo nekateri občinski svetovalci stvar ponovno sprožiti na prihodnji seji občinskega sveta.
Kaj prinaša zapor za mlade prestopnike? Nekateri se ogrevajo za gradnjo, kajti ta bi prinesla vsaj nekaj dela in zaslužka v naše kra je v trenutku, ko je gradbena de
mm'	'-’udie
samo z enim očesom na realnost. Zapor bi v naše kraje prinesel ne samo mlade ljudi, ki so se nregrc šili nad zakonom, in ki bi bili za prti v tem sodobnem zaporu, mar več tudi obiske njihovih sorodni kov, znancev in prijateljev, in lah ko smo prepričani, da to niso ljudje s čisto vestjo. Kaj bi ti lju
DRUŠTVO
E»; mmi I ZAMEJSKIH ■Mm 'jtltlMii Mit LIKOVNIKOV
In KD SLAVEC
vabita na
OTVORITEV RAZSTAVE DRUŠTVA ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
danes, 9. oktobra, ob 20. uri v Babni hiši v Ricmanjih. Sledil bo kulturni program
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197;
BOLTERIARREDAMENTI
dje delali v naših krajih, potem ko bi v zaporu obiskovali svoje tovariše?
Zakaj bi morali mi v Gorici sprejeti tak zapor, ko se ga povsod v državi otepajo? V specializiranih zaporih v vsej državu prihaja večkrat do uporov, kar ima tudi svoj vpliv na prebivalstvo okrog zapora. Državna uprava bi lahko, če bi nastala potreba, mladinski za por spremenila čez noč v zapor za teroriste ali za mafijce. To se je marsikje v državi že pripetilo. Pri nas pa ne potrebujemo niti mafijcev, niti kamoristov, niti teroristov.
Živimo v mirnem kraju, ob državni meji, pa ne potrebujemo posebnih zaporov za ljudi, ki niso iz naših krajev, ki so daleč od naše miselnosti. Zaradi tega bi se morala goriška občinska uprava odločno upreti takim predlogom in vsiljevanjem ministrstva za pravo-
Podobno negativno vzdušje je tu di v Cordenonsu, več.jem kraju v neposredni bližini Pordenona. Ministrstvo za pravosodje namerava tam zgraditi nov zapor, za kate rega bodo porabili 19 milijard lir. Tako bi opustili stare zapore v sredini Pordenona. Vendar pa bi bilo v novi stavbi veliko prostora za zapornike iz drugih krajev dr žave. V Cordenonsu so zaradi tega zelo zaskrbljeni in na sestanku, ki ga je sklicala tamkajšnja občina v sredo zvečer, so župan in številni drugi bili odločno proti gradnji zapora.
V Pordenonu se boje tudi. da bi policija pošiljala v njih kraj ka-moriste, mafijce in druge v kon-finacijo. Zato je župan Pordenona Rossi nastopil v zvezi s tem pri ministru Daridi. Nočejo kriminalcev in konfinirancev.
Zakaj pa bi take ljudi dobili v Gorici?
V VERDIJU GLEDALIŠČA IZ VSE DRŽAVE
Predstavljen bogat program italijanskega gledališča
V Gorico pridejo najboljši italijanski igralci
V	letošnjem italijanskem gledališkem abonmaju bomo lahko gledali znana dela iz italijanske in svetovne dramske literature ter igro najbolj znanih sodobnih italijanskih gledaliških igralcev. Letošnjo abonmajsko sezono so predsta vili v četrtek zvečer v dvorani po krajinskega sveta predsednik pokrajine Cumpeta, umetniški vodja tržaškega stalnega gledališča D’0-smo, igralec Mario Maranzana in predsednik deželne gledališke usta nove Agati.
V	abonmajski sezoni bo osem del, pričela se bo 9. novembra. Ta ve čer bodo predstavili delo 80 letnega avtorja Nicole Manzarija *Tabu*. režiral in igral bo Enrico Maria Salerno. Tržaško gledališče bo z tUaffare Danton» Poljakinje Sta nislauie Pržybyžewskajeve v režij: Andržeja V/ajde nastopilo 24. no vembra. 22. decembra bo na vrsti Eugena Ionesca «11 rinoceronte*. v izvedbi skupine La Rocca. VJilliam Shakespeare bo z cPene d'amor perdute» na vrsti 5. januarja. 1983 v izvedbi stalnega gledališča iz Bočna, v režiji Marca Bernardija.
sodje.
......................................................................
DRAMATIČNO STANJE ZA TOLIKO DRUŽIN
Družbena akcija proti odpustom v podgorski tekstilni tovarni
V sredo, 13 oktobra, sestanek med zastopniki dežele, podjetja, sindikati in krajevnimi ustanovami - Izredni seji izvoljenih svetov
Napoved upravnega odbora podgorske tekstilne tovarne, da odpusti 768 od skupnega števila 836 delavcev, kolikor jih je še zaposlenih v obratu, odnosno vpisanih v dopol nilno blagajno, kakor tudi akcija družbenopolitičnih sil, da se prepreči to, kar lahko upravičeno imenujemo tragedijo za toliko goriških družin, so v ospredju upravno-poli-tičnega dogajanja na Goriškem in bodo za dal jšo dobo to tudi ostala. Podgorski obrat pa ni edini, ki se zapira, ampak čaka ista usoda še nekatere druge (Detroit, Tee Friuli, pomanjkanje naročil v ladjedelnici).
Kronika teh dni je polna novic okoli teh vprašanj, še najbolj važno pa je sporočilo dežele, da se je v sredo, 13. oktobra, .ob 10. uri njeno zastopništvo'-pripravljeno sestati z neposredno prizadetimi. Tako se bodo v sredo v Trstu sestali predsednik Comelli. podpredsednik De Carli, zastopniki družbe Friulia, u-pravnega sveta tekstilne tovarne, tovarniškega sveta, sindikalnih organizacij, zagotovo pa tudi predstavniki občine Gorica in pokrajin-
....................................................»m
V TRIMESEČJU APRIL-JUNIJ
Življenjski stroški v Gorici pod vsedržavnim povprečjem
Naraščanje cen v Gorici za 0,6 odstotka manjše
OPREMA ZA 00M • URAD - TRGOVINO • SKUPN0S1 ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE 12 ALUMINIJA
Ulica Irieste * nasproti letališča v Gorici Telet. 0481/83873
PETROLCHIM1CA
ADRIATICA
F. MALE
SERVIZIO
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure, tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do ure, tel. 68-441.
Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom
Prejšnje dni smo brali v čašo piših, da je bil Trst na prvem mestu v Italiji po višini življenjskih stroškov. Gre za izračun izdelan na podlagi cen osnovnih življenj skih potrebščin, ki sodijo v tako imenovano «košaro».
Kako pa je bilo s stroški na Goriškem? Po podatkih trgovinske zbornice doživljajo stroški spremembe, ki nimajo nobene logike in se enkrat višajo, drugič pa nižajo. kakršna je pač stopnja inflacije in gospodarske krize Tako so se v drugi polovici lanskega leta nekoliko ustalili, v prvih treh mesecih letos so se večali nad državnim poprečjem, med aprilom in junijem, pa so se snet ustalili. Poleti pa so. kot povsod v državi, spet šunk vito poskočili, saj smo prebili dogovorjeno, zgornjo inflacijsko stopnjo.
Trgovinska zbornica ki za zadnje trimesečje nima na voljo Dodatkov. pa je postregla s podatki, ki jih je zbrala za trimesečje april-junij. V tem časti so se stroški delavskih in uradniških družin v Gorici dvigali s stopnjo 2,5 odstotka, v državi pa s 3,1 odstotka V tem času se .je težnja inflacijske stopnje, odnosno poprečni letni povišek cen dvigal v Gorici po stopnji 13,9 odstotka, v vsej državi pa 15,3 odstotka
Razlike med goriškim in vsedr žavnim naraščanjem cen v trimesečju april - junij gre pripisati nižjim cenam jestvin, oblačil in ne katerih storitev, ki imajo v skupku cen, ki določajo življenjske stroške, veliko težo.
Trgovinska zbornica še ni delničar družbe INDUSVI
V zadnjem času se prav v zvezi industrijsko krizo na Goriškem na veliko piše in skuša poiskati
Maziva
TOTALCOMFORT
TRST - DOMJO 145 - TEL: 817395 - 824400
krivce. Levičarske sile in sindikati vidijo odgovornost za nastalo stanje v boju delodajalcev, zasebnih in javnih, za nadoblast v goriški industriji, kar je zelo blizu resnice. S tem v zvezi je sindikalna federacija v svojem napadu na zvezo
industrijcev krivdo za stanje r prtila tudi hranilnici in trgovinski zbornici, ki sta se pridružili razvojni finančni družbi INDUSVI :_ jo tako onesposobili za delo.
Trgovinska zbornica je pojasnila, da ni še postala članica upravnega sveta INDUSVI, ker ni še kupila njenih akcij. Teh akcij pa trgovinska zbornica zato ni mogla še kupiti, ker nadzorno telo ni še odobrilo odločitve goriškegga fonda, da trgovinski zbornici izplača u-strezni prispevek. Brž ko bo ta prispevek odobren, bo zbornica postala polnopravni član INDUSVI in bo tako oblikoval njegove gospodarske izbire.
ske uprave. Skupno bodo pregledali položaj in ugotovili, če so možnosti in kakšne so te možnosti, da bi obrat spravili na zeleno vejo in za kakašno ceno bi to lahko staroli.
Ob tem vprašanju se je v zadnjih dneh nanizala cela vrsta pobud. Če začnemo po vrsti, naj navedemo stališče mestne sekcije KPI, da sprejema razvojni načrt za podjetje. ki ga je izdelal sindikat in sprejel tudi upravni svet podjetja. Le-ta pa predvideva takojšnjo obnovitev proizvodnje v tehnično najboljših oddelkih. Takšna odločitev bi bila prehodnega značaja in bi pripeljala k dokončni ureditvi položaja. Komunisti obtožujejo .deželni odbor, da je z zavlačevanjem rakšne rešitve povzročil propad podjetja'“fn je zato deželrrt odbor kriv za njegovo sedanje stanje. Komunisti nadalje predlagajo izredno sejo občinskega in pokrajinskega sveta. Na podlagi takšnega mandata so komunistični deželni pokrajinski in občinski svetovalci predlagali županu Scaranu in predsedniku pokrajine Cumpeti izredno sklicanje občinskega in pokrajinskega sveta.
Včeraj opoldne so občinski odborniki, včeraj popoldne pa načelniki skupin sklenili, da bo izredna seja občinskega sveta o podgorski tekstilni tovarni v ponedeljek zvečer ob 18.30.
detimi delavci, prisodil je deželi krivdo za nastali položaj in zahteval, da se čimprej poišče izhod iz sedanjega položaja.
Danes splavitev v Tržiču
Danes ob 11. uri bodo v ladjedelnici Italcantieri splavili 75.000-tonsko ladjo TNT Carpenteria, ki jo bo poganjala s premogom pridobljena energija. Slovesnosti se bo u-deležilo okoli 150 povabljenih gostov, med katerimi bo tudi avstrijski veleposlanik v Rimu. Botrica bo Abels Di Peter, žena lastnika av stralske brodarske družbe, ki je1 naročila izdelavo ladje. Popoldne ob 17. uri : bodo lefdi jško ' lupi no z vlačilci pripeljali k pomolu, kjer jo bodo dokončali.
Za torek popoldne napovedana se-ia pokrajinskega sveta o programskem gradivu za deželni razvojni načrt bo posvečena razpravi o podgorski tekstilni tovarni.
O odpustu v podgorskem obratu je predsednik pokrajine Silvio Cumpeta poslal tisku obvestilo o proti slovnih stališčih, ki spremljajo podgorsko krizo in v zvezi s katero so se zanemarile ugodne priložnosti za njeno rešitev. Cumpeta trdi, da je za kaj takšnega vedno primanjkovala odločna politična volja. Lokalne uprave nimajo moči, da bi konkretno pripomogle, ampak ima takšno moč samo dežela. O zadevi je razpravljal pokrajinski odbor 13. oktobra, izjavlja Cupeta, pa bo pokrajina udeležena na pogovoru v Trstu, da prepreči nadaljnji propad Goriške.
SLOVENSKO ^ STALNO,. GLEDALIŠČE ” V TRSTU
Giorgio Albertazzi se bo predstav goriški publiki 18. januarja v F randellovim sEnrico IV», igra t di Maria Mantovani, delo režii Antonio Calenda. Ibsenova *Cas di bambola» v izvedbi gledališl zadruge «La fabbrica delVattori in z igralko Manuelo Kustermar bo na programu 10. februarja. 2 februarja pa bo skupina »Vene Teatro» nastopila z igro Thoma,-Otwaya tVenezia saluta,» igra Corrado Pani, Valeria Ciangottir. Claudio Gora. Carlo Simoni. Trži ško gledališče bo zaključilo abo majsko sezono s komedijo Tuli Kezicha in Luigija Squarzine. p vzeto po Fuaubertovem delu- *Bo vard e Pecuchet», igrata Mario M ranzana in Vittorio Franceschi. Z ključna predstava bo 24. man prihodnjega leta. Cene za ose predstav v abonmaju bodo 50.0 lir in 35.000 lir, za dijake pa 25 0 lir. To ie za dvajset do trides odstotkov manj kot za abonma Trstu.
Izven abonmaja pa bo še nek predstav, po višjih cenah, abone ti bodo pri tem imeli popust, i 21. oktobra bo Veleria Morico nastopila v Saviniovem delu *Er ma B. tedova Giocasta*. 25. j nuarja bo Mario Scaccia alav igralec v Molierovem delu «11 m dico ver forza». 3. februarja i bo na vrsti Goldonijev *Il buaia do*, igrajo Vgo Pagliai. Pa o Gassmanr.a, 3. maja pride v G rico Paolo Poli v delu uMisticc Izven abonmaja, datuma še ni določili, bo tretje delo tržaška gledališča »II mondo della lun Carla Goldonija, v režih Fram sca Macedonia. Tokrat pridejo
poštev tudi marionete. Delo bo nudili dopoldne šolski mladini, z i čer pa odrasli publiki.
Vse predstave bodo v Verdijeve gledališču.
Drevi koncert v stolnici
V goriški stolnici bo danes zt čer 4. revija zborov, ki jo vrire zbor stolnice *Luigi Fogar*. I koncertu sodelujejo zbor *Lo Bratuž*, zbor «Ars Musiča*, zb cSeghizzi*, zbor sCitta di Gra sca* in zbor »Luipt Fogar*. Za< tek ob 20.30.
Izleti
ABONMA ZA SEZONO 1982-83 V GORICI
Sezono organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Vpisovanje abonentov pri bla gajni Kulturnega doma, Ul. Brass. tel. 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od 17. do 19. ure.
Društvo slovenskih upokojencev
sekcija VZPI - ANPI Gorica nap šata udeležence izletav,..Istro, ki niso poravnali obveznosti, naj to s rija daijos od 10. do 12. ure na dežu v niči Malta 2. Obenem ob-ščata, da je ;.a omenjeni izlet, t.m., na razpolago še nekaj pros mest.
Kino
Razna obvestila
Rajonski svet v Podgori je na svoji seji izrazil solidarnost s priza-
iiitiiiitfiHiHtiiiHHiifiniiuitiiiiiimiiiifHimiiiiiiiiuiiniiiiMiMiiaHiiuiiimimiiimmiimittiaitiiiifiiiiiiitiu
SREBRNA MEDALJA V KOLESARSTVU
Umrl je Jurij Uršič olimpijski zmagovalec
V času svojih najveijih športnih uspehov je bil zelo navezan na naš list
Včeraj se je po Gorici razširila žalostna vest, da so v 41. letu starosti našli mrtvega v njegovem stanovanja v Ul. Paolo Diacono 71 v Gorici Jurija Uršiča. Po vsej verjetnosti je umrl zaradi srčne kapi.
Uršič je postal znani kolesar tudi izven meja naše ožje domovine, ko je 1964. leta na olimpiadi v Tokiu kot edini Italijan sodeloval v zasledovalni vožnji in zasedel drugo mesto. Vedno je bil čustveno povezan z našim uredništvom in je po vsaki zmagi, ki jih je bilo takrat v izobilju, prihajal v uredništvo popisovat potek tekem. Izbran je bil za najboljšega slovenskega zamejskega športnika.
Ko je odšel na olimpiado, je naš list na prvi strani objavil njegovo fotografijo z olimpijskimi znaki čez štiri kolone.Objavili smo tudi njegovo dopisnico iz Tokia s pozdravi našim bralcem. Njegov povratek je bil povratek olimpijskega zmagovalca s srebrnim odličjem. Vabili so ga na različne prireditve in tudi sam goriški župan Gallarotti
mu je izkazal priznanje s sprejemom na županstvu.
Vendar Jurij, kot nam je sam pripovedoval, ali zaradi tega. ker ni znal, ali pa zato, ker je bil trmast, ni sprejemal nekaterih zakonitosti profesionalnega kolesarskega športa. Ni upošteval navodil tehničnih komisarjev, bil je dokaj svojeglav in je zaradi tega kmalu prišel v spore z vodstvom ekip. To pa mu je prineslo izključitev iz državne reprezentance in iz drugih ekip, dasiravno je bil dober vozač. Postopoma je povsem opustil tekmovanja in s tem je izgubil tudi zaslužek, ki mu ga je prinesla spon-sorizacija. Zaposlil se je kot mehanik.
Padca z Olimpa svetovnega kolesarskega športa ni prenesel. Morda zato ne, ker ni bil iz testa, iz ka kršnega morajo biti športniki, ki se spuščajo v takšne pustolovščine. Postal je ena izmed tolikih žrtev, ki so jih zaradi svoje razčlovečenosti požele posebno nekatere panoge profesionalnega športa, (gv)
Občinska uprava v Sovodnjah obvešča kulturna in športna društva, ki nameravajo zaprositi za prispevek, da do 15. oktobra predložijo kar se da točen popis dejavnosti v letošnji sezoni.
Mladinski krožek Gorica in KD O
ton Župančič Štandrež bosta orga nizirala za mladino začetni in na daljevalni plesni tečaj v Gorici v Kulturnem domu in v Štandrežu v domu A. Budala.
Informacije in vpis za Gorico na sedežu ZSKD v Ul. Croce 3, tel. 84 495 vsak dan od 17. do 19. ure.
Informacije in vpis za štandrež v domu Andreja Budala vsak dan od 19. do 20. ure.
Vpisovanje se zaključi v ponede ljek, 11. oktobra, ko bo že prvo srečanje s plesnim učiteljem. Po hitite s vpisom
G urica
CORSO 18.00-22.00 «Sul lago do to*. Henry Fonda In Katrin Hi burn.
VERDI 17.30-22.00 »La pelle di st
to*. Prepovedan mladini pod 18. tom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Joseph 1'immorale*. Prepovedan mlad pod 18. letom.
Iršič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »La co giale svedese*.
PRINCIPE 18.00 - 22.00 «Apocali| now».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Vroče postelj Italijanski film. 22.00 »Zgodbe vadne norosti*. Ljubezenska d ma.
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Caligula*. Amerii drama.
DEŽURNA LEKARNA V GORI1
Do 19.30 dežura lekarna Tava« Korzo Italija 10, tel. 84-576, od 1! dalje pa Alesani, Ul. Carducci, 84 268.
Šolske vesti
Na oglasni deski šolskega skrbni štva so objavljene okrožnice o izpitih za habilitacijo v srednjih šolah vseh stopenj, vključno v slovenskih. Kogar to zanima naj se pozanima na šolskem skrbništvu.
Sindikat slovenske šole - Tajništvo Gorica pripravlja izpopolnjevalni tečaj za učitelje in vrtnarice, ki se nameravajo udeležiti natečaja za stalna mesta na slovenskih šolaj^ Zainteresirani naj se vpišejo na didaktičnih ravnateljstvih v Gorici (U-lica del Brolo) in v Doberdobu do 15. oktobra.
zaprto ob ponedeljkih 0
Tel. 0481 /72995 34074 TRŽIČ (OO) C.so del Popolo 66
OLIVIERI
Ulica Cipriani 78 telefon 83708
OPREMA ZA HIŠO IN URAD
SHOIV ROOM
Korzo Italia 58 telefon 85611
IIMORSKI DNEVNIK 4
9. oktobra 1982
BENEŠKI DNEVNIK
)šnjakova knjiga «Pod Matajurjem» zšia tudi v italijanskem prevodu
Za prevod poskrbel Walter Zamparutti - Knjiga govori o udeležbi beneških Slovencev v NOB in opisuje svojo rojstno vas Ošnje
\da 1988 je izšla v slovenščini liga Jožka Osnjaka «Fod Ma-urjem*. Sedaj se knngi lahko 'bliža širši krog bralcev, saj pred kratkim izšel tudi itali-tski prevod (zanj je poskrbel liter Zamparulli) 'z naslovom Mata.,ur e la sua gentet. Knji je opremljena s slikami in nljevidi. Okvir dela, ki je vre no avtobiografsko, so vojna a ir. predvsem osvobodilna Voj-, Knjiga je zanimiva ne le za-ker jo je napisal eden od naj Ij izpostavljenih Benečanov v tem obdobju, temveč tudi za ker je Ošnjak dejansko bil % drugi strani», v primerjavi tistimi, ki so do sedaj govorih pisali.
'očko Ošnjak se ie rodil in ži Iv Ošnjem (Sv. Lenart j. Med ino, se je kot podčastnik al-icev italijanske vojske, opre 'U za slovenske partizane. Veti navorov je vložil tudi v to.
bi se čimveč mladih vojakov to odločilo m da bi ljudje ra-neli in sprejeli tako izbiro.
Iozko, kot lahko potrdi vsakdo, aa je že takrat poznal, se je tležil osvobodilne vojne z glo čim prepričanjem, s ooaumom odločnostjo. Tak se nam kaže li v svojih spominih.
Zgodovinska dejstva so vsem ina, čeprav skozi filter poli nega tolmačenja. Ko je padel Hzem tudi na območju, ki je j 1918 bilo priključeno Italiji, ne govorimo o tistih predelih, so prešli pod Italijo po okupa-i, je bilo že nekaj časa izred-aktivno slovensko partizansko tanje. Nekatere partizanske e e so se že večkrat pojavile v nečiii.
>o 8. septembru 1943. leta. ko je Italija vdala ^zaveznikoma, erim ie leta 1940 napovedala jno, so se skupine mladih in li lanskih vojakov, rojenih v diskih in Terskih dolinah ter Reziji, priključile slovenskemu rtizanskemu gibanju in ustano-e, pod vodstvom izkušenih ju tlačanskih častnikov, svoje te
'.note so bile poimenovane po i jih. na katerih so bile ustaljene. Priključene uBričko-be-Utemu odredu» IX. korpusa, so » p veliki meri združene v «Be 'ki bataljoni>. Podpoveljnik sueškega bataljona», Jožko 0?‘ •k. podrobno opisuje v svoji figi uspehe in neuspehe, zmage poraze teh enot. ki so se akno vključile v razplet vojaških jgdkov, mani pa v zapletene itične dogodke tistih let, v ka-e so bile vpletene velesile. Ste-3 pripadnikov in borcev OF listih, ki so jih podpirali, ie j odvisno od poteka vojne. Na ik način je slovensko varti isko gibanje obstajalo, to po uje zgodovina, čeprav so ne eri različnega mnenja. Ohma , kjer živijo Slovenci, ie bilo, >rav ne istočasno, pod nadzorom partizanov. Nemci. Kozaki fašisti so prodrli samo, če so zeli vse svo:e sile in navalili zrednim nasiljem.
'o osvoboditvi so slovenske e e bile takoj v središču med rodne pozornosti. Nedvomno so osvobodite to obmačie (sai š’o ra domačine!) Problem ie rešen ie nili:a leta 1943 z beo-
grajskim dogovorom med zmagovalci. ki so ustanovili «razmejitveno črto» med okupatorjevimi silami. Jožko in njegovi so morali iti čez črto. ki je leta 1915 označevala mejo. medtem ko so v Nadiških dol inah sprožil i pravo gonjo proti partizanom in Slovencem. Podpirali so jo zavezniki. ki so želeli premakniti mejo čimbolj proti vzhodni.
Mirovna pogodba leta 1947 je nekako rešila vprašanje meje, ki so ga potem do Osimskega sporazuma večkrat postavili.
te leta 1945 so bili partizani Beneške čete obtoženi ne ie zaradi dvomljivih akcij, ki jih tudi Ošnjak obsoja v svoji knjigi, temveč tudi zaradi njihove na rodnostne opredelitve. Na zatožni klopi so sedeli' zaradi «izdaje». ker so bili vključeni v tujo, čeprav zavezniško, vojsko.
Vrnimo se k knjigi, ki jo toplo priporočamo bralcem. Gre za pričevanja človeka, kakor že rečeno. ki jc na svoji koži preživel
časa. Avtor sam pravi, da ni nepristranski (in kako bi mogel?) m da ni njegov cih podati celotno analizo in sodbo o dogodkih. V svoji knjigi vabi tudi ostale borce, naj napišejo svoje spomine. Na tej osnovi bo potem zgodovinar poskrbel za celotno sliko tistega obdobja, od leta 1943 do leta 1945, ki je bilo tako dramatično in je imelo toliko posledic.
Za preprostega bralca bo še najbolj zanimiv prvi del knjige, kjer Ošnjak predstavlja svojo vas Ošnje, l/udi in njihovo življenje, stik otrok kmečkih družin s šolo in mladih z vo jaškim življenjem in z vojno. Zanimale ga bodo tudi anekdote, slike in opisi do-gočDzov. ki so jih bralec ali njegovi sorodniki ootovo doživeli.
Drugi del knjige pa bo vzbudil razpravo in zanimanje tenih in drugih», ki so stali na nasprotnih bregovih in ki so odgovorni za tisto zgodovinsko nasnrotie, ki se je ustvarilo v Nadiških dolinah.	PAVEL PETRIČIČ
Narobe je bolj učinkovito!
Mali Eddie Koskey z začudenjem opazuje velik reklamni lepak, ki prikazuje vozilo japonske tovarne 'lo-yota in sicer s kolesi navzgor. Ne gre za napako, temveč so ga izvedenci za reklamo nalašč tako prilepili, da bi privlekli pozornost gledalcev	(Telefoto AP)
izbire, bitke in dogodke tistega
POTREBE BODO POKRILI Z 9.162 MILIJONI KILOVATNIH UR
Poraba električne energije v Sloveniji se bo leta 1083 povečala za 5 odstotkov
Obiskovalci elektroenergetski bilance so si zastavili nalogo, da s planskim dokumentom zagotovijo največjo izkoriščenost družbenih sredstev
V stabilizacijskem duhu so si oblikovalci elektroenergetske bilance za leto 1383 zastavili nalogo. da s tem planskim dokumentom zagotove kar največjo izkoriščenost družbenih sredstev in ekonomično delovanje elektroenergetskega sistema. S takšnim pristopom so se osnutka elektro energetske bilance Slovenije lotili tudi v izvršnem odboru Inte resne skupnosti elektrogospodar stva Slovenije.
Poudarili so, kako bo z letne elektroenergetsko bilanco potrebno poskrbeti za popolno izkoriščenost razpoložljivih zmogljivosti. Potrebe v Sloveniji na.i bi tx> krili s skupno 9.IGU milijoni ki lovatnih ur. kar .je za 2.8 odstotka več od količine po bilanci za leto 1982. Realen porast porabe napram letošnji pa bo prihodnje leto večji in bo ve/jetno presegel 5 odstotkov. Upoštevati moramo. da so v letošnjih prvih osmih mesecih slovenske potrebe za 4 odstotke presegle lanskolet nc iz istega obdobja pa so kliub temu ostale za 2.6 odstotka pod letošnjo bilančno napovedjo za osem mesecev. V okviru omenjenega 2.8 odstotnega povečanja slovenskih potreb v letu 1983 naj bi se potrebe distribucijskih odjemalcev povečale na 6.546 mili jenov kilovatnih ur oziroma za 3.1 odstotka, potrebe neposrednih uporabnikov pa na 2.366 milijonov kilovatnih ur oziroma za 2 odstotka. K skupni količini potrebne energije bi slovenske hidroelektrarne prihodnje leto pri-
AVTOPREVOZI
IN PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA
STA Ut’ IULCAHDO
Preskrbljen prevoz
TRST - FERNETIČI
300 m od meje zraven avtoodpada R M F
TEL.: 040/829-235
Sel
i iieiuci
j ARREDAMENTI
spevale 2.982 milijonov kilovatnih ur, termoelektrarne iz naše republike 5.780 milijonov kilovatnih ur električne energije, iz zakupa v tuzlanski termoelektrarni oziroma v BiH pa bi poleg omenjenega prejeli še 600 milijonov ki lovatnih ur.
Če posebej razčlenimo oroizvod ne obveznosti termoelektrarn, bo šoštanjska prispevala 3.010 milijonov kilovatnih ur, jedrska elek trama 1.708 milijonov, Termo elektrarna Trbovlje 583 milijonov (le 2 milijona iz plinske elektrarne), Toplarna Ljubljana 437 milijonov in"bi'estabTška plinska e-lektrarna 40 milijonov'KW(.
V NE Krško torej pogumno planirajo, da bi vse leto obratovali po 600 ur mesečno s polno močjo — razen med 5. majem in 15. julijem, ko bodo opravili remont in zamenjali jedrsko gorivo. Tudi plan trboveljske termoelektrarne .ie dokaj napet, saj se praktično računa samo z zmogljivostjo 4. bloka (125 megavatov). Zastareli in neekonomični prvi blok bo ostal le v rezervi in bo nekaj malega obratoval pozimi, da bi preprečili zmrzovanje kot-lovskih naprav. Kot je znano, je eden izmed obeh plinskih blokov v Trbovljah še vedno pokvarjen in ga v letu 1983 sploh neupošte-vajo. Preostali blok pa bo ob velikanskem pomanjkanju naftnih derivatov tudi obsojen na skoraj popolno mirovanje. Podobno se bo pomanjkanje nafte odrazilo v TE Brestanici, ki bo sistem v skrajni sili reševala iz zadreg. Pri ljubljanski toplarni naj spomnimo, da se njena obveznost od 259 milijopov kilovatnih ur (po elektroenergetski bilanci za leto 1982) povečuje na 437 milijonov, ker bo poleg že obstoječih dveh obratoval tudi novi 50 megavat-ni blok.
Pri najpomembnejši količinski postavki (3.010 milijonov kilovatnih ur) iz TE Šoštanj pa se kaže pomuditi malo dlje. Že delavci v Termoelektrarni Šoštanj, še nose-bej pa člani izvršilnega odbora ISE so odprli vprašanje, ah ne bi bilo mogoče naprav v Šoštanju izkoristit! v večji meri, kot obeta osnutek bilance. Inštalirane zmogljivosti bi omogočile vsaj za pol milijarde kilovatnih ur večjo proizvodnjo. Vendar .je pri tem omejevalni dejavnik premog, ki
MODERNO IN
STILNO
POHIŠTVO
LESTENCI
ZAVESE
PREPROGE
-C
M
&
' i.i
IU
Strankam na razpolago opremljen laboratorij in tehniki za vsako potrebo pri opremi doma.
34074 TRZIC — Ul. Valentinis 18 (0481) 72395
ga bo prihodnje leto za Termoelektrarna Šoštanj na voljo le 4 milijone ton. Upoštevajoč tudi se danje premajhne zaloge lignita na deponiji v Šoštanju na bo že pri sedanji bilančni količini električne energije 3.010 milijona ki lovatnih ur zmanjkalo vsaj 200 tisoč ton premoga.
Problem očitno torej ni tako lahko rešljiv. Tudi plinskim elektrarnam v Sloveniji bi navsezad nje lahko zastavili večji in ne tako simboličen proizvodni plan. če bi se našel kupec za drage kilovatne ure, ki bi povrh vsega še poskrbel za naftne derivate.
NACISTI SO JO OBESILI NA OPČINAH PRED 38 LETI
Predlogi za počastitev spomina na partizanko Rozalijo Kocjan Gulič
Predloge naj bi uresničili do 40. obletnice smrti
Letos je 3. oktobra poteklo 38 let, odkar so nacifašisti obesili na drevo blizu openske tramvajske postaje aktivistko Rozalijo Kocjan Gulič. Ob raznih okroglih obletnicah tega okupatorskega zločina je bila v Primorskem dnevniku večkrat objavljena tudi tista grozljiva — dobro znana — fotografija te naše junaške mučenke. Pred dvajsetimi in več leti pa smo
v našem dnevniku ponatisnili tudi pesem neke hrvaške istrske pesnice napisane v spqflj%, na pokojno našo junakinjo. Pesem je
Kako kar najbolje izkoristiti energijo
KOPER — Tudi letos bodo v Kopru organizirali razstavo in posvet o racionalni rabi oziroma izkoriščanju alternativnih virov energije — «Rave 82». Lanske izkušnje z razstavo so pokazale, da vlada za tovrstno prireditev relativno veliko za nimanje tako nied proizvajalci opreme za racionalno izkoriščanje energije kot tudi med vsemi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem, kako kar največ iztržiti od energije oziroma, kako čimbolj zmanjšati izgube.
Letos bodo razstavo «Rave 82» odprli 19. oktobra, že dan kasneje pa se bo začelo dvodnevno strokovno posvetovanje, podobno kot lani, ko je v Koper prišlo okrog 100 strokovnja kov, katerih je tako ali drugače povezano z energetiko. Tudi letos pričakujejo, podobno število udeležencev, razstavljavcev sistemov, elementov in opreme za racionalno izkoriščanje ener gije pa naj bi bilo okrog 30. Tako vsaj ocenjujejo pri organizacijskem odboru, ki vodi priprave na razstavo. Kot posebnost razstave omenimo še, da bodo predzadnji dan, v soboto, 23. oktobra organizatorji dopoldan pripravili predavanje za širši krog obiskovalcev, tema predavanja pa bo: Praktična uporaba sončne energije na obalnem območju. Na slovenski obali je namreč že precej objektov, med večjimi sta na primer lucijski avtokamp in počitniški dom oziroma hotel Zveze upokojencev Slovenije, ki precej sanitarne vode ogrejejo prav s sončnimi zbiralniki.
Strokovno posvetovanje bo v sredo, 20. in četrtek, 21. oktobra, na njem pa bodo predavatelji spregovorili o novih rešitvah na področju uporabe sončne energije in potrebi po spremembi tehničnih predpisov za racionalnejše izkoriščanje energije, o primerih uporabe sončne energije ob jadranski obali, optimal nemu dimenzioniranju toplotnih črpalk glede na letne stroške, pridobivanju energije iz odpadnih surovin, tehnoloških rešitvah v proizvodnji in uporabi bioplina itn. Ob koncu bodo organizirali tudi okroglo mizo o možnostih za hitrejše uvajanje izrabe alternativnih virov energije.
DUŠAN GRČA
MNENJE PREDSEDNIKA TURISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE
Posvetiti več denarja in pozornosti preskrbi in turistični propagandi
PORTOROŽ — Kaj lahko sedaj, po devetih me secih, rečemo o turistični sezoni v Jugoslaviji, smo vprašali Pera Džakoviča, predsednika Turistične zveze Jugoslavije, ki se te dni mudi v Portorožu na kongresu zveze nizozemskih turističnih agencij. »Natančnih rezultatov za devet mesecev še nimamo, vendar lahko rečem, da je bil v letošnjih devetih mesecih devizni priliv za približno četrtino slabši od lanskoletnega priliva v istem obdobju.»
«K vzrokom za slabši obisk je treba dodati, da so nekatera naša območja v turizmu bolje pošlo vala, na lanskoletni ravni (poreška Riviera. Du brovnik in nekateri kraji črnogorskega primorja), druga pa slabše (na primer Slovensko primorje, zadarsko, šibeniško in vrsta drugih turistični!) ob močij). Ugotovili smo tudi. da so se nekateri bolje, drugi pa slabše pripravili na sezono, nekateri so bili bolj elastični, druei pa manj pri oblikovanju svoje ponudbe, cen, itd., /a slabši zaslužek je kriva tudi slabša preskrba. ADAC je na primer ocenil,
'da so samo nemški turisti letos k nam prinesli dvakrat večje pakete nekaterih artiklov kot lani. Prinašali so bencin, kavo in drogo hrano in celo sol».
Kaj pa lahko že danes rečemo za naslednjo sezono? «Mislim, da ne bo slabša, kot je bila, upam celo, da bo nekoliko boljša. Vendar bomo morali izpolniti dva pogoja. Predvsem bomo morali pred sezono urediti preskrbo. Veliko bi pomenilo, če bi znali preskrbo bolje organizirati in poskrbeti, da turisti ne bodo čutili pomanjkanja Letošnje pomanjkanje bencina na nekaterih črpalkah v času, ko je bilo bencina pravzaprav dovolj, najbolj zgovorno pove. do kakšne mere so porušeni nekateri odnosi v preskrbovalnih verigah. Drugo področje pa je propaganda. Letos smo na zvezi za propagando namenili približno en odstotek lanskega deviznega priliva (145 milijonov dinarjev), za prihodnje leto bi moral biti ta odstotek nekoliko višji. Pričakuje mo. da nam bo vlada odobrila 225 milijonov dinarjev.*	BORIS ŠULIGOJ
Mai-
bila namreč prvič objavljena v te danjem priljubljenem tradicionalnem istrskem koledarju cJurina i Franina*. (Vse na pobudo teda nje naše partizanske organizacije).
Že nekaj let pa se pokojne Gubčeve vedno bolj poredkoma spomnimo. Tudi tisto opensko drevo, na katerem je mučenka več dni visela, da bi po okupatorskem ukazu služila kot grožnja "»»st m' bor cem za svobodo v Trstu in o količi, je nezadostno označeno s šopkom že ovenelega evefcjh,- Tako mimoidoči — razen starejših domačinov — seveda ne morejo vedeti, zakaj. Najmanj pa za strašno zgodovino tistega dreve sa vedo šolarji, ki hodijo mimo njega vsak dan v opensko šolo. oddaljeno komaj komaj petdeset ali še manj korakov.
Zato nam ob letošnji obletnici prihajajo nekako same ob sebi na misel naslednji trije predlogi:
1.	Do prihodnjega oktobra čez dve leti, ko bo štiridesetletnica, leta 1984, naj bi obe naši borčevski organizaciji poskrbeli za pri memo obeležje z ustrezno spominsko ploščo z odgovarjajočim informativnim besedilom in tudi za trajno in učinkovito zaščito tistega za vse nas svetega dreve j sa: to naj bi storili na pr. po i zgledu občinske skupščine Ajdov ščina, ki je proglasila — kot smo | poročali v našem dnevniku na go-i riški strani pred enim tednom 24. septembra — osem kostanjevih dreves pri Vrhpolju ob cesti Vipava - Col, za zgodovinski spo tnenik dreves, na katera so Nemci obesili deset partizanov (v sep tembro leta 1943). tako da bi na to pobudo vzhodnokraški rajonski svet predložil občinskemu tržaške mu svetu in Zavodu za sporne niško varstvo, naj ukrepata tako kot se za podobne zgodovinske ob jekte SDodobi mestu, ki ga je pred tolikimi leti predsednik italijanske republike odlikoval z zlato kola,j no za prispevek v odporniškem gibanju. (Z vso potrebno doku mentacijo prav gotovo, razpolaga Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice, verjetno pa tudi Tstituto Regionale per la Stori a del Movimento di Liberazione nel Friuli Veneri a Giulia).
2.	Po obešeni mučenki naj bi se poimenovala tudi ena izmed naših šol. saj bi bila v teh po vojnih poimenovanjih morala it — pred mnogimi drugimi imeni -doživeti to čast. Tudi za ta pred log bi lahko dal nobudo rajonski svet1 za vzhodni Kras.
3.	Pričakovati je tudi. da tx, vsaj ob ali pred štiridesetletnice zločina nad pokojno Gubčevo, njena žrtev navdihnila katerega Izmed naših številnih porotnih sicer zelo plodovitih pesnikov, ta ko kot .je navdihnila prei orne njeno hrvaško istrsko pesnico.
P. G.
Sovjetska delagacija v luki
KOPER — Koprsko luko je obi skala sovjetska delegacija, ki so nahaja na dvodhcvntm obiske v SR Sloveniji in ki s<xte!uje na rednem 6. zasedanju delovne sku pine za sodelovanje na področji prometa mednarodnega jugoslo vanskega sovjetskega komiteja za gospodarsko in znanstveno tehnično sodelovanje. Zasedanje je b' lo v Beogradu od 4. da 8. ok tobra.
ZORAN VLAJIČ
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Raziskave komisarja greta
Nesrečni inšpektor
11.40	Clelo Testarosa: Avtomatizacija
11.55 Po kraljevih poteh
12.30	S Check-upom v človeško telo - Srce
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Non si uccidono cosi anche i cavalli?, film. Režija: Sid-ney Pollack
16.00	Glasba, glasba
Zame, zate, za vsakogar
16.30	Astroboy, risanke
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Življenje na Zemlji, 12. del Življenje na drevesih
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Posebna oddaja iz parlamenta
18.50 Pod zvezdami: Miguel Bose
19.45	Almanah - Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Fantastico 3 - Zabavno-glas-bena oddaja ,
V studiu Raffaella Carra, Renato Zero. Gigi Sabani, oddajo vodi Corrado
22.00	številka deset (Padre Kolbe)
23.20	Televizijski programi za naslednjih sedem dni
23.35	Dnevnik - Vremenska slika
Drugi kanal
10.00	Bis: Sprehod po TV programu prihodnjih dni
12.30	Dnevnik 2 - Izmenjava mnenj
13.00	Dnevnik 2 - ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Kultura in aktualnosti
14.00	Potovanje po puščavi, dokumentarec
14.30	športna sobota Pesaro: Box
Rim: Svetovno prvenstvo v pentatloou
16.15	Program za mlade Risanke - «Coo la Fenice sul tapeto magico*. TV film -Mudra: Baletna šola v Be-jartu, dok.
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Televizijski programi za prihodnje dni
18.00	Dnevnik 2 - Dribbling
18.40	Blitz: II sistemone, tedenska oddaja o kvizu - Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.40	«1 Borgia», 6. nadaljevanje
21.35	Bionde. rosse. brone, film. Režija Norman Taurog
23.20	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.25	»Mancia competente*. film
18.45	Televizijski programi za naslednjih sedem dni
19.00	Dnevnik 3
19.35	Palec""- ^
Včerajšnji in današnji programi naj,. TV, mreži
19.05	Vsi na oder: kinoteka Skrivnosti predstav, 3. del
20.40	Premogovni rudnik, 2. del
72.05	Besede in slike
22.40	«Un ponte silila Manica*. JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	Poroči’a
8.05	Mali pingvin, otroška serija
8.20	Mladi virtuozi:
Trobenta
8.40	Begunec, otroška serija
9.30	Pisani svet: Jup
9.40	Gusarji kapitana Gancha, nad.
10.05	Povezave
10.55	Pozdravljena, Makedonija 11.10 Včeraj ... za jutri:
Počitniški mesec, dok.
11.40	Poročila
15.25	Sreča na vrvici, mladinski film
16.55	čačak: Košarka Borac - Šibenka
18.30	Naš kraj: Gornji Senik Za oddajo Naš kraj smo se tokrat napotili med porab-ske Slovence na Madžarskem. Odločili smo se za Gornji Senik — največjo in tudi najbolj slovensko vas. Povsod se sliši slovenska beseda, v nekoliko arhaičnem goriškem narečju, pa naj bo to v šoli, krajevni pisarni, trgovini ali na cesti. V Gornjem Seniku že desetletje goji slovensko pesem mešani pevski zbor Avgust Pavel; pripravljajo se na dvojezičen pouk v osnovni šoli — v kraju pa tudi večkrat gostujejo kulturne skupine iz Slovenije. S tem novim utripom bo predstavila Gornji Senik TV ekipa: novinar Ernest Ružič, filmski snemalec Jože Hermen in režiser Franc Arko
18.45 Ciciban, dober dan
19.05	Zlata ptica
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 20.00 TV križanka 21.35 Zrcalo tedna 21.50 Sherlock Holmes in Jack
Razparač, film Danes bo na sporedu kanadska verzija detektivke o najslavnejšem detektivu Sherlocku Holmesu. Njegov nasprotnik je tokrat nevarni Jack Razparač, toda Holmes dela na lastno pest. Po seriji hladnokrvnih zločinov, je Holmes presenečen, da ga policija ne pokliče k sodelovanju. Ko skupaj s prija teljem Watsonom začne ra-ziskavati zadevo, ugotovi, da so v Razparačeva dejanja vpleteni pomembni državniki. posumi pa tudi v poštenje policijskega inšpektorja. Toda Holmes je nezmotljiv in ni ga primera, ki bi ga pravično ne razrešil Koper
16.55 Košarka: čačak Borac - Šibenka
18.30	Inšpektor Bluey, film
10.16	Risanke
19.30	Z nami pred kamero TVD Stičišče
K?:l| ?^aLspr,to"'“l'
21.30	Anno Domini 1573 - nad-, 22.30. TVD danes
Zagreb 9.00 TV v šoli 16.03 Poročila 16.15 TV koledar
16.25	Iz sporeda 'TV...
16.55	Košarka:
Borac - Šibenka
18 30 Živeti z naravo. dc.k.
19.30	TV dnevnik 20.00 Gable in Lombard, film
21.55	TV dnevnik 22.10 Nočni žep
TRST A
8.00,	10.00, 14.00, 17 00, 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro po naše:
8.10	Kulturni dogodki; 8.40 Glasb, matineja, vmes: Kako ti je ime?;
9.00	Sobotni trim; 10.10 S kon certnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevnišlu razgledi' Beležka; 12.00 «Bom naredu st’ zdiee, čjer so včas’ b'le» Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba
V sklopu niza »Pozabljeni smeh* jc danes ob 18. uri na sporedu igra Frana Milčinskega Brat Sokol*. Situacijska komika, ki uhaja že v burko, humor za radi humorja in smeh zaradi smeha so najbrže poglavitne za čimbe in značilnosti te simpatič-. ne igre, ki so jo člani Slovenske ga stalnega gledališča nod režijskim vodstvom Adriana Rustje vzeli iz pozabe, jo očistili prahu nekaj desetletij in nam jo izročili v ponudbo za on'eten in po vsem neobvezen dasi sprostiven sobotni popoldan.
po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih Drago Jančar. «Ga ljotz 14.30 Otrošk) kotiček: «Na.j-dihojca*; 15.00 Iz studia neposredno: 17.10 Mi in glasba, 18.00 Pozabljeni smeh. Fran Milčinski' »Brat Sokol*. Žaloigra v enem dejanju: 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER
ISiovenski program)
6.00,	6.30, 7.25. 13.00, 14.00 16.55 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere- 7 15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.28 Zaključek; 13.00 Glasba; 13.15 Kinospored; 13.30 Reportaža iz zamejstva; 14.10 Predstavitev oddaj, glasba, m formacije, intervju'! 15.00 Do gpdki in odmevi; 15.30 Glasba do željah; 16.00 Primorski dnevnik:
16.15	Zabavna glasba; 16.30 Mladim poslušalcem.
KOPER
(Uoliionski urogram)
6.30,	7.30. 12.30. 15.30 in 18 30 Dnevnik; 8.30. 9.30, 10.30, 11.30,
13.30,	14.30. 16.30, 17 30 Potočila:
6.00	9.30 Glasbena matineja: 9.32 Lucianov) dopisniki, 10.00 Glasba in besedilo; 10.32 Glasbeni prostor: 10.40 Mozaik; 11.01) Kim. svet mladih: 11,33 Pesmi; 11.36 Ves svet je ena vas' 12.05 Glas ba po ieljah; 14.33 Slamo tutt> nel palične: 15.15 Orkester B'ba Ha Marta : 15 45 Ita'1!anšk. zbn
ri; 16.00 Istrski akvareli; 16 3: Chi vvcekeud: 16.55 Pismo iz...
RADIO 1
7.00,	8.00, 10,00,	11.00, 12JL
13.00,	14.00, 15.03, 17 (X), 19.00 Po ročila; 6.00 8.45 Glasbeni utriii ki; 9.02 \Veek-end; 10.15 Black out; 11.10 Glasbena srečanja, 11.14 Cinecitla; 12 23 Radijski oder; 13.00 Izžrebanje loterije
13.30	Rock Village; 14.03 Pogovoi s Renatom Zermn; 15.03 Oddaja katero vodita OresU, Lionelto in Marina Morgan L'estate d) »Permette. cavallo?*, 16,25 Anic riška glasba: 17,03 Autuiadio.
17.10	Radijski program ,.a mladi no; 19.15 Start; 19 25 Prisluhni večeri se: 19.30 Radio 1 jazz 82; 20.00 Black out, 21 03 Radij ski program o zdravstvu; 21.31 Radijska kriminalka 23.10 Tele fonski l-.lic.
RADIO 2
7.30,	8.30,	9.30, 12.30, 13.3i
15.30,	16.30, 17.30, 19.30 Poročila
6.00	8.11 Glasbeno prebijanje
9.06	Programi prisUipanja 9.32 Helzapoppin radio 2; 11.00 l.P plošče; 12.52 G'asba. 13.41 Sound Track; 15.00 Peter lljič Čajkov ski; življenjepis; 15.43 Hit para de: 17.32 Radijska komedija v treh de;anjih: 19.50 Protagonisti jazz glasbe; 21.00 Sim'onicria glasba; 22.50 Protagonisti jazz glasbe.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00. 8.00, 9.00. .10,Op:r
11.00,	12.00, 14.00, 19 00 Poročila:
6.20	Rekreacija; 6.50 Dobro ju trb, otroci!; 7.25 Tz naših spoie dov; 7.30 Z radiom na poti; 8.0' Pionirski tednik; 9.05 Maline^sk) koncert: 9.45 Zapojmo pesem
10.05	Panorama lahke glasbe:
10.40	Svetovna rep« ,rta ža:	1 j .0:
Zbori na koncertnih odrih; 11 .°: Alojz Srebotnjak. ' Kdo je hodil'
11.30	Pogovor s poslušalci: 12.1' Godala v ritmu: 12 30 Kmeti,jsk' nasveti: 12.40 Naši. posluša'ci če stita.io in pozdravljajo; 13.00 Da nes do 13.00: lz naših kra>ev Iz naših1 sporedov: 13.20 Zabavna g’asba: 13.30 Priporočajo vam . .
14.05	Kulturna panorama: 15.09
Dogodki in odmevi: 15.30 Zabav na glasba; 15 50 Radio danes, ra dio jutri: 16.00 Vrtiljak;	17.05
Spoznava mo svet in domovino
18.30	Iz dela Glasbene mladinr Slovenije; 19.25 Zabavna glasba;
19.35	Mladi mostovi; 19.55 Demo vina ie ena: 20.00 Sobotni za bavni večer; 21 (X) Za Slovence po svetu: 23.05 Lirični utrinki' 23 10 Orl tod do nolnoči.
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
LJUBLJANČANI FAVORITI
Igrali bodo danes doma proli beograjskemu Radničke-mu - Partizan-Bosna derbi kola - Borac-Šibenka po TV
Po porazu v Zadru imajo danes košarkarji ljubljanske Olimpije v drugem kolu prve jugoslovanske lige priložnost, da osvojijo prvi prvenstveni točki.
Igrali bodo namreč doma proti beograjskemu Radničkemu, ki je e-den od kandidatov, da zapusti saupi-no najboljših.
Derbi kola pa bo v Beogradu, kjer se bosta pomerila domači Partizan in sarajevska Bosna. Beograjčani so že v prvem kolu proti mestnim tekmecem Crvene zvezde pokazali, da lahko tudi v tem prvenstvu igrajo pomembno vlogo, pa čeprav sta zapustila ekipo Slavnič in Dalipa-gič. Po drugi strani pa so Sarajevčani celo med kandidati za državni naslov.
Po TV ob 17.00 pa si bomo danes lahko ogledali tekmo med čačanskim Borcem in šibenko, ki je v uvod nem kolu poskrbela za največje presenečenje, s tem da je premagala državnega prvaka Cibono.
DANAŠNJI SPORED Olimpija - Radnički Partizan - Bosna Kvamer - Zadar Borac - Šibenka (po TV)
JUTRI
Cibona - Jugeplastika C zvezda - Budučnost
AVTOMOBILIZEM V
RALI,Y SANREMO
Blomqvist pred Mikkolo
SANREMO — Pred startom zadnje etape 24. avtomobilskega ral lyja Sanremo je zgledalo, da bodo vozila znamke audi (pogon na vseh štirih kolesih) doživela popolno slavje, saj so zasedala prva štiri mesta. Vendar sta Rohrl in Toivo-nsn (opel ascona) sprožila silovito ofenzivo in čeprav nista uspela prehiteti vodečega Blonqvista, sta precej spremenila vrstni red pri vrhu. Rohrl, ki je na vrhu lestvice za svetovni naslov, je tako prehitel svojega najnevarnejšega tekmeca, Moutonovo in jo potisnil na četrto mesto. Omenimo še, da je na cilj dospelo 27 vozil od 92, kolikor jih je v nedeljo startalo v Sanremu.
KONČNA LESTVICA 1. Blonqvist - Cederberg (audi 4) v 8.37’47”; 2. Mikkola - Hertz (au-
SVETOVNA LESTVICA AVTOMOBILSKIH ZNAMK
1. Audi 104; 2. Opel 102; 3. Dat-sun 57; Ford 55; 5. Toyota 34; 6 Renault 34; 7. Porsche 28; 8. Mitsubishi 28; Citroen 23; 10. Ferrari 16.
Simonsen
zapustil Barcelono
BARCELONA — Danec Altan Simonsen je zapustil španski klub Barcelono in bo odslej igral pri angleški enajsterici Charlton Athle tic, ki nastopa v drugi ligi in ki je zanj odštela pol milijona dolarjev (okrog 715 milijonov lir).
IGRE COMMONVVELTHA
Avstralec De Castella odličen v maratonu
BRISBANE — Avstralec Rob De Castella je na igrah Commonvveal-tha dosegel odličen čas v maratonskem teku, saj je 24,195 km pretekel v 2.09T8”, kar je deveti absolutni čas na tej razdalji. ,Na drugo mesto se je uvrstil Juma Ikagaa (Tanzanija) z zaostankom 12”, tretji pa je bil Anglež Mike Gratton, ki je prispel na cilj v 2.12'06”. Da Castella je zelo znan dolgoprogaš in je v maratonskem teku že dosegel 2.08T8”, kar je drugi absolutni najboljši čas.
MOD. PETEROBOJ j
Masala vse bližji naslovu
RIM — Italijan Daniele Masala je praktično že svetovni prvak v modernem peteroboju.
Pred današnjo poslednjo tekmo v teku na 4.000 m je namreč itali janski tekmovalec praktično nedosegljiv* za ostale tekmece.

NAMIZNI TENIS
v prvem kolu zenske a lige Domači šport
”	Skl ' . k ' ' ž'	Sit .. ' s

Krasovke drevi v Neaplju
Igrale bodo proti moštvu Stetan - V tej tekmi so naše favoritinje
Začenja se žensko namiznoteniško prvenstvo A lige, v katerem brani barve slovenskega zamejskega športa Kras ‘iz zgoniške in repentabrske občine.
Že vrsto let je Kras igral vlogo protagonista in kar petkrat se mu je državni naslov le za las izmuznil iz rok. Isto se je zgodilo na koncu lanske sezone, ko so naša dekleta pristala na sicer odličnem drugem mestu. ,
Krasove igralke so na dolgem po tavanju v Neapelj, kjer se bodo drevi ob 21. uri srečale z novincem Stefanom. Trenerka Sonja Milič, ki bo v tem prvenstvu še igrala in je v bistvu s svojo izkušenostjo še vedno nenadomestljiva, je odpeljala s seboj vse tri razpoložljive članske igralke ,in sicer Sonjo Doljak
tVTillIHnilllllllllllllllIHlillllllMIIIIIIlIHtlllfllHIIIIIItlllllllllllllllHIIIIIIMIIIIIIIHIIItllllllllllllilllMtIllllllllllllliaillllMIIIIIIIIIIIIItllllllllHIimilllllimilMIIIIHliailllN
KOŠARKA
DREVI V PRVENSTVU C-l LIGE
Jadranovci na vse ali nic
Igrali bodo proti moštvu Castiglione - Tekma bo ob 20.30 v tržaški športni palači - Ivo Starc: «0dločno bomo igrali na zmago»
Sobotni poraz v prvem kolu pr-1 lahko rečem le to, da bomo dali venstva C-l lige je bil za jadranov- vse od sebe.* ce «dobra šola*. Ta spodrsljaj je Zelo pomembno vlogo bodo se-naše fante dokaj potrl. Vsi so pri- ve(ja drevj imeli Jadranovi navija-
znali, da so slabo igrali, da slabše sploh niso mogli igrati. . .
či. Pričakovati je, da si bodo ta prvi domači nastop jadranovčev o-
Videmski spodrsljaj pa je obenem gledali v velikem številu. Njihova tudi spodbudil vse Jadranove ko- pomoč bi utegnila biti odločilna.
šarkarje, da so se med tednom še bolj zagrizeno vrgli na delo. Na treningih so dali vse od sebe z željo, da se čimprej oddolžijo svojim navijačem za sobotno zelo slabo igro.
Priložnost, da pokažejo, česa so zmožni pa se jim ponuja že drevi,
(bi)
ODBOJKA
V TRSTU 1. NOVEMBRA
Prvo srečanje «azzurrov» F-JK
Na gradu sv. Justa "bo T novembra prvo srečanje športnikov iz Furlanije - Julijske krajine, ki so kdajkoli in v katerikoli disciplini branili državne barve, bodisi na olimpijskih igrah kot na svetovnih, evropskih in italijanskih prvenstvih. Med najbolj znanimi imeni so Valcareggi. Maldini. Zcff, Tre-visan, David, Pasinati, Colaus-si, Petris in Radio (nogomet); Benvenuti. Loi in Mitri (boks); Rubini in Toribolo (vaterpolo); Iellini, Pieri, Romanutti, Bru-matti, Porcelli, Vittori, Vec-chiato (košarka); Rode, Strau-lino in Pellaschier (jadranje); Pamich in Missoni (atletika); Roman (konjski šport) in drugi.
di 4) 2,16”; 3. Rohrl - Gestdorfer (opel ascona 400) pa 2’27”; 4. Mau-ton - Pons (audi 4) 3’ 12”; 5. Toi-venen - Gallagher (opel ascona 403) 3'56”; 6. Cinotto - Radaelli (audi 4)	15’04”;	7. Kullang
Berglund (mitsubishi lancer) 24’22 8. Biason - Siviero (opel ascona 400) 48'03”; 9. Caneva - Roggia (citroen viša) po 1.26-01”: 10. Carotta - Tucci (ford escort) po 1.28’23”. SVETOVNA LESTVICA PILOTOV 1. Rohrl 101; 2. Mouton 82; 3. Blomcjvist 55; Mikkola 50; 5. Ek-lund 40; Mehta 30; 7. Waldegaard 20; RagnoUi 20; Salonen 20; 10. Frequelin 16.
NA SP V ARGENTINI
Italija zlahka proti Finski
Ivo Starc
ko bodo pred domačim občinstvom v tržaški športni palači igrali proti moštvu Castiglione iz Bologne.
«Dejansko nas je sobotni poraz dokaj potrl, obenem pa nam je vlil nove volje, da se čimprej oddolžimo svojim navijačem. Zavedamo se, da odslej moramo v vseh tek mah odločno igrati na zmago. To velja seveda tudi za tekmo proti ekipi Castiglione,* je začel naš kratek razgovor Jadranov košarkar Ivo Starc.
«V Vidmu smo imeli vtis, kot da je ekipi zmanjkalo lanskega elana, navdušenja. . .»
«Res je. Že pred samim srečanjem smo se dokaj čudno počutili. Skratka, nismo bili sproščeni. Prepričan sem, da bomo že v prvi domači tekmi pokazali lansko igro.«
»Ste se za to tekmo posebno pri-pravili.*
»Novosti v samem treningu ni bilo. Nasprotnika sicer ne poznamo. Če pa je v prvem kolu kar doma izgubil proti Vicenzi, potem je jasno, da ga lahko premagamo. Bolj kot sami treningi pa mislim, da je pomembno, da smo zopet dobili samozaupanje v svoje sposobnosti, v svojo igro. Glede tega srečanja
BUENOS AIRES — Na svetovnem odbojkarskem moškem prvenstvu je Italija, ki igra v tolažilni skupini, premagala Finsko in ima dobre iz-glede, da se uvrsti na 13. mesto. V skupini, kjer se borijo za uvrstitev od 1. do 12. mesta, pa sta največje presenečenje pripravili Brazilija in Kanada, ki sta premagali Poljsko
oz. Japonsko. Kaže, da so prav Brazilci najresnejši tekmeci Sovjetske zveze v boju za svetovni naslov. Izidi:
SKUPINA OD 1. DO 12. MESTA
ROSARIO: Kanada - Japonska 3:1; Kitajska - NDR 3:0; Argentina - Južna Koreja 3:2: LESTVICA: Kanada in Kitajska 4; Japonska in Argentina 3; NDR in Južna Koreja 2.
MENDOZA: Brazilija - Poljska 3:0; Bolgarija - ČSSR 3:2; SZ -Kuba 3:0. LESTVICA: SZ 4; Češkoslovaška, Bolgarija, Poljska in Brazilija 3; Kuba 2.
SKUPINA OD 13. DO 24. MESTA
BUENOS AIRES: Italija - Finska 3:0; Mehika - Avstralija 3:0; Francija - Tunizija 3:0. LESTVICA: Italija, Francija in Mehika 4; Avstralija, Tunizija in Finska 2.
in Damijane Sedmak ter novinko Marino Cergol, ki je letos prestopila v Krasove vrste in bo torej doživela ognjeni krst v belo-rdečem dresu.
Postavo ekipe bo Miličeva določila tik pred začetkom drevišnjega spopada: za zeleno mizo bodo stopile tiste tri igralke, ki se bodo najbolje počutile in ki bodo najmanj občutile tremo, ki jo ob začetku prvenstva občutijo še tako prekaljene igralke. Ni pa izključeno, da bodo na sestavo Krasove ekipe vplivale zunanje okoliščine, saj je npr. v četrtek zvečer po treningu prav Miličeva imela malo vročine in ni rečeno, da nima prstov vmes prehladni virus, ki je v teh dneh spravil že marsikoga v posteljo.
Ekipa Stetan bi kot novinec ne smel predstavljati prevelike nevarnosti, kljub temu pa predstavlja veliko neznanko, ker ne bo znana postava neapeljske ekipe vse do 21. ure.
Govorilo se je namreč, da se bo skoraj gotovo vrnila v matični klub dobro znana Mauriellova, ki lahko pred domačim občinstvom sama osvoji kar tri točke. Zagotovo bo neapeljske barve branila drugoka-tegornica Carranante, ki sicer ni kotirana igralka, vendar pa igra z loparjem s posebno travnato oblogo in predvsem mlajšima Krasovi-ma igralkama je vselej povzročala precejšnje preglavice.
Vseeno pa menimo, da bodo veliko bolj kotirane krasovke (na državni rang-lestvici je Marina Cergol druga med prvokategornicami, Sonja Milič četrta in Sonja Doljak osma med prvokategornicami, Damijana Sedmak pa je tretja med igralkami druge kategorije) odločile tekmo v svojo korist ,(-bs-)
TENIS
Lendl izgubil
BARCELONA - V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Barceloni je Šved Wilander nepričakovano premagal Čehoslovaka Lendla s 7:5, 6:1.
V tekmi dvojic pa sta včeraj izgubila tudi brata Adriano in Clau dio Panatta. Premagala sta ju Jar-ritt in Simonsson s 7:6, 6:3.
je Owen Davidson s 7:5, 6:4 premagal Freda Stolla, Ken Rose-Wall pa je s 6:4, 6:4. 6:3 odpravil Toma Okkerja.
Mauriello ubranil naslov
AGEROLA (Salerno) - Genna ro Mauriello je ubranil italijanski državni naslov v srednjetežki kate goriji proti izzivalcu Nicoli Cirelli-ju, ki se je moral zaradi rane nad levim očesom umakniti v šestem krogu. Mauriello se bo sedaj pomeril zit evropski naslov z Nizozemcem Rudijem Koopmansom.
SAN JUAN Dl PORTORICO -Gilberto Mendoza iz Venezuele .je bil izglasovan za predsednika svetovne boksarske zveze (verzija W BA).
DAN KS
SOBOTA, 9. OKTOBRA 1982
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
15.00 pri Sv. Ivanu (Drevored San-zio): Lnion - Breg
NAJMLAJŠI
15.30	igrišče Ul. Baiamonti: Au-dax - Sovodnje
CICIBANI
15.00	v Dolini: Breg - Fulgor; 15.00 na Proseku: Primorje - Chiarbola A; 14.30 na igrišču Straccis: Az-zurra - Juventina
KOŠARKA
MOŠKA C -1 LIGA
20.30	v Trstu (športna palača): Jadran - Castiglione Bologna
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
21.00	v Neaplju: Stetan - Kras
ODBOJKA
DEKLICE
17.00	v Nabrežini: Sokol - Konto-vel
PARIZ — Rinaldo Pellizzari (težka kategorija) je zgubil v tretjem krogu boksarskega srečanja proti Maryju Konateju iz Malija.
((Legendarni igralci*
LECCE — V zadnjih dveh srečanjih teniškega turnirja, na katerem nastopajo «legendarni» igralci,
JUTRI
Posnetek s prvenstvene tekme začetnikov Breg - San Vito

NOGOMET.
SLOVENSKE ENAJSTERICE V RAZNIH AMATERSKIH PRVENSTVIH
NEDELJA, 10. OKTOBRA 1982
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v San Giorgio di Nogaro: Sangiorgina - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA 15.00 na igrišču Ul. Flavia: Liber-
tas - Zarja: 15.00 na Opčinah: Opi-cina Supereaffč - Kraš; 15.00 Ribiško naselje: CGS - Gaja: 15.00 na Proseku: Primorje - Opicina
3.	AMATFRCK V LIGA
15.00	v Trebčah: Primorec - Au-risina; 15.00 na igrišču Straccis: Azzurra - Juventina; 15.00 v Doberdobu: Mladost "tovodnje
DEŽELNO
PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV 10.30 v Dolini: R-ro - Monfalcone NAJMLAJŠI
10 30 v Krito: Vesna - OHmnia; 12.45 igrišče ViUa Cars’a: Suoercaf-fč Primorec; 11.45 igrišče Campa-nelle: Campanciio . zarja.
ZAčETNiKI
10.30 v Repnu: Kras - S. Andrea; 9 00 v Dolini: Breg Chiarbola: 11.00 v Sovodnjah: So vod n ir - Pro Farra
ODBOJKA
MLADINKE
11.00	v telovadnici Zandonai: Oma
Oivmoir - Breg
NOGOMET
Garlncha spet doma
RIO DE JANEIRO — Bivši brazilski nogometaš Marcel Francisco Dos Santos, bolj znan pod imenom Garrincha. je včeraj zapustil bolnico. kamor so ga sprejeli pred 38 dnevi zaradi hude krize, v katero je zašel zaradi prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Garrfn-cha, ki bo te dni dopolnil 49 let in se namerava posvetiti trenerskemu poklicu, .je bil izredno kritičen do današnjega nogometa, kjer po njegovem mnenju vladata strah pred porazom in nasilje. Delal ie tudi, da sta danes v Braziliii le dva velika igralca. Žico in Socrates Falcao pa naj bi v njegovih časih bil le dobra rezerva.
V. Križmcsncic: «Čaka nas dokaj neugodno gostovanje»
V soboto in nedeljo bodo na sporedu tekme četrtega kola prvenstev prve in druge amaterske lige ter drugo kolo prvenstva tretje amaterske lige. Vse naše enajsterice bodo igrale v nedeljo razen Brega, ki bo stopil na igrišče že danes ob 15.00, ko se bo spoprijel pri Sv. Ivanu z ekipo Union. Ta teden smo vprašali za napoved tekem tega kola trenerja Zarje Vojka Križmančiča.
1.	AMATERSKA LIGA Sangiorgina — Vesna
»Res težko je predvidevati rezultat tega srečanja, saj je skoraj nemogoče oceniti možnosti Vesne, kolikor je več igralcev poškodovanih. Vesna je namreč, po mojem mnenju, zelo solidna ekipa tudi v primerja vi z drugimi moštvi, ki nastopajo v 1. AL. Kolikor pa bi morala Vesna na igrišče spet v nepopolni postavi, bi se lahko na tem gostovanju zadovoljila tudi s točko.*
2.	AMATERSKA LIGA Libertas — Zarja
«To gostovanje bi lahko bilo za nas zelo nevarno. V treh dosedanjih tekmah nismo še dosegli zmage in bi
ritov za napredovanje. Primorec pa je prava neznanka, vsaj game. V prvi tekmi v nedeljo proti ekipi Ro-ianese je razočarala navijače. Zato pa mislim, da bodo skušali Trebenci pred svojim občinstvom popraviti
Jutri v 3. AL na Goriškem derbi Mladost-Sovodnje
Mladost - Sovodnje
Vsekakor za naše bralce z Goriške bo jutrišnje srečanje v Do berdobu najzanimivejše v tem kolu. V Doberdobu se bosta v prvem slo venskem derbiju srečali enajsterici
slab vtis iz prve tekme in pokaz,ati! Mladosti in Sovodenj, ki sta uspeš-svoje pravo lice. Zato bo tekma no opravili krstni nastop v letoš-verjetno zelo zanimiva in odprta njem prvenstvu. Doberdobci so nam vsakemu rezultatu, čeprav dajem reč zmagali v gosteh v šlovrencu,
Sovodenjci pa doma proti Piedi-monteju.
.............n......................m.*.........................
Gen. konzul Mirošič na obisku pri ZSŠDI
Primorcu rahlo prednost.*
Union — Breg
«Če se namerava Breg resnično potegovati za takojšnjo vrnitev v drugo amatersko ligo, bi moral kar mimogrede odpraviti z današnjim nasprotnikom. Ekipa Union je nam reč že več let daleč najslabše moštvo tretje amaterske lige. O ekipi Brega imam sicer nekoliko pomislekov, čeprav sem mnenja, da je od ločitev društva, da sestavi ekipo z mladimi igralci popolnoma pravilna. Vsekakor pa mislim, da bomo o možnostih Brega lahko sodili kasne je. saj je kot rečeno Union prešibek nasprotnik, da bi nudil Brežanom kak odpor.» (I. P.)
Srečanje bo vsekakor zanimivo in težko je napovedati, kdo bo zmagal. Ob tem lahko povemo le to, da so Doberdobci na pred prvenstvenem turnirju v Sovodnjah premagali jutrišnje nasprotnike s 3:1.
Ob tem seveda vel.ia omeniti tudi, da bo srečanje veljalo za posebno lestvico «priznanje PD», ki 'o letos že četrtič vodi uredništvo. Naj povemo, da bo jutri predstavnik našega časopisa izročil Mladosti priznanje, ki ga je osvojila lani.
Azzurra - Juventina
Juventina bo po neuspešnem začetku prvenstva igrala v Gorici
bilo res nekoliko utopistično misliti, da bomo prvo zmago dosegli ravno na tem gostovanju. Res je, da bo v vrstah Libertasa odsoten kaznovani Ravalico, vseeno pa sem mnenja, da Libertas ne bo čezmerno občutil njegove odsotnosti. Pri nas pa bo gotovo odsoten Franco Roberto, ki je steber naše obrambe in je pred dnevi oblekel vojaško suknjo. Poleg tega pa so Ivo Grgič, Vojko Ražem in Gatta poškodovani in ne vem, če jih bom lahko poslal na igrišče.*
Opicina Supercaffe — Kras «V tem srečanju je Kras, po mojem mnenju, favorit. Opicina Supercaffe je namreč precej mlado in neizkušeno moštvo. Kras pa razpolaga s solidno ekipo in njegovi poprečni igri v tem začetku prvenstva je botrovala neuigranost, posebno v napa- i	Kot običajno se bodo tudi letos	I	vilo treh društev pa se moški	tr-
du, kjer sta Samec in Košuta šele |	najprej pričela odbojkarska prven-	žaški odbojki ne obetajo boljši	ča-
sedaj pokazala, česa sta zmožna.* |	stva pri mlajših kategorijah. Na	si. kar pomeni, da se kriza še	na-
igrišče pa bodo vstopile kot prve	I	daljuje, in to gre pripisati v	naj-
mladinke in deklice (mlajše mladin-
proti Azzurri, ki sodi med slabše ekipe prvenstva. Naloga Vižintino-vib varovancev bo verjetno tokrat lažja kot proti Medeji.
Goriz!a danes proti Novari
Danes popoldne ob 15. uri bo na nogometnem igrišču na Rojcah prvenstvena tekma med Gorizio in No-varo. Srečanje bo dokaj zanimivo, saj bo v Gorico prišla ekipa, ki sodi v krog gostov, ki se bodo potegovali za napredovanje. Gostje trenutno imajo 4 točke na lestvici, dve več od Goričanov.
Kakšni so obeti za današnjo tekmo? Po tem, kar so Burlanovi varovanci pokazali doslej, ni kaj biti posebej optimisti. Kljub temu je treba povedati, da je ekipa v zadnjem prvenstvenem srečanju poka zala boljšo igro. kar daje upati, da bo srečanje zanimivo in da bodo domačini dosegli pozitiven rezultat.
Tudi nazzurri* in «plavi»
MONTE CARLO — Na 12. mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju, ki bo od 13. do 17. novembra v Monte Carlu, bodo nastopile reprezentance Francije, Španije, Škotske, Jugoslavije, Ar-gentine in Italije.
Gerulaitis zmagal
MELBOURNE — Na mednarodnem teniškem dvoranskem prvenstvu v Melbournu so v četrtfinalu dosegli naslednje izide:
Cash (Avstralija) - Mitchell (ZDA) 6:7, 7:5, 6:0: Denton (ZDA). Alexander (Avstralija) 6:7, 7:6, 6:4; Teltscher (ZDA) - Carter (Avstra lija) 6:4, 6:3; Gerulaitis (ZDA) -McNamee .(Avstralija) 6:2, 6:4.
OBVESTILA
SPDT
vabi vse tiste, ki bi radi sodelovali v smučarskem odseku, na sejo v ponedeljek, 11. oktobra, ob
20.30 na društvenem sedežu.
♦ * *
ŠD Breg
obvešča starše, da se bo otroška telovadba začela v sredo, 13. t m., ob 17. uri. Na ta dan bomo določili skupine in urnik.
« * *
ŠD Sokol - Odbojka
sporoča, ure treningov v nabre-žinski telovadnici za začetnice: v torek in četrtek od 14.30 do 16. ure. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom.
SPDT
obvešča, da bo 'h petkih ob 20.38 na stadionu «1. maj* predsmučar-ska rekreacijska telovadba za o-drasle pod vodstvom prol. Furla-niča.
• <•
ŠK Kras — Odsek za rekreacijo
obvešča, da se bo v kratkem pričela v telovadnici v Repnu rekreacijska telovadba za odrasle. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Lilijani Kralj - Rodin, Salež, tel. 229-375 do 10. oktobra.
..........................................„„„„.im„i,............
BSZSHHHH	NAŠE ŠESTERKE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Že v prvem kolu slovenski derbi deklic Sokol-Kontovel
Novi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič se je v spremstvu konzula Ace Nikoliča sinoči sestal z delegacijo izvršnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, v kateri so bili predsdflnik Odo Kalan, predsednika teritorialnih odborov za Tržaško Ra-
divoj Pečar in za Goriško Igor Komel ter tajnik tržaškega teritorialnega odbora Ivan Peterlin. Predsednik Kalan je uglednemu gostu podal celovito sliko zamejskega športnega življenja, v svojem odgovoru pa je konzul Mirošič, ki je pokazal da zelo dobro pozna zamejsko šport
življenje, obljubil svojo pomoč
Primorje — Opicina
»Upam, da si ne bom nakopal preveč sovražnikov med navijači Primorja, vseeno pa mislim, da je sedanje prvo mesto na lestvici pro-seške ekipe sad srečnih okoliščin. Zato mislim, da bodo imeli tokrat igralci Primorja precej težavno nalogo, kolikor .je njihov nedeljski nasprotnik zelo dobra ekipa, ki je pokazala svojo moč z zmago na turnirju Križman v Repnu.*
CGS — Gaja
»Mislim, da je CGS veliki favorit v tem srečanju, saj je res zelo dobra ekipa. Gaja pa je moštvo, ki bo imelo v tem prvenstvu precej težav. Med drugim imajo gajevci precej težav zaradi prestopa iz tretje v drugo amatersko ligo. V tretjeli-gaškem prvenstvu večkrat zadostuje požrtvovalnost in borbenost, v tem prvenstvu pa je potrebno tudi pre-
ša j je ta dejavnost ena najbolj ži- | čejsnje^tehm&io ^znanje^Poleg tega vih in masovnih v zamejstvu in ima “	"" "
pomembno narodnoobrambno vlogo.
Konzul Mirošič je obenem izrazil željo, da obišče npša društva in sedeže in se pobliže spozna z na širni ljudmi.
pa je Gaja zelo mlada ekip«.*
3. AMATERSKA LIGA Prlmorsc — Aurislna
(Aurisina je zelo dobra ekipa, ki j if I lip uvrščamo v ožji krog favo-
ke), in sicer že danes in jutri, to pa zato, ker je v teh dveh konkurencah več ekip kot pri mladincih in dečkih, ki bodo vstopili v športno areno 14 dni kasneje.
Sestava skupin | v posameznih kategorijah
DEKLICE: Oma 01ympic, Club Altura, Breg, Sokol, Kontovel. Bor in Cus.
DEČKI: Volley 80 Duke, Inter 1904, Bor in Sloga.
MLADINKE: Breg, Oma 01ympic, Prevenire. La Volpi, Nuova Palla volo in Inter 1904.
MLADINCI: Inter 1904, Nuova Pallavolo Trst in Volley 80 Duke.
Med skupno 20 šesterkami jih je 7 slovenskih, kar znaša v procentih 35.
Najbolj številčno so zastopane na še ekipe v konkurenci mlajših mla dink (štirim na sedem, kar pomeni, da so v večini).
Pri mlajših mladincih je razmerje 2:2, pri mladincih pa nimamo nobenega zastopnika. Glede na šte-
večji meri pomanjkanje telovadnic.
Slabo so zastopana naša društva pri mladinkah. Barve slovenske odbojke bo v tej konkurenci branil in zastopal Breg.
MLADINKE
V	tej konkurenci bo prvo kolo da nes in jutri. Naš edini zastopnik Breg pa bo igral prvo tekmo jutri dopoldan v telovadnici Zandonai z Oma Oiympic. Tržačanke so imele vedno dober naraščaj in Breg bo imel gotovo na drugi strani mreže enega najhujših tekmecev. Kljub temu da je izredno tvegana katera koli napoved, odbojkarice iz Doline niso brez možnosti za prvi uspeh.
DEKLICE
V	tej kategoriji bo drevi v Na brežini že prvi derbi med domačim Sokolom in Kontovelom. V konkurenci lahko igrajo tako fant, kot tudi dekleta letnika 1966 in mlajši. Kontovelke so bile v lanskem prvenstvu »under 15» najbolj še v deželi in nastopile celo na meddeželnem finalu, kar pomeni,
da ima Kontovel odličen naraščaj. I Dolini pa bo Breg 13. t.m gostil Po vsej verjetnosti niti Sokol ne Cus in točki bi morali osla« domisli kar na hitro prepustiti točki ma. če ne bo prišlo do kakšnih nasprotniku, kar je najboljši porok, presenečenj. V prvem kolu je Bor da bo srečanj« dokaj zanimivo. V • prost. (G. F.)
(iiiuiiiiiiiiimniiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiHimiiiiii,,,,,,,
«ZARJAN»
novo glasilo ŠD Zarja
Športno društvo Zarja iz Bazovi ce je v novi sezoni poskrbelo za zanimivo in hlalevredno pobudo iu se obogatilo z društvenim glasilom, kateremu je najelo ime Zai jan in s katerim namerava vzpodbuditi k delu tudi tiste domačine, ki so vse preveč odmaknjeni od vsakršne vaške dejavnosti, kot je v spremni besedi zapisal Mirjan Žagar. Gla silo naj bi izhajalo enkrat meseč no in naj bi podrobno poročalo o vsem društvenem dogajanju.
V prvi številki so kot aktualno temo izbrali mladinski odsek nogo metnega odseka Zarje, v naslednji številki pa bo govor o članski eki pi. Rubrika »naše mnenje* pa .je namenjena podrobni analizi uspe hov in neuspehov članske ekipe Pod drobnogled so postavili najprej
MmnfiMiHiiiNiinmiiiiiniiitimmMMimiiMiiiHf«
skupinsko igro vsega moštva zatem pa na posebni razpredelnici še dosežke posameznih igralcev.
ŠPORTNO
DRUŠTVO
ZARJA
Bazovica
Ri

R
leto ,, , ttemlka. ».*•«
dni* t« eno gkrails
«*-«**« »(.ti* « c-a*. .<„>*>*!.
asm. vtmm. mmm
**.<:• At ; *i&:* <»K*fč«zST>,»T«	♦

Uredništvo uprava, oglasni oddelek
TRST Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (MOJ 7» 49 72 (4 linij«) TU 400270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0401) 03312 (05723)
NuioCnmo
Mesečno 8 000 Or — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedellah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. zo organizacije in podietja mesečno 120.00, letno 1200.00.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska. Trst 11-5374
Zo SFRJ Žiro račun 30101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubija*« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
•^.i.LJzTT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tisk«f”yr»t 21iOinik0v
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJf
Na energetskem robu
Že dali časa so prihajale vesti iz vseh kancev države, da imajo hude težave pri preskrbi s skoraj vsemi vrstami energije. V precejšnjem delu. države imajo npr. dokaj pogoste redukcije električne energije, povsod primanjkuje premoga (manj v industriji, kol pa v široki porabi), zaradi pomanjkanja mazuta že dali časa stoji precej elektrarn in marsikatera tovarna dela z zmanjša ritmi zmogljivostmi, močno primanjkuje motornega aoriva (ben cina in plinskega olja), do začet ka tega meseca je Pilo prepove dano gospodinjstvom dobavi ati kurilno olje... Vsi ti valovi po manjkanja energije so pljuskali tudi v Sloveniji, čeprav mnogo mani kot v drugih republikah, ta ko da so nekateri zaradi tega že obtoževali Slovenijo, da je sebič na do ostale Jugoslavije, ker so Udarno ne pomaga v težavah, v resnici pa so «»’ ki podrobneje poznajo energetske razmere v Slo veniji. zatrjevali, da je položaj tudi v Sloveniji izredno kritičen, in da ga komajda obvladujejo sa mo zaradi nekoliko boli organizi ranega dela iti večje prizadevno sli. .Minuli petek se je tudi ta navidezna stabilnost sesula, ko 'it m črpalkah začelo zmanjkovati bencina. Bencin ie nekako povzročil, da se ie pokazalo dokai jasno, kako gola so rebra naše preskrbe z energijo.
Večkrat smo ie pisali, da ie on stala naSta nekakšen omejitveni gospodarski dejavnik. Jugoslavija bi namreč za normalno zadovoljevanje potrebovala vsaj tu milijo nov ton nafte. Ker io sama na črpa nekoliko več kol I •milijone. pomeni, da bi io morala uvozili tricetrt. Za lak uvoz pa ni de viz ali drugače, točneje rečeno: alede na to. da je treba vračati I obilne devizne dolgove, deviz na I nafto skorajda ni mogoče zbrati. Včasih ie to nafto uvažala država in vse zahteve aospoder s Iva so letele na njen račun. Pri takem načinu kupovanja in distribucije ni bilo mogoče niti pomisliti na to da bi komu nri nrc skrbovanju priškrnili naftno vino. kajti to bi hkrati že pomenilo, da je tisti zapostavljen. Kadar ie tak potrošnik kar ena celotna re publika, ima takšno zapostavlja nje lahko hude in najrazličnejše zaplete. To seveda pomeni. _ da vsakršen poziv na varčevanje v takem sistemu kupovanja iti raz dtljevan 'a nafte naleti na gluha ušesa. Tako ie tudi v resnici bilo in zdaj ugotavljajo, da ie Jugoslavija svetovna naftno krizo prespala, račune zanio na ie začela pravzaprav ' plačevati šele zdai. Tok račun so npr. toplotne elektrarne, zgrajene tako. da bi jih voaanjal. ki pa zdai. ko ni dovoli naftnih goriv, miruieio kljub temu. da celotno Junosla viio hudo muči pomanjkanje e-lelctrične energije. Drug tak velik račun ie premogovništvo, ka terena razvoj ie bil v preteklosti zapostavljen, zdaj pa ga ni mogoče postaviti na talco trdne no ge da bi lahko premon močneje zamenjeval nafto. Zaradi prej šnie zapostavljenosti v premogov■ nikih ne morejo nakopati dovolj premoga, čeprav so zaloge veli ke in skoraj povsod ie nakup premoga racionaliziran. Ker se zdaj skuša pospešeno modernizirati premogovnike. je nremoa prav tako drag kot nafta (ker drugih dinarskih virov za modernizacijo skorajda ni. skušaio dobiti denar zanjo tako. da so na vili cene), kar ne spodbuja hitrejšega preusmerjanja na doma če energetske surovine.
Seveda so spoznali da ie- v času. ko so se možnosti za nakup nafte v tujini skrčite, vendarle treba najti boljše načine za var čevanje. čeprav splošnega varče volnena omarama, ki bi vetrni za vso državo, sicer niso izdelali. so vendarle skušali vezati no kupe na porabnike. Upoštevali
so preprosto logičnost: Kolikor deviz da kdo za nakup surove nafte toliko nafte oz. derivatov bo dobil. Čeprav se je tudi nam zdel tak sistem najbolj logičen (vsakdo bo zaradi tega poskrbel, da ne bo razsipen s tekočimi ao rivi), je vendarle imel napako Nekatere republike in pokrajine zares niso mogle zbrati dovolj deviz za svoje naftne potrebe, ali pa jim je bilo to onemogo čeno.
Gledano od daleč je bilo opa žiti zlasti dvoje: ni se zbralo do roli deviz za tolikšen nakup naf le. da bi. zadostovala za vse nai nujnejše potrebe v državi, po,a vile so se najrazličnejše špekula cije na trgu, katerih namen je bil: tudi s prodajo doma zaslu žili čimveč deviz, zaradi česar je začel dinar zaubljati trdne pozi cije edinega plačilnega sredstva o državi (kar pa so seveda moč no pospeševati tudi drugi vzroki).
Xato so poiskali nov model, ki velja letos. Vsaka regubUJca mo ra za nakup nafte obvezno pri speva t i aoločen delež deviznega priliva (zdaj 17 odstotkov vseh deviz). Toda. ker morajo podob no dajati devize tudi za odplu čevanje dolgov in še za nekatere druge namene — se račun spet nnče iziti: devizni prilivi so pre majhni, da bi zadostovali za vse. in tako so v osmih mesecih letos zbrali mani kol pol milijarde do larjev, moralo pa bi se steči v tem času za nakup nafte več kot 800 milijonov dolarjev. Razlika se odraža na bencinskih črpal kah. v tovarniških rezervoarjih, v kurilnicah, in ie tudi vzrok, da se morajo v Jugoslaviji zdaj od ločiti za prodajo bencina na bone (vsak avtomobil bo smel poku riti le določeno količino goriva) kar bo omogočilo, da bo preslcr ba z bencinom po vsej državi enakomerna. Ali drugače rečeno: bencina nai bi povsod približno enako primanjkovalo. Xato zda j zvezna vlada že snuje novo za misel o tem, kako bi teklo 'bi ranje deviz za nafto prihodnje leto, kajti z letošnjim si ne bo možno pomagati.
Toda, ne kaže prezreti še ene ga dejstva: bencina ne primanjkuje samo zaradi tega. ker ie premalo deviz. Težave povečuje marsikje tudi malomarnost, ne organiziranost in neprizadetost. Vsi namreč nekako pričakujejo, da bodo vse te zadrege reševale le vlade (republiške in zvezna) in da je od njih vse odvisno. In zato se skorajda vsi zdai ttkvar iajo s posledicami. Pozivi k var Sevanju, modrovanje o tem. da nai se ljudje vozijo v službe z avtobusi ali hodijo peš. ne pa z avtomobili, nai ugašajo do nepo t.rebnem prižgane luči in podob no so sicer tudi (ali zlasti) v Jugoslaviji še kako potrebni, to da ključ ie treba iskati vendarle drugje: kai storiti, da bo indtt striia delala nemoteno, kaiti iz tovarn prihajajo zaskrbljeni nla sovi o hudem pomanjkanju tekočih goriv.
To pa pomeni, da se ie treba resno spoprijeti s koreni teh te žav. ki nh brez pretiravanja lah ko označimo za energetiko krizo v Jugoslaviji. Res ie. da nas iz te krize lahko reši le močno no večan izvoz. Izvoz je tudi edi na rešitev za odpravo gospodar ske krize Res pa je tudi. da je malo storjenega za to, da bi z domačimi energetskimi votenziali ublažili takšne krizne energetske značilnosti, kakršnim smo priča letos. Vsi strokovnjaki■ trdijo, da ie to. alede na bogate ruooslg vanske energetske potenciale, še kako možno. Če drugega ne: ne bi se toliko približali nevarnemu energetskemu robu. ko lahko vsa kršen nagih čez ta rob že za maie aaspodarske temelie in no tizroči škodo, za katero oa ie tež ko reči. da bn '"mo nr<mnUnrs'-n
JOŽE PETROVČIČ
ČOK SILVANO
Pripravljen beton — pesek — gramoz Prodaja na debelo: gradbeni material — železo — opeke izolacijski material
TRST — Bazoviška cesta — telefon: 55443 - 54680
^2^itta	CZolautti
artikli za cvetličarje
•	Keramika in vse za kompozicije
•	Velika izbira traku*
e Celofan - umetno cvetje
•	Celotne dobave za cvetličarje
TRST — Ulica Rigutti 13
Telefon: trgovina 750-524 • stan 52-143
DELEGACIJA VČERAJ PRI NEAPELJSKEM PREFEKTU
Delavci odločeni preprečiti zaporo livarne pri Bagnoliju
Sindikati oklicali vsedržavno stavko te stroke za 13. t. m. Kljub kritikam vztraja De Michelis pri svojem
Pripadniki NAR oropali rimsko banko
NEAPELJ — Delavci iz livarne »Italsider* pri Bagnoliju, katerih delegacija se je v spremstvu sindikalistov sestala včeraj z nea peljskim prefektom, nimajo nobe nega namena sprejeti zapore (pa čeprav začasne) obrata, ker ne ver jamejo obljubam ministra De Mi-ciielisa, ua bi prekinitev proizvodnje. med katero bi bili postavljeni v dopolnilno blagajno, trajala le napovedanih 9 mesecev. To bi bilo nemogoče že iz tehničnih razlogov, zagotavljajo delavci in sindikalisti’ ker bi ugasilev .plavža za tako dolgo dobo terjala nato vsaj dve leti. da bi mogli postaviti obrat spel. v pogon.
Zato zahtevajo zagotovitev do bav (ki bi drugače kmalu pošle) surovin za nemoteno delovanje plavža, preklic dopolnilne blagajne in zapore, ter izvajanje napoveda nili preureditvenih del ob nepreki njeni proizvodnji. Delegacija je pre fektu predočila dramatične posle dipe napovedanih ukrepov za druž benogospodarski položaj vsega neapeljskega območja in so zalite vali. naj njihove predloge sporoči predsedniku vlade. Opozorili so ga tudi, da bo vsedržavna stavka livarjev, ki bo prihodnjo sredo, «i/. črpala vse pobude, ki so možne na demokratični ravni*. nakar ne bi mogli prevzeti odgovornosti za o blike protesta, ki bi znale biti tudi drugačne.
Koordinacijski odbor osebia vseli obratov <Ttalsider» je, kot rečeno sklenil oklicati 13. t.m. štiriumo stavko v vsej državi, med katero bodo priredili vrsto manifestacij proti napovedanim ukrepom vlade. Ob tem .jo enotni sindikat Kovinarjev FLM izdal dokument, v katerem poudarja odgovornost vlade za zamude pri uresničevanju načrta medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje (CIPI) iz leta 1981 o investicijah in preustroju o bratov -Italsider*. Sindikat sicer priznava obstoj mednarodne krize na, področju železarstva, a zatrjuje, da so vladne zamude še zaostrile položaj v Italiji.
ULM zalo zahteva preklic vseh vladnih ukrepov, začetek poglobljenega soočanja med vlado in sindikati. ki naj zadeva tudi zasebna železarska podjetja, in ponovno razpravo v okviru EGS o /manj šanju proizvodnje in o deležu Ita lije v tem sklopu. Med včerajšnjim srečanjem z vodstvi vseh obratov «Italsider» je ELM medtem že dose gel obvezo, da dopolnilne blagajne za IG.000 delavcev ne bodo uvedli pred dogovorom s sindikat) in da bodo nadaljevali dobave surovin livarni iz Bagnolija vsaj do 10. no
vembra. S tem v zvezi so se sindi kalisti FLM sestali včeraj tudi z enotnim tajništvom CGIL CISL UIL, kot priprava na zahtevan! nujni sestanek z vlado.
Vlada pa je medtem soglasno potrdila De Michelisov sklep o de Vetmesečni zapori (ob hkratni preureditvi) livarne v Bagnoliju. češ da jo k temu sili navodilo EGS o 40-odstctnem znižanju proizvodnje v zadnjem trimesečju (ki je pred vsem posledica zapore izvoza v ZDA). Minister za državne udeležbe je obljubil, da se bo naposled srečal s sindikati in krajevnimi u-pravami, da poiščejo rešitve ki naj bi ublažile posledice teh ukre pov. Vredno je pa zabeležiti da je predsedstvo parlamentarne komisije za Jug, ki mu načeluje ministrov strankarski tovariš Mancini, kriti ziral njegove odločitve, ker jih .je sprejel brez predhodnega rx>sveto-vanja s sindikalnimi organizacija mi in izvoljenimi upravami.
RIM — Samo papež Janez Pavel n. bi lahko rešil položaj, ki je na stal med Bancom Ambrosianoip in vatikansko banko IGR, če bi svo jemif denarnemu zavodu ukazal, naj vrne 1.287 milijonov dolarjev (1.800 milijard lir), ki jih je svoj čas posodil Roberto Calvi Italijanske oblasti pa niso zmožne na pravili več kot so dosedaj storile. To je včeraj izjavil zakladni minister Andreatta v poslanski zbor niči v odgovoru na številna vpra sanja in interpelacije o zadevi Banco Ambrosiano.
Pravniki so že ugotovili, je poudaril zakladni minister, «da ni v bistvu nobene pravne poti proti za i vodu IOR. glede na avtonomijo, ki jo ima IOR v cerkveni upravi in dejstvu, da je podvržen pravni u-reditvi Vatikana*. Samo cerkvena oblast bi torej lahko prisilila IOR. da izpolni svoje obveze do Banca Ambrosiana in ne italijanski or gani.
Andreatta je v svojem dolgem posegu prikazal poslancem ves raz-
Rekordna hitrost italijanske pošte
PIŠTOLA - Če bi bi! 23. julija 1963 v apeninskem letovišču Cutiglia-nu za poštarja polž, bi Ovidio Cap-pelli v kraju Montecatini Terme gotovo dobil razglednico s pozdravi prijateljev prej, kot pa mu jo je dostavila italijanska pošta. Razglednica je namreč potrebovala za 50 km razdalje med obema krajema kar 19 let.
Ovidio Cappelli pa razglednice niti ni dočakal, saj je medtem že umrl.
še sreča, da italijanska pošta pritiska zadnje čase na pošiljke le odhodni žig in ne dohodnega (da bi časovno skrajšala ves postopek in bi naslovnik pismo prejel hitreje), saj bi sicer verjetno prišla razglednica v roke šele Cappellijevim vnukom.
voj zadeve Ambrosiano od skrivnostnega «bega» Roberta Calvija do ustanovitve «novega* Banca Ambrosiana. Za ministra je bila ta kriza najhujša, kar so jih zabeležili v povojnih letih. Iz njegovega po dajanja pa je jasno izhajalo, da so bili med glavnimi vzroki krize v Calvijevem denarnem zavodu prav «odnosi r. IOR*. ki so jih «n'imenoma prikrili* nadzorstvu Bance dTtalia. Andreatta je ob tem nave del vse. kar je znanega o finančnih operacijah med Ambrosianom in IOR. Med drugim je tud: pove dal, da so bile denarne vloge Am brosiana pri IOR brezobrestne, v praksi ni vatikanska banka plače vala obresti za posojila, ki jih je prejela od Ambrosiana, sedaj pa noče poravnati dolga, češ da so bila to le pismena jamstva ne na gotovina, ki je ni Vatikan nikoli videl.
Zakladni minister je dosledno branil vse ukrepe, ki so jih sprejeli, ko .ie bilo razvidno, da Banco Ambrosiano preživlja hudo krizo. Glede preventivnega ukrepanja e-misijskega zavoda in nadzornega organa CONSOB je Andreatta jas no povedal, da je Calvi izrabil «za-konske vrzeli*, da je uresničil svojo »goljufivo strategijo*. Ob tem je Andreatta poudaril, da bo treba čimprej določiti s sporazumom med Italijo in Vatikanom viogo, ki naj bi jo imel IOR v italijanskem kreditnem sistemu. Minister je tudi dodal svoj predlog, da bi ustanovili italijansko podružnico IOR. ki bi bila podvržena nadzorstvu držav nega denarnega zavoda Banca d’I talia.
RIM — Pet teroristov, ki so se sami oklicali za pripadnike desničarske grupacije NAR, je včeraj oropalo podružnico banke S. Spirito v Rimu. Dva sta ostala v avtomobilu, trije pa so z oboroženim stražnikom, ki so mu zagrozili z brzo-
Vatikansko glasilo v bistvu obtožuje ves italijanski tisk, televizijo in radio, da se poslužujejo «besednega terorizma*, da namenoma »izkrivljajo resnico*. Seveda pa vatikanski dnevnik ne omenja odgovornosti IOR pri bankrotu Calvijeve banke, ki ni več nobena skrivnost, če mo rajo celo demokristjanski ministri priznati, da je prav IOR pokopal Banco Ambrosiano. Besedišče, ki ga rabi pisec 1 trživa, jasno dokazuje, da se Vatikan nahaja v zagati, saj prihajajo na dan vse preveč posvetne in obenem zagonetne finančne operacije vatikanske banke. Le malo manjka, d' ne bi zagrozili z izobčenjem vsem, ki si upaio pisati o stikih Calvija v Vatikanom.
Medtem pa v včerajšnjem intervjuju Calvijeva vdova nadaljuje s svojimi obtožbami proti IOR in «0-pus Dei*. Trdi. da so na prvem procesu namenoma prikrili vlogo IOR in da se ne sme tega vatikanskega zaveda omeniti niti v spovednici. Sodeč po vatikanskih reakcijah ima vsaj v tern Calvijeva prav.
strelko, vstopili v bančni urad. V prisotnosti kakih petnajstih strank in 32 uslužbencev so z orožjem v rokah izpraznili blagajno, eden cd njih pa .je tik pred odhodom zalučal proti bančnim pultom ročno bombo. Kljub siloviti eksploziji, so le trije
AVELLINO - Policija in karabinjerji so vso preteklo noč nadaljevali z iskanjem devetih oseb, ki so v predmestju Avellina z bliskovito akcijo osvobodile neapeljskega ka-morističnega morilca Maria Cuoma in ubile enega od treh karabinjerjev, ki so ga spremljali pri prevozu v sodne zapore. Govori se, da so preiskovalci našli enega od treh avtomobilov napadalcev — znamke ritmo lešnikove barve — v predme siju Pagani.ja na območju Salerna. Vozilo je bilo zapuščeno in je imelo ponarejeno registrsko tablico. O ostalih dveh avtomobilih — rdeči al-fetti in lordu fiesti — pa zaenkrat ni nobenega sledu. Izgleda, da so napadalci za svoj podvig uporabili brzostrelke in pištole. Računajoč na presenečenje, ki je v resnici parali ziralo spremljevalce vozila z zapornikom, so zločinci izvedli svoj po dvig z bliskovito naglico in izginili brez sledu. Kljub temu pa prasko valci sumijo, r’ - se je komandos za
uradniki utrpeli lahke poškodbe, saj je prisotne rešilo naključje, da so jih roparji vse skupaj stlačili za o-grajo iz neprobojnega stekla. Teroristi so odnesli okrog 40 milijonov.
Na sliki (telefoto AP): Policijska izvidnica pred oropano bauko.
tekel v zaledje Avellina. kjer naj bi imel svojo bazo. Pred nekaj dnevi je namreč bilo le kakšen kilometer stran od kraja zločina, odkrito stanovanje ■ brlog kamoristov. Obstaja utemeljen sum, da so prav tukaj skovali načrt za napad na avellin-skega državnega pravdnika Gagliar-dija, ki se je preteklega 13. septembra zaključil brez smrtnih posledic.
Na tmplu ubitega 23-letnega karabinjerja Elia di Melle so že opravili obdukcijski izvid, k' je potrdil, da mu je bila usodna ena sama krogla, ki mu je poškodovala življenjske organe, tako da je skoraj na mestu izdihnil. Ostala dva karabinjerja, ki sta bila v spremstvu, sta doživela močan šok, tako da se sedaj zdravita v bolnišnici, medlem ko je ostal nepoškodovan voznik in hkrati lastnik blindiranega vozila, katerega je občasno izposojal karabinjerjem. Ubiti Elio Di Mella. po rodu iz Beneventa, zapušča ženo in dveletnega otroka.
KULTURNA IDENTITETA V DEŽELAH ALPE-ADRIA
Ekspresionizem in futurizem predmet včerajšnje razprave
Niti besede o vlogi futuriima v slovenski umetnosti
«iihiiiiiiiiiiiiimi«ii' iiiiitt im litimi ii ii m ih iiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiii m h min u imun m hi miiiniiiMiitiimiiian m mt iiimiminiH lunini iiiiinitimiiiiiiiiiiiii m muc
V	ORGANIZACIJI KONZULTE ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
V	Vidmu danes strokovni posvet o naravnih parkih in rezervatih
Včeraj so na tiskovni konferenci pojasnili namene posveta

POROČILO MINISTRA ANDREATTE V POSLANSKI ZBORNICI
Vatikanska banka IOR povzročila finančno krizo Banca Ambrosiana
Samo papež Janez Pavel II. lahko prisili IOR, da vrne svoje dolgove
P0 KRVAVEM NAPADU NA POLICIJSKI FURG0N V AVELUNU
Nobenih otipljivih sledi za morilci karabinjerja
Preiskovalci našli le eno od uporabljenih vozil - Morebiti povezava z napadom na avellinskega državnega pravdnika En sam strel je bil karabinjerju usoden
(Od našega poročevalca)
BENETKE — Ekspresionizem in futurizem v začetku dvajse tega stoletja:	to je bila sre-
diščna tema včerajšnjega študijskega zasedanja o kulturni identiteti dežel Alpe Adria. Na tretjem dnevu tega simpozija v Benetkah smo poslušali osem referatov, ki so skušali poglobiti vprašanje iz različnih zornih kotov. Največjo pozornost je seveda pritegnilo vprašanje pronicanja futurizma v druge neitalijanske dežele, se pravi na Hrvaško, v Avstrijo in celo v Bolgarijo. Ob tem gre opozoriti tu di na pomanjkljivost, kajti o slovenskem futurizmu nismo slišali ničesar, čeprav je le ta v 20 letih prej odigral v naši književnosti določeno vlogo.
Na tem mestu pa najbrž ne bo odveč še pogledat v četrtkov cjel sporeda, ko je imel svoj referat Aleš Lokar. Ta je obravnaval konflikte in ideologije v izrazu in življenju dveh kraških pesnikov. Sla taperja in Kosovela. Lokarjevo izvajanje je že v sami diskusiji na letelo na živo zanimanje, predvsem pri Slovenskih literarnih zgodovinarjih. ki so osporavali nekaterim njegovim tezam v zvezi s Kosove lom. Pa tudi referat Pullinija z u-niverze v Padovi je bil predmet obravnave, predvsem kar zadeva napoved avstrijskega pisatelja Musila leta 1907 o nastanku nacizma.
Danes se bo študijski simpozij dežel Alpe Adria zaključil. Levji delež bodo imeli slovenski predstavniki, saj bo na vrsti kar šest njihovih referatov, med temi tudi re ferat Matjaža Kmecla o izgledu in stvarnosti dei Vladimirja Bartola, nenavadnega tržaškega književnika. Prav Matjaža Kmecla, ki je v Be netkali v dvojnem svojsteu. kot član izvršnega sveta in predsednik komiteja za kulturo So iaMstične renehVke Stovcnije ter'kot literarni «ig-dovinar, smo vprašali za izja-
vo o beneškem zasedanju: »Največja dragocenost takih srečanj je predvsem možnost odstranjevanja raznih zastorov, medsebojno spo znavanje in na neformalni ravni tudi izmenjava mnenj o različnih vprašanjih. Formalni deli teh kon gresov pa so različni:	nekatera
predavanja so odlična, nekatera pa tudi taka, pri katerih se človek lahko samo nasmehne in bi bilo dobro, da bi sploh ne slišal.
Taka zborovanja pa imajo seve da vendarle neko poslanstvo, ki se bo morda počasi s tradicijo še docela artikuliralo. Vsekakor pa gre za možnost boljšega in bolj človeškega medsebojnega spoznavanja Predvsem velja to kot možni plus za slovensko kulturo, kajti prav na tem simpoziju se je ponovno pokazalo, kako smo zaradi nekakšnih recidivnih podcenjevanj ali zaradi jezikovnih pregrad neznanka za vse svoje sosede in celo za jugoslovanske sodržavljane v SFRJ. To znanje skušamo tu dopolnjevati v pogovorih in z referati, kar nam v določeni meri uspeva, saj bomo oziroma smo pripravili kar devet prispevkov.*
MARIJ ČUK
Za tri impulze bodočnosti
RIM — Od 15. t.m. dalje bo mo goče v Bologni, Trstu, Cagliariju in Neaplju dobitj po telefonu podatke o dnevnem horoskopu. Telefonska družba je namreč uvedla to novost tako, da bodo tisti, ki bi radi izve | deli za svoj dnevni horoskop, zavr- ■ teli številko 195, avtomatska centra I la pa jim bo odštela tri impulze. Iz drugih mest bo mogoče dobiti ho j roskop tako. ’ da bo treba klicati. predštevilko Bologne (051) in nato j dodati še 995995.
Skupno s horoskopom jc tektonska d »riba S'P tako uvedla že 12 Informativnih rubrik.
«L‘ Osservatore Romano» napada italijanski tisk glede zadeve Calvi-IOR
VATIKAN — «L’Osservatore Romano* je v včerajšnjem kurzivu o-stro napadel način, s katerim sredstva javnega obveščanja v Italiji prikazujejo vatikanske demantije na intervjuje, ki jih daje vdova Ro berta Calvija torinski «La Stampa*.
VIDEM — V prostorih razstavišča «Paiamostre» v Vidmu bo danes strokovni posvet o naravnih parkih in rezervatih, ki ga pod po kroviteljstvom videmske univerze organizira Konzulta za kmetijstvo in gozdarstvo treh Benečij v sodelovanju z deželama Furlanijo Julijsko krajino in Venetom ter i*« lijanskega alpinskega kluba.
Sodelovali bodo javni upravitelji in strokovnjaki iz naše in sosednje dežele ter iz avtonomnih pokrajin i Trident in Bočen. Kakor je bilo |
poudarjeno na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo organizatorji posveta priredili v prostorih videmske univerze je glavni namen današnje razprave v tem, da se na podlagi dosedanjih izkušenj v Ita liji in drugod v Evropi ter ob upoštevanju današnje italijanske stvarnosti sestavi izbor utemeljenih strokovnih nasvetov, ki naj bi jim sledili javni upravitelji in politiki pri ustanavljanju in upravljanju naravnih parkov in rezervatov. Posvet razdeljen v dva dela: dopoldne bo-
MiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiHiiifiliiiilliliiiiirMiimiiiiMiiiriiiiiiiiiMiiitiiMtiiiMmiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniu
15-LETNI fant nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati ob ur niku trgovine na št. 040/54-390.
IŠČEMO vajenca za mizarstvo z vo zniškim dovoljenjem. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Vajenec*.
IŠČEMO sposobnega mizarja, delav ca ali obrtnika z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro »Sposoben mizar*.
IZREDNA PRILIKA — zaradi bolezni na prodaj dobro vpeljana kemična čistilnica in pralnica. Informacije od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure na št. 040/794G72.
UONTARBO mixer amplifikator 456S 200 W, pomožni amplifikator lo-renzon 251 W in dva mikrofona s stojah prodamo po ugodni ceni. Telefon 040/942222.
»KLAVEC tvrdke FIAT proda fiat 131 CL doba osem mesecev, prevoženih 2700 km. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229224.
. \ OPČINAH v Repentabrski ulici prodam zazidljivo parcelo. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 040/211454.
p {ODAM mladiča, nemškega ov carja, čistokrvne nasme s pedi grijem po ugodni ceni. Tčlefoi J40/208373.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
t/BA V iviivijU* Kujala /. mumiji, n. jezikov za hotelsko recepcijo sprej metno v službo. Ponudbe na na slov: Hotel Bled, Ul. S. C. Jeru-saleme 40. 00185 Rim - telefon (10/777102.
ZA PRVI letnik trgovskega tehničnega zavoda kupim algebro pr vi del, slovensko slovnico in slo venski knjižni jezik prvi in drugi del. Telefonirati po 15. uri na št 040/200878.	1
PRODAM lord tranzit v zelo do brem stanju opremljen za štiri o-sebe. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/751243.
DRUŽINA v Grljanu išče hišno po močnico. Telefon 040/224407.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis :
PRODAM popolnoma obnovljeno stanovanje v Ul. Crispi s tremi sobami. kuhinjo, kopalnico, shrambo in balkonom. Tel. 226216.
'KODAM 140 basno harmoniko vic-toria. Telefon 040/54363 ali 228171. MUDIM pomoč v gospodinjstvu tri krat -tedensko. Pismene ponudbe poslat' na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pcšifro »Gospodinjstvo*.
IZREDNA PRILIKA: cirkularka za hobbiste. mali kompresor 25 1, kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami - Ul, Conti 9/1 Trst. Telefon 040/793071.
MOTOR honda 750 ecour v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št 0481/34220.
DOKTOR komercialist organizira tečaj o davčni amnistiji (condono fiseale). Telefon 040/763965. KUPIM rabljeno žensko kolo klasičnega modela. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/567876.
GROZDJE za vino prodaja Kmetijska zadruga v Trstu vsak dan v skladišču v industrijski coni - III. Traversale Est — telefon 81-73-2.6. 'KDIATER dr. Oskar Volpi sporoča. da deluje v okviru zdravstvenega zavarovanja SAUB v ambulanti v Ul. S. Caterina L Informa cije od 9. do 12. ure na št. 040/ 68114.
do s področnimi poročili nastopili deželni odbornik Furlanije - Julijske krajine za načrtovanje in proračun Colom, ravnatelj narodnega parka »Stelvto* dr. Frigo ter docenta Fantuzzo in Zunica s pa-dovske univerze. Popoldne bo sledila razširjena okrogia miza, nakar bo glavne misli s posveta povzel prof. Susmel iz Padove.
Včerajšnje tiskovne konference so se udeležili tudi nekateri izvedenci, ki bodo nastopili danes s področnimi poročili oziroma v razpravi ob okrogli mizi ter okvirno orisali nekatere ugotovitvam stališča, ki jih nameravajo zagovarjati na posvetu. Iz njihovih posegov je tako pm-goee vnaprej izluščiti nekatere’ zaključke današnje razprave: predvsem ugotovitev, da v Italiji danes praktično ni več območja, kjer bi bila narava še izvirna in nedotaknjena; zanamcem je treba pustiti nekaj zaščitenih območij, kjer naj se narava obrani vsaj s svojimi današnjimi karakteristikami ter je zato treba ustanoviti vrsto naravnih parkov in rezervatov (v tem pogledu je Furlanija - Julijska krajina prva v Italiji vnesla ustrezne norme v deželni urbanistični načrt); parki in rezervati morajo biti organizirani in vodeni tako. da bosta v njihovem okviru zaščiteni flora in favna, hkrati s tem pa, da bodo dostopni meščanom, krajevnemu prebivalstvu in turistom; še posebej pa je treba v parkih in rezervatih zaščititi obstoječe kulturne prvine, kar pomeni, da se mora :o meri drugim na zaščitenih območjih nadaljevati tradicionalne gospodarske dejavnosti domačinov, v prvi vrsti seveda kmetijstvo.	ELIO FORNAZARIČ
BOČEN — V San Cassianu so sprožili obširno reševalno akcijo, da bi našli neko zahodnonemško družino (očeta, mater in dva otmka), za katero ni že od sobote nobenega sledu.