Ureja uredniški odbor — Predsednlk Bo-jan Stular — Glavni in odgovorni ured-nik Zlatko Šetinc — Tehnični urednik Mario L. Vilhar — Izhaja mesečno — brezplačno — Leta 1975 je J. T. prejela srebrno priznanje Osvobodilne fronte GLASILO SZDL LJUBLJAMA-ŠIŠKA - IZREDMA ŠTEVILKA - DECEMBER 1975 Osnutek družbenega načrta občine Ljubljana - Šiška 1976-1980 Rezultati gospodarjenja terjajo odgovornejšo presojo načrtovanih družbenih potreb v občini Ljubljana-Šiška za obdobje 1976-1980 Osnutek družbenega načrt;i obdne l.jubljana- Sisku /a obdobje 1976-80 je scštevck načrtov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti ter minimalnih kazalcev gospodarskega ra/.voja TOZD. Seštevek minimalnih kazalccv ra/voja gospodarstva je delno popravljen na podlagi izhodišč, ki jih je sprejela občinska skupščina na zasedanju dne 26.6.1975, medtem ko so SIS in KS svoje načrte pripravljale že na osnovi teh izhodišč. Samoupravne interesne skupnosti so svoje načrte že usklajcvale v okviru petih ljubljanskih občin. Osnutku družbenega načrta je priložen osnutck dogovora o osnovah za sestavo družbenega načrta občine Ljubljana-Šiška. Ta dogovor naj bi sprejele vse TOZD, SIS, KS in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Poleg tega naj bi dogovor sprejela tudi občinski sindikalni svet in izvršni svet občinske skupščine. Ta dogovor vsebuje osnovne proporce o razvoju občinc in načclne opredelitve za razvoj posameznih SIS. Dogovor, ki je v osnutku, bo potrebno v času javne razprave uskladiti z dogovorom. kiga bomo sprejeli za območje Ljubljane, regije in republike o družbencm in gospodarskem razvoju. Ti dogovori bodo nanireč usklajevali optimalne možnosti razvoja po posameznih območjih in področjih. Usklajen občinski dogovor in pripombe javne razprave na osnutek bodo rabili vsem dejavnikom planiranja za pripravo prcdloga družbenega načrta občine, ki ga bo potrebno sprejeti v začetku prihodnjega leta. Predlog načrta bo moral v celoti upoštevati predvideni zakon o družbenem planiranju. Osnutek tega zakona je že objavljen, zato smo delno upoštevali postopek, ki ga predvideva osnutek zakona. Priznavamo pa, da je med osnutkom načrta in možnostmi za realizacijo tega načrta prevelik razkorak. To je razvidno zlasti iz ocen sredstev potrebnih za izvedbo načrtovanih nalog in ocen srcdstev. ki so niožni viri za financiranje nalog. 1. Gospodarske naložbe Po grobi ocenitvi bi za realizacijo programov gospodarskega razvoja, kot je to predvideno v predloženem osnutku družbcnega načrta občine za obdobje 1976-1980, potrebovali naslednja sredstva: v 000 din Investicije v proizvodnjo 5,965.476 investicije v družbeni standard 375.936 skupaj vlaganja v osnovna sredstva 6,341.412 Ocenjujemo, da bo v obravnavanem petletnem obdobju gospodarstvo ustvarilo za enostavno in razširjeno reprodukcijo (amortizacija in skladi) razpoložljivih sredstev v višini 6,544.535 tisoč dinarjev. v 000 din Od tega bodo potrebovali: — za enostavno reprodukcijo 1,439.790 — za vlaganja v obratna sredstva 719.895 — za združevanje v infrastrukturo 589.005 — za obvezna posojila 2,225.130 skupaj 4,973.820 tako, da ostane za nova investicijska vlaganja 1,570.715 Vsega 6,544.535 Za celotno realizacijo načrtovanih investicij bi bili torej potrebni naslednji viri: — lastna sredstva TOZD 1,570.715 — združevanje v okviru OZD 781.655 — bančna sredstva in tuji krediti 3,989.042 Ni verjetno, da bi TOZD uspele v okviru dogovarjanja z gospodarsko zbornico in poslovnimi bankami zagotoviti kredite, ki bi predstavljali kar 61 % udeležbo kreditov v predvidenih investicijah. Zato bo potrebno, da javna razprava in ponovna revizija investicijskih vlaganj uskladi načrtovane investicije z možnimi viri financiranja. 2. Komunalna infrastruktura in ceste V osnutku družbcncga načrta so na obniočju posameznih KS predvidena naslednja vlaganja: v 000 din za ceste in zunanjo ureditev 174.921 za hortikulturo 20.684 za javno razsvetljavo 27.583 za meteorno kanalizacijo 120.889 skupaj kolektivna komunalna poraba 344.077 za fekalno kanalizacijo 125.659 za vodovodc 25.760 za električnc vode (napeljave) 33.698 za telefonsko omrežje 28.801 skupaj kolektivna in individualna konumalna poraba 557.995 investicije po programu sklada za ceste 91.006 urbanistična dokumentacija 25.000 Vsega 674.001 V navedenem pregledu pa niso zajeta načrtovana investicijska vlaganja v ceste na podlagi 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani, investicije v vročevodno in plinovodno omrezjc, investicije v primarna komunalna omrežja. kcr je vse to predmet širših planov in sistemov financiranja. Možni viri za financiranje načrtovanih investicij pa so: v 000 din dohodki proračuna (kasneje dohodki pristojne samoupravne skupnosti) 90.364 prispevek za uporabo mestnega zemljišča 28.770 prispevek od motornih vozil in goriv 26.100 sredstva državnega kapitala 38.900 prispevki občanov (300 din na leto) če bo sprejet samoupravni sporazum za financiranje KS 51.500 skupaj 235.634 Načrtovana investicijska vlaganja bi sicer omogočila popolno asanacijo komunalnc in cestne problematike v tem obdobju. kar žal sredstva nc omogočajo. Zato bo saniranje nujno potrebno razširiti na 10-letno obdobje tako, da bi z določitvijo prioritetnih investicij uskladili programe vlaganj z možnimi viri. Opozarjamo, da pri naštctih virih predvidevamo tudi prispevek občanov v višini 300 din. V kolikor bo sporazum določal drugo višino, bo treba to postavko ustrezno korigirati. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Petletni program stanovanjskcga gospodarstva predvideva gradnjo 6.200 stanovanj v skupni vrednosti 3.495.341 tisoč din. Možni viri za financiranje te graditve so naslednji: v 000 din sredstva po 11. členu zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve 781.392 od tega: sredstva, ki ostanejo za neposredno razpolaganje TOZD 268.208 vezana sredstva pri banki 233.260 sredstva za solidarnostno stanovanjsko gradnjo 279.924 sredstva TOZD (nad 6 %) 127.135 sredstva po 15. členu zakona (zasebni sektor) 10.248 sredstva varčevalcev 41.114 bančni krediti občanov na osnovi pravilnika o varčevanju 416.469 srcdstva SSS (samoupravne stanovanjske skupnosti) amortizacija stanovanjskega sklada 17.781 skupaj 1,394.139 Glede na predvideno stanovanjsko gradnjo predstavljajo zagotovljeni viri le 40 '/< potrebnih sredstev, oziroma manjka 2,101.202 tisoč din, kar bo možno vsaj delno kriti še z naslednjimi viri: — sredstva občanov iz drugih občin, ki kupujejo stanovanja na področju občine Šiška; — sredstva solidarnosti, ki bodo zbrana iz drugih območij Ljubljane; — sredstva OZD izven območja občine Šiška, ki bodo kupovale, oziroma gradile stanovanja v Šiški; — sredstva občanov, ki jih neposredno vlagajo v stanovanjsko gradnjo. 4. Sanioupravne interesne skupnosti Glede na to. da v fazi osnutka srednjeroenega nacrtu ni mo/no prcdvidcti delitve globalne stopnje /a samoupravne skupnosti. ki delujejo na nivoju občine, ker jc to /adeva posebncga dogovarjanja, bomo v kvantifikaciji potrebnih sredstcv zdrnžili vsa srcdstva občinskili SIS. Kot osnovo /a financiranjc teli potrcb pa bomo upoštcvali raali/.irano globalno stopnjo v letu 1975. ki naj sc v naslednjih lctili povcčuje za 20 '> počasnejc, kot bo naraščal družbeni proizvod občine. Srednjeročni načrti SIS predvidevajo naslednje: v 000 din a) Skupnost otroškega varstva osnovna dejavnost ' 185.202 lokacijska in projektna dokumcntacija /a novc objekte 20.000 nove investicije v VVZ 187.000 investicijsko vzdrževanje 8.800 skupaj 401.002 b) Izobražcvalna skupnost osnovna dejavnost 787.660 lokacijska in projektna dokumcntacija /a nove objekte 25.000 novc investicije 202.600 investicijsko v/drževanje in adaptacije /a prcliod na celodncvni ponk 41.860 skupaj 1.057.120 c) Raziskovanje Raziskovalna skupnost predvidcya /a realizacijo programa v obcini sredstev v višini 400 tisoč din. Skupnost se bo financirala i/ srcdstev, ki se zbirajo na rcpubliški ravni. /ato tega /noska ne upoštevamo v naši globalni bilanci. d) Skupnost zdravstvenega zavarovanja v 000 din osnovna dejavnost 1,254.293 investicijc v zdravstveni dom 72.000 skupaj 1.326.293 Sredstva /,a to skupnost se /birajo na nivoju regije. /ato niso upoštevana v končni bilanci družbcnega načrta občine. e) Pokojninsko — invalidsko zavarovanje V pokojninsko — invalidskem /avarovanju jc vključena 100'- solidarnost vseh občin v SRS. /ato nastopa ta skupnost enotno za vso republiko. Gledc na navcdcno nimamo podatkov, kakšna je poraba sredstev na območju občine, možno pa bi bilo ugotoviti, kakšna sredstva bi se /brala od občanov in TOZD v občini Šiška in bi bil to lc enostranski podatek. Zaradi tcga porabe sredstev v te namene in virov /a financiranje nc upoštevaino v globalni bilanci. f) Skupnost socialnega skrbstva v 000 din osnovna dejavnost 131.119 investicija v dom upokojencev 41.800 skupaj 172.919 g) Kulturna skupnost v 000 din redna dejavnost občinske skupnosti 2.678 financiranje kulturne skupnošti Slovenijc 24.540 financiranje programa ljubljanske kulturne skupnosti 162.000 skupaj rcdna dejavnost 189.218 investicije v kulturne domovc po predlogih KS 60.190 vsega 249.408 h) Telesno-kulturna skupnost redna dejavnost 90.104 investicije in investicijsko vzdrževanje objektov telcsne kulture 101.577 skupaj 191.681 REKAPITULACIJ A potrebnih sredstev za občinske samoupravne interesne skupnosti: v 000 din osnovna dejavnost 1,383.303 investicije in investicijsko vzdrževanje 688.827 Vsega 2,072.130 Viri za financiranje planiranih potreb SIS pa so: sredstva proračuna družbenopolitične skupnosti 125.870 prispevek občanov iz OD 1,063.891 samoprispevek (v primeru, da se 1 7< prispevek podaljša še v naslednja leta srednjeročnega obdobja) 104.000 skupaj 1,293.761 Razlika med načrtovano porabo in možnimi viri splošne porabe znaša 778.369 tisoč din. Ta deficit bo možno nekoliko znižati glede na investicije v šolstvo in otroško varstvo, ker bo na podlagi sprejetih občinskih izhodišč za pripravo družbenega načrta potrebno uskladiti stanovanjsko graditev z gradnjo objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva, in sicer tako, da bo treba zagotoviti dodatna sredstva izven te bilance, ki bi zagotavljala pri gradnji dveh stanovanj eno mesto v vzgojnovarstnenem zavodu. V javni razpravi se bo treba odločiti, katere investicije v družbenih dejavnostih naj imajo prioriteto v tem srednjeročnem dbdgbju, medtem ko bi ostale investicije odločili za realizacijo v obdobju 1981-1985. Od planiranih skupnih vlaganj v gospodarstvo, komunalno infrastrukturo, ceste, stanovanjsko gospodarstvo in v dejavnosti SIS, ki predstavljajo po predloženem osnutku srednjeročnega načrta vrednost 12.582.884 tisoč din (1.258 starih milijard), je po bilanci virov zagotovljeno 5.275.904 tisoč din (527 starih milijard), kar pomeni, da naj samoupravljalci v TOZD, delegati združenega dela, delegati KS in delegati SIS z vso odgovornostjo ponovno pregledajo osnutke srednjeročnih načrtov lastnih dejavnosti in v okviru javne razprave predlagajo občanom in samoupravljalcem prioritetne vrstne rede za investicijska vlaganja in glede na sprejete stabilizacijske načrte proučijo vse možnosti za znižanje stroškov osnovne dejavnosti SIS. Ljubljana, 27. novembra 1975 Koordinacijski odbor Skupščine občine Ljubljana-Šiška za sestavo družbenega načrta občine za obdobje 1976-80 I. UVOD Zvezna skupščina je v letu 1973 sprejela Zakon o pripravah za sprejetje družbenega načrta Jugoslavije od leta 1976 do leta 1980. Na podlagi tega zakona je skupščina SRS sprejela stališča in sklepe za pristop k izdelavi družbenega plana SRS za obdobje 1976-1980. V stališčih je med drugim določeno, da tudi občine na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini ter na podlagi planov in programov OZD, SIS in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s svojega območja ter na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj, izdelajo svoje družbene plane. To izhaja tudi iz 187. člena ustave SRS, kjer je določeno, da se z družbenimi plani občine določa skupna politika gospodarskega in družbenega razvoja v občini, usklajena s politiko razvoja drugih skupnosti in usmerja ter usklajuje razvoj posameznih dejavnosti. V novem sistemu planiranja so delovni ljudje v TOZD in delovni ljudje in občani KS nosilci samoupravnega planiranja gospodarskega, družbenega in prostorskega razvoja. Kot neposredni upravljavci samostojno sprejemajo svoje plane in programe razvoja, oblikujejo in sprejemajo skupno politiko razvoja tudi na raznih ravneh združevanja dela in sredstev, v interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih ter usklajujejo svoje interese s pomočjo samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Družbena aktivnost občine vključuje področje materialne proizvodnje (gospodarstvo) in področje nematerialne proizvodnje (negospodarstvo). Na področju materialne proizvodnje delovni ljudje na osnovi posamezno in "skupno dogovorjenih ciljev uresničujejo proizvodnjo materialnih dobrin, potrebnih za obstoj in razvoj družbene skupnosti ter z menjavo teh dobrin zagotavljajo tudi tiste, ki jih sami ne proizvajajo. Proizvodnja materialnih dobrin pogojuje ustvarjanje dohodka, ki je družbena lastnina. Delovni ljudje na osnovi samoupravnega dogovarjanja usmerjajo ustvarjeni dohodek tako, da zagotavljajo ustrezno rast proizvodnih zmogljivosti ter pogojev za uspešno delo in večjo produktivnost. Za uspešno in učinkovito delo pa je kot predpogoj potrebno: znanje, socialne in druge vrste varnosti, stanovanje, preskrba ter druge oblike in tiste dejavnosti, ki jih zajema področje družbenih služb. Delovni ljudje in občani se na podlagi delegatskih razmerij ter samoupravnih odnosov združujejo v SIS v cilju uspešnega razreševanja prioritetnih nalog, ki jih zajemajo družbene dejavnosti in so posledica vsestranskega razvoja v občini. Pri tem so zlasti pomembne vse tiste naloge, ki najbolj neposredno prispevajo k dvigu družbene produktivnosti in delovne storilnosti ter omogočajo rast družbenega in osebnega standarda delovnih ljudi in občanov. Družbeni plan je na ta način dogovor delovnih ljudi, ki usmerja nadaljnji razvoj celotne družbene aktivnosti v korist delovnega človeka kot posameznika in družbe kot celote. V krajevnih skupnostih se delovni ljudje dnevno srečujejo s problemi obstoja in razvoja. Krajevne skupnosti so zainteresirane za rast materialne proizvodnje, ker le-ta pogojuje vcčjo stopnjo družbenega standarda delovnih ljudi, ki so obenem delavci v materialni in nematerialni proizvodnji. Cilj družbcnega plana je torej v večjem materialnem bogastvu samoupravnc skupnosti, kar pomeni večjo blaginjo delovnih ljudi. Odločujoč vpliv za dosego dogovorjenih ciljev ima ra/.voj samoupravnih družbenih odnosov. Kolikor bo vcčji vpliv delovnih ljudi na snovanje razvojne politike, toliko večja bo zavzetost vsakega posameznika pri uresničevanju te politike, kar pomeni njegovo osebno in skupno družbeno bogastvo. Družbeni plan razvoja je naš družbeni dogovor o politiki prihodnjega razvoja naše občine. Zastavljene naloge bomo dosegli le, če bo naše delo visoko produktivno na vsakem delovnem mestu tako v proizvodnji kot tudi v družbenih službah. Za dosego zastavljenih ciljev bodo potrebna velika materialna sredstva ter medsebojno usklajevanje različnih interesov. Dostikrat bo potrebno osebne interese podreaiti in prilagoditi splošnim družbenim interesom. Družbeni plan razvoja občine je naš program stabiliziranja družbenih odnosov. Načrt moramo razumeti kot dinamični dokument, ki ga bomo uresničevali tako, da ne bomo drobili sil in sredstev, kadar to ne bo nujno potrebno. Skladno s prednostnimi potrebami bomo v letnih načrtih in /. družbenimi dogovori v posariieznih letili dajali prednost posameznim družbenim potrebam. S teni začenjamo proces stalnega dinamičnega planiranja, ki obvezuje vse nosilce planiranja. Vsaka etapa poti, ki smo si jo zastavili, bo namenjena dolgoročni politiki rasti blagostanja občanov ter bo usklajena z načrti družbenoekonomskega razvoja širše družbenopohtične skupnosti. II. OSNOVE DOSEDANJEGA RAZVOJA Občina Ljubljana-Šiška je druga največja Ijubljanska občina, katere površina znaša od leta 1963 dalje, ko se ji je priključila občine Medvode, 156 km2. Po podatkih katastra se izkorišča za kmetijske namene 6.598 ha ali 42 7' celotne površine občine, pod gozdovi je 7.849 ha ali 50 %, neplodnih površin pa je 1.153 ha ali 8 %. Občina razpolaga z 0,22 ha rodovite zemlje po prebivalcu (SRS nekaj nad 1 ha), od tega predstavljajo preko polovice gozdovi. Obdelovalne zemlje odpade na prebivalca v občini 0,09 ha (v sRS 0,42 ha). Rodovitne površine, med katerimi so predvsem kmetijska zemljišča, se v povojnih letih hitro zmanjšujejo in to zemljišča, ki so za kmetijsko proizvodnjo zelo ugodna. Od posameznih zemljiških kategorij so se najbolj zmanjšale površine njiv, inedtem ko se je obseg gozdov povečal. Kmetijska zemljišča se manjšajo predvsem zaradi: — zaraščanja z gozdovi v hribovitih predelih; — urbanizacije, to je povečanja zazidalnih in drugih urbaniziranih zemljišč; — opuščanja proizvodno slabših ornih zemljišč; 1. POVRŠINA Po statističnih podatkih je živelo leta 1960 na območju občine Šiška 45.352 prebivalcev oz. 22,6 7< vseh prebivalcev Ijubljanskih občin ali 2,9 % prebivalcev republike. To razmerje se do leta 1970 ni spremenilo. V letu 1970 pa je znašalo število prebivalcev občine že 64.469, ki predstavljajo 25 % prebivalcev ljubljanskih občin oz. 3,7 '/r prebivalca republike. Od leta 1970 dalje število prebivalcev v občini hitreje narašča kot v Ljubljani oz. v Sloveniji. Tako je živelo na območju občine leta 1974 74.124 prebivalcev ali 26,4 ''/< prebivalcev Ljubljane oz. 4 % prebivalcev republike. Delež kmečkega prebivalstva v občini je znašal leta 1960 6,5 % celotnega prebivalstva občine (v Ljubljani 10,1 %). Število kmečkega prebivalstva se zmanjšuje, posebno delež aktivnega kmečkega prebivalstva. Upadanje aktivnega prebivalstva je predvsem močno pri mladem, delovno bolj sposobnem prebivalstvu. Tako predstavlja leta 1971 delež kmečkega prebivalstva le še 3,1 7e celotnega prebivalstva občine. 3. ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI V začetku leta 1975 je bilo zaposleno na območju občinc 29.747 ljudi, od tega v gospodarstvu 27.360 in v negospodarstvu 2.387. Število zaposlenih v gospodarstvu se je povečalo v primerjavi z lctom 1960 za 78,4 7 ali za 4,2 7 letno, kar je nekoliko višje od letnega povečanja števila zaposlenih v ljubljanskih občinah, ki znaša 3,7 '7<. Največjo stopnjo porasta števila zaposlenih v gospodarstvu zaslcdimo v obdobju 1960-1965, ko je bila letna stopnja rasti zaposlenih 4,6 '/<. V obdobju 1965-1970 se je gibala v višini 3,6 %, v naslednjih dveh letih pa se jc število zaposlenih zopet povečalo letno za 4.5 ''/<. Tudi od leta 1972 dalje znaša stopnja rasti zaposlenih 4,6 7/ letno. Tudi v negospodarstvu je število zaposlenih najhitreje naraščalo v obdobju 1960-1965, ko je bila letna stopnja rasti kar 10,2 7<. Od leta 1965 dalje pa se število zaposlenih v negospodarstvu povečuje letno za 2,4 7. Povprečno izplačani neto osebni dohodki v družbenem sektorju občine so v letih 1965 do 1974 v primerjavi z republiko naraščali takole: Družbeni sek-tor skupaj Gospodarstvo Negospodarstvo Poprečni osebni dohodek zaposlenih v občini v letu 1975 je bil višji kot je znašalo republiško povprečje. Stopnja rasti osebnih dohodkov v obdobju 1965-1974 v občini je ciser nižja kot je v povprečju Slovenije, vendar so povprečni osebni dohodki zaposlenih na območju občine v letu 1974 še vedno višji od republiškega povprečja. To nam kaže tudi primerjava povprečnih osebnih dohodkov po panogah v Šiški v primerjavi z republiko: Industrija kmetijstvo gozdarstvo gradbeništvo promet trgovina in gost. obrt komunala Kot je iz pregleda razvidno, imajo najvišje osebne dohodke, tako v občini, kot tudi v republiki v obeh primerjalnih obdobjih, v panogi prometa. Najnižje osebne dohodke v občini imajo zaposleni v komunali, v republiki pa v panogi obrti. 4. DRUŽBENI PROIZVOD V obdobju od leta 1960 do 1965 je družbeni proizvod občine hitro naraščal in to za 23,5 % letno, kar je hitreje kot v republiki (20,4 %). V naslednjeni obdobju doleta 1970je naraščaJ nekoliko počasneje, vendar je njegova rast še vedno nad republiško rastjo. Po letu 1970 pa opazimo, da narašča družbeni proizvod občine počasneje, kot pa je ta naraščal v republiki. Zato se je tudi udeležba občine v ustvarjenem družbenem proizvodu Slovenije znižala od 5,7 7c leta 1970 na 5,3 % leta 1973. Na prvem mestu v ustvarjenem družbenem proizvodu je industrija, ki je ustvarila vletu 1960 68,3 % družbenega proizvoda. Delež industrije v ustvarjenem družbenem proizvodu se niža in znaša leta 1973 52,7 %. Po drugi strani pa se udeležba gradbeništva in trgovine povečuje, saj je udeležba gradbeništva v družbenem proizvodu od 3,9 7 leta 1960 narastla na 11,7 % leta 1973, trgovina pa v istem obdobju od 6,4 % na 17,9 %. Razmeroma nizka pa je vsa leta udeležba kmetijstva in gostinstva. Udeležba prometa in obrti pa se je znižala v letu 1973 v primerjavi z letom 1960. 5. NARODNI DOHODEK tako kot za družbeni proizvod velja tudi za narodni dohodek, da je do leta 1970 naraščal hitreje od republiške rasti, po tem obdobju pa počasneje. V obdobju 1960-1965 je naraščal po letni stopnji 23,9 % (republika 20,3), od leta 1965-1970 pa po letni stopnji 18,5 % (republika 15,6 %). Največja stopnja rasti narodnega dohodkaje bila ustvarjena leta 1971 v primerjavi z letom 1970 in to za 24,7 %, katere stopnja pa je nižja od republiške, saj je ta znašala 27,5 %. V obdobju 1971-1973 pa je stopnja rasti narodnega dohodka nižja kot v republiki. Delež narodnega dohodka občine v narodnem dohodku Slovenije je bil najnižji leta 1960, ko je znašal 4,5 %. Po tem obdobju pa se je ta delež povečal in se giblje od 5-6 % v skupnem narodnem dohodku Slovenije. Industrija ustvari v občini najvišji narodni dohodek, vendar delež le-te v ustvarjenem narodnem dohodku občine pada. Tako je padel od 69,6 % leta 1960 na 51,9 % leta 1973. Narodni dohodek na prebivalca po absolutnih vrednostih sicer presega republiško povprečje, vendar pa je rast narodnega dohodka v občini počasnejša od rasti narodnega dohodka v republiki. Tako je narodni dohodek na prebivalca v občini porastel v letu 1973 v primerjavi z letom 1960 za 650 % ali za 16,7 % letno, v republiki pa za 786 7r, ali za 18,2 % letno. Vzrok za to je predvsem v hitri rasti števila prebivalcev v občini, saj se je v obdobju 1960-1973 povečalo za 57,5 % ali 3,3 % letno, v republiki, pa za 11,2 % ali 0,8 5 letno. Po letih se je gibal narodni dohodek na prebivalca v občini in Sloveniji takole: v dinarjih Leto Šiška Slovenija 1960 4.348 2.790 1965 11.349 6.765 1970 20.898 13.306 1974 40.883 32.022 6. INVESTICIJE Vrednost investicij v osnovna sredstva v občini Šiška se je v obdobju 1970-1974 povečala za 120,5 % in znaša leta 1974 453.738 tisoč dinarjev. Največji delež investicijskih sredstev se vlaga v gospodarstvo in le neznaten del v negospodarstvo (5 % leta 1970). Največ sredstev se jee investiralo v industriji. Na drugem mestu po višini investicij v osnovna sredstva je leta 1970 panoga prometa. Tudi v letu 1974 je industrija po višini investicij vosnovna sredstva na prvein mestu, na drugem mestu pa je stanovanjsko komunalna dejavnost. III. PROJEKCIJA DRUŽBENO-EKONOMSKEGA RAZVOJA 1. GOSPODARSTVO Za prihodnje plansko obdobje je možno računati, da se bo gospodarstvo občine razvijalo s približno enakim tempom kot v preteklem obdobju, kar bo omogočilo hitrejšo rast dejavnosti socialnega razvoja in nadomestitev njegovih deficitov iz preteklosti. To pričakovanje se opira na naslednje temeljne predpostavke: — da se bo v gospodarskih in družbenih dejavnostih povečala produktivnost dela, izraba delovnih sredstev in časa ter donosnost naloženih sredstev v gospodarstvu; — da se bo investicijska stopnja, t.j. delež investicij v družbenem proizvodu zadržal na doslej doseženi ravni, vendar v spremenjeni, izboljšani strukturi: delež investicij v infrastrukturo se bo povečal na račun ostalih investicij; — da se bo izboljšala kvalifikacijska struktura delavcev; — da se bodo hitreje razvijale samoupravne oblike odločanja v gospodarskih in izvengospodarskih dejavnostih. Gospodarstvo občine ima vse pogoje hitrejšega razvoja, zlasti v povezavi v proizvodnji, v nabavi surovin na domačem tržišču ter v izvozu. Dosedanji dosežki v izvozni dejavnosti, naraščajoča produktivnost, obsežna investicijska dejavnost gospodarstva v preteklih letih na eni strani opravičujejo optimistična pričakovanja; po drugi strani pa je prav tako utemeljena trditev, da dosedanji hitri razvoj gospodarstva terja občasno usmerjanje. Zaradi tega je treba poiskati tiste pro.dukcijske in druge (tržne, surovinske itd.) faktorje razvoja, ki bodo zadržali morebitno upadanje tempa razvoja gospodarstva. Prihodnje plansko obdobje bo značilno po višjih investicijah v socialno superstrukturo (družbena prehrana, rekreacija). V obdobju do leta 1980 je pričakovati, da bo družbeni proizvod gospodarstva naraščal po stopnji 7,5 %. Stopnja zaposlenosti bo naraščala po stopnji 3 %, in sicer v delovnih organizacijah, s sedežem na območju občine po stopnji 2,8 % (v dislociranih obratih izven naše občine 3,4 %), v dislociranih obratih na našem območju pa po stopnji 3,0 %. Tako bi bilo leta 1980 na našem območju v gospodarstvu 29.184 zaposlenih. Politika zaposlovanja bo morala izhajati iz osnovnega stališča, da razmerje med stroški delovnega mesta skupaj s socialnimi stroški (stanovanje, zdravstvo, šolstvo, varstvo itd.) proti družbenemu proizvodu na zaposlenega v določenem obdobju, ne sme biti negativno. Produktivnost živega dela, merjena z družbenim proizvodom na zaposlenega, bo naraščala s 4,5 — 5 % povprečno stopnjo letno. Med temeljne predpostavke prihodnjega razvoja sodi sprememba strukture investicij v osnovna sredstva gospodarstva in v družbene dejavnosti. Investicijska politika do leta 1980 favorizira naložbe v tehnologijo, industrijsko infrastrukturo, investicije, ki nadomeščajo živo delo, naložbe v znanje (kadri), organizacijo dela in še posebej investicije, ki usmerjajo produkcijski program v kooperacijo, integracijo in druge vrste proizvodnega sodelovanja. Investicijska politika tega planskega obdobja še zlasti poudarja naložbe v socialno sfero, saj mora biti skrb za človeka temeljni pogoj. 1.1 INDUSTRIJA Industrija je bila v preteklosti kljub nepovezanosti, razdrobljenosti kapacitet in tehnološki zastarelosti osnovnih sredstev nosilec celotnega napredka v občini ter je dajala osnovni pečat njeni hitri socialno-ekonomski preobrazbi. Tudi v prihodnje bo industrija zavzemala dominantni položaj v občini, vendar bo tempo njene rasti bolj umirjen kot v preteklem desetletju. Zato bo potrebno posvetiti posebno pozornost modernizaciji tehnologije, boljšemu izkoriščanju osnovnih sredstev in znanju na osnovi višje kvalifikacije. Prednost se bo torej dajala znanju in tehnologiji, medtem ko se bodo investicije v zgradbe izvajale le, če bodo ekonomsko-tehnično upravičene za razširitev zmogljivosti in za izboljšanje delovnih pogojev delavcev. Po prvi projekciji minimalnih kazalcev gospodarskega razvoja so.TOZD prikazale, da bo predračunska vrednost investicij v gospodarstvu znašala 5,965.476 tisoč dinarjev, od tega doleta 1976 . 991.646 din 1976- 1980 4,338.631 din po 1980 635.199 din Viri sredstev: sredstva TOZD 2,598.184 din sredstvaOZD 781.655 din druga sredstva 2,585.637 din Predračunaska vrednost investicij v industriji znaša 4,651.868 tisoč dinarjev. Do leta 1976 nameravajo izvršiti investicije v vrednosti 914.165 tisoč dinarjev ali 19,6 7r, v obdobju 1976-1980 v vrednosti 3.199.948 tisoč dinarjev ali 68,8%, po letu 1980 pa za 537.755 tisoč dinarjev ali 11,6 '/<. Lastna sredstva predstavljajo 75,7 7<, ostalo pa druga sredstva. Največjo gospodarsko investicijo planira AERO — TOZD tovarna ccluloze Medvodc. in sieer v znesku 885.939 tisoč dinarjev. Od tega se bo investiralo v zgradbe 144.571 tisoč dinarjev, ostalo pa predstavlja oprema. Ta investicija predstavlja novo dejavnost — proizvodnjo papirja. Vrednost investicije ,,Leka" na območju občine je planirana v višini 554.500 tisoč dinarjev. Za to investieijo imajo 239.500 tisoč dinarjev lastnih sredstev, ostalo pa so tuja sredstva. Gradili bodo obrat za farmacevtsko proizvodnjo ter kontrolne in raziskovalne laboratorijc. Union predvideva v obdobju 1976-1980 za 466.573 tisoč dinarjev investicij in to iz lastnih sredstev. Zgradil bo nova skladišča. vrelno klet, kvasarno, sladarno ter delavnice. Tako bo investiral v zgradbc 177.000 tisoč dinarjev, ostalo pa v opremo. OZD Litostroj predvideva investicije v višini 351.069 tisoč dinarjev in to iz lastnih sredstev. Ta program investicij vključuje razširitev strojnega parka največjih gabaridov, predvidena je rekonstrukcija in razširitev proizvodnje talnih transportnih sredstev in nabava nove večje talilne peči za jeklolivarno. Predračunska vrednost investicije Donita — TOZD Medvode /naša 240.000 tisoč dinarjev. Polovico so lastna sredstva, polovica pa druga sredstva. V občini so predvidene le manjše investicije, medtem ko nameravajo v Trebnjeni postaviti nov obrat za avtotesnila. Fructal TOZD Alko namerava zgraditi linijo za polnjenje alkoholnih pijač, siruper in etiketirko v vrednosti 228.165 tisoč dinarjev. Polovica sredstev je lastnih, ostalo pa tuja. V zgradbe se bo investiralo 70.250 tisoč dinarjev, ostalo pa v opremo. Predračunska vrednost investicij Slovina znaša 189.300 tisoč dinarjev. Od tega je 120.500 tisoč dinarjev tujih sredstev. razlika pa lastna sredstva. Polnilnica brezalkoholnih pijač, ki se gradi v občini Bežigrad bo znašala 90.000 tisoč dinarjev, ostalo pa predstavljajo investicije v Šiški, in sicer visoko regalno skladišče, destilacija in zorilnica ter rezervoarji za vino (600 vagonov). Investicija Colorja v znesku 188.848 tosoč dinarjev predstavlja v glavnem rekonstrukcijo obrata sinteze-smole in mešanice. Novogradnja bo le skladišče gotovih izdelkov. Sredstva so lastna. Del investicij (71.000 tisoč dinarjev) se bo izvajalo po letu 1980. Tekstil - TOZD Tekstilna Medvode predvideva investicijo v višini 125.900 tisoč dinarjev. Zgraditi nameravajo novo proizvodno halo. Planirana vrednost investicije Plutala v znesku 115.619 tisoč dinarjev predstavlja novo tovarno, ki jo gradijo v industrijski coni v Mostah. Ker mora podjetje Unitas izprazniti dosedanje prostore na Drenikovi cesti (galvanizacija in brusilnica) zaradi urejanja podvoza, predvidevajo novo investicijo v višini 109.950 tisoč dinarjev. Zgoraj omenjene investicije predstavljajo 74,2 7< celotnih investicij v industriji. Ostale investicije predstavljajo manjše rekonstrukcije in nabavo opreme. Tako se bo delovna sila v industriji po predvidevanjih v minimalnih kazalcih v občini dvignila od 18.037 leta 1975 na 21.601 leta 1980 ali povprečno letno za 3,7 %. Dvig delovne sile nad občinskim povprečjem je v delovnih organizacijah, kjer so predvidene nove proizvodne zmogljivosti. Tudi kvalifikacijska struktura se bo sprenienila v korist višje kvalifikacije. Tako je kvalifikacijska struktura naslednja 1975 1980 ozki profili 51,7 50,3 poklicna in srednja šola 42,0 42,7 višja šola 2,5 2,8 visoka šola 3,8 4,2 100,0 100,0 Produktivnost bo naraščala s stopnjo 5 %, to je s približno enako stopnjo kot doslej, vendar ob nižji rasti vključevanja živega dela. Industrija kot najmočnejša dejavnost mora postati vodilna sila medsebojnega povezovanja v različnih oblikah tako vertikalno kot horizontalno. Tako naj bi težišče razvoja slonelo na kovinski, elektro in kemični industriji, poleg tega pa tudi na tekstilni industriji, ki je prav v Šiški zelo razvita. Zunanjetrgovinska aktivnost industrije je bila doslej izvozno-uvozno pasivna. Zato bo osrednja planska naloga štednja in racionalno izkoriščanje surovin. Zmanjšati je treba uvoz surovin in reprodukcijskega materiala in se preusmeriti na domače surovinske in energetske vire ter reprodukcijski material, pri tem pa je potrebno povečati izvoz tako na vzhodna in zahodna tržišča, predvsem pa v države v razvoju. Stremeti je za tem, da bo industrija občine čimprej dosegla aktivni izvozni saldo. 1.2 KMETIJSTVO V primerjavi z drugjmi panogami razvoj kmetijstva zaostaja, kar je predvsem posledica premajhnega vlaganja zlasti v družbenem sektorju, neusklajenih cen kmetijskih pridelkov in repromateriala, neusklajene zemljiške politike in razdrobljenosti posesti. Glede na vse pomembnejšo vlogo, ki jo v sodobnem času pripisujejo tej dejavnosti z gospodarskega vidika (pridelovanje hrane in surovin), s socialnega aspekta (poselitev pokrajine, zaposlitve), z ekološkega, narodnoobrambnega in drugih vidikov, je treba tej panogi posvetiti posebno pozornost. Kot najpomembnejša naloga naj bi bila zaustavitev nesmortne deagrarizacije, posebno na področjih, ki so sposobna za intenzivnejšo agrarno proizvodnjo. Kmetijstvo kot tudi gozdarstvo bo potrebno bolj pospešeno razvijati tudi zaradi boljše oskrbe Ljubljane s kmetijskimi pridelki kot tudi zaradi varstva krajine in potreb SLO, kar velja zlasti za višinske predele, da se ohrani vsaj minimalna naseljenost. Pri tem bo treba s prostorskim načrtom opredeliti obdelovalne površine, kjer naj bi se kmetijstvo nemoteno razvijalo. 10 Za dosego teh ciljev bo potrebno: — individualno kmetijstvo povezati z družbenim na osnovi kooperacijskih odnosov pri proizvodnji, prodaji oz. odkupu, pri nabavi semen, plemenske živine, gnojil itd. — dvigniti produktivnost dela v zasebnem in družbenem sektorju kmetijstva s sistematičnim izobraževanjem, uvajanjem melianizacijc, pospeševanjem sodobnega kmetovanja, z združevanjem obdelovalne zemlje ter s skupno organizirano proizvodnjo, skladiščenjem, transportom in drugimi oblikami sodclovanja — sodelovanje z industrijo predelave agrarnih produktov in trgovino — spccializaeija v govcdorejo in proizvodnjo živinske krmc — kreditiranje in odpisovanje stroškov za investicije od davčne osnove - kmcta in kmetijske dclavce izenačiti pri vseh socialnili pravicah in pogojih za osebni razvoj in blaginjo z drugimi delavci. Vse to pa bo lahko doseženo z boljšo samoupravno oraganiziranostjo. pri čemer mora odigrati svojo vlogo tudi zemljiška skupnost. Tudi na področju gozdarstva bo potrebno skrbeti za vsebinsko poglabljanje samoupravnih odnosov, vse to v cilju tako ohranjevanja splošno koristnih funkcij gozdov, kakor tudi povečanja donosnosti gozdov. Pri tem pa bo potrebno predvsem s hitrejšo izgradnjo gozdnih komunikacij izboljšati dostopnost gozdov. V družbenem sektorju kmetijstva je s sedežem na našem območju edino Kmetijska zadruga Medvode. Leta 1975 je v njej zaposleno 58 delavcev, do leta 1980 pa predvidevajo povečanje zaposlenih na 61 ljudi. Poleg Kmetijske zadruge so na našem območju šc dislocirani kmetijski obrati Emone z 72 zaposlenimi leta 1975, ki pa jih nameravajo leta 1980 znižati na 62. Tako se bo v družbenem sektorju kmetijstva število zaposlenih znižalo v obdobju 1975-1980 od 130 na 123 zaposlenih ali za 1.1 7' letno. Kmetijska zadruga Medvode predvideva vrcdnost investicij v znesku 3890 tisoč dinarjev in to predvsem za gradnjo skladišč. 1.3 GRADBENIŠTVO Družbeni proizvod gradbeništva znaša 7,3 '// celotnega gospodarstva občine. Do leta 1980 bo družbeni proizvod sicer rastel po 7,7 ''/< letno, vendar bo ob koncu planskega obdobja predstavljal le 6,7 ''/< celotnega gospodarstva. Delovne organizacije s sedežem na območju občine predvidevajo povečanje števila delovne sile za 1,7 '7< letno. Od tega bo znašal porast v Šiški 1,3 '/< letno. medtem ko druge delovne organizacije s sedežem izven naše občine predvidevajo, da se bo delovna sila le-teh na našem območju povečala za 4 % letno. Tako naj bi bilo leta 1980 na našem območju zaposleno v gradbeništvu 2.331 delavcev. Predračunska vrednost investicij v gradbeništvu znaša 191.002 tisoč dinarjev. To vrednost bodo krili iz lastnih sredstev v višini 129.477 tisoč dinarjev, ostalo pa bodo tuja sredstva. Največjo vrednost investicije predvidevata Standard-Invest in PAP—TOZD Montaža. Standard-Invest bo gradil tovarno gradbenih elementov, PAP—TOZD Montaža pa obrat za proizvodnjo kovinskih konstrukcij in izdelkov za proizvodnjo elektroindustrije. Značilnost našega gradbeništva na sploh je velika razdrobljenost po manjših gradbiščih. Zato bo v bodoče potrebno stremeti k odpiranju večjih gradbišč, na katerih bo možno graditi le dobro organiziranim podjetjem, ki bodo sposobna izboljšati svojo tehniko, tehnologijo in racionalno izrabo svojih zmogljivosti. Gospodarska politika samoupravnih subjektov v občini bo prav zaradi tega morala v bodoče izkazovati vedno večjo pozornost tej gospodarski panogi predvsem iz naslednjih razlogov: — zaradi njenega izjemno velikega vpliva na celotni razvoj in ker s svojo dejavnostjo pomembno pomnožuje aktivnost drugih gospodarskih in družbenih dejavnosti; — zaradi evidentnih proizvodnih rezerv v našem gradbeništvu, industriji gradbenega materiala, gradbeni obrti, v projektiranju in montaži. Prav preko sporazumne cene stanovanjske površine in drugih objektov se bo najbolj pokazala učinkovitost razvojne politike v gradbeništvu in sodelujočih dejavnostih. 1.4 PROMET V prometu je na našem območju Viator s 3 TOZD prometa, Kompas — TOZD avtobusni promet in Špedtrans — TOZD Medvode. Družbeni produkt prometa je v letu 1975 udeležen s 6,5 c/< v celotnem gospodarstvu občine. V letu 1980 pa predstavlja le še 5,5 '/(. Leta 1980 bo na območju občine zaposleno v prometu 1529 ljudi. Viator predvideva investicije v višini 740.577 tisoč dinarjcv in sicer za nabavo novih vozil in za gradnjo negovalnice za vzdrževanje vozil. 1.5 TRGOVINA Dosedanji razvoj trgovine na območju občine je temeljil predvsem na razširjanju osnovne trgovinske mreže iz katere se SdafirdebeloVdf °ToTZ ^^? POtrebščm' Ma"J se Je tigovinS L, fjala Po ostain^podro^h zuLi a t ol prodaja na debelo itd). To je bilo po em strani pogojeno z urbanistično usmerjenostjo občine, saj je bilo doslei prav območie občne osrednji prostor stanovan ske izgradnje mesta, po drugi strani pa je teritorialni položaj občine ki se raz eza zven cent a mesta manj interesanten za lokacijo trgovske dejavnosti na debelo, zunanjo trgovino itd ' 11 Da območje občine ni preveč privlačno za trgovska podjetja, potrjujejo tudi predvidevanja trgovskih organizacij, iz katerili podatkov je razvidno, da bo udeležba trgovine na območju občine v ustvarjenem družbenem proizvodu leta 1980 enaka kot leta 1975, to je 6,8 ''/(. Po predvidevanjih TOZD, ki imajo sedež na našem območju, bo zaposlovanje do leta 1980 naraščalo po letni stopnji 2,9 %, od tega na našem območju po stopnji 3,1 %. Trgovine, ki imajo sedež TOZD izven našega območja pa predvidevajo porast delovne sile za 8,3 % letno. Na ta porast vpliva predvsem nova delovna sila Metalke, ki gradi nova skJadišča v Vižmarjih. Tako bi bilo leta 1980 zaposleno v trgOvini na našem območju 2.131 ljudi. Trgovske organizacije s sedežem na našem območju predvidevajo vrednost investicij v višini 152.223 tisoč dinarjev. Največjo investicijo predvideva Mercator — TOZD Grmada in sicer v znesku 61.000 tisoč dinarjev. Odpreti namerava novi prodajalni v Vižmarjah in DRavljah, kjer ima lokaciji že zagotovljeni, in poslovalnico v Kosezah S 7, kjer pa lokacije še nima. Delikatesa namerava graditi v Šiški skladišča in slaščičarski obrat v višini 9.150 tisoč dinarjev, 6.500 tisoč dinarjev pa bodo znašale investicije v drugih občinah. Drogerija in Elektrovod bosta gradila novi zgradbi. Stavba Drogerije na sedanji lokaciji je namreč predvidena za rušenje, v stavbi Elektrovoda pa je predvidena pivnica Uniona. Od zunanjih trgovskih organizacij predvideva večjo investicijo Metalka v višini 250.000 tisoč dinarjev in sicer za gradnjo skladišč v Vižmarjah. Nadaljnji urbani razvoj, stanovanjska izgradnja, povečanje števila prebivalstva po eni strani, po drugi strani pa zaostanek v razvitosti osnovne oskrbovalne mreže, ki ni v dosedanjem razvoju uspela dohiteti potreb urbanega razvoja občine, bo terjal v prihodnjem obdobju razvijanje prav te trgovske dejavnosti. Dejstvo, da v občini ni organiziranih TOZD in delovnih organizacij za prodajo na drobno in se zbirajo sredstva ter odloča o razvoju te dejavnosti v občini, v drugih občinskih skupnostih in združenem delu izven občine, bo zahtevalo posebnih organizacijskih in iniciativnih naporov, da bi se na ta način zagotovil razvoj te trgovinske dejavnosti v občini. Načrtni in razmeroma hiter urbani razvoj strnjenih stanovanjskih območij občine, dobra povezanost z mestnim centrom ter lega ob magistralni cesti pogojuje hitrejši razvoj trgovinskih dejavnosti, ki so širšega značaja (zunanja trgovina, trgovina na debelo). Organizacije združenega dela vseli vrst trgovinskih dejavnosti čaka v prihodnjem obdobju pomembna naloga — razviti povezovanje z organizacijami združenega dela v proizvodnih dejavnostih in uresničiti nove odnose med proizvodnjo in trgovino. Neposredno vključevanje proizvajalnih organizacij združenega dela v potrošnjo in blagovni promet bo prispevalo k hitrejšemu razvijanju in izpopolnjevanju te gospodarske dejavnosti v občini. 1.6 GOSTINSTVO IN TURIZEM Občina zajema severovzhodni del Ljubljane in ima zelo zanimivo geografsko sestavo, ki daje razvoju gostinstva in turizma vse pogoje in možnosti. V okolici je našteto krajev, ki so dostopni vsakemu prebivalcu mesta kot na pr. Šmarna gora, Rašica, Polhograjsko hribovje, Rožnik z Mostecem, reki Sava in Sora ter Zbiljsko jezero. Hiter gospodarski in družbeni razvoj je vplival tudi na povečanje kapacitet gostinstva in turizma, zlasti v zasebnem sektroju. V družbenem sektorju so na na^em območju samo Hotel Ilirija s svojimi obrati, enoti Gostinskega šolskega centra Bellevue in Urban, Kompas - TOZD Motel Medno in POZD Kanu. Večjih investicij se v tej panogi ne predvideva z izjemo Hotela Ilirija v znesku 82.302 tisoč dinarjev. Predvidena sredstva predstavljajo adaptacije in razširitve obstoječih obratov. V gostinstvu družbenega sektorja občine je 602 zaposlenih leta 1975. Do leta 1980 bo to število narastlo na 678 zaposlenih. Zasebnih gostišč pa je našem območju okrog 40. V zadnjem času se je precej uveljavil tudi kmečki turizem, ki ga je treba tudi v prihodnosti pospeševati. To je panoga, ki lahko močno vpliva na spremembo socialno-ekonomskega položaja kmeta. Kot močno delavsko središče pa ima občina le malo delavskih restavracij, pa še te so v okviru delovnih organizacij. V stanovanjskih soseskah, kjer živi poleg družin tudi mnogo samskih prebivalcev in ostarelih ljudi, ki bi rabili gostinske storitve po dostopnih cenah, takih gostinskih obratov ni. Zato bi bilo potrebno poskrbeti za odpiranje novih kapacitet in razširiti obstoječe zmogljivosti v restavracijah odprtega tipa. 1.7 OBRT Obrt je pomemben člen gospodarstva, ki s svojo dejavnostjo dopolnjuje industrijsko proizvodnjo in blagovni promet. Obrtna dejavnost je več ali manj udeležena v vseh gospodarskih področjih, predvsem pa v gradbeništvu. Družbeni sektor obrti predstavlja nekaj manj kot polovico vse obrtne dejavnosti v občini Šiška. Proizvodna obrt posluje v glavnem kot kooperant družbenega sektorja, medtem ko storitvena obrt nudi storitve občanom. Obrt je v Ljubljani kot tudi v občini slabo razvita. Obrtne delavnice so slabo opremljene, zato je tudi storilnost sorazmerno nizka. Nizka je tudi akumulativnost. S porastom standarda rastejo zahteve po raznih storitvah za osebno zadovoljevanje, ki jih nudi storitvena obrt. Ugotavljamo pa, da ta razvoj ne gre v korak z rastočimi potrebami prebivalstva po teh storitvah. Ta dejavnost se razvija nenačrtno in stihijsko. Razvoj obrti je potrebno programsko usmerjati. Hitrejši razvoj obrti bo možno doseči s poslovnim sodelovanjem in povezovanjem med seboj in z delovnimi organizacijami drugih področij. Pri ustvarjanju pogojev za delo in razvoj proizvodnih obrti, zlasti za delo v kooperaciji in za prodajo gotovih izdelkov, naj bi aktivno sodelovale neposredno zainteresirane delovne organizacije, pri razvoju storitvenih obrti pa krajevne skupnosti. Družbena obrt je udeležena v družbenem proizvodu s 3.1 % leta 1975. Enaka udeležba je predvidena tudi leta 1980. Zaposlenost bo v obdobju 1975-1980 naraščala po letni stopnji 5,6 % in bo število zaposlenih leta 1980 doseglo 1.578 zaposlenih. Investicije so predvidene v višini 96.514 tisoč dinarjev in predstavljajo v glavnem adaptacije in nabavo opreme. Novogradnjo predvideva le Šport-oprema v višini 27.000 tisoč dinarjev. Postavili bodo proizvodno halo za razširitev proizvodnje šolskih tabel, po katerih je na domačem trgu veliko povpraševanje. 2. UREJANJE PROSTORA 2.1 ZNAČILNOSTI OBMOČIJ IN URBANISTIČNA OPREDELITEV Območje občine Šiška je izredno raznoliko glede na izrabo prostora, glede na stopnjo komunalne urejenosti, glede na stopnjo urbanega standarda (mreža VVU, šol, oskrbe, zdravstva, rekreacije, kulture itd.) ter glede predvidene izrabe. Glede visoke izrabe in izgrajenosti izstopajo območja Zgornje Šiške, Spodnje 4iške in ožja soseska 6, ki pa so z obratnim vrstnim redom urejena komunalno in glede urbanega standarda. Na mestnem območju z minimalno izrabo prostora in velikim komunalnim deficitom izstopata območji Vižmarje-Brod in Stare Dravlje. Izredna razpršenost območja Medvod z okolico in vseh izvemnestnih območij sovpada z izrednim deficitom komunalnega in urbanega standarda. Prostorski razvoj občine Šiška urejajo štirje različni osnovni urbanistični dokumenti in sicer. a) Del občine, ki se nahaja v bivšem ureditvenem območju mesta ureja Generalni urbanistični plan mesta, ki je bil sprejet v letu 1966. Za to območje je bila v preteklosti značilna intenzivna gradnja. Rezultat tega je, da je velik del površin, predvidenih za stanovanjsko gradnjo, že pozidan, prav tako pa ni več razpoložljivih novih nenačetih površin za proizvodne dejavnosti. b) Ureditveno območje Medvod je opredeljeno z noveliranim urbanističnim načrtom Medvod in obšega del KS Medvod in del KS Pirniče. Ta načrt nudi prostorske osnove za nadaljnji razvoj industrije, za blokovno gradnjo ter izgradnjo spremljajočih objektov, ki jih Medvode že dalj časa pogrešajo, vendar ima hibe s stališča smotrnega gospodarjenja s prostorom. c) Krajinski park Polhograjski Dolomiti je urejen z urbanističnim načrtom, ki ga je sprejela Skupščina občine v lanskem letu. S tem načrtom so zavarovane krajinske znamenitosti in dane osnove za nadaljnji razvoj območja. d) Celotno ostalo območje občine je urejeno z odlokom o urbanističnem redu, ki je bil sprejet v lanskem letu. Za to območje je bila v preteklosti značilna izredno razpršena enodružinska gradnja in večje število nedovoljenih gradenj, kar vse je povzročilo številne komunalne probleme. Predvsem je pereče stanje na področju Tacen — Smartno — Gameljne. S ponudbo lokacij v tesni zvezi je vprašanje predvidene izrabe zazidljivega zemljišča, dejanske izgrajenosti teh kapacitet in s tem nezazidanih kapacitet, ki so na voljo. Tu so značilne sledeče ugotovitve: — nizka predvidena izraba celotnega območja občine — cca 0,33; — nizka izgrajenost in tudi sorazmerno večje površine, ki so na novo opredeljene kot zazidljive — prostih cca še 54 % kapacitet; — predviden relativno nizek (vaški) tretma Medvod glede na mestno območje; — nizka izgrajenost izvenmestnih naselij (35 %) in s tem stimulirana (preveč površin na voljo) razpršenost v prostoru; — predvidena izredno nizka izraba proizvodnih con in še v okviru te nizke izrabe nizka izgrajenost — cca 30 %. (Tabela: izraba in zazidalne možnosti) Lokacijska ponudba prostora se v odnosu na povpraševanje kaže: a) kratkoročno samo na osnovi sprejetih vseh stopenj zahtevane urbanistične dokumentacije. b) srednjeročno lahko tudi na osnovi nesprejete zadnje stopnje urbanistične dokumentacije in na koncu srednjeročnega obdobja tudi v sklopu preverjanja vseh stopenj zahtevane urbanistične dokumentacije in v sklopu kompleksne urbanistične politike. Hiba urbanističnih dokumentov je pomanjkanje zavestnega strateškega (etapnostnega) posega v prostor. S tem se je že skozi dokumentacijo po eni strani sproščala disperzija lokacij, po drugi strani pa ni na voljo ustreznih lokacij za kratkoročne potrebe. Srednjeročni plan je s svojo časovno opredeljenostjo in s svojim vseobsegajočim značajem odlična priložnost, da v odnosu do urbanistične dokumentacije opredeli prioriteto posegov v prostoru znotraj dolgoročnih projekcij. S tem ima srednjeročni plan status strateškega elementa znotraj prostorske dokumentacije, po drugi strani pa pomeni preveritev ustreznosti dokumentacije, ki je na voljo. 2.2 CILJI IN POLITIKA UREJANJA PROSTORA V prihodnjem srednjeročnem obdobju se kažejo naslednji temeljni cilji: — večja smotrnost pri urejanju prostora, izgradnji prebivališč, izgradnji proizvodnih objektov; — boljša organizacija mreže družbenih dejavnosti in ostalega urbanega standarda ter usmerjanje le-teh v vsa zazidalne območja in tudi v manjše naselitvene centre; — zavarovanje obdelovalne zemlje s prostorskimi plani; — skladna izgradnja cestnega omrežja; — na področju gospodarskega razvoja tesnejše povezovanje komplementarnih delovnih procesov, skrajšanje medfaznih tovornih manipulacij in zmanjševanje časovnih izgub, ter s tem intenzivnejša izraba prostora; — usmerjati zasebno gradnjo v izbrane manjše naselitvene centre in koncentriranje okoliške gradnje v te centre; 13 IZRABA IN ZAZIDALNE NOiiNOSTI zazidljivo predvid. stopnja na voljo na voljo " zemljišče izraba izgrajert. površine v % v ha v yo m2 STANOVANJSKA 1. Milan Majcen in Hinko Smrekar 49,66 0,75 75 25 2. Ljubo Sercer, Litostroj in Zgornja Siška 75,86 0,80 95 5 3. Kom. Staneta in . Koseze 110,34 0,50 65 35 4. Dravlje 91,00 0,52 30 70 5. Podutik 105,40 0,25 25 75 6. bentvid, Gunclje- Iiale Vižmarje 74,93 0,41 82 18 7. Vižmarje - Brod 86,60 0,22 92 8 8. Stane2iče - Medno 144,00 0,50 5 95 SKUPAJ KESTO 737,79 0,47 54 46 9. Medvode - Jug 132,77 0,20 53 47 Med-vodje 75,52 0,20 85 15 10. Pirniče 153,90 0,20 53 4? SEUPAO KEDVODE 562,19 0,20 58 42 11. timartno-Tacen 78,50 0,16 37 63 12. Gameljne-Rašica 96,50 0,16 22 78 13. Bukovica - b. ta 61,61 0,16 28 72 14. Vodice 81,75 0,16 45 55 15. Smlednik 62,25 0,16 50 50 16. Trnovec - Topol 11,77 0,16 30 30 3KUPAJ IZVEN 392,38 0,16-35 65 PROIZVODNA 1. H. Smrekar in Litostroj 116,38 0,32 42 216.000 58 2. Dravlje 58,43 0,36 38 130.000 62 3. ^entvid in Vižmaroe-Brod 18,18 0,50 0 91.000 100 4. Gunclje - M. Vižmarje in Stanešiče 39,30 0,50 21 155.000 79 SKUPAJ MESTO 232,29 0,37 33 592.000 67 5. Kedvode ITSC 1 53.35 0,30 66 55.000 34- 6. Medvode ITSC 2 58,20 0,50 0 290.000 100 SKUPAJ MEDVODE 111,55 0,41 25 345.000 75 VSEGA SKUPAJ 1836,80 0,33 46 54 14 Urbanistična politika v prihodnjem srednjeročnem obdobju mora usklajevati prostorsko urejanje in izgradnjo fizičnih struktur s potrebami gospodarskega in socialnega razvoja v okviru realnih materialnih možnosti občinskih skupščin in mesta kot celote. Zato je potrebno s programiranjem vseli nosilccv razvoja preseči vejnosektorsko politiko investicij. Da bi to dosegli, moramo uresničiti ttidi nekaterc neposredne naloae na področju urejanja prostora: — dogovor o prioritetnili razvojnili območjili, v katcra nuj bi se v priliodnjem srednjeročnem obdobjn praviloma usmerjala izgradnja. S teni bi dosegli skladen razvoj posameznih mestnih predelov, polifunkcionalno strukturo prepleta stanovanj, proizvodnili in centralnih dejavnosti ter rekreacije in racionalno gradnjo in izrabo komunalne, prometne in ostale infrastrukture; — dogovor o prioritetnih območjih rekonstrukcije in asanacije, pri čenier bi morali celotno obravnavati probleme rekon-strukcije, komunalne in prometne infrastrukture v povczavi s problemi dotrajanih objektov, slabe izrabe prostora, pomanjkanja zclenih in rckreacijskih površin. — dogovor o nadaljnjem razvoju urbanega standarda (mreži vzgojnovarstvenih ustanov, osnovnih in srednjih šol, oskrbe in zdravstvenega varstva itd.) na osnovi kvalitativnega — lokacijskega vrednotenja sedanje nireže posameznih elementov urbanega standarda; zato da bi zmanjšali razlike med življenjskimi pogoji v posameznih mestnih predelih. — z novelacijo urbanističnih dokumentov ponovno uravnotežiti dolgoročno zasnovo prostorskega razvoja s predvidenim gospodarskim in socialnim razvojem ter tehnološkim napredkom, da bi ohranili in izboljšali zdravo in humano okolje v najširšem sniislu. — nadaljnje uveljavljanje samoupravnih odnosov na področju prostorskega urejanja, strokovne organizacije kot pomemben dejavnik v procesu planiranja in pri izdelavi posameznili urbanističnih dokumentov stalno sodelujejo s samoupravnimi organi, tako na ravni krajevne skupnosti kot občine, — s stalnim pretokom informacij v vsch smereh in na vseh ravneh bo ustvarjena osnova za učinkovito in strokovno samoupravno odločanje. V ta namen bo potrebno, bodisi na ravni občine, bodisi na ravni mesta zagotoviti stalno in sistemtsko zbiranje vseh podatkov, s čimer bo omogočeno stalno preverjanje izvajanja politike, kot tudi zagotovljcna potrebna informativna osnova za samoupravno odločanje, — varstvo okotja ni več le zgolj skrb za udobnejše bivalne in delovne pogoje. Postaja nujnost, potrebna za sam človekov obstoj, prav tako pa ima svoj pomen za gospodarstvo in s tem ekonomsko vrednost. Temeljna izliodišča so ustavne pravice in dolžnosti delovnih ljudi v odnosu do okolja, gospodarjenje z naravo, ustrezna tehnologija, samodisciplina, onesnaževalec- plačnik, lokacijska politika, ukinjanje individualnih kurišč s postopno toplifikacijo in varovanje kulturne dediščine. Lociranje dejavnosti kot so proizvodnja, poslovnost, centralnc dejavnosti, trgovina, servisi, gostinstvo, osnovna preskrba, vzgojno varstvo, kultura, šolstvo, rekreacija je za srednjeročne potrebe opredeljeno z urbanističnimi dokumenti, sektorski plani imajo značaj prioritetnega izbora lokacij, v planih krajevnih skupnosti pa se te dejavnosti pojavljajo kot problem in naloga skoraj izključno tani, kjer so izvedbeno v zamudi. Z urbanistično dokumentacijo bo treba v tem obdobju ponovno preveriti izrabo Medvod, Podutika, proizvodnih con in pa s programsko in. strategijsko dokumentacijo in akcijo doseči grupiranje gradnje na izvenmestnem območju v izbranih žariščih (posameznih krajevnih skupnostih). Poseben poudarek bo treba dati identifikaciji manjvrednih površin v odnosu do proizvodnih kmetijskih površin in s tem korekciji zazidalnih otokov. Za potrebe uskladitve urbanizacije občine in interesov krajevnih skupnosti je narejen predlog grupiranja zazidalnih otokov, ki izjemno druži po dve krajevni skupnosti v grupo z ozirom na nerazdružljivost problematike (Tabela ,,Identifikacija planskih območij"). INDENTIFIKACIJA PLANSKIH OBMOČIJ VRSTA OBMOČJA MAKRO OBMOČJA OSNOVNA PLANSKA KRAJEVNA OZNAKE ZAZID: OTOKOV OBMOČJA(zajeti SKUPNOST PO URBANISTIČNIH Pretežno stanovanjsko Mestno območje 1. Spodnja Šiška Milan Majcen ŠP 1, ŠS 101, ŠS 1/1-območje in H. Smrekar 1/4, ŠS 2, ŠS 4/1, ŠS _______________________i^^BO^g^BP^^ 2. Zgornja Šiška Ljubo Šercer ŠS 3, ŠS 4/3, ŠI 1, Litostroj in ŠS 5/1-5/3 ________________________Z3i_lil!S§__________________________ 3. Soseska 6 Koseze Komandanta ŠS 6/1, 6/2, ŠS 9, Staneta in ŠP 6 ________________________Koseze___ 4. Dravlje Dravlje ŠS 7/1-7/3, ŠS 8/1- ______________________________________§/3j_|S_10___________ 5. Podutik, Dolnlce Podutik ŠS 12(a,b,c,) ___Glince___________________________________________________ 6. Pržanj, šentvid Šent-vid in ŠS 106, ŠP 7, ŠS 107, Gunclje Gunclje-M. ŠS 108/1, 108/2, ŠI Vižmarje 5, ŠP 8, ŠS 109/1, SS ______________________________________109^2x_SS_108^2______ 7. Vižmarje, Brod Vižmarje - ŠS 110/1, 110/2, ŠS ________________________Brod__________IiIi_i§_il2x_SP_9____ 8. Stanežiče, Dvor Stanežiče- ŠS 11, ŠS 113, ŠS ______________________Medno________________Medno_________H5a_|S_117__________ Medvode 9. Preska, Goričane, Medvode MeS 4, 5, 6, 7, (8), Svetje, Senica, 13, 14, 15, 16, ŠS Zbilje, Sora, Žlebe 226 - 234, ŠW 202, 203, PD ŠS 10, 11, 12 _____________________________________L9_l§_i22_z_i25______ 10. Pirnifie, Verje, Pirniče MeS 17, 18, 19, 20, Vikrče (21) , 22, (23), 24, (25) , 26, (28) , ŠS __________________________________________________________201^1x_20l22x_|S_203_ Izvenmestno 11. Tacen, Šmartno Šmartno-Tacen ŠS 201/3-201/8, ŠP območje_______________________________________201^1________________ 12. Gameljne - Rašica Gameljne - ŠS 202/1-202/6, Šl> _________________________5§I4S§________2 02^1j_202^2_S§_204__ 13. Selo, Bukovica, Bukovica - ____yti!Sa_ii23S2Y_Žy51____liSlS2y_t!iHl___i§_2 09i216___________ 14. Skarue5na, Repnje Vodice ŠS 205-208, ŠS 217-____Y2^iL§^_5aE29S_____________________?.i9z_i?_2I§Zi________ 15. Zapoge, Hraše, Smlednik ŠS 219-225 Valburga, Smledntk ____2E§22ŠS2Q§_____________________ 16. Topol Trnovec - PD ŠS 13, SD ŠS 103, Topol 104 Pretežno proizvodna Mestno območje 1. Med gorenjsko in H. Smrekar ŠM 1, ŠS 102, ŠP 2, območja kamniško progo in Litostroj ŠI 2, ŠS 104, ŠP 4 ___L§L_ 400 mm ob Gorenjski železnici od Djakovičeve ulice do ulice J. Jame (dolžina 1870 m). To je primarni vodovod, ki bo predvsem služil za napajanje nove industrijske cone ob Celovški cesti. Izboljševal bo vodno oskrbo v krajevnih skupnostih Litostroj — Dravlje. 0 400 mm ob Gorenjski železnici od Djakovičeve ulice do Samove ulice (dolžina 1350 m). Hidravlični račun omrežja je dokazal, da je na tem območju nujno potrcbno zgraditi močnejšo povezavo, ki bo koristila industriji in stanovanjskim predelom v KS Litostroj in Hinko Smrekar. 200 mm po Celovški cesti od Drenikove do Djakovičeve ulice (dolžina 760 m) Zaradi povečane gostotc naseljenosti na območju ob Celovš ki cest.i je predvidena ta povezava za bodoče Drenikovo cesto. Izboljšuje tlačne razmere v KS Litostroj, KS Zg. Šiška in KS Hinko Smrekar. 0 300 mm po Celovški cesti od Žiberta do C. Andreja Bitenca (dolžina 155 m) Ta odsek pomeni nujno potrebno povezavo med osrednjim in šentviškim vodovodnim sistemom. V primeru okvare na črpališčih se lahko z odpiranjem zasunov doseže začasno združevanje sistemov. 0 150 mm po Drenikovi cesti (dolžina 620) V zvezi z gradnjo podvoza na Drenikovi cesti je potrebno rekonstruirati vodovode na tem območju. Povečani profil vodovoda po drenikovi bo omogočal zadostno vodno oskrbo v KS Hinko Smrekar. 0 500 mm po Vodovodni cesti (dolžina 1050 m) Ta vodovod bo omogočal boljšo izmenjavo fluktuirajoče vode v vodohranu Šiška in vplival tudi na boljšo vodno oskrbo KS Zg. Šiška. KS Milan Majcen in KS Hinko Smrekar. 0 600 mm od Vodovodne ceste do Celovške ceste (dolžina 1650 m) To je del vodovoda zunanjega obroča, ki bo omogočal priključevanje starih in novih vodarn. Trasa tega vodovoda bo potekala ob robu bodoče obvozne ceste. Zunanji obroč bo omogočal napajanje vseh predelov, skozi katere bo potekal. Obravnavani odsek bo koristil predvsem KS Litostroj, KS Komandanta Staneta in KS Zg. Šiška. KANALIZACIJA Pri izdelavi srednjeročnega programa je bilo vodilo načelo, da je zaradi dosedanjega in bodočega dviga življenjskega standarda občanov in pospešenega razvoja proizvodnje urejati kanalizacijo tako na mestnem, kot na izvenmestnem območju — povsod tam.kjer je urejena oskrba z vodo. To pomeni tudi zaščito podtalnice. V programskem obdobju bo Kanalizacija dobila: — dogradila zbiralnik Brod — Medvode 0 80 cm — zbiralnik A 3 prestavitev na območju podvoza Drenikove ceste in razbremenilnik 4 140sm 0 HOsm razbiralnik 1. kom. — zbiralnik Gunclje — Brod $ llOdni — zbiralnik A2 odsek Žibert — Tacenska c. 0 110 V tem planskem obdobju je programirana gradnja kanalizacije cestnega omrežja v znesku 58,957.255,- din Zbiralnik Brod — Medvode je že v gradnji: z nadaljevanjem gradnje se bo povezal kanalizacijski sistem Medvod s čistilno napravo na Brodu; — Zbiralnik A 3, prestavitev na območju podvoza Drenikove ceste in gradnja razbremenilnika je nujna zaradi gradnje cestnega podvoza; — Zbiralnik Gunclje — Brod je potrebno zgraditi zaradi izgradnje kompleksa Metalke od kompleksa Guncelj; — Zbiralnik A 2, odsek Žibert - Tacenska cesta, je potrebno zgraditi, da se omogoči prevezava dela kanalizacijskega sistema Vižmarje — Brod na kanalizacijski sistem, ki gravitira na centralno čistilno napravo. Na območju niesta — GUP je predvidena gradnja sckundarnega kanalizacijskega omrežja v soseskah usmerjene stanovanjske in industrijske graditve - ŠS 7/1 Dravlje, ŠS 8/2 - Trata, ŠS 9 - Kosezc. Kanalizacija na območju izvenmestnih naselij — MUP, kamor sodijo tudi naselja ob obeh straneh Save do Medvod s kompleksom Medvod, je predvidena z lokalnimi kanalizacijskimi sistemi in manjšimi čistilnimi napravami. 3.2 SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Sklad je izdelal določen srednjeročni program za obdobje 1976-1980. Planirane akcije so predvsem usmerjene v pravočasno urejanje stavbnih zemljišč in sledijo planiranim etapam stanovanjske gradnje. Poleg tega vsebuje plan sklada tudi dela, ki predstavljajo pogodbene oveznosti iz preteklih let do investitorjev. Rekapitulacija del — finančni plan sklada za srednjeročno obdobjc 1976-1980 je podan v tabeli: ,,Stanovanjska gradnja in struktura investicijskih vlaganj gradnje in urejanja zcmljišča". 19 STANOVANJSKA GRADNJA_IN_STRUKTyRA_INVESTICIJSKIH_yi,AGANJ_GRADKJE_IN_yREJANJA_ZEMLJl|ČA _ ~^~i|76^|0~~~~~~ "1976 1977 ~ ____;____________________IlliiŠilŠIIZIIŠŠŠIŠiŠIIIIIIiiŠiiŠIIIZIŠŠŠIIiŠIZIIIIilŠiiilllllŠŠŠIIiŠIII 1. M. Majcen stanovanja 280 90.575 - - 280 90.575 H. Smrekar priprava 1.500 1.500 kolektiv.oprema 7.869 - 7.869 individual. " 1.956 - 1.956 2. L. Šercer stan. 117 45.055 117 45.055 Lltostroj prip. - -Zg. Šiška kol.o. 998 998 lndiv.o. - - - 3. K. Staneta stan. 1.169 514.727 304 133.856 445 195.940 Koaeze prip. 15.000 5.000 5.000 kol.o. 10.378 4.784 3.100 indiv.o. - - - 4. Dravlje stan. 3.176 1,576.971 356 210.153 510 272.209 prip. 78.000 7.000 20.000 kol.o. 81.152 26.926 10.912 indiv. o. 45.262 13.816 12.287 5. Podutlk stan. 200 200.000 80 80.000 60 60.000 prip. 14.000 5.000 5.000 kol.o. 12.813 6.407 3.203 indiv. o. 9.923 4.962 2.481 6. Šentvid stan. 170 110.700 15 15.000 20 20.000 Gunolje prip. 22.000 3.000 5.000 kol.o. 4.492 959 1.287 indiv. o. 4.526. 744 991 7. Vižmarje-Brod stan. . 15 15.000 5 5.000 5 5.000 prip. 450 150 150 kol.o. 339 113 113 indiv. o. 218 73 73 8. Stanežiče stan. 40 40.000 20 20.000 5 5.000 prip. 2.000 1.000 500 kol.O. 904 452 113 indiv. o. 581 290 73 9. Medvode stan. 343 143.413 100 41.811 prip. 7.150 2.000 1.000 kol.o. 29.184 8.368 indiv. o. 28.188 8.218 10. Pirniče stan. 175 175.000 20 20.000 25 25.000 prip. 8.750 2.000 2.000 kol.o. 3.955 452 565 indiv. o. 2.541 290 363 11. Tacen •_ stan. 20 20.000 - - prlp. 1.000 kol.o. 452 indiv. o. 290 12. Gameljne stan. 50 50.000 - - - - prip. 2.500 kol.o. 1.130 indiv. o. 736 - - 13. Bukovica stan. 85 85.000 15 15.000 15 15.000 prip. 4.250 1.000 1.000 kol.o. 5.451 959 959 indiv. o. 4.217 744 744 14. Vodice stan. 225 183.900 20 20.000 25 25.000 prip. 9.150 1.000 1.000 kol.o. 15.641 - 4.121 indiv.o. 19.487 1.661 2.165 15. Smladnik stan. 110 110.000 20 20.000 25 25.000 prip. 5.500 1.000 1.000 kol.o. 7.359 1.287 2.024 indiv. o. 4.667 991 1.222 16. Topol stan. 25 25.000 5 9.000 5 5.000 prip. 1.250 250 250 kol.o. 565 113 113 lndlv. o. 36 3 73 73 S K 0 P A J STAN. 6.200 3,495.341 1.077 630.875 1.420 743.724 PRIP. 172.500 29.900 41.900 KOL.O. 182.682 60.186 34.379 IKDIV. 0. 122.955 32.162 22.428 90 3.3 SKLAD ZA CESTE OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Izhodišča za določitev prioritete izgradnje cest S sredstvi Sklada za ceste občine Ljubljana-Šiška naj bi po predlogu realizirali izgradnjo in sofinancirali tiste ceste, ki so priori-tetnega pomena za celotno občino ali večji del občine po naslednjih kriterijih; — izločitev sredstev za že začeta, a nedokončana dela, za več dela in podražitve iz predhodnega programa del, poravnava že nastalih obveznosti; ^ — rezervacija sredstev za pripravo tehnične dokumentacije, postopkov in zemljišč za realizacijo programa; — ureditev postajališč in obračališč za mestni javni avtobusni promet in dodatna izvedba vertikalne in horizontalne prometne signalizacije na nevarnih mestih ter prehodih za pešce; — povezava občine s sosednjimi občinami in ostalimi deli Ljubljane, uskladitev programa s sosednjimi občinami za istočasno izvedbo del; — povezava posameznih delov občine ali sosesk med seboj, povezava stanovanjskih sosesk z industrijskimi conami (razbremenitev Celovške ceste); — povečava propustnosti in odprava kritičnih prometnih problemov na obstoječih cestah (razširitve krivin, signalizacija, odbojne ograje, razširitev križišč, popravilo vozišč); — v primeru elementarnih nesreč (plaz, usad, poplava, potres), se vsa razpoložljiva sredstva takoj preusmerijo za čimprejšnjo usposobitev ceste in objektov na njej; — zagotovitev dela sredstev za sofinanciranje večjih posegov na območju naše občine. Na podiagi teh izhodišč podajamo naslednji predlog izgradnje cest na območju občine, ki je že usklajen s predvidenimi sredstvi ter stanjem pripravljene in potrebne urbanistične, gradbeno-tehnične dokumentacije ter pridobljenimi zemljišči: 1. Ureditev signalizacije, dokončanje začetih investicij, obvez, plačilo dokumentacije, zemljišč, priprava postopkov po programu. 2. Rekonstrukcija križišč Celovška — Ruska in Celovška — Gasilska cesta. 3. Ureditev hodnikov za pešce v Šentvidu. 4. Izgradnja podvoza na Tacenski cesti. 5. Modernizacija in ureditev ceste Pirniče — Medvode. 6. Izgradnja nove Vodnikove ceste od avtobusnega obračališča v Kosezah do križišča s Celovško cesto pri Žibertu. 7. Izgradnja nove Draveljske ceste od križišča s Celovško cesto do križišča z novo Vodnikovo cesto. 8. Modernizacija ceste Vikrče — Smlednik. 9. Modernizacija in delna preložitev ceste Tacen - Šmartno — Gameljne — Črnuče. 10. Rekonstrukcija ceste Sora — Topol. 11. Modernizacija Večne poti na območju naše občine, izgradnja vzporedne kolesarske in pešpoti. 3.4 POSEBNI RAČUN PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA Sredstva posebnega računa za uporabo mestnega zemljišča bodo uporabljena za sofinanciranje komunalnih del kolektivne komu-nalne porabe, na območjih krajevnih skupnosti in za sofinanciranje 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani. 3.5 PRORAČUN DRUŽBENE POLITIČNE SKUPNOSTI Sredstva družbene politične skupnosti, predvidena za komunalno dejavnost, bo prevzela novoustanovljena samoupravna interesna komunalna skupnost. Ta sredstva bodo uporabljena predvsem za: — vzdrževalna dela na lokalnih in nekategoriziranih cestah, — vzdrževanje javnih zelenic, — vzdrževanje javne razsvetljave in plačilo tokovine, — vzdrževanje javne meteorne kanalizacije, — vzdrževanje in obnovo javnih pokopališč, — vzdrževanje javne snage — čiščenje ulic, — vzdrževanje prometne signalizacije in sofinanciranje semaforizacije. 3.5.1 JAVNA SNAGA - ODVOZ SMETI Za vzdrževanje javne higiene na prometnih povfšinah na območju mesta Ljubljane sklepa pogodbo s Komunalnim podjetjem Ljubljana skupščina mesta Ljubljane. Predvideno je, da se prometne površine čistijo ročno in strojno. Pluženje je predvideno na makadamskih cestah in sicer 7-krat letno. Odvoz smeti bo potrebno postopoma uvesti tudi za vsa ostala naselja, kjer je možen dostop vozilom — smetnjakom. V tem planskem ob dobju naj bi se v redno odvažanje smeti vključilo naslednja naselja: Zg. in Sp. Pirniče, Medvode, Preska, Verje, Tacen, Smartno pod Šmarno goro, Zg. - Sr. in Sp. Gameljne, Kamna gorica, Glince, Dolnice. Potrebno bo uvesti reden odvoz odpadnega kosovnega materiala in določitev novega odlagališča smeti za območje Medvod. v mestnem merilu teče akcija za pripravo centralnega odlagališča za mesto Ljubljana na Ljubljanskem barju. Realizator del: Komunalno podjetje Ljubljana. 3.5.2 VZDRŽEVANJE CEST V planskem obdobju je potrebno doseči, da bo celotno cestno omrežje v občini vzdrževala ena komunalna organizacija. Ta naj bi vzdrževala ceste po letnih programih. Organizacija zimske službe ne bo spremenjena. Za prihodnje plansko obdobje bo potrebno zagotoviti večja finančna sredstva kot doslej za obnovo, horizontalne in vertikalne cestne signalizacije. Predvsem bo potrebno na izpostavljenih mestih na prehodih za pešce uvesti trajnejše obeležbe iz umetnih mas. Dose danji prometni znaki bodo zamenjani s plastičnimi, le-ti bodo usklajeni z novimi prometnimi predpisi. Rtalizator del: Komunalno podjetje Ljubljana. 3.5.3 POKOPALIŠČA — Preveriti je možnosti za razširitev lokalnih pokopališč, — Medvode naj bi dobile novo centralno pokopališče, — Upravljanje pokopališč naj bi tuda na izvenmestnem območju prevzelo Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Žale, — Sofinanciranje graditve krematorija v Ljubljani. Realizator del: Komunalno podjetje Ljubljana. 3.5.4 MESTNI PROMET — Usposobiti sodobni primestni promet ter uvesti sistem povezovanja lokalnega primestnega in medkrajevnega prometa; — Razvoj potniškega in mestnega prometa naj sledi potrebam novozgrajenih sosesk; — Uveljaviti cestno-prometne ukrepe, ci bodo zagotavljali racionalnejšo uporabo cestnih in prometnili površin za hitrejši kolektivni prevoz potnikov. Realizator: pristojna samoupravna interesna skupnost. 3.5.5 ZELENE IN PARKOVNE POVRŠINE Poleg rednega vzdrževanja javnih zelenic, ki so že vključene v program vzdrževanja, je potrebno v planskem obdobju poskrbeti za redno vzdrževanje zelenic, ki jih sedaj upravljajo krajevne skupnosti. 3.5.6JAVNA RAZSVETLJAVA V planskem obdobju naj bi poskrbeli za večjo osvetljenost javnih površin z uvedbo večjih normativov. V ta namen je Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD javna razsvetljava predvidelo v okviru razpoložljivih sredstev večje rekonstrukcije in zgostitev svetlobnih teles na območju, ki ga napaja Elektro Ljubljana. 3.6 KRAJEVNE SKUPNOSTI Predlog srednjeročnega programa komunalnih del na območjih posameznih krajevnih skupnosti ponazarja potrebe po sanaciji sedaj nezadovoljivega stanja komunalnega standarda naselij. Razvoj komunalnih dejavnosti je v tem osnutku plana povzet po osnutkih planov krajevnih skupnosti z namenom, da se v razdobju splošnih dogovarjanj enotno določijo posamezne prioritetne naloge. Tako imamo po posameznih krajevnih skupnostih podane na-slednje predloge rešitve komunalnih dejavnosti in sicer: 3.6.1 Krajevna skupnost MILAN MAJCEN Komunalna opremljenost območja je sorazmerno dobro razvita, tako električno, plinsko in vodovodno omrežje, ki pa bo potrebno postopne obnove. Dosedaj je na toplovodno omrežje priključenih le sedem stanovanjskih zgradb v prvem kareju, mogoč pa je priključek tudi za stanovanjske objekte drugega kareja ilirijanskih blokov in stanovanjskih objektov ob Medvedovi ulici, kar bi tudi bistveno zmanjšalo onesnaženost ozračja. Ker je vodovodni kanal na tem predelu že petkratno preobremenjen, ne more ob nalivih sprejeti tolikšne količine vode, zato prihaja do vdora meteornih voda in iz kanalizacije v kletna stanovanja. Zaradi tega kletna stanovanja ne bodo več v stanju služiti svojemu namenu, ker je v njih ogroženo zdravje in imetje stanovalcev. Prav tako bodo potrebna večja obnovitvena dela na zelenici in otroškem igrišču pri kinu Sava. 3.6.2 Krajevna skupnost HINKO SMREKAR Asfaltiranje ulic: 1. Kettejeva ulica 275 m 2. Beljaška ulica 442 m 3. Maurerjeva ulica 389 m 4. Kavškova ulica 280 m (samo fini asfalt) 5. Murnova ulica 44 m 6. Videmska ulica 149 m 7. Milčinskega ulica 735 m 8. Aljaževa ulica 790 m (od proge do Leka) 9. Podlimbarskega ulica 442 m 10. Rajkovičeva ulica 675 m (od Vodovodne do Kamniške proge) 11. Vodovodna ulica 475 m (od odseka Rajkovičeve do Vodovodne 197) 1 2. Vodovodna ulica 500 m (od Industrijske ceste do območja meje) 13. Jasne poljane 550 m (od Industrijske do Aleševčeve) 14. Strojerjeva ulica 300 m 15. Hotimirova ulica 275 m Asfaltiranje hodnikov: 1. Knezova obojestransko . 770 m 1. Aleševčeva od Celovške do proge obojestransko Od proge do Leka enostransko 1770 m. Vzdrževanje območja: — organizarati vzdrževalno službo terena — namestiti 3 kontejnerje za odpadke — makadamsko vzdrževanje ceste in določitev imena preko Aljaževe ulice do Stadiona Ljubljane na Gorenjsko progo in maka-damsko vzdrževanje ulice ob Kamniški progi — predvideti sredstva za vzdrževanje živih meja, zelenic in nasaditev drevja ob Goriški stezi — Zagotoviti sredstva za vzdrževanje večjih zelenih površin pred šolo Zvonka Runka s petimi javnimi klopmi — zagotoviti sredstva za nasaditev in vzdrževanje zelenih otokov in dreves v Smrekarjevi, Aljaževi in Podjunski, ter pozneje Podlimbarskega, Kettejevi in Hotimirovi. 3.6.3 Krajevna skupnost PODUTIK — Do leta 1980 bo potrebno spojiti vodovod Dolnice, Glinice, Podutik s Kosezami. Celotno območje Podutik bo potrebno povezati na mestno kanalizacijo ali kot za delno rešitev izgraditi odprt kanal v dolžini 2000 m od novega Podutika po cesti na Brdo z vključnim pritiskom vode in hriba Utik. Urediti zaprt kanal za meteorno vodo od Podutiške ceste proti trgovini v dolžini 1000 m. Prav tako tudi podaljšek kanalizacije v vasi Podutik Vodnik-Delavska menza z priključkom meteorne vode iz hribov v dolžini 1000 m. Vasi Dolnice, Glince in Kamna gorica bo potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje ob Kamniški cesti, naselje Podutik pa na kanalizacijsko omrežje ob Podutiški cesti. Zasilno je potrebno urediti kanalizacijo z zaprtimi kanali proti Šangaju v dolžini 500 m, za Babnikom v Dolnicah v dolžini 300 m in v vasi Glince v dolžini 1000 m. Vse investicije bodo izvedli z udeležbo krajevnega samoprispevka. Razširiti je potrebno naslednje ceste: — Podutik-Dolnice — v naselju Podutik od trgovine v novo naselje — Gasilski dom-Zlatek — Cestišče v Kamni gorici. Do leta 1980 bo treba pristopiti k asfaltiranju celotne ceste Andreja Bitenca do Preskov ter urediti cesto na Toško čelo. V tem obdobju bo potrebno ojačati električno omrežje, realizirati uvedbo avtobusne proge od sedanje zadnje avtobusne postaje št. 7 v Dravljah oziroma Zg. Šiška po Kanmogoriški do Dolnic, od tu pa po cesti Andreja Bitenca do Celovške ceste. 3.6.4 Krajevna skubnost GUNCLJE - MALE VIŽMARJE — Ureditev hudournikov z območja hriba v sodelovanju s podjetjem SKIP, Turboinštitutom in občanov samih. — Izgraditev primarnega in sekundarnega sistema za odvodnjavanje meteornih in fekalnih voda, ker obstaja nevarnost poplavljanja kletnih prostorov, onesnaževanja okolja in okužba podtalnice. — Ker Gunceljsko cesto v zadnjem času vedno bolj uporabljajo kot tranzitno obvoznico, je potrebno obnoviti dotrajano asfaltno prevleko. Prav tako se tudi planira asfaltiranje Škerljeve in Živaličeve ulice. Vse ostale ceste pa je poleg teh potrebno opremiti z vsemi cestnoprometnimi znaki, prehodi za pešce ter ostalim. — Zagotoviti razsvetljavo vseh ulic, ki še niso razsvetljene. — Predvideti sredstva za vzdrževanje ulic, poti in zelenic, kakor tudi za preusmeritev peš poti iz Pestotnikove na novo Tacensko v skladu z zazidalnim načrtom. — Rešiti oziroma povečati telefonsko omrežje in postaviti javno telefonsko govorilnico v Guncljah in Malih Vižmarjah. 3.6.5 Krajevna skupnost TRNOVEC - TOPOL — Nadaljnja rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Sora-Topol, ter rekonstrukcija odseka od javne garaže do Topola, kar bo omogočilo podaljšanje delavske avtobusne proge od Trnovca do Topola. — Obnova dotrajanega električnega omrežja v KS. — Izgradnja vodovodnih zajetij in napeljava vodovodnega omrežja v zaselke Brezovice in Trnovca. — Postavitev najnujnejših javnih svetil v naseljih Topol in Trnovec. — I/gradnja avtobusnega obračališča in parkirišča na Topolu. — Posodobiti telefonsko omrežje v Trnovec-Topol in novo speljati na Osolnik. — Izgradnja in vzdrževanje vaških poti. 3.6.6 Krajevna skupnost SMLEDNIK — Povečati vodovodno omrežje. — Kanalizacija ni urejena, najprej pa je potrebno izdelati objekt in nato preiti k izvedbi. — V programu za asfaltiranje so naslednje ceste: — cesta od Mesaija do Koibača in dalje odsek od Polaiarja Matevža do republiške ceste, — ureditev pločnika ob republiški cesti v Valburgi, — odcepi cest v Hrašah. — Z nadaljnjim urejanjem cest se bo povečala tudi površina zelenic, za kar pa bo potrebno zagotoviti finančna sredstva. — V prihodnjem obdobju je potrebno zagotoviti javno razsvetljavo in v ta namen finančna sredstva. — Električno omrežje že sedaj ne zadostuje potrebam, zato bo v bodoče nujno potrebno zgraditi nove trafo postaje in po možnosti obnoviti obstoječe preste vode. — Področje KS je le delno opremljeno s telefonskim omrežjem, zato bo v bodoče nujno povečati to omrežje s telefonskimi priključki. — V prihodnjem obdobju je potrebno urediti še odtok meteornih voda v vaseh Hraše in Smlednik. — Področje krajevne skupnosti je v prihodnje potrebno urejati z izdelovanjem skupinskih lokacij, da bodo naselja v bodoče urejena. 3.6.7 Krajevna skupnost ZGORNJA ŠIŠKA » — Ureditev makadamskih poti v dolžini cca 8,2 km (Pod hribom, Bizjanova, Za vasjo, Prelovčeva, Kolmanova, Čepelnikova, del Kneza Koclja in dve paralelki med Freyerjevo in Tugomirjevo) — Ureditev prostora pred domom Svobode — ureditev prostora pred blokom Na jami 8 — izgradnja kanalizacijskega omrežja v dolžini cca 5,5 km na celotnem območju Pod hribom — ureditev parkirišč s površino cca 6000 m2 — ureditev javne razsvetljave v dolžini cca 8,2 km (celotno območje pod hribom in del Večne poti) — vzdrževanje zelenih površin (cca 4,5 ha) — izgradnja toplovoda in plinovoda predvsem na Šišenski, Tugomirjevi, Martina Krpana, Scopolijevi in Gospodinjski ulici. 3.6.8 Krajevna skupnost PIRNIČE — Zrimškov hudournik, ki poteka od vodovodnega rezervoarja po vasi Verje do izliva v Savo. Dolžina 1 km. — Dalje, sanacija kanala pri hišni štev. 19, Verje. — Mejni hudournik Verje — kompletna izgradnja v dolžini 500 m. — Zajetje hudournika po Pavovčevi poti. Kompletna izgradnja v dolžini 100 m. Kanalizacija Razpotje skozi vas Zg. Pirniče je potrebna popolne obnove do izliva v dolžini 800 m. — Ureditev kanalizacije in ceste od križišča pri Raku do nove šole v dolžini 400 m. — Regulacija ,,Bošnice" od izvira do izliva cca 3 km dolžine. — Ureditev kanalizacije meteorne vode ,,Ulce" - vas - Sava v dolžini 1 km. — Ureditev kanalizacije Robas Jože — Sušnik in povezava z gornjo kanalizacijo dolžina 100 m. — Ureditev kanalizacije meteome vode ob poti Vikrče pod Misom do Save v dolžini 300 m. — Zajetje in ureditev meteorne vode Šmarna gora - LOtrič — cesta Vikrče - Smlednik. Dolžina 200 m. — Ureditev in zajetje meteorne vode od Veharja do perovška ob cesti III. reda Tacen—Smlednik. — Ureditev hudournika na relaciji Šmarna gora - Jarc - Stare — Bogataj v dolžini 400 m. Za izenačitev pritiska pitne vode v omrežju izgradnja protiutežnega rezervoarja po predvidenem načrtu za obstoječi vodovod. — Ureditev odvoza smeti — odlagališč. — Oskrbovanje parka pred spomenikom narodnih herojev KS. — Gradnja pokopališča. — Ureditev javnega cestnega prometa po prometni krožni progi Vižmarje - Tacen — Pirniče — Medvode — Medno - Ljubljana. — Rekonstrukcija cest. — Ureditev krajevnih cest. 3.6.9 Krajevna skupnost UTOSTROJ Čeprav je cestno omrežje trenutno zadovoljivo, pa bo potrebno v naslednjih letih planirati nekaj sredstev za investicijo v popravilo Djakovičeve ulice in pločnike ob njej — nova asfaltna prevleka, ter v rekonstrukcijo Drabošnjakove ulice. Planirati priključitev stanovanjskih objektov na toplovodno omrežje, kar je večletna želja večine občanov. Pri plinovodnem omrežju je situacija ista kot pri toplovodnem. Nujna je rekonstrukcija razsvetljave na Djakovičevi cesti. Opremljenost te KS z PTT omrežjem je slaba, zato je potrebno razširiti PTT omrežje. Za pridobitev še nekaj zelenic bo potrebno zagotoviti finančna sredstva. * 3.6.10 Krajevna skupnost VIŽMARJE - BROD — Napeljati vodovodno omrežje v skupni dolžini cca 1.500 m za oskrbovanje 40 družin, oziroma okoli 140 občanov. — Uredrtev kanalizacijskega omrežja. Območje, ki ni opremljeno s kanalizacijskim omrežjem, leži nad glavnimi vodovodnimi žilami, iz katerih se oskrbuje celotni mestni vodovod. Prav zato je izgradnja nujna. — V skladu z razvojem in programom KS, ter potrebami je neobhodno zagotoviti sredstva v petletnem obdobju za dokončno ureditev naslednjih ulic: — cesta Na Gmajni v dolžini................................. 950 m — ul. 24. avgusta v dolžini ..................................... 300 m — podalj. Medenske c. v dolžini................................. 500 m — ul. Mance Komanove v dolžini .................................. 300 m — Kozlarjeva ulica v dolžini..................................... 500 m — Taborska cesta v dolžini ..................................... 1000 m — Marinovševa c. v dolžini ..................................... 1000 m — ul. Ob Savi v dolžini..................................... 800 m — Smrdujeva ul. v dolžini ....................-................. 450 m — Tratnikova ul. v dolžini ..................................... 300 m — Ob Daljnovodu v dolžini ................. .................. 600 m — Kurirska ul. v dolžini...................................... 230 m — Nova ul. v dolžini....................................... 260 m — povezava ul. Na Gmajni — Na Gaju ................................ 250 m S k u p a j : 7440 m Vse te ulice je hkrati treba opremiti z vsemi cestno-prometnimi znaki, prehodi za pešce in vsem, kar sodi k celotni ureditvi. Za vse ostale stanovanjske poti in ulice pa je treba zagotoviti sredstva za redno vzdrževanje, vse do končne ureditve. — Z izgradnjo in ureditvijo cest in ulic se bo predvidoma povečala površina zelenic za cca 50 %, kar bi zneslo okoli 3.000 m2. Če hočemo primerno vzdrževati te zelenice, je nujno nemudoma zagotoviti potrebna finančna sredstva. — Z omrežjem javne razsvetljave so opremljene le ulice, ki so do sedaj urejene v asfaltni izvedbi. Vse ostale ceste in poti v makadamu niso osvetljene, ali pa zelo pomanjkljivo, za kar bo v naslednjem obdobju nujno potrebno zagotoviti ureditev in v ta namen potrebna finančna sredstva. — Električno omrežje in napon obstoječih vodov in trafo-postaj že sedaj ne zadošča potrebam, območje pa se še dograjuje. Zato bo nujno zgraditi vsaj še 2 trafo postaji in po možnosti obnoviti obstoječe prostore vode. — Prav tako menimo, da je treba v srednjeročnem planu zagotoviti napeljavo omrežja za oskrbo s plinom za gospodinjske potrebe in ogrevanje gospodinjstev. — Področje te KS je zelo slabo opremljeno s telefonskim omrežjem, saj ima komaj 8 % gospodinjstev telefonske priključke. Poseben problem pa je tudi pošta, katere na tem območju ni. Nujno je potrebno zagotoviti postavitev vsaj še 4 javnih govorilnic. Skratka, v srednjeročnem programu razvoja je nujno potrebno zagotoviti PTT omrežje v okvirih dejanskih potreb. — Ureditev meteornih voda. Sedanje stanje je nevzdržno. V primeru malo večjega dežja je po ulicah in cestah splošna poplava. 3.6.11 Krajevna skupnost STANEŽIČE - MEDNO h — Električna napetost na celotnem področju ni kvalitetna in jo je potrebno pojačati s povečavo trafo postaje. — Cestna razsvetljava je zelo pomanjkljiva in bi bilo potrebno namestiti 14 svetlobnih teles. — Kanalizacija odpadne vode iz stanovanjskih hiš ni primerno urejena, potrebno bi jo bilo kanalizirati v skupni kolektor odpadnih voda. Ta ukrep je potreben iz zdravstvenih razlogov, saj se sedaj odpadne vode odtekajo v vaške potoke. — Na območju KS je 8 km občinskih cest in 8 km krajevnih poti. Krajevne makadamske poti so v zelo slabem stanju. V prihodnjih petih letih bi bilo nujno asfaltirati vsaj 4.000 m2 krajevnih poti to je v Stanežičah od hišne št. 28 do hišne številke 9 in Mednu od hišne štev. 9 do hiš. štev. 38. Nujno je zgraditi avtobusno postajališče v Stanežičah in Dvoru. — Potrebno je izvršiti vzdrževalna dela na mostu čez Savo v Mednem. Most služi tudi občanom KS Pirniče in KS Tacen ter izletnikom. r 3.6.12 Krajevna skupnost ŠMARTNO - TACEN — ureditev kanalizacije v Šmartnem in Tacnu — ureditev parkirnih prostorov za 150 vozil — postavitev 2 trafo postaj v Šmartnem 1, v Tacnu 1 — postavitev 2 pokritih avtobusnih postajališč, v Šmartnem in Tacnu — pridobitev 2 javnih telefonskih govorilnic — ureditev odvoza smeti — asfaltiranje 5 km občinskih cest in stanovanjskih poti — vzdrževanje javne cestne razsvetljave — obnovitev mostu čez Graščenco v Šmartnem — skrb za ohranitev zelenih površin na območju KS — postavitev mrliške veže in ograje na pokopališčii v Šmartnem — pospeševanje razvoja kmetijstva zaradi boljše oskrbe mesta. 3.6.13 Krajevna skupnost MEDVODE Vodovodno omrežje: — gradnja vodnega rezervoarja v Sori, Goričanah in Preski — povezati vodovodni rezervoar Goričane-Preska — obnovitev cevovoda Medvode—Preska — povezava cevovoda izčrpališč sp. Senica in rezervoarja Goričane-Preska Povečanje telefonske centrale v Medvodah in razširiti telefonsko omrežje za oddaljena naselja. Gradnja transformatorja v Preski, postavitev visokonapetnostnega voda v Preski. Organiziranje odlagališč smeti po naseljih KS Medvode. Razširitev mreže obveznega odvoda smeti na ostala področja KS. Gradnja kolektorja Brod-Goričane. Priključek na kolektor Zbilje-Medvode. Regulacija Prešnice in Vašenskega potoka v zvezi s stanovanjsko gradnjo. Povečanje mreže za preskrbo živil (gradnja novih objektov) Povečanje gostinskih in turističnih objektov. Proučitev možnosti za organiziranje družbene prehrane. 3.6.14 Krajevna skupnost DRAVLJE — V okviru republiškega in mestnega programa izgradnje magistralnih cest in obvoznic okoli Ljubljane je treba razbremeniti Celovško cesto, da bo uporabnejša za dnevno migracijo delavcev iz obmestnih KS tudi iz Dravelj na delo v mesto in nazaj. Temu primerno je treba urediti tudi prometn-režim na tej cesti, ki naj zagotovi čimhitrejši promet z javnimi prometnimi sredstvi. Obenem je treba podaljšati linijo javnega mestnega prometa na Kamnogoriško cesto in na novo Vodnikovo cesto, ko bo le-ta zgrajena. .— V povezavi s toplarno je treba proučiti možnost priključevanja novih družinskih hiš na toplovode, s pogojem, da bo oskrba zanesljiva in ekonomična. Na daljši rok bi morali to storiti tudi že pri obstoječih hišah. Tako bomo bistveno izboljšali kvaliteto zraka v krajevni skupnosti Dravlje in dosegli bolj zdrave pogoje za zdravje in delo. Potrebno bo postaviti javne telefonske govorilnice pri trgovini na Sojerjevi ulici ter v soseskah 7/1, 8/11,10 inDraveljska gmajna, poleg tega je treba občanom KS Dravlje zagotoviti več zasebnih telefonskih priključkov. V prihodnjem petletnem razdobju je treba asfaltirati ulice v Dravljah (cca 7 km) in parkirišče pred pokopališčem, razširiti pokopališče, rekonstruirati Vodnikovo cesto in podaljšati vodovod na Kamnogoriški cesti. Ker to še ni storjeno, je treba ob zgradbah in javnih površinah urediti okolico in jo zasaditi z drevjem. 3.6.15 Krajevna skupnost VODICE — ureditev kanalizacije za meteorne in fekalne vode na področju krajevne skupnosti (obstaja idejni načrt in program), — ureditev vaške kanalizacije zaradi odvodnjavanja meteornih voda v vseh naseljih krajevne skupnosti, — ureditev javne razsvetljave za celotno področje krajevne skupnosti, — postavitev transformatorja v Zapogah, — razširitev pokopališča v Vodicah po že izdelanem načrtu in parkirišča ob pokopališčih v Vodicah in Zapogah, — rekonstrukcija dela ceste v naselju Vodice ob bloku št. 50 — rekonstrukcija ceste Vodice — Moste (do meje), — rekonstrukcija ceste Vodice — Brnik (do meje), — rekonstrukcija ceste v Vodicah iz vasi do Lokarjev (obrat Megrada) — rekonstrukcija ceste Povodje - Koseze (skupaj s KS Bukovica), — ureditev avtobusnih postaj v Vodicah, Repnjah, Skaručni, Zapogah, Polju, — ureditev in razširitev telefonskega omrežja, ker je obstoječe nezadostno, 3.6.16 Krajevna skupnost KOMANDANTA STANETA Komunalna ureditev Lakotenc: a) ureditev nove razsvetljave b) priključitev fekalij na mestno kanalizacijo c) asfaltirati 800 metrov ceste in 800 m pločnikov. Nosilec akcije bo svet KS, v sodelovanju z občani Lakotenc. Dela bi bila izvršena do konca 1977. leta. — izdelati programske rešitve in novelacijo zazidalnega načrta, izgradnja tržnice na Trgu komandanta Staneta, — dopolnitev prometnih znakov. 3.6.17 Krajevna skupnost LJUBO ŠERCER 1. Asfaltiranje ulic, ureditev parkirnih prostorov in elektrifikacija na celotnem območju KS Ljubo Šercer. — elektrifikacija Runkove ulice in ulice Majde Vrhovnikove, Dosedanjo visečo napeljavo zamenjati za stoječe svetilke, ker je sedanja že dotrajana in je v zimskem času zelo nevarna, pa tudi večkrat pride do kratkega stika, saj so zaradi tega vedno popravila, — asfaltiranje dostopne poti od Smrekarjeve ulice do ulice Zofke Kvedrove med VII. in IX blokom in med VIII. in X. blokom, — asfaltiranje dostopne poti od Kebetove do Česnikove ulice ob transformatorju, — asfaltiranje in ureditev Hotimirjeve ulice, kakor je to že predvideno za leto 1975. Če ta dela ne bodo izvršena v letu 1975, je potrebno Hotimirjevo ulico urediti v letu 1976, — na površinah ob Kebetovi ulici, Česnikovi ulici in Runkovi ulici pri blokih hiš. štev. od 10—18, tam kjer so sedaj vrtički, gredice, napraviti zelenice, zasaditi drevje in grmičevja, — ureditev ulic, parkirnih prostorov in pločnikov za pešce v Česnikovi, Majde Vrhovnikove, Kebetovi, Zofke Kvedrove, Runkove in ob goriški ulici pri bloku 20, hiš. štev. od 49—53, — ureditev parkirnih prostorov pri VVZ ,,Najdihojca" na vzhodni strani zavoda, na predvidenem prostoru tako, da starši, ko pripeljejo z avtomobili otroke v varstvo, lahko parkirajo na parkirnem prostoru in pri tem ne bi motili stanovalcev IX. bloka, saj je ob konici delovnega časa zelo velika gneča in se pritožujejo tao starši kot stanovalci, — asfaltiranje za garažami za VIII. blokom. Sredstva naj bi prispevali tudi lastniki garaž, — z odkupom hiše štev. 32 v Kebetovi ulici in hiše štev. 30, ki je že odkupljena, je potrebno urediti igrišče za VVZ ,,Najdihojca" ter obenem urediti peš pot za stanovalce XVI. bloka v Runkovi ulici št. 1—7 z izhodom na Kebetovo ulico, ker ti stanovalci do sedaj nimajo nikakršnega izhoda (le zasilno), — postaviti javno telefonsko govorilnico pri domu upokojencev na Gorazdovi ulici št. 10 in postaviti poštni nabiralnik, — povečati kapaciteto telefonskih naročnikov na območju krajevne skupnosti ,,Ljubo Šercer", — urediti javno razsvetljavo in asfaltiranje pločnikov ob Gorazdovi ulici, — asfaltiranje peš poti ob XV. in XVIII. bloku, ki povezuje Česnikovo in Kebetovo ulico, — asfaltiranje med garažami pri XX. bloku pri Goriški ulici in sploh pred garažami na vsem območju krajevne skupnosti. Pri finansiranju asfaltiranja naj bi bili udeleženci tudi lastniki garaž. 3.6.18 Krajevna skupnost KOSEZE — vzdrževanje makadamskih cest in polivanje le teh z lužino, — pridobitev dokumentacije in soglasja za komunalno ureditev vseh cest in ulic, ki so naštete v prejšnjih odstavkih, — asfaltiranje in ureditev ulice Majde Šilčeve in ploščadi pred Domom svobode in vse tiste ceste, za katere je v letu 1975 SO Šiška pridobila obvezno dokumentacijo in soglasje, — ureditev javne razsvetljave na celotni Podutiški cesti, Majde Šilčeve in vseh cestah, ki so predvidene v planu SO Ljubljana-Šiška v KS Koseze, — ureditev prehoda med Ferberjevo in ulico Olge Mohorjeve, — ureditev odprtega kanala, ki vodi ob Podutiški od cerkve do Šišenske — pregled obstoječe kanalizacije na Šišenski cest, zaradi ugotovitve vzrokov poplav v kleteh in garažah, — očistiti kanale, iz katerih se voda izliva v Pržanec, — redno čiščenje odtokov in dotokov vode v Bajer, — ugotovitev vzrokov smrada iz kanalizacije v terasastih blokih — predvideti združitev podjetij in ustanov, ki se bavijo z zbiranjem odpadnega materiala, da bi se le-ta sistematično zbiral in da bi o tem seznanjali in vzgajali krajane, — pridobiti vso dokumentacijo za saniranje in ureditev Bajerja in okolice, ter ureditev peš poti ob.ijem. Namestiti potrebne opozorilne table, ki prepovedujejo kakršnokoli onesnaževanje obrežja in vode, — pregledati obstoječe vodno omrežje, če zadostuje potrebam predvidene celotne novogradnje, — postavitev vsaj dveh javnih govorilnic — telefonskih, — pristopiti k združevanju vseh podjetij, ki se bavijo s komunalno ureditvijo mesta Ljubljane, da bi se lahko rešili problemi enotnega plačevanja ogravanja stanovanj, ne da bi upoštevali vire energije. — asfaltiranje cest, ki niso prišle v poštev v letu 1976, — ureditev in asfaltiranje paralelne ceste med Podutiško in terasastimi bloki, — zgraditev in ureditev paralelne ceste, ki bi povezovala Vodnikovo in Podutiško, zaradi razbremenitve Šišenske in večje varnosti prometa, — zgraditev kolesarskih poti, — dokončna ureditev javne razsvetljave v KS Koseze, — dokončna zgraditev vodnega omrežja, — pristop k celotni ureditvi Bajerja in ureditev najnujnejših del, — pridobiti možnost večjega števila telefonskih priključkov, — dokončna ureditev problema ogrevanja s plinom, ureditev enotne cene ogrevanja v mestu Ljubljana, spoštovanje odločbe niestne skupščine Ljubljana, da se vse področje KS s plinom ogreva, zaradi čuvanja ozračja, 3.6.19 Krajevna skupnost GAMELJNE - RAŠICA — razširitev kapacitet obstoječega vodovoda Tacen-Šmartno-Gameljne, zamenjava cevi in povečanje pretoka vode, ker je že sedaj prepoved nadaljnjih priklopov na obstoječe omrežje, — dokončna regulacija potoka Gameljščica od Povodja do izliva v Savo (projekt je že v izdelavi), — asfaltiranje ceste Sr. Gameljne-Rašica, ker je podlaga za asfalt narejena že več let in tudi celotna trasa razširjena, — ureditev vodotoka meteornih voda — hudournikov v višje ležečih predelih, ker ti povzročajo stalne okvare na obstoječih cestah — obnoviti in ojačati javno razsvetljavo s postavitvijo novih svetlobnih teles predvsem v novih naseljih, — izgradnja novega mostu v Sr. Gameljnah pri Juvanovem mlinu, sedanji je dotrajan in nevaren za promet, predvsem pa preozek in ovira nemoten tok vode, — sanacija gramozne jame v Sr. Gameljnah (last Komunalnega podjetja Ljubljana), — obnovitev dela električnega omrežja predvsem v spodnjih Gameljnah, ker je le-to dotrajano in ne prenese večjih obremenitev, — urediti krajevne poti s postavitvijo kanalov za odvod meteornih voda in jili obnoviti, — ureditev novega dela pokopališča v Šmartnem in postavitev mrliške vežice (skupaj s KS Šmartno-Tacen), — pričeti z deli za kanalizacijsko omrežje, posebno še v kolikor se bo pričelo z intenzivnejšo izgradnjo po izdelanem urbanističnem načrtu. Sedaj se odplake izlivajo v greznice, — na cesti črnuče-Šmartno obnoviti in postaviti nove prometne znake, na nevarnih odsekih in odcepih pa postaviti ogledala. 3.6.20 Krajevna skupnost ŠENTVID - nova Celovška cesta v dolžini 2500 m, izgradnja se nerazumljivo odlaga, čeprav je na prioritetnem mestu v programu 10-letnega razvoja cestnega omrežja v Ljubljani. Hafnerjeva ulica v dolžini Flandrova ulica Ul. Jožeta Jame cesta pri Borštu Arharjeva Demšarjeva ulica Ul. Marije Mlinar Kozinova ulica Koščeva ulica Cesta na Poljane Podgorska cesta S k u p a j: 250 m, 800 m, 450 m, 300 m, 1.100 m, 100 m, 250 m, 350 m, 100 m, 650 m, 300 m, 4.800 m. - rekonstrukcija križišča Ul. pregnancev in Štule — dovozne poti do novega WZ Šentvid, v dolžini - pločniki — rekonstrukcija pločnikov levo in desno ob Celovški cesti v dolžini — ureditev pločnikov ob ulici pregnancev v dolžini Skupaj potrebno urediti 100 m, 2.100 m, 250 m, 11.000 m b) postajališča — ureditev dveh postajališč mestnega prometa in to: Na Trati (pred Tapo) in pri cerkvi 2 x 120 m2 240 m2 c) kanalizacija — kanalizacijo v dolžini — kanalizacijo za meteorne vode (ob Celovški) v dolžini 6.700 m 2.600 m d) javna razsvetljava V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno opremiti in izpopolniti javno razsvetljavo v 15 ulicah v skupni dolžini 8.450 m. Program modernizacije ulic bo pripravljen in sprejet letno v odnosu na ostalo komunalno urejanje posameznih ulic. e) urejanje hudourniških voda Nujno bo v naslednjem srednjeročnem obdobju urediti sistem odvodnjavanja hudoumiških voda s šentviškega hriba. V kolikor bo izdelan bb novi Celovški cesti magistralni vod za odvod meteornih voda, bo to le del razširitve, potrebno bo še urediti: — sistem zajezitev s pregradami, — tehnično izpopolniti usedalnike, — usposobiti kanalizacijske vode do magistralnega voda. Če pa glavni vod ne bo zajel vseh vodovij je potrebno: — usposobiti celotne kanalizacijske vode v dolžini 2.600 m, — izdelati na iztokih sistem ponikovalnin. Pred vsem tem pa je pripraviti: — sistematski posnetek stanja in lokacij hudournikov ter izdelati tehnične rešitve, — pokriti je potrebno odprt kanal ob ulici Bratov Komel, v ta kanal se izliva meteorna voda iz hudournika, kiteče ob Gregorinu, kanal je dolžine 200 m. f) parkovni prostori — urediti je parkovni prostor v Štularjevi ulici za blokom Celovška 364, kar je določeno že z zazidalnim načrtom Šentvida, — urediti in poiskati je mesto za že najmanj dva parkovna prostora v Šentvidu. Skupna površina vseh treh parkovnih prostorov bo predvidoma 5000 m2 g) Telefonsko omrežje — območje KS je opremiti s zadostnim številom telefonskih priključkov. Če predvidevamo v letu 1980 2000 stanovanjskih enot, je potrebno etapno pripraviti najmanj 1600 priključkov na telefonsko omrežje, — zgraditi je treba dve javni telefonski govorilnici in to: eno na Pržanu in eno ob Celovški cesti pri ŠpoTt opremi. 3.6.21 Krajevna skupnost BUKOVICA - ŠINKOV TURN Ker je cestno omrežje na področju krajevne skupnosti izredno slabo, v glavnem makadamsko, predvidevamo naslednje: do leta 1978 — razširitev in asfaltiranje občinskih cest Vojsko-Koseze in Bukovica-Polje, v skupni dolžini 8 km. Do leta 1980 asfaltiranje lokalnih kategoriziranih cest v dolžini 18 km in s pomočjo samoprispevka asfaltiranje lokalnih nekategoriziranih cest v dolžini 18 km. Z uvedbo novih avtobusnih prog in ob že obstoječih bomo uredili 8 avtobusnih postajališč. Prometne označbe na cestiščih niso zadovoljive, zato bo treba več dotrajanih in poškodovanih znakov zamenjati. Vzgojno bo treba delovati na občane, ki namerno uničujejo prometne znake. Elektrifikacija v krajevni skupnosti je v izredno slabem stanju, zato bomo morali za rešitev tega vprašanja vložiti vse sile in problem v najkrajšem času rešiti. Napravili bomo krožni sistem vodovoda in povečali kapaciteto še za 25o priključkov. Zgraditi rezervoar na višje ležeči točki. Kanalizacije v naših vaseh nimamo. Imamo probleme tako z meteorno vodo, kot tudi s hišnimi odplakami, ki jih nekateri občani sedaj vodijo iz svojih stanovanj kar v odprte jarke ob cesti. Zato bomo morali problem kanalizaclje reševati kompleksno za celo območje. Napraviti bomo morali verjetno zaprt kanal za vse odplake in meteorne vode, ob koncu naselja Utik pa napraviti čistilno napravo. Finančna ocena potreb krajevnih skupnosti po predlogih srednjeročnih programov je prikazana v globalu. 3.7 REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE PRIMARNE MESTNE CESTE IN OBVOZNICE republiška skupnost za ceste, ki je pristojna za gradnjo avtocest ter za gradnjo, modernizacije, rekonstrukcije in vzdrževanje vseh regionalnih in magistralnih cest na območju občine, po sporazumu pa tudi za sofinanciranje desetletnega programa izgradnje cest na območju Ljubljane bo v planskem obdobju predvidoma izvajala naslednja dela: REGIONALNE CESTE: 4t. ceste R-314 Jeprca — Vodice — Moste — manjša rekonstrukcija 1,5 km ceste pri Jeprci; ojačitev 0,7 km moderniziranega vozišča in modernizacijo 0,7 km maka-damskega vozišča pri Vodicah; Št. ceste T-323 Šentvid - Vodice - Sp. Brnik. MAGISTRALNE CESTE: Št. ceste M — I Jeprca — Delavski dom — ojačitev moderniziranih vozišč v dolžini 5,9 km na odseku od križišča Šišenska-Celovška-Stanežiče. Obseg del in dolžina odseka nista točno definirana; prekrivata se s programom desetletne izgradnje cest v Ljubljani. Gradnja novega Tacenskega mostu je bila predvidena že v programu Republiške skupnosti za ceste za obdobje 1971-1975, vendar bo realizirana šele v naslednjih letih. Samoupravna skupnost za realizacijo desetletnega programa izgradnje cest v Ljubljani bo do 1980 realizirala naslednje ceste: — izgradnja nove Drenikove ceste in podvoza: predvidena je izgradnja 4 pasovne ceste od križišča Na jami do križišča s Titovo cesto — je že v gradnji; 100 % financira mesto Ljubljana; — Celovška cesta I. etapa — izgradnja nove 4 pasovne ceste mimo Šentvida od Žiberta do križišča s Tacensko cesto — predviden pričetek gradnje v 1976. letu; 50% financira RSC, 50% mesto Ljubljana; — Celovška cesta II. etapa — rekonstrukcija obstoječe ceste v 4-pasovnico od križišča s Šišensko cesto do Žiberta; — 50 % financira RSC, 50 % mesto Ljubljana. Sklad za komunalno urejanje zemljišč, ki je pristojen graditi stanovanjske in industrijske ceste v vseh novo predvidenih stanovanjskih soseskah in industrijskih cestah bo poleg tega še: — financiral dovozne ceste in ureditev semaforskega križišča s Celovško cesto pri Metalki v Vižmarjah; — financiral (po predloženem osnutku sofinancira) izgradnjo podvoza na Tacenski cesti v višini 8.000.000 din; — sofinanciral (skupno z RSC) pripravo dokumentacije, odkup zemljišč in ureditev semaforiziranih križišč na Celovški cesti od guncelj do Mednega za priključevanje Stanežič s ca. 25000 prebivalci na prometno omrežje. Tudi predpriprava za bodočo rekonstrukcijo Celovške ceste v 4-pasovnico od Guncelj do Mednega: Realizacija: Republiška skupnost za ceste in Sklad za komunalno urejanje zemljišč 3.8 OBMOČNA VODNA SKUPNOST Območna vodna skupnost predvideva v planskem obdobju urejanje vodnogospodarskih del na območju občine z naslednjim programom: Na prvem mestu mora biti redno vzdrževanje struge na Savi in njenih pritokih, nadalje je potrcbno: — urediti odvod meteorne vode na območjih Vodic, Tacna, Ločnice in Medvod (s Huma): — izvesti melioracijo Gameljščice (Bukovica-Šinkov Turn): - urediti potoke in hudournike na območjih gameljne, Rašica, Smlednik, Pirniče (Verje in Besnica), Stanežiče-Gunclje-Medno Dvor ter Medvod. - urediti prag strugi Save nad Mednim in zgradbo ,,Elektrarne Medvode" ter prag pri Sp. Gameljnah, z namenom, da se izboljša dotok savske vode za potrebe Ljubljanskega vodovoda. Z novo urbanizacijo (stanovanjska gradnja) postajajo potoki — Vašenski potok, Prešnica, Malešnica, Babišnica — na medvoškem območju zelo pomembni. Nižinski odseki teh potokov, ki so sedaj še neurejeni, bodo v kratkem potekali v novih urbanističnih površinah in kot taki pridobili regionalni značaj. Poseben problem predstaVlja Vodiški potok v naselju Vodice, ki se vedno bolj širijo. Ta potok povzroča letne poplave, da je tu problem še težji, je stvar v tem, da voda nima naravnega odtoka (kraški pojav) in ob poplavah delno zaliva tudi naselje Bukovica. Razen rednih vzdrževalnih del na vseh naštetih potokih je nujno urediti: - Soro v Dolu (na brežini 250 m) na desnem bregu v trajnejši izvedbi: — Ločnico na odsekih, kjer poteka skupno s cesto (v skupni dolžini 350 m) ter 6 manjših prečnih objektov za fiksiranje dna in delna omejitev prodonosnosti: — na Gameljšici bi od Polja do Šinkovega turna (1000 m) nadaljevali z delno ureditvijo struge z namenom, da se odpravijo poplave: - v Vodicah je nujno urediti 450 m struge skozi naselje v trajnejši izvedbi. Za vsa ta dela so sredstva zagotovljena v okviru ,,Izhodišč" za sestavo srednjeročnega vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1976-1980. V primeru, da se posamezni hidrosistemi odločijo za uvedbo dopolnilnega sistema financiranja ali osvoji drugi ključ financiranja, bo možno v tem srednjeročnem obdobju - dokončati regulacijo Gameljšice (8.000.000 din): — izgradnja osnovne odvodne mreže v zgornjem delu Gameljščice (5.000.000 din). Poleg navedenega pa bi bilo nujno urediti vse hudournike, zlasti pa še (Smlednik — Pod gradom) Tacen, Šentviški in Šišenski hrib ter Podutik). 4. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Glavni cilj in temeljna naloga v srednjeročnem programu stanovanjske graditve v obdobju 1976-1980 v naši občini, ki jih opredeljuje Ustava SFRJ, Resolucije X. kongresa ZKJ, III. kongresa ZKS, VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in vrste drugih dokumentov zveznega republiškega in občinskega značaja so: — večja in cenejša stanovanjska — komuualna graditev v odnosu do družbenega proizvoda, investicij in osebnih dohodkov delavcev. — Stopnja rasti števila dograjenih stanovanj v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih mora biti večja od stopnje rasti družbenega proizvoda. Ob današnji stopnji razvoja cena za 1 m2 stanovanja ne bi smela presegati 1 do 1,5 mesečnega poprečnega dohodka delavca in cena poprečnega stanovanja z 50 m2 ne več kot 6 do 7 povprečnih letnih dohodkov delavcev. — Krepitev samoupravljanja in zdravih samoupravnih odnosov na vseh področjih v stanovanjskem gospodarstvu. Hišna samouprava v krajevni in samoupravni stanovanjski skupnosti. — Krepitev smotrne in učinkovite organizacije pri financiranju in graditvi stanovanj. Posebno skrb je posvetiti učinkoviti usmerjeni stanovanjski graditvi za delavce, kakor tudi učinkoviti solidarnostni stanovanjski izgradnji. — Organizacija učinkovitega gospodarjenja s stanovanjskim skladom, upoštevajoč zasnove hišne samouprave. — Glede na dosedanjo problematiko in pomanjkanje sredstev za gospodarjenje s stanovanjskim skladom je nujen postopen prehod na stroškovne stanarine, ki bodo zagotovile nonnalno gospodarjenje s stanovanjskim skladom in materialno osnovo hišni samoupravi. — Povečanje obsega stanovanjske graditve, namenjenega kritju stanovanjskega primanjkljaja, nadomestitvi stanovanj, porastu gospodinjstev in predvidenih migracij. — Racionalizacija, industrializacija in modernizacija stanovanjske izgradnje, ki smo jim v preteklosti posvečali premalo pozornosti, morajo biti osnova za dosego cenejše in bolj obsežne stanovanjske graditve. — Ustreznemu razvoju med družbeno in individualno gradnjo je potrebno posvetiti več pozornosti predvsem z aspekta večje in boljše izrabe zazidalnih površin. Razmerje med družbeno in individualno gradnjo naj bo 80:20 v korist družbene gradnje. — Urbanistični politiki je potrebno posvetiti več pozornosti. Zagotoviti večjo neposredno udeležbo bodočih stanovalcev, OZD in TOZD pri urbanističnem in drugem programiranju in projektiranju stanovanjske graditve. Srednjeročni program stanovanjske graditve v občini mora sloneti tudi na dolgoročnih programih gibanja prebivalstva, programih za reševanje stanovanjskih potreb delevcev v OZD in TOZD, programu solidarnostnega reševanja stanovanjskih problemov na področju mesta Ljubljane. Usklajen mora biti s programom komunalne ureditve občine in s programi vseh SIS. Fregled in obrazložitev kazalcev srednjeročnega programa stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana-Šiška v obdobju 1976-80. Tabela 1 — Pregled skupnega števila programiranih stanovanj po posameznih planskih območjih. Tabela 2 — Pregled skupnega števila stanovanj glede na sektor lastništva. Tabela 3 — Pregled števila stanovanj glede na vrsto stanovanj in objekte. Tabela 4 — Pregled števila stanovanj glede na vrsto zazidave in lokacijo. Tabela 5 — Pregled števila stanovanj glede na etažnost objektov. Tabela 6 - Pregled nedokončanih stanovanj na začetku in kpncu programskega obdobja. Zajeta so stanovanja, ki v začetku in koncu obdobja ne bodo še dokončana. To predstavlja število stanovanj, ki bodo v prihodnjem letu dokončana in ne vsa stanovanja, pri katerih je začeta gradnja v obdobju oz. letu. Tabela 7 — Pregled poprečne velikosti programiranih stanovanj v m2 na stanovalca in stanovanje glede na sektor lastništva. Tabela 8 — Pregled števila programiranih solidarnostnih stanovanj in pregled velikosti stanovanj v m2 na stanovalca ter m2 na stanovanje. — Za realizacijo zastavljenega programa je nujno potrebna v tem obdobju okrepitev SSS in njenih strokovnih služb. — Organizacija samoupravne interesne skupnosti za komunalo. — Sklenitev družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o realizaciji srednjeročnega programa stanovanjskega gospo-darstva o programirani cerji stanovanj in o izgradnji stanovanjskih kompleksov. — Urediti je potrebno vse predpise v občini glede normativov za stanovanjsko graditev, urbanizem in komunalo. — Izdelati je prioritetni družbeno-upravni postopek za usmerjeno in organizirano stanovanjsko graditev v občini in organizirati strokovno službo za izvajanje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje, kakor tudi spremljanje izvajanja srednjeročnega programa stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Tabela 1 PBEGLED PROGRAMIRANEGA ŠTEVILA STANOVANJ PO PLANSKIH OBMOČJIH KS 1976 - 80 1976 1977 1. Milan Majcen 28o _ 28o Hinko Smrekar 2. Litostroj Zgornja Šiška 117 117 5. Komandanta Staneta Eoseze______________________^____________5o4_____________^ 4. Dravlje 3.176 356 51o 5. Podutik 2oo 80 60 6. Sentvid Guncl,-je l^o l^ 2o 7. Vižmaroe-Brod 15 5 5 8. Stanežiče 4o 2o 5 9. Medvode 343 loo 10. Pirniče 175 2o 25 11. Tacen 2o 12. Gameljne-Eašica 5o - 13. Bukovica-Šinkov turen 85 15 15 L4. Vodice 225 25 25 15. Smlednik llo 25 25 L6. Trnovec-Topol 25 5 5 S K U P A J: 6.2oo I.o77 1.42o Tabela 3 PKEGLED ŠTEVILA STAUOVANJ GLEDE NA VESTO STANOVMJ IN OBJEKTE 1976-80 1976 1977 Vrsta stanovanj ~" " " "~ "" ~~ ~ " "--------- stev. m2 stev. m2 stev. m2 Posebne sobe 200 4.000 30 600 46 920 - najemna 119 2.380 18 360 28 560 -etažna (zaset>na) 81 1.620 12 240 18 360 Garsonjere 800 20.000 122 3.050 184 4.600 - najemna 478 11.950 73 1.825 110 2.750 - etažna (zasebna) 322 8.050 49 1.225 74 1.850 Enosobna stanovanoa 998 934 152 5.016 230 7.590 - najemna 598 19.73^ 91 3.003 138 4.554 - etažna (zasebna) 400 13.200 61 1.993 92 3.036 Dvosobna stanovanja 1.250 75.500 190 11.476 287 17.335 - najemna 748 45.179 114 6.885 173 ' 10.449 -etažna (zasebna) 502 30.321 76 4.591 114 6.886 Trisobna stanovanja 750 67.500 116 10.440 173 15.570 - naoemna 456 41.040 70 6.300 103 9.270 - etažna (zasebna) 294 26.460 46 4.140 70 6.300 Štirisobna stanovanoa 997 110.426 152 13.819 230 25.606 - najemna 598 32.917 91 5.597 138 8.487 - etažna (zasebna) 399 77-509 61 8.222 92 17.119 OSTALA GRADNJA Sobe v domu upok., sam. dom., štud. itd. 378 10.206 - - 378 10.206 Stanovanja v počitniških hišah 18 1.296 2 154 1 72 Rekonstrukcije-adaptacije 52 3.400 12 784 10 654 Tabela 2 SKUPNO ŠTEVILO STANOVANJ GLEDE NA SEKTpR LASTNIŠTVA ¦ , ..... I , III! | ' I I I I I I ------------------~ - ~ f .¦—¦¦¦ - II I I 11 ¦ I * „..-----¦¦ f 1976 - 80 1976 1977 LASTN. IŠTVO '_______________________________________________________iLL________________ 2 2 2 število m število m število m 1. Dokončna stanovanja (vsa) 6.2oo 418.8I0 I.o77 72.751 1.4-2o 95-921 1.0) Družbena (blokovna) 4.995 3I0.360 762 44.4ol 1.15o 71.621 - najemna 2.997 153.2oo 457 23.97o 69o 36.070 - etažna (zasebna) 1.998 157-16o 3o5 2o.431 46o 35-551 1.1) Individualna (v individ. hišab.) 1.2o5 I08.450 315 28.35o 27o 24.3oo Tabela 4 PSEGLED_ŠTEVILA_STANOVANJ^GLEDE_NA_VRSTO_2AZIDAVE_IN_ iOKACIJO _______1976_Z_80____________19 76______________19 77_____ ~števT" "~ra2"' "stevT" ~m2~' "itevT" ~iri2~' Vsa stanovanja 6.200 418.810 1.077 72.751 1.420 95.921 Strnjena zazidava .•» 6.035 408.095 1.042 70.406 1.381 93.308 Urban. naselja 5.675 367.415 967 61.931 1.307 84.878 Ostala naselja 360 40.680 75 8.475 74 3.430 Plombe (zaposlitve med hišami) 58 3.886 12 804 14 938 Urban. naselja 58 3.886 12 804 14 938 Ostala naselja - - Razpršena gradnja 117 7.839 23 1.541 25 1.675 Urban. naselja 44 2.948 11 737 11 737 Ostala gradnja 73 4.891 12 804 14 938 Tabela 5 PREGLED ŠTEVILA STANOVANJ GLEDE NA ETAŽNOST OBJEKTOV Leto 1976-80 1976 1977 Vsa stanovanja 6.200 1.077 1.420 Visoki objekti z dvigal P + 5 in več 3.176 356 510 Hiše v nizu P + 1 in P + 2 385 155 575 Dvojčki in posamične hiše 1.205 315 2 70 Bloki P + 3, P + d brez dvigal 1.4 34 251 65 Tabela 6 PREGLED NEDOKONČANIH STANOVANJ NA ZAČETKU IN KONCU PROGRAMŠKEGA OBDOBJA 31. dec. 1975 31. dec, 1980 štev, m2 štev. m2 Vsa stanovanja 660 47.130 790 57.117 - družbena 360 20.196 410 23.001 - individualna 300 26.934 380 34.116 ¦ Tabela 7 PREGLED POPKEČNE VELIKOSTI STANOVANJ V m2 NA STANOVALCA IN STANOVANJE GLEDE NA SEKTOR LASTNIŠTVA S E K T O R DRUŽBENI INDIVIDUALNI SKUPAJ m2/na stanovalca 1.951 31.22 23.49 m2/na stanovanja 56.10 89.78 67.56 Tabela 8 PREGLED ŠTEVILA PROGRAMIRANIH SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ IN PREGLED VELIKOSTI STANOVANJ V m2 NA STANOVALCA TER m2 NA STANOVANJE 1976-80 1976 1977 štev. m2 štev. m2 štev. m2 vsa solidarnostna stan. 1.932 106.260 200 11.000 836 45.980 neto ra2/l stanovalca 1833 1833 1833 neto m2/ stanovanje 55.00 55.00 55.00 5. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Področje načrtovanja v/.goje in i/obražcvanja predstavlja podsistem družbeno-ekonomskega načrtovanja, ki izhaja iz ciljev in potreb samoLipravne socialistične družbe. Združeno delo je temeljni subjekt v oblikovanju politike vzgoje in izobraževanja. Osnova celotnega sistema načrtovanja je združeno delo (OZD, TOZD). ki je porabnik izobraževalnih storitev in kadrov. Ponrcn vzgoje in izobraževanja v procesu družbenega razvoja še bolj aktualizirajo na ustavnih določilili vzpostavljeni novi odnosi v združenem delu. Idcjna osnova spremenjenih odnosov med izobraževanjcm in drugimi področji združenega dela izhaja iz ustave in dokumentov X. kongrcsa in 7. kongresa ZKS, resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju v SR Sloveniji ter iz že sprejetih izhodišč, ki jih je sprejela skupščina občine Ljubljana-Šiška kot osnovo za sestavo predloga družbenega plana za srednjeročno obdobje od leta 1976-1980. 5.1 VZGOJA IN VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK Področje vzgoje in varstva predšolskih otrok se neposredno navezuje na področje posebnega družbenega pomena. Osnutek predloga programa razvoja otroškega varstva v občini Ljubljana-Šiška odraža vse tiste posebnosti tega razvoja, ki so prisotne v občini in bi jih bilo. potrcbno upoštevati v okviru nadaljnjega srednjeročnega razvoja kot prioritetne naloge. Pri tem se problematika izvajanja otroškega varstva posredno navezuje tudi na mesto Ljubljana kot celoto, upoštevajoč enotni okvir tega področja ter skupne naloge, ki so nakazane v mestnem programu razvoja otroškega varstva za obdobje 1976—1980. Obstoječe stanje izvajanja otroškega varstva na območju občine Ljubljana-Šiška Na območju občine Ljubljana-Šiška živi po podatkih prijavne službe po stanju julij 1975 7.633 predšolskih otrok v starosti od 0-6 let, kar predstavlja 10,19? od skupnega števila prebivalcev (75.000). Od skupnega števila predšolskih otrok je 2.856 otrok starih od 0—2 let (dojenčkov). Število predšolskih otrok v vzgojnovarstvenih zavodih v občini Ljubljana-Šiška po stanju 21. 10. 1975. Na območju občine deluje sedem centralnih vzgojnovarstvenih zavodov, v katerih je bilo vključeno po stanju 21. 10. 1975 2.812 otrok, kar predstavlja 36,8 % od celotnega števila predšolskih otrok. Odklonjenih je bilo 890 predšolskih otrok. Varstvo in vzgoja razvojno motenih in prizadetih otrok Od skupnega števila 600 razvojno motenih in prizadetih otrok je v ustrezne zavode vključenih 118 otrok, 102 lažje prizadeta otroka vključujejo osnovne šole in VVZ, 380 razvojno motenih otrok pa še ni zajeto v ustrezne zavode. Zdravstveno varstvo predšolskih otrok Zdravstveno varstvo predšolskih in šoloobveznih otrok obsega obvezne redne zdravniške preglede in cepljenje otrok, preglede otrok pred vstopom v VVZ, preglede otrok pred vstopom v osnovno šolo, preglede otrok pred odhodom na letovanja. Število zaposlenih delavcev v VYZ občine Ljubljana-Šiška V vzgojnovarstvenih zavodih je bilo po stanju 1. 5. 1975 zaposlenih 227 strokovnih delavcev, 10 vodilnih delavcev, 19 administrativnih delavcev in 31 tehničnih delavcev. Mala šola V šolskem letu 1974/75 je bilo v okviru vzgojnovarstvenih zavodov vključenih v celoletno malo šolo 508 predšolskih otrok, v skrajšano malo šolo pa je bilo vključenih pri VVZ 727 otrok. Letovanja in rekreacija otrok V letovanja je letno zajeto poprečno 1200 predšolskih in osnovnošolskih otrok. Razen tega je letno zajetih poprečno 700 učencev 4. razredov osnovnih šol v tečaje plavanja ter 600 učencev 5. razredov v tečaje smučanja v okviru šole v naravi. Skupne prostorske zmogljivosti obstoječih baz za letovanja otrok (Srednji vrh, Poreč, Pag) obsegajo 290 mest v eni izmeni. Za kritje potreb v zvezi z letovanji otrok pa bi potrebovali še toliko mest, kot jih imamo sedaj. Projekcija srednjeročnega razvoja 1. Razširitev obstoječe mreže vzgojnovarstvenih zavodov (VVZ) v občini. Upoštevajoč enotna izhodišča v občini Ljubljana-Šiška in v Ljubljani, da naj bi do leta 1980 na območju ljubljanskih občin z novogradnjami in adaptacijami pridobili vzgojnovarstveni prostor za 50 7r predšolskih otrok od celotne populacije te starostne kategorije, so v predlog srednjeročnega programa investicijskih vlaganj v nove prostorske kapacitete zajeti sledeči elementi planiranja: — obstoječa mreža in prostorske kapacitete VVZ ter vključenost ptrok v VVZ po krajevnih skupnostih, — letne zmogljivosti posameznih VVZ glede na število predšolskih otrok, ki jih lahko sprejmejo posamezni VVZ, -- število zgrajenih stanovanj, ki bodo vseljena v razdobju 1976—1980, — predviden porast predšolskih otrok do leta 1980, — predlogi krajevnih skupnosti, — potrebe po kadrih v VVZ, — vključevanje otrok v varstvo in vzgojo v drugih družinah. Osnutek predloga programa gradenj novih VVZ objektov in adaptacij za obdobje 1976—1980 Objekti po letih in zmogljivosti Lokacija-KS 1975 1976 1977 1978 1(>79 1980 Opomba Šentvid 250 že v izgradnji Vodice 40 - adaptacija Litoštroj 120 novogradnja Koseze 160 novogradnja Koseze ¦ 60 v stan. blokih Medvode 120 novogradnja Pirniče 50 adaptacija Smlednik 40 adaptacija ŠS-8 Dravlje 180 120 novogradnja ŠS-10 Dravlje 200 novogradnja ŠS-7 Dravlje 180 120 novogradnja ŠS Kom. Stane 30 - priz. pri VVZ Andersen za priz. otroke Kolikor bi realizirali gradnje, ki so zajete v osnutku predloga programa, bi zajeli v letu 1980 v družbeno organizirano varstvo in vzgojo predšolskih otrok 51 7c otrok od te starostne populacije ali 4.772 predšolskih otrok od skupnega števila 9.250 otrok, kolikor naj bi jih bilo na območju občine v letu 1980. Upoštevajoč prioriteto gradenj se izgradnja VVZ Koseze, izgradnja prizidka pri VVZ Litostroj in VVZ Medvode navezuje na žc sprejeti program, ki se financira iz sredstev samoprispevka in drugih sredstev. Projekcija razvoja varstva in vzgoje predšolskih otrok v družinah Vključevanje predšolskih otrok v varstvo in vzgojo pri varstvenih družinah zajema predvsem sledeče smotre in cilje: — zagotoviti otrokom družbeno organizirano varstvo in vzgojo do tretjega leta starosti, kadar se iz zdravstvenih ali psiholoških razlogov ne morejo vključiti v vzgojnovarstveno ustanovo, — zagotoviti varstvo in vzgojo otrokom, ki niso bili sprejeti v vzgojnovarstveno ustanovo, ta dejavnost naj bi bila sestavni del načrtovanega vzgojnega vpliva na otroke z njihovim kasnejšim vključevanjem v vzgojnovarstveni zavod in malo šolo, — zagotoviti otroku varstvo in vzgojo v krajih, kjer ni vzgojnovarstvenega zavoda. V razdobju od leta 1976—1980 bi s postopnim organiziranjem dnevnega varstva v družinah vključili v to obliko varstva in vzgoje 350 predšolskih otrok. Vse oddelke varstva otrok v družinah naj bi postopno zajeli vzgojnovarstveni zavodi v svoj organizacijski in pedagoški okvir. Projekcija potrebnih dodatnih kadrov v WZ Planiranje manjkajočega kadra za delo v WZ se navezuje na prisotno kadrovsko deficitarnost v obstoječih VYZ in na potrebe glede na objekte, ki bodo zgrajeni v okviru srednjeročnega programa. Projekcija vzgoje in varstva prizadetih otrok V okviru srednjeročnega razvoja otroškega varstva bo potrebno še nadalje težiti, da v družbeno organizirano vzgojo in varstvo vključimo čimveč prizadetih in razvojno motenih predšolskih in šoloobveznih otrok v posebne oddelke pri VVZ in pri osnovnih šolah. V razdobju od leta 1976—1980 naj bi se vsako leto organiziral po en oddelek za vzgojo in varstvo prizadetih otrok. Projekcija male šole za obdobje 1976—1980 Upoštevajoč izreden pomen male šole bo potrebno do leta 1980 usmerjati napore, da bi bili zajeti v celoletno malo šolo vsi predšolski otroci stari 6 let: 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1986 794 Projekcija razvoja ostalih dejavnosti 1. Izvajanje zdravstvenega varstva predšolskih in šoloobveznih otrok V razdobju od leta 1976 do 1980 naj bi se vsestransko poglobilo izvajanje zdravstvenega varstva predšolskih in šoloobveznih otrok. V sistematične zdravstvene preglede naj bi bili zajeti: — vsi triletni otroci, — vsi otroci pred vstopom v šolo, x — vsi šoloobvezni otroci. 2. Letovanja in rekreacija otrok Ker se področje letovanja in rekreacije otrok kot posebna oblika občasnega varstva in vzgoje otrok neposredno vključuje tudi v zagotavljanje pogojev za zdravo rast najmlajše generacije občanov, bi bilo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju: — povečati obstoječe prostorske zmogljivosti posameznih baz za letovanja otrok, — predvideti nove baze za letovanja in rekreacijo, — zagotoviti finančna sredstva za razširjeni obseg izvajanja letovanj, — zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo dnevnega centra za letovanja otrok, v katerega bi lahko dnevno vključevali predvsem tiste otroke, ki jih ni možno vključevati v redna letovanja. Zaključek Osnutek srednjeročnega programa razvoja otroškega varstva v občini Ljubljana-Šiška za obdobje od leta 1976—1980 se s svojo globalno projekcijo navezuje na nadaljnji razvoj občine kot celote. Že v izhodiščih, ki jih je sprejela skupščina občine v zvezi s pripravami na oblikovanje plana srednjeročnega razvoja občine, je bilo področje otroškega varstva opredeljeno kot prioritetno področje skupne porabe. Zastavljene cilje bo možno realizirati v okviru skupnih naporov in poglobljenih samoupravnih odnosov ter ob sodelovanju vseh odgovornih dejavnikov. V okviru stabilizacijskih naporov pa bo potrebno na področju nadaljnjega razvoja otroškega varstva stremeti za racionalno gradnjo vzgojnovarstvenih objektov, za racionalno trošenje finančnih sredstev, ki se namenjajo izvajanju osnovne dejavnosti in za dosledno izvajanje že sprejetih stabilizacijskih programov v posameznih vzgojnovarstvenih zavodih. Projekcija razvoja otroškega varstva za obdobje 1976-1980 predstavlja povzetek želja in potreb s prikazom potrebnih finančnih sredstev za realizacijo. Ta program je podrobneje prikazan v osnutku srednjeročnega razvoja otroškega varstva SIS za otroško varstvo občine Ljubljana-Šiška. 5.2 ŠOLSTVO Izobraževalna skupnost občine Ljubljana-Šiška je pri oblikovanju osnutka programa razvoja za obdobje 1976—1980 upoštevala kot izhodišča planiranja sprejete dokumente desetega kongresa ZKJ in sedmega kongresa ZKS ter druge družbene dokumente ter zakonske predpise in z ustavo opredeljene cilje, ki naj bi bili doseženi na področju vzgoje in izobraževanja v okviru skupnega prizadevanja vseh odgovornih dejavnikov. Pri oblikovanju osnutka srednjeročnega razvoja je upoštevala tudi dejstvo, da se območje občine Ljubljana-Šiška vključuje v enotni prostor Ljubljane, v katerem naj bi se še nadalje krepilo načelo solidarnosti kot pomemben faktor vzajemnega razreševanja vseh perečih vprašanj. Pri oblikovanju srednjeročnega programa je upoštevala predvsem: — obstoječe stanje razvitosti šolske mreže v občini, — nadaljnji porast števila otrok, ki ga bosta pogojevala naravni porast prebivalstva in stanovanjska gradnja. Cilji razvoja Družbeno politični cilji vzgoje in izobraževanja so dolgoročno postavljeni v naših družbeno-političnih dokumentih, predvsem v resolucijah 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS. Od tod izhajajo cilji vzgoje in izobraževanja tudi v srednjeročnem obdobju od leta 1976 do leta 1980. Na teli izhodiščih sloni tudi predvidcni razvoj v občini Ljubljana-Šiška, ki prcdvideva: — izboljšanje učinkovitosti ter kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela, — poglabljanje idcjnosti vzgojnoizobraževalnega procesa, — postopen prehod šole na celodnevni pouk, — nadaljnje dograjevanje sistema solidarnosti in v/.ajemnosti pri financiranju vzgojnoizobraževalne dejavnosti, — usposabljanje mladine za naloge na področju splošne ljndske obrambe in samozaščite, — ustvariti enake pogoje za vzgojo in izobraževanje otrok, ne glede na njihov socialni položaj, — zagotoviti ustrezno število strokovno usposobljenih in družbeno angažiranih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, — izgrajevati samoupravne odnose na področju vzgoje in izobraževanja in krepiti sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, — smotrno gospodarjenje in načrtovanje na vseh ravneli in v vseh oblikah vzgojnoizobraževalnega dela, — uvesti celoletno malo šolo pred vstopom v osnovno šolo. Ukrepi 1. Zagotoviti moramo, da bodo vsi šoloobvezni otroci v osmih letih uspešno končali šolo. Postopno moranio odpraviti osip, kar bomo dosegli: — z intenzivnejšim vključevanjem otrok v različne oblike organizirane predšolske vzgoje, — s preverjanjem zrelosti otrok pred vstopom v šolo, — z večjo invididualizacijo pouka, — s povečano skrbjo za odpravljanje različnih motenj v razvoju otrok, — s širjenjem in večjo kvaliteto interesnih dejavnosti učencev, — s kvalitetnejšo organizacijo in vsebino dopolnilnega pouka, — z uvajanjem inovacij pri vzgojnoizobraževalnem delu, — s strokovnim pedagoškim in družbenopolitičnim usposabljanjem pcdagoških delavcev, — z nadaljnjim dopolnjevanjem organizacije celodnevnc šole in z enotnim ter usklajenim vrednotenjem učiteljevega dela v njej. 2. Glasbene šole, pionirski dom in svetovalni center za otroke, mladostnike in starše se morajo s svojim delom tesncje in neposredno vključiti v dejavnost vzgojno-varstvenih zavodov in šol. 3. Nadaljevati moramo z vzajemnim in solidarnostnim prelivanjem sredstev na podlagi enotnih kriterijev in meril nied izobraževalnimi skupnostmi občin v Ljubljani. Na podlagi skupno in enotno oblikovanih programov bodo delovni ljudje združevali sredstva za financiranje programov izobraževalnih skupnosti v Ljubljani po enotni prispevni stopnji iz brutto OD v vseh občinah na področju Ljubljane. 4. Uresničiti je treba samoupravne sporazume o delitvi dohodka in OD na področju vzgoje in izobraževanja, kar pomeni urcsničitev ustavnega načela o enakeni družbeno-ekonomskem položaju delovnili ljudi v združenem delu. 5. Izdelali bomo analizo potreb po posameznih profilili prosvetnih in vzgojnovarstvenih delavcev in na tej osnovi usmerjali štipendiste v deficitarna predmetna in vzgojna področja. 6. Dosledno bonio uveljavljali družbeni dogovor o štipendijski politiki in s kadrovskimi štipendijami močneje povezovali štipendiste z vzgojnoizobraževalnim deloni v osnovnih šolali in VVZ. 7. V sodelovanju s samoupravnimi interesnimi stanovanjskimi skupnostmi bomo proučili možnost ,-a dogovor o rešfevanju izredno pereče stanovanjske problematike delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. 8. Posebno pozornost bomo posvetili razvijanju organiziranih oblik stalnega in sistematičnega strokovnega in družbenega dopolnilnega izobraževanja zaposlenih pedagoških delavcev. 9. Povečati moramo vpliv delovnih ljudi na oblikovanje in uresničevanje politikc vzgoje in izobraževanja. 10. To bomo dosegli: — z doslednim uveljavljanjem načela o javnosti dela, — s tesnejšim povezovanjem s temeljnimi delegacijami v TOZD in KS — s krepitvijo in doslednejšim uveljavljanjem samoupravne delavske kontrole, — z usklajevanjem in dogovarjanjem o skupnih interesih na področju prcdšolske vzgoje in osnovnega šolstva, — z okrepljenim vplivom in povezovanjem z usmerjenim izobraževanjem, — z vključitvijo dela upravnega odbora sklada za izgradnjo šo! VVZ iz samoprispevka v delo delegatskih skupščin samupravnih interesnih skupnosti za področje vzgoje in izobraževanja. 11. Preko delegatsko sestavljenih svetov šol in drugih vzgojnoizobraževalnih organizacij bomo zagotovili tesnejšo povezanost šole z družbenim okoljem. To akcijo oziroma usmeritev je s posebno pozornostjo uresničevati na podružničnih in primestnih šolah. 12. Zaradi vrste skupnih nalog bomo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikovali skupno samoupravne organc, kar mora bistveno prispevati k racionalnemu vlaganju sredstev in k nadaljnjemu načrtovanju nekaterih integralnih programov dela. 13. Z interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti z organizacijami in društvi se bonio dogovarjali o racionalnem koriščanju obstoječih prostorskih kapacitet (telovadnic, igrišč, dvoran, bazenov, učnih prostorov, knjižnic, kuhinj, itd.), o skupnem vlaganju kadrov — mentorjev, ki jih potrebujemo za uresničevanje dogovorjenih programov različnih dodatnih oblik vzgoje in izobraževanja (interesne dejavnosti, šole v naravi itd.). 14. Demografska gibanja v občini Ljubljana-Šiška kažejo, da je nujno treba planirati oziroma zagotoviti sredstva za nadaljnja investicijska vlaganja v šolski in vzgojnovarstveni prostor. Ker je srednjeročni program razvoja hkrati tudi stabilizacijski program, bo ustrezno gradnjo možno zagotoviti le z neposrednimi, s samoprispevkom združenimi sredstvi delovnih ljudi in občanov. Taka pot združevanja sredstev lahko izhaja le iz verificiranih in dogovorjenih načrtov gradnje. 15. Prizadevali si bomo za optimalno uvajanje tipskih projektov pri gradnji šolskih in vzgojnovarstvenih objektov. Ponovno bomo preverili ustreznost normativov za gradnjo in opremo teh objektov. 16. V sodelovanju s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi se bomo zavzemali, da se v urbanističnih programih dosledno upošteva tudi potrebe po vzgojnovarstvenem in osnovnošolskem prostoru. 17. Zavzemali se bomo za dosledno uresničitev samoupravnega sporazuma o izgradnji dijaških domov. 18. Delavci na področju vzgoje in izobraževanja morajo zagotoviti smotrnejšo uporabo že obstoječih učil in učnih pripomočkov tako v svojih organizacijah kot v sodelovanju s sorodnimi organi/.acijami. V vseh organizacijah na področju vzgoje in izobraževanja morajo proučiti možnosti»in pripraviti skupne programe za izkoriščanje skupnih kabinetov, laboratorijev, telovadnic, igrišč in bazenov. 19. Z izobraževalnimi skupnostmi Ijubljanskih občin bomo proučili možnosti o vključevanju vodilnih pedagoških delavcev v neposreden pedagoški proces. 20. S sedanjim številom delavcev v šolskih svetovalnili službah in v svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, je trcba pokriti potrcbe vseli Ijubljanskih šol in VVZ. pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti podružničnim in primestnim šolam, ki takih služb nimajo. 21. Proučiti moramo sistem enotne računalniške obdelave oskrbnin v vzgojnovarstvenih zavodih in strokovno oceniti možnosti in pogoje za vsebinsko združevanje administrativnih in računovodskili služb v VVZ in osnovnih šolali. 22. Prcseči moramo nevzdržno stanje. ki ga je povzročilo že večlctno zanemarjanje na področju investicijskega vzdrževanja objektov šol in VVZ. Ponovno odlaganje najnujnejših posegov na področju investicijskega vzdrževanja bi povzročilo še neprimerno večjo materialno škodo. Samo združena sredstva amortizacije nepremičnin v ta namen že zdavnaj ne zadoščajo več. 23. S samoupravnim sporazumom se bomo dogovorili o delnem združevanju sredstev amortizacije premičnin. Tako bi s solidamostno akcijo v občini Ljubljana-Šiška omogočili vsem organizacijam na področju vzgoje in izobraževanja enakopraven položaj pri opremljanju z učili in učnimi pripomočki. Obstoječe stanje in predvideni razvoj 1. Na območju občine Ljubljana-Šiška deluje: — 10 samostojnih šol (Rihard Jakopič, Simon Jenko, Alojz Kebe, Stane Kosec, Franc Rozman-Stane, Zvonko Runko, Hinko Smrekar, Tine Rožanc, Ivan Novak-Očka, Valcntin Vodnik), — 2 centralni šoli (Franc Bukovec, Franc Marn), — 4 podružnične šole (Sora, Topol, Skaručna, LJtik), V navedenih šolah se vzgaja in izobražuje 8.196 učencev v 294 oddelkih. Poučujejo jih 404 učitelji. Leta 1980 pa bo pouk predvidoma obiskovalo 10.457 učencev v 376 oddelkih, poučevalo pa jih bo 525 učiteljev. — V letu 1975 je pričela s celodnevnim poukom osnovna šola Stane Kosec, Šmartno s 375 učenci v 15 oddelkih. V letu 1976 bosta pričeli s celodnevnim poukom osnovni šoli Tine Rožanc (Pirniče) in osnovna šola Alojz Kebe (Šentvid). Do leta 1980 predvidevamo, da bodo prešle na celodnevni pouk naslednje šole: Valentin Vodnik, Zvonko Runko, Simon Jenko. V obdobju 1976—1980 bo v celodnevno šolo vključenih 26,6$ šoloobveznih otrok. — V letu 1975 je zajetih 1.362 učencev v podaljšano bivanje. Leta 1980 pa jih bo predvidoma vključenih v podaljšano bivanje 1.739. - Na območju občine Ljubljana-Šiška deluje glasbena šola Franc Šturm, v katero je vključenib 707 učencev ali 8,6 % od vseh učencev v osnovni šoli. — Za kadrovske potrebe osnovnega šolstva in otroškega varstva štipendiramo v letu 1975 61 štipendistov. V letu 1980 predvidevamo /a področje v/goje in izobraževanjc 121 štipendistov. 2. Osnutek srednjeročnega programa izobraževalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška je ovrednoten na osnovi sprejete metodologije RIS. Metodologija je sestavljena iz dveh delov: — obveznega dela programa, ki izhaja iz zakonov in izvršilnih predpisov in — dogovorjenega dela. Dogovorjeni del programa V dogovorjeni del programa so vključene vse tiste naloge, za katere smo se dogovorili z vrsto družbenih dokumentov in resolucij, ki jih v občini Ljubljana-Šiška že uresničujemo, oziroma jih nameravamo še intenzivneje reševati v obdobju 1976—1980. Najpomembnejšo postavko med njinii predstavlja prav gotovo načrtovani prehod na celodnevno šolo. V dogovorjeni del programa je vključen tudi takoimenovani socialni del naših programov kot je: pomoč pri šolski prehrani, pomoč pri nabavi učbenikov in šolskih potrebščin, šola v naravi in šolskc ekskurzije; sofinanciranje delavskih univerz, financiranje programa družbene vzgoje mladine, staršev ipd.; glasbene šolc — ovrednotena so potrebna sredstva za OD učnega osebja in ravnatelja in obeh amortizacij. Projekcija gradenj novih osnovnošolskih objcktov na območju občine Ljubljana-Siška za razdobje 1976—1980. V okviru nadaljnjega pridobivanja manjkajočega učnega prostora bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju prioritetno realizirati izgradnjo nove osnovne šole v Kosezah, prizidek pri osnovni šoli Zvonko Runko in prizidek pri osnovni šoli Franc Marn v Vodicah. Navedeni objckti se navezujejo na /c sprejeti program, ki se financira iz samoprispevka in iz drugih sredstev. Nadalje bo potrebno upoštevati prostorski primanjkljaj v soseski ŠS 7, kjer naj bi bila zgrajena nova šola s 24 učilnicami za območje te soseske in soseske 8/2. Problematiko prostorskega primanjkljaja pri osnovni šoli Hinko Smrekar bo potrebno reševati alternativno z ustreznim prizidkom ali pa v okviru prostorov, ki jih bo pridobil VVZ Litostroj, v katerem je že vključenih v podaljšano bivanje 98 učencev iz osnovne šole Hinko Smrckar. Podrobneje bi bilo potrebno proučiti še možnosti za izgradnjo prizidka pri osnovni šoli Simon Jenko v Smledniku, možnosti za izgradnjo telovadnice pri industrijskem šolskem centru Litostroj, za pridobitev potrebnih učnih prostorov za glasbeno šolo Franc Šturm v Šcntvidu ter proučiti realnost predloga, da naj bi se v srednjeročnem programu na območju krajevne skupnosti Mcdvode zgradila osnovna šola s 16 učilnicami. Pri oblikovanju srednjeročnega programa nadaljnjega razvoja osnovnošolske mreže in razvoja vzgoje in izobraževanja kot celote, bo potrebno upoštevati vse posebnosti in specifičnosti v sniislu prilagajanja kadrovskim potrebam združenega dela, kar bo možno le na osnovi predhodnih usklajevalnih postopkov v okviru občinske izobraževalne skupnosti in preko nje v delegatski bazi v KS in TOZD. L2iJjL2Y2E§2_L2YL32_L2i22iY2!i52 08ei erei srei vvei avei evei "~S§ a55~" "~ao xa 555~" ""ao xa b55~" "~bo šb §55"' "~a"o xa 555"" "~cio ila §55 55" 8i fl" "dl~~"l n II šl II ol""~e""""~8 f § 5 F"~" š I" 81 9 SI 81 2 L1 VI * L1 VI fc L1 91 L L1 91 I 51 loa .iS.I V2^oi č8ts svgv oaee oees oi^v as^e &Lei si^ev t^eoe ^^ei oeov eo98 iiu ia^v aeis avL issv vsonsou .^s.s avL ee vvs ^,seL le ^,T9s a,o^L ya 9,ivs e,tsL es c,ees s,eoL 8,0^ t,8as tes ai evs .is&bo .^ž.e vos ^e sei a,aei os a,v^i i,rsi 8L i^&^i s,8vi 8L a,0M i,on ^,ss L,v^i Lai 8 221 .*e .sb^ - eai e^ ^si 8,iax i^ 8,exi e,Lsi iL a,ssi L,^ai ie L,exi i,eLi f>,8i i,osi iei v &si ,je .be^q - e,*se 8Li e,aaL L,ee{> s^i s,&eL a,ea^ 011 a,eeL e^* 011 eLL 2vos^ 59 e,55L &o& es evL .is^i3i/.iš.t IT8OMVAL2g_SH§a2aTMI_MI_3LMAVI§_OPlA8LJAagq 08CI cvei 8vgi vvei avei evei v V9on9žu .ifci L8 eevi ev aeai sv vvei sv soei 89 oem ee ssei utnsvid .čib&oc 8,0 3,31 8,0 3,91 8,0 3,31 8,0 3,31 8,0 3,31 1^1 3,31 ?Jo:i;fo .:tš v V9ons5i/ .iž 3VL 8L5V ečL eriV SfrL TL83 2SL SI23 0IL S0S3 SeS V0e2 rii^aonvsi: v veonsSu $ rlxn39i9d-n± 3,L SV 3,L SV 3,L SV 3,L SV d,L SV 3,L SV ri±l2onvsi;sb POPRAVEK 42. STRANI 1975 1976 1977 1978 1979 1980 ~55 ččl sk 55~" "~čč5 ~sk oš čc5~ šk oš cč5~""šk 52"" "~eč5 sk "~55~" "~ččš šk~" __ _„ y-~i 5 S 7 1 5 lo II 12 II 14 iš"""l6 i7"~" -iš""" l.it. Sol 15 1 16 13 3 16 13 4 17 13 4 17 13 5 18 12 6 18 2.St. učencev 7821 375 3196 7461 1144 8605 7090 1944 9034 7542 1944 9486 7410 2550 9960 7672 2785 10457 3.3t. oddel. 279 15 294 268,4 40,8 309,2 255,9 69 324,9 271,6 6* 340,6 267,4 91 358,4 277 5*9 376 - raz. st. 155 8 163 147,3 22,4 170,1 140,6 38 178,6 149,1 38 187,1 147,6 50 196,6 152 54 207 - pred. st. 124 7 131 120,1 18,4 139,1 115,3 31 164,3 122,5 31 153,5 119,8 41 161,8 124 45 169 4.Lt.učital. 379 25 404 355,5 65 420,5 339 110 449 359,6 110 469,6 354,2 145 499,2 366,9 158 524,9 1575 1976 1977 1978 1979 l§|0 _____ SIŠKA skupaj °* LL skupaj ^^^lkupir^^^^škunar^^^^škupar^^^škupaj"03 2E na novo r J na novo ' J na novo - J na. novo * Jn& novo * na oosro -MC»3W W — — ———————..»— —__—^-----M-T«--« ----»-1----IT1TM-«— M. — — — ¦¦ W ¦¦¦ T' ¦!¦ M mu» — M — « m. U)l 4« J J|l.__ ^._____„-, „ UL^-1 » Jlfclllt m tU. ^JL. Xiait O. 4j. J.JJ.JJ. » 11» JIU m *f »J'¦¦- m » — '*^ «*1 ¦¦ ¦»* ¦» a>WlW W*W ot. učencev v ?odalj. bivanju 1362 9 3 1430 68 1502 72 1577 75 1656 79 1739 83 Št. od skup. St. otrok 16,6 1,1 16,6 0,8 16,6 0,8 16,6 0,8 16,6 0,8 16,6 0,8 ot. učencev v interesnih de- javnostih 5907 295 6202 310 6512 325 6837 342 7179 359 7538 376 % učencev v interesnih dejavnostih 72 3,6 72 3,6 72 3,6 72 3,6 72 3,6 72 3,6 6. RAZISKOVANJE IZHODISCA Z realizacijo ustavnih načel, po katerih ima delovni človek odločilen vpliv na vse družbeno, politično in gospodarsko življenje. delovni človek ne rnore in ne sme več neprizadeto stati ob strani dejavnosti tako splošnega in izrednega družbenega pomena. kakršna je raziskovalna dejavnost. S sklepanjem samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti ter Raziskovalne skupnosti Slovenije (RSS) pomladi leta 1975 je bila raziskovalna dejavnost organizirana na samoupravni osnovi in delovnemu človeku dana možnost, da svoje ustavne pravice in dolžnosti po delegatskem sistemu uveljavlja tudi pri odločanju o raziskovalni dejavnosti. Zaradi splošne oddaljenosti pomena raziskovalne dejavnosti od delovnega človeka le-ta ob izvedeni reorganizaciji raziskovalne dejavnosti na samoupravno osnovo še ni mogel in še ne more tako krepko poseči na to področje, kot bi bilo zaželeno po principih našega samoupravnega socializma. Začel se je šele daljši proces, v katerem je treba delovnenni človeku najprej približati raziskovalno dejavnost in ga pripeljati do zavesti, da je njegov standard predvsem odvisen od uspešne raziskovalne dejavnosti. Raziskovalna dejavnost se bo odvijala po dveh poteh. Z njo se bodo ukvarjale OZD, ki bodo v svojih raziskovalnih in razvojnih oddelkih obravnavale ožje raziskave, specifične za njihovo proizvodnjo in bodo to delo tudi same financirale. Raziskave širšega in neposrednega družbenega pomena, za katere dajejo pobude občinske razisko\;ilne skupnosti, krajevne skupnosti, raziskovalne ustanove in TOZD, pa povezuje RSS v širše raziskovalne projekte, organizira raziskovalno delo in ga financira iz skupnih sredstev. Skupščina občine Ljubljana-Šiška je zainteresirana tako na uspešni, neposredno financirani raziskovalni dejavnosti pri OZD na svojem območju kot na uspešni raziskovalni dejavnosti, financirani iz skupnih sredstev. Tako v prvi kot v drugi vidi pogoj za gospodarski napredek občine in dvig življenjskega standarda svojih občanov. Občinska raziskovalna skupnost se zaveda svojih naslednjih nalog: — približevanje pomena raziskovalne dejavnosti občanom, — pospcševanje inventivne dejavnosti, — razviti raziskovalne dejavnosti pri OZI) in raziskovalnih ustanovah na območju občine, — dajanje pobud za raziskovalno delo. RAZCLENITEV Na osnovi navedenih izhodišč delimo srednjeročni plan na tii dele. ki zadevajo: — samoupravljalca in njegov odnos do raziskovalne dejavnosti, ¦ — raziskovalno dejavnost, ki jo fmancirajo OZD neposredno, — raziskovalno dejavnost, financirano iz skupnih sredstev. 1. DEJAVNOST, NAMENJENA SAMOUPRAVLJAVCU Z namenom, da približa raziskovalno dejavnost delovnemu človeku in poudari njen odločujoči vpliv na gospodarstvo in življenjski standard, organizira raziskovalna skupnost obeine Ljubljana-Šiška: — razgovore delegatov z raziskovalci v naših OZD o nujnosti in koristih raziskovalnega dela; — odprte dneve v OZD, ko bo možen občanom npled podjetij in bo v predavanjih pojasnjena odvisnost proizvodnje in njene konkurenčnosti od nenehnega raziskovalnega dela: — poljudna predavanja v krajevnih skupnostih o pomenu raziskovalnoga dela; — objavljanje člankov v Tribuni; — razpisi nagradnih nalog med šolsko mladino o teniah, M zadevajo /nanost, energijo, okolje, inovacije itn.; — vključevanje učencev strokovnih šol in gimna/ij v dclo raziskovalnih skupin v naših OZD med počitnicami. 2. DEJAVNOST V ZVEZI Z RAZISKOVALNi" DELOM, Kl GA FINANCIRAJO OZD — Sodelovanjc pri oblikovanju sistema kazaleev, s katenmi bo možno spremljati gibanje raziskovalne dejavnosti; usklajevanje teh kazalcev na republiški ravni. — Sodelovanje pri sestavi na republiški ravni usklajcnega vprašalnika za OZD, s katerim bomo zasledovali razvoj neposredno financirane raziskovalne dejavnosti v OZD in gibanje raziskovalnega kadra. — Sestava vprašalnika organizacijam OZD, ki naj ugotovi njihov odnos do novatorjev in racionalizatorjev. — Posvetovanja z OZD o njihovi problemaiiki s ciljeni spodbujanja raziskovalnega dela in povezovanja istih problemov v skupnQ raziskovalne projekte. 3. POBUDE ZA RAZISKAVE, FINANCIRANE IZ SKUPNIH SREDSTEV Zainteresirani smo na uspelih raziskavah z vseh 16 strokovnih področij RSS. Zlasti priporočamo naslednje raziskave, v katerih vidimo korist občanov: Avtomatika, računalništvo, informatika — širjenje uporabe računalništva in avtomatike v vseh vejah gospodarstva in družbenih službah; — izobraževanje računalniških kadrov za popolno izkoriščanje obstoječih računalniških kapacitet. Gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo, grafika — intenvi/.iranje gozdne proizvodnje, racionalizacija izkoriščanja gozdov, varstvo okolja. Graditeljstvo — odkrivanje novili gradbehili materialov iz domačih surovinskih virov (odpadki!) in iskanje racionalnejših načinov gradnjc stanovanj. Ktnetijstvo — intenziviranje kmetijstva za zboljšanje prehrambene ba/e in zagotovitcv prehrane v izjemnih pogojih. Vzgoja in izobraževanje — vzgajanje ožje specializiranih kadrov, potfebnih v gospodarstvu in družbenih službah. Družboslovne vede — teorija in praksa samoupravnega socializma. Promet — racionalizacija prometa s ciljem zaščitc pred hrupom in onesnaževanjem okolja. Potreba po navedenih raziskovalnih projektih ni specifičnost samo občine Ljubljana-Šiška, temveč tudi drugih občin v ljubljanskem območju. Zaradi tega jih bo treba reševati na regijskem ali celo višjem nivoju. STROŠKI Za realizacijo svojega plana ocenjuje občinska raziskovalna skupnost letne stroške z din 80.000,—. 7. ZDRAVSTVENO VARSTVO Področje zdravstvenega varstva se navezuje na prioritetno področje družbenih dejavnosti, pri čemer se s srednjeročnim programom razvoja zdravstvenega varstva teži k zagotovitvi učinkovitega, smotrnega in načrtnega izvajanja zdravstvenega varstva, glede na biološko in poklicno ter interesno in zaposlitveno strukturo prebivalstva ob upoštevanju posebnosti delovnega in življenjskega okolja. Pri tem je zlasti upoštevano izhodišče, da predstavlja zdravstveno varstvo: — sestavni del družbene reprodukcije in pomemben dejavnik produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti občanov in — da sodi zdravstveno varstvo med bistvene elemente socialne politike in življenjske ravni vseh dclovnih ljudi in občanov. Izvajanje zdravstvenega varstva občanov občine Ljubljana-Šiška se odvija preko zdravstvenega doma Ljubljana in TOZD Ljubljana-Siška, ki vključuje dislocirani delovni enoti Šentvid in Medvode. Program zdravstvenega varstva občanov občine Ljubljana-Šiška je sestavni del globalnega programa ljubljanske zdravstvene regije, ki zajcma območje občin: Domžale, Kamnik, Litija, Kočevjc, Ribnica, Ljubljana-Bcžigrad, Center, Moste-Polje, Vič-Rudnik, Grosuplje, Vrhnika, Cerknica, Idrija. Logatec, Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. V okviru ljubljanske zdravstvene regije, ki predstavlja rizično zdravstveno skupnost, se za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti zagotavljajo finančna sredstva v okviru enotne stopnje, enak obseg zdravstvenega varstva ter skupni enotni program razširjene reprodukcije osnovne zdravstvene dejavnosti v regiji. Mreža osnovne zdravstvene dejavnosti na območju občine Ljubljana-Šiška obsega: 1. Služba splošne medicine: splošne ambulante v Derčevi, Šišenski in Lubejevi ulici ter v Šentvidu, Medvodah in Vodicah ter v podjetju Megrad. 2. Služba varstva predšolskih otrok: ¦' ambulante s posvetovalnicami v Derčevi ulici, Šentvidu in Medvodah ter posvetovalnice v Vodicah in Smledniku. 3. Služba varstva šolskih otrok: šolske ambulante v Derčevi ulici, Šentvidu, Medvodah, Vodicah in Tacnu. 4. Služba medicine dela: dispanzer medicine dela v Derčevi ulici in obratne ambulante Iskra, Union, Litostroj, Viator in RSNZ na Vodnikovi cesti. 5. Služba varstva žena: ambulante s posvetovalnicami v Derčevi ulici, Šentvidu in Medvodah. 6. Pnevmoftiziološka služba: pnevmoftiziološki dispanzer v Derčevi ulici. 7. Zobozdravstvena služba: a) splošne zobne ambulante za odrasle v Derčevi ulici, Šentvidu, Pržanu, Medvodah, Vodicah, Litostroju in RSNZ na Vodnikovi cesti, b) šolske zobne ambulante v Derčevi ulici, Šentvidu, Medvodah in Vodicah ter v osnovnih šolah Rihard Jakopič, Valentin Vodnik ter v Vzgojnem zavodu Smlednik, c) predšolske zobne ambulantc v Derčevi ulici, Šentvidu, Vodicah in Medvodah, d) ortodontske specialistične ambulante v Derčevi ulici. 8. Patronažna služba medicinskih sester, babic in nege bolnika na domu. 9. Skupne službe: laboratorij, fizioterapija in EKG. 2L22SiS*_ES2^SISLIJA_osNOVNE_DEJAVNgsTi ^JSIL^Sl_SI2IŠ3I_^2MLi«§T^JA_IN_EAZVOJA_Dg_LETA_1980_ZA_OBMOČJE_gBČINE_LJyBLJANA;|l|KA Indeks 1974 1975 1980 1980 __________\_________________________________________________________________________________1975_____ YaSStyo_2rea|ol3klh_otrok 1. Štev. predšolskih Otrok 8.275 8.714 10.308 118,3 2. Stev. pregledov pri zdravniku skupaj 62.058 64.328 76.101 118,3 Od tega« - prvih pregledov 28.814 29.868 35.333 118,3 - ponovnih pregledov 33.244 34.460 70.768 118,3 3. Štev. obiskov babic in patronaž. sester 6.734 6.980 8.257 118,3 SDiggna^medicina^medicina^dela^sEecia-I!»ticna_ajribulantna~šlufba 1. Štev. prebivalcev v starosti 19 in več let 52.200 54.111 64.013 118,3 2. Štev. pregl. v službi spl.medic. skupaj 193.171 200.241 235.375 117,6 od tegai - prvih pregledov 66.058 68.475 81.006 118,3 - ponovnih pregledov 127.113 131.766 154.369 117,2 3. Štav. preventivnlh pregledov 4. Štev. aktiv. zavarovancev - delavcev 29.564 30.746 36.254 117,9 5. Štev. obiskov aktiv. zavarovan. v: - sploSnih ambulantah 133.116 137.9 88 16 3.2 39 118,3 - specialist. ambulantah ,18.031 18.891 22.111 117,1 6. Štev. pregledov aktivnih zavarovan. v službi medicine dela skupaj 96.908 100.454 118.837 118,3 od tega: - prvih pregledov 28.265 29.299 34.660 118,3 - ponovnih pregledov 68.643 71.155 84.177 118,3 7. Štev.preventiv.pregledov 13.001 13.477 15.943 118,3 8. Štev. kmeSkih zavarovancev 1.263 1.226 1.040 84,8 9. Štev. obiskov kmečkih zavarovan. v: - sploSnih ambulantah 2.577 2.671 3.160 118,3 - specialist. ambulantah 161 166 196 118,1 10. Štev. rutin. pnevmoftizlološ. pregledov 1.341 1.390 1.644 113,3 22L255LaYSLYš22_Y2LSi:Y2 1. Štev. oblskov v zdrav. arnbul. skupaj 105.772 109.643 129.708 113,3 od tegas - prvih obiskov 19.834 20.560 24.322 118,3 - ponovnih obiskov 85.938 89.083 105.386 118,3 2. Štev. storitev 143.719 148.979 176.242 118,3 Y2ESLY2_š2i§lSit}_2LS2!S 1. Štev. šolskih otrok in mladine 9.601 9.952 11.773 , 118,3 2. Štev. pregledov pri zdravniku skupaj 37.136 38.495 44.539 115,7 od tega! prvih pregledov 20.503 21.253 24.142 113,6 - ponovnih pregledov 16.633 17.242 20.397 118,3 1. Štev. 2ensk v rodnem obdobju 21.921 22.723 26.881 118,3 2. Štev. pregledov pri zdraThiiku skupaj 6.266 6.495 7.683 118,3 Od tega: - prvih pregledov 3.528 3.657 4.326 118,3 - ponovnih pregledov 2.738 2.838 3.357 118,3 3. Štev. obiskov za kontracepcijo skupaj 3.298 3.418 4.043 118,3 od tega: - prvih pregledov 1.400 1.451 1.716 118,3 - ponovnih pregledov 1.898 1.967 2.327 118,3 4. Stev. obiskov na domu nosečnic, porodn. otroč. 8.979 9.307 11.010 116,3 od tega: - obiskov babic 6.770 7.017 8.301 118,3 - obiskov patronažnih sester 2.209 2.290 2.709 118,3 PRIORITETNE NALOGE IN CILJI SREDNJEROČNEGA RAZVOJA OSNOSVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI LJUBLJANA - ŠIŠKA Na območju občine Ljubljana-Šiška bo potrebno v okviru srednjeročnega razvoja osnovne zdravstvene službe v skladu z že sprejetimi stališči poleg družbeno poudarjenih prioritet upoštevati še zlasti naslednje prioritetne naloge, ki jih zajema tudi območje celotne regije. Te naloge obsegajo predvsem: — nenehno izpopolnjevanje vsestranskega zdravstvenega varstva delavcev na delovnem mestu ter aktivne populacije nasploh, — usposabljanje in ustrezna razrešitev prostorskih ter kadrovskih in tehnoloških zmogljivosti osnovne zdravstvene dejavnosti, predvsem z gledišča zdravstvenega varstva predšolske in šolske mladine, žensk in starejših občanov, — izpopolnitev funkcionalne mreže in učinkovitega vsestranskega zdravstvenega varstva borcev NOV, — ustrezna delitev dela, funkcionalnosti in organiziranosti ter prostorske, kadrovske in tehnološke opremljenosti z gledišča čimbolj smotrnega in učinkovitejšega sodelovanja med nosilci vseh zdravstvenih dejavnosti in izvajaki vseh oblik zdravstvenega varstva. Globalna projekcija osnovne dejavnosti 1. Minimalni fizični kazalci stanja in razvoja do leta 1980 za območje občine Ljubljana-Šiška: Projekcija potrebnih kadrov za obdobje 1976—80 za izvajanje zdravstvenega varstva občanov občine Ljubljana-Šiška: Štev. (zdravnikov) — splošne ambulante — medicina dela — varstvo žena — otroško varstvo — šolsko varstvo — pnevmoftiziološka služba — zobozdravstvena služba Skupaj štev. (zdravnikov) Prostorna uporabna površina Po normativu potrebna površina m2 7.400 11.260 Projekcija potrebnih kadrov za izvajanje zdravstvenega varstva občanov na območju občine Ljubljana-Šiška se navezuje na že prisotno kadrovsko deficitarnost in na porast števila prebivalstva vseh starostnih kategorij, ki jih bodo na posameznih območjih zajemale posamezne zdravstvene enote. Izpopolnjevanje in dograjevanje obstoječe zdravstvene mreže na območju občine Ljubljana-Šiška Lokacija novogradnje Ocena potrebnih finančnih sredstev ZE Šiška: novogradnja in preureditev obstoječega objekta, (I. etapa - 6.166 m2) •¦ 70,000.000,- (brez 50 % depozita) ZE Medvode: priprava programskih osnov za pridobitev projektne in lokacijske dokumentacije za novogradnjo pri obstoječem objektu ZE Medvode oziroma za izgradnjo novega zdravstvenega doma 1,200.000,- ZE Šentvid: priprava lokacijske in projektne dokumentacije za izgradnjo prizidka pri obstoječem objektu in priprava programskih osnov za novogradnjo 800.000,- Opomba: Projekcija investicijskih vlaganj za pridabitev manjkajočih prostorskih kapacitet, ki jih bo potrebovala v naslednjem srednjeročnem obdobju zdravstvena služba, se navezuje na že sprejeto prioriteto ljubljanske regije in na skupno opredelitev delegatov petih ljubljanskih občinskih zdravstvenih skupnosti, da se pri razdelitvi naložb v novogradnje v okviru regije neodložljivo in prioritetno zagotovijo potrebna finančna sredstva za novogradnjo pri zdravstveni enoti v Šiški. Objekt te zdravstvene enote je bil zgrajen leta 1961 s kapaciteto za 24.000 prebivalcev. V letu 1975 zajema ta zdravstvena enota že 50.000 prebivalcev z območja 8 krajevnih skupnosti, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa se bo število občanov, ki jih zajema zdravstvena enota Šiška, še povečalo zaradi stanovanjske izgradnje in zaradi naravnega porasta prebivalstva za nadaljnjih 20.000 prebivalcev. Glede na izjemno prostorsko utesnjenost v zdravstveni enoti v Medvodah bo potrebno vrazdobju 1976—80 kot minimum pridobiti potrebno lokacijsko in projektno dokumentacijo ter izoblikovati programske osnove za novo gradnjo pri obstoječem objektu te zdravstvene enote oziroma za dislocirano novogradnjo. V okviru srednjeročnega programa bo potrebno še v okviru programskih osnov in ustrezne projektne dokumentacije opredeliti še obseg razširitve obstoječega objekta zdravstvene enote Šentvid, ki bo verjetno potrebovala dodatni prostor zaradi porasta števila prebivalcev z območja stanovanjske soseske Stanežiče, v kolikor na tem območju ne bo dislocirane zdravstvene enote v sklopu nove stanovanjske soseske, ki bo realizirana v okviru dolgoročnega programa. Zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za izgradnjo novih prostorskih kapacitet za izvajanje zdravstvenega varstva občanov se navezuje na združevanje sredstev v ljubljanski regiji osemnajstih občin, v katero je področje občine Ljubljana-Šiška že prioritetno vključeno. Projekcija razvoja srednjeročnega programa zdravstvenega varstva v občini Ljubljana-Šiška prikazana s tem osnutkom upošteva globalno tudi vse posebnosti, ki se neposredno odražajo na tem področju v naši občini in jih bo potrebno v okviru ljubljanske regije enotno razreševati, pri čemer je nakazana tudi opredelitev prioritete glede razširjene reprodukcije osnovnega zdravstva, ki predstavlja v naši občini že vrsto let zaradi vsestransko hitrega razvoja poseben problem, v osnutku srednjeročnega programa pa so nakazane tudi ustrezne rešitve. 8. SOCIALNO SKRBSTVO VLOGA IN VSEBINA SOCIALNEGA SKRBSTVA Socialno skrbstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena, ki z razreševanjem socialnih problemov občanom ali skupinam občanov pomaga in jim omogoča enakovredno vključevanje v enakopravno življenje in delo v družbeni skupnosti. Organiziranje skupnosti socialnega skrbstva je pomemben korak k uveljavljanju samoupravljanja tudi na tem področju. V preteklosti je bilo socialno skrbstvo obveznost družbeno-političnih skupnosti, najbolj razvito je bilo v ,,matični" občinski socialni službi, delno tudi v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu. Dejavnost soc. skrbstva je bila financirana iz proračunov družbeno-političnih skupnosti. Stevilo strokovnih kadrov je bilo in je še nezadovoljivo, zato je bila tudi dejavnost usmerjena predvsem v kurativo, zanemarjeno pa je bilo preventivno in analitično-raziskovalno delo. Ustavna izhodišča, stališča VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ predstavljajo osnovno usmeritev razvoja dejavnosti socialnega skrbstva v prihodnjem planskem obdobju. Sistemske spremembe — financiranje socialnega skrbstva je bilo v letu 1975 preneseno na skupnosti socialnega skrbstva (delno) — ne omogočajo natančnih ocen o potrebnih sredstvih za razvoj soc. skrbstva v prihodnjem obdobju. Zaradi tega ter zaradi nepopolne razmejitve pristojnosti ter nalog na tem področju, bo v prihodnjem obdobju potrebno samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje z družbeno-politično skupnostjo, KS, OZD ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki se s svojo dejavnostjo približujejo dejavnosti socialnega skrbstva. Občina Ljubljana-Šiška je druga največja občina v Sloveniji, zato je razumljivo, da je število socialnih problemov visoko. Poleg visokega števila starih prebivalcev predstavlja poseben problem doseljevanje delavcev z družinami, sezonskih delavcev, precej visoko je tudi števOo ostarelih in socialno ali materialno ogroženih kmetov, je visoko in hitro narašča tudi število otrok, ki so potrebni socialne pomoči družbe. DOSEDANJI RAZVOJ SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBČINI Na osnovi večletnega zasledovanja dejavnosti je mogoče ugotoviti, da je vsako leto potrebnih socialne pomoči okrog 15% občanov, k temu številu niso vštete intervencije krajevnih skupnosti, RK in neposredne sosedske pomoči. Leto 1970: - število občanov - 45.352 v občini Ljubljana-Šiška, - soc. služba je reševala problematiko 7.745 občanov, - družbena denarna pomoč 821 občanom. Leto 1974: — 74.124 občanov, — soc. služba reševala problematiko 9.350 občanov, — družbena denarna pomoč 1.160 občanom. Število občanov, ki potrebujejo strokovno pomoč soc. službe, se giblje letno od 13—15 9? od števila prebivalcev občine, družbene denarne pomoči pa rastejo za cca 30 % letno. V to niso všteti materialni in funkcionalni izdatki za izvajanje dejavnosti strokovne službe, ki rastejo bolj dinamično z ozirom na splošna družbena gibanja in kadrovske spremembe službe. Nekaj številčnih podatkov o dejavnosti soc. skrbstva v letu 1975: — v soc. zavodih je 150 otrok in 230 odraslih, — delno smo krili stroške letovanja 100 odraslim in 2.500 otrokom, — regresirali smo prehrano 1.200 šolskim otrokom, — regresirali smo oskrbnino za 80 otrok v VVZ, — družbeno denarno pomoč prejema 540 občanov, — odvajanje sredstev za skupne naloge soc. skrbstva v Sloveniji, — sredstva za zdravstveno zavarovanje prejemnikom denarne pomoči, — sofinanciranje Demonstracijsko eksperimentalnega centra (DEC), — sofinanciranje mladinskega sprejemališča, — sofinanciranje humanitarnih organizacij in društev. V letu 1974 je soc. služba porabila za svojo dejavnost 10.590.000 din iz občinskega proračuna, v letu 1975 pa predvidevamo potrošnjo 14.343.000 din, ki nam jih zagotavlja stopnja 0,58 % iz bruto osebnih dohodkov občanov (družbeni dogovor za povišanje potrošnje soc. skrbstva 23,3 % na leto 1974). TEMELJNI CILJI RAZVOJA SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBČINI Pri načrtovanju srednjeročnega razvoja v letih 1976—1980 izhajamo predvsem iz predvidevanj, da se bo število občanov v občini Ljubljana-Šiška povečalo na 86.000 občanov, tako da bo dejavnost poleg 13—15 % občanov, ki so pri sedanjem številu potrebni intervencije socialne službe, povečana v tem obdobju za okrog 30 %. Najpomembnejši cilj razvoja dejavnosti socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju je strokovno poglabljanje starih in iskanje novih oblik skrbi za otroke, družine, starejše občane ter razvoj preventivne dejavnosti na področju asocialnih pojavov. Vzporedno z doseženo stopnjo razvoja soc. dejavnosti, socialno problematiko in njenimi oblikami ter demografskimi gibanji v petletnem obdobju se nakazujejo predvsem naslednje naloge razvoja: — nujno je povečati delež skupne porabe za dejavnost socialnega skrbstva, da bi zadovoljivo zagotovili socialno varnost posameznikov oziroma družin v socialnih stiskah, — pospešeno in bolj sistematično razvijati najrazlične oblike družbene skrbi za starejše občane: — usposabljati negovalke za domačo nego in organizirati njihovo službo, — aktivirati organizacijo RK za organizacijo sosedske pomoči, — iskati možnost oskrbe starejših občanov v drugih družinah, — velik del tovrstne problematike bo rešljiv z dograditvijo spl. soc. zavoda za varstvo odraslih v Šiški z 228 posteljami, kar bo pa zadoščalo le za zadostitev potreb, ki se kažejo že sedaj po krajevnih skupnostih, — zagotovitev finančnih sredstev za dograditev doma (celoten predračun je 56.000.000, od tega jih zagotavlja obč. skupnost soc. skrbstva 6,825.000 din) do leta 1978, upoštevajoč še porast stroškov gradnje v tem času. — zagotoviti še 78 strokovnih delavcev različnih profilov, ki bodo delali v zavodu, — urediti možnosti za ceneno prehrano starejših in bolnih občanov, predvsem možnosti za dietno prehranjevanje — v okviru že obstoječih kapacitet in v novem spl. soc. zavodu, — urediti problematiko ostarelih osamelih kmetov brez sredstev za preživljanje, — postopno je potrebno zagotoviti pogoje za življenje vsem tistim občanom, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje niti oseb, ki bi jih bile dolžne preživljati; — v okviru skupnosti soc. skrbstva Slovenije uveljaviti sistem t.i. ,,nacionalne pokojnine", za kar pa je potrebno združevanje sredstev za solidarnostno prelivanje v SRS, — skupaj z vsemi ostalimi družbenimi in političnimi dejavniki zagotoviti ustrezno družbeno klimo za razvijanje različnih oblik prostovoljnega družbenega socialnega dela, — na področju zaščite družine bolj intenzivno razvijati oblike družbenega varstva, ki omogočajo urejeno družinsko življenje in zdrav razvoj otrok, — širiti mrežo vzgojno varstvenih zavodov za telesno in duševno prizadete otroke, — posebno skrb je treba posvetiti preprečevanju otroškega in mladoletniškega prestopništva, — skrb za ustrezno politiko dodeljevanja družbenih stanovanj družinam, ki si tega ne morejo zagotoviti iz drugih naslovov, — posvečati skrb članom ZN NOV, ki se znajdejo v socialnih stiskah, — kompleksno in intenzivno reševanje asocialnih pojavov, — zagotoviti lokacijo, sredstva za izdelavo načrtov nove zgradbe sedeža strokovne službe (sedanja zgradba je predvidena za rušenje), — formirati oz. oživiti komisije za soc. vprašanja v KS, zaposliti na vsako kraj. skupnost (oz. v vsaki) s 4.500 prebivalci po enega soc. delavca in po enega za več KS (do 4.500 preb.), — v OZD, kjer je zaposlenih več kakor 500 delavcev, je treba posredovati programe dejavnosti občinske skupnosti socialnega skrbstva in jim pomagati pri oblikovanju družbenih služb (kjer še niso formirane), — strokovno, organizacijsko in kadrovsko krepiti strokovno službo v občinski skupnosti, v OZD, v šolah, zdravstvu, krajevnih skupnostih in sodstvu, posredovati pri urejevanju štipendijske politike. Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška si mora v našlednjem planskem obdobju prizadevati, da bo čim uspešncje sledila vsem oblikam socialne problematike, da bi s svojo dejavnostjo zagotovila občanom čim večjo socialno varnost in možnosti za enakopravno vključevanje v življenje in delo v skupnosti. 9. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja se bo občinska konferenca delegatov v nadaljnjem petletnem obdobju aktivno vkJjučila v razpravo pri pripravah za sprejem z ustavo usklajenega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kakor tudi pri predvidenih spremembah na tem področju sploh in se bo uveljavilo v naslednjih letih. To velja tudi za zadevni republiški zakon oz. statut tega zavarovanja. Predvidene spremembe, navedene v prejšnjem odstavku, se naj uskladijo z zvezno in republiško ustavo, za kar se bo občinska konferenca še posebej prizadevala. Občinska konferenca bo aktivno delala na področju srednjeročnega programa gradnje domov za ostarele občane oz. upokojence s tem, da se gradijo domovi v Šiški, Bežigradu, Viču in Mostah. V zvezi z gradnjo domov za ostarele, se bo konferenca zavzela za to, da bo do leta 1980 še naprej ostal 4% sklad za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev. Ker je še precejšnje število upokojencev, ki potrebujejo stanovanja bodisi v Šiški oz. v Ljubljani, je nujno, da srednjeročni program zajame gradnjo vsaj 80 stanovanj s sredstvi tega sklada, vse za potrebe upokojencev v Ljubljani. V Sloveniji je od okrog 200.000 vseh vrst upokojencev 25 % invalidskih. Da se omeji nadaljnja rast teh upokojencev, bo konferenca posvetila posebno pozornost glede večje preventive oz. varstva pri delu tako v delovnih organizacijah in drugod, pri tem pa bo tudi opozarjala na prekvalifikacijo delovnih invalidov. Predvideno je 3-odstotno povečanje števila novih upokojencev, s čimer bo do 1980. leta naraslo število vseh upokojencev na 240.000, v občini Ljubljana-Šiška pa na 9000 upokojencev. Za vse te bo treba skrbeti tudi glede društvenega udejstvovanja predvsem s tem, da bo na razpolago več klubov oz. društvenih prostorov in se bo povcčala možnost rekreacijskega udejstvovanja. Ker je naš program vezan tudi na delo konferenc oz. interesnih skupnosti socialnega skrbstva oz. socialnega varstva, je treba določeno delo koordinirati s temi skupnostmi in tudi družbeno političnimi organizacijami v občini, oz. v Ljubljani. Konferenca se bo zavzela za pravično usklajevanje pokojnin, pri čemer naj bo tudi upoštevano načelo minulega dela, oz. ustrezna ustavna določila. Konferenca se obvezuje, da bodo njeni delegati v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih pravilno prikazali načrt potrebnih denarnih sredstev za potrebe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini in tudi v republiki. V naši občini gre za 8000 vseh vrst upokojencev in za 1976. leto bo treba 27 % več sredstev kot za 1975. leto. Občinska konferenca si bo prek skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije prizadevala, da bo služba racionalno ter ažurno delovala pri reševanju vseh zadev s področja tega zavarovanja. 10. KULTURA Temeljna naloga na področju kulture, h kateri bodo stremeli vsi napredni socialistični dejavniki v občini Ljubljana-Šiška, predstavlja oblikovanje take kulturne politike, ki bo izhajala iz revolucionarne marksistične teorije, iz ideologije in prakse samoupravnega socializma, in ki bo na tej osnovi odločno obrnjena k temeljnim problemom duhovnega in kulturnega življenja delovnih ljudi in vse družbe, ki bo svobodo umetniškega ustvarjanja negovala kot eno največjih vrednot in pridobitev socialistične revolucije in ki bo tako bistveno prispevala k množičnosti kulturnih dejavnosti in za dostopnost kulturnih dobrin vsem delovnim ljudem. V tem smislu je nujno, da bo sleherna organizacija združenega dela in krajevna skupnost posvečala posebno pozomost tudi vprašanjem in perspektivam kulturnega življenja delovnih ljudi, hkrati pa vplivala in sooblikovala razvoj poklicnih in ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Ker je kultuma ustvarjalnost neodtujljiva pravica slehernega delovnega človeka in nepogrešljiva sestavina njegovega življenja in dela, je eden poglavitnih ciljev srednjeročnega načrta razvoja kulturnih dejavnosti občinske kulturne skupnosti Ljubljana-Šiška za obdobje 1976-1980 ustvarjanje pogojev za to, da bodo kulturne dobrine dostopne vsem ljudem, kot tudi podane možnosti za njihovo ustvarjalno izražanje. CILJI RAZVOJA 1. V občini Ljubljana-Šiška je potrebno zlasti glede na neugnano rast prebivalstva z izgradnjo novih sosesk, pa tudi glede na še vedno neugledno stanje na knjižničarskem področju kljub izrednim naporom knjižničnih delavcev doseči v srednjeročnem obdobju bistven napredek v razvoju knjižnične mreže, rasti knjižnega sklada in seveda povečevanju obiska v knjižnici Šiška z njenimi sedanjimi in v srednjeročnem obdobju razvitimi podružnicami. Posebno pozornost je tieba posvetiti mladinskim in pionirskim oddelkom. 2. Muzej ljudske revolucije Slovenije že danes predstavlja matični slovenski muzej za to področje muzejskega dela, prav v zadnjem času pa je prevzel skrb tudi za spomenike narodnoosvobodilnega boja na področju repubJike. Njegovo dejavnost je treba še razširiti in poglobiti, obenem pa jo približati še v večjem številu zlasti mladim. 3. Muzej izvenevropskih kultur v gradu Goričane, ki spada pod okrilje Slovenskega etnografskega muzeja, mora v srednje-ročnem obdobju razširiti svojo zbirko na celotno področje, ki ga obsega njegov naslov, zato pa potrebuje seveda ugodnejše pogoje delovanja. 4. Lutkovno gledališče Jože Pengov bo še naprej uspešno razvijalo svojo dejavnost, ce mu bomo lahko omogočili boljše prostorske in tudi kadrovske pogoje — s svojim dosedanjim delom je gledališče doseglo priznano kvaliteto v širšem prostoru in obenem dokazalo svoj izredni pomen za kulturno vzgojo otrok in mladine. 5. Kulturna dejavnost na vzgojno izobraževalnih ustanovah občine Ljubljana-Šiška se mora še krepkeje razviti, obenem pa je ob kakovosti dela šolskih skupin treba povsod poskrbeti za strokovno mentorstvo (tu računamo tudi na pomoč Centra za kulturo iz šol v kulturo mladih pri Pionirskem domu v Ljubljani) in za prehod mladih iz šol v kulturno umetniška društva, da se ne bi (kot večinoma do sedaj) izgubil ustvarjeni interes za kulturno dejavnost potem, ko mladi zapuste vzgojno izobraževalne ustanove. 6. Skupni cilji v vsej Ljubljani na področju organiziranja kulturnih dejavnosti v TOZD in OZD so naslednji: — delovna organizacija do 200 zaposlenih mora imeti referenta za kulturo, — delovna organizacija do 1000 zaposlenih mora imeti odbor za kulturo, — delovna organizacija nad 1000 zaposlenih mora imeti zasedeno delovno mesto profesionalnega delavca za kulturo. Pri tem se delovanje v TOZD in OZD ne sme omejevati le na ljubiteljsko kulturno dejavnost v okviru delovne organizacije, ampak morajo TOZD in OZD posvetiti temeljito skrb za kulturno življenje delovnih ljudi svoje delovne organizacije v celoti. 7. Že uveljavljeni cilj na področju krajevnih skupnosti je, da pride vsaj enkrat na mesec v vsaki krajevni skupnosti tudi do kulturne prireditve. V vsaki krajevni skupnosti mora delovati tudi posebna komisija za kulturo, ki skrbi za kulturno življenje krajanov, obenem pa tam, kjer tega še ni, pripravlja tla in organizira društva, sekcije in podobno. 8. Na področju delovanja kulturno umetniških društev in skupin je treba rešiti vsa že v prikazu stanja navedena vprašanja — od strokovnih sodelavcev preko prostorskih in drugih materialnih možnosti do množične rasti dejavnosti same. Zveza kulturno prosvetnih organizacij bo za razne zvrsti umetniškega ljubiteljskega ustvarjanja prirejala tudi srečanja in revije. 9. Posebno skrb je treba na področju varstva kulturne dediščine in varstva spomenikov posvetiti spomenikom narodnoosvo-bodilnega boja na področju občine. 10. Do leta 1980 je nujno treba načrtno investirati v prostore za kultume dejavnosti - adaptacije in nekatere novogradnje. UKREPI 1. Z ustreznim financiranjem je treba knjižnično dejavnost na občinskem področju usposobiti za sodobno dejavnost z odpiranjem novih izposojevališč po srednjeročnem načrtu razvoja ljubljanskih splošno izobraževalnih knjižnic, z adaptacijo matičnih in podružničnih prostorov knjižnice, z ustrezno kadrovsko politiko in z zvečanjem knjižnega sklada do norme 2 knjig na prebivalca. 2. Muzeju ljudske revolucije Slovenije je treba omogočiti nadaljnji razvoj z ustreznimi kadrovskimi rešitvami in prostorsko tehničnimi posegi. 3. Lutkovno gledališče Jože Pengov mora dobiti ustrezne prostore za svojo dejavnost, zaradi izrednega pomena in kakovosti dejavnosti pa tudi dva ali tri strokovne vodje-profesionalce. 4. Na vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih se mora razviti kulturna dejavnost pod ustreznim strokovnim vodstvom. 5. Društvene dejavnosti morajo poleg prostorskih vprašanj rešiti tudi vprašanje strokovnega vodstva, obenem pa težiti k posodobljenju svojih programov in širjenju svojega delovanja. Takorekoč vsi domovi — prostori za kulturne dejavnosti v občini potrebujejo temeljite adaptacijske posege, ki morajo usposobiti prostore za dejavnost, urediti garderobe, odre, sanitarije ipd.. vgraditi centralno kurjavo in omogočiti širjenje dejavnosti z delnimi dozidavami in razširitvami. Od načrtovanih novogradenj pa v srednjeročnem obdobju predvidevamo zgraditev osrednjega kulturnega centra na področju krajevne skupnosti Komandanta Staneta z mikrolokacijo na Trgu komandanta Staneta ter mladinski družbeni in kulturni center Siška. V programih krajevnih skupnosti vsepovsod kot osrednje vprašanje nastopajo prostori za kulturne dejavnosti. Zato predlagamo postopno ureditev vseh adaptacij kulturnih domov v obdobju do leta 1980. Sele ob tem se bo sploh mogoče v večini krajevnih skupnosti pogovarjati o sodobni množični kulturni dejavnosti krajanov. 7. Obveščanje in propaganda sta pomembni dejavnosti za širjenje interesa za kulturne dobrine, in v obdobju do leta 1980 je treba tudi na področju občine Ljubljana-Šiška vzpostaviti enoten sistem obveščanja in propagande, kot ga pripravlja strokoVna skupina pri ljubljanski kulturni skupnosti v skladu z navodili vseh šestih kulturnih skupnosti. 8. Končno moramo med ukrepi še posebej izpostaviti vsepovsod omenjene prostorske probleme, ki jih bomo rešili le z načrtnim investiranjem. Adaptacije kulturnih domov so potrebne pri naslednjih objektih: Kulturni dom Medvode, Kulturni dom Skaručna, Dom godbe Medvode, Gameljne, Bukovica, Zg. Šiška, Sentvid, Pimiče, Smartno-Tacen, Smlednik, Dravlje, Vodnikova rojstna hiša, grad Smlednik, grad Goričane. Med novogradnjami sta potrebna kot osrednji center Kulturni center Šiška na že omenjeni lokaciji in Mladinski center Šiška. Pri vseh adaptacijah in novogradnjah je potrebno misliti na sodobno funkcijo kulturnih centrov in pri tem ne pozabiti tudi na izposojevališča knjižnice Šiška. 9. Za stimulacijo in priznanje prizadevnim delavcem in kolektivom na področju kulturnih dejavnosti je potrebno ustanoviti in podeljevati posebna priznanja delavcem v kulturi. 10. Za likovno in druge razstavne dejavnosti je prav zaradi interesa delovnih ljudi treba usposobiti nekaj novih razstavišč, in sicer pri že omenjenih adaptacijah kulturnih domov, kot tudi nekaj razstavišč v delovnih organizacijah. SREDSTVA V letu 1975 je kulturna skupnost Ljubljana-Šiška v lastnem programu realizirala sredstva v višini 440.000,— din. Za nadaljnji razvoj dejavnosti kulturno umetniških društev in skupin ter dejavnosti krajevnih skupnosti, TOZD in OZD in šol, pa tudi za razvoj dejavnosti občinske Zveze kulturno prosvetnih organizacij bi potrebovali v obdobju do leta 1980 ustrezno rast sredstev v skladu z rastjo družbenega bruto proizvoda, torej letno rast v višini 7%. Če pa hočemo resnično kaj premakniti na kulturnem področju, moramo izpolniti predvsem investicijske naloge. Zato smo predlagali že v predlogu finančnega načrta za leto 1976 investicijska sredstva v višini 3,030.020,-. Če bi nam uspelo zagotoviti v obdobju do leta 1980 tudi vsako leto sredstva za investicije v tej višini, kot jo predvidevamo za leto 1976, bi lahko sanirali celotno področje obstoječih kulturnih domov v občini Ljubljana-Šiška. Nekatere krajevne skupnosti, ki lastnih prostorov za kulturne dejavnosti sploh nimajo, bi v tem obdobju pripravile načrte za izgradnjo kulturnih domov, oziroma za adaptacijo kakih že obstoječih prostorov za kulturne potrebe. Posebna sredstva pa bi morali zbrati za obe predvideni novogradnji, torej za Kultumi center Šiška in za Mladinski center Siška. 11. TELESNA KULTURA Osnovni cilji telesne kulture v obdobju 1976 do 1980 bodo: — nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov na podlagi vsestranskega obveščanja in informiranja ter čvrstost delegatskih odnosov in sistema na področju telesne kulture, — doseči je potrebno, da bo postala redna telesnokulturna aktivnost občanov vsakdanja havada v organiziranih in neorganiziranih oblikah. Število redno aktivnih naj bi se od sedanjih 15 % prebivalstva dvignilo do 30 % v letu 1980, — skrbeti je potrebno za intenzivno združevanje sredstev v občini in na ravni mesta za nove telesnokulturne objekte, predvsem v samoupravnem sporazumevanju z drugimi interesnimi skupnostmi in še posebej z organizacijami združenega dela, — v občini se bomo morali sporazumeti o razvoju prioritetnih športnih panog, ki imajo za občane največji pomen ter jim zagotoviti pogoje za načrtno delo ob množičnem zaledju, — v prizadevanja za prej navedene cilje bo treba pritegniti vse razpoložljive potenciale v okviru samoupravnih nosilcev na drugih družbenih področjih kot so komunala, investitorji novih stanovanjskih naselij, vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugih. RAZVOJ V OBDOBJU 1976-1980 Šport v vzgojnoizobraževalnih ustanovah Sodelovanje s področjem otroškega varstva in izobrazevanja je pravzaprav temeljnji interes telesne kulture. Telesna vzgoja od rane mladosti pa do zaključka izobraževanja je temelj za človekov odnos do telesne kulture. a) Predšolska telesna vzgoja Na področju naše občine imamo vrsto novih WZ, vendar ob hitri rasti prebivalstva ti ne zadostujejo. Zato ne bomo delali načrtov za vključevanje najmlajših v telesno vzgojo le na WZ, ampak se bodo morale v to delo strokovno usmeriti tudi vse osnovne telesnokultume organizacije, predvsem pa društva Partizan. Rešiti bo treba pereče vprašanje delovanja strokovnjakov na tem področju. b) Šport v osnovnih šolah Osnovni nalogi bosta načrtno delovanje šolskih športnih društev do take mere in zagotavljanja materialne osnove, da bodo vključevala vse šoloobvezne otroke. Razviti bomo morali primerne tekmovalne sisteme v vseh prioritetnih panogah, katerim bo treba zagotoviti pogoje dela v okviru ŠŠD. c) Šport v srednjih šolah Tudi za ŠŠD srednjih šol velja isto kot za osnovne šole. Rekreacijski šport Zagotoviti bo treba predvsem objekte, ki služijo izključno rekreativni dejavnosti (TRIM-steze, TRIM-kabineti, asfaltne ploščadi z uporabnostjo v športne namene, predvsem pri stanovanjskih soseskah). Nujno bo potrebno poskrbeti za profesionalizacijo organizatorjev športne rekreacije v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnbstih ob delovanju zadostnega števia amaterskih kadrov. a) Rekreacijski šport v krajevnih skupnostih . Zavzemati se bomo morali za sistemsko gradnjo športno-rekreacijskih površin pri novih stanovanjskih soseskah. b) Rekreacijski šport v združenem delu — TOZD V TOZD se je šport predvsem razvil preko delavskih športnih iger, ki so žal posnemale tekmovalne sisteme pa tudi ekscese vrhunskega športa — a vendarle prinesle šport v OZD. Naša naloga bo, da si bomo prizadevali za nastavitev organizatorjev športne rekreacije v večjih OZD ali TOZD s preko 1000 zaposlenimi. Najpomembnejše bo združevanje skupnih interesov OZD in TOZD po športnih objektih, to pa pomeni združevati sredstva za namenske objekte. Razvijati bo treba ustrezen športno-rekreacijski tekmovalni sistem. c) Rekreacijski šport v osnovnih telesnokulturnih organizacijah Občinske telesnokulturne organizacije so trenutno še vedno glavni nosilec organizirane športnorekreacijske dejavnosti. Velik del te rekreacije se je skrival v tekmovalnem vrhunskem športu in prevzel vse njegove pojavne, ekscesne oblike. Z novo organizacijo ZVEZO TELESNOKULTURNIH ORGANIZACD LJUBLJANA-ŠIŠKA, ki bo uvedla nove tekmovalne sisteme, bo rekreacijski šport v osnovnih telesnokulturnih organizacijah moral dobiti svoje pravo mesto. d) Množične akcije, TRIM Načrtno se bo treba posvetiti propagandi v raznih oblikah ter še posebej organizaciji množičnih akcij TRIM, kolesarjenja, plavanja, smučanja, teka, hoje, itd. Tekmovalni šport Osnovna naloga bo zagotovitev množičnega tekmovalnega športa s prednostno vključitvijo najmlajših starostnih kategorij. a) Prednostna razvrstitev športnih panog Občani vseh kategorij se ukvarjajo s tridesetimi športnimi panogami oziroma oblikami telesne vzgoje. Prav gotovo je, da je fizično nemogoče v vseh panogah doseči množičnost, da niso vse športne panoge enako pomembne in razširjene ter da nimajo vse enakih pogojev za delo. Na osnovi samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja na ravni SRS in mesta Ljubljana se bo izvedla prednostna razvrstitev športnih panog. b) Organizacija tekmovalnega športa in tekmovalni sistemi Prizadevati si bomo morali za organiziranost tekmovalnega športa v skladu z dogovorjeno usmeritvijo na ravni mesta. Prioritetne športne panoge naj bi imele kar največjo množično zaledje v šolskih športnih društvih. c) Vrhunski šport Tam, kjer bo tekmovalni šport dal tudi vrhunske dosežke, bo treba v skladu z družbenim dogovorom o statusu vrhunskega športnika zagotoviti vrhunskim športnikom vse pogoje za nadaljnje doseganje vrhunskih dosežkov. Objekti Izdelati bo treba podroben program izgradnje objektov do leta 1980 na podlagi v letu 1975 opravljene analize stanja. KADRI Zaradi vse večjih zahtev rekreacijskega in tekmovalnega športa bomo morali pričeti z nastavljanjem profesionalnih organiza-torjev rekreacije in trenerjev. V ta namen bomo štipendirali kandidate za te profile za ustrezno smer izobraževanja pri Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Največjo pozornost bo treba posvetiti kadrom, ki delajo v šolskih športnih društvih. KVANTIFIKATIVNA PROJEKCIJA PROGRAMA TELESNE KULTURE V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA V OBDOBJU 1976-1980 Globalna kvantifikacija Osnovni vir sredstev za telesno kulturo so sredstva, ki jih odvajajo vsi zaposleni po samoupravno dogovorjeni prispevni stopnji iz svojih brutto osebnih dohodkov. Indeks porasta je prikazan iz ocene porasta dohodka v SR Sloveniji. Zavedati se je treba, da bo potrebno indeks uskladiti, ker prav gotovo ne bo za vsa področja družbene dejavnosti enak. Zavedati pa se je tudi treba, da je za izvedbo programa SITKS Ljubljana-Šiška indeks odločno prenizek. Predvidevamo tudi namensko združevanje sredstev iz OZD in TOZD za izgradnjo novih telesnokulturnih objektov. Teh sredstev leta 1975 ni bilo. Danes ugotavljamo, da je materialna baza na telesnokulturnem področju slabša kot leta 1970. Dinamika izdatkov prikazuje nove programske usmeritve v telesni kulturi: — šolskemu športu se bo posvečalo iz leta v leto večjo skrb in s tem tudi večja vlaganja finančnih sredstev, — upadanje sredstev za tekmovalni šport ne pomeni slabitev tekmovalnega športa, pač pa novo usmeritev: večina aktivnosti, ki se danes odvijajo pod naslovom ,,tekmovalni šport" je v svojem bistvu prava športna rekreacija. Proces urejevanja razmer in dejavnosti na tekmovalnem področju bo trajal gotovo do leta 1980. Tu gre za jasno opredelitev, kaj spada pod športno-tekmovalni in rekreacijsko-tekmovalni sistem, — na ravni mesta Ljubljana bomo združevali sredstva predvsem za vrhunski šport in na ravni republike za razne skupne naloge. 12. KRAJEVNE SKUPNOSTI Glede na dosedanji razvoj občine imamo danes 21 krajevnih skupnosti, ki so si po velikosti, številu prebivalcev in ostalih karakteristikah zelo različne. Njihova problematika je odvisna tudi od tega, ali je to tnestna, primestna ali vaška krajevna skupnost. Ker te specifičnosti vplivajo na celotno delo in življenja v psameznih območjih, je potrebno te upoštevati tudi v nadaljnjem petletnem razvoju krajevnih skupnosti pri nas. Krajevne skupnosti so s svojimi dejavnostmi v srednjeročnem planu občine vključene na več področjih. Tako so njihove dejavnosti oziroma planirane akcije vključene pri samoupravnih interesnih skupnostih, na področju gospodarstva, komunale, urbanizma, stanovanjskega gospodarstva in ostalih poglavjih tega osnutka plana. V tem delu tega osnutka pa so vključene predvsem tiste dejavnosti, ki niso zajete v nobenem področju in tiste, ki so enotnega pomena za vse krajevne skupnosti v naši občini. V sodelovanju s samoupravno interesno stanovanjsko skupnostjo in družbeno-političnimi organizacijami je potrebno vsepovsod, kjer so za to dani pogoji, ustanoviti in aktivirati hišne svete kot osnovne nosilce družbeno-političnega in samoupravnega življenja v KS. Prav tako je tudi potrebno v višji meri aktivirati potrošniške svete, ki bodo skrbeli za urejeno preskrbo potrošnikov in sodelovanje med krajevno skupnostjo in trgovinskimi delovnimi organizacijami. Izhajajoč iz osnutkov planov KS iz dosedanjih predlogov KS v naslednjem petletnem obdobju ne bo prišlo do pomembnejših sprememb meja KS, razen na območjih, kjer je predvidena pomembnejša stanovanjska gradnja ali druga pomembnejša investicija, ki noposredno vpliva na spremembo delovanja krajevne skupnosti. Tako bo potrebno v teni petletnem obdobju spremeniti meje in ustanoviti novo KS na območju sedanje KS Dravlje zaradi izgradnje stanovanjskih sosesk SS 7/1, SŠ 8/1, SS 8/2 in SŠ 10, ter na območju sedanjih krajevnih skupnosti Milan Majcen in Hinko Smrekar. zaradi izgradnje S.Š Stara Cerkev, kakor tudi Drenikovega podvoza. Ker o spremembi meja KS neposredno odločajo delovni ljudje in občani sami, doslej pa v teh krajevnih skupnostih še ni dokončno nskJajen predlog sprememb, lahko v tem osnutku to sanio predvidimo in podamo predlog, da se to v času javne razprave uskladi. Povseni jasno pa je. da je z ustanavljanjem novih krajevnih skupnosti tudi pogojen nakup prostorov za delovanje. Razen KS Trnovec— Topol in Stanežiče—Medno, kjer pa iniajo sedaj že v gradnji povečavo gasilskega doma, isto pa predvidevajo v Stanežieah, kjer bodo tudi prostori za delovanje DPO. imajo sicer vsc krajevnc skupnosti prostore za delovanje družbeno-po-litičnih organizacij in krajevne samouprave, ki pa so v sedanjem času zaradi vsestransko povečane aktivnosti že pretesni. Zato je tudi veliko KS v svojeni petletnem obdobju planiralo izgradnjo novih prostorov in domov za delovanje družbeno-političnih organizacij, krajevne samouprave, kulturnih dejavnosti, itd. Ne glede na naziv objekta (dom KS, družbeni center, kulturni dom) in na to, da so nekateri ti objekti že vključeni v poglavju ..kulture", jih zaradi preglednosti in ocene na tem mestu še enkrat navajamo: — KS Milan Majcen: Pridobitev družbenih prostorov s primerno dvorano, lahko skupaj s KS 11. Smrekar. — KS Hinko Smrekar: - odkup zgornjih prostorov v Černetovi 31, — izgradnja novega družbenega centra. — KS Ljubo Šercer: izgradnja družbenega doma KS. — KS Litostroj: izgradnja novega družbenega centra. — KS Zgornja Šiška: novi prostori — možna nadgraditev sedanjih Usluginih prostorov. — KS Kom. Staneta: izgraditev kulturnega doma. — KS Koseze: ureditev doma Svobode. nakup prostorov v E-bloku. — KS Dravlje: adaptacija doma. — KS Podutik: izgradnja družbenega centra. — KS Stanežiče—Medno: dograditcv domov v Medneni in Stanežičah. — KS Medvode: — adaptacija kulturnega donia, — adaptacija godbenega doma, — priprava dokumentacije za izgradnjo družbenega centra — KS Pirniče: adaptacija kulturnega doma. — KS Šmartno—Tacen: obnovitev gasilskega donia (že v delu). — KS Bukovica—Š. turn: obnova doma KS in gasilskega doma Utik in Šinkov turn. — KS Vodice: ureditev doma v Skaručni (fasada). — KS Trnovec—Topol: izdelati dokumentacijo in realizirati prostor za družbeni center. Upoštevajoč kriterij, da ima vsak družbeni center v povprečju 500 m2 površine in da stane vsak m2 površine 10.000 din, stane vsak dom vsaj 5,000.000 din. Glede na to ne bo mogoče realizirati vseh pianiranih investicij. ampak bomo morali v tem obdobju pristopiti k temeljiti adaptaciji vseh dosedanjih domov in prvenstveno zagotoviti sredstva za nakup prostorov za delovanje novoustanovljenih KS. 13. LJUDSKA OBRAMBA V srednjeročnein razvojnem načrtu občine Ljubljana-Šiška so upoštevani vsi zakonski in drugi predpisi, ki urejajo odnose in obveznosti družbenih in drugih subjektov na področju ljudske obrambe, zlasti pa zaključki iz vojno-politične ocene ogroženosti občine v primeru vojne. Upoštevane pa so tudi vse obveznosti, ki jih skupščina občine ima na področju obrambnih priprav v okviru mesta Ljubljane. 13.1 TERITORIALNA OBRAMBA Teritorialno obrambo v srednjeročnem načrtu zajemamo in obravnavamo tako, da bo postala sestavni del samoupravnih odnosov, obenem pa tudi funkcija družbenega in političnega sistema. Zaradi tega predvidevamo dosledno izvrševanje obrambnih in vojnih priprav v vseh okoljih, ki so pomembna za uspešno izvajanje postavljenih nalog. Enote narodne zaščite se opremljajo z materialno-tehničnimi sredstvi po formaciji in v taki meri, da bodo v vsakem času in v vseh situacijali sposobne izvršiti naloge, ki se pred njih postavljajo. Poleg nabave materialno-tehničnih sredstev smo v srednjeročnem načrtu posebno pozornost posvetili vprašanju vzgoje in urjenju enot. 13.2 CIVILNA ZAŠČITA Citfilna zaščita je oblika široko organiziranega sodelovanja delovnih Ijudi in občanov v vseh njihovih asociacijah, katere poglavitna naloga je zaščititi življenja in materialne dobrine pred posledicami vojnih akcij in pred posledicami elementarnih in drugili nesreč. 13.3 GOSPODARSTVO Po oceni vojnostrateškega položaja Ljubljane moramo ugotoviti, da z vidika virov surovin, reprodukcijskega materiala in energetskih virov Ljubljana nima ustreznega zaledja, zato bi bilo ljubljansko gospodarstvo v vojnem času skoraj izključno odvisno od materialnih zalog in energetskih virov, ki se nahajajo na območju Ljubljane. Med najbolj kritična področja gospodarskih dejavnosti nedvomno sodi energetika, ki lahko bistveno vpliva na vojno proizvodnjo in druge vrste gospodarskih dejavnosti v vojni. Ob tem se postavlja potreba po izdelavi energetske bilancc mesta, ki bi ob upoštevanju perspektivnega razvoja gospodarstva v Ljubljani dala podatke o potrebnih energetskih kapacitetah, na osnovi katerili bi bilo mogoče planirati razvoj in sistematično /agotavljanje materialnih pogojev temeljnih in drugih organizacij združenega dela s tega področja. Z načrti proizvodnje in storitvenih dejavnosti v občini je potrebno zagotoviti prioriteto proizvodnje posameznih vrst izdelkov in prioriteto storitvenih dejavnosti, v skladu s potrebami in zahtevami splošne ljudske obrambe. Z načrtno politiko in ustreznimi ukrepi je potrebno podpirati družbeno in privatno proizvodno in uslužnostno obrt, zlasti klasično — mlini, pekarne, žage, klavnice. kovačije itd. Pri dograjevanju sistema preskrbc občine in mesta je treba preko enotncga sistema financiranja sistematično zagotavljati blagovne rezerve, zlasti artikle racionirane preskrbe. Na področju kmetijstva in gozdarstva je treba zagotoviti varstvo kmetijskih površin. ki so primerne za kmetijsko proizvodnjo ter z različnimi inštrumenti kmetijske politike pospeševati razvoj kmetijske dcjavnosti. Na področju veterinarstva je treba zagotoviti osnovnc kadrovske, organizacijske in materialne pogoje za učinkovito delovanje veterinarske službe. Na področju gradbeništva, komunalc in urbani/.ma usmerjati razvoj temeljnih in drugih organizacij združcnega dela ter področij tako, da bodo v največji možni meri upoštevani interesi in potrebe ljudske obrambe, zlasti z vidika hitrega in učinkovitega prehoda v vojno stanje in delovanja v vojnih razmerali. Pri oblikovanju in bilansiranju finančnih sredstev v razdobju 1976—1980 je treba upoštevati družbene blagovne rezerve. ki jih zagotavlja občina v skladu s temeljnim zakonom o družbenih blagovnih rezervah in na njihovi podlagi izdanimi predpisi. Poseben element oziroma pogoj uspešnega delovanja v vojni so kadri. Z ustreznimi razvojnimi projekcijami različnih struktur prebivalstva in na osnovi kadrovskih potreb, ki bi nastale ob mobilizaciji vojaških obveznikov je treba ugotoviti kadrovske potenciale in izdelati programe izobraževanja, poklicnega in dopolnilnega usposabljanja za delo v vojni in usposabljanje delavcev zlasti delavk ob prekvalifikacijah. 13.4 DRUŽBENE SLUŽBE Prvine splošne ljudske obrambe morajo biti organsko vključene v srednjeročne načrte vseh družbenih subjektov splošne ljudske obrambe. Posebej skrbno je treba obravnavati in načrtovati razvoj zdravstvenega in socialnega varstva, informacij, šolstva in kulture, ki so za ljudsko obrambo posebej pomembne. Z zagotovitvijo potrebnih kadrovskih organizacijskih in materialnih pogojev je treba doseči, da bodo te dejavnosti učinkovito funkcionirale tudi v najtežjih vojnili pogojili. 13.5 KRAJEVNE SKUPNOSTI V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani z uveljavljanjem samoupravnih odnosov uresničujejo bolj celovite družbenoeko-nomske razmere, s tem pa zagotavljajo svoje mesto in vlogo v podružbljanju in krepitvi ljudske obrambe. prcdvsem v oboroženem delu in civilni zaščiti. — Krajevna skupnost vzpostavlja tesne oblike sodelovanja z OZD in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi na njenem območju o vseh vprašanjih obrambnili priprav. — Krajevna skupnost neposredno sodeluje pri formiranju. krepitvi in celotnem delovanju enot narodne zaščite na njenem območju. — V cilju krepitve enot civilne zaščite je potrebno v civilno /aščito vključiti najmanj \0 7r nerazporejcnih občanov, med njimi mladine in žensk. — Pospešiti ustanavljanje splošnili enot CZ pri hišnili in uličnih svetih. — Opremiti in okrepiti enote CZ krajevne skupnosti, zlasti enote za reševanje in prvo pomoč. — Načrtno in enotno skrbeti za obrambno varnostno vzgojo delovnih ljudi in občanov. 13.6 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Posebno odgovorne naloge iniajo pri tcm samoupravne interesne skupnosti, ki neposredno usmerjajo in zagotavljajo pogoje za razvoj teh dejavnosti. Ljudska obramba bi morala biti kot skupni interes delovnih ljudi in občanov ter celotne družbe celoviteje vgrajena v srednjeročnili načrtih v vseh asociacijah v občini, s tem bi se interesi in potrebe s tega področja lahko učinkoviteje uresničevali. Samoupravne interesne skupnosti morajo organizirati obrambne priprave za delo v vojni in zagotoviti zaščito materialnih dobrin pred učinki vojne. 13.7 STROKOVNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA Posebno pozornost je posvetiti organizacijam in društvoni, ki v svojo dejavnost vključujejo mladino. Tu predvsem mislimo na Zvezo tabornikov, društvo radioamaterjev, strelska društva, pionirsko organizacijo, ter Rdeči križ in gasilska društva. — Vse naštete organizacije in društva sodelujejo v pripravah za ljudski odpor, predvsem z vzgojo in izobraževanjem svojih članov za borbene in druge aktivnosti na področju ljudske obrambe in civilne zaščite. — Sodelujejo po svojih interesnih področjih z enotami oboroženih sil. 14. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Nadaljnji razvoj socialističnih sanioupravnih odnosov in potreba, da na teh osnovah nenehno krepimo obrambo in varnost družbe zahteva še bolj organizirano in zavzeto graditev in uresničevanje enotnega in celovitega sistema družbene samozaščite. V obdobju 1976—80 bomo nadalje krepili aktivni odnos delovnih ljudi in občanov do varovanja družbene lastnine in samoupravnih odnosov ter drugili temcljnih vrcdnot naše samoupravne družbe in revolucije v skladn z nadaljnjim podružbljanjem varnostnega sistema. Izgrajevanje sistcma družbene samozaščitc in njegovo organizirano uresničevanje mora postati sestavni del vsakodnevne samoupravne dejavnosti. Z vzgojo in izobraževanjem, nadaljnjem razvijanjem socialističnega patriotizma in varnostne kulture, izpopolnjevanjem obstoječc organiziranosti in nadaljnjim dogovarjanjem ter samoupravnim normativnim urejanjem, zlasti pa s prizadevanjem družbeno-političnih organizacij v enotni fronti organiziranih socialističnih sil pod vodstvom ZK moranio zagotoviti, da delovni ljudje, samoupravne organizacije in skupnosti postanejo dejanski nosilci družbene samozaščite. Po enotnem programu bo celotno prcbivalstvo občine vključeno v varnostno vzgojo, ki mora postati sestavni dcl idejno-politične vzgojc delovnih ljudi in občanov. Zlasti pomcmbno je, da so vamostne vzgoje in seznanjanja z vsebino družbene samozaščite deležni mladi Ijudje, zato bodo teme s tega področja vključene v izobraževalne programe in učbenike na šolah vseh stopcnj. V ta proces se bodo organizirano vključila sredstva javnega obveščanja, pri čemer mora Javna tribuna in druga sredstva informiranja v občini zagotoviti sistematično in usklajeno politično propagandno delovanje za utrditev družbene samozaščite in poglabljanje varnostne kulture. TOZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti bodo zagotavljale izvrševanje nalog in ukrepov na področju izobraževanja, kadrovanja, požarne varnosti, varnosti pri delu, varstva okolja, varovanja dclavcev in delovne organizacije ter njenega premoženja, komuniciranja s tujci, hranjenja dokumentov in zaupnih podatkov, hranjenja gotovine in vrednostnih papirjev, delovanja proti kriminalu, zaščite prcd sovražno aktivnostjo v skladu z družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v občini podpisanim v letu 1975 in sprejetimi samoupravnimi akti bodo naloge in ukrepe dopolnjevale in izpopolnjevale. Krajevne skupnosti bodo delovale zlasti v smcri razvijanja zavesti o varovanju socialističnega sistema prcko izobraževanja in informiranja, ustreznega kadrovanja in se vključevale v izvajanje nalog in ukrepov za zagotovitev večje javne in prometne varnosti, preprečevanje in odkrivanjc sovražne, predvsem psihološko propagandne aktivnosti in njihovih nosileev, preprečevanje nesa-moupravnega delovanja, preprečevanje in odkrivanje kriminalitete. zmanjševanje nevarnosti požarov, poplav in njihovo prepre-čevanje ter opozarjanje na druge splošne nevarnosti in organizirale odstranjevanje posledic, organizirale aktivnost za varovanje okolja itd. V srednjeročnem obdobju je potrcbno zagotoviti in izpopolniti povezovanje samozaščitne aktivnosti nied TOZD in krajevnimi skupnostmi ter dosledno izpcljati vključevanje vodje varnostnega okoliša in predstavnikov drugih državnih organov. Realizirati je nujno predvideno organiziranost v občini in jo nenehno izpopolnjevati. Družbcno-politične organizacije. družbene organizacije in društva ter samoupravnc interesne skupnosti bodo dosledno izpeljale svojo idejno-politično in vzgojno funkcijo z vključitvijo vsebine družbene samozaščite in varnostne vzgoje v svoje programe stalnega idejno-političnega in vzgojno izobraževalncga dela. Na področju požarnc varnosti bo ustanovljena in bo pričela z deloni protipožarna skupnost. V sistem družbene samozaščite, v katerem so nosilci nalog delovni ljudje in občani ter njihove asociacije opravljajo državni organi v skladu z zakonskimi pooblastili določene strokovne naloge. Organizacijo in način delovanja državnih organov, zlasti organov za notranje zadeve. inšpekcijc in SDK. bo potrebno uskladiti s potrebami po njihovem sodelovanju, organiziranju, izpopolnjevanju in uresničevanju družbene samozaščite. Državni organi bodo dajali TOZD. KS in občini informacije in predloge za poglobljcno in uspešno uresničevanje družbene samozaščite, zlasti podatke o vzrokih za nastajanje sovražnih in drugih družbeno negativnih pojavov1 in aktivnosti, njihove pojavnc oblike in nietode, ki jih uporabljajo nosilci. 56 Wim& PROSTDRA famiiie dejavnosti %o);o::staoovania ,/ kamin. sanac.{k.s.) m^™\ osn.šolslvo m*™* vz|. varstvo Ik^dpuili. ppost.|k.s| % večje proizv. kap. izraba prostora h-----------obstoječa III preilviilena 11 kapac. na voljo H--------FSI=1 cilji novel. urb. ddkumentov in urbanisticne politike (srednjeroonol ^E kPčiti zazidljivost iiii povečati izrabo ~~V" grupirati zazidavo OSNUTEK ORUŽBENEGA NACRTA1976 1980 OBCINE UUBUANft ŠISKA OSNUTEK DOGOVORA O OSNOVAH DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 Da bi zagotovili liitrejši in čimbolj usklajen razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti, da bi izboljšali življcnjske in delovne pogoje vsakega delavca in občana ter da bi sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb čimbolj racionalno porazdelili, sprejemajo temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine Ljubljana-Šiška, občinski sindikalni svet in izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška naslednji D0G0V0R o osnovah družbenega načrta občinc Ljubljana-Šiška za obdobje 1976-1980 Člen 1. V združenem delu bo potrebno vse bolj obvladovati zakonitosti blagovne proizvodnje. Usmerjati družbeno-ekonomske procese prek poglabljanja in izpopolnjevanja samoupravnih odnosov, z združevanjem sredstev in svobodno menjavo dela, zlasti v okviru SIS, KS in družbeno-politične skupnosti. Za uspešno uveljavljanje samoupravnega odločanja pa je nujno razvijati informacijski sisteni, ker bo le tako delovni človek in občan kot subjekt v procesu celotne družbene reprodukcije, lahko organizirano odločal o deln in proizvodnji ter o rezultatih svojega dela. Člen 2. Hitrejši gospodarski in družbeni razvoj doseči z odločnim in doslednim izvajanjem stabilizacijskih ukrepov ob hkratncm vzdrževanju dinamične gospodarske rasti. Za ustvarjanje stabilizacijskih možnosti gospodarjenja in skladncga razvoja je potrebno. da TOZD skrbijo za modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih kapacitet ob racionalnosti v investicijah. TOZD se morajo usmeriti na boljšo opremljenost delovnili mest, modernizacijo tehnologije, avtomatizacijo proizvodnih postopkov, kar bo prispcvalo k hitrejšemu povečanju produktivnosti in ustvarjenega dohodka na zaposlenega. Člen 3. S stalnim snovanjem in uresničevanjem lastnih učinkovitih programov srednjeročnega in dolgoročnega razvoja bodo TOZD zagotavljale med drugim tudi usmeritev v večji izvoz, večjo uporabo domačih surovin, v proizvodnjo izdelkov visoke stopnje obdelave serijskega in maloserijskega obsega. Člen 4. Gospodarstvo bo moralo zavzeto in načrtno uresničevati združevanje sredstev in dela na ustavnih načelih, obenem pa se na osnovi skupniJi vlaganj in skupnih vidikov povezovati z gospodarskimi subjekti izven občinskih, mestnih, regijskih in republiških meja. Člen 5. V sredini razvojnih naporov bodo: proizvodnja, zlasti kovinska, elektro in kemična stroka, preskrba prebivalstva z osnovnimi življenjskimi proizvodi ter storitvene obrtne dejavnosti. Hitrejši, skladnejši in stabilnejši razvoj bo potekal v pogojih uveljavljanja tržnih zakonitosti ob večjem zavestnem vplivu družbenih dejavnikov, kar bo možno le ob večji koncentraciji finančnih sredstev z naložbami v deficitame dejavnosti, zato bo združeno delo za skupne programe razvoja s samoupravnimi sporazumi združevalo sredstva. Člen 6. Zagotoviti bo potrebno zmerno rast števila zaposlenih v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, premagovati dosedanjo usmeritev na ekstenzivno zaposlovanje in tako omogočiti hitrejšo rast produktivnosti dela in življenjske ravni prebivalstva. Pri tem je treba skrbeti za smotrnejšo razmestitev strokovnih kadrov in njihovo večjo vključitev v gospodarstvo. Skladno s potrebami gospodarstva je treba sistematično skrbeti za programiranje kadrov. Člen 7. Na teh osnovah zagotoviti, da bo realni družbeni proizvod naraščal v poprečju po stopnji 7,5-8 letno, pri čemeT bi rast produktivnosti predstavljala stopnjo najmanj 4,5-5,5 rast zaposlenosti pa največ topnjo 2,5-3 letno. Tako bi se zaposlenost v družbenem sektorju gospodarstva in negospodarstva, ki je znašala v začetku leta 1975 29.747 delavcev, povečala konec 1980 na okoli 32.500 delavcev. V nobenem primeru ne sme biti rast zaposlovanja hitrejša od rasti produktivnosti. Člen 8. Ob naraščanju družbenega proizvoda bo potrebno zagotoviti, da bo hitreje naraščala bruto akumulacija, to je sredstva za razširjeno reprodukcijo (amortizacija in skladi), ostale oblike porabe (osebni dohodek, skupna poraba) pa bodo naraščale počasneje. Člen 9. Srednjeročni plan družbenega in gospodarskega razvoja naj tcmelji na predpostavki, da bo prebivalstvo v občini naraščalo po stopnji 2,6 letno in sicer po stopnji 1 kot naravni prirast in po poprečni stopnji 1.6 zaradi priseljevanja iz drugih Ijubljanskih in bližnjih občin. Povečanje prebivalstva za okoli 12.000 oseb in izboljšanje stanovanjskega standarda bo zahtevalo zagotovitev gradnje 6.200 stanovanj, to je okoli 1.200 stanovanj letno. Pri tem pa je paziti, da bo stanovanjska gradnja potekala usklajeno s komunalnim opremljanjenVzemljišč, razvojem šolstva, otroškega varstva, trgovsko nirežo, družbeno prehrano, urejanjem okolja in podobno. Člen 10. Na področju razvoja družbenih dejavnosti bo potrebno težiti k nadaljnjemu uveljavljanju in poglabljanju samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov na temeljih ustave v cilju, da bi se v okviru usklajenega razvoja prioritetno realizirale tiste naloge in potrebe. ki najbolj neposredno prispevajo k dvigu družbene produktivnosti in k osnovnemu standardu občanov in delovnih ljudi. Take potrebe so predvsem na področju vzgoje in izobražcvanja, raziskovalnega dela, zdravstvenega varstva, otroškega varstva, kulture, socialncga skrbstva in druge dejavnosti. Člen 11. V okviru nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja bo potrebno ob sodelovanju vseh odgovornib dejavnikov s skupnostjo otroškega varstva in z izobraževalno skupnostjo občine Ljubljana-Šiška realizirati pogoje za čimprejšnjo pridobitev manjkajočega vzgojnovarstvenega in učnega prostora. Pri teni bo potrcbno prioritetno zagotoviti manjkajoča finančna sredstva za izgradnjo še ne pričetih gradenj osnovnošolskih in vzgojnovarstvenih objektov, ki se financirajo u samoprispevka, v sklopu novih stanovanjskih sosesk pa zagotoviti pravočasno izgradnjo novih osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov. Clen 12. Izhajajoč iz ciljev in potreb samoupravne socialistične družbe bo združeno delo temeljni subjekt v oblikovanju politike vzgoje in izobraževanja. Združeno delo (OZD, TOZD), ki je poiabnik izobraževalnili storitev in kadrov, mora v okviru izobraževalne skupnosti dobiti odločilen vpliv na načrtovanje razvoja izobraževanja. Člen 13. Na področju osnovnega šolstva bodo napori usmerjeni na postopni prehod na celodnevno šolo, v okviru usmerjenega izobraževanja pa bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju zlasti učvrstiti pogoje za strokovno izobraževanje in za oblikovanje centra za usmerjeno izobraževanje. Člen 14. Raziskovalna dejavnost bo na območju občine v okviru samoupravne interesne skupnosti in neposrednega sodelovanja z združenim delom usmerjena v razvojna prizadevanja na področju gospodarstva in na področju družbenih dejavnosti. Pri financiranju skupnih raziskovalnih programov bodo sodelovale tudi neposredno zainteresirane organizacije združenega dela. Stremeti bo treba tudi za hitrejši in učinkovitejši pretok dosežkov raziskovalnega dela v neposredni proizvodnji. Clen 15. Ker predstavlja zdravstveno varstvo sestavni del družbene reprodukcije in pomemben dejavnik produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti občanov bo potrebno zagotoviti v naslednjem obdobju večji in neposredni vpliv združenega dela, da bi se zlasti izboljšala kvaliteta osnovne zdravstvene dejavnosti in njena materialna osnova. Člen 16. V skladu z načeli nove ustave bo potrebno kulturo dosledno oblikovati kot samostojno področje združenega dela, samoupravno povezovati interese delavcev in delovnih ljudi v okviru kulturne skupnosti, hitreje širiti predvsem tiste kulturne dejavnosti in oblike posredovanja kulture, ki bodo dostopne najširšemu krogu prebivalstva in ki najbolj prispevajo k širjenju moralno etičnih vrednot in socialistične zavesti. Člen 17. Samoupravno urejanje odnosov na področju socialnega skrbstva ter prenašanje te vloge v družbeno politične skupnosti na dclovne ljudi in združeno delo mora postati podlaga za učinkovito urejanje problema socialnega skrbstva. Skupnost socialnega skrbstva bo uskladila potrebna materialna sredstva s predvidenim družbenim in gospodarskim razvojem ter s samoupravnim sporazumevanjem z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zagotavlja ugodnejše rezultate na področju socialnega skrbstva. Člen 18. Telcsna kulturna skupnost bo posvetila najvcč pozornosti množičnosti v obliki rekreacije delovnili Ijudi v /druženem deki ter vseh občanov v krajevnih skupnostih tcr /agotovila skladno z urbanističnim in prostorskim planom občine površine in objckte /a razvoj telesne kulturne dejavnosti. Člen 19. Družbeno politične skupnosti, organi/.acije združenega dela. samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in ostale organizacije in skupnosti bodo razvijale svojo dejavnost tudi v smeri krcpitvc Ijudske obrambe, potrebe le-tc morajo zato biti sestavni del družbenili planov. Člen 20. Razvoj družbene samozaščite je naperjen proti vsem oblikam sovražnega delovanja proti ustavni urcditvi. ekonomskim osnovam, pravicam in svoboščinam delovnili ljudi, nedotakljivosti osebnega in družbenega inictja in bo usnicrjen v oblikovanjc stalnega in organiziranega sistema ukrepov / uveljavljanjem družbenega in notranjega delavskcga nadzora. Člen 21. Zagotovitcv smotrnega i/.koriščanja naravnili virov in pogojev za življenje in delo, uresničevanje nalog na področju urejanja prostora in okolja je ena od bistvenih postavk razvoja. Zato morajo plani združenega dcla in družbeno političnih skupnosti upoštevati vprašanja varstva voda. zraka in okolja bodisi v obliki sanacijskih načrtov, bodisi pri presojah lokacij /a nove objckte in za območja, ki so pod posebnim družbenim varstvom. Člen 22. Samoupravni in drugi subjckti bodo sporazumno sprejeli odgovornost za izvajanje planov zgrajenih na tem družbenem dogovoru o osnovab družbenega plana v cilju, da bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju razvoj na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti odvijal usklajcno in v okviru prioritetnih potreb in nalog. Člen 23. Kolikor nc bodo sprejeti sporazumi s samoupravninii organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, ki so bistvenega pomena gledc na skupne interese in cilje, ki jili jc trcba izpolniti v tem planskem obdobju, 'aliko skupščina občinc sprejme ukrepe. /a katere je pooblaščena po ustavi in zakonu, o urejanju teh vprašanj. Člen 24. Ta dogovor o osnovah družbenega plana začne vcljati, ko ga podpiše dve tretjini podpisnikov.