PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 210 (13.441)
Trst, sreda, 13. septembra 1989
Reka beguncev proti ZRN včeraj že precej manjša
Madžarska tarča ostrega vzhodnonemškega protesta
Doslej preko meje že 11 tisoč beguncev - Budimpešta odločno zavrnila vse obtožbe - Ligačov v NDR
Po desetdnevnem brezupnem boju s smrtjo
V noči na torek umrl edini preživeli potnik tragedije pri Havani
V* •
:*f ><ei
4	* *
Mali Frank VVerner iz Vzhodnega Berlina se je n a svojem prvem sprehodu po ulicah Passaua skupaj z materjo najdlje zadržal pred vabljivimi slaščicami v tamkajšnji slaščičarni	(Telefoto AP)
BONN - Včeraj pozno popoldne je bilo po podatkih avstrijskega notranjega ministrstva 11.030 vzhodnonemških državljanov, ki so od nedelje opolnoči dalje prestopili madžarsko-avstrijsko mejo in nato nadaljevali pot v zbirno taborišče v Passauu na Bavarskem. Reka beguncev je bila včeraj precej manjša kot takoj po »odprtju« meje, vendar pa je treba povedati, da je na madžarskih tleh še približno 60 tisoč vzhodnonemških državljanov, na Madžarsko pa stalno prihaja še na tisoče drugih iz ČSSR, Bolgarije in Romunije po vsej verjetnosti zato, da bi se tudi sami podali v ZRN.
O eksodusu vzhodnonemških beguncev pa je bilo tudi včeraj slišati najrazličnejše komentarje z vseh strani. Najtrša je bila reakcija iz NDR. Po obtožbah, da naj bi Madžarska dobila od ZRN denar za vsakega begunca, je včeraj vzhodnonemško zunanje ministrstvo izročilo madžarski vladi ostro protestno noto, s katero Madžarski očita, da naj bi s tem, ko je dovolila odhod vzhodnonemških državljanov v tretje države, kršila sporazum med državama. Vzhodnonemško zunanje ministrstvo od Budimpešte tudi zahteva,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
HAVANA V noči na torek se je za Luig.ija Capalba, edinega preživelega potnika letalske nesreče na Kubi, končal obupni boj s smrtjo. Že od trenutka, ko so ga s hudimi zlomi in opeklinami v nezavesti pripeljali v havansko bolnišnico, Luigi Capalbo (na sliki) ni prišel več k zavesti. Zdravniki so sicer poskušali vse, da bi rešili njegovo življenje in pred dnevi so opravili tudi dokaj zahteven operativni poseg. Luigijev organizem je dokaj dobro prenašal celotno terapijo. Toda v ponedeljek ponoči je prišlo do nenadne infekcije, ki je povzročila smrt. Njegovo truplo bodo morda že danes pripeljali v Italijo.
Medtem pa se v velikem žalnem hangarju na letališču Malpensa nadaljuje postopek za prepoznavanje žrtev. Do 13. ure včeraj so uradno identificirali 35 od 112 trupel in 16 žrtev so že prepeljali v kraje, od koder so bili doma.
Včeraj se je tudi izvedelo, da bo skupna pogrebna slovesnost za žrtvami nesreče iz Piemonta v petek v tu-rinski katedrali, kjer se bodo poslovili od 21 nesrečnežev iz Turina in bližnje ter daljne okolice.
Vlada namerava zajeziti dotok tujih priseljencev
RIM - Eden glavnih argumentov politične debate v Italiji v prihodnjih dneh in tednih bo prav gotovo problem imigracije. Ta problem so desetletja na lastni koži občutili milijoni italijanskih prebivalcev. Stvari pa so se korenito zasukale. Italija je zajezila odtok svojih sinov v tujino, v tem času pa se je začel vanjo zlivati pritok tisočev in tisočev temnopoltih tujcev iz zaostalega Tretjega sveta. Kako Italija danes gleda na ta dramatičen in prav gotovo nelahek problem?
Dalj časa je o tem že v teku razprava. Vmes smo bili neštetokrat priča nizkotnim primerom grobega in grdega rasizma. Vsem je ob tem jasno, da bo morala vlada nekaj. ukreniti, da se ne bo pojav priseljevanja razlezel v težko nadzirljiv problem. Nikomur pa ni povsem jasno, kako ukrepati, da bi problem priseljencev ne postal travmatičen. Jedro sedanje politične debate je v težnji vladnih krogov, da bi omejili dotok novih priseljencev. Vse se vrti okrog tako imenovanega »numerus clausus«, ki ga levica in sindikat zavračata.
Včerajšnji dan je bil v tem pogledu zelo pomenljiv. Pod predsedstvom vladnega podpredsednika Martellija se je namreč sestala skupina ministrov, ki je o tem na dolgo in široko razpravljala. O predlogih, ki so bili na tej seji iznešeni, je že pred sestankom seznanil novinarje sam Martelli. Podpredsednik vlade sicer ne govori o »določenem številu«, temveč o »programiranem številu«, kar Pa je v bistvu isto. To skratka pomeni, da bi omejili dotok tistih, ki nimajo zagotovljenega službenega mesta. Sicer pa bo vlada poskrbela za preštevanje priseljencev, da bi najprej ugotovili njihovo realno število. Martelli je dejal, da obstajajo na tem področju zaenkrat samo domneve. Po 'ocenah ministrstva za delo je bilo v preteklem letu v Italiji milijon in dvesto tisoč ilegalnih priseljenih delavcev, po ocenah Inštitutov ISPES in ISCO pa 900 Hsoč. Martelli ni povedal, kako bodo izvedli preštevanje, Poudaril pa je, da bo prvi ukrep vlade sprememba zako-na, ki ureja prihod in bivanje priseljencev.
Seje so se udeležili tudi ministri De Michelis, Gava, '-assalli, Maccanico, Russo Jervolino, Donat Cattin, De Lorenzo in Ruberti. Prav minister za znanstvene raziska-ve Ruberti je včeraj najavil, da bo že v oktobru predložil Zakonski predlog za pomoč mladim priseljencem pri štu-. 'JU. Ruberti je tudi povedal, da je bilo za prihodnje dolsko leto razpisanih 600' štipendij. Minister za zdrav-Y° De Lorenzo pa je dejal, da bo morda tudi njegovo inistrstvo pripravilo zakonski predlog za zdravstveno asčito priseljencev.
zv TežnJa vlsde po »določenem številu« je že včeraj iz-ala prve ostre kritike zlasti med sindikati. Predstavniki Pr jencev Pa se pripravljajo na boj. Na Trgu Colonna
d vladno palačo so predstavniki priseljeniških organi-V T Pričeli z gladovno stavko, za 7. oktober pa so napodi veliko demonstracijo v Rimu.
Zgodovinska prelomnica za države realnega socializma
Zaupnica vladi Tadeusa Mazowieckega ki mora popeljati Poljsko iz krize

VARŠAVA - Poljska ima od včeraj kot prva država realnega socializma pravo koalicijsko vlado. Sejm, spodnji dom poljskega parlamenta, je namreč s 402 glasovoma in s 13 vzdržanimi podprl vlado katoličana iz vrst Solidarnosti Tadeusza Mazowieckega. Vlada ima 11 ministrov Solidarnosti, 4 so komunisti, 3 člani kmečke stranke, eden pa je neodvisni katoličan. Dogodek nedvomno pomeni pravo prelomnico za vso Vzhodno Evropo, saj vzbuja upanje, da bodo prej ali slej tudi drugi sledili poljskemu zgledu. Navsezadnje kot je v svojem programskem govoru navedel premier Mazowiecki se Poljska ne odpoveduje svojemu vojaškemu zavezništvu. S tega vidika demokratični zasuk ne bi smel plašiti Moskve, bolj plaši tiste dogmatske in birokratske kroge vzhodnoevropskih komunističnih partij, ki vidijo v poljskem poskusu nevaren precedens. Mazowiecki in Solidarnost pa se nedvomno zavedata svojega težkega položaja, saj morata sedaj državo popeljati iz težke gospodarske krize, kamor jo je pahnilo prejšnje vodstvo. Položaj je po besedah Mazowieckega dramatičen, saj je inflacija več kot 100-odstotna, dolg do tujine pa znaša že 39 milijard dolarjev.
Novega premiera je med programskim govorom obšla slabost in ko se je vrnil, je zaželel, da se bi tudi poljsko gospodarstvo opomoglo, kot se je sam opomogel. Terapija pa bo vsekakor grenka, saj Mazowiecki že napoveduje večjo brezposelnost, ker bi bilo nedopustno podpirati nerentabilna podjetja. V zameno Mazowiecki obljublja demokracijo, pluralizem informacij, pravično davčno politiko in možnost, da se sposobni in podjetni končno uveljavijo.
Occhetto: O hudi zadevi BNL se mora izreči sam Andreotti
RIM Politična debata v Italiji je še vedno osredotočena predvsem na afero Bance Naziona-le del Lavoro, ki zadobiva vsak dan nove razsežnosti. O celotni zadevi bodo danes spet razpravljali neposredno zainteresirani, to so člani upravnega sveta. Prvi seji po odstopu predsednika Ne-sija bo predsedoval podpredsednik Salvatore Pa-olucci, kateremu bo ob strani novi glavni ravnatelj BNL Paolo Savona.
Danes bi se morale do neke mere razjasniti tudi perspektive morebitnega sanacijskega posega inštituta IMI, ki naj bi poskrbel za rekapitali-zacijo BNL, finančno izsušene po neverjetnih kreditnih operacijah njene podružnice v Atlanti. IMI naj bi namreč danes sklicala svoj izvršni odbor ter, kot kaže, tudi upravni svet.
V pričakovanju ukrepov se medtem prepletajo najrazličnejši glasovi, ki še naprej razkrivajo presenetljiva ozadja finančne operacije. Največjo senzacijo so povzročile vesti o povezavah s prodajo vojnega materiala Iraku, v katero naj bi bilo vpletenih več kot dvajset angleških, ameriških in italijanskih podjetij.
Preiskave potekajo na raznih frontah. Na fronti italijanskega sodstva, ki raziskuje zadevo
»BNL-Atlanta«, ni zaenkrat nič novega. Na včerajšnjem sestanku sodnikov, ki spremljajo celotno zadevo, je bilo rečeno, da še ni napočil čas za ukrepe. Sodniki skratka potrebujejo še nekaj časa, da bi razvozlali zapleteni klopčič. Šele nato bodo izdali prve sodne naloge.
Dokaj razgiban je še naprej položaj v odnosih med Italijo in Irakom. Po tiskovnem poročilu iraškega veleposlaništva v Rimu, v katerem je rečeno, da Irak pač zahteva od BNL, da spoštuje sprejete obveznosti, je včeraj za tisk spregovoril sam veleposlanik Mohamed Said Al Sahaf, ki je zagotovil, da se Irak ne namerava posluževati kakšnih povračilnih ukrepov. Dodal pa je, da bi nespoštovanje finančnih obveznosti oškodovalo v prvi vrsti tiste družbe, ki so sklepale posle z Irakom preko BNL.
Na političnem prizorišču beleži včerajšnji dan odločen nastop »ministrskega predsednika v senci« Occhetta, ki je pozval na zagovor samega vladnega predsednika Andreottija. Za komunističnega tajnika ima afera takšne razplete, da je neobhodno potrebna tudi parlamentarna preiskava.
Evropski nogometni pokali
Juventus in Partizan zmagala
n d n
Italijanski košarkarski pokal
Slab začetek Stefanela in S. Benedetta
NA 10. STRANI
Žolčna razprava na zadnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije
Je statut, v katerem ima demokratični centralizem temeljno vlogo, še aktualen v današnji Jugoslaviji?
BEOGRAD, LJUBLJANA — Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je v ponedeljek zasedal precej pozno v noč. Zasedanje se je kot je že v navadi končalo s prepirom in pravo zapleteno televizijsko predstavo, polno posredovanj in ponovnih zaostrovanj.
Na dnevnem redu sta bili dve vprašanji: novi statut ZKJ in sklepi razprave o mednacionalnih odnosih.
Glede statuta sta se kaj kmalu izoblikovali dve fronti. Srbska partija je mnenja, da statut ne bi smeli spreminjati, da je tradicionalni demokratični centralizem kar v redu in seveda vse, kar k njemu spada. Če pa bodo kaj spreminjali, bodo to naredili šele po dolgi predkongresni razpravi in seveda na podlagi sklepov kongresa. Slovenci in številni drugi člani CK so bili diametralno nasprotnega mnenja. Preveč je bilo v zgodovini jugoslovanske partije centralizma in premalo demokracije. Zaradi tega je treba krepiti demokracijo, važna je demokratična pot do sklepov, ki lahko pomeni tudi konsenz. Poleg tega sta bistvena odnos med večino in manjšino in zaščita manjšine, ki ni nekakšna sekcija, sekta ali frakcija, kot se je to nazivalo v tradicionalnem partijskem jeziku. Seveda je skoraj odveč pripomba, da so Slo-
venci (in še zlasti France Šetinc) odločno zagovarjali demokratično, Srbi pa centralistično tezo.
Zaključki se nagibajo v demokratično smer in bodo služili kot izhodišče predlogov za nov statut. Ta del razprave je potekal dokaj mirno.
Ozračje pa se je razbelilo, ko je v razpravo posegel v imenu CK ZK Hrvaške Celestin Sardelic. Polemičen je bil že začetek, saj so ostro razpravljali o tem, ali sploh ima pravico do besede, ker je gost in ni član CK ZKJ. O tem so glasovali in na dan je prišlo novo, že kar utrjeno razmerje sil v CK ZKJ. Za to, da ima Sardelic pravico govoriti, so se izrekli predstavniki Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in JLA, proti pa predstavniki Srbije z obema podložnima pokrajinama Vojvodino in Kosovom ter Črna gora.
Sardelic je odkrito in brez olepšav napadel vojvodinsko partijsko vodstvo zaradi izredno ostrih stališč, izrečenih na zadnji seji med razpravo o mednarodnih odnosih, in je še zlasti zavrnil vse poskuse osebnih napadov na hrvaške in bosanske govornike, za katere v nekaterih krajih Srbije in Vojvodine zahtevajo, da jih izključijo iz CK in celo iz partije.
Odgovoril je predstavnik Vojvodine Nedeljko Ši-povec, vse skupaj pa se je končalo s pomirjevalnim posredovanjem predsedstva, prekinitvijo seje za do-
bro uro. Na koncu pa so le odobrili poročilo, v katerem sta izrecno obsojena "liderstvo" in "unitarizem".
V	Sloveniji se zaostrujejo ustavne razprave, in to na dveh ravneh. V petek namreč namerava zvezno državno predsedstvo razpravljati o slovenski ustavi, za katero v Srbiji trde, da je v nasprotju z zvezno. Predsedstvo SR Slovenije je zavrnilo gradivo, ki ga je od zveznega predsedstva prejelo v tej zvezi, češ da gre za politične govore, ne pa za pravne ugotovitve.
Član slovenskega predsedstva ZK Ciril Ribičič pa je napisal daljšo študijo, v kateri argumentirano ugotavlja, da slovenska ustava in zlasti sporni člen o samoodločbi nista v nasprotju z zvezno ustavo. Predvsem pa pravica do samoodločbe, z odcepitvijo vred, ne šibi združenja jugoslovanskih narodov in s tem tudi Jugoslavije, temveč ju krepi, ker narodov ni mogoče nasilno vključiti v neko državno tvorbo. Očitno je to nova resna tema razprav in polemik.
V	notranjosti pa ustavna komisija in drugi politični organi SR Slovenije pripravljajo zadnje popravke, tako da bo vse nared do 27. septembra, ko bo slovenska skupščina na skupnem zasedanju treh zborov odobrila besedilo nove slovenske ustave. Sedaj predvsem pilijo zadnja določila o volitvah in o političnem sistemu.
BOGO SAMSA
Večina za novo omejitev hitrosti
RIM — Po enem letu, odkar je začel veljati odlok o omejitvi hitrosti na 110 km na uro, se bliža trenutek, ko bo vlada spet spremenila pravila. Prihodnji teden (22. septembra) bo namreč minister Gianni Prandini predložil ministrskemu svetu predlog, po katerem naj bi bila omejitev hitrosti za avtomobile nad 1100 kubikov 130 km na uro.
Ta argument že dolgo buri duhove. Odločitev prejšnjega ministra za javna dela Enrica Ferrija o »pretiranem« omejevanju hitrosti je bila deležna ostrih kritih zlasti v vladnih vrstah. Zato pa je usmeritev novega ministra Prandinija prinesla razjasnitev v kroge vladnih strank. Predlog o novi diferenciaciji omejevanja hitrosti so v številnih izjavah podprli razni predstavniki večine. Z drugega brega pa so se spet oglasili naravovarstveniki in de-moproletarci, ki so od samega začetka zagovarjali omejitev hitrosti na 110 km na uro. Prandiniju očitajo, da noče upoštevati pozitivnih rezultatov, do katerih je privedla omenjena omejitev hitrosti.
Danes v Capetownu protestni pohod
CAPETOWN - Anglikanski nadškof Capetowna Desmond Tutu in protiapartheidski aktivist Allan Bo-esak sta zahodne diplomate akreditirane v Južnoafriški republiki prosila, naj »nadzorujejo« današnji protestni pohod. Pozivu so se odzvali predstavniki ZDA, Velike Britanije, Kanade, Portugalske, Avstralije, Francije, Španije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Nizozemske, Norveške in Švedske.
Južnoafriški rasistični režim se je tako znašel v težavah, saj bo prisotnost zahodnih diplomatov preprečila morebitno nasilje policije, kot se je to zgodilo ob volitvah 6. septernbra. Kljub temu je bodoči predsednik Frederik De Klerk včeraj izjavil, da nasprotniki režima ne bi smeli uresničevati svojih političnih ciljev s protestnimi manifestacijami, organizatorje današnjega pohoda pa je pozval, naj s pravnimi sredstvi seznanijo oblasti s svojim stališčem. De Klerk je obžaloval, da je 6. septembra toliko ljudi izgubilo življenje, a po njegovem je bil poseg policije nujen, ker so le tako preprečili še hujše nasilje. S tem pa se ne strinjajo niti vrhovi južnoafriške policije, ki trdijo, da j g bil tak poseg neumesten. Današnja protestna manifestacija navsezadnje dokazuje, da je bil■ tak poseg policije tudi politično zgrešen.
Nadškof Tutu je včeraj pozdravil sklep capetown-skega župana Gordana Olivera, da se udeleži današnjega pohoda, ker to pomeni pomemben napredek v medrasnih odnosih.
Uspešen začetek dvojezične šole
CELOVEC Pravkar začeto novo šolsko leto je koroškim Slovencem prineslo prva, še neuradna poročila o rasti prijav k dvojezičnemu pouku, odprtje dvojezične zasebne verske ljudske šole v Celovcu in petletno srednjo šolo za gospodarske poklice, pa tudi začetek gradnje stavbe nove ljudske šole v Selah.
Po dolgih letih nasprotovanja dvojezični ljudski šoli v koroškem glavnem mestu, češ, da le-to ne sodi na območje dvojezičnega šolstva, so v sodobno preurejenih prostorih dekliškega dijaškega doma Mohorjeve družbe včeraj začeli pouk. Za tri razrede ljudske šole je prijavljenih nad 40 otrok. Imajo tudi telovadnico in veliko travnato igrišče. Poučujejo ravnateljica Marica Tischler, Mirjam Užnik in Tomi Millonig. Uradno bo 2. oktobra šolo odprla avstrijska ministrica za prosveto dr. Hilde Hawlickova.
V zavodu šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu pa so letos uvedli petletno višjo šolo za gospodarske poklice z maturo. Za prvi letnik je nekaj nad 20 prijav, večji del deklet. Pouk je v slovenščini in nemščini, kot tuj jezik poučujejo italijanščino, ruščina pa je prosti predmet. Še večji pomen ima zdaj pouk računalništva, zato bodo nabavili osem novih računalnikov. V Št. Petru še naprej delujejo enoletna in triletna šola za gospodarske poklice.
Na enoletni kmetijsko-strokovni šoli šolskih sester v Št. Rupertu pa je letos prijavljenih 20 deklet, večji del iz Slovenije. (J. Š.)
Velik uspeh progresistov na volitvah na Norveškem
Na norveških parlamentarnih volitvah je največji uspeh požela skrajno desničarska progresistična stranka, ki je z dveh poslanskih mest napredovala na 22. Relativno večino v parlamentu imajo še vedno laburisti, ki imajo 63 poslancev, kar je 8 manj kot prej, še hujši volilni poraz pa so doživeli konservativci, ki imajo v novem parlamentu 37 mest, medtem ko so jih prej imeli 50. Zaradi takih izidov je razumljivo veselje vodje progresistov Carla Ivana Hagena —	(Telefoto AP)
Pretežno pozitivni odmevi v SZ o preseljevanju Nemcev
MOSKVA — Odločitev madžarske vlade, da odobri državljanom NDR prosto pot v Zahodno Nemčijo, je »nenavaden korak«, je z očitno zadrego komentiral nastali položaj z vzhodnonemškimi begunci predstavnik za tisk sovjetskega zunanjega ministrstva Ge-nadij Gerasimov. Hkrati je povzel madžarske ocene, češ da Budimpešta ne nosi odgovornosti za stanje z begunci. Če se je Gerasimov opazno trudil, da ne bi izrekel nobene ostre besede, pa izjava tiskovne agencije Tass govori o »tendenciozni gonji proti NDR«, ki da jo uprizarjajo »šovinistično razpoloženi krogi ZRN«, pomagajo pa da jim uradna predstavništva ZRN v tujini s tem, ko Vzhodnim Nemcem dajejo potne liste.
V Moskvi je zbudil veliko pozornost nenadni obisk člana politbiroja in sekretarja CK KPSZ Jegorja Ligačova v Vzhodnem Berlinu. Ali gre za nujne posvete o kriznem položaju v zvezi z begunci? Gerasimov je zavrnil takšno razlago, češ da pot Ligačova nima nobene zveze z begunci, da gre za obisk v sklopu medpartijskih vezi ter da bo Ligačov urejal program izmenjave, 'hkrati pa se bo seznanjal z uspehi kmetijske politike v NDR. Te zadnje besede Gerasimova so v dvorani izzvale vsesplošen smeh, ki se mu niti sam ni mogel čisto ubraniti.
Dogajanje z vzhodnonemškimi begunci izziva med sovjetskimi ljudmi živahen odmev. Kar na ulici je slišati glasno odobravanje načelnega koraka madžarske vlade, enako pa tudi ustrezno pikre na račun ostarelega in okostenelega vodstva v Vzhodnem Berlinu.
Občutne razločke je mogoče občutiti že v sredstvih javnega obveščanja. Tako je v rezkem nasprotju z uradno izjavo Tassa (očitno so jo pač dali Li-gačovu v aktovko kot olajšavo za pogovore) sovjetska televizija pokazala prizore z madžarsko-avstrijske meje, na katerih je bilo videti presrečne ljudi, na njihovih avtih pa kartico DDR prelepljeno tako, da je ostal le D.
Dopisnik Izvestij je označil ukrep madžarske vlade kot človeški, celotno izčrpno poročilo pa zasnoval tako, da je z vseh strani opisal nastali položaj. Ze sam naslov »Pustili so prekoračiti mejo« kaže na popolnoma drugačen ton kot pa preveva izjavo Tassa. Tu namreč na koncu beremo takšnole svarilo: »NDR je neločljiva sestavina varšavskega sporazuma, naš zvesti zaveznik in prijatelj. To mora biti jasno vsem, ki bi poskušali posegati na suverenost NDR in na njeno samostojnost.«
ANTON RUPNIK
• Protest NDR Madžarski
NADALJEVANJE S 1. STRANI da takoj prekliče sprejete ukrepe in zapre mejo z Avstrijo. Kritiki Madžarski se je pridružila tudi ČSSR. Časopisi so sicer o eksodusu poročali brez komentarjev, zato pa sta Madžarsko ostro napadla radio in televizija.
Madžarska za zdaj še ni reagirala na vzhodnonemško protestno noto, zato pa je zunanji minister Gyula Horn odločno zavrnil obtožbe iz NDR, da naj bi Madžarska »prodala« ZRN vzhodnonemške begunce. Take obtožbe je Horn ocenil kot »nesprejemljive in nerazumljive«, istočasno pa je po radiu povedal, da poleg beguncev iz NDR prihaja na Madžarsko vedno več Romunov, ki bi tudi radi odšli na Zahod. Zato je Horn še poudaril, da Madžarska ne želi postati begunsko taborišče in da nikogar ne vzpodbujajo ne k prihodu ne k odhodu iz Madžarske.
V zvezo z eksodusom pa mnogi spravljajo tudi včerajšnji obisk ortodoksnega člana političnega urada KPSZ Jegorja Ligačova v Vzhodnem Berlinu. Uradni razlog obiska zagovornika »trde roke« naj bi bili pogovori o kmetijstvu, vendar pa je večina opazovalcev prepričanih, da bo na pogovorih z voditelji NDR govor predvsem o Budimpešti.
CTOOOI/3
20. SEPTEMBER ’89
CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE
•	CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 20. 9. 1989 in zapadlostjo 20. 9. 1995.
•	Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 20. in 30. septembrom 1992 s tem da že med 20. in 30. avgustom istega leta predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca d’-Italia.
•	CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca d’Italia ali pri
bančnih zavodih do 15. septembra do 13.30.
•	CTO bodo razdeljene po marginalnem sistemu (asta marginale) po določeni ceni; rezervirajo se lahko po ceni, ki je lahko 98,20% ali višja; cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 20. septembra po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po 5 milijonov.
Rok rezervacije za občinstvo: do 15. septembra
Izklicna cena dražbe
Rok
izplačila
98,20%
3. leto 6. leto
Letni donos izklicne cene bruto	' neto
13,69%	11,94%
13,36%	11,65%
CTO
Sporazum EGS-Poljska kmalu polnoveljaven
PARIZ — Francoski zunanji minister Roland Dumas in komisar EGS Frans Andriessen bosta 19. septembra v Varšavi podpisala gospodarski sporazum, ki ga je Poljska sklenila 25. julija z Evropsko gospodarsko skupnostjo (tej začasno predseduje Francija). Listina obvezuje EGS, da do konca leta 1995 postopno ukine večino količinskih omejitev, ki bremenijo industrijski in kmetijski izvoz iz Poljske v dvanajsterico. Sporazum tudi predvideva razvoj kooperacije EGS-Poljska na industrijskem, kmetijskem, rudarskem in zdravstvenem področju, poleg tega izrecno priporoča ustanavljanje mešanih družb. Podoben sporazum naj bi EGS sklenila tudi z nemško demokratično republiko, ne ve pa se, kdaj.
Tudi zato ne, ker vzhodnonemška vlada ni posebno naklonjena reformistični politiki Mihaila Gorbačova. Sicer pa NDR uspešno trguje z ZRN, tako da se ti mednemški posli po neki klavzuli, ki jo je izboril Bonn, juridično smatrajo kot posli v sklopu evropske skupnosti.
Sporazum AA-IFI-Italo Margiocco
Za ladjo bo italijanski sovlagatelj dobil ribo
KOPER — Prek mešane družbe Alpe Adria-IFI je obrtna zadruga Alpe Adria (sedež obeh je v Ljubljani) od italijanskega partnerja prevzela 18-metrsko ribiško barko, opremljeno za ulov z globinsko mrežo, torej za ulov bele ribe, glavonožcev in mehkužcev. Gre za povsem novo leseno barko z najsodobnejšo navigacijsko in ribolovno opremo, ki bo po besedah direktorice obrtne zadruge Anite Oguliti ribarila v dalmatinskem delu Jadrana, zanjo pa je italijanski partner Italo Margiocco iz kraja San Dona di Piave, porabil več kot 350 milijonov lir.
Z barko, ki so jo uradno "krstili" v Zadru, bo ribarila domača posadka, njen poveljnik pa bo Ljubimko Filipovič. Ves ulov bo zadruga izvozila na italijanski trg. Firma AA-IFI, ki je registrirana za precej širok obseg dejavnosti, je v Sežani začela s pripravljalnimi zemeljskimi deli za gradnjo proizvodne hale za predelavo lesa in papirnato galanterijo. K sovlagateljstvu so tudi v tem primeru pritegnili italijanskega partnerja. (I. U.)
Odprli ga bodo danes, trajal pa bo do nedelje
Lesni sejem v Celovcu
CELOVEC — Danes bodo v Celovcu odprli 38. mednarodni lesni sejem, ki bo trajal do nedelje, 17. septembra. Gre za tradicionalno sejemsko prireditev, ki so jo do nedavna prirejali skupaj s splošnim vzorčnim velesejmom v avgustu, a se je nato osamosvojila in globoko specializirala, tako da sodi danes med najpomembnejše tovrstne manifestacije v svetovnem merilu. To potrjuje tudi podatek, da bo v Celovcu med sejmom kakšnih 400 lesnih strokovnjakov z vseh celin, ki bodo sodelovali na raznih simpozijih in kongresih.
Najvažnejše takšno strokovno srečanje bo že jutri in pojutrišnjem, na
njem pa bo govor o temi "Gozdarstvo - nove poti, boljši donosi".
Na lesnem sejmu bodo sodelovali poleg drugih tujih razstavljalcev seveda tudi podjetniki iz Italije in še posebej iz dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer uživa lesni sektor tako v predelovalnem kot v trgovskem pogledu dolgo tradicijo in kjer se s tovrstnimi posli bavi, kot znano, tudi lepo število slovenskih tvrdk.
Navzočih bo nadalje tudi več jugoslovanskih podjetij, ki zadnje čase povečujejo izvoz v Avstrijo pa tudi uvoz iz nje (v prvem letošnjem polletju + 42% oziroma +23%). Lesarji iz naše matice bodo sodelovali tudi na razstavi pod geslom "vse o kuhinji".
Ob prizadevanjih za rešitev furlanske grupe Cogolo iz dolžniške krize
FJK potrebuje novo industrijsko politiko
VIDEM — Včeraj je zapadel zadnji rok, do katerega so morali zainteresirani podjetniki predložiti lastne načrte za upravljanje in poznejši odkup družbe Cogolo v Zuglianu, ki je zašla v hudo krizo, ker se je zadolžila za več kot 500 milijard lir - bankam dolguje 270, dobaviteljem 150, zasebnikom 50, družbam Sfif, Friulia idr. pa 30 milijard. Vse to kljub pogodbam (več sto milijard lir) za gradnjo oz. izgotovitev strojarne in tovarne nogavic v Gatovu in Riazanu, ki ju je podpisal predsednik grupe Gianni Cogolo v Moskvi in iz javnih sredstev prejel za to že 95% dogovorjene vsote. Izredni komisarji Franco Asguini, Giuseppe Ratti in Giacomo Zunino so glede ponudnikov zapeti; do sinoči ni bilo mogoče zvedeti, koliko ponudb je sploh prišlo, ve se le za načrt družbe Compagnia finanziaria veneta. Zadevo naj bi rešili še ta teden, sicer bo sovjetskemu partnerju, ki je te dni dal zadnji ultimat, pošlo potrpljenje in v tem primeru ne bo menda zalegel noben sanacijsko-razvojni načrt.
Primer Cogolo je značilen za gospodarsko stanje v FJK, ki ga označujejo globoka protislovja. Ta se odražajo z ene strani v ugodnem trendu iz zadnjih treh let (upadla je tudi nezaposlenost, ki znaša zdaj 9%), z druge strani pa ravno v krizi številnih, tudi velikih podjetij, ki je izzvala socialno napetost in zamajala temelje deželnemu gospodarstvu v celem. Industrijska kriza iz let 1982-84 je pometla z 20.000 delovnimi mesti, povzročila prehod 250 podjetij v roke prišlekov iz notranjščine in odliv 1.200 milijard lir iz javnih sredstev za pomoč podjetjem
v času 1983-87. Breme tega se je zvalilo na delavstvo in vso skupnost. Danes so razmere boljše, saj prisostvujemo splošni gospodarski rasti, toda optimizem ni na mestu: kljub javnim dotacijam gospodarski stroj tu počasneje teče kot drugje na italijanskem severu. V času, ki ga označuje splošna ekonomska internacionalizacija, je ustroj deželnega gospodarstva res usmerjen v izvoz (5.000 milijard lir proti 1.000 milijardam uvoza), toda obenem velika podjetja prehajajo v tuje roke, uvoz tehnologije pa raste. Kakšno pot ubrati?
Dežela naj korenito preosnuje sistem finančnih prispevkov podjetjem: denar, ki ga dejansko prispeva skupnost, je treba porabiti v sklopu smotrne in učinkovite industrijske politike, pri izdelavi katere morajo sodelovati tudi družbene sile. Denarja iz državne blagajne je pač zmerom manj, zato naj se upravlja umno, dosledno in tako, da bo javnost vedela, kam in zakaj gre. Podjetništvo pa naj pokaže več inovacijskih sposobnosti: potrebne so nove tovarne, nove proizvodne zvrsti za nova, nezasičena tržišča. Medtem ko se to dogaja drugje v severni Italiji, deželna industrija še zmeraj sloni na železarstvu, težki mehaniki in pohištveni industriji. In tu smo pri Cogolu: potem ko so se strojarski obrati povsod v Evropi zadnja leta preustrojili, se je furlanska družba samo širila, a banke, Dežela in sama Friulia so to ravnodušno gledale. Ne samo, Friulia je Cogolu nakazala 16 milijard skoraj tik pred izbruhom krize.
DRAGO GAŠPERLIN
Od pojutrišnjem bo v Vidmu razstava Sodobni dom 1989
VIDEM — Pojutrišnjem ob 18. uri bodo na videmskem sejmišču ob potoku Cormor odprli 36. vsedržavno razstavo Časa Moderna 1989 - Sodobni dom. Kakor nam pove že sam naziv prireditve, gre za prikaz najmodernejših pristopov k opremi stanovanja ali stanovanjske hiše. Tako bomo lahko videli vsakovrstno pohištvo in pritikline, a tudi gospodinjske stroje in aparate pa še opremo za gradbenike. Na površini 30.000 kv. m bo sodelovalo 450 podjetnikov oz. tovarnarjev s približno 12.000 eksponati. Prireditelj računa, da si bo razstavo ogledalo še več ljudi kot lani, ko so našteli 150.000 obiskovalcev. Odprtju razstave bosta prisostvovala tudi podtajnik na pravosodnem ministrstvu Franco Castiglione in predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti. Razstavišče bo odprto ob delavnikih od 16. do 23., v prazničnih dneh pa od 10. do 23. ure. Redna vstopnica bo stala 6.000 lir, vstopnica s popustom pa natanko polovico, tj. 3.000 lir.
Mednarodni vzorčni sejem v Bocnu
BOČEN — Minister za deželne zadeve Antonio Maccanico bo v soboto, 16. septembra, odprl 42. mednarodni vzorčni velesejem v Bocnu, ki se ga bo udeležilo čez 400 razstavljalcev v zastopstvu 1.345 italijanskih in tujih firm. Na sejmu bo posebna pozornost veljala industriji, trgovini in obrti pa tudi Avstriji in Z. Nemčiji. Bocenski sejem postaja spričo zemljepisne lege vse pomembnejši, ker predstavlja vez med evropskim severom in jugom,
predvsem pa zato, ker se bliža leto 1993, ki bo poleg domnevne evropske združitve naznanilo tudi potrebo po raztegnitvi in poglobitvi trgovinskega in širše vzeto gospodarskega sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami. Letošnja novost bo telematika: obiskovalcem bo na razpolago banka podatkov (1.500 strani) o značilnostih velesejma v trgovskem in turističnem pogledu.
11 Bariča Agricola 1 Kmečka banka Gorica
NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
11
*
V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V
1.9.	12.9.
URADNE kotacije		
Generali		46950	45850
Lloyd 		20300	19980
Lloyd risp		10700	10700
RAŠ 		32990	31400
Ras risp		14850	14000
Sai 		21300	21250
Sai risp		8800	8890
Montedison 		2553	2427
Montedison risp		1403	1330
Pirelli 		3950	3860
Pirelli risp		3920	3830
Pirelli risp. nc 		2500	2540
Snia ....	3340	3345
Snia risp		3350	3320
sdia risp. nc		1780	1720
Rinascente		7150	7080
Rinascente priv		3700	3640
Rinascente risp		3750	3520
Premuda 		1910	2070
Premuda risp		1300	1250
Sip	3715	3610
S*P risp		2780	2700
Jastogi		428	405
Comau .	4000	4000
	1.9.	12.9.
Fidis 		8650	8300
Gerolimich		. 133,75	126
Gerolimich risp		95	93
SME 		4440	4140
Štet		4990	4830
Štet W 10 		—	—
Štet W 9 		—	—
Štet risp		3990	4000
Tripcovich 		9280	9050
Tripcovich risp. nc		3800	3650
Alt. Immobiliari 		4900	4650
FIAT 		12100	11661
FIAT priv		7700	7415
FIAT risp		7370	7165
Gilardini		5850	5490
Gilardini risp		3900	3890
Dalmine 		433	420
Marzotto		8700	8575
Marzotto risp		8599	8850
Marzotto risp. nc		6545	6300
NEURADNO TRŽIŠČE		
1. C. C. U		810	810
SO. PRO. 200		1020	1000
Carnica Ass		11400	10900
	12.9.	spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI		
BTP junij 1990 10,5% 			
BTP maj 1990 		—	—
BTP januar 1990 12,5%-. . .	100,35	—0,05
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA		
CCT ECU 1982/89 13% . . .	100,00	
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	101,90	+ 0,20
CCT ECU 1984/91 11,25% .	104,05	—
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	103,00	+ 0,73
CCT ECU 1985/93 9% 		99,25	+ 0,66
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	100,15	+ 0,15
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	96,75	—0,26
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	100,00	—
CCT april 1992 10%		95,60	—
CCT julij 1992 IND		97,75	—0,10
CCT januar 1991 IND		99,75	+ 0,15
CCT julij 1993 IND		98,35	—
_______________________12.9.	spr. %
Nilska industrija - kmetijstvo ____________
BMyar....................... 11200	—
“'•'ton. ....................... _	•_
pridania .................... 7750	—0,64
" s'ugina................. —	—
ŽAVAR0VALSTV0 - BANČNIŠTVO_________________
^jjeanza Ass................ 44700	—1,11
"eanza Ass. risp. por. . . .	40000	—
>talia...................... 16450	-0,78
Lar°nia ..................... 2150	—2,05
Q "la Ass. ord.............. 16170	+0,19
|tai?era,i Ass.............. 64190	+0,10
Ab'anAs5+ 1000 ............. 13040	+0,31
La Jlle ................... 125000	+0,16
La p°ndiaria spa............ 63500	—
Uovrt6V'dente .............. 25250	+0,20
^AS f Adriatico ............ 19980	—0,05
Bas ■	  31600	—1,00
Toro ISp' port.............. 14051	+0,15
Uni °rd .................... 26000	—0,76
Ban°'Priv- ................. 19390	—1,32
Ban a Cornrn- Italiana ....	5299	—0,08
Cr6rli° dl Roma ............. 2340	+0,43
Interh0 ltalian° ............ 2765	—0,75
Men; anca priv.............. 53500	+0,94
banca................. 27880	—0,41
rr|P|lf>NA lNDUSTR|JA ' CEMENT____________
L-,ESnlUr9° ord............. 16945	+1,16
Mona' aS°................... 24800	-3,54
b’onciad°n ................. 32500	—1,22
Poli9raf c priv............. 25650	—3,24
c6menti kdltoria|e........... 5980	—0,08
r .................... 3690	+0,41
12.9. spr. %
Italcementi		. . 134000	—0,07
Umcem		27300	—
Unicem risp		14900	—
KEMIJSKA INDUSTRIJA	- OGLJIKOVODIKI	
Calp 		4100	
Fidenza Vetrar 1000 . . .	8850	—
Italgas 		2650	—
Mira Lanza		60060	+ 0,02
Montedison 1000 		2455	+ 0,99
Montefibre 		1558	—0,64
Pirelli 		3879	+ 0,70
Pirelli risp		3834	+ 0,34
Recordati ord		13500	+ 0,37
Safta		11250	+ 0,90
Siossigeno		—	—
Snia BPD 		3350	—0,06
Snia Fibre 		1905	—1,30
Snia Tecnopolimeri		7880	+ 3,55
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		7150	+ 2,73
Standa 		30890	+ 1,35
Standa risp. port		11360	+ 3,18
Alitalia cat. A		2655	—0,19
Alitalia priv		2029	+ 0,95
Italcable		15350	+ 0,33
SIP 		3600	+ 1,12
SIP risp. port		2680	—0,78
Sirti			+ 0,01
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti ....... 5601 +0,56
Tecnomasio............... 3211 + 0,03
12.9. spr. %
Bastogi		. 407,25	—0,67
Bonifiche Siele 		37290	—0,32
Bonifiche Siele risp		9700	+ 0,73
CIR - Comp. Ind. Riunite .	5950	—0,43
CIR risp		6020	—0,25
Cofide		6281	—0,62
Comau Finanziaria 		4000	+ 1,27
Editoriale SpA 		3730	+ 6,88
Euromobiliare 		6750	+ 2,90
Ferruzzi Agric		2670	+ 0,38
Fidis 		8150	—1,93
Fimpar 		2735	—0,18
Finarte 		6180	+ 3,00
Fiscambi Holding		6600	—3,08
Fiscambi risp		2301	—1,46
Fornara 		3188	+ 0,16
Gaic 		23790	—0,46
Gemina		2289	—1,25
Gemina risp		2279	—4,84
Gerolimich		.	126,05	+ 2,02
Gerolimich risp. port. . . .	93	+ 0,54
IFI priv		26180	+ 0,04
IFIL fraz		7700	—1,28
IFIL risp. port. fraz		3770 +0.5ZA	
Italmobiliare		199000	—0,60
Pirelli & C		9499	+ 1,49
Riva Finanziaria 		9350	—1,57
Sabaudia Finanziaria . . .	—	
Saubaudia risp. nc 		—	—
Saes		3312	—0,84
SME 		4150	—1,19
SMI Metalli		1550	+ 0,52
SMI Metalli risp		1190	—
SOGEFI		5001	—0,77
Štet		4760	—0,83
Štet risp. port		3959	—0,78
	12.9.	spr. %
CCT december 1990 IND . .	100,00	+ 0,20
CCT februar 1991 IND ....	99,60	+ 0,10
CCT februar 1997 IND ....	92,60	—
CCT junij 1993 CV IND . . . .	96,60	+ 0,36
CCT marec 1991 IND		99,45	—
CCT nov. 1993 CV IND . . . .	96,15	—
CCT sept. 1993 CV IND ...	99,50	—
CCT avgust 1992 IND		98,15	—0,15
CCT avgust 1993 IND		98,00	—0,05
CCT avgust 1990 IND		99,75	+ 0,05
CCT avgust 1991 IND		99,85	—
CCT avgust 1995 IND		93,90	+ 0,05
CCT avgust 1996 IND		93,10	—
CCT april 1991 IND 		100,30	+ 0,05
CCT april 1995 IND 		92,40	—0,11
CCT april 1996 IND 		92,85	—0,05
CCT december 1990 IND . .	101,30	+ 0,05
CCT december 1991 IND . .	99,95	—
CCT december 1995 IND . .	94,10	+ 0,11
CCT december 1996 IND . .	93,80	—
	V	
	12.9.	spr. %
Tripcovich 	 Tripcovich risp. nc		9050 3655	+ 0,56
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO
Attiv. Immobiliari.......... 4750	+2,02
Calcestruzzi............... 18000	—2,96
Cogefar .................... 6719	+0,58
Del Favero.................. 5990	+1,53
Grassetto SpA ............. 15030	+0,20
IMM Metanopoli.............. 1515	—0,79
Risanamento Napoli ........ 36000	+0,56
Vianini ..................... 3990	—0,25
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aeritalia ord. . Danieli & C. . . Data Consyst .
Fiar SpA.......
Fiat...........
Fiat priv......
Fiat risp.......
Franco Toši . .
Gilardini.......
Magneti Marelli
Merloni.........
Necchi ord......
Olivetti ord. . . . Olivetti priv. . . . Pininfarina . . . . Rodriguez SpA .
Safilo .........
Safilo risp.....
Saipem..........
Saipem risp. . . . Teknecomp . . .
3710	+0,27
9180 —0,11 13340	—
25500	+ 0,79
11715	+0,39
7501	+0,17
7220	+ 0,45
30550	+0,16
5490	+1,29
3499 —2,75 3295	—
4000	+ 3,60
9100 —0,71 5750	+ 0,88
13325 —0,74 10050 . +0,40 10150 —0,78 9730	+0,10
2770	+0,73
2635	+1,11
1486	+1,09
12.9. spr. %
CCT februar 1991 IND		100,85	—
CCT februar 1992 IND		98,30	—
CCT februar 1992 9,8% . . .	99,75	—
CCT februar 1995 IND		95,25	—
CCT februar 1996 IND		93,70	—
CCT februar 1997 IND ....	92,65	+ 0,05
CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	100,25	—
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	100,55	—
CCT jan. 90 USL 12,5% . . .	100,15	—0,15
CCT januar 1991 IND		101,05	—
CCT januar 1992 IND		99,00	+ 0,05
CCT januar 1992 11%		98,50	+ 0,05
CCT januar 1993 IND		97,15	—
CCT januar 1996 CV IND . .	95,00	—
CCT januar 1997 IND		92,95	—
CCT januar 1995 IND		93,45	—
CCT januar 1996 IND		93,75	—
CCT julij 1990 IND		99,95	+ 0,05
CCT julij 1991 IND		100,15	—
CCT julij 1995 IND		94,80	—0,11
CCT julij 1996 IND 		94,15	—0,11
CCT maj 1991 IND ,		100,40	+ 0,05
CCT maj 1992 		—	—
CCT maj 1995 IND		92,75	—0,05
CCT maj 1996 IND		93,30	—
CCT maj 1997 IND		93,25	—
CCT marec 1991 IND		100,10	—
CCT marec 1995 IND		92,60	—
CCT marec 1996 IND		93,05	—0,16
CCT marec 1997 IND		93,15	—
CCT nov. 1990 IND		99,80	+ 0,10
CCT nov. 90 EM 83 IND . . .	101,25	+ 0,10
CCT nov. 1991 IND		100,10	—0,05
CCT nov. 1992 IND		97,60	—
CCT nov. 1995 IND		94,10	—
CCT nov. 1996 IND		93,55	—
CCT oktober 1993 IND ... .	97,90	—0,05
CCT oktober 1990 IND ... .	99,75	+ 0,05
CCT oktober 1991 IND ... .	100,10	—0,05
CCT oktober 1995 IND ... .	94,30	—0,05
CCT oktober 1996 IND ... .	93,35	—0,05
CCT sep. 1990 IND		99,65	—
CCT sep. 1991 IND		99,95	—
CCT sep. 1995 IND		93,80	—
CCT sep. 1996 IND		93,25	—
CTS marec 1994 IND		73,90	+ 0,20
CTS april 1994 IND 		73,80	+ 0,07
ED SCOL 1975/90 9% 		105,00	—
ED SCOL 1976/91 9% 		99,60	—
ED SCOL 1977/92 10% . . .	99,00	—
REDIMIBILE 1980 12% . . .	102,60	—
RENDITA — 35 5% 		72,10	—
Na tržaški univerzi odprli desetdnevni simpozij o prevozih
S svojimi storitvami dežela FJK lahko postane pomembno vozlišče
Kljub odsotnosti ministra za prevoze Carla Berninija, ki pa je svoj prihod napovedal za prihodnji ponedeljek, so včeraj na univerzi slovesno odprli 30. simpozij o vprašanjih prevozov, ki ga vse od leta 1959 prireja Inštitut za preučevanje prevozov v evropski gospodarski integraciji ISTIEE Univerze v Trstu. Tema letošnjega posveta, na katerem bo predavalo okrog 40 italijanskih in tujih strokovnjakov, je sprostitev cen na evropskem tržišču, ki bo stopila v veljavo leta 1993. Kljub pomenu tega svojevrstnega simpozija, ki se vse od ustanovitve posveča perspektivam neke (vsaj delno) združene Evrope, je bilo na včerajšnji slovesnosti prav malo prestižnih imen. Kot rečeno, ministra Berninija ni bilo, prav tako ni bilo nikogar, ki bi zastopal Evropsko skupnost. Edina mednarodna "osebnost" je bil predsednik komisije za prevoze pri OZN Giulio Dente, medtem ko je upravo Državnih železnic zastopal podpredsednik glavnega ravnateljstva Martinez. Udeležence seminarja, katerih včeraj še ni bilo veliko, so torej pozdravili rektor Univerze Fusaroli, tržaški župan Richetti, predsednik Pokrajine Crozzoli, deželni odbornik za prevoze Di Benedetto in predsednik ISTIEE Maternini.
Po uvodnem pozdravu rektorja Fu-sarolija, ki je omenil, da bo ES z letom 1993 postala nova država s 320 milijoni prebivalcev in da bo zaradi prostega kroženja kapitala, delovne sile in storitev treba najti nova pravila, s katerimi naj bi uredili tudi prevozni sektor, je spregovoril tržaški župan Richetti. Ta se je osredotočil predvsem na tržaško problematiko in dejal, da ima Trst vse pogoje, da postane eno od pomembnejših evropskih stičišč. Podobnega mnenja je bil seveda tudi predsednik Pokrajine Crozzoli, ki je omenil idealno politično vlogo, ki bi jo imela Evropska skupnost. Tudi deželni odbornik za prevoze Di Benedetto je postavil poudarek na vlogo dežele Furlanije-Julijske krajine, ki ponuja
zelo raznolike prevozne storitve in lahko dobi izredno pomembno vlogo v okviru ES, še posebej zato, ker meji z dvema državama - Avstrijo in Jugoslavijo - ki nista članici ES, a imata s skupnostjo plodne gospodarske stike. Dežela naj bi si po besedah Di Bene-detta že prizadevala, da bi podjetniško upravljali železnice, pristanišče in ceste in da bi koordinirali delovanje italijanskih in jugoslovanskih pristanišč. Di Benedettu pa je "spodrsnilo", ko je napadel avstrijske oblasti, ki so prepovedale prevoz blaga po cesti (da bi na ta način omejili onesnaženje) in so prizadejale precejšnjo škodo italijanskim prevoznikom, ne da bi pri tem upošteval možnost, da bi tudi Italija začela privilegirati železnice.
Predstavnik OZN Dente je nato dejal, da bo Evropa v prihodnjih letih doživela zelo velike spremembe, saj se bodo zahodne države poenotile, po drugi strani pa bomo na Vzhodu gotovo priča globokim političnim in gospodarskim spremembam. V tem okviru je torej treba najti nove oblike komuniciranja in povezovanja, kar se bo
odražalo tudi v prevozih. Prav 26. septembra se bodo v Budimpešti zbrali vsi evropski ministri za prevoze, ki bodo preučili značilnosti in ponudbe vseh posameznih držav in dežel.
Šele zadnji govornik, predsednik ISTIEE Matteo Maternini se je lotil tematike letošnjega simpozija in pojasnil, zakaj bi sprostitev cen lahko škodljivo učinkovala na kakovost in varnost prevozov. »Cene javnih prevoznih sredstev so na primer zelo različne v posameznih državah,« je dejal, »in so večkrat tudi zelo različne od resničnih stroškov, ki jih imajo podjetja. Sprostitev tržišča lahko torej povzroči škodljive pojave, saj bi podjetja zaradi konkurence lahko znižala cene na račun varnosti. Da bi preprečili tako nevarnost, moramo cene uskladiti.«
Simpozij se bo nadaljeval do četrtka, 21. septembra, predavanja pa bodo vsak dan ob 9. uri v konferenčni dvorani ekonomske fakultete.
Na sliki (foto Magajna) deželni odbornik za prevoze Di Benedetto med svojim posegom na otvoritvi.
Po srečanju med delegacijama KD in PSI
Biasutti naj bi spet vodil deželni odbor
Zdi se, da bo deželna kriza v kratkem rešena in da bo že 20. t. m. deželni svet Furlanije-Julijske krajine izvolil odbor, ki naj bi ga ponovno vodil Adriano Biasutti. Zeleno luč za nov odbor so prižgali na predvčerajšnjem sestanku med delegacijama KD in PSI.
V uradnem tiskovnem poročilu piše, da se je srečanje med strankama zaključilo z v bistvu pozitivno oceno, ki sta jo izrekla načelnika delegacij Tongo in Zanfagnini. Delegaciji sta poglobili politična, institucionalna in programska vprašanja ter izrazili voljo, da 20. t. m. izvolijo predsednika in odbor. Predstavniki strank so se domenili tudi za to, da bi spremenili nekatere točke pravilnika deželnega sveta in s tem racionalizirali njegovo delovanje. KD in PSI pa sta, kot je zapisano v tiskovnem sporočilu, soglašali tudi o potrebi, da se spremeni volilni zakon za obnovo deželnega sveta, in to z namenom, da se zmanjša razdrobljenost predstavništev. O teh problemih pa naj bi prišlo do diskusije med vsemi političnimi skupinami, ki sestavljajo pristojno deželno komisijo. Delegaciji sta tudi soglašali, da bi se morale še ta teden sestati vse stranke, ki bodo sestavljale nov deželni odbor.
Uradno tiskovno sporočilo v bistvu ne napoveduje velikih programskih sprememb in si zato upravičeno zastavljamo vprašanje, čemu tako dolgotrajna kriza. Najbolj kočljivo vprašanje, ki ga uradno tiskovno sporočilo omenja, je sprememba volilnega zakona, treba pa je seveda videti, koliko so nameni strank resni. Dejanske spremembe bodo po vsej verjetnosti v porazdelitvi posameznih odborništev. Po srečanju sta tako Longo kot Zanfagnini izjavila, da je prišlo do temeljitega razčiščenja, ki je osvetlilo bistveni pomen, ki ga ima zavezništvo med KD in PSI. Govor je bil tudi o srečanju s političnimi silami, ki niso sodile v koalicijo, to je z Listo za Trst, zelenimi z marjetico in s Furlanskim gibanjem.
Do sprememb naj bi prišlo, kot smo že zapisali, v porazdelitvi odborništev. Tu smo seveda še vedno pri ugibanjih, čeprav je že dlje časa jasno, da bo kriza privedla do sprememb v funkcijah, pristojnostih in pri porazdelitvi oblasti. Številčno naj bi bili odborniki porazdeljeni kot doslej, spremenila pa bi se nekatera imena. Govori se, da bo KD imenovala za odbornika Giancarla Cruderja, ki je na deželnih volitvah prejel veliko preferenc in "zasedel" tretje mesto med izvoljenimi v vrstak KD. Cruder naj bi zamenjal Vinicia Turella, ki naj bi čez leto postal predsednik deželne finančne družbe Friu-lia. Tudi socialisti naj bi izvedli rotacijo in namesto Vespasiana imenovali Blasiga ali pa Bulfoneja. Govor je tudi o zamenjavi podpredsednika deželnega odbora (do sedaj je to bil Carbone), ki bo vsekakor ostal socialist, ni pa še znano njegovo ime. V bližnji prihodnosti pa naj bi zamenjali tudi predsednika deželnega sveta. To so sicer zaenkrat le govorice, vendar pa bodo "sadovi" dolge krize najbrž že prihodnji teden bolj otipljivi in jasni.
Kritike na račun sporazuma med KD in PSI pa so že prišle od deželnega tajnika KPI Viezzija, ki v tiskovni noti ugotavlja, da se zdi vsebina tega sporazuma dokaj revna, saj se omejuje le na nekatere institucionalne vidike in na rahle spremembe v porazdelitvi funkcij. Ni pa jasno, ugotavlja Viezzi, ali so na srečanju razpravljali tudi o deželni politiki. Nadalje se zdi komunistom nesprejemljiva zamisel o zamenjavi v predsedstvu deželnega sveta, ne da bi jo utemeljili s tehtnimi razlogi, medtem ko bi morebitni vstop Liste za Trst v deželno večino povzročil njen premik v desno. Vsekakor ima Viezzi vtis, da je sporazum med KD in PSI krhek in da šibi deželni odbor in njegovo politično sposobnost, medtem ko socialisti po njegovem mnenju niso dosegli rezultatov, ki so jih želeli.
Konvencija za upravljanje območja T8 daje Občini Trst pomembne pristojnosti
Pozitivno dogovarjanje za rešitev krize v deželni upravi je verjetno botrovalo političnemu zatišju, ki je bilo značilno za predsinočnjo sejo tržaškega občinskega sveta. Richettijevo uvodno poročilo je sicer v teku glasovalnih izjav sprožilo nekaj polemičnih izjav, vendar začetno ugotavljanje predstavnika Mestne zelene liste Ghersine, da bi bilo pač primerno, če bi se o njem razvila razprava, je naletelo na gluha ušesa in župan je gladko prešel na drugo točko. Za komuniste je dnevni red skupščine bil vsekakor »pod tonom«, ker odbor ni vnesel vanj dveh od trenutno najbolj žgočih problemov, to je odobritev načrta za obnovo Starega pristanišča (načrt Polis) in sklepa o odkupu občinske klavnice.
Seznam sklepov, ki so čakali na odobritev, je bil izredno natrpan, saj se je občinski svet zadnjič sestal pred dvema mesecema. Med sklepi pa je bilo nekaj posebno pomembnih, predvsem na področju upepeljevanja in odvažanja odpadkov, socialne oskrbe in zvočnega ter zračnega onesnaženja. Glede spremljevalcev za prizadete otroke je treba povedati, da je svet odobril službo že z začetkom šolskega leta, vendar je odbornik Berce poudaril, da bo Občina morala to službo, ki je doslej bila v pristojnosti Pokrajine,
izboljšati, vendar tudi racionalizirati, in to predvsem s preverjanjem ekonomskega položaja porabnikov. S tem v zvezi je odbor osvojil tudi priporočilo KPI, da sporazumno s pokrajinsko upravo v kratkem izdela načrt za spremljanje prizadetih, in to v okviru širšega prizadevanja za njihovo družbeno vključevanje.
Svet je tudi sprejel pomembne sklepe za ugotavljanje zračnega in zvočnega onesnaženja. Tako bo uprava nakupila še četrto merilno postajo, posodobila bo obstoječe, poskrbela pa bo tudi za ugotavljanje onesnaženosti v središču mesta. V zvezi s to problematiko sta posegla Ghersina in predstavnik Zelene alternativne liste Bekar, ki je poudaril zamude občinske uprave,
vendar je sklep ocenil za pomemben korak naprej.
Med pomembne odločitve ponedeljkove občinske skupščine sodi nadalje odobritev konvencije med Občino Trst in Centrom za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Konvencija obsega vrsto pogojev, navodil in jamstev za upravljanje območja T8, na katerem je predvidena gradnja sin-hrotrona. Po sprejetju variante urbanističnega načrta, je to korak naprej, da Center lahko pripravi izvršilni načrt za gradnjo novih struktur. V predstavitvi konvencije je odbornik Cec-chini poudaril, da izraža veliko pozornost uprave, da se sedanji krajinski videz kraja čimbolj avtentično ohrani. Opozoril je na člen 2, ki daje med drugim točna navodila za gradnjo glavnih
in stranskih cestnih povezav ter zaščito dolin in na člen 3, ki določa, da mora Center zajamčiti krajevnemu prebivalstvo možnost, da se poslužuje infrastruktur in storitev splošne koristi. Cecchini je nato omenil še člen 6, v katerem so naštete vse omejitve pri gradnji poslopij (število, značilnosti, barva itd.). Za izdajanje gradbenih dovoljenj je predvidena dodatna dokumentacija, ki upošteva vse bodoče vplive na okolje. Posebno poglavje pa obravnava možnost, da Center preneha s tovrstno dejavnostjo.
Konvencijo so podprli vsi predstavniki strank, izjema je bil le Bekar, ki se je vzdržal z obrazložitvijo, da ima Center poseben statut in torej avtonomijo, ki presega občinske pristojnosti. Kot smo že zapisali v včerajšnji številki, so za konvencijo glasovali tudi komunisti. Tajnik KPI Costa je pojasnil, da so bili sprejeti skoraj vsi popravki in dopolnila, ki so jih predlagali komunisti tako v zahodnokraškem svetu kot občinski urbanistični komisiji. Izrazil je nadalje mnenje, da daje Občini veliko pristojnosti pri upravljanju območja T8, kar je lahko — potem ko je pasivno sprejela lokacijo sinhrotro-na — pomemben inštrument pri upravljanju tega teritorija.
Nagrade za lastnike starih hranilnih knjižic
V letošnjem oktobru bo v Nabrežini na pobudo domače posojilnice več prireditev v počastitev pomembnih obletnic posojilnic, ki so delovale na območju današnje de vinsko-nabrežinske občine. Predstavljena bo knjiga o delovanju teh posojilnic. Prirejena bo razstava raznih zadružnih knjig in dokumentov o gospodarskem razvoju krajev na Nabrežinskem krasu. Nagrajeni bodo tudi imetniki najstarejših hranilnih knjižic domačih kreditnih zavodov. V poštev pridejo hranilne knjižice naslednjih kreditnih zavodov: Hranilnega in posojilnega društva v Nabrežini (ustanovljeno leta 1888), Kmečke hranilnice in posojilnica v Devinu - sedež v Štivanu (ustanovljena leta 1908), Ljudske hranilnice in posojilnice v Nabrežini (ustanovljena leta 1914) in Kmečke hranilnice in posojilnice v Šempo-laju (ustanovljena leta 1914).
Kdor hrani stare hranilne knjižice teh zavodov, naj jih čimprej prinese v pisarno nabrežinske posojilnice. Lastniki najstarejših knjižic bodo namreč prejeli nagrade.
Jutri sestanek o kraški avtocesti
V sejni dvorani Palače Costanzi pri tržaškem županstvu bo jutri ob 17. uri sestanek o gradnji avtoceste po tržaškem Krasu. Zanj je dal pobudo zahodnok-raški rajonski svet, udeležili pa se ga bodo predstavniki zahodnokraškega in vzhodnokraškega rajonskega sveta, devinsko-nabrežinske, zgoniške in repenta-brske občinske uprave ter obeh ustanov, ki avtocesto gradita, se pravi cestnega podjetja AN AS in Dežele Furlanije-Julijske krajine. Na sestanku bodo govorili o tem, kako bi najučinkoviteje zaščitili ekološke, krajinske, speleološke in zgodovinske značilnosti in dobrine, ki jih gradnja avtoceste postavlja v nevarnost.
Brezigar pri šolskem skrbniku in prefektu glede slovenskih šol
Deželni šolski skrbnik prof. Ottaviano Čorbi je včeraj sprejel deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja. Do srečanja je prišlo v zvezi z nekaterimi perečimi vprašanji, ki zadevajo slovenske šole na Tržaškem. Brezigar je na sestanku načel vprašanja ohranitve slovenske osnovne šole v Briščikih, imenovanja ravnateljev nižjih srednjih šol in ustanovitve oddelka umetnostne smeri pri učiteljišču Anton Martin Slomšek v Trstu.
V zvezi s šolo v Briščikih je deželni svetovalec SSk poudaril, da so slovenske šole zaščitene in da zaščita velja tudi za to šolo, ki je bila"odprta na osnovi recipročnosti istočasno z neko italijansko šolo v Istri. Načelo, ki mora prevladati pri ohranitvi teh šol je predvsem želja in potreba staršev. V Briščikih so starši izrecno izrazili željo po ohranitvi šole in je zato ni mogoče ukiniti. Prof. Čorbi je zagotovil, da ne bo prišlo do zaprtja šole, čeprav je poudaril, da obstajajo nekatere težave z osebjem. Kar zadeva to vprašanje, pa je Brezigar opozoril, da je v letošnjem šolskem letu manj razredov kot v lanskem, kar pomeni, da število osebja v nobenem primeru ne bo večje od lanskega, zato ta problem po njegovem mnenju ne bi smel obstajati.
Drugo vprašanje zadeva imenovanje slovenskih ravnateljev nižjih srednjih šol. Brezigar je podčrtal, da slovenskih šol ni mogoče obravnavati enako kot italijanske, kajti gre za manjšinske šole, pri katerih ne morejo veljati kriteriji številčnosti kot pri šolah večinskega naroda. Prof. Čorbi je opozoril, da obstaja vladni odlok, ki ga mora skrbništvo spoštovati in da bi bilo treba morebitno izjemo predvideti pri parlamentarni razpravi za dokončno uzakonitev tega odloka. Imenovanje regentov za letošnje šolsko leto torej ni mogoče, pač pa bo verjetno v kratkem imenovan ravnatelj nabrežinske srednje šole Igo Gruden, ki je že uspešno opravil natečaj in mora sedaj njegov zapisnik odobriti še računski dvor.
Deželni svetovalec je na koncu tudi šolskega skrbnika seznanil s predlogom slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek, da bi ustanovili eksperimentalni tečaj umetnostne šole.
Brezigarja je v ponedeljek sprejel tudi tržaški prefekt Eustachio De Felice, kateremu je predstavnik Slovenske skupnosti obrazložil probleme slovenskih šol, še zlasti osnovne šole v Briščikih, imenovanje ravnateljev srednjih šol ter ga prosil, da poseže pri pristojnih oblasteh za ugodno rešitev navedenih problemov.
Prvi obračun poletnih voženj s hidrogliserjem
Hidrogliser družbe Aliscafi Alto Ad-riatico bo še do konca septembra povezoval Trst z Miljami, Sesljanom in Portorožem, seveda če bodo razmere na morju dovoljevale vožnjo tega hitrega plovila. Pred nekaj dnevi je potekel mesec, odkar je hidrogliser »Frec-cia del Giglio« nastopil svojo službo in ob tej priložnosti je njegov kapitan Ettore Morace napravil prvi obračun: potnikov, ki so ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah opravili vožnje s hidrogliserjem, je bilo skupaj 4.458; 845 se jih je vkrcalo in izkrcalo v Miljah, 2.930 v Sesljanu in 577 v Portorožu. Povrhu je gliser opravil tudi posebne turistične vožnje po Tržaškem zalivu, ki se jih je udeležilo 106 potnikov.
V prihodnji sezoni se bo hidrogliser preimenoval v »Freccia di Trieste«, družba Aliscafi Alto Adriatico pa se je odločila, da bo povezavo s Portorožem začela že 15. maja. Kot znano, porabi gliser za pot iz Trsta v Portorož komaj pol ure in pri tem opravi tudi carinski pregled pri vhodu v piranski pristan.
Oktobra sedmi sejem starinskih predmetov
Tudi letos bodo na Pomorski postaji priredili razstavni sejem starinskih predmetov, ki je v preteklih letih beleži rastoč uspeh in se uveljavil tudi zunaj meja naše dežele-Sejem, ki ga konzorcij Promotrieste v sodelovanju s tržaško Trgovinsko zbornico letos prireja že sedmič, bo potekal o 17. do 23. oktobra, v tem obdobju pa si bo v prostori Pomorske postaje mogoče ogledati najlepše predmete z za četka našega stoletja, ki jih hranijo starinarji. Kot je znan ^ je v našem mestu sicer težko najti predmete iz bolj oddal] nih obdobij, v zameno pa hrani Trst "zaklade", ki so ^ druga italijanska mesta dokaj neobičajni, kot na Prlin ^ dunajsko navdahnjeno pohištvo, nakit, lestenci, okras ^ lutke in še marsikaj drugega, kar je bilo značilno za stan vanja premožnejših meščanskih družin.
Na letošnjem sejmu antikvariata bo razstavljalo °kr štirideset starinarjev, od katerih jih bo sicer večina Trza^ nov, pridružili pa se jim bodo tudi starinarji iz drugih n1 v naši deželi in iz najpomembnejših italijanskih središč ^ tikvariata. Na sejmu si bo mogoče ogledati tudi slike tr ^ kih slikarjev s konca 19. in začetka 20. stoletja, kar bo posebej zanimivo za ljubitelje umetnosti.	^0.
Tri dni pred zaključkom razstavnega sejma, in s*c?5j.jji-oktobra, bodo prireditelji izvedli dobrodelno dražbo s v skih predmetov, izkupiček od prodaje pa bodo namei^ ^ dobrodelne namene, in sicer Združenju za raziskovan] kastih obolenj.
Seja sosveta za Skedenj in Čarbolo sinoči že tretjič predčasno prekinjena
Vse bolj grobo kršenje pravic Slovencev
Kot smo že večkrat zapisali 27. člen pravilnika, ki ureja delovanje rajonskih svetov v tržaški občini, določa, da je »raba slovenskega jezika dovoljena v delovanju rajonskih teles«. Tega preprostega in nedvoumnega določila pa vodilni možje in sile rajonskega sveta za Skedenj in Čarbolo nočejo nikakor razumeti in spoštovati, tako da so sinoči raje že tretjič pristali na predčasno prekinitev seje, kot pa da bi v skladu z njim omogočile svetovalcu slovenske narodnosti, da se na seji izraža v svojem jeziku.
Na začetku zasedanja je za kak hip kazalo, da se bodo stvari mogoče drugače obrnile. Res je sicer, da politične stranke, ki imajo vodilno besedo v rajonskem svetu, pred sejo niso dosegle pravega sporazuma o tem vprašanju, pa čeprav so se poskušale dogovoriti tudi na višji, t. j. pokrajinski ravni. Kljub temu pa je predsednik Favretto (KD) takoj na začetku seje dal besedo novoimenovanemu rajonskemu svetovalcu Pavletiču (KPI), češ da naj nadaljuje svoj umestitveni govor, pri katerem je bil zadnjič prekinjen. Ta poteza je presenetila tudi samega Pavletiča, ki pa je vsekakor sprejel nepričakovano vabilo in spregovoril nekaj pozdravnih besed najprej v italijanščini in nato v slovenščini.
Ob tem so svetovalci desnih opozicij takoj začeli razgrajati, predstavnik LpT Baldas pa je dobil besedo, da bi predstavil resolucijo »prejudicialne narave« proti rabi slovenščine. Ne bomo se spuščali v razgrabljanje, koliko je v skladu s pravilnikom, da je dobil besedo neki svetovalec, preden bi drug končal svoj poseg. Povejmo naj le, da je bila resolucija odobrena z glasovi LpT, MSI, KD, PSI, PSDI in PRI, proti njej so se izrekli edinole predstavniki KPI in gibanja za Svobodno tržaško ozemlje (TLT),
vzdržal pa se je demokristjan Olivo. Resolucija izključuje možnost rabe slovenščine v rajonskem svetu za Skedenj in Čarbolo, ker da bi v nasprotnem primeru kršili 5. člen ustave, ki govori o enotnosti in celovitosti republike (sid), kakor tudi razne razsodbe in stališča Računskega dvora in drugih teles, ki pa jih resolucija natančneje ne navaja.
Po sprejetju te resolucije, ki je v očitnem in kričečem nasprotju s samim pravilnikom rajonskega sveta (pa tudi z marsičem drugim, vključno z ustavnim določilom o enakopravnosti jezikovnih manjšin) se je seja nekaj časa nadaljeva-
la v skladu z dnevnim redom. Stvari pa so se spet začele zatikati, ko je bilo treba odobriti zapisnike prejšnjih sej, zlasti predzadnjih dveh, ki sta bili predčasno prekinjeni ob posegih v slovenskem jeziku. Predstavniki LpT in KPI so namreč imeli razne pripombe o tem, kako so se dogodki v resnici odvijali, prišlo pa je tudi do različnih tolmačenj o tem, kaj s popravki napraviti. Na koncu so bili listarski z večino glasov odobreni, komunistični pa zavrnjeni.
Stvari pa so se dokončno zataknile v razpravi o resoluciji, ki jo je takoj potem predstavil listar Bal-
das, da bi ožigosal po njegovem nekorektno poročanje raznih tržaških občil, vključno našega dnevnika, o poteku zadnjih dveh sej. V razpravo je namreč hotel poseči tudi Pavletič, kajpak v slovenskem jeziku. A predsednik Favretto mu je ob kričavem negodovanju nacionalističnih skrajnežev takoj odvzel besedo, češ da nima pravice govoriti po slovensko, in sejo predčasno prekinil. Po seji je Favretto izjavil, da o vprašanju rabe slovenščine noče sam odločati in da ga morajo zdaj rešiti politične stranke na pokrajinski ali celo višji ravni.
M. B.
Delegaciji SSk in KPI včeraj posegli pri Richettiju
Pilatovsko stališče tržaške občinske uprave
Pred sinočnjim zasedanjem rajonskega sveta za Skedenj in Čarbolo sta včeraj dopoldne delegaciji SSk in KPI ločeno posegli pri tržaškem županu Richettiju in ga pozvali, naj poskrbi, da bi na zasedanjih omenjenega rajonskega sveta bila omogočena raba slovenskega jezika.
V imenu SSk sta pri Richettiju bila pokrajinski podtajnik Močnik in občinski svetovalec Lokar. Zupanu sta izrazila odločen protest zaradi protislovenskih izgredov, do katerih je prišlo na preteklih sejah rajonskega sveta za Skedenj in Čarbolo, ter zahtevala, naj se tudi v tem telesu spoštuje 27. člen pravilnika o delovanju rajonskih svetov v tržaški občini, ki izrecno dovoljuje rabo slovenskega jezika. Podobno sta pozneje pri Richettiju posegla občinska svetovalca KPI Pessato in Kalčeva. Med drugim sta zahtevala, naj tržaška občinska uprava v skladu s pravilnikom poskrbi, da bi na seji rajonskega sveta bil prisoten prevajalce.
Richetti, ob katerem je bila odbornica za decentralizacijo Pittonijeva, je delegacijama dal precej zamotan in ne ravno pozitiven odgovor. Kot piše v občinskem tiskovnem sporočilu, je župan zagotovil, da »se je in se bo zavzel, da bi tudi tisti rajonski svet lahko izpolnjeval svojo funkcijo ob pravičnem upoštevanju zahteve po svobodnem izražanju različnih rajonskih svetovalcev, vendar ob strogem spoštovanju zakona in tolmačenja, ki
ga je o njem dal minister za javne službe Maccanico«. Za lažje razumevanje naj spomnimo, da je pred letom dni minister za dežele (in ne za javne službe, kot napačno piše v občinskem komunikeju) v odgovoru na interpelacijo senatorja Spetiča zatrdil, da se pravica o rabi slovenščine v javnosti omejuje na to, kar je bilo od Londonskega memoranduma uresničeno pred Osimskimi sporazumi, in v bistvu zanikal, da bi se Slovenci smeli izražati v svoji materinščini v odnosih z oblastmi. Kaj naj bi to konkretno pomenilo v primeru rajonskega sveta za Skedenj in Čarbolo, ni zelo jasno, iz poročil delegacij SSk in KPI pa bi se dalo sklepati, da bi tržaška občinska uprava ne delala problemov, ko bi se v samem rajonskem svetu vodilne politične sile dogovorile za rabo slovenščine.
O tej zadevi je bil govor tudi na sestanku, na katerem sta se predvčerajšnjim Pessato in Kalčeva srečala s pokrajinskim tajnikom PSI Perellijem. Uradnih poročil o srečanju sicer ni, vendar smo izvedeli, da je Perelli komunističnima predstavnikoma zagotovil, da se bodo socialistični rajonski svetovalci glede tega vprašanja »obnašali odgovorno«. Tudi o tem bomo kaj več izvedeli na tiskovni konferenci, ki jo KPI prireja danes ob 11.30 na svojem sedežu v Trstu o vprašanju rabe slovenščine v tržaških rajonskih svetih.
Sinoči v Prosvetnem domu na Opčinah
Številno občinstvo sledilo javni debati o fojbah
V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah se je sinoči zbralo številno občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo javni debati, ki jo je o vprašaju iojb priredila Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši. Na temo »Fojbe med Zgodovino, mitom in politiko« sta spregovorila senator Stojan Spetič in zgodovinar Jože Pirjevec. V razpravo je nato poseglo več udeležencev večera in ''sak je s svojega zornega kota spregovoril o problematiki, ki je v zadnjih tednih postala nadvse aktualna in tudi žgoča.
Na sliki (foto Križmančič): pogled na številno publiko v Prosvetnem domu.
Robert Maxwell v Trstu
Zanimive ameriške izkušnje pri skrbi za starejše osebe
Dvaintrideset milijonov članov, 12 tisoč uslužbencev, tri tisoč sedežev po vsej državi in štiri tisoč prostovoljnih skupin: to je v skopih obrisih struktura najmočnejšega ameriškega združenja priletnih, AART (American Associ-ation of Retired Person), katerega novoizvoljeni predsednik Robert Blane Maxwell jr. se te dni mudi v Trstu na povabilo prirediteljev salona »Petdeset in več«. Maxwell, ki bo svojo funkcijo prevzel šele maja prihodnje leto, se je včeraj srečal s predstavniki tržaške Trgovinske zbornice, zainteresiranih kategorij in tiska, katerim je orisal glavne značilnosti svoje organizacije.
AART je nastala kot zasebno združenje med šolniki v pokoju, kmalu pa je razširila svoje delovanje v korist vseh kategorij priletnih državljanov. Kot prva je sprožila novo skupinsko zavarovalno polico, ki je za sorazmerno malo denarja nudila zdravniške storitve, danes pa nudi že 38 različnih storitev za ostarele, od tečajev za varnejšo vožnjo do pomoči pri izpolnjevanju davčnih prijav, od prispevkov za zdravniško pomoč do zdravil po znižani ceni.
Ameriški sistem zdravstvene in socialne oskrbe za ostarele je sicer izrazito privatističen in zato bistveno različen
od italijanskega, vendar je bilo pričevanje Roberta Maxwella izredno zanimivo za tukajšnje operaterje. V trenutku, ko se tudi v Italiji vse bolj govori o privatizaciji zdravstvene in socialne oskrbe, pa gre tudi poudariti, da ameriških izkušenj prav gotovo ni mogoče kar tako prenesti v italijanski sistem oskrbe za ostarele.
■ Nekateri krajevni časopisi so objavili informacijo, da upravni svet Univerze v Trstu menda namerava omejiti število tujih študentov, ki bi lahko stanovali v univerzitetnem študentskem domu. To je predsednika krožka Istria Marina Voccija vzpodbudilo, da je na rektorja Fusarolija naslovil pismo, v katerem izraža zaskrbljenost, da ne bi ukrep prizadel tudi študentov, ki so člani italijanske manjšine v Jugoslaviji in študirajo v Trstu.
Medtem ko se v Italiji krepi zavest, da je za ohranjanje in zaščito italijanske manjšine v Jugoslaviji treba pospešiti stike z njo — to dokazuje tudi napovedani obisk ministra De Miche-lisa — gre domnevni sklep popolnoma v nasprotno smer, ugotavlja Vocci, in na koncu izraža željo, da bo upravni svet Univerze znal izbrati pravo pot.
Upravni svet Verdija redno zaposlil 56 uslužbencev
v Upravni svet opernega gledališča skT^ ie sPreiel nekaj pomembnih j lePov v zvezi z osebjem, ki je doslej Tat 0 Pr' hiši z začasnimi pogodbami. Iitk *ma z včerajšnjim dnem 44 us-črZ -ncev redno zaposlitev za nedolo-(je? čas, 24. oktobra pa se bo uredil ki i?Vr'i odnos za dvanajst plesalcev, h°d° na operno hišo vezani vsaj m mesecev na leto.
SU]UPravni svet je sprejel omenjena CPa. na osnovi smernic računskega red 3a in ministrstva za turizem in pri-3a i e i®r v skladu z dogovorom, ki qgl.e aprila sklenil s sindikalnimi or-Veri?acijami. Tiskovni urad gledališča ni s 1 Pri tem pripominja, da je uprav-č6pr et redno zaposlil 56 uslužbencev, j<M število osebja presega mejo, ki dniprv, , °čil zakon iz leta 1973. V za-b6p ™ letu se je namreč število usluž-PoVp.v s pogodbami za nedoločen čas 182 v8,- za 40 odstotkov, saj je od Posicr,i*}kor jih je bilo lani septembra, Nja u1 0 na sedanje 253. tava oi°5c'Evetia še omeniti, da je up-naga]j'e.hališča že razpisala natečaj za Jnjih osem delovnih mest.
Neznani tatici s prevaro okradli upokojenko za pol milijona lir
S »tehniko«, o kateri smo že pisali pred časom, sta včeraj neznani ženski okradli 81-letno Augusto Mogorovich, ki stanuje na Elizejskih poljanah.
Tatici, stari približno 30 do 35 let, sta se predstavili upokojenki in ji povedali, da imata nalogo pregledovati pokojninske knjižice. Starejša ženska je takoj nasedla prevari in sprejela ženski v stanovanje. »Kontrolorki« sta po vstopu v stanovanje vprašali ostarelo gospo, naj jima pokaže stotisočak, češ da morata pregledati serijsko številko. Upokojenka še ni ničesar zasumila in je šla po bankovec v predal omare, ki je bila v spalnici. Vrnila se je v kuhinjo in jima pokazala denar, ob tem pa je ena izmed tatic zaprosila, če lahko gre v kopalnico. Gospodinja ji je to dovolila, tatica pa je zavila v spalnico in vzela iz predala 500 tisoč lir. Upokojenka se je tega zavedla šele, ko sta ženski odšli in je nemudoma obvestila policijo.
Kot smo zapisali, sta ali so tatice že okradle starejše ljudi s podobno prevaro. Je pač tako, da sami in starejši ljudje zlahka nasedejo nepridipravom, ki jim prav nič ni mar, če kradejo v predalih ljudi, ki so revni in imajo le borne pokojnine.
Gostje iz Bavarske v Trstu
Tržaški podžupan Seghene je predvčerajšnjim sprejel delegacijo parlamentarcev iz Bavarske, ki jo je vodil načelnik Hierseman. Delegacijo sta sprejela tudi predsednik pokrajinske uprave Crozzoli in občinski odbornik Anghelone.
Seghene je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril pomen sodelovanja v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran in spregovoril tudi o nadaljnjem uveljavljanju tržaškega pristanišča. Govor je bil tudi o letu 1992 oziroma o evropski gospodarski integraciji.
Dvodnevni simpozij o ustvarjalnosti starostnikov
Jutri se bo na Pomorski postaji pričel dvodnevni simpozij o ustvarjalnih sposobnostih starejših oseb. Kongres prireja združenje Goffredo de Banfield v sodelovanju s tržaško Univerzo in pod pokroviteljstvom Italijanskega združenja za gerontologijo.
Na kongresu bo sodelovalo več kot 150 zdravnikov in specialistov, ki se bodo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami. Osrednje teme simpozija bodo »Spominske sposobnosti in spomin na preteklost«, »Sposobnost učenja«, »Ohranitev funkcionalnih sposobnosti« in »Motivacije za aktivnost«. Naštete tematike bodo obravnavali interdisciplinarno, in sicer z zdravniškega, psihološkega, sociološkega, psihiatričnega, fiziološkega, nevrološkega, nevropsihološkega in farmakološkega gledišča. Interdisciplinarnost omogoča seveda globljo osvetlitev problema, italijanski specialisti pa bodo obrazložili tudi rezultate nekaterih najnovejših raziskav o procesih staranja.
t
Zapustil nas je naš dragi
Angel Rolich
Pogreb bo danes, 13. t. m., ob 13.10 iz mrtvašnice tržiške bolnišnice in bo prispel ob 13.30 v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči: žena Olga, hčerka Sonja, sin Karlo, zet Pavel, snaha Sonja, vnuki Matej, Marko in Igor, brat Nino in svakinja Lucijana z družinama.
Tržič, Nabrežina, 13. septembra 1989
(Pogrebno podjetje Preschern)
Ob izgubi dragega strica Angela se žalovanju pridružuje družina Tri-olo.
Ob izgubi dragega strica Angela se žalovanju pridružujejo družine Chmet, Ferro in Berini.
Ob hudi izgubi dragega očeta Angela sočustvujejo s Karlom, Sonjo in ostalim sorodstvom družine Pilat, Kocman, Pahor, Leone in Čuk.
Upravni svet, nadzorni odbor, ravnatelj in nameščenci Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini, izrekajo občuteno sožalje svojemu upravitelju g. Karlotu Ro-lichu in družini ob bridki izgubi očeta Angela.
Ob nenadni smrti Angela Rolicha izrekata družini iskreno sožalje
ŠD Sokol in SKD Igo Gruden
Umri je naš
Albin Godina - Vojo
Pogreb bo v Ljubljani v petek, 15. t. m., ob 12. uri iz 12. mrliške vežice.
Žalujoči žena Ljerka in hčerka Eva z družino
Ljubljana, Trst, Maribor, 13. septembra 1989
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama
Francesca Gruden vd. Carli
(FANI)
Pogreb bo danes, 13. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v sa-matorsko cerkev.
Žalujoči hčeri Vera in Nirvana z možema, vnuki Karin, Katja, David in ostalo sorodstvo
Samatorca, Domjo, 13. septembra 1989
(Pogrebno podjetje Zimolo)
13. 9. 1980	13. 9. 1989
Ob 9. obletnici tragične in prerane smrti našega dragega
Fulvia Slavca
se ga z bolečino v srcih spominjajo mama, oče ter vsi, ki so ga imeli radi.
Dolina, 13. septembra 1989
Še do nedelje v Kraški hiši v Repnu
Razstava poročnih fotografij ki priča o naši preteklosti
Čeprav je letošnja Kraška ohcet že za nami, je v galeriji Kraške hiše v Repnu še vedno odprta fotografska razstava poročnih posnetkov od začetkov tega stoletja do druge svetovne vojne. -Razstava bo odprta do vključno nedelje, 17. t. m.
Študentki in že dalj časa sodelavki Odseka za zgodovino pri NŠK Kristina Kovačič in Martina Repinc sta nam o prireditvi takole pripovedovali: »Razstavo smo ob začetku Kraške ohceti v Repnu odprli v kašči kraške hiše. Prostor morda ni bil najbolj primeren, bil pa je edini, ki smo ga dobili na razpolago. In ker menimo, da so takšne spremne prireditve, ki govorijo s pomočjo slik, raznih izdelkov, ali kako drugače o naši zgodovini, navadah in običajih, smo bili zadovoljni, da je do razstave prišlo. In ker nam je sedaj na razpolago tudi galerija, smo fotografije prenesli vanjo, tako da so na ogled vsem, ki jih zanima, kako so se včasih slovenski pari poročali, kako so bili oblečeni in kako lahko na osnovi fotografij spoznavamo tudi okolje, v katerem so živeli in iz kakšnih družbenih slojev so prihajali.«
Razstava obsega okrog 40 fotografij, čeprav sta Kristina in Martina zbrali veliko več gradiva. »Takšne zbirke še nismo še imeli. Ljudje so držali fotografije v svojih albumih kot družinske spomine. Ko smo se obrnili na posameznike, smo naleteli na kar precejšnje razumevanje. Potem smo se obrnili do javnosti tudi z oglasom v dnevniku, pa še po telefonu smo povprašali znance in prijatelje. Na žalost je prišlo veliko gradiva v času, ko je morala biti razstava že pripravljena in tako nismo mogli uporabiti vseh fotografij. Menimo pa, da gre za dragoceno gradivo, ki bi lahko, tako smo prepričani, služilo za novo zbirko dokumentov in fotografij o porokah nekoč in - zakaj ne - morda za objavo posebne brošure, ali knjige, posvečene tej teatrih. Morda gremo sedaj v naših željah že predaleč, ker je pač izvedba te ideje povezana s stroški, a denarja ni. Pa vendar bi bilo lepo imeti v naših knjižnicah, tudi domačih, brošuro, ki bi bila posvečena poročnim posnetkom in vsemu, kar je bilo s poroko povezano.«
Vsaka od razstavljenih fotografij ima svojo razlago - spremni tekst, kjer so zapisani kraj, letnica poroke, opisana poročna obleka in ob njej še podatki o tem, kakšno je bilo ekonomsko in socialno stanje poročencev. Nekatere fotografije kažejo, da so jih napravili amaterji, druge so že izdelki iz fotografskih ateljejev.
»Ko sva se odločili, da začneva z zbiranjem tega gradiva, sva bili prepričani, da bova med fotografijami naleteli na veliko nevest in ženinov, oblečenih v narodno nošo. Razen nekaj primerkov pa tako oblečenih parov nisva videli. Verjetno je izbiri nevestine poročne obleke botrovalo dejstvo, da so nekdanja dekleta odhajala pogosto v mesto, kamor so hodila služit, prodajat zelenjavo, mleko, kruh itd. Tu so se navzela nekaterih mestnih navad ter so želela biti na svoj poročni dan podobna mestnim nevestam. Pa vendar poročni pari niso pozabili, da so slovenskega porekla in imajo vsi, ali skoraj vsi, pripete šopke z nageljnom in rožmarinom, torej slovenske šopke.«
Nekatere fotografije so pod steklom, druge so v okvirih, kot so jih pač zbiralci prejeli od posameznikov.
»Približno mesec dni je bilo dela s pripravo te razstave, pa nama ni žal časa, ki sva ga porabili. Kraška ohcet je postala že tako pomembna prireditev, da je treba budno paziti, da ne bi zašla v vode potrošništva. Takšne razstave, kot je bila razstava izdelkov umetne obrti, ali naša, se s Kraško ohcetjo in z obujanjem starih navad in običajev močno povezujejo. Morda bi bilo prav, če bi bile te spremne prireditve med seboj bolj koordinirane, saj težijo izdelki naših obrtnikov - umetnikov, kot tudi naša razstava, k ovrednotenju zgodovine, torej vsega, kar je povezano z našo preteklostjo, preko katere se kaže naša navezanost na Kras in na vse, kar nas naj priklepa.«
Ob otvoritvi razstave so si obiskovalci lahko ogledali poročni kolač in prejeli seznam delov poročne obleke iz leta 1860. Med zbranim gradivom je bil tudi spis Zore Križmančič iz Gro-pade, v katerem je opisan potek poroke pred tolikimi in tolikimi leti.
NEVA LUKEŠ
V Ptuju je bil letos jubilejni festival narodnozabavne glasbe
Minoritski samostan v Ptuju je bil letos že dvajsetič sedež festivala pristno izvirne domače glasbe. V teku tega dvajsetletja se je na njegovem odru predstavilo več kot 250 različnih ansamblov. Med njimi naj se spomnimo našega Tržaškega narodnega ansambla, ki je leta 1971 zasedel prvo mesto. Tokrat žal tržaških in goriških predstavnikov ni bilo. Za letošnjo prireditev se je prijavilo lepo število kakovostnih ansamblov, več kot 30 skupin, tako da je bila selekcija za dokončno lestvico težka odločitev za strokovno žirijo, ki so jo sestavljali Kajetan Zupan, Bojan Adamič, Ivan Ciani, Miško Hočevar in Tomaž Tozon.
Festival se je začel v četrtek, 31. avgusta, in se zaključil v soboto, 2. septembra, ko so se na odru ponovno zvrstili dobitniki zlatih in srebrnih Orfejevih značk, ki so bile podeljene v prejšnjih dveh večerih. Razveseljuje dejstvo, da je bilo več članov nastopajočih ansamblov mladih; to so glasbeniki, ki so končali glasbeno akademijo ali jo celo še obiskujejo, kar izpričuje, da ljubezen do te umetniške stroke ne pojema, kljub spremembam življenjskih navad in okusov v dobi tehnologije, v kateri živimo.
Z zlatim orfejem (nagrada za izvedbo) so bili nagrajeni naslednji ansambli:
Krt iz Stranj pri Kamniku, Nagelj iz Stahovice pri Kamniku, Štajerskih 7 iz Slovenskih Konjic, Zeme z Vojnika, Metalurg iz Slovenske Bistrice, Bratje iz Oplotnice, Lipa iz Cerkelj in Rupar iz Škofje Loke.
Srebrnega orfeja so prejeli ansambli:
Strmina iz Celja, ans. Jožeta Šeruge iz Ptuja, Sava kvintet z Bleda, ans. Jožeta Šumaha iz Titovega Velenja, Prerod iz Ptuja, Rogaški instrumentalni kvintet iz Rogaške Slatine, Cof iz Novega mesta, Vesna iz Titovega Velenja, ans. Jožeta Škorjanca iz Prebolda, Mariborski kvintet, Ptujskih pet iz Gorišnice in Šaleški fantje iz Titovega Velenja.
Za dokončno lestvico pa se je žirija takole izrekla: 1. mesto domačemu ansamblu Štajerskih 7, s skladbo "Pesem v slovo" (Rošker-Potrč); 2. mesto ansamblu Lipa, s pesmijo "Vrnimo se" (Lipičnik-Razboršek); 3. mesto ansamblu Krt in njegovi pesmi "Jesen življenja" (D. Krt-Vovk), za katero je marsikdo med navzočimi pričakoval kar
sam vrh lestvice, saj je pesem poleg prijetne melodije prinašala s svojo vsebino zasluženi poklon pokojnemu novinarju Bogomirju Šeficu, prvovrstnemu izvedencu slovenske narodnozabavne glasbe. Pesem je nedvomno moralna zmagovalka festivala. Ansambli so igrali v živo, prireditev pa je neposredno prenašal Radio Ljubljana.
Glasbena nagrada »Mesto Trst«
Skladatelj Riccardo Malipiero je letošnji predsednik žirije 28. mednarodnega glasbenega natečaja »Mesto Trst«. Soglasno ga je izvolila komisija, ki jo sestavljajo Giampaolo Coral in Franco Donatoni (Italija), Andras Szollosy (Madžarska), Frank Corcoran (Irska) ter Stanko Horvat in Alojz Srebotnjak (Jugoslavija). Srebotnjak je na prošnjo prirediteljev zamenjal Španca Luisa di Pabla, ki se ni mogel udeležiti zasedanja žirije. Le-ta se je prvič sestala v ponedeljek v Grljanu.
Žirija bo pregledala 55 skladb, ki so jih poslali ustvarjalci iz osemnajstih držav. Ob zaključku svojega dela bo žirija podelila tri nagrade in posebno nagrado skupnosti Alpe-Jadran.
Kamerunski veleposlanik obiskal Trst
V teh dneh se je mudil na obisku v Trstu kamerunski veleposlanik v Italiji Michael Kima Tabong. Spremljala sta ga svetovalec Forbang in častni kamerunski konzul v Trstu Alberto Hesse. Gosta je med drugimi sprejel predsednik tržaške pokrajinske uprave Dario Crozzoli. Na sestanku je bil govor o tesnih stikih, ki vežejo Trst s to afriško državo, zlasti v trgovini s kavo. Tabong je med drugim predlagal, naj bi tržaška pokrajinska uprava nudila nekaj štipendij kamerunskim študentom, ki bi se hoteli v Trstu izpopolniti v raznih gospodarskih in tehnoloških strokah. Crozzoli je obljubil, da se bo za to zavzel, dal pa je tudi protipredlog, naj bi določenemu številu tržaških študentov oziroma mladim diplomirancem nudili možnost, da bi se v Kamerunu izpopolnili za to, da bi lahko pomagali pospeševati stike med to državo in Trstom.
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
koncerti
Štivanska cerkev
V	petek, 15., in 22. t. m., bodo v stari štivanski cerkvi na sporedu glasbena srečanja TIMAVSKE NOTE, ki jih organizira glasbena šola Punto Musicale iz Sesljana pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina.
Miramarski park
V	soboto in nedeljo ob 15.30 bo v Mi-ramarskem parku OPERA GIOCOSA Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom Severina Zannerinija prikazala drugi koncert iz cikla GLASBENIH SPREHODOV. Na programu skladbe Bacha, Vivaldija in Stravinskega.
Evangeličansko luteranska cerkev
V	soboto ob 20.30 se zaključi prvi ciklus mednarodnega glasbenega srečanja mladih glasbenikov klasične kitare. Nastopil bo Paolo Spadetto, ki bo izvajal Bachove, Giulianijeve, Sorove, Paganini-jeve in Duartejeve skladbe.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je odprta razstava olj in keramike LUIGIJA TAMBURINI-JA. Urnik: od 10. do 13. ure, razen nedelj in praznikov.
V	razstavni dvorani letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja salzburški umetnik Giinther Schatzdorfer. Urnik razstave: ob delavnikih od 9. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	Občinski galeriji je do 16. t. m. odprta razstava slikarke SILVE FONDE.
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 16. t. m., ob 18. uri odprli razstavo petih dunajskih grafikov. Razstava bo odprta do 28. t. m.
V	Bridarjevi hiši v Devinu bo do petka razstava del 13 tečajnikov poletne slikarske šole.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Homer & Eddie, r. Andrei Konchalowski, i. VVhoopi Goldberg, James Belushi, O EXCELSIOR - 17.15, 22.15 Poliziotto a guattro zampe, kom., i. J. Belushi. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.45 Due, r. Claude Zini, i. Gerard Depar-dieu, Maruschka Detmers.
LJUDSKI VRT - 21.00 Tale padre, tale figlio, i. D. Moore.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 In una not-te di chiaro di luna, r. Lina VVertmiil-ler, i. Rutger Hauer, Nastassia Kinski. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 976 chia-mata per il diavolo, srh., □ NAZIONALE III - 16.20, 22.10 Vaierie, la calda bestia, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Bruciante segreto, i. Klaus Maria Brandauer, Faye Dunaway.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Scuola di polizia 6, kom.
MIGNON - 17.00, 22.15 La časa 4, srh., □ EDEN - 15.30, 22.00 II piacere della de-pravazione, porn., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil.
CAPITOL - 17.30, 22.00 New York stori-es, i. W. Allen, M. Farrow..
LUMIERE FIGE - 18.00, 22.15 Let’s get lost, glas., i. Chet Baker, Ruth Young.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Coulottes erotiche, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
šolske vesti
Glasbena matica obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia danes,13. t. m., ob 14.30 na šoli Glasbene matice v Trstu.
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bodo zaradi nujnih popravil v občinskem otroškem vrtcu v Gabrovcu otroci obiskali danes, 13. t. m., vrtec v Zgoniku. Obenem sporočamo, da bo 14. in 15. t. m., pouk v vrtcih odpadel zaradi strokovnega seminarja za vzgojiteljice. V obeh vrtcih se bodo kosila in reden pouk potem pričela v ponedeljek, 18. t. m.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča, da nadaljuje z vpisovanjem za šolsko leto 1989/90. Ravnateljstvo daje informacije tudi po tel. 573141 - 573142 vsak dan, razen ob sobotah, od 8.30 do 13. ure.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca organizira v nedeljo, 17. t. m., avtobusni izlet v Loško dolino na proslavo 45. obletnice partizanskega letališča v Nadlesku. Kulturni program bo obogaten z letalskim mitingom. Vpisovanje v partizanskem klubu. Za informacije telefonirajte na št. 228378.
SPDT prireja v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet v Val Pesarino in do koče De Gasperi. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767303. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače. Informacije nudi Franc Armani (tel. 415318).
včeraj-danes
Danes, SREDA, 13. septembra 1989
ZREMIL
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.21 - Dolžina dneva 12.40 - Luna vzide ob 18.22 in zatone ob 3.45.
Jutri, ČETRTEK, 14. septembra 1989
RASTKO
PLIMOVANJE DANES: ob 3.02 najnižje -53 cm, ob 9.34 najvišje 46 cm, ob 15.31 naj nižje -31 cm, ob 21.15 najvišje 40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
17,5	stopinje, zračni tlak 1016,9 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marc o Palumbo, Gabriele Maria Riccobon, Stefano Zorzut, Agata Galazzi, Davide Falusa.
UMRLI SO: 87-letna Eugenia Selin-gher, 83-letni Guglielmo Kirchmayer, 88-letni Guglielmo Gregori, 80-letna Matilde Parma, 67-letna Giulia Buffa, 79-letna Valentina Gherbetz, 63-letni Roberto Facchini, 68-letna Francesca Gruden, 76-letni Dego Simonetti Didaco, 85-letna Li-dia Furlanini, 37-letni Fabio Miniussi, 61-letna Erminia Glavina, 79-letna Ama-lia Zerial.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote,
16. septembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramarski drevored 117 JBarkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramarski drevored 117 (Barko vij e), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes praznuje 80. rojstni dan naša draga mama in nona
JOSIPINA ŠIŠKOVIČ Še na mnoga leta v sredi svojih dragih ji želijo
sin Oskar z ženo Mileno, hčerka Tatjana z možem Francom ter vnuka Christian in Ingrid Čestitkam se pridružujejo družine Skočaj, Resimovič, Stok in Zobec
čestitke
Danes mineva 9 let, odkar sta se naša ljuba mamica Katja in očka Jožko vzela. Da bi bila še naprej srečna in vesela in še se rada imela, so najiskrenejše želje hčerkic Sonje in Erike ter vseh, ki ju imajo radi.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu prirejata GLEDALIŠKI SEMINAR NA TEMO »NEVTRALNA MASKA«, ki bo potekal v Kulturnem domu v Trstu od 18. do 23. septembra 1989 od 18. do 21. ure.
Seminar bosta vodila Sandra Mladenovič in Brane Završan, predavatelja na Mednarodni šoli za gledališče, gib in mim Jacgues Lecog v Parizu.
Za informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303, oziroma na Slovenski prosveti, Ul. Donizetti 3, tel. 768189, vsak dan, razen sobote, od 8. do 13. ure in 16. do 18. ure.
Za seminar je predvidena vpisnina. Vpisovanja potekajo še danes, 13. t. m.
MPZ Fran Venturini od Domja obvešča, da bo prva pevska vaja jutri, 14. t. m., ob 20. uri.
MPZ upokojencev iz Brega obvešča vse stare in nove pevce, da se bodo pevske vaje pričele jutri, 14. t. m., ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
MPZ Valentin Vodnik iz Doline obvešča svoje stare in nove pevce, da bo prva vaja zbora v ponedeljek, 18. t. m., ob. 20.30 v društvenih prostorih.
prispevki
mali oglasi
NUJNO rabim knjige za 1. letnik Trgovskega zavoda Ž. Zois. Tel. 213282.
SLAŠČIČARNA na Krasu išče prodajalko s prakso in pomočnico prodajalke. Tel. 213055.
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. 003867-87121.
PRODAM knjige za učiteljišče. Tel. 309446.
PRODAM tri vrstno (H-E-A) diatonično harmoniko Zupan in štiri vrstno (C-F-B-ES) diatonično harmoniko Zupan z registri. Tel. 200377.
17-LETNA študentka nudi pomoč v varstvu otrok v popoldanskem času, do 21. t. m. tudi zjutraj. Tel. 228658.
PRODAM tri 600-litrske kostanjeve sode po ugodni ceni. Tel. 229407 ob urah kosila.
PRODAM hišo v Škofijah pri Kopru. Tel. (040)572655 od 19. do 22. ure.
PRODAM hrastova drva po ugodni ceni. Tel. 281920 ob uri obedov.
PRODAM 32.000-litrski naftni rezervoar v dobrem stanju. Tel. 211173 ob uri obedov.
PRODAM vespo 125 letnik 1964 brez evidenčne tablice, z rezervnim kolesom v dobrem stanju za 1.000.000 NDin. Tel. 040-229246.
22-LETNA diplomiranka z ruskim materinim jezikom išče zaposlitev kot prevajalka - tajnica prevajalka. Vešča za delo s kompjuterjem. Tel. 0431-99520.
HIŠNA pomočnica išče službo pri resni družini. Tel. 572149.
PRODAM hišo s 1600 kv. m zemljišča v Briščikih. Tel. 228390.
ODKUPIM malo rabljen avtomobilski stolček za otroke do 4. leta starosti. Telefonirati v večernih urah na št. 229508.
PRODAM fiat 500 v dobrem stanju. Telefonirati opoldne ali v večernih urah na št. 53874 (Miranda).
V KRIŽU smo izgubili žensko uro. Najditelja naprošamo, da jo prinese v drogerijo Eriča Bogatti v Križ. Nagrada.
PRODAM aprilia ASI v odličnem stanju. Tel. 0481-21057.
AMERICAN strattforthire terrier - inteligentni psi, navezani na ljudi, primerni za stanovanje. Paritvena kombinacija dveh najboljših linij v Evropi Hagele in Sindacamp, starši mladičev direktni potomci svetovnih prvakov. Ugodna cena in možna brezplačna dostava. Tel. (003861) 453001 od 15. do 19. ure.
Gabrovec Karlo daruje 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
Ob 1. obletnici smrti nepozabnega Pe-pija Trampuža darujejo žena in otroci
50.000	lir za Vaško skupnost Praprot.
Ob priliki svojega 80. rojstnega dne daruje Marija Grgič (Gropada 107) 50.000 lir za pevski zbor Skala iz Gropade in
50.000	lir za ŠZ Gaj o. Ob 1. obletnici smrti moža Jožkota Trampuža darujejo žena in otroci 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina.
V	spomin na Francko Segina vd. Danieli daruje hčerka z družino 300.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Vero Regent por. Krečič daruje hčerka z družino 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Mirota Lukšo darujeta Milan in Marija Ukmar (s Plača) 20.000 lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob gospe Mile Škerlavaj Milič daruje družina Vidau
20.000	lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na g. Milo Milič in g. Josipa Kramarja daruje družina Cvelbar 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na očeta Čelesteta in brata Saška daruje Jelka z družino 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	počastitev spomina sestrične Mile Škerlavaj vd. Milič, Pepija Hollsteina in Marije Sosič vd. Nussdorfer daruje Angela Škerlavaj vd. Šuligoj 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Maria Kocjana darujeta Marčela in Pino Zerial
100.000	lir za MPZ Valentin Vodnik.
V	spomin na nonota Maria Kocjana darujeta Claudia in Mauro Zerial 50.000 lir za MPZ Valentin Vodnik.
Ob 100-letnici rojstva dragih staršev Marija in Valerije Sile, darujeta hčerki Milena in Danila 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Mimico Čok darujejo Milka Kjuder 10.000 lir, Amalija Čok
10.000	lir, Angela Čok 10.000 lir, Meri Merlak 8.000 lir, Danilo Čač 10.000 lir, Silvester Glavina 10.000 lir in Celestin Glavina 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Lonjer-Katinara.
V	zahvalo za voščila daruje Evgen Dobrila 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Francko Šegino vd. Daneu daruje Ida Bukavec 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob drugi obletnici mamine smrti darujejo Drejc, Antek in Manica 150.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
menjalnica				12. 9. 198<rJ	
TUJE VALUTE	FIXING '	MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVC' trst
Ameriški dolar .	..... 1420,900	1410.—	Japonski jen 		9,685	9,400
Nemška marka .		 716,700	714,500	Švicarski frank		830,400	828-"
Francoski frank		 212,710	210,—	Avstrijski šiling		101,805	101,30°
Holandski florint ... 635,970		632,—	Norveška krona		197,050	194.-"
Belgijski frank		 34,258	34,—	Švedska krona 		212,930	210-—
Funt šterling ..		 2202,250	2180,—	Portugalski eskudo .	8,580	8,20°
Irski šterling ..		1910,700	1890,—	Španska peseta 		11,497	ll,2°°
Danska krona .		 184,550	182,—	Avstralski dolar		1087,400	105°.-
Grška drahma.		 8,305	8,—	Jugoslov. dinar 		—	0,032
Kanadski dolar		 1195,850	1180,—	ECU		1488,200	
					
					
		HHOI		■■	
Po daljšem oklevanju
Ženska in njena stvarnost
Berlusconi ostane v Cinq
Slovenke dasno in odločno na plan
PARIZ — Italijanski televizijski magnat Silvio Berlusconi ne bo izstopil iz francoske televizijske družbe Cinq. Tako je včeraj sporočilo vodstvo francoske televizijske družbe, ki je poudarilo, da se je tudi Berlusconi končno odločil in skupno z ostalimi partnerji segel v žep, da bi prispeval k skupnemu dvigu glavnice za 300 milijonov frankov (okoli 60 milijard lir). Včeraj bi se moral sestati upravni odbor družbe, ki je imel na dnevnem redu razpravo o morebitnem umiku nekaterih delničarjev. Po Berlusconijevem sklepu pa je bilo zasedanje upravnega sveta odloženo.
Sodelovanje pri francoski Cinq je bil prvi poseg Silvia Berlusconija v neita-lijanski televizijski prostor (pred nedavnim je v Španiji sodeloval pri ustanovitvi Telecinco), vendar postaja ni imela tolikšnega komercialnega uspeha, kot so si obetali ustanovitelji. Od svojega nastanka je bila stalno v izgubi, poleg tega pa je morala plačati tudi slano globo, ker ni spoštovala francoskega pravila, ki določa, da mora vsaka postaja odajati določen odstotek francoske proizvodnje. Zaradi tega in zaradi nekaterih nesporazumov z ostalimi partnerji je Berlusconi precej okleval, preden se je odločal, ali prispeva k dvigu glavnice.
Vrača se »II mondo di quark«
RIM - S prihodnjim ponedeljkom bo na prvi mreži Rai nadaljevala priljubljena serija znanstvenih dokumentarnih odaj »II mondo di quark«, ki jih vodi Piero Angela. Odaje bodo na sporedu vsak popoldne od ponedeljka do četrtka, zadevale pa bodo predsem naravo, raziskovanje in živali.
V tem ciklusu bodo predvajali vrsto novih dokumentarnih filmov, ki so jih posneli okoli po svetu uveljavljeni snemalci, specializirani v znanstvenih filmih, finansirale pa specilizirane
hiše. Ciklus bo začel z dokumentarnimi filmi Jochena Richterja »Zemeljski pejsaži«, katerih producent je družba Bayerischerr Rundfunk. Filmi obravnavajo najrazličnejša okolja od vulkanov do puščav, od savan do ledenikov in tropskih gozdov.
Poleg tega pa bodo s prihodnjo nedeljo začeli z zopetnim predvajanjem dela že predvajanih dokumentarcev, ki so vzbudili naj večje zanimanje med gledalci in ki bi jih ljudje radi spet videli.
»Ženske, vzemite usodo bolj neposredno v svoje roke! Bodite bolj pogumne, bolj udarne in predvsem bolj glasne ter neizprosne, ko gre za reševanje naših problemov. Najlaže pa jih bomo reševale, če bomo povsod, kjer se odloča, zraven!« tako se začenja poziv, ki ga je slovenskim državljankam naslovil Iniciativni odbor žensk za volitve pri RK SZDL Slovenije.
Kot ste verjetno vsi obveščeni, bodo v sosednji državi volitve prihodnje leto, predvsem pa bodo potekale po novem ključu. Povsem razumljivo je, da vlada za volitve veliko zanimanje, nekoliko bolj presenetljiv pa je ton poziva Iniciativnega odbora žensk, kar razkriva, da so vzroki za precej razširjeno nezadovoljstvo žensk številni in globoki.
Tekst, ki ga je v septembrski številki objavila revija Naša žena, pregledno razčlenjuje bistvene zahteve odbora. V prvi vrsti državljanke Slovenije zahtevajo zase temeljno državljansko pravico - prostor v organih oblasti. Pri tej zahtevi so si dejansko edine z vsemi ženskami sveta, ki si na različne načine, skušajo zagotoviti sodelovanje pri upravljanju vseh državnih organizmov.
Tudi v drugih delih dokumenta, na primer v tistih, ki načenjajo načelna vprašanja, so odmiki od sličnih tekstov, ki jih že leta izdelujejo ženske v zahodnoevropskih državah, malenkosti. Tako so na primer članice Iniciativnega odbora zapisale: »Razrešitev našega protislovnega položaja v družbi terja drugačno ureditev celotnega družbenega življenja, drugačno razmišljanje in odločanje o razvoju. Razrešitev ženskega vprašanja je prispevek k napredku celote, je civilizacijsko vprašanje.«
Ko pozivajo ostale ženske, naj se čimprej vključijo v priprave na volitve in naj bodo s tem v zvezi tudi pripravljene, da bi sprejele eventualne kandidature, pa članice Iniciativnega odbora že sedaj postavljajo kandidatom na spomladanskih volitvah točno operde-ljene zahteve. V dokumentu so zapisa-
le, da se bodo opredeljevale za tiste kandidate in kandidatke, ki se bodo zavzemali za uresničitev nekaterih bistvenih postavk.
Na prvo mesto so postavile zavzemanje za uvedbo tržnega gospodarstva, »saj je trg edini doslej znani učinkoviti "motor" ekonomske rasti in družbenega napredka«. Kandidati pa bi se morali opredeliti tudi za tak socialni program, »ki bo poleg družbene
skrbi za skupine, ki si ne morejo same zagotoviti socialne varnosti, kot nujni pogoj za uspešno izpeljavo gospodarske reforme omogočil še posebno socialno varnost brezposelnim in družinam z otroki.«
Nadalje bi se morali ' dobrodošli" kandidati zavzemati za »demokracijo, ki ni le politična demokracija, temveč se začenja v neposrednih odnosih med ljudmi«. Istočasno bi se morali izreči za »nenasilno družbo, to je za družbo, ki ne bo nasilna do naravnega okolja kot temeljnega biološkega pogoja za življenje, ki v težnji po ekonomski rasti ne bo nasilna do človeka in njegovih potreb; ki bo odpravljala vse oblike nasilja med ljudmi.«
Velik poudarek so v Iniciativnem odboru ženske dale kmečkemu vprašanju; s tem v zvezi zahtevajo kakovostnejšo rešitev tega vprašanja in ustreznejšo kmetijsko politiko. Zavzele so se med drugim, da bi dobila kmetica, na kateri danes sloni večji del slovenske kmetijske proizvodnje, ustrezen pravni in materialni status.
Poseben odstavek je seveda namenjen položaju žensk v Sloveniji. Članice iniciativnega odbora odločno zahtevajo »odpravo vseh, tudi skritih oblik diskriminacije, ki ženskam onemogoča polno, ustvarjalno vključevanje v procese dela in odločanja. Hočemo več kot formalno enakopravnost, hočemo enake dejanske možnosti! Temeljni pogoj za takšne enake možnosti, da se vloga ženske v rojevanju in negi otrok kot nujna prvina v obnavljanju družbe enakovredno vključi med zahteve ostalih področij družbenega življenja, zlasti še delovnega procesa.«
Pri tem zahtevajo, da se začno družinske, predvsem starševske obveznosti obravnavati kot pomembna družbena funkcija. In na koncu spet poudarjena zahteva, naj bo v vseh oblikah družbenega upravljanja in odločanja večji delež žensk; cilj naj bi bil 40%, kar bi tudi ženskam končno dalo možnost za sooblikovanje razvojnih programov slovenske družbe, (bip)
MPZ Obala z orkestrom RTV
PIRAN — V organizaciji kulturnega in kongresnega centra Portorož bo v petek v piranski stolni cerkvi koncert mešanega pevskega zbora Obala in komornega orkestra RTV Ljubljana.
V	prvem delu bo na sporedu delo Maria Castelnuova Tedesca Ro-mancero Gitano - sedem pesmi Federica Garicie Lorce, ki je napisano za zbor in kitaro. Delo bo izvajal mešani zbor Obala ob spremljavi kitarista Igorja Starca. Skladbo bodo v petek prvič izvajali v Jugoslaviji.
V	drugem delu, ko je na sporedu Mozartova Maša v C-duru KV 317 Kronungsmesse, bo skupno z zborom Oblala in komornim orkestrom RTV nastopil tudi mešani pevski zbor iz Barkovelj Milan Pertot, solisti pa bodo sopran Karmen Palajsa, alt Eva Novšak-Houška, tenor Branko Robinšak in bas Marko Bajug.
Koncert bo v petek, 15. septembra, ob 21. uri v piranski stolni cerkvi.
11111
	Hip	
		lili!
današnji televizijski in radijski sporedi
nf rai 1
9.00	Risanka: Ape Mala
9.45	Dok.: Giramondo
10.30	Film: Le pištole non dis-cutono (vestern, It.-Sp.-ZRN 1964, r. Mario Cai-anno, i. Rod Cameron, Dick Palmer)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nan.: Časa, dolce časa!
12.30	Nanizanka: La signora in giallo
13.30	Dnevnik, nato Srečno poletje!
14.10	Film: I giganti di Tes-saglia (pust., It. 1960, r. Riccardo Fredda, i. Roland Carey)
15.35	Dok.: Full Steam
16.10	Mladinska oddaja: Big Estate
17.10	Nadaljevanka: I raccon-ti del maresciallo
18.15	Dok.: 30 let naše zgodovine
19.10	Aktualno: Bienale v Benetkah
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.25	Nogomet: Evropski pokali
22.15	Dnevnik
0.15 Nočni dnevnik 0.25 Rascelov variete
1.35	Kolesarstvo: dirka po Siciliji za amaterje in jadranje
RAI 2______________
9.00	Nanizanki: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo
10.00	Nadaljevanka: II gatto-ne (2. del)
10.50	Dokumentarna oddaja: Afričan Rainbow
11.15	Iz DOC Cluba
12.05	Nanizanka: Per amore e per onore
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti
15.25	Nanizanka: Lassie, nato risanke
16.30	Film: II grande sedutto-re (kom., It.-Fr. 1957)
18.00	Videocomic, nato šport
18.55	Nogomet: Atalanta Spartak, v odmoru (okoli 19.45) TV dnevnik
20.55	Film Donatella (r. Mario Moniceli)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.50	Cinematografo
23.35	Boks: Parisi- Bryan Brown, lahka kategorija
23.20	Nočni dnevnik
24.00	Film: L uomo che vale-va miliardi (pust., Fr. 1968, r. M. Boisrond)
RAI 3	[
12.40	Nanizanka Komisar Ma-igret: Zadeva Pic Pus
14.00	Deželne vesti
14.10	Zabavna oddaja: Pronti a tutto - American Gi-golo
14.45	Šport: bezbol in Beach volley
15.50	Film: Cera una volta Versailles (zgod., Fr. 1954, r. Sacha Guitry, i. Orson VVelles, Sacha Guitry)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Film: La principessa
Sissi (zgod., Av. 1955, r. Ernst Marischka, i. Romy Schneider, Karl-heinz Bohm)
22.15	Dnevnik
22.20	Avtorska TV: Federico Fellini - I clowns (1970)
23.50	Aktualno: Blob - Vene-zia Cinema
0.05 Nočni dnevnik 0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
[	RTV Ljubljana 1	|
10.00	Video strani
10.10	TV Mozaik. Osmi dan,
10.50	dokumentarna oddaja Vsak človek se rodi svoboden
16.20	Video strani
16.40	Dnevnik
16.45	Poslovne informacije
16.50	Mozaik (pon.)
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Ciciban dober dan - Pojoče ure, 18.35 lutkovna igrica Šilo bodilo po svetu hodilo (Levstik-Roš)
19.05	Risanka
19.10	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.15	TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Ciklus latinskoameriških filmov: Ljubim te (kom., Arg. 1984, r. Edu-ardo Calcagno, i. Valentina Fernandez de Rosa, Betiana Blum, Perla Santalla)
21.45	Dnevnik in vreme
22.00	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.05	Svet poroča
23.05	Video strani
[~PP| TV Koper_____________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: nizozemsko prvenstvo
15.30	Rubrika: Pillole
15.45	Športna oddaja: Juke box
16.15	Bezbol
17.45	Športna oddaja: Juke box
18.15	Rubrika : Pillole
18.30	VVrestling
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Dok.: Čampo Base
20.30	Športna oddaja: Golden Juke box
22.00	TVD Novice
22.10	Rugby - mednarodno srečanje
23.25	Juke box, nato Čampo base
RTV Ljubljana 2
15.55	Nogomet: evropski pokali - Rad-Olympiakos (iz Beograda), 17.55 Honved-Vojvodina (iz Budimpešte)
19.50	Premor, 20.05 Žarišče
20.35	Balet: Leningrajski spomini (Maurice Bejart)
22.00	Satelitski poskusni prenosi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Emil in detektivi (Erich Kastner, 1. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Poročila in dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.45 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Folklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O poeziji: Iz zemlje gre v trto; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča, nato Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.30 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
__ CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
7.30
10.30
12.00
13.30
15.00
12.15 17.45
18.15
19.15
19.45
20.25
SS
°-45
2.40
Nanizanke: Aliče, 8.00 Fantasilandia, 9.00 Una famiglia americana, 10.00 I cingue del guinto piano
Kviz: Casamia Nanizanki: I Jefferson, 12.30 Hotel - Due donne straordinarie Kviza: Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-pie
Film: Hotel delle vergini (kom., ZDA 1964, r. Hen-ry Levin, i. Robert Gou-let, Jill St. John)
Kviz: Doppio slalom Nanizanka: Webster Kviz: O.K. il prezzo e qi-usto
Nanizanka: Tale padre tale figlio
Kviz: Tra moglie e mari-
Nogomet: Malmoe-Inter Aktualno: Forum Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate Film: Che scalogna! (kom., Fr., r. Michel Via-^ey, i. J. P. Marielle Jean
Carmet)
Nanizanka: Mannix
8.30	Nanizanki: In časa Law-rence, 9.30 La grande vallata
10.30	Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.20 C osi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d -amore
18.30	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Quincy
20.30	Film: Una sposa per due (kom., ZDA 1966, r. Hen-ry Levin, i. Sandra Dee, Bobby Darin, Micheline Prešle, Cesar Romero)
22.10	Nanizanka: Spenser
23.10	Aktualno: Praznik KD
23.25	Film: Stavisky il grande
truffatore (kom., It.-Fr. 1974, r. Alain Resnais, i. Jean-Paul Belmondo, Francois Perier)
1.35	Nanizanki: Ironside - La trappola, 2.35 Adam 12 -Ragazzo sveglio
7.00	Risanke
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.30	Strega per amore,
13.00	Simon & Simon
14.00	Megasalvishovv
14.15	Deejay Beach
15.00	Variete: Mai dire Banzai
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otr. odd.: Bim bum bam, vmes risanke
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del VVest
19.00	Nanizanka: Riptide
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	Film: Amarsi un po' (kom., It. 1984, r. Carlo Vanzina, i. Claudio Amendola, Tahnee Welch, Virna Lisi)
22.15	Nogomet: Bran Bergen-Sampdoria
0.15 Dok.: Jonathan
0.45 Nanizanki: L uomo da sei milioni di dollari -’ Operazione Lucciola,
1.45	VVonder VVoman -Menti aliene
9.30	Nanizanki: SOS sguadra speciale, 10.00 Ouattro in amore
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.15	Nanizanka
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.30 Maria
17.30	Nanizanki: Rituals, 18.30 Lottery
19.30	Risanka
20.00	Nanizanki: Ouattro donne in carriera, 20.30 Mis-terEd
21.00	Film: L'amante proibita (dram., VB, r. Alan Brid-ges, i. Michel Piccoli)
23.00	Film: La ragazza di Manila (dram., r. B. Suarez)
TMC____________________
11.00	Nan.: Ai confini delVAri-zona, 12.00 II giudice
12.30	Nadaljevanka: Anarchi-ci grazie a Dio
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dok.: Narava prijateljica
15.00	Nanizanka: I predatori del idolo d' oro
16.00	Film: Le astuzie della ve-dova (kom., ZDA 1963, r. George Sidney)
18.00	Nan.: Flamingo Road,
19.00	Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il rapimento di Ro-bards (dram., ZDA 1987, r. Peter Gerretsen)
22.15	Nogomet: pokal prvakov - Glasgow Rangers-Ba-yern Miinchen
24.00	Nočni dnevnik
0.15 TV film: Lo strangolato-re della notte (srh., ZDA 1973, i. Darren McGavin)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanka Condo
12.00	II salotto di Franca
12.30	Dokumentarec
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o kolesarstvu
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.30	Nad.: Anna Kuliscioff
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il grande teatre del West
20.30	Film: I giorni ,del nostro amore (kom., ČSSR 1976)
22.30	Morski športi
23.00	Nanizanka: Firehouse Sguadra 23
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Superpass; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali • Trst, nato Nočni spored.
Z obnovitvijo koalicije KD-PSl-PSDI-PRI
Končno razrešena kriza v Tržiču
Točno 150 dni je večinska koalicija v Tržiču potrebovala za zamenjavo enega odbornika in razrešitev dolge politično-upravne krize, ki so jo s svojim izstopom iz odbora sprožili socialdemokrati. Ti so 15. aprila izstopili iz tržiškega občinskega odbora, potem ko so skupaj z republikanci ostali izven uprave na Goriški občini. Pogoj za obnovo večine je bil vstop predstavnika PRI v upravo. Po odstopu celotnega odbora in petmesečnih pogajanjih so končno KD, PSI, PSDI in PRI sklenili dogovor o oblikovanju nove koalicije, ki so ga sinoči odobrili v občinskem svetu.
Ko poročamo, seja še traja, vendar po izjavah predstavnikov vseh strank v razpravi ni dvoma, da bo obveljal sporazum med štirimi večinskimi strankami. Njihovi predstavniki so namreč zavrnili številne očitke opozicije in podprli predlog Calzolarija (KD), naj občinski svet zavrne odstop župana in vseh odbornikov razen enega, ki bo odstopil mesto predstavniku PRI.
Nova koalicija je tako na moč podobna stari. Formalno občinska uprava pravzaprav niti ni nova, saj je prišlo samo do zamenjave enega odbornika: KD je umaknila enega od svojih predstavnikov in prepustila mesto republikancu Paolu Sartoriju. Demokristjan Giorgio Pacor se v za-
meno za odborništvo lahko tolaži s predsedniškim mestom Konzorcija za industrijski razvoj, stranka relativne večine pa je v občinski upravi izgubo enega odbornika nadomestila s pridobitvijo nekaterih pomembnejših resorjev, ki so si jih porazdelili njeni trije odborniki. Socialisti ohranijo župana in dva odbornika, socialdemokrati dva odbornika, republikanci pridobijo, kot rečeno, enega. Komunisti, zeleni in
misovci, ki so s podpisi izsilili sinočnjo sejo občinskega sveta, so strankam večine očitali, da jih zanima samo delitev oblasti in da medsebojne zdrahe pogojujejo mestno upravo. Te očitke je večina zavrnila, češ da je bilo to preverjanje (nekateri večinski predstavniki so se spričo sinočnje rešitve raje izognili besedi kriza) potrebno za utrditev večine, ki upravlja Tržiško občino.
V drugi del tekmovanja se je prebilo 15 violinistov
Polfinale natečaja Lipizer
V deželnem avditoriju se danes popoldne začenja polfinalni del mednarodnega natečaja za mlade violiniste Rodolfo Lipizer. Ocenjevalna komisija je po izločilnih nastopih izbrala 15 od 35 sodelujočih violinistov. Poleg skoraj vseh pomembnejših evropskih držav so v Gorici zastopane Japonska (kar pet tekmovalcev), Iran, Kanada, Irak, Kuba in azijski del Sovjetske zveze.
Danes in jutri bodo nastopi ob 15.30 in ob 20.30. Tekmovalci bodo ob klavirski spremljavi izvedli odlomek Mozartovega koncerta, sonato enega med predloženimi klasičnimi in sodobnimi avtorji ter virtuozni odlomek, ki ga bodo prav tako lahko izbirali med ducatom možnih. Nastopajoče bodo spremljali pianisti Mary Drev/s (ZDA), Silvio Sirsen in Fulvio Madotto (Italija), Magdalena Hamza Paka (Romunija) in Noriko Kawai (Japonska).
Danes bo ob 12. uri na goriškem županstvu sprejem za člane mednarodne žirije, ki ji predseduje italijanski skladatelj Roberto Hazon. V žiriji je Bolgar Julian Kovatčev v zadnjem trenutku nadomestil predstavnika Avstrije Franza Samohyla.
Lep sončen dan je v nedeljo privabil kar lepo število udeležencev na tradicionalno letos že 4. Soško regato, ki je popeljala 82 navdušencev izpod solkanskega jeza vse do Podgore. Na regati, ki sta jo priredila Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in kajakaški klub "Soške elektrarne" iz Nove Gorice, je bilo okrog 60 kajakašev, dvajset oseb pa se je po soški gladini spustilo z dvema gumenjakoma. Na cilju je vsak udeleženec prejel spominsko kolajno, v Kulturnem domu A. Paglavec pa so prireditelji poskrbeli za krožnik pašte.
Na sliki (foto Čubej): prizor z nedeljske uspele 4. Soške regate.
Pokrajinska uprava želi čimprej vstopiti v delniško družbo SDAG
Priletni kolesar hudo ranjen v nesreči pred sodiščem
Goriška pokrajinska uprava namerava vstopiti v delniško družbo SDAG, ki upravlja tovorno postajališče (avto-porto) pri Štandrežu. Ta korak naj bi uresničili čimprej, kajti Pokrajina želi soodločati pri nadaljnjem načrtovanju in uresničevanju objekta.
Stališče pokrajinske uprave je pojasnil te dni njen predsednik Gian-franco Crisci, na srečanju s predsednikom družbe SDAG Cesarejem Deveta-gom in podpredsednikoma Bisesijem in Leardijem.
Že dalj časa je govor o pristopu Pokrajine, kakor tudi nekaterih drugih ustanov, n.pr. Trgovinske zbornice, vendar se stvari doslej niso premaknile z mrtve točke. Trenutno stanje glede lastništva SDAG je naslednje: 95 odstotkov delnic ima goriška Občina, pet pa zasebni avtoprevozniki, špediterji itd.
Na sestanku so razpravljali, kako izpeljati pristop Pokrajine. Možno je namreč več rešitev: po eni strani z reka-pitalizacijo, to je s prilivom novega kapitala in izdajo novih delnic, po drugi strani pa tudi tako, da bi Občina prepustila Pokrajini del svojega paketa.
Predsednik Pokrajine Crisci je v pogovoru s predstavniki družbe SDAG vsekakor naglasil, da bo Pokrajina ob vstopu terjala zase primerno vlogo v upravnem svetu delniške družbe.
Odločilnega pomena so vsekakor termini, kdaj bi lahko v celoti izvedli
pristop Pokrajine, ki želi na tem področju prevzeti aktivno vlogo.
Predsednik Pokrajine je s tem v zvezi tako Občini kakor družbi SDAG pred kratkim poslal tudi pismo, v katerem vprašuje, da se točno pojasnijo roki za izvedbo predvidenega vstopa v družbo s strani Pokrajine. Na sestanku so naglasili pomen obojestranskih plodnih srečanj.
Tatovi vdrli v skladišče na gradu
Tatovi so ob koncu tedna, po vsej verjetnosti v noči od nedelje na ponedeljek, vdrli v skladiščni prostor na gradu ter se polastili za okrog pet milijonov lir raznih aparatur, ki jih zadruga Multithema uporablja ob poletnih prireditvah na gradu. Predmeti so bili spravljeni v zaprtem in zaklenjenem prostoru, ki pa so ga tatovi, kot se zdi, z lahkoto odprli.
Gre v glavnem za material, ki služi za disko predstave.
Kljub obisku tatov, pri zadrugi Multithema napovedujejo, da se bo nedeljska, zaključna prireditev, odvijala tako kakor je bilo napovedano in ob vsakem vremenu.
Najbrž ne bo odveč opozorilo, naj občani ne kupujejo blago sumljivega izvora, pa čeprav jim ga ponujajo po zelo ugodnih cenah.
V	bolnišnico na Katinari so včeraj zgodaj popoldne prepeljali 68-letnega upokojenca Silvia Perencina iz Gorice, Ul. Vittorio Venelo 14. Zadobil je zelo hude telesne poškodbe v prometni nesreči, ki se je zgodila nekaj po 14. uri v križišču med Drevoredom 24. maja, Ul. Duca d'Aosta, Ul. Filzi in Ul. Nazario Sauro (pred sodiščem).
Perencina, ki je bil na kolesu in je menda čakal, da se prižge zelena luč na semaforju, je z avtom zadela 47-let-na Anna Pettarin Ruzzin iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 96/B. Zdi se, da ne gre za nalet, marveč posledico trčenja pe-ugueta s fiatom uno, ki ga je upravljal 41-letni Tomaž Vetrih iz Gorice, Ul. Lantieri 5. Po trčenju v križišču naj bi peuguet odbilo nekaj metrov stran, kjer je vozilo zadelo Perencina.
Dinamika še ni v celoti pojasnjena. Zdi se, da je Vetrih s svojim vozilom pripeljal iz smeri Ulice Filzi in bil namenjen v Ulico Duca d'Aosta, medtem ko naj bi Ruzzinova pripeljala iz Drevoreda 24. maja, namenjena proti Ulici Fabio Filzi.
Dinamiko nesreče še zmeraj niso v celoti pojasnili.
Ranjenega Perencina so takoj prepeljali v bolnišnico, od koder pa so odredili takojšen prevoz v bolnišnico na Katinari zaradi zelo hudih poškodb.
V	zgodnjih jutranjih urah so na Goriškem zabeležili nekaj manjših nesreč zaradi goste megle in mokrega cestiš-
Ideali odporništva - važen dejavnik miru in razvoja evropskih narodov
(Foto Čubej)
V Selcah pri Ronkah so se v ponedeljek zvečer s tradicionalnim sprevodom z baklami od Selc do spominskega obeležja proletarske brigade in bogate tombole zaključile prireditve ob 14. mednarodnem partizanskem mitingu. V tem okviru je bilo v nedeljo zjutraj zanimivo javno zborovanje, ki so se ga udeležili predstavniki borčevskih organizacij iz Trsta, Gorice, Vidma, Ferrare, Slovenije in Hrvaške, na temo Ideali odporništva za gradnjo Evrope kot dejavnika miru in razvoja. Uvodoma je spregovoril pokrajinski predsednik VZPI-ANPI senator Silvano Bacicchi, ki je predstavil slavnostne govornike, jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Ljuba Drndiča, vodjo slovenskih delegatov v jugoslovanski zvezni skupščini Jožeta Sušmelja in evropskega poslanca Giorgia Ros-settija. Pred posegi govornikov je v slovenščini spregovoril še pokrajinski tajnik VZPI-ANPI Ladi Dornik.
Ljubo Drndič je med drugim omenil vprašanje sprejema zakona o globalni zaščiti pravic slovenske manjšine v Italiji, o problemu praktične priprave pozitivnih zakonskih pravic italijanske narodnosti v Jugoslaviji in o obvezni širši uporabi dvojezičnosti.
Del posega je posvetil Delovni skupnosti Alpe Jadran, ki nedvomno predstavlja uspešno realizacijo aktivnega sodelovanja Evrope - v malem. Ta skupnost, ki je primer sodelovanja na področju gospodarstva, prometa, turizma, znanosti in kulture, se bo morala, je dejal Drndič, v bodoče še bolj razširiti in uveljaviti. Kar zadeva leto 1992, je dejal, da ne sme ES postati ekskluziven klub bogatih, ampak
Pogled na udeležence zborovanja
mora doseči določeno odprtje vzhodu Evrope.
Evropski poslanec Giorgio Rossetti je med drugim poudaril, kako so srečanja med svetovnima velesilama za postopno razorožitev, želja po varstvu okolja, novi svetovni ekonomski red, plodnejši stiki med severnimi in južnimi državami, nove politične spremembe v Sovjetski zvezi, na Poljskem in na Madžarskem, znak napredka. Rossetti je poudaril pomembnost združene Evrope, ki naj bi v bodoče vključevala vse evropske države. To naj bi
postal cilj vseh, ki se potegujejo za boljšo prihodnost.
Jože Šušmelj je nato skušal seznaniti poslušalce s problemi, ki tarejo jugoslovanski sistem. Treba bo precej stvari spremeniti, za uresničitev teh procesov pa bo nedvomno odvisno večje ali manjše vključevanje Jugoslavije v evropske integracijske procese. Tudi Šušmelj je pozitivno ocenil delovanje Delovne skupnosti Alpe Jadran in obstbj nevarnosti, da se bo Evropska skupnost zapirala do držav nečlanic, kar bi onemogočilo širšo evropsko integracijo.
ča, v popoldanskem času pa je nekatere kraje na Goriškem zajela jesenska nevihta in otežila reden potek prometa.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 27. avgusta do 2. septembra 1989 in od 3. do 9. septembra 1989.
RODILI SO SE: Eleonora Marini, Julijan Černič, Carol Frandoli, Guido Visintin, Ambra Marchetto, Vivien Munarin, Nataša Lorenzutti, Katja Co-ceani, Francesca Iancig, Petra Pavšič.
UMRLI SO: 79-letni upokojenec Mario Monaro, 84-letna upokojenka Vittoria Tripani, 83-letni upokojenec Antonio Bregant, 80-letni upokojenec Silvio Nicola, 89-letna gospodinja Adelaide Sartori, 82-letni upokojenec Riccardo Codecco, 63-letni upokojenec Sirio Riz, 78-letna upokojenka Ni-colina Nicola, 75-letni upokojenec Amerigo Turus, 77-letna upokojenka Caterina Blason, 59-letna upokojenka Antonietta Sanso, 93-letna upokojenka Marcedes Stradolini vd. Cappellari, 75-letna upokojenka Palmira Proietti vd. Brd, 85-letna upokojenka Luigia Rossetto vd. Gaggio, 69-letna upokojenka Gioconda Fogari, por. Peddes, 78-letna upokojenka Antonia Gregorič vdova Taddei, 65-letni upokojenec Rajmond Klede, 63-letni vrtnar Agosti-no Zoccoletto, 75-letni upokojenec Evaristo Bastiani, 84-letni upokojenec Giacomo Rosenbaum, 74-letni upokojenec Antonio Gattola, 77-letni upokojenec Vincenc Devetak, 78-letni upokojenec Mario Valente, 71-letna upokojenka Raffaela Spangaro, 77-letni upokojenec Adolfo Kuzmin, 80-letna upokojenka Alma Malaroda Bombig, 74-letna upokojenka Assunta Lestuzzi vdova Tuzzi, 83-letni upokojenec Ila-rio Spanghero, 59-letni uslužbenec Marco Sbogar, 84-letna upokojenka Giuseppina Ravignani Giorgi, 78-letna upokojenka Maria Moratto, 69-letni upokojenec David Malič, 92-Ietna upokojenka Maria Pedron, 85-letna upokojenka Margherita Boehm vdova Vidoli.
_________prispevki_____________
Namesto cvetja na grob Dore Lukman darujejo brata in sestri z družinami po 100 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah, kulturno društvo Sovodnje, sekcijo VZPI v Sovodnjah in športno društvo Sovodnje.
V	počastitev spomina Janka Cotiča darujejo žena in sinova 50 tisoč lir za KD Sovodnje, 50 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem, 50 tisoč lir za Glasbeno matico, podružnico v Sovodnjah, 50 tisoč lir za balinarski odsek KD Sovodnje in 50 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI Sovodnje.
V	spomin na brata Jankota daruje Danilo Cotič 20 tisoč lir za balinarski odsek KD Sovodnje.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. (040) 7796-611
razna obvestila
Godba na pihala Kras iz Doberdoba vabi nove člane v glasbeno šolo. Vpisujeta predsednik godbe Franko Ferfolja (tel. 78077) in član Robert Frandolič.
Začetnikom nudi godba tudi instrumente.
ZSKD opozarja na gledališki seminar NEVTRALNA MASKA, ki bo od 18. do 23. t. m. v Kulturnem domu v Trstu v sodelovanju s SSG. Pojasnila in prijave samo še danes v uradu ZSKD v Ul. Croce 3.
SPD GORICA-rekreacija obvešča, da se bo dejavnost 20. jubilejne sezone pričela v petek, 15. t. m., ob 21. uri.
V Doberdobu prirejajo TENIŠKI TURNIR. Vpisujeta Romano Jarc in Silvan Ferfolja samo še danes.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 17. septembra 1989, ob 15. uri tradicionalni piknik bivših borcev in družinskih članov pri osnovni šoli v Dolu. Vpisujeta Marjo Semolič (tel. 45241) in Ettore Moro (tel. 78182).
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da so uradi spet odprti po običajnem urniku, od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev
prireja v nedeljo, 1. oktobra, izlet z muzejskim vlakom na Bled. Odhod z železniške postaje v Gorici. Vabljeni so vsi, člani in drugi, ki jih zanima enkratno doživetje. Za otroke do 5. leta je izlet brezplačen, za mladino do 15. leta pa je 25-odstotni popust. Prijave pri poverjenikih in na sedežu društva (Ul. Croce 3) v četrtek, 14. t. m.
Občina Doberdob prireja 29. in 30. septembra ter 1. oktobra tradicionalni izlet za upokojence v Assisi, Perugio in Gubbio. Cena izleta je 233 tisoč lir, od katerih bo občina prispevala 40 tisoč lir. Vpisovanje in pojasnila na občini do 22. septembra.
koncerti
Na gradu Kromberk bo v petek, 15' t. m., ob 20.15 izvenabonmajski koncert ansambla I mušici della Serenissi-ma. Izvajali bodo skladbe beneških avtorjev 17. stoletja.
kino
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Scuola di polizia n. 6«.
VERDI 18.00-22.00 »Scuola di mostri«. VITTORIA 17.30-22.00 »Capricci eroticj di una moglie infedele«. Prep. ml- P° 18. letom.
Krmiti
OSNOVNA ŠOLA 21.00 »Mr. Croc
odile
Dundee II«.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 22.00 »Vacanze particolari di vogliose«.
17.30;
mog11
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 2 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^jj Občinska lekarna (Comunale )■ Terenziana 26, tel. 482787.
pogrebi
n
)anes v Gorici ob 8. uri ikar, iz splošne bolnišnice na
Tudi letošnja Vilenica povezala književnike Srednje Evrope
Harmonija literature in različnih ljudi
Repertoar mariborske Drame SNG
Iskanje gledališča sinteze nove slike, bistva in mita
»Nova repertoarna podoba Drame SNG Maribor za koledarsko leto 1990 pričenja z uresničevanjem nove pro-gramsko-repertoarne politike, ki je zastavljena za prihodnje štiriletno obdobje. Štirje veliki tematski ciklusi tvorijo kontinuirani in identificirani pogled na svet. Naš prihajajoči fin de siecle nas sili v ponovno preverjanje in osmišljanje temeljnih umetniških kategorij, ki so nas pogojevale v preteklem tisočletju. V iskanju gledališča sinteze, nove slike, bistva in mita, ki ga vsi tako zelo potrebujemo, se v prvem letu posvečamo tako imenovani visoki klasiki, ki danes govori z izkušnjo preteklosti za prihodnost.«
»Hkrati z veliko produkcijo se s tako imenovanim malim, mitskim (mitološkim) laboratorijem, ki posamezne problemske sklope sploši v obče veljavno misel, zagledujemo v intimistič-ni rekurz velikega theatruma mundi.«
»Obe generalni usmeritvi Drame v prihodnjem obdobju dopolnjuje niz programov, žanrsko-tematskih sklopov, kot so na primer: Mali nočni kabaret, plesno gledališče, Večeri v kavarni, likovne razstave, literarni večeri, avdio in video promocije, koncerti in otroški program v gledališkem vrtcu.«
»Vse to oblikuje naše gledališče v odprt, aktiven in dinamičen, atraktiven in nenehno pulsirajoč organizem, ki na različnih nivojih nudi popolno
Umetni raj bo novi film režiserja Karpa Godine
Slovenska inačica življenja Fritza Langa
S sobotno slovesno podelitvijo Mednarodne literarne nagrade Vilenica moravskemu, v Brnu živečemu pesniku Janu Skaclu (na fotografiji D. Križmančiča vidimo predsednika Društva slovenskih pisateljev Rudija Šeliga, ko izroča pred vstopom v jamo pesniku nagrado) se je v pravem vzdušju končalo letošnje srečanje književnikov. Bilo je intenzivno, intimno, glasno, ekstroverzno, zaprto vase in konec koncev tako, kakršna so srečanja literarnih ustvarjalcev, ki skušajo graditi v srednjeevropskem prostoru nove mostove, povezovati in ne ločiti, utrjevati in ne rahljati. Nič čudnega torej, da se je letošnje Vilenice udeležilo rekordno število književnikov iz domala vseh evropskih držav (le srbskih ni bilo). Sozvočje različnih ljudi, kot da bi šlo za harmonijo univerzalne pesmi...
Vlado Novak in Jiirgen Morche v filmu Umetni raj. To enostavno sporočilo na skromnem kartončku pa skriva v sebi velik dogodek, ki so ga predstavili v ponedeljek v prostorih ljubljanske Mestne galerije. Slovensko podjetje Viba Film bo začelo namreč v kratkem snemati nov film, ki ga je zaupalo režiserju Karpu Godini in scenaristu Branku Vučičeviču, s katerima bo sodelovala ekipa priznanih film-
skih ustvarjalcev (dramaturg Igor Koršič, Tomislav Pinter- fotografija, kostumografinja Alenka Bartolova, scenograf Janez Kovič itd.), direktor filma pa je Pavle Kogoj. Ponedeljkova tiskovna konferenca pa je bila tudi priložnost za kramljanje z novim Vibinim direktorjem Josipom Košuto, ki je predstavil nekaj svojih pogledov na vlogo in usmerjenost slovenske filmske hiše.
Vendar vrnimo se k filmu, v katerem bosta v glavnih vlogah nastopila član mariborske Drame SNG Vlado Novak in zahodnonemški igralec Jur-gen Morche, za katerega je treba reči, da je zelo zgovoren, kar je ustrezno dokazal tudi na ponedeljkovi predstavitveni tiskovni konferenci novega slovenskega filma. Umetni raj naj bi stal približno 2 tisoč milijard starih dinarjev (poldrugi milijon mark), snemali ga bodo na Vršiču, Bledu, Snežniku, v Grožnjanu in Piranu, kjer bo središče snemanja. Režiser Karpo Godina začenja novo avanturo s pravimi občutki, kot je rekel, saj gre za zanimivo tematiko, ki naj bi bila tudi na dostojni estetski in umetniški ravni.
Za kaj pa bo v filmu pravzaprav šlo? Kot pravi Igor Koršič v svoji dramaturški recenziji, je okvir pripovedi »slovenska« digresija življenjske zgodbe Fritza Langa. Zgodovinskih dokazov o nedavno odkritem Langovem bivanju na Slovenskem in o njegovem naključnem srečanju s pionirjem slovenskega filma Karolom Grossman-nom ni veliko: nekaj plastik njegove izdelave, fotografija in par bežnih spominov nanj. Te zgodovinske sledi pa nosijo v sebi velik fiktivno-pripovedni naboj. Morda še posebej zato, ker Lang, kasneje znameniti filmski režiser, te epizode v svojem življenjepisu ni omenjal. Temeljni zaplet filma predstavlja srečanje dveh nemirnih duhov, svetovljanskega Dunajčana in duhovno razgibanega provincialnega slovenskega odvetnika. Srečata se v usodnem trenutku, ko se njuna, dotlej skupna domovina — avstro-ogrska
monarhija, neizbežno in dokončno podira. In tako naprej...
Novi slovenski film Umetni raj je v rokah dobre ekipe ustvarjalcev, ki bodo ustvarjali v črno-beli tehniki, kar bo dajalo v današnji poplavi barv filmu še dodatno privlačnost. Skratka, Umetni raj je, razen tega, da je zgodba o filmu, tudi imenitna filmska zgodba, organsko povezana s svojim medijem.
(mč)
Z Maratonom konec Festivala v Ljubljani
S ponedeljkovo uprizoritvijo Confortesovega Maratona se je v Ljubljani končal letošnji že 37. Mednarodni poletni festival. Predstava na prostem v lepem okolju Križank je bila v rokah režiserja Zvoneta Šedlbauerja, nevsakdanje dogajanje pa so podajali igralci Slavko Cerjak, Janez Hočevar-Rille in Branko Šturbej. Sodelovala je tudi pevka Marjetka Falk.
Kot pravi prevajalec Confortesovega dela Aleš Berger, je Maraton bridkošaljiva igra. V njej se pomerjajo trije tekači, maratonci, tekmujejo med seboj v najtrši atletski disciplini, a že v temelju je razvidno, da gre za tekmovanje z življenjem. Maraton tako prerašča samo humorne, duhovite, zabavne prizore in lahko prevzema tudi s svojo očitno simboliko, ki se gledalcu kaže kot nevsiljiva razsežnost igre.
Torej, skrbno narejena predstava, ki je občinstvo mestoma zabavala, a ga skušala zainteresirati tudi na drugačne, »globlje« načine.
Jutri prva premiera PDG
Hura soncu in dežju
Jutri ob 18. uri bo Primorsko dramsko gledališče v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici uprizorilo prvo premiero v novi sezoni, predstavo otroke Hura soncu in dežju Hepa van Delita v režiji Marjana Bevka, [flrica se na poetičen način poigrava s človeško nečimrnostjo in samovoljo, 'i bi se rada vmešala celo v take stvari, kot je kreiranje vremena.
Nekaj misli na rob letošnji Dragi
Potek letošnje Drage lahko ocenjujemo z mešanimi občutki. Politična tribuna Društva slovenjih izobražencev, ki je letos praznovala 24. rojstni dan, je po eni strani pokazala, da se s težavo otresa svojih znanih ideoloških prezdnakov, po drugi pa je odprla nekatera žgoča vprašanja, ki Presegajo preživele ločnice "dveh taborov", am-Pok sodijo v skupno usodo današnjega slovenske-9a življenja. Ponudbo za sklicanje svetovnega slovenskega kongresa ne moremo indiferentno sprejeti le kot politično zamisel opozicijskih sil v j Sloveniji ali celo kot njihovo propagandistično Potezo. Če takole mislimo pomeni, da ne znamo oii nočemo razlikovati političnih načrtov nekate-ki res obstajajo in jih tudi nihče ne skriva, od osnično globokih vzgibov za uresničitev te pobu-?e< ki so jo predlagali že na lanskem plenumu ““‘turnih delavcev v Ljubljani. Svetovni slovenji1 kongres bo popestril prihodnjo jubilejno Dra-sn’ z<?fP bi raje namenili nekaj besed narodni Pravi in ideološkim bojem med Slovenci v Italiji, 1 so najizraziteje označili te študijske dneve.
Za izseljeniškega duhovnika Branka Rozmana je bila narodna sprava pretrd oreh, njegovo precej enostransko in črnobelo tolmačenje dogajanj ni dalo povoda za poglobljeno soočenje, tako da smo bili v nedeljo dopoldne v bistvu priča dialogu med gluhimi. Narodna sprava je za marsikaterega v matični domovini občuteno vprašanje, za Slovence v Italiji pa ima ta problem že iz zgodovinskih razlogov zelo različno valenco. Primorska je bila že nekaj let po prvi vojni žrtev fašistične raznarodovalne politike in ni poznala (razen osamljenih primerov) kolaboracionizma in domobranstva, zato je precejšnja hladnost pri obravnavi in pri splošnem spremljanju teh vprašanj povsem razumljiva. Narodna sprava, če jo lahko v naših razmerah tako sploh imenujemo, ima tukaj povsem različno zgodovinsko podlago, ki ima malo ali bolje rečeno nima nič skupnega s kočevskim Rogom. Zato je škoda, da nedavna pobuda delegacije KPI pri bazoviški fojbi ni spodbudila pričakovane razprave, če izvzamemo pogumno
stališče pisatelja Borisa Pahorja, ki pa je ostalo brez odziva.
Na precejšen odmev pa so naletala stališča Ivana Verča o posledicah ideoloških bojev na življenje slovenske skupnosti za mejo. Predavatelj je brez izjem postavil na zatožno klop zamejske strukture, ki so po njegovem nekdanje ideologije sedaj zamenjale z "blokiranim mišljenjem". To dopušča samo politično razmišljanje v znanih miselnih shemah, tako »da med političnim in realnim zamejstvom zija praznina, namesto da bi izhajali iz našega realnega stanja, se še kar naprej lovimo po shemah preteklosti«. Verč, ki se je s podobnimi ocenami pred časom že oglasil v ljubljanski Novi reviji, je bil pri svoji analizi lapida-ren in v nekaterih obrisih morda tudi preveč pesimist, treba pa je vsekakor priznati, da se je z intelektualnim pogumom javno lotil bolečih ran, ki jih ne bomo zacelili z molkom ali z indiferentnostjo. Prav nasprotno.
SANDOR TENCE
umetniško satisfakcijo najvišje kvalitete in spreminja gledališče v srce mesta, od koder vse izhaja in od koder se vse vrača.«
Tako je Tomaž Pandur, od 1. julija letos ravnatelj mariborske Drame, na predstavitvi nove sezone skiciral njeno podobo v naslednjih štirih letih svojega ravnateljevanja. To obdobje naj bi pokazalo sliko modernega evropskega gledališča in v njem naj bi z novimi umetniškimi močmi in jasnimi usmeritvami dobilo enakopravno mesto tudi mariborsko. O kadrovski prenovi Pandur natančneje ni hotel govoriti, je pa dejal, da je mogoče kvaliteto kot edino merilo vzpostaviti samo z enoletno pogodbeno obveznostjo.
Sicer pa se nova sezona začenja s programom, ki ga je pripravil še Vili Ravnjak: za veliki oder Triumf smrti Bojana Jablanovca (režija Bojan Jab-lanovec) in Čuka Milana Dekleve (režija Samo Strelec), za stranskega Cervantesove medigre v režiji Katje Pegan in za malega Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta v režiji Renata Jencka.
Repertoar novega ravnatelja na velikem odru se za naslednje leto začenja z Goethejevim Faustom (režija Tomaž Pandur), za mali oder pa se za letos načrtuje Mullerjev Kvartet, Maja Milenovič Workman pa bo pripravila koreodramski avtorski projekt Isadora. Produkcija na velikem odru se nadaljuje z VVedekindovo Lulu v režiji Edvarda Milerja, Evripidovo Alkestis (premiera bo septembra prihodnje leto) in Shakespearjevim Hamletom v režiji Paola Magellija. Premiera te drame bo decembra 1990.
Malo produkcijo sestavljajo trije avtorski projekti, imenovani Anatomica. Prvi bo Phedre, drugi Michima in tretji Dostojevski. Prva premiera bo marca leta 1990.
V malem nočnem kabaretu bo februarja nastopila Milena Muhičeva in s tem nastopom označila 25 let svojega umetniškega delovanja, aprila pa bo na programu še Kabaret 20. stoletja. Gledališki vrtec bo pripravil Infan-tijin rojstni dan Oskarja Wildea, Dramski studio pa Čarovnika iz Oza.
Opera in balet
Kot je povedal ravnatelj Opere in baleta Stane Jurgec, začenjajo sezono z dvema predstavitvenima koncertoma 29. in 30. septembra, prva operna premiera pa bo na programu 14. oktobra, in sicer Andre Chenier Umber-ta Giordana. Režiral bo Franjo Potočnik, dirigenta pa bosta Vladimir Kobler in Simon Robinson. Leto 1990 se začenja s celovečernim baletom Edvarda Griega Peer Gynt, režiser in koreograf bo Wazlaw Orlikowskv, dirigenta Samo Hubad in Boris Švara. Solist v naslovni vlogi bo Karl Ludwig z Dunaja. Mojster Orlikowsky bo kot režiser nastopil še enkrat: režiral bo Corregidorja Huga Wolfa, s katerim se mariborska operna hiša vključuje v praznovanje 130-letnice rojstva tega skladatelja. Premiera bo 6. aprila, predpremiera pa v okviru Slovenskih glasbenih dnevov, ki bodo letos prvič potekali tudi v Mariboru.
Nabucco Giuseppeja Verdija bo na mariborskem odru po sedemnajstletnem premoru. Režiral bo Franjo Potočnik, dirigenta bosta Boris Švara in Simon Robinson, premiera bo 18. maja.
Jesen prihodnjega leta se začenja z musicalom My Fair Lady, napovedanim že za letošnje leto, vendar so se odločili, da ga prestavijo na naslednjega, ker je v tem trenutku na programu nekaj uspešnic, ki še privabljajo publiko: Hrastač, Netopir, Vesela vdova, Človek iz Manche, Carmina Burana, Ples v maskah in Gorenjski slavček. Poleg tega bo mariborska Opera pripravila tudi vrsto koncertov za odrasle in mladino ter komorne koncerte v kazinski dvorani.
Kot je povedal Stane Jurgec, bo zbor okrepljen s štirimi novimi zboristi, novi solist je Nikola Mitič, vrača pa se tudi Ervin Ogner. S kadri so nasploh velike težave in zato so se odločili za ustanovitev lastnega baletnega in opernega studia in želijo vanju pritegniti mlade nadarjene ljudi.
Zadnje delo v naslednjem letu bo baletna predstava Martin Krpan Lipovška. Kot je v svojem programu zapisal Stane Jurgec, bosta domače delo in tematika vsekakor zanimiva za starejše gledalce, zlasti pa za serijo mladinskih abonmajev. Umetniško vodstvo bo zaupano domačim ustvarjalcem, zavoljo zanimivosti naslova pa načrtujejo slovenska gostovanja. Pa tudi sicer bo gostovanj kar precej. Zelo dobro je razvito sodelovanje z Gradcem, v načrtu je sodelovanje s Slovensko filharmonijo in tako bo nekaj koncertov tudi v Cankarjevem domu.
HELENA GRANDOVEC
S srečanji 1. kola se je včeraj začel tridnevni »praznik« v evropskih nogometnih pokalih
Zmagi Juventusa in Partizana spodbuda za ostale
RIM — Za sedem italijanskih ekip in štiri jugoslovanske se začenja evropski nogometni cirkus. Dve sta bili zaposleni že včeraj in sta obe zmagali, Partizan v pokalu pokalnih zmagovalcev in Juventus v pokalu UEFA, ostale pa bodo igrale danes in tudi jutri.
POKAL PRVAKOV
Nezmotljivi britanski book-makerji imajo za lavorita obe milanski moštvi, ki jima uvodno kolo ne bi smelo delati prevelikih preglavic. Milan bo skušal nasuti ekipi iz Helsinkov čimveč golov, čeprav tudi povratna tekma ne povzroča skrbi. Švedski Malmoe je nevarnejši, vendar pa bi morali Tra-pattonijevi fantje čez dva tedna v Milanu zlahka nadoknaditi morebitni zaostanek iz današnje prve tekme.
Če bo novosadska Vojvodina igrala v slogu domačega prvenstva, bo zanjo tudi povprečni Honved pretrd oreh.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
Partizan - Celtic	2:1 (1:1)
STRELCI: Milojevič v 20', Galloway v 44', Djurdjevič v 55'.
PARTIZAN: Omerovič (Pandurovič), Župič, Milanič, Spasič, Petrič, Vujačič, Djordjevič, Milojevič, Djurdjevič, Dju-rovski, Bogdanovič (Pantič).
CELTIC: Bonner, Morris, Rogan, Aitken, Whyti, Grant, Galloway, Mes-tey, Dziekanowski, Coyne, Burns.
SODNIK: Kohl (Avs.)
Partizan je skozi vso tekmo bil boljši nasprotnik, vendar ni izkoristil vseh priložnosti, ki jih je imel na razpolago. Res škoda, ker prednost enega gola gotovo ne daje nobene gotovosti pred povratno tekmo.
Sampdoria bo danes igrala na Norveškem proti ekipi Brann Bergen. To kolo bo za Boškovovo ekipo nemara le
formalnost, težje pa bo kasneje, saj v tem pokalu, poleg lanskega zmagovalca Barcelone, igrajo še Anderlecht, Monaco, Celtic in Dinamo iz Bukarešte.
POKAL UEFA
Gornik - Juventus	0:1 (0:0)
STRELEC: Zavarov v 72'
GORNIK: Wandzik, VValdoch, Dan-kowski, Jegor, Staniek, Rzepka, Brzo-ra, Lissek, Kosela (v 87' Kraus), Zagorski (v 66' Cygan), Čyron.
JUVENTUS: Tacconi, Bruno, De Agostini, Fortunato, Brio, Alessio, Ale-inikov, Barros, Zavarov, Marocchi, Schillaci (v 75' Casiraghi).
SODNIK: Rothlisberger (Švi.)
GORNIK — Zoff je bil brez Tricelle, Bonettija, Galie in Napolija, tako da se je odločil za bolj previdno taktiko in je okrepil zlasti vezno vrsto (v napadu je v bistvu ostal samo Schillaci). Poljaki pa so bili tehnično preskromni, da bi lahko resneje ogrozili izkušeno in tokrat izredno previdno italijansko moštvo. Vsekakor Juventus lahko s precejšnjim optimizmom čaka na povratno tekmo.
V tem pokalu je še cel kup solidnih moštev: Koln, Hamburger, Ajax, Valencia, kijevski Dinamo, Porto, Bruges, Goteborg in Aberdeen. Mnoge (na primer Ajax) je lani doletela pekoča izločitev že v prvem kolu. Lahkih tekmecev ni. Beograjski par Rad in Crve-na zvezda igrata z grškim Olympiako-som in turškim Galatasarayem. Oba imata določen mednarodni sloves in ju ne bo ravno najlažje ugnati.
Fiorentina bo gostovala pri Atleticu iz Madrida, ki je tudi glede na formo Giorgijevih fantov favorit. Tudi moskovski Spartak ima več možnosti od Atalante, Napoliju pa bo na Portugalskem proti lizbonskemu Sportingu trda predla.
		
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Spora Luksemburg (Luks.) - Real (Šp.)	danes	27.9.
Steaua Bukarešta (Rom.) - Fram (Isl.)	danes	27.9
Ruch Chorzovv (Polj.) - Sredets (Bol.)	danes	27.9.
Eindhoven (Niz.) - Luzern (Švi.)	danes	27.9.
Derry City (Irska) - Benfica (Fort.)	danes	27.9.
Malmoe (Šved.) - Inter (It.)	danes	27.9.
Glasgovv (Škot.) - Bayern Munchen (ZRN)	danes	27.9.
Dinamo Dresden (NDR) - Aek Atene (Gr.)	danes	27.9.
Rosenborg (Nor.) - Malines (Bel.)	danes	27.9.
Milan (II.) - Hjk Helsinki (Fin.)	danes	27.9.
Tirol Innsbruck (Av.) - Omonia (Cip.)	danes	27.9.
Olympique (Fr.) - Brondby (Dan.)	danes	27.9.
Sparta Praga (ČSSR) - Fenerbache (Tur.)	danes	27.9.
Dnjepr (SZ) - Linfield (Sev. Irska)	danes	27.9.
Sliema (Malta) - Nentori Tirana (Alb.)	danes	27.9.
Honved (Madž.) - Vojvodina (Jug.)	danes	27.9.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV		
šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Panathinaikos (Gr.) - Svvansea (VVales)	danes	27.9.
Anderlecht (Bel.) - Ballymena (Irska)	danes	27.9.
Brann Bergen (Nor.) - Sampdoria (It.)	danes	27.9.
Barcelona (Šp.) - Legia Varšava (Polj.)	danes	27.9.
Besiktas (Tur.) - Borussia Dort. (ZRN)	danes	27.9.
Union (Luks.) - Djurgaarden (Šve.)	0:0	27.9.
Partizan BG (Jug.) - Celtic (Škot.)	2:1	27.9.
Vatur (Isl.) - Dinamo Berlin (NDR)	danes	27.9.
Slovan (ČSSR) - Grasshoppers (Švi.)	3:0	26.9.
Belenenses (Port.) - Monaco (Fr.)	-	26.9.
Valladolid (Šp.) - Hamrun (Malta)	5:0	26.9.
Dinamo Buk. (Rom.) - Dinamo Tir. (Alb.)	danes	27.9.
Groningen (Niz.) - Ikaast (Dan.)	danes	27.9.
Ferencvaros (Madž.) - Haka (Fin.)	5:1	27.9.
Admira (Av.) - Ael Limassol (Fin.)	danes	27.9.
Torpedo Moskva (SZ) - Cork City (Irska)	danes	27.9.
POKAL UEFA  Dvaintridesetina finala	1. tekma	2. tekma
Stuttgart (ZRN) - Feyenoord (Niz.)	danes	27.9.
Aberdeen (Škot.) - Rapid Dunaj (Av.)	danes	27.9.
Dinamo Kijev (SZ) - Mtk Budim. (Madž.)	danes	27.9.
VVettingen (Švi.) - Dundalk (Irska)	danes	27.9.
Twente Enschede (Niz.) - Bruges (Bel.)	danes	27.9.
Koln (ZRN) - Plastika Nitra (CSSR)	danes	27.9.
Sochaux (Fr.) - Jeunesse d’Esch (Luks.)	7:0	26.9.
Karl Marx St. (NDR) - Boavista (Port.)	danes	27.9.
Gornik Zabrzte (Polj.) - Juventus (It.)	0:1	27.9.
Hibernian (Škot.) - Videoton (Madž.)	1:0	26.9.
Oergryte (Šved.) - Hamburg (ZRN)	danes	27.9.
Liege (Bel.) - Akranes (Isl.)	2:0	27.9.
Žaljgiris Vilnus (SZ) - Goteborg (Šve.)	danes	27.9.
Glentoran (Irska) - Dundee Un. (Škot.)	danes	27.9.
Hansa Rostock (NDR) - Banik (ČSSR)	danes	27.9.
Kuusysl Lahti (Fin.) - Pariš SG (Fr.)	danes	27.9.
Austria Dunaj (Av.) - Ajax (Niz.)	jutri	27.9.
Lillestrom (Nor.) - VVerder (ZRN)	danes	27.9.
Rovaniemi (Fin.) - Katovvice (Polj.)	danes	27.9.
Zenit Lenin. (SZ) - Naestved (Dan.)	danes	27.9.
Limassol (Cip.) - Real Zaragoza (Šp.)	jutri	26.9.
Atalanta (It.) - Spartak Moskva (SZ)	danes	27.9.
Rad Beograd (Jug.) - Olympiakos (Gr.)	danes	27.9.
Vitoša Sofija (Bol.) - Antvverpen (Bel.)	0:0	26.9.
Porto (Port.) - Flacara Moreni (Rom.)	danes	27.9.
Atletico Mad. (Šp.) - Fiorentina (It.)	danes	27.9.
Iraklis Solun (Gr.) - Sion (Švi.)	danes	27.9.
Auxerre (Fr.) - Apolonia Fier (Alb.)	danes	27.9.
Galatasaray (Tur.) - C. zvezda (Jug.)	jutri	27.9.
Sporting Lizbona (Port.) - Napoti (It.)	jutri	27.9.
Valencia (Šp.) - Victoria Buk. (Bol.)	danes	27.9.
La Valletta (Malta) - Wien (Av.)	1:4	26.9.
• 2. kolo bo 18. oktobra in 1. novembra; 3. kolo (samo pokal UEFA) 22. novembra in 6. decembra; četrtina finala 7. in 21. marca; polfinale 4. in 18. aprila; finale pokala prvakov bo 23. maja na Dunaju; finale pokala pokalnih zmagovalcev bo 9. maja v Goteborgu; finalni tekmi pokala UEFA bosta 2. in 16. maja.
V 7. kolu italijanskega košarkarskega pokala
Stefanel in San Benedetto pričela s porazom
Goriški San Benedetto in tržaški Stefanel nista najbolje začela svoje poti v italijanskem koparkarskem pokalu. V sinočnjih prvih kvalifikacijskih tekmah sta tako eden kot drugi ostala praznih rok. Izidi:
Skupina A: Banca Popolare Sassari
-	Philips Milan 84:101; Ipifim Turin -Panapesca Montecatini (danes).
Skupina B: Enimont Livorno - Stefanel Trst 91:67; Pallacanestro Livorno
-	II Messaggero Rim 90:91.
Skupina C: Scavolini Pesaro - Teorema Varese 118:107; Hitachi Benetke
-	Roberts Firence 90:88.
Skupina D: Knorr Bologna - Riunite Reggio Emilia 79:68; Alno Fabriano -San Benedetto Gorica 81:79.
Skupina E: Irge Desio - Jollycolom-bani Forli 80:93; Benetton Treviso -Glaxo Verona 75:72.
Skupina F: Viola Reggio Calabria -Phonola Caserta 96:105; Braga Cremo-na - Kleenex Pistoia 83:85.
Skupina G: Vismara Cantu - Arimo Bologna 81:63; Fantoni Videm - Marr Rimini 87:83.
Skupina H: Annabella Pavia - Ran-ger Varese 86:93; Filodoro Brescia -Paini Neapelj 96:82.
SISTEM TEKMOVANJA: 32 ekip iz A lige so porazdelili v 8 skupin s po 4 moštvi, upoštevajoč sistem nosilcev skupin na podlagi uvrstitve v lanskem
prvenstvu. V četrtfinale se boddo uvrstile prvouvrščene ekipe iz vsake skupine. Zmagovalci četrtfinalov bodo nastopili v »final four« v Bologni, če nobena ekipa v tem finalnem delu ne bo iz Bologne, sicer bodo izbrali drugi sedež. Kvalifikacije bodo na sporedu še 19. in 26. 9. ter 3., 17. in 24. oktobra, četrtfinalna srečanja bodo 14. in 19. decembra, »final four« pa 14. in 15. februarja 1990.
Gradine v finalu turnirja Alpe Adria
PULJ Košarkarska ekipa Gradine iz Pulja in Benetton iz Trevisa sta finalista košarkarskega turnirja Alpe-Adria. Gradine so nepričakovano zasedle prvo mesto v B skupini, potem ko so v zadnjem srečanju s 94:91 (51:53) premagale Filodoro iz Brescie. Gradine in Brescia sta na koncu imeli po 8 točk, vendar so Puljčani zmagali v obeh neposrednih srečanjih. Končni vrstni red: Gradine in Filodoro 8, Hitachi 4, Zalaegerszeg 0.
Finalna tekma bo novembra, sedež pa morajo še določiti.
Taylor še prvak
ATLANTIC CITY (ZDA) — Ameriški boksar Meldrick Taylor je z lahkoto ubranil svetovni naslov v superlah-
ki kategoriji (verzija IBF). Taylor je prepričljivo po točkah v 12 krogih premagal rojaka "Dangerousa" Cour-tneya Hooperja.
Jugoslovanskim kolesarjem mesec dni kazni
LJUBLJANA - Častno sodišče jugoslovanske kolesarske zveze je reprezentantom Borisu Premužiču, Alešu Pagonu, Valterju Bonči in Srečku Gli-varju za mesec dni prepovedalo nastopati. Za ta korak se je odločilo, ker so organizirano odstopili na mednarodni dirki v Anconi in ker so brez razloga odstopili na svetovnem prvenstvu v Franciji. Ostala dva člana reprezentance, Robert Pintarič in Sandi Papež, nista bila kaznovana: Pintarič dirke ni dokončal zaradi okvare na kolesu, Papeža pa so le opomnili. Častno sodišče je pri odmeri kazni menilo, da so s kolesarji manipulirali, nadalje je upoštevalo, da so pripravljeni še sodelovati z zveznim kapetanom Biličem in reprezentanco. Glede Gorazda Penka in Marka Polanca pa bo sodišče predlagalo kolesarsko zvezi, da ju suspendira in proti njima začne postopek. Tudi Penko in Polanec naj bi namerno odstopila v Anconi. O Biliču pa bo govor na sestanku strokovnega sveta jugoslovanske kolesarske zveze.
Ob koncu tedna v Gradežu in Tržiču
Igre treh dežel
GRADEŽ — V petek in soboto se bo v Gradežu in Tržiču zbralo okrog 180 mladih tekmovalcev iz Slovenije, avstrijske Koroške in naše dežele na 16. izvedbi Iger treh dežel. Tokrat se bodo merili v atletiki (moški in ženske), košarki (moški), tenisu in namiz-nemtenisu (moški in ženske). Pravilnik namreč predvideva, da z izjemo atletike vsako leto zberejo drugačne panoge, v katerih bodo mladi tekmovalci nastopili.
Srečanja v košarki, tenisu in namiznem tenisu se bodo pričela v petek ob 15.30 v Gradežu, tekmovanja v atletiki pa bodo ob 16.30 na stadionu Cosulich v Tržiču. V atletiki so na sporedu za moške 100 m ovire, 100 m, 400 m, višina, daljina, 1.500 m, štafeta 4x100 m, za ženske pa višina, daljina, krogla, 80 m ovire, 100 m, 200 m, 600 m in štafeta 4x100 m.
V tenisu se bodo pomerili posamično moški in ženske ter v mešanih dvojicah. Tudi v namiznem tenisu bodo igrali tako v moški kot ženski konkurenci. Spored teniškega turnirja: petek Slovenija - Koroška (moški), FJK - Slovenija (ženske) in mešane dvojice Koroška - FJK, sobota (8.30) Slovenija -FJK (moški), Koroška - FJK (ženske) in mešane dvojice Slovenija - FJK, od
10.30 FJK - Koroška (moški), Slovenija - Koroška (ženske) in Koroška - Slovenija (mešane dvojice). Spored namiznoteniškega turnirja: petek (15.30) Slovenija - FJK (moški) in Koroška - FJK (ženske), Slovenija - Koroška (moški) ter Slovenija - Koroška (ženske), v soboto (9.00) Koroška - FJK (moški) in FJK - Slovenija (ženske).
Košarkarji bodo v petek odigrali tekmi Koroška - Slovenija in FJK -Koroška, v soboto zjutraj ob 10.00 pa srečanje Slovenija - FJK.
Becker se boji ugrabitve
LONDON Britanski dnevnik To-day je včeraj zapisal, da je zahodno-nemški teniški as Boris Becker sklenil zavarovalno pogodbo v višini 14 milijard lir za primer ugrabitve. Pogodbo naj bi podpisal pri londonskem Lloyd-su, kateremu naj bi vsako leto odštel okrog 230 milijonov lir. V primeru ugrabitve bi zavarovalnica plačala odkupnino.
Sedaj, ko je zadeva prišla v javnost, pa bi se zavarovalnica znala premisliti. Eden izmed pogojev v primeru takih pogodb je namreč tajnost, saj je drugače tveganje zavarovalnice iz razumljivih razlogov dosti večje.
Namiznoteniški turnir Julijskih Alp
Slovenija pred F-JK in Koroško
Na 15. namiznoteniškem turnirju Julijskih Alp je zmagala članska in mladinska reprezentanca Slovenije pred Furlanijo-Julijsko krajino in avstrijsko Koroško. Na dvodnevnem turnirju, ki je bil konec tedna v Zgoniku, je sodeloval tudi namiznoteniški odsek Krasa z 12 predstavniki. V članski reprezentanci F-JK sta nastopili kra-sovki Alenka Obad in Tanja Ravbar, v mladinski pa Biserka Simoneta in Cristian Mersi.
V	ekipnem delu tekmovanja med člani se je Kras A (Boris Štoka, Cristian Mersi) uvrstil med prvih 16 postav, Kras B (Marijan Milič, Aljoša Milič) pa med 32. Med članicami beležimo višje uvrstitve. Kras A (Branka Batinič in Alenka Obad) je izgubil tekmo v četrtfinalu s kasnejšim zmagovalcem, Primex Vrtojba. Kras B (sestri Ravbar) pa je bil izločen v 1. kolu.
Lestvica članice ekipno: 1. Primex Vrtojba, 2. Semedela A, 3. Kras Zgonik, 4. Olimpija Ljubljana; člani ekipno: 1. Murska Sobota, 2. Olimpija Ljubljana, 3. Kočevje, 4. CMM Trst.
V	tekmovanju posameznikov je bila od Krasovih članic najboljša Branka
Batinič, ki je morala priznati premoč Monike Reflak (Primex Vrtojba) v samem finalu. Tanja Ravbar se je uvrstila med 16 najboljših, ostale krasovke (Alenka Obad, Martina Ravbar, Biserka Simoneta, Elena Colja, Monika Radovič, Katja Štoka) so odigrale le 1. kolo. Med člani se je Boris Stoka prebil med 16 igralcev, nadaljnjo pot mu je zaprl poznejši finalist Unger (Murska Sobota).
Rezultati krasovcev so sicer povprečni, vendar je treba upoštevati, da je imela Batiničeva dan prej izredno zahtevno tekmovanje, v ekipnem delu pa je premagala Reflakovo. Ostali kra-sovci so pokazali nihajočo formo in koncentracijo, premalo vodenja v igri, vendar so se le upirali igralcem Slovenije, ki so trenutno zelo močni. (J. J.)
Balinarsko EP v Pazinu
PAZIN — V Pazinu se bo danes začelo evropsko balinarsko prvenstvo, na katerem bo Italija branila zlato odličje, Jugoslavija pa srebrno. Na prvenstvu, ki se bo končalo 18. t. m., sodelujejo še Belgija, Luksemburg, Francija, Španija, Švica in Monako.
Otvoritev novih športnih objektov
Pridobitev za Solkan
Pred dnevi je bila v Solkanu pri Novi Gorici prava športna slovesnost. Tamkajšnji krajani so namreč otvorili nov športni park z odbojkarskim, košarkarskimi in teniškim igriščem ter s kotalkarsko ploščo. To je prav gotovo velika pridobitev za omenjeno obmejno krajevno skupnost, saj bo bistveno pripomogla k razvoju telesne kulture na tem območju. Na otvoritveni slovesnosti je najprej spregovoril predsednik športnega društva Solkan, ki bo upravljalo športni park. Predsednik je še posebej podčrtal pomembnost objekta za solkansko stvarnost. V imenu novogoriške Telesno kulturne skupnosti je nato spregovoril njen predsednik Branko Dolenc, ki je nanizal vrsto športnih uspehov, zlasti na kajakaškem področju, in obenem dodal, da tudi novi objekti sodijo v okvir teh dosežkov.
V okviru otvoritvenih svečanosti so Solkanci priredili vrsto zanimivih športnih turnirjev. Odbojkarskega tekmovanja se je med drugim tudi kot predstavnik zamejske stvarnosti udeležila rekreacijska ekipa športnega društva Naš prapor iz Pevme, Oslavja in Štmavra. Nastopila je na štiričlanskem odbojkarskem turnirju skupno z A in B ekipo srednje šole iz Solkana ter šesterko ŠD Solkan. Briška ekipa je osvojila prvo mesto, saj je v prvi tekmi premagala ekipo ŠD Solkan z 2:1, nato pa v finalu za prvo mesto z gladkim 2:0 še A postavo solkanske srednje šole. Tretje mesto je zasedla ekipa B solkanske srednje šole.
Rekreacijska ekipa Našega prapora je nastopila v sledeči postavi: M. Bevčar, D. Sošol, I. Komel, W. Mikluš, B. Makuc, F. Mervič in D. Grinovero. (ik)
ŠZJADRAN
obvešča, da so v prodaji abonmaji za košarkarsko prven-sivo B-2 lige pri: potovalnem uradu Aurora v Trstu, U*-Milano 20, cvetličarni Nadja na Proseku, na sedežu Jadrana v Prosvetnem domu na Opčinah in na sedežu ZSŠD* v Gorici, Ul. Malta 2.
SHINKAI KARATE CLUB
sporoča, da so treningi za otroke ter za odrasle ob torki*1 in četrtkih od 18. do 19. ure, ob sredah in petkih od *’• do 20. ure. Novi člani se lahko zglasijo na mestu treninga ali po tel. 327342 po 14. uri. Nadalje obvešča, da s tečaj joge začne 2. 10. (od 20. do 22. ure). Tečajniki s lahko prijavijo v ponedeljek, 18. 9., in v ponedeljek, * 9., od 20. do 20.30 v občinski telovadnici na Proseku.
PLAVALNI KLUB BOR	.
sprejema prijave za vadbo v plavanju, ki bo v bazenu P Alturi ob ponedeljkih in četrtkih za neplavalce stare) od 4 let, začetnike in plavalce. Tel. na št. 51377 od 17-20. ure.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET	jK
sporoča, da so treningi minibasketa za najmlajše 1982/83) ob 15.00 in za starejše (letniki 1978/79/80/81) ^
16.15	ob sredah in petkih v Prosvetnem domu na Op nah.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR	aK
sporoča, da poteka vpisovanje za letošnjo sezono v . dan v uradnih urah v uradu ŠZ Bor (tel. 51377) za nas nje discipline: tekmovalna gimnastika, plesna ka, skupinske vaje in akrobatika (za dečke in dek* Prijavijo se lahko tudi začetniki.
NOGOMETNI KLUB BOR	6 \6.
sporoča, da so treningi vsak ponedeljek in četrtek : 0 gjg, uri v Borovem športnem centru. Vabljeni letnik*
1980, 1981 in 1982.
Druga dirka Primotor kluba za Trofejo Alpe-Adria
Na atletskem mitingu CVS na Kolonji
Med zmagovalci tudi E. Hlabjan
Uspehi za slovenske atlete
Po zmagi Edmunda Hlabjana (na sredini) je bilo veselje v taboru Primotor kluba več kot razumljivo
V	nedeljo so na reškem G robniku izpeljali drugo dirko za trofejo Alpe-Adria. Skoraj brezhibni organizaciji je tokrat le priskočilo na pomoč tudi vreme, ki je pokazalo, da zna biti kdaj pa kdaj na Gorskem Kotarju tudi znosno. Člani Primotor kluba, ki so s pokroviteljstvom italijanske, jugoslovanske in avstrijske motociklistične zveze organizirali prireditev, so bili na koncu res zadovoljni. Sonce je na dirkališče privabilo veliko množico ljudi, vsaj toliko, kolikor jih navadno sledi dirkam evropskega prvenstva. Tudi tekmovalci iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Nemčije so se pojavili v velikem številu.
Svojevrstna senzacija je bil tudi »vljudnostni obisk« svetovnega podprvaka v kategoriji superbike Fabrizia Piro-vana, uradnega pilota Yamahe, ki se je v soboto udeležil prostih treningov. Njegov nastop je predstavljal edinstveno priložnost za mlajše tekmovalce, ki so si na ta način lahko ogledali trening vrhunskega pilota.
V	nedeljo zjutraj so se najprej zvrstile uradne poskusne vožnje posameznih kategorij. ko je bilo konec voženj za razred Open je vsem prisotnim takoj postalo jasno, da Hlabjan misli tudi tokrat resno: kronometristi so mu odmerili naj hitrejši krog, ki mu je zagotavljal najboljše izhodišče za popoldansko dirko.
Ves popoldan je nato pravzaprav minil v pričakovanju te najvažnejše preizkušnje, čeprav je prišlo do zelo zanimivih bojev tudi v nižjih kategorijah. Program je potekal v rahli zamudi, zato se je dirka za razred Open začela nekaj pred 18.00 uro: Hlabjan je s svojim suzukijem 750 takoj prevzel vodstvo in v prvih krogih vozil res silovito, tako da si je zagotovil dobro prednost. Za njim se je zapodil drugi favorit za končno zmago, Furlan, ki je tekmoval z 250 kubično dvotaktno yamaho. Hlabjanu se je približal šele v zadnjih krogih, toda mladi pilot iz Doline je le ohranil vodstvo in v splošno veselje Primotorašev tudi prvi zavozil
čez cilj. Uspeh v Primotorjevem taboru sta dopolnila še Gianfranco Pisetta, ki se je s kawasakijem uvrstil na tretje mesto in Danilo Štoka, ki si je kljub tehničnim problemom med poskusnimi vožnjami (štartal je v 3. vrsti) in samo dirko priboril četrto mesto. Hlabjan, ki je na prvi dirki za trofejo zasedel tretje mesto, je sedaj na drugem mestu skupne lestvice, takoj za Furlanom, ki je bil zadnjič prvi.
V razredu 750 ccm je bil omembe vreden krstni nastop Prosečana Edija Rupel-lija, ki je na originalnem suzukiju zasedel dobro 15. mesto in dosegel zelo dober čas na krogu. V razredu do 125 ccm so nastopili mlajši člani Primotor kluba. Zelo zanimiv dvoboj za 11. mesto se je vnel med Andrejem Kosmačem (aprilia) in Albertom Zeničem (cagiva), na koncu pa je prevladal prvi. Za ne preveč na-
vdušujočo ekshibicijo je poskrbel Aleksander Alberti (aprilia UKOJ, ki je skozi cilj trmasto le prisopihal kot zadnji s krogom zaostanka, omeniti pa gre tudi ponovno smolo Jasne Parovel, ki je morala zaradi tehničnih težav odstopiti.
Kat. 1 - serijski motorji 125 ccm in TT4: C. Pellizzon (povpr. hitr. 132,908 km/h).
Kat. 2 - enocilindrični štiritaktni motorji: P. Toffolatti (povpr. hitr. 131,957).
Kat. 3 - dvocilindrični štiritaktni motorji in 125 G.P.: M. Zornik (ph. 142,898).
Kat. 4 - serijski motorji do 600 ccm in TT2: S. Spiller (povpr. hitr. 142,843).
Kat. 5 - Serijski motorji 750 ccm: A. Petterlini (povpr. hitr. 146,839).
Kat. 6 - Serijski motorji nad 750 ccm in TT1: R. Lorito (povpr. hitr. 148.393).
Kat. 7 - Open in 250/500 G.P.: E. Hlabjan (povpr. hitr. 150,339).
Mednarodni atletski miting na Kolonji je bil zelo dobro obiskan. Organizatorjem tržaškega CUS so se poleg gostov iz Poljske in Bolgarije množično odzvali tudi klubi iz Slovenije, nekaj pa je bilo tudi tekmovalcev iz drugih krajev Jugoslavije ter peščica Avstrijcev.
Najboljši tehnični dosežek je dosegla Poljakinja Bulkowska, ki je v višino skočila 191 cm in premagala bivšo jugoslovansko rekorderko Lidijo Lapajne iz Nove Gorice. Slednja je dosegla 179 cm. Odlikovala se je tudi Brigita Bukovec (Olimpija Ljubljana), ki je zmagala v teku na 100 m čez ovire s časom 13"06. Razred zase sta bili v metu kopja Kristina Jazbinšek (Kladi-var Celje) in Leonida Pirc (Maribor), ki sta dosegli 55,56 m oz. 53,98 m. Na odlično 4. mesto se je uvrstila borovka Coslovich, ki je z metom 45,30 m skoraj izenačila svoj letošnji najboljši dosežek. Od deželnih atletinj je bila najboljša Goričanka Andretti, ki je dosegla nov deželni rekord v skoku v daljino z znamko 5,99 m. Zabeležiti gre tudi zmago Irene Tavčar v metu diska (40,64 m) ter soliden tek Sonje Antoni na 400 m čez ovire s časom 60"07. V tej panogi je zmagala Mariborčanka Irena Domine z znamo 58"09.
V moški konkurenci izstopa predvsem skok 7,63 m Postojnčana Boruta Bilača v daljini. Borovec Igor Sedmak je bil v tej panogi 4. z dobrim rezultatom 6,84 m. Ljubljančan Apostolovski je zmagal v višini z 212 cm pred Prijo-nom iz Nove Gorice, ki je dosegel 209 cm. Jugoslovanski reprezentant Milan Stjepovič je kopje zagnal do 64,88 m. Vsi metalci pa so imeli precej težav z
zelo močnim vetrom, ki je pri zgrešenih izmetih kopja močno zaustavljal. Borovec Oberdan je dosegel 48,12 m. Atleti iz Jugoslavije so bili na splošno zelo uspešni tudi drugje. Željko Kna-pič (Mladost Zagreb) je bil prvi v teku na 400 m s časom 48", Beograjčan Raš-čevič je zmagal na 3000 m (8'16”03), Celjan Kranjc pa je najvišje (4,60 m), skočils palico.
Nastop najboljših atletov Bora Infor-date smemo šteti kot zelo uspešen. Posebno velja to za Coslovichevo, ki s svojo, metalcem redko dano lastnostjo, da hitro preide v solidno formo, naravnost preseneča. In tako tudi ne bo presenečenje, ko bo svoje še tako odlično znamko v metu kopja letos še presegla. Sedmak je v danih pogojih (mraz in hitro spreminjajoča se smer močnega vetra) v daljino doskočil do zelo solidne daljave, a je v tem trenutku v normalnih pogojih sposoben bistveno več.
Naslednjega dne se je v organizaciji videmskega CUS tržaški miting nadaljeval z drugim delom v prijetnem in toplem nedeljskem popoldnevu. Gostje iz Bolgarije in Poljske so se preselili v Videm, kjer pa je bila zasedba mnogo skromnejša od tržaške. Gostje s svojo skromno kvaliteto niso mogli prispevati veliko k uspešnosti mintin-ga, še posebej če vemo, da v Vidmu ni bilo tistih, ki mednarodnim mitingom v naši deželi prinašajo kvaliteto, to je atletov iz Slovenije.
V Vidmu je z velikimi upi za dober rezultat v troskoku nastopil tudi Igor Sedmak, ki pa je moral zaradi poškodbe že v prvem skoku odnehati.
Za državno prvenstvo v rolkanju
D. Bogateč (Mladina) prvi
Za jadranovce po turnirju v Nabrežini
Stopnjevanje forme
V nedeljo se je v kraju Castion pri Bellunu odvijala 3. finalna preizkušnja za državno prvenstvo v rolkanju.
Društvi Grmada Hobles in Mladina sta se udeležili tekmovanja v okrnjeni postavi in sicer obe s šestimi tekmovalci. Na sicer ravninski progi ni manjkalo vzpetin in spustov, na splošno pa je bila lepa.
Najboljše uspehi so naši rolkarji dosegli v mlajših kategorijih. Mlajši ciciban David Bogateč (Mladina) je zopet zasedel odlično 1. mesto in drugouvrščenemu zadal skoraj minuto zaostanka.
Med cicibani je Erik lori (Grmada Hobles) zasedel zanj običajno tretje mesto.
LESTVICA
MLAJŠI CICIBANI: 1. David Bogateč (Mladina) 5’26", 5. Vasilij Pipan (Grmada) 5 37", 6. Tibor Drasič (Mladina) 7'47".
CICIBANI: 1. Flavio Vaccaretti (Bas-sano) 10'27", 3. Erik lori (Grmada) U'53", 5. Matej Lachi (Mladina) 12’46", 11. Daniele Selatti (Mladina) 17'48".
MLAJŠE ZAČETNICE: 1. Katia No-nes (Castello di Fiemme) 21'20", 9. Jana Umek (Grmada) 30'57".
MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Luca Din-cau (Sovramonte Sportfull) 18'45", 14. Erik Tence (Mladina) 21'07", 15. An-
drej Legiša (Grmada) 21'20", 23. Martin Košuta (Mladina) 35'26", 24. Erik Peric (Grmada) 36'23".
JUNIOR: 1. Alfio Di Gregorio (Nico-losi) 26’29", 15. Rajko Žečevič (Grmada) 24'51”.
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. CS Bassano 654 točk, 11. ŠD Mladina 168, 17. ŠD Grmada Hobles 128.
(Ervin lori)
Avstralcem turnir v kanuju polo
V soboto in nedeljo je bil v goriš-kem občinskem bazenu tradicionalni, letos že 11. mednarodni turnir "Franco Baschirotto" v kanuju polo. Turnirja, ki ga je priredil Natisone kayak Club iz Manzana pod pokroviteljstvom deželne federacije FICK, goriške občinske uprave, Športnega združenja Gori-zia Nuoto in pokrajinskega CONI, se je udeležilo kar deset moštev iz Avstralije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Holandske in Italije.
Prvo mesto je pripadlo ekipi iz Avstralije.
KONČNI VRSTNI RED
1. Avstralija, 2. Limmer (ZRN), 3. Meridian (VB), 4. Natisone (It.), 5. Nur-berg (ZRN), 6. Mutineers (VB), 7. Nie-derhein (ZRN), 8. Ballbusters (Niz.), 9. San Giorgio (It.), 10. Australia ladies.
»Bolj kot sama zmaga na tem turnirju mislim, da je važno predvsem to, da so naši košarkarji pridobili na samozavesti. Sploh pa mislim, da smo v polfinalni tekmi proti Pordenonu odigrali svojo najboljšo tekmo v tem predpr-venstvenem obdobju. Fantje so igrali zelo zagrizeno, motivirano,« je po zasluženi zmagi na sobotnem turnirju Alpe-Adria za drugoligaše dejal Jad-ranov pomožni trener Jure Krečič.
In je tako nadaljeval: »To pa še ne pomeni, kot sem sem slišal med navijači po tekmi s Pordenonom, da bomo v prvenstvu B-2 lige lahko merili na "play-off" ali kaj podobnega. Ena sama zmaga, čeprav proti močni ekipi iz Pordenona, nas ne sme uspavati. Čaka nas zelo težka naloga, predvsem za obstanek v ligi. Res je, fantje so od začetka priprav precej napredovali, tako glede fizične forme kot igre. To pa ne pomeni, da brez skrbi začenjamo prvenstvo. Žal nam je tudi, da nismo v predprvenstvenih srečanjih nikoli nastopili v popolni postavi. Najprej sta manjkala Daneu in Pregare, na turnirju v Nabrežini pa Valter Sosič.«
Kaj pa o posameznikih?
»Glede posameznikov bi omenil, da sta že v zadovoljivi formi tako Mauro Čuk kot Sandi Rauber. Lepo presene-
čenje pa za nas pomeni David Pregare, ki se je takoj vključil v ekipo in dal odločilen doprinos za zmago na turnirju v Nabrežini. Tudi ostali prihajajo v formo. S trenerjem Vatovcem pa se zavedava, da naju čaka še težko in naporno delo.«
Do začetka prvenstva nas ločita borna dva tedna. Jadranov program do starta B-2 lige?
»Že drevi nas čaka prijateljska trening tekma proti ljubljanskemu Slovanu. Končno smo tudi začeli trenirati v tržaški športni palači in žal tudi letos ob nemogočih urah, to je od 21.30 do 23.00. Mislim, da je glede tega vsak komentar odveč. V petek in soboto bomo nastopili na tradicionalnem turnirju Del Negro v organizaciji Servo-lane. Prvo tekmo bomo igrali proti Stefanelu. Prihodnji teden bomo odigrali eno ali dve prijateljski tekmi, v soboto, 23. septembra, pa bomo že igrali prvo prvenstveno tekmo proti Oz-zanu.«
Turnirja Alpe-Adria v Repnu in Nabrežini sta za nami. Prav tako večji del predprvenstvenih priprav in nastopov, sedaj pa se verjetno začenja najbolj delikatni del (psihološki in tehnični) priprav na začetek prvenstva. (Jan)
f Ve( kot 30 najmlajših tečajnikov Jad-bnt°Ve9a kampa minibasketa se je v so-Ur/° v nabrežinski občinski telovadnici beležilo zaključne prireditve, ki jo je Kal i^il° ŠE* Sokol. Kot je znano, je potečih “Franov tečaj na šestih naših igriš-, organizaciji matičnih društev Bre-(ča r. Dolini), Bora (v Barkovljah), Poleta S Opčinah), Kontovela (na Kontovelu), kem j (v Nabrežini) in Doma (v Dijaš-^ domu v Gorici).
čaimi0tne prireditve so se udeležili prav ko ? | iši tečajniki ali tisti, ki so s košar-Pole 6 začeli. Na sporedu so bile zato štafo? kratke tekme predvsem igrice in ete z žogo. Ob spodbujanju številnih
staršev so najmlajši, kot je sicer značilno za otroka, dali vse od sebe, marsikdo od njih pa je pokazal že zadovoljivo obvladanje nekaterih košarkarskih elementov.
V nedeljo pa so se nekoliko starejši minikošarkarji srečali na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma v Gorici, kjer so odborniki košarkarske sekcije go-riškega Doma priredili zaključno prireditev. Lep sončen dan je nedvomno bistveno vplival na uspeh prireditve, saj se je na igrišču zbralo okrog 50 minikošarkar-jev. Te so Trenerji porazdelili v dve ekipi, in sicer v ekipo Belih in v ekipo Pisanih. Končni uspeh, ki sicer ni bil bistvenega pomena, je pripadel Belim.
Po zaključku srečanja nam je koordinator letošnjega 1. tovrstnega kampa Branko Lakovič povedal, da je tako ali drugače Jadranova pobuda organizacije takega kampa vsekakor uspela. Naša društva so zbrala kar lepo število otrok in prepričani smo, da bodo uspela le-te z raznimi igricami in splošno telesno vadbo tudi navdušiti za košarko. Ta kamp naj bi z leti postal tradicionalen, seveda bo treba pobudi dodati še nekatere zanimivosti, ki naj bi še bolj navdušile otroke za košarkarsko igro. (Jan)
BELI - PISANI	46:26
BELI: M. Kafol 8, L. Kafol, D. Štokelj 6, N. Štokelj, A. Kafol 4, P. Furlan 2, Šuligoj
6, Švara 6, Peric 8, Kocjan, Ferlan 4, K. Širca 10, T. Širca, Kosma, Vidoni, Starec 10, Rebula 2, Cej 2, Covi, Primožič, Grego 12, Cozuccoli, Devetak, Morgut.
PISANI: Šturman, Milič 2, E. Lakovič 2, I. Lakovič 6, Malalan, Fonda, Hrovatin, Tavčar, Košuta 6, Senica, Rebecchi, Sosič, Slavec 8, Kozlovič, Žiberna, Mura, Kova, Žerjal, Zobin 2, Gigante, Stefančič, Žerjal, Kocjančič.
Na slikah: med srečanjem v Dijaškem domu v Gorici (foto Čubej) in v nabrežinski telovadnici (foto Križman-čič)
Na festivalu v Gorenji vasi
Košarkarji ZSŠDI dvakrat premagani
V nedeljo se je tudi mlada reprezentanca ZSŠDI udeležila četrtfinala košarkarskega turnirskega odprtega prvenstva, ki je bil v Gorenji vasi pri Škofji Loki.
Naši so nastopili v izredno okrnjeni postavi in so zaradi tega po pričakovanju dvakrat premagani zapustili igrišče in tako bili izločeni iz turnirja. V prvi tekmi so se naši srečali z ekipo iz Novega mesta in ji bili kos le v prvih šestih minutah igre. Nato je prišla na dan večja izkušenost in boljša uigranost Novomeščanov, ki so našim zadali hud poraz. Nekoliko boljše so naši igrali v popoldanski tekmi. Igrali so bolj sproščeno proti višji, telesno boljši postavi Olimpije in ji bili v drugem polčasu popolnoma enakovredni. Pohvalo zaradi požrtvovalnosti in prisotnosti pa zasluži vseh osem igralcev.
Rezultati: Novo mesto - ZSŠDI 82:34 (40:22)
ZSŠDI: Vodopivec, Budin 9 (1:4), Cu-pin 4 (0:2), Samec 3 (1:2), Grbec 2, Gia-comini 3 (1:3), Gallopin 2, Porporati 11 (3:4).
Olimpija - ZSŠDI 56:31 (32:9)
ZSŠDI: Vodopivec, Budin 10, Cupin 3 (1:4), Samec 7 (1:2), Grbec (0:2), Gia-comini, Gallopin (0:2), Porporati 11 (1:1). (Luka Furlan)
Pokal Bojan Debeljak
Doprinos borovcev reprezentanci FJK
Košarkarski Pokal Bojan Debeljak za mladince je bil tudi razlog za otvoritev nove telovadnice v Biljah pri Novi Gorici. Turnirja se je udeležila tudi reprezentanca Furlanije-Julijske krajine, v kateri je nastopalo pet Borovih igralcev. V prvi tekmi proti Ljubljančanom Slovana je deželna reprezentanca že na začetku povedla za približno 10 točk, Ljubljančanom pa niti ni uspelo ublažiti poraza. V prvi peterki sta nastopala Smotlak in Arena, ostali borovci, Škrk, Ažman in Bajc, so igrali manj časa.
Tudi finale za 1. mesto je bil enosmeren od vsega začetka v korist Furlanije-Julijske krajine, ki je že na začetku vodila z 28:8. Žal je treba reči, da se je turnir odigral na še nedokončanem parketu, kar je imelo za posledico velike nevšečnosti za igralce, stalno drsanje in zmanjšani nivo igre.
IZIDI
Polfinale: Iskra Nova Gorica - Metulji 94:68 (41:33); Paloma Slovan - FJK 48:63 (22:32).
Finale za 3. mesto: Paloma Slovan -Matulji 71 : 52 (27:28).
Finale za 1. mesto: FJK - Iskra Nova Gorica 77:47 (37:21).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA: Bajc 3, Smotlak 10 (2:2), Ažman 2, Arena 7, Škrk 6 (1:1), Usai 21 (7:12), Kauski (0:2), Galaverna 7 (3:4), Zampieri 9, Furlan 12 (2:4), Burdin (0:2).
TRI TOČKE: Bajc, Arena, Škrk, Zampieri 1.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000,	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%'. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JE.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni Urednik Marko VVaitritsch
Izdaja	jjl ZTT	Član italijanske
in tiska ^----<« Trst	ItIIIII zveze ča8°Piinih
J	iSlIU založnikov FIEG
13. septembra 1989
Srečanje na notranjem ministrstvu o SP v nogometu
Na Kitajskem skušajo preprečiti čistke
Največ pozornosti namenjeno popolni varnosti na stadionih
Generalnemu sekretaiju Zivangu ne bodo sodili
RIM — V Rimu so se včeraj prvič sestali predstavniki političnih, športnih in policijskih oblasti, da bi se pravočasno pripravili na nemoten potek svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo junija leta 1990 v Italiji. Srečanje je vodil notranji minister Gava, ob njem pa so bili prisotni še ministra za turizem in prireditve ter mestna območja Carraro in Conte, predsednik nogometne zveze Matarre-se, šef policije Parisi, generalni komandant karabinjerjev Viesti, direktor organizacijskega komiteja svetovnega prvenstva Montezemolo ter tudi nekateri prefekti, kvestorji in župani mest, v katerih bodo na sporedu tekme svetovnega prvenstva.
Glavna pozornost je bila posvečena varnosti na stadionih, pri čemer je minister Gava poudaril važnost doslednega izvajanja vseh doslej sprejetih ukrepov, prisotne pa je tudi seznanil s sodelovanjem med policijami vseh 24 držav udeleženk prvenstva. V ta namen bodo ustanovili tudi posebni koordinacijski odbor, ki naj bi zbiral informacije o številu, »karakteristikah« in premikih navijačev posameznih ekip.
V zvezi z varnostjo je predsednik organizacijskega komiteja Montezemolo opozoril, da se ne sme vse pozornosti osredotočiti le na stadione in njihovo neposredno bližino. Za nemoten potek prvenstva je po njegovem nujno potrebno enake varnostne ukrepe kot na stadionih izvajati tudi v hotelih, na letališčih in na železniških postajah.
Na srečanju so govorili tudi o rasističnem izpadu navijačev Verone na nedeljski tekmi z Napolijem. S tem v zvezi je veronski župan Sboarina, ki se je za incident opravičil neapeljskemu kolegu Lezziju, skušal zmanjšati pomen dogodka in dejal, da gre le za osamljeno skupino delikventov, ki s svojim ravnanjem sramotijo Verono.
Notranji minister Gava (desno) skupaj z neapeljskim županom Lezzljem na včerajšnjem srečanju na notranjem ministrstvu o varnosti na SP leta 1990 (Telefoto AP)
PEKING — Bivšemu generalnemu sekretarju KP Kitajske Zhao Ziyangu ne bodo sodili. To je včeraj v Pekingu na srečanju s tujimi dopisniki izjavil namestnik ministra za kulturo Ying Ruocheng, ko je odgovoril na neko vprašanje v zvezi z usodo bivšega kitajskega partijskega voditelja, ki so ga odstranili s položaja 24. junija. Ying Ruocheng je še dodal, da Zhao ni v hišnem priporu in da bi se v teoriji lahko svobodno pojavil v javnosti, a tega na njegovem mestu sam ne bi napravil, »ker bi bil na udaru politične sodbe ljudi«.
Zhao Ziyang ima torej v vrstah kitajske komunistične partije še dovolj pristašev, ki se po vsem sodeč še kar uspešno upirajo dogmatskim in konservativnim silam in njihovim poskusom, da bi sodili »krivcem« za študentski upor. Ying Ruocheng je namreč izjavil, da se ne bo sedanja ofenziva proti »buržoazni liberalizaciji« izrodila v čistko intelektualcev, kot se je to zgodilo leta 1957. »Kaznovani bodo samo tisti, ki so zagrešili nezakonita dejanja, in ne tisti, ki so navajali le lastne ideje.«
Kljub takim izjavam namestnika ministra za kulturo pa je položaj na Kitajskem vseprej kot normalen. V kitajski predstolnici se ponoči še vedno občasno slišijo posamezni streli. Notranji minister Wang Fang je prejšnji teden izjavil, da se ponavljajo primeri oboroženega odpora in da bo treba za to okrepiti varnostni aparat v pričakovanju slovesnosti ob 40. obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske, ki bo 1. oktobra.
Včeraj pa so se v Pekingu spomnili manj slovesnega dogodka. Minilo je namreč natanko 100 dni od tragičnega pokola na Trgu Tienanmen. Že predvčerajšnjim je vojska zasedla vse ključne položaje v univerzitetni četrti Haidian. Agencijske vesti ne navajajo, da je prišlo do incidentov. Prav včeraj je neki pekinški dnevnik navedel, da so v zadnjih dveh tednih oblasti zaplenile šest avtomatskih pušk, tri pištole in 600 šaržerjev, ki so jih demonstranti junija odvzeli vojakom.
V Pekingu pa se trenutno mudi podpredsednik vrhovnega sovjeta SZ Anato-li Lukianov. SZ skuša poglobiti sodelovanje, ki sta ga vzpostavila Gorbačov in Deng Xiaoping.
Afera z uvoženimi avti za vrh neuvrščenih
BEOGRAD —- Mikrofoni v beograjskem kongresnem središču se še niti niso dodobra ohladili, ko je že počila pravcata afera v zvezi z uvozom avtomobilov za potrebe srečanja neuvrščenih. Kaže, da so bila opozorila slovenskih delegatov, ki so že spomladi protestirali zaradi nenavadno širokogrudnih seznamov opreme, ki naj bi jo uvozili - seveda brez carine - za čimboljše počutje neuvrščenih gostov, bob ob steno. Kljub trdnim zagotovilom, da ne bo nikakršnega zapravljanja ali celo razmetavanja z denarjem, se je, tako kažejo nekatera poročila, spet marsikaj zgodilo »po balkansko«. Kot je včeraj v izredno ostrem delegatskem vprašanju zabelil slovenski delegat v zvezni skupščini Franci Gerbec, je prišlo na račun srečanja neuvrščenih v državo samo avtomobilov v vrednosti 700 milijard dinarjev.
Zahteval je takojšnje poročilo o uvozu v zvezi s sum-mitom in zlasti komentar o tem, koliko opreme je prispelo v Jugoslavijo zakonito, koliko blaga pa se je nateklo po stranskih kanalih, predvsem pa za hrbtom delegatov.
Sodeč po člankih v nekaterih včerajšnjih časopisih gre za precej vročo kašo. Tako je beograjsko turističnoj podjetje Putnik menda dobilo soglasje za uvoz 80 avtomobilov znamke volvo kljub temu da so se vrata beograjskega centra Sava zaprla že prejšnji teden. Novinarji so izvohali, da bojda Putnik ni uvozil vsega, za kar je (pravočasno) dobil dovoljenje zvezne vlade, zato naj bi za nadomestek s soglasjem ZIS uvozil nekaj avtomobilov: sedem mercedesov je že prispelo, volvoje pa še pričakujejo. In to, se razume, brez carine in drugih da-
jatev, ki so v Jugoslaviji za uvožene avtomobile sicer izredno visoke.
Uradni dobavitelj vozil za potrebe srečanja neuvrščenih, sarajevski TAS, je uvozil 730 avtomobilov (audi in volkswagen), toda zanje je plačal vse predpisane takse. Te avtomobile so po zaključku srečanja odkupile jugoslovanske organizacije rent-a-car in zanje plačale polno ceno (zaradi »starega« tečaja dinarja kljub vsemu zelo ugodno).
Po prvih izračunih bo »tihi« uvoz opreme prikrajšal državno blagajno za kakšne tri milijone zahodnonem-ških mark, kar pa je že znesek, ki zadošča vsaj za blažji glavobol predsednika vlade Markoviča: pod soglasje, ki ga je dobil Putnik, se je namreč podpisal njegov podpredsednik Aleksandar Mitrovič... (Z. S.)
Inflacija skoraj povsod v
ŽENEVA — Jugoslavija, Argentina, Brazilija in Peru so se lani znašle povsem na repu svetovne lestvice inflacije, pri čemer je le slednja presegla mejo tisoč odstotkov. Med industrializiranimi državami je bila z enim odstotkom povečanja maloprodajnih cen na vrhu Japonska pred Nizozemsko in ZR Nemčijo, ugotavlja najnovejša analiza lanskih gibanj cen, ki so jo danes objavili na sedežu Mednarodne organizacije dela (ILO).
Ekonomisti mednarodnih organizacij in finančnih institucij, ki te dni pospešeno izdajajo svoje analize gospodarskih tokov v lanskem letu, skoraj enoglasno ugotavljajo nevarno razhajanje ekonomskih gibanj v svetu. V tem ko se industrializirane države ponašajo s šestim letom zaporedne gospodarske rasti ter postopnim zniževanjem inflacije, je položaj v državah v razvoju obraten. V večini je stopnja gospodarske rasti nizka, inflacija pa se slabša, predvsem v latinskoameriških državah, ki hkrati tvorijo otok najvišje zadolženosti na svetu.
Inflacijska stopnja se je lani poslabšala v 58 od 96 držav, ki so jih strokovnjaki ILO zajeli v svojem letnem pregledu. Še najnižja je bila v Evropi, kjer je
19 od 26 držav imelo nižjo inflacijo od sedmih odstotkov, na čelu pa so Nizozemska (1,2), ZR Nemčija (1,6), Avstrija, Belgija, Luksemburg in Švica (po 1,9 odstotka). Tik pod omenjeno mejo so Velika Britanija (6,8), Finska (6,5), Švedska (6,0 odstotka), v katerih so maloprodajne cene naraščale hitreje kot predlani. Italija beleži v letu 1988 5,4 odst., za 0,2 večjo kot leto prej. V Franciji se je inflacija lani ustalila pri 3,1 odstotka, kar je nekoliko bolje od povprečne stopnje zahodnoevropskih držav.
Jugoslavija je s svojo inflacijo prepričljivo na zadnjem mestu, ki ga bo ohranila tudi letos, bržkone s še večjim naskokom pred ostalimi evropskimi državami, četudi se inflacija ponekod znova povečuje, kot z zaskrbljenostjo ugotavljajo izvedenci OECD, ki priporočajo zgodnje ukrepe za klestenje inflacije, najnevarnejšega dejavnika, ki utegne spodnesti ugodne rezultate zahodnoevropskega gospodarstva, z izjemo brezposlenosti, ki pomeni edino črno piko tamkajšnjih ekonomskih tokov.
Tezo o korelaciji med gospodarsko rastjo in inflacijo potrjujejo tudi azijske države, kajti za Japonsko,
svetu raste
najmočnejšo ekonomsko silo tega območja, so se uvrstile nekatere uspešnice, kot so Tajska (3,1), Malezija (3,5), Južna Koreja (7,3), pa tudi Indonezija (5,6), Indija (8,8) in Filipini (9,1 odstotka), ki so v povsem drugačnem gospodarskem položaju, niso daleč zadaj po stopnji povečanja maloprodajnih cen.
Afrika ostaja območje relativno visoke inflacije, kajti Malavi je lani imel 26,4 odstotka, Gana 26,6, Sudan pa 49,3 odstotka. Še bolj ta ugotovitev velja za Latinsko Ameriko in Karibe, kjer se je inflacija poslabšala v 13 od 22 držav, zajetih v analizo ILO. Trištevilčno inflacijo so lani imele Argentina (388), Brazilija (980) in Peru (1.772 odstotkov). Mehika, ki je za Brazilijo druga najbolj zadolžena država v razvoju, je sicer zmanjšala inflacijo za dve tretjini, a je še vedno dokaj visoka (51,7 odstotka). Njena severna soseda ZDA je lani ohranila enako stopnjo inflacije (4,4 odstotka).
Povsem na vrhu lestvice inflacije so tri majhne države: Panama (0,3), Sejšeli (0,5) in Malta (0,6 odstotka).	.
BOŽO MASANOVIC
V Rimu aretirali triindvajset oseb
RIM — Rimski karabinjerji so v bliskoviti akciji v mestnem središču in bližnji okolici aretirali 23 oseb in zaplenili pol kilograma heroina. Tako se je zaradi razpečevanja in posesti mamil v zaporu znašlo 9 oseb, druge tri so zaprli zaradi kraje, dva mladeniča pa so ujeli neposredno po ropu. V akciji so nataknili lisice tudi petim nomadom, ki so ukradli zlatnino v nekem rimskem stanovanju, presenetili pa so tudi štiri tujce, ki so kršili določila o bivanju tujcev v Italiji-
Istočasno pa so policisti prijavili sodstvu 6 huliganov, ki so že dalj časa grozili stanovalcem neke zgradbe v bližini Fontane di Trevi.
Zlati lev bi letos utegnil odromati na Tajvan
BENETKE - S filmi, kot je Beiqu-ing chengshi (Žalujoče mesto), ne bi nikoli smeli zaključiti dnevnega programa nekega festivala. Kritiki in vsi, ki se poslovno ukvarjajo s filmi, so sicer trenirani, vendar ne polbogovi, ki bi po petih filmih zdržali še 158 minut tajvanskega zgodovinskega epa.
Prav zaradi tega smo se s skupinico kolegov odpravili na projekcijo, ki naj bi bila dostopna le lastnikom plastičnih vstopnic bele in roza barve. Z našo modrikasto izkaznico, na kateri piše »dnevniki«,, smo morali potrpežljivo počakati, da je odbila ura pričetka projekcije in šele nato so nas spustili v ... prazno dvorano. Pravilo namreč velja, da smejo dvorano napolniti najprej tisti gostje, ki tja spadajo, šele nato si lahko prazna mesta delijo ostali. Ljubki stevardi in prelestna dekleta so v tem zelo strogi, čeprav jim je treba priznati, da puščajo vse zamudnike v dvorano, pa čeprav odpiranje in zapiranje vrat moti že tako neizostrene projekcije.
Trud in potrpežljivost pred odročno kinodvorano Astra je bil vsekakor izredno koristen, kot se je izkazalo po nočni predstavi kitajskega filma, ki ga marsikateri kritik ni gledal do konca, ker je bilo to res nečloveško.
Predstava v prvih popoldanskih urah pa nam je omogočila, da smo z do-voljšnjo zbranostjo sledili prepletanju dogajanj, v središču katerih je patrial-halna družina, ki na lastni koži podoživlja tragične razplete vojne med Japonsko in Kitajsko. Priletni oče in njegovi štirje sinovi živijo na Tajvanu. Najprej so Japonci, nato, po 1945. letu, Kitajci, leta 1949, ko se zaključi film, pa morajo kloniti glavo pred nacionalisti, ki so jih komunisti zapodili iz Kitajske. Vojna, nasilje, prijavljanje nasprotnikov tej ali oni tajni policiji, so tragična dejstva, ki bodo najbrž zlomila globoko zavest družinske pripadnosti Lina Wenquinga in njegovih. Obnavljanje zgodovinskih dejstev pa ne bi imelo nikakršnega smisla, ko bi režiser ne postavil teh dogajanj v samo sredo kitajskega pojmovanja umetnosti; estetike, ki postane smisel življenja. Direktor fotografije Chen Huaien je poskrbel za nekaj magičnih trenutkov, ki so bistveno osvežili utrujenega gledalca. Film je namreč zapleten in utrudljiv že zaradi podnapisov, ki so frčali pod sliko, medtem ko so igralci recitirali kar v štirih kitajskih narečjih. Utrudljiv pa je predvem zaradi ritma, ki nam je tako tuj, tako počasen in razvlečen. Pa vendar je tajvanski film kitajskega
režiserja Hou Xiaoxiana tako vizualno lep, da očara gledalca in bo najbrž očaral tudi žirijo, ki je sicer »izgubila« dve članici, vendar že nekaj dni vneto razpravlja o tem, da bo zlati lev letos obiskal Tajvan.
Na festivalu filmske umtnosti bi bilo najbrž tudi prav, da se lev vkrca
na ladjo za Tajvan, saj je dosedanji izbor resnih konkurentov res siromašen. Tem lahko dodamo še zadnji trud švicarskega režiserja Alaina Tannera, ki se tokrat ni povsem izkazal La femme de Rose Hill (Dekle iz Rose Hilla). Njegov film je v bistvu naštevanje stvari, ki bi jih ljudje ne smeli
nikoli početi: švicarski kmet ne bi smel sklepati zakona s temnopoltim dekletom iz nekega daljnega otoka Indijskega oceana; dekle ne bi smelo samo v veliko mesto, kjer sreča mladega bogatina; ta ne bi smel zanemariti možnosti, da lahko dekle zanosi; za konec pa še to, nihče ne bi smel klicati policije na pomoč. S tragičnim in rahlo pretiranim zaključkom se konča film, v katerem so se pošten0 potrudili lepotica Marie Gaydu ‘n Jean-Philippe Ecoffey, čeprav je naj' lepšo in najbolj občuteno vlogo odigrala Denise Peron, odločno grda ženska srednjih let, ki je kljub trebuhu m golši prekosila »manekenko«.
Za zdaleč najprijetnejši film včerap šnjega dne je poskrbel bodoči SPlK Lee VVendell B. Harris, jr., ki je v sv ^ jem drugem dolgometražnem f"17} Chameleon Street obnovil življenl pis znanega Američana, ki je živel pretvarjanja. Douglas Street je SI^-V. bolan, saj gre za patološko P°d°z7n. ljanje drugih, je pa dovolj inteli9e^e ten in izobražen, da samega sebe jemlje preveč resno. Povsem preprl L va je tudi igra protagonista, ki je 1 0 ser sam, in skupine povsem 0
'ih lrnlonn\r hrtterih D°‘
temnopoltih kolegov, o katerih nedvomno še kdaj pisali.
E- F"