i
i
“prosen-planeti” — 2010/6/1 — 11:18 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 15 (1987/1988)
Številka 6
Strani 374–376
Marijan Prosen:
OPAZUJ PLANETE
Ključne besede: astronomija, ozvezdje, planeti.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/15/915-Prosen.pdf
c© 1988 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
- -1 - -, l-"'l o, ,_, "_'J _" LI'
OPAZUJ PLANETE
Na jasnem nočnem nebu lahko razen zvezd večkrat opazuješ tudi planete.
Kako s prostim očesom že na prvi pogled ločiš planet od zvezde? Svetloba
zvezde vedno nekol iko migota (scintil lra) , svetloba planeta pa ne. Kako pa pri
opazovanju z daljnogledom razločiš planet od zvezde? Zvezdo vidiš vedno kot
točko, pa če jo opazuješ s še tako močnim daljnogledom, planet pa kot bolj
ali manj svetlo okroglo ploščico, ki včasih kaže tudi meno (fazo), kot na pr i-
mer Luna.
Planeti Venera, Mars, Jupiter in Saturn so prav lepo vidni s prostim oče­
som. Pri opazovanju teh (in tudi drugih) planetov uporabljaj knjižico Naše
nebo in Zemlja (Astronomske efemeride), ki jo v Presekovi knjižnici vsako
leto izda Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije . Tu dobiš
najrazličnejše podatke o vesoljskih telesih, med njimi tudi podatek, v katerem
PL EJ ADE..
•• e•..
•
•
••
•
•• ••
Bik
•~
•".•
a "".------------.-~-.·,. --.11.
ALD EBA RAN shema
čas (dnevi, d at um)
Slika 1 . V koordinatni sistem, ki ga sestavljata časovna in deklinacijska os, na -
riši glavne zvezde ozvezdja, v katerem se v času tvojega opazovanja navidezno
giblje planet . (Za zgled smo narisali ozvezdje Bika.) Vsakič, ko opazuješ planet,
si natančno zapomni njegovo lego glede na glavne zvezde in jo vriši v sliko
ozvezdja. Opazovane lege (PI, P2 , P3 , .. •) planeta lahko povežeš in dobiš tir
navideznega gibanja planeta v času opazovanja.
374
ozvezdju se na primer giblje planet , ki ga v določenem času nameravaš opa-
zovati. Nato poglej v Presekovo zvezdno karto, če je ozvezdje, kjer se giblje
planet, tedaj vidno. Če je , med zvezdami ozvezdja izsledi planet in ga opazuj
s prostim očesom ali pa z daljnogledom.
S prostim očesom poskusi' takole opazovati enega od omenjenih planetov .
Zvečer določenega dne ugotovi lego planeta glede na svetle (glavne) zvezde
ozvezdja in to vriši vPresekovo zvezd no karto ali pa v koordinatni sistem, ki ga
priprav iš kar sam (slika 1). Tako opazuj izbrani planet vsak peti ali vsaj deseti
jasni večer (noč) in vsakič vriši lego planeta glede na svetle zvezde ozvezdja.
Slika 2 . Ta slika pojasnjuje, zakaj se planetu spreminja lega na nebu. Narisali
smo istočasne lege planeta in Zemlje. Z Zemlje v legi 1 vidimo (projiciramo)
planet v legi 1 na njegovem tiru okrog Sonca v določeni smeri - v navidezni
legi 1 na nebu. 1<0 se Zemlja na svojem tiru premakne v lego 2 , se planet na
svojem tiru tudi premakne v lego 2 in planet vidimo z Zemlje v drugi smeri -
v navidezni legi 2 na nebu - itd, To pomeni, da se je planet navidezno pre -
maknil glede na zvezde, ki medsebojne lege ne spreminjajo.
375
Slika 3. Takole skici raš opazovanje štiri h velikih Jupitrov ih sat elitov. V knj ižici
Naše nebo in Zemlja najdeš podatke o gibanju teh satel itov . Zato lahko na-
tančno ugotoviš, katere satel ite opazuješ. Slika prikazuje lego št irih velikih
J upit rovih satelitov v treh zapo rednih dneh (večerih) 25 ., 26. in 27. 11.1945
ob 20 . uri. Glej še knjižico Astronomska opazovanja, Presekova knjižnica 3 ,
1978 , st ran 268 .
Če boš to delal kak mesec ali več, boš opazil, da planet spreminja lego glede na
zvezde, da se je torej v času tvojega opazovanja na nebu navidezno premaknil.
S takim opazovanjem ugotoviš navidezno gibanje (premikanje) planeta. Kako si
to gibanje pojasniš, kaže slika 2.
Poglej planete tudi z daljnogledom, predvsem Jupiter in Saturn. Ob Jupi-
t ru, ki ga že z daljnogledom manjše povečave (npr.opernim kukalorn) vidiš
kot razmeroma svetlo okroglo ploš čice. boš zapazil štiri drobcene svetle točke.
To so šti rje največji Jupitrovi sateliti , ki so pribl ižno tako veliki kot naša Luna.
Čez eno ali dve uri spet poglej. Ugotovil boš, da so sateliti spremenili lego glede
na Jupiter. Če bi te satelite z daljnogledom natančno opazoval dalj časa, bi
dogna l, da krožijo okrog Jupitra, in bi jim lahko izmeril tudi obhodni čas (slika
3). Za natančna opazovanja teh satelitov poglej navodila v knjižici Našenebo
in Zemlja.
Če hočeš zadovoljivo, tako da ne boš razočaran, videti Saturnov kolobar ,
mo raš opazovati že z ne koliko močnejšim dalj nogledom (na primer odprtine
5 do 8 cm in vsaj 20-kratne povečave). Tudi ob Saturnu lahk o z daljnogledom
opazuješ njegove satelite, posebno lepo pa je viden največji med njimi Titan .
376 Marijan Prosen