Po&tiina otočana v gotovini uto Lxn itev. 89. V LiuDllBnl. v pefeb 19 orila 19Z9. tena Din r IzhaJ* vsak dan popoldne, tevzemši ncdclic in praznike — Inscratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 3.50, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dosovoru. Inscrati.l davek posebej. »Slovenski Narod« velja I etno v Juzoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi *c ne vra^ajo. — Naše telefonske števifke so: 3122. 3123. 3124, 3125 io 3126. Glavni prosvetni program Nacrt glavnega prosvetnega programa predvideva dalekosežne spre-membe na šolskem polju - Verouk naj se prepusti cerkvi, vse zasebne sole pa se naj ukinejo — Beograd, 19. aprila. Včeraj je v glavnem dokončala svoje delo velika komisija prosvet. ministrstva, ki je na podlagi večletnega studija in elaboratov raznih komisij in pododborov sestavila veliki prosvetni program, ki naj tvori temelj celokupnega sol. pouka v naši državi. V komisiji so bili poleg višph uradnikov prosvetnega ministrstva strokovnjaki na šolskem polju in najuglednejsi intelektualeci iz vseh krajev države. Ptosvetni program, ki ga je v glavnih obrisih izdelala ta komisija, se bavi z osnovnimi načeli šolskega pouka in stremi za tem, da se izenacijo osnovna načela za vso državo in za vse šokke zavode. Ves šolski pouk se mora vršiti v duhu narodnega in državnega edinstva. Program je v načelu osvojen soglasno, le glede verskega pouka obstojajo različna naziranja* Pojavila se je namreč resna tendenca, da se postavi verouk v vseh šolah na docela novo pod-lago. Izhajajoč iz stališca, da je vera zasebna stvar vsakega posameznika, je bil sprožen pred-log, da se verouk izloci iz učnega programa in prepusii posameznim cerkvam, da v svojem delokrogu urede verouk. Zato predvideva prosvetni program, da se verouk v držav. ucnem programu izloci ter prepasti cerkvi in pristojni obetni, da uredita pouk verouka izven šolskega učnega nacrta. Pri sestavi tega programa je služil za vzorec italijanski prosvetni program, ki je bil sankcioniran tuđi od Vatikana s klenitvijo konkordata med Italijo in Vatikanom. Zato se smatra, da Vatikan tuđi pri nas ne bo imel razloga za ugovor proti taki ureditvi verskega pouka, ki daje cerkvi vrhutega še večjo svobodo, ker ni vezan na učni program sole in šoHke ure. V zvezi s tem je tuđi predlog, naj se ukinejo vse zasebne sole, zlasti pa vse privatne srednje sole ter se naj dosledno izvede načelo, da je šolski pouk državen. Za državo samo to ne bi predstavljalo nikake posebne obremenitve, ker itak že sedaj plačuje učne moči na priznanih privatnih šolah Podržavljenje vsega pouka pa bo v znatni meri olajšalo nadzorstvo in dosledno izvajanfe prosvetnega programa. Generalna uredba o reorganizaciji ministrstev je podpisana Ukinjene so vse generalne direkcije, finačno ministrstvo bo poslovalo po bančnih načelih — V notranjem rainistrstvu se osnuje politična direkcija. — Beograd, \9. aprila- Po informa* cijah iz vladnih krogov je bila danes podpisana uredba o reorganizaciji vseh rninistrste\\ Po tej uredbi bo ministra stvo socijalne politike in narodnega zdravja imelo tri oddelke, in sicer fplošnega, za delavska vprašanja in za /dravsh'ene /adeve. Ministrstvo za kmetijstvo bo imelo šest oddelkov, pet dosedanjih in enega novega za agrar: no pravo. Ministrstvo pravde bo ime' lo štiri oddelke, za verske zadeve, za kazenske zadeve, za civilno-pravne za-deve skupno z računovodstvom in od* delek za izdelovanje in izvrševanje z& konov. FinanČno ministrstvo bo imelo kakor doslej pet oddelkov, vendar pa se bo notranje poslovanje organiziralo po vzgledu modernoga bančnega po* štovanja. Zunanje ministrstvo bo on ganizirano po vzgledu avstrijskega r.u* nanjega ministrstva. V notranjem mU nistrstvu se ukinjajo vse pokrajinske direkcije, kaferih posli pridejo na splošno upravo. V notranjem ministr= sivu se ustanavlja politična direkcija. Ministcstv*o za javna dela in ministn stvo trgovine in industrije ostaneta neizpremenjena, V ministrstvu za promet se ukinja generalna direkcija dv= žavnih železnic, njeni posli pa preidejo na ministrstvo samo. V ostalem ostane ustroj tega ministrsfva neizpremenjen. Ministrstvo za šume in rudnike bo imelo dva oddelka za šume in rudnike namesto dosedanjih generalnih direk-cij. V resoru minisfrstva prosvete se ustanavljajo oblastne prosvetne usta* nove. — Beograd, 19. aprila. Danes do; poldne sta imela daljše posvetovanje minister pravde dr. Srskić in minister financ dr. Šverljuga. STjujin sestanek je v zvezi z organizacijo finančnega ministrstva, v katerem se bo poslovanje organiziralo po vzgledu praktične: ga bančnega poslovanja. Koncentracija gospodarske politike Z reorganizacijo ministrstev bo povećan vpliv ministrstva za trgovino, ki bo prevzelo vodstvo celokupne gospodar, politike. — Beograd« 19. aprila. Pri reorganizaciji ministrstev se bodo ured'iJa mnoga važna vprašanja ne samo admimstrativnega, tenrveč tuđi politi čneg; a značaja. Eno tzmed teh vpra-šanj je prenos vse naše gospodarske n>olitike v pristojnost ministrstva trgovine in industrije. Naša gospodarska poiitifca dosleg ni bila enotn_a. Za njeno vodstvo je prihajala inicijativa od raz-Tiih strani, iz raznih dmgrih resorov. N-ajvažnejšj problemi gospodarske ga živlijeraja se n so reševali v enotni sme-ri. Na celorm razvoj našega gospodarstva je imelo največ vpliva finančno minrstrs.tvo po svojih trstanovah kakor sene-ralni direkciji carin in direkciji za posredne davke. Vloga minisrrstva trgovine je bila bolj upravnoga in repre-zentativnesca značaja, kakor pa goapc-darsko-poiitičr.eRa. Kakor vse kaže, hoče min-ister trgovine dati svojemu ministrstvu drugo stner in dru^ značaj, ki mu pripada po njegovem nazivu. Minister trgovine je vzel iniciiati-vo v svoje roke in s preuredi-tvik/vrhovne državne uprave bo imel glavno vodBrtvo "gospodarske politike, vsled | Česar bo lažje reševal v>a vprašaiija gospoda r>ko-po!itičnega rnačaja, ki se tičemo notranjc in zunanje trgovine. Pri tem se bodo ui>cštevali tuđi iatere-si našega kmetij^tva. Na ta način bo v minis-trstvu trgovine centraliziran ves naš gospodarski program, čegar izvajange bo v najožji zvezi s prvimi gospodarskim i resori. Sava zopet narašča — Mitrovica, 19. aprila. Zadnje dni je Sava zopet pričela uaraščati. Od davi do večera je narasla za 23 cm. Vodorner kaić 541 cm nad normalo. kr.r ie naivišje vodno stanje Savo letos v Mitrovici. \>rox nara-ščanja Save je znatno kapnenjc snesa v planinan Davčne eprostitve — Beoirrađ, 19. aprila. Finančni miuj»*er je oprosti 1 plačevanja davka tia dohodek UJI", društvo Rdefeen križa in vse njpjr^ve podorcaniz.irij^, SITZOR v Zatrrebu in njegove okrožne urade ter primacijo arhibisku-pije v Baru. Strogi varnostni ukrepi za razpravo proti Šuniću — Zagreb, 19. aprila. 2a r;izpravo proti šuniću, ki je ohtožen zaradi umora urednika beograjskega %. Jedinstva : Vlade Ris to vica, je izdalo sodisce zelo stroge varnoćtiie ukrepe. K razpravi, ki se bo vršila 22- t. ra. bo dovoljen dostop le oraejenfrati ?te\nlu cbcinstva. Izdaue bodo pos^biu* \*stopnice samo zanesJjivim Ošebara, ki se bodo morale pred izdajo vstopnice. i7ka2ati e fotografijo, potrjeno od policij**. Na dan rarprave se bo izvršila j»onovno uajstrožja revizija, da ?»? prepreci prenos izdanih vstopnic na druge osobe. Pri vhodu v razpravno dvorano bo nad vsaklm posebej izvršena telesna preiskava. V po?lopju ^odisca bo zabra ljeno aepoklii*anim vsako zbiranje iu bo so-U^e blokirano od policije. Pred razpravno Jvo-rano in v dvorani sami bo vršilo kont-nlo 8 stražiikov in 14-detektivov. Nemški avtomobilisti na potu v Dalmacijo — Sarajevo, 9. aprila. Danes, ob 7. zju-trai so nernški avtO"rr;MT:sfi odtovali iz llidža v Mostar. Potovali bodo preko Konjica tor ]:rn bo v Mnstarju prirejen lep sprejeni. Po ogledu Mr-starja in okolice, bodo nad-iljevali pot v Dubrovrik. Nemški gestje so navduSeni nad sprcieniom v Sarajevu, posebno pa so zadovolin; nem>ki novinarji, ki so i im bili sarajevski tovariš: povsem na iis!uso ter s^o jim dal: vse -potrebne intormaciic. Sporrnj T>redsednik '■Adaca* -z. Koch ?e mora! odrotovari v Berlin na otvoritev mednar^dnesa motoci-Klistične^a konsresa. Do Broda potuie z u.vtoTnabilom. cd tu Pa z vlakom do Duna-ja ter bo pot em nadalieva! &voio v*t t, le-talom. N"a i.^ti način se ho vrnil z-c^et v našo državo, da ponovno prevzamc vodstvo izleta Hem^Aiii :v- .vi:rv!vt:<;to\ - Avdijence na dvoru — Bcofirad, 19. eprila. Dc^oldnc Sta bih cd kralja spreieta v avdijenc; zastopnik zunaniega ministra dr. Ki: ma nudi ter voin: minister general Hadžif, opol Ine pa jo bil sprejet od kralja predsed:iik vlade general Ž':vknv:ć. Kraljev slavnostni marš - Beo»ra«j. 10. aprila. >'j prf i'-);; tvojega prveira adjufanta in referenta za vo-j^ško glasbo je Svežanj mark od kapelnika Milenka Paunovića sprejH kot ^lavuo«t)li mar? \j. Veličanstva krali:i in kraljić*1*. Grška odlikovanja naših oficirjev — Beograd. IP. apTla. Predsednik prške vlacfe Vc-iize!os je odlikoval z visokim i vojaikimi redovi večje število naših ffficir* jev za njihovo znanstveno dck> pri triang^j* laciji med Grško in naso državo. Pred zaključkom avstrijske vladne krize Ponovna pogajanja glede stanovanjske zaščite. — Dr. Ender je najresnejši kandidat za kancelaija. ■— Dunaj, 19 aprila. Avstri.sk.^ vlaina kriza -e. kdkor prKakujejo. bliža svoje.nu zaključku. Snoe jt1 pono»no raspravljalo u ?tauovunjvetovanju veliko popustljivost tako da racunajo s tem, da bo kriza kmalu knncafa ? »ogtavo vlade pol preds^đstvom provi^riške^a dez.elne<.'a ^lavarja dr. Ea«lef-ja. Oseboo vprakinje pa ueakrat *e ui ak-tulilo. Ifcve *e, da z*hteva di. Knder obiif-nc garancije z;i i£v«*dr*o doloceneg;! /i*iiV'-♦ijTškegra program.] v parlamentu in «a ureditev odnožaj^v \ bodoci vlado i koab«'»ji. Veleuemci »icer i^\o na^protoi♦JJ() nj^^o^i kandidaturi, Lar ja bi ne oviralo i»e»tat» vlade, t^ bi jo porfpirali porifalni demit-krati. Neuspeh reparacijske konference Komisija strokovnjakov bo imela danes zadnjo sejo - Nemški ultimat odklonjen - Odtnev v nemškem in franeoskem tisku — Pariz, 19. aprila. Kakor e bilo pričakovati od vsega začetka, so reparacijska pogajania, ki so se %ršila > odboru strokovnjakov, kon-čala z neuspebom. Včeraj popoldne ie odbor ^troko* niako\ prouči! nemški odgovor na predloge zavezuikov ter ga označil /a noprviem-Ijivega, ker zabteva Nemčija znižanie reparacijskih dajatev $korai /a polovico. Nemška delegacija je izjavila, da ne more prcvzeti odgovornosti za plačevanije reparacij pod težflrai pokoji, ter je s to izjavu zapustila konferenco. Danes je imel odbor strokoviriakov bržkocie s\o)o /adn}o se)o, na kateri bo sestavil podrobno po ročilo u poteku pogajanj in posveto* anj. S tem bo ta kon'erenca, na katero se je polagalo sprva toliko nad, zaključena. Današnji pariški tisk se obširno bavi s tem preokretom iu nag Us*, da je Nemčija stavila zaveznikom nekak ultimat, ki ga zavezniki kljub svoji ves čas konference dokumentirani popustljivosti nišo mogli spreje-ti. Treba bo tskati novih potov in sredstev. da se končno resi ta najteža vnejš i problem medna rodne politike. Nemški tisk predstavlja vso zadevo v docela drugaćni luči in piie. da je bil neuspeh konterence sistematično pripravljen že od tsega začetka, da bi se naprtila Nemčifi vsa odgovornost za prekinite* pogajanj in da bi se fahko nato z večjo doslednostjo iztirjevalo ncmšk^ repara-cijska plačila. Zopet napad na italijanski konzulat v Tunisu Eksplozija bombe v stanovanju generalnega konzula je povzro-čila veliko materijalno škodo. — Človeških žrtev ni bilo. — Pariz, 19. aprila. Snoči je NI izvršen nov atentat na italijanski Konzulat v Tunisu. Doslej neznani stori 1 ci so vrgli v stanovanje generalnegu konzula Bartottija dve bombi, ki sta eksplodi-rali z velikansko detonacijo. Kksplozija je povzročila na stavbi \eliko škodo, ker 50 razpokali vsi zido\i, človeSkih žrtev pa k sreći rit bilo, ker ni bilo m» kozar doma. To je v kratkem Času /e drug] na^ad na italijanski konzulat v Tunisu. Generalni konzul Bartotti je ix)setil guvemeria ter rahteva! zaščite. l'vcdena policijska preiskava \\\ Josi • ni rodila še nikakeg^ uvpeh.. Strašna smrt v plamenih Pri požaru v Veliki Kaniži so zgorele štiri osebe - Našli so samo še zoglenele kosti — Budimpešta, 19. aprila. V Veliki Kaniži je predsnočnjlm nastal strašen požar. Ogenj je izbruhnil na posestvu Davida ter se ie vsled moenega vetra razširil s silno naglico se na štiri sosedne zgradbe. Na pomoč je prihitelo vse mesto, \endar pa se ni posrećilo resiti nobeneg* poslopja. Zgorele so štiri osebe, ki jih je ogenj zalotil v njihovih sobah v špan ju in jih ni bilo mogoće resiti. Od njihovih tnipel so na£H samo š« zojflenele ostanke. Likvidacija sportr.e afere med Avstrijo in Italijo — Bolocaa. 19. aprila. luliianska no&<% merna f:deracijd je vzela danes opravičiio avsiri.'^kc nr-so.netne zveze ^VJe zadn.'ii: incideurov na medn-srodni nogometni tekmf na Dunaiu na znanje, s ćemer ie smatrar!, da je ?por m°d oboma ?protniira forum ".na poravnan. Promocija proi Popovića — B^acrad. lii. aprila. Jutri ob 11. >lo-poldnf* bo v j-lavnos'ni dvorani univerz^ pronifvijij univ. prof<*poris Hnednn.i Pojv>-vića la rastneea doktoria. Ljudsko štetje v Beogradu — BeojrrAtl. 19. aprila. Dane? je ?-tlj kon^no popTsovinif prebivaUtvr. v B*»o/ra-du, ki j> poteklo pcpolnoma v n^du, kor je ves popisovalni aparat brt*zhibno funkc-ijo-niral. Borzna porodila. LJUBLJANSKA BOR^A Devize: Ara^tordain 22*7, Berti« B.4«25 — 13.5125 (U.^75l, Budimpcit« ^.90b>-9.9383 ^.923», Brusclj 7 90h8. Cm lih 1094.4—1097.4 U095.ST), Dunaj 7 9795— S0095 (7 9945), Londrm 275*4 — 276 74 (27634), Neu-vark 56.72-56.92 («.H2). Ta. riz 222.38, Praga 16&.CM—1^8M (lhfi 44), Trst 2^7.10—299 10 (298.10) Efekti: Celjska LV* den.. Ljubljanska Kreditna 123 den. Pra*tedxma 8.10 det».. Kreditni zavod 170 den. Vevčt 120 den. Ruie 2.^)—3A0 Sfavbna 50 deri., Se^ir U* t^enar. ZAORtBSkA HOUIK. Devize: Djn^j 799.45. B«fLu tj.ja. Bi». M. N«vyork S6S2, Pariz 2223$. Pr«za IW.5O. Ca-rife 1005.9. EfekM: Vojna ibod^ 4*3. INOZCVISKE BO«ZC Cmrtkt BeojTid V.U75. Duaa« 72M. Bud-na. pt^U 90.55. BcrMa 123.1B. Lovdo« 29J15. Ncw. **k H9M, Pacn MJO«, Mite« I7JB~ Stota* »SrOVENSKI NAKOD« dne 19 aprila Vjjv. Stev 80 Plecnikov nacrt preureditve Zvezde SmemJce, U so vodile moptra Piačnifca pri njegovem rtgula- djsk«m nacrtu Ljubljani. 1W. apribi. Nde vedno na đnevnem redu iu obOinska uprava bo prej ali slej raspravljala <> uji. LJubijančane bo torej zanimalo. kak>na bi bila prcurejena Zve/đedaj 22W ni2, bodo obsegali 3450 ni*. £v«gđi j« treba dati i lov rck'un i'>obliko-vajii format, kar »*» do doseći z že točao ^»oimi stavbnimi rrhmii; to je v^.loli vabodtie. *trani ob Tijudu, ob Kozini, prM-rtem pa v podaljšku šelenburumv ulie«\ Osobito tu je treba sedanjo cesto raiainti na. širino Šeleoburgve nlice. Preurejena Z\(*zda je tako v svoji formi ahsolutno pravilna iu ni misliti na k;ikedaj nima, ako *p pomisli, da je vanjo oavoienih na «tatine vo* pejiha. odpeljanesa ]'« u i n*>b^-n*sa. Dakaji teniu s»o uerodna iti popolin- rriH deformira.ui pora. tako. da je hoia v Zviždi skoraj tezavnu. V ?i©diui Zvezde je projektiratio "J~* m. &iroko šeUlisce. nekak »Južni trg< radi svoje orijentacije oa jug. Ta trg imej kamenit tlak, če že ne v celeti, vaaj deloaa, tet dvoje vrst đreves, katerih debla jo ograditi 2 okroglimi robniki. Na »Južnem !rgu< bi bila možno^t sončenja s pomladi kakor tuđi jeseni, foleg tega bi te tu razvila promenada o priliki igranja godbe v paviljonu postavijeoein na lem trgu. Trg bi bil po svoji legi ia po ostali Zveidi tuđi z,a5čiten proti vetru. :Ju2nemu trgu« je restavrarijski vrt Zvezde prijetno ozađje, kar bi vie »kupaj tvorila nekako harmonično celoto. Glede na iepo arhitektonsko poslopge Kazine in njeno praktično vredoost &redi ni©*ta hi ?e o priliki velikih narodnih slavnogti ati pa \t«jili obkkov tujce# vrSilo vse na Kon-gresoem. >Južnem trgu< in restavraeij&ke™ vrtu. Prav lako se lahko uameeli n* »Juž-nem trgu« Miklaviev sejesu kar bi gotovo napravilo ?elo romantično sliko, ako se pomisli, da bi bil ta »ejem srodi Zveade, torej med drevesi in pri tem ie lepo rai-gvetljen Ostala pola v preurejeni Zve^di potoka-jo od *Južneya trga« (iijagoaalno na vse strani. Po1f»i» tega pa je na vsaki strani trga pulkrožoa pot in je se tanje v vseh prav> cih oonogočeno. Vsa po>e •»lanovanisko vpraSanie ne rnore resiti z nobenimi zakon;timi od-i'cJbami. temv. z ziđavo novih stanovani-sk"h hiš. Kako jia? se zidaio nove s(an«>-\aniske hiše iti k<5o na") jih zida, ;e seveda uroblem. k: sa je v dinišnjili 'iospodar->*k'li rj/merjh silno rcžko rešit:. Država •Nama ima na raznoliko premalo sredstev 7. o/Tom na ćrnse velike potreba, pa tuJi r^zne drnge korporacije so preohretnetve-nc s svoi*niJ i/dutki. Znuno ie. da je npr. linHIiansAa or>ć;na /e nino'io »rtvovnla za /'danje sianovatuskih liiš ia da ii v bodoće skoro no bo već inocoče mnogo investirati v to svrho. ker so tuđi njena finanćna sredstva cmeiena. \'sc kaže. da hidi «edaii.ii račin reševani«* stnnovanhkesa vprašartia m: bil pravilen. ker se ic nri tem uosveča'o r»re*n;-j!o pozorno^*; privatni iiiicitativ?, katara bi morala vJrivat! tnnocio već podpore, kakor pa je doslci. Stanovanjsko vprušaaje *eveiiw tuđi ne bo fčšcio z novim statrov a niskim /akonoin, k: ima stcniii v vcljavo 1. maia. Pri uve-liavl't'niu r«ea zakona Rre predvsem ?a 7inanjsan'e mneiftev svobodnega rj^pola-s.a.n;a s stannvaiiii hi za zaščito i^oiovih vrst stanovanisk-'h naiermiikov, ki 50 grnot-no tako slabo s;iiiir«tnj, da ne ruorejo pro. iiestj nobeneg i povšan.'a stanarine. V no-henem o^iru pa ttticer tia raapoliuto že pre-L'cjšnie srevrla praznih *tam>vani, vemlar pm samo zaradi tega. ker so nafenuiine tako vjsoac. da nNo z ozirom na splo?no gospodarske razmere, slasti z ozirorn na plaće, ki irh i*na večina stanovani&kih najem-uikov, v skladu z ntihovrmi dohodki. Čoprav ie teh praznih stanovani precej, vendar pa s toni še ni rečeno, da ic v sipioSnem dovolt stunovini na razpolafo. Tuđi zairesita obč'na je zgradila sama jf.noiro sfanovaniskih hiš, kar pa f»e veđno ne zadoŠča ia oiistoječe potret>o. Da bi se položai. v ka tereni se nahaja veliko števi-fo stanovan.rskih najemnUcov. vsa* nekoliko ublaži, je organizacija zagreKškili stann-vanjskib najemnikov ukrenila 2e pred leti vse potrebno, da bi se jnčela sra-ditl sta-•ovania v ve*H mefi m sicer sredi mesta. To vprašanje se ie dalje časa Broućtvalr* in kakor poračajo z^grebški listi, je postalo te dn: aktuelno in se nahaja v svoii zaidluČ-iii fa/i. Olavjio vpra&anje pri reševanju te^a problema ie bila preskrba notrebnega ka-pjlata za ztfradifev htš v stanovanjske svrhe. Kot rečeno, na i bi se hiše zgradi'e *re-đi m?sta in naj b: imele po 3 do 4 naern moderni poa ti:di posoiiio s:-x.o v kot;kor bi statua ?.a-ćruga za zaradbo na-nsravanm no\-ih stano-vanisk'h hiš ndsovarjah zahtevam zakonskih predi^sov. Odgovor Državne hrpote-karne banke ie bil sprejet v vrst ah zajreh-šk:li stanovanjskin nafemnikov 7 zadovol.t-stvoin in ob tci prilik; so sfclenili osnovati svooj stavbno zadrujo. Nove stanovanjske Iviše bi gradila *a zadruga na praznih ze-mljiščih sredi mcs'a :n sicer predvsem zato, ker so tu dani že vs! posoji 7,\ zidan?e. kakor kanalitacira, vodovod, napeljava plina m elektrike, tramvaj in ostala prometna sredstva. V teh hi-*3h bi bila stanovanja t vsem potrebnim konfortrtm in bi ftnela po 2* -1 i" ev«Ht. t*j-d; 4 sobe NTa;e:nnik? stanovani v ith hilah b\ po T5 letih podali njihovi !astn*ki. ako bi ve* čas redno plačevali stanarino. Ltst-n!5tvo bi hi'o po 15 letih neoT^ieno in b! vživalo popolno pravico rajipftlaian.ia s sta-novrnii. Mestriu obana bi pri teti st^vtoah sode-lovala v toliko, da bi omo^očila nHhovo %U danfe 7 od^totpitvijo primemeKa tesmUfSKa brezplačno ali pa po znifani ceni. Kafcor se zatriute, bodo tozadevna po?a?ania v krat-Kem z;;k!T!ičena z usodnhn usf>ehom. Takib stanovao jakih hiš, luterib Uetniki bi portali na zadružni r»odl4^ po 15 letih Dajpmniki fami, ?e bo gradilo okoti 10 ta povprečno ceuo po 'Z milijona Din im v njih ho moylo dobiti nad 10" druiiri »la-novan^F. Zdi ««, da je zagrebdki primer l* oravo poman tkanja »tauovaoj ua]pravila«*j-ži, ker oa eni straoi ne obremenju>e pre-več jevaib ostanov. om drugi strani pa omo-?oca. da po^tanejo sUnovanjski najemaiki sami Ia*ti)tki stan^vanj^kib hiž. Prav bi bilo, če bi ••> jjo takeni načinu ođprave *t«no-vanjske bt4e pričelo tuđi pri ns* T v" i' meri raanilljati. Truplo flovorojenčka v smetefi L}ob!fana, 19. aprila,. Devi j« bila policijska str&žnica obve* ščcua, d* to aaJH ▼ tmeteh na Opekarski costi truplo oavorojeačka, ki je moralo le? ^afei tajn Ž€ ^cč dui. X pio |c opajul meatoi smetar. Stražiiica je o ten taiioj obvestila policijsko direkcijo, na kar »ta se z vosetn odpeljala na Opekarske* cesto policijski zdravmk dr. Avramović in rcvirn sabornik 2. Podreberiek. Kaj je komisija ugotorvila, nam ni »nano, ker &e do opoldnc 9* ni vrnila. Bti> ?re va deto* mov. Koncert »Ševe« v Štepanji vaši. Mi* nulo nmfrtAjo popoldne je priredilo pivsko dnaitvo »Siva«: iz Hr&deckega vaši v Ste* p*nji vaši v dvorani pri Anžiču pr\i pevski koncert. N»topilo je okoli 3(t pevcev c roaJo proobdirnšm programom, na katerem to bile attstopone skladbe Adamiča. Pre> lovca, Jercba in drugih skladateljev. Pev* pki zhor pod vodstvom \I*dimirja Pfciter« ja jt dtacipiioiTa.B in upr^v vbotco, gLasovi prijetili; tenorji sicer jaki a n« Iirični: \eu* dar ustvarjt rbor lepo hannonijo. Izmed vsch took so najbolj vrigale »fctTbka. bini* na«. »Kra.Ii M^itjaž« m 5va.bova »Ptičica«. Pohvalno j« zapel tu haj4 iz znane trža&ke narodne družine ter se im dolgo rn*to let b*v» * glasboi Pred 25. leti so v Ljubljani izvajali njegovo ope* ro Fetcr ^vatič, v Trstu pa su igrali već njcjfovih simfonU;bih kocaadav. Kvartet, katerega Uvajajo Zikovci prvič v LjubJja* ni, je eno zadnjih njegovih dc] ter «e je sploh prvikrat rzvajal laosko letu v Mo* dernem a patku m v Smetanovi dvorani v Pragi. Dclo je vjbudilo v praskem ^la&bc« nem svetu splošno pxwonwvst in čekići kri* tiki in skladatelji &o ga označili kut najbolja še jugo&lovaasko koraamo dtln. ki ima ćastno rnosto med najboiišimi kornornimi deli »votorvne literature. Tako n. pr. n&o kritik praške Bohernia in Vossiscne Zet* tung slodeoe: Mandič je f tem kvartetom dokazal občudovanja vreden talent. Nje« £ava tehnika, je izrodna, v rugi pa je ixs*va* ril kar mora vsbuditi neomajno občudoAa« nje. £« bolj Utkavo m izraza o delu kritiV Prager Tagblatu. Kvartet je stalno na rc-pertoarju Z4kovc«v in bo v kratkom i/^el v tisku pri Uti!versal*Edition na Dunaju. Maudičeva »kntonična dela ima v reptrto« arju praska Češka Filharmonija i« draž" danski operni ork«wtcr. — Vstopcuce za koncert Žikovcev so v predpT»daji v Ma* tični knji*»arni. Opožarfumu n<š gostovanjt gr. Vike Fod&orske, ki se bo vršilo v soboto dne 30. t. m. v ljubljanski drami, in s»ieer v priljubljeni KlabuDoVivi krtajski igri »Kroj* > kredo«. Cmetnica fjfra glavno Ženako vio go Haitango. Obtala za>cdba običajna, ceri e norT»a!ne Vstopnice >o že v predpro* daji. Zaradi njjnetta povprašcvauja pt* vst;:pnicah opominjamo p. n. občrtstvo da si >»topnict riiavoćasno nabavi ali rezer* vifa. Tdefonrskd štcvilkrt 2J31 Cdnvvni bli^ gajna v operi. »Pri Ireb mladenkah« \" soboto 20. t m. se poje v ljubljanski operi Schtiber** Bertejeva opereta »Pri treh mladenkahc v običajni irasedbi / 0. Mohoričcm v glavni vlogi. Predstava je ljudska m veljajo zni--žane operne cene. Nedtl)* v ljubi jonske m gledaltiću. V ned«ljo 21. t. oi. fta ▼ Ijubljanskcm gleda* llsču dve preda-tavi, in a#oer ob pol 20. uri KaJmanova opereta »Bajadera« z ff. Iličt« Um kot gostom, cene ljudske mižane, v drami pa prva repriaa fraTicoafce komedije »Tbeodor & Compt* — 2^aaetck dramsko predstave ob 20. Cene običajne, dramske. Popravek V lorkovi iteviiii nno prine=»l. ihol naslovom: »Vove Habavne seti^uiie slovenske filmske zverde I te Rine< poročila ihibTian-skosa dopisnika »Vremena« %. Ambroza, katero se je nanašalo na gd^no Tto Rlno :i katero W vsekakor zainojfto postaviti ;o v napaćno luč. Tenm noročilu smo tuđi dodali svoj komentar, U katerega sicer izhaiu, d i nismo verovaK v re*ničnost s^oročUa i. Ambroza, ali ka ter i komentar ie vendar ce!o zadevo hotel napraviti smešno in i»i nikakor na vest g. Anrbtoža reairiral tako, da bi sdčna ka Rina zadobila zadoŠCenje. PoznavajoČ dobro ffđčno Ito Rino ter rjeno resnost In vsestransko korektnost. lzjav<šamo, da nam je žal da naš citiran5 članeV ni dovolj oštro in energrično odkjo-nil take vrste >senracije«. kakor jo je ot>ia-vilo »Vr«me«% in rad! katere se mora opra-v*čeao čuti ti gdčna Ita Rina osorceno. Pre-prićaH nm s«, da ja četa ta senzaci'a I/-miilie&a in da m Hiti sence resaice na ccl! stvari. Zato lojalno objavliamo ta popravak in dajemo • tein gdčci fti J5m. kakor tuđi aeopravičefea prUadetemu sii. >avu Sancma potporno za♦ uja ijrot^^kna. \ >i moji ,/.a->oiluikic v l-kar»ki j»ravdi •treljajo mim>, aekaj i£ krSean>^e fjubf&ui, n»*kaj j/ f,e-"pretoosti. Xaj mimo pa j** pogodil g. ^jirofesort u Skotove sol«. CKita mi, •tvarno, kot je, v dfbati metodo psovk 10 iiro-Mli ^al ter navab ocvirke DB — KK, tfarje-vo cigaut-ko klju^e iu kl^fcanj« v kotu. Trij" o»:virki, dve I^ii. BK namreč ni zr**el na mojem pa&Đlku, kar mi je re*aićuo i*l k«j-ti domielka je tako »aUbokkcj zdrava, 04 njenega očeta wvidaiu zanjo. O klečanju ni-sem nikjer govoril, g. ^tvarnik. to če bi tuđi bil, bi oe bilo oe pcoi-»lnut u* sirovo. (Kaj je sirovu, buta pokaaal tdoUj.) Le kako lju>taiie po-takeui r^oij klju»*. a t.» s.i ra.l oprtini. Ce vidi pi^ec v tem sirovost, {*č menda nikoli ni bil v parlamentu. Re«oica je oamreč to, da f=<* sirovi 1** moji zaščitaiki » piscem it Sketm-e šoU» vt^i. Mar 5«'m jaz ^afe! m/jnu vor o >behribov^ki< izreki? Mar nisfin baS /boj» ^psovaniac zavrnil pi*ca D. li.? M(>!>rau (nj^ovoru manjka zgolj »Ijndno^ii. jiirov ali u©*iostoj^u pa ni prav nik>r. J>a je perK* in wuM»kljiv, je pa um-ljivo, k^r j« to ediao /dravilo aiumiomi ne-vedaosti. Vljudno^t bi bila tu nar.ivnoft grehl Da je anonimna polemika ?icum jrrano mališe in Ie tam, kjfr «.» roc ne devlje ni t» htnko. Jaz jo l>a devljeni ia /aht^vam od na5prutnika moževuoeti, ie ue ga primem brea rokavic! G. potspljac \l Sketov« iole ti di, da fc*oi oavodel %& izreLo trdejj* 1-a en feani ar^nuent^ pa že ta da se mi je kot petarda v roki razpočil. Zor*»t ni re+. M«»v-f;a čliinka &o tri četrtinc fara ih ar^umttatov, ia tuđi o&i o bokalu — rokavu drži. Zakaj tisto vseeuo je, da Vodnik pH>e rnkal. Gre ■jlu glas. oe za znak, iu glas y ter ostane w, pa čeprav ga j« Vodnik recimo d* tuđi izgovarja] po goren>»ko. Će ga je, g« je po knjifeero pač napak. Sicer pa poglejt« v Breznika, ki baš ta vzgled pov»em pravilno navaja. Zakaj se pi*ec n* o**r»oe ob \z^lM — »2eB*ki li*u. IzSIji je apribLi (4.) 5tevilka tega priljubijenega meaečnika na-iih žen tu rodbiu. V kiij4žZeu-ski Ii6t< i£haia tukrat mesečno, naroinina znalu Četrtletuo 45, letoo 180 Din. Naroča te pri upravi v Zagrebu, Samotrtanaka 2. bekev. ki ga navajam u 2upan£i£a? In t> 'u« ♦• > u u»t;itih zjykcilaiku\ br•• 'poz«rj« oa đozdevne l^tike %mln v pni...g pri K»*tt#ju _ je jih U*Ii drugu«J — p; v hwk> r!*tj, o/:irouia aploh ^tiki otaa, a *o ni nič budeći, in Kette o-tan« ob t»-iu »e /ineroni velik. (Jbdra^juia : Kobrva )<• pu« — ali pi««c T*m ne poson drufef« %ifl*rU ' — ao*ii tu »Htn k^kor pr^k t ©pan«k- 1 o mujem. ki i^govarj^m ». hj moralo l«r^j biti knjtino govofv na^^to g«4oh! Ovbt-, <>vb«! Ia »aukohmi«! Ah pi*n« B, £ital v mojem dopisu odatavk« o tujka^/ H*nia ie oe, c« pa Ie, pt ie »pet grdo po4Uk«. n-cer pa, Icako da *«r ne loti atrokovniaik ^« članka dr. Rupija? AH ni »trt»k»¥ajak z.04«. itveoo potrdil. kar seru jaz p**ljuo/ivu >u!ic/>< la »odni^o v je^i-koAnih stvareh! Jaz govoreni o n*l»r%M>n^ni, i^braaem obeio«tvu, m«4 njim o »trekn-npkJli ter §lov«tvenih iu \*t-h drujnb um»-i-nikih, teh pa jaz. n^ -'"tej«ni m^l tfl.»*o, kakor ofividno goi>[iuti ftvarmk. (JbČJO»tvo, ki 3a miflim jaz. rivomim, da bi pri rr-ita-tiji argumentiralo ? pe?tmi V»aj Uoltkor ^**m pa imel priliko >(K>zaiat:. >e mi je r^le-lo čicto evropsko in rivilirirano. Pi*ec •• torej brez rn^trebe boji, da pa ulegne kdo pri recitaciji >• pe*rmi zroefai^tiT, kaknr ▼ •vojeni dopisu »trah^ma domneva. Kar j>r»d« oaj, pa *•' pnUpljaiko unitorino labki> doma pusti. Pi>*c- j« >tva/en tuđi v nadait-ujeni. Po %w»rcu Pike, ka»li, bi ra4 *u«li oa »peljal debato o Epodovinjkein riz* oj u >to-venJčioe ▼ politično r^mje. 1 g ju, da n»> pravki povem, ne ute^oem x* njim: '»I»»1, moram reci tuHi tu. zla^ti ker «kt]>» ludi 00 tpeljal debato o tgodovim>k#na rabotu slovenUio« v politiooo rogecje. Tu pa, da po pravici povem, ne utegnem u njim: olei, moram re{i tuđi tu. tlastj ker akiua (udi fitvarnik skruntti namigonia komaj 6m dobro zarasli grob moža, ki ima z* r]m#incki kulturni raivoj otruijerath uslu^. K4e )• »>-rev, a;evpo4. Jj»i ali Pika i« Vi?! Upam, da ," znoj daoakiji cm1^t>vot dovolj »tvaran in dnttojeo kot odgovor na Val ptnsrVt. kajpak, upam pa tuđi, H« ni pievljulon. Bilo bi mi žal. Zdaj pn ^oapodje tatfitnjUi, veselo nadaljujtr tvoj« *tiUeti&i« ^aje. j*i za evojo oaebo lejavim ^eaeralo) xapik. Moj taa je dr+z, iu delo me Bagnaja* 9e^r#. S tem a^oo diakuaiiO o iloven»ki pisavi jn i*reki taJdjnčih, ker unatramo, da je zađeva oboje-stran«ke> df^-olj prin#-njena. __ (Jredniirtvo. Po 10 letih kazno van zločin Če ka« trgovec pri sebi mnogo denaria in če fe prev«ć zauplftv — Morilec trgovca Smoljan« umoril tuđi svojega tovariša kot edmo pričo Pred dne vi %e je zaceU i«red <^Jje.iki-fu ^odiščezn razprava proti Ljubomirii Orsieu \l Dalja, ki je obtoten, da je pred 10 leti umoril in oropal mostarske^* trgtrvra Miroslava Smoljana. Meaeca aprila I. 1919. je pri*el v I>al| u. Niostarja trgove«.- l žatom m moko Miroslav Sjnoljan z uamenom, da nakupi Žita in m«v ke. Ker ni bil Se nikoh v tem kraju in ni l>oznal pota ne ljudi, je prueil bivSega vojaka Branka Marinkoviea, naj t»a vodi r-o vaši iu okolici. Nekega večera j** Mahnko-vić trgovca pripeljaj v goetiloo Ge«ce Iiau-nu ter mu priporoČi! eo«tihui za prenoČi-šče. Trgovet je Marinković« me^i pogovorom zaupaJU da ima pri gebi 50 tisoč l>in, kj mu jih je tuđi pokaza 1 Proftil je tuđi gostilnićarja, n»t wi'J ^a »ob^. kier bo po« jiolnoma varen. Ko je Marinković videl. da ima trgovec denar, je hitro i/pil imanje, ki mu ga je trgovee plaćaj in te niputjl domov, čei, da se mora doma ođpočiti. Okoli 10. ure ive-čer t?e je pa vrnil s tvojiin tovaruem pot-nare^lnikom prostovoljc-em Liubomirom Or-!*ićeio. Smoljui je oba povabil k rva,'i ni/i ter iiaroeil vina. Med pogovorom ie Marin-ković povedal trgo^ru. da je v hliinji va»i Aljmaši neki mlinar, ki bi raO proda! vagon moke ter je predl^ral. r\A bi *e takoj napotili k njemu. Naslednji dan se je trgovec Smoljan tHi-pravil z Marinkovirem v Aljma^o. Mai'iti-kovie je nesel trgovCvva prtljago. Med pot>> se jijna je pridružil Or>it-. ki je imel pti-j.ko na rami. Ko »o pri&li v bliiino va»i. j« Marioković pre^Uagal, naj »e malo od roči-]t-jo. Smoljan wi imel oid prutj temu in Je fcedel na plaS^. ki ga je raaprostrl oa trav-niku. Pred njega je legel na trebiih Marin-ković, ižk njim je pa »tal Orsif. Ko je trjo-vee prekrižiti uoge po bosanfrki navadi in *i je priora! cigareto, ga je Orsie «1 lalaj udari! s puškiuim kopitom po tilotku. Tr-govec je omahnil, nakar mu je xločioec »a-^adil nož v treb«h in v prs«. Trgove« je »a meMu iifervavel. Maritikovir in Orsit* *ta irtev oropala. Marinković je v*el ir<4(Wi*s\o prtrjago, Oraić pa deaarnif©. v kateri je bilo 50 tisoć Dio. Zločinca »ta zhežala in *i v bUJUoi v d<-kem hleAu raz>ieliLa denar. Trgovec je Imel na raki vei zlatih pratanov. Ker jih tlocin-«a ništa mogla takoj *neti, ?^ta trgoveu prste enostavno odreiala. Trgovca s>U ga iuJi pokrila s plašfero, da je izgledalo, kakar bi spal. Roparja sta se napotila v Aljmaio ter se na to vraita v Dalj. ^» isto nof «ti se \-a prepeljala t*»t Dunav v Ha?ko. Krenila stdi v B^ocrad ter %e napotila v notranjo Srbijo, kjer *1a /abrieala za ^eboj vsako sled. Ker je bil e<1iaa pn^a umor* tu .vp« Marinkovie. j« Or»ie »kleoil. u»ii>riti napade! tn ga ustrelil. Nato je pobegai) r Solun, kjer je oarfal do I. 1J*!7. Or«ič »e je klati I j»o Hrfiji <^r »« je n*-po»led zijveličal tufiae. Bil je prepričan* da j/e umor trgo*rra Stneljuiia i* rmrabijeu 1« tuđi Mariuković je ie troboel v ^emtji. Zato je ftklenil \miti &e v domovtnc. Me«**ra avguAta je priiel v Sarajevo, kjer m m preiivljjl kot tid*r. tivel je pod inenmri Ljubomir Aruć. Ker »e mu je pa »d*to, •*• v Sarajevu ni pufiolnom« vareiu 3« «v*po^»-val v Dalmacijo. Hodil j* od meti« dr* m»-»U Firal uniorjeuega trg^^tt Hadman >•«••-ljau, hotelir v Osijeku, pa b> poaabil t>* vlLČin in je »taloo ukal morilra M«a«ra septembra je pnftel v Palj, w» )avi| po^elj niku oroftni^Le fimUje in praail, naj «• pr«-tikava obnovi, \are4iuiku Vukaanu m j* po;»reeilo irgutoviti, *1« biva Onioev« ninn v Tafku io 2i^i x u^kim neAkin v ditjfii zakonu. Zvedel te tuđi, da dobiva psunn katera po^tlja tu n£#tow Ujubomira Ar»u*^ v Split Ra*en '«*»■ P /vmlel. da j« biU mari mea#ca junija 1. 193S v Dalju *■ ^ proeiU »a kr»tni li»t uvofaga *ina. Narednik je AklepaL da *+ Ormi nahafc v $«plita iu *e namerava ofteniti in liato potrebna krstni list. OoMik je ođiml v Spitt, «r javil polu ji t?r • «j«bo pofnofjo HfiWI bspIov rloćiijt'fl ZaJoti! je ziorior« v stanovanju njegove ljubu« Adjele St«>*vi*«T» 1« Gatkafa, s k» tero <• ju? h«lel oaeniti TaVt»J m> g« a^et^ rah ter odveđTi v Dalj ter ufcnovili pre» tikavo. Ko je prebivtiitM) ivtdmk*, da je Orftic aretiran, te je javilo vei- knetov, kl to pri čali proti n emu in pojaMiili, kaira je priftio do umora, ih-vif je prizna), da je u*odn«i|ra dae cpremljal Marinkovica ta tifovea >iev> ljana, toda tr*1i, (U w J« »redi poti rmU ter da je uinnr irvriil ^ara Marinkon^. J$e£e$ttica KoMar. Uu«: Petek, 10. a»rU lft^O; k^eHča-ni: Lev; frravmlavni: ft apnla Cvnf^c Dana!«)« nrtr«4hv*. Drmm*. Danionova »mrt. Oejera: Zaprto. kino Matica: Neoženjen »o^rot- W»o Ideal: Junaki l«dca»ffa cartrv4. Dcttme MarM. D4B#»: Rarnor, V\kW>6»će\4 oe*«t. Trn-ioc^v, Mcstni trg. Kdor oglaiaje, ta napreduje! Stev 80 »SCOVEVSKT KAROD^e 10. wf!a 1030 Strati 3 Dnevne vesti. — Naš generalni konzulat v Praši bo iikiojtft. Ce&kj listi porocajo. a« bo naš generalni konzulat v Bragi kot sumostojni ur4d ukimen in da preidejo njegove au'cndc ni novoustanovijeni kotirularni odddek po-siknišiva. Genaralni konzulat bn bajc uki-nien it začetkom maja. Vlada tunierava ukiroti konzulate pov&od, kier so naša po-sUniitva, kar je v interesu enotne diplo-rr atsfte sluzi) e, pa tuđi dr/avnlh iliunc. — Iz državna službe. Za profesori a n.i >rednji teimični sol; v Ljubljani ie imenovan trvii upravnik Narodne*?* gledališta v LjubljiTii arh. Rado Krcjar. — Novi člani protvetoega sveta. £u :*-reduc čjane prosvetneza sveta *>o imenovani prorfesorii Peter Marković. Franjo Jeran in Mordoilo Mi!ošević. — Kongres Zvaze *lovaa*k« agrarne mladine. Vsepoljska razstava v Poznanju bo združena s kongresom Zve/e slovansk«: a i; rame mladine, ki se bo vrši! 16. in 17. frnij*. 18. jimija pr.rede udeleženci kongresa izlet k morju, kler postaviio prvi slovan-<\i meioik. V Zvczi siovanske israrne mladine je organizirana p*> svojih centralnih organizaciju agrarna mladina vseh slovan-sfcih narodov. Svoj prisfop je prijavila nedavno Zveza Vmersk'H fantov in deklet v Izubijani. — Odmcv potovanja čeških žeu po Ju-toslavffi. V Nrcdo te jmeU Jednou slova n-skiU i%xi v Prasš članski sestaek. ua katehetu Je poročala ff<*. Stiolaf - Capokovu o norova.nju ceS!<;h zeri po Jugoslavl.it. Ćeske f*ne so bile sDreiete v Beogradu. Zagrebu in v Ljubljani s pravo slovanskn gnstoljub* nostjo. Povosođ so bHc priča iskrene radosti, da >e je u>tanovila Jednou slovenskih fen- Pređsednica je omeniata ve'iko zanimanje kraljice Marije cz lovan ne v Zagreb, — Vt»e$okolskf /let v Po/naniu In po-krsjlnski rfet v Pl/nu. Ponovno opozariu-mo v*>e čfane in članice sokolskih dnrštev, ki >e liočejo udelezi'i eoreniih z!etov, da se tako? prijavijo pri pristojnih drufttvili. kjer cioŽKio tuđi vsa potrebna navodila. Bre^ prijave pri družtvrh se ne more udefežiti 7lMs noben član(icu). To-čna navodila so obiavljena v Sokolskem Glasniku. — 8*v« iop«*t narasla. li Sremskp Mitro-rje« porocajo, da zadnje "ini Sava mpet na-raSča. Od predvčerajšnjiin do vc*»raj je na-ra*U ?a -3 cm. Glatiina je 54! cm oad nor-malo. To je tuđi letoinji največji porast ^ave v Sremskj Mitroviei. Sava naraMa, k^F v planinah kopni »ne^. — Vrenje. Vremenski prero!>i natti obe-tajo >e vedno lepo vrerne. Vćerai je bilo deloTia o-t>!ačno samo v Beogradu in Skop-!ju. dru^od jasno. Maksimalna temperatura je znaSaU v Spiitu 16, v Zagrebu \2, v Lji^-Ijani 11.8, v Mariboru 10, v Skopliu 9, v Beogradu 8. V Beogradu in SkopIJu je dc-/eva!o. Davi je kaza! baromete-r v Ljubljani 773 mm, temperatura, je znašala 5 stopinj. — Dve nesreći. V' Kranhi te vcerat neman avtomobilist povozil 4letnejta Milana Coljo, ^inćka skladisčn'ka Co!;e. Avio mu je Iti žti desno no«o in za precej poško-doval. Dečka so prcpcljal! v bolnico, — Na-rakarica Ela Cihe-rl se je vCerai z vozom peljala »z Domža! v Kanmik. Spotoma so se uplašili kon.H in padla je i voza. Pri pade ti se je potolkla po obram. Tuđi nio so moral« prapel.iati v liubijansko bolnico. — Samomor po prepiru in pr«tt'pii. Kiixu ZapTeba *o uaSh vceraj obe^n^^a Mij« Majboferja, 54 let staroga |vwe*tuika. Posestnik je iivel / domamim i v večnem prapiru. Rad »«* je opijan i I in potem jirete-\a\ ž*no, etrok# in aorodnik^. Tuđi dan pr#yj samomorom w je napil \n »po v*i šli i^odaj l di>-ma. Majbofer im« 6 otrok. od katerih je n;i)mlaj?i komaj S mesece star. Ko so urw>l-<\n* prišli dotnov, ao n.-<»xjni oii/i» kj«r je »edej Badalić je pri-«pdla družba treh mlađeuičev. ki se je pri-Prljala iz Ljubljane v Zagreb. Eden je *a-cel koketirati l damo, ki je stnJela z Baia-lićem. Profil jo je ludi za ples iu ji pri, \ trije niiad*nici, s katerimi je ime! konflikt v baru, stopili iz avta ter se ti.u hliifjj. Sed^j borno s teboj obraftunali, je re-kel eden iu mu sesrel v zadnji žep, lc ter ustrelij dvakrat v zrak. Prihitel je | strainik, ki j*. najmdake aretiral. Xa ^traž-nid ?o ugotovili, da vsi trije stalno prebi-vajo v L^obljant, dva ata pa tuja državljana. — BUinež t kavarai. Predveerajinjim ^ je nudll gostom v ktvarni M. Jovanovira v BijeUni nenavaden prizor. Kavirnar ie nenadcMna planil v kavarno in se ves nr«3-s^raiAo 5kriL Takoj nato ^e ^ pojaiij ua pra^u popolnoma nag go^t, vps oblit s Irrvjo. LM9 je imcl nurSen« in zri je nemo pretise. Nato jt? prijfl prvi >tol in ga vr^n-l v veliko okoo kavarne. Med go*ti je nastala panika. Bežali >o i»kt*i radnja vrata un dvoriič*'. Samo natakar .u? o»ta| v ka-\arni. Ko ^u je blaznež hotol udariti » »{•>. lunu j<* natakiir vwl samokiv,- in ust;vJil nuuj. LHazru'ž »*' J*' ^iudi] na tla. Odpelj.iii ^c* Jja v bolnico. N^^o\ i M>rodniki «hj izja-x i li, da je blažen. Ponoči j*j pobegnil :^ hiše t«»r sf sl»*kel na cesti. _ Tele brez notj. \ neki \a.-i |>n Kraljevu je krava u«'kt*^a |K.).-e»tnika vrj»la tf-Iiika, ki iiua popohiuniu aornuliio ruzvito jjlavo in telo, no^ iu uinaa. Spač**k je živel dva dui, lotein je jxj poginil. Kmctje pravi jo, da pomejii t^le bre^ uog uesreČo. — C^(rt>go kainovajiie ofirirja. Te dni se I je vrMla pred vojaSkini ^oi ju kot upravnik vojuSke blu^djue v Podtiuriri pridrža] velike vsiote. Da nišo prišli njegovi ui šlepa rij;* m na sjr--liri. ^plačeva] je dobave repe kmetom v okolici Sente iu Subotice i u je da jal prrd-ujem *am(v.. Potrefilo se jjm je TK)g&8iti živo baklja K sr«či je *U-rec Uobil samo lažje opekline. Odpeljali ^o ga v bolnico. V&rok |¥>sku5eneca »ainojno-ra ni znan. — TVZka tramvaj^kji ntsreia. Vceiaj »e je jiripetila v Zagrebu ua Ilici težka tramvajska nesreća. Nareduik Steva Bajić je privostil na kolegu iz neke veže ter ee je zaletel v drveči tranjvaj. Tramvaj je narednika vrgeh na pločnik, kjer je obl^žal v neiavfcbti. Tz u^t in u5es mu je eurijala kri. Rešilui voz je ponesrečeuca odpeljaJ v vojno bolnico, kjer so inu nudili prvo pomoć. Zdravniki »o ugotovili, da si je ui-redjiik pretrese! mvžgane in ima težke. noti an je poskodbe. — Legitimacije 14 polovično vožnjo uj /asrebškj velesejcin se dobe pri »Purruku^ Ljubljana, Dunaiskii cesta 1. 264-n Iz Ljubljane —I) Redna javna seja občinske uprave. \' ponedeljek 22. t. ni. ob 17. tekočim ttdnotn ^voj abrat OT>eiiI In zd takole ure-dil: Diasnostika saruo od S. do 10.. slikanje pa od lft. do II. ure dopoldne. V popoMđii-skih urah samo otrsevanje. Ker se obrtuie Ie z enJm strojein rn v enem saraem prostoru, izjeme ne bodo rnožne. —4] Renoviraiiie hotela Bellevtio. Pre-J vojno t- bil hotel Bellevue ua §i5enskem grioku eden naipri!ju*Ijenej$ili restavracii-skih Iokalov v Ljubljani. 2al pa ie ra-di de-iolatnih rairaer restavracaja med vojno pto-padla in hotel Bellevue. nedvomno naj-lep^a razredna točka Lhibljane. je osti«! zaptrščen. Lani pa je prevze! liotel znani :,;ubljaiKsk: rrgovec g. Peter Sterk. Ivi ga je st.daj popoinoma preuredil, adaptira! in re-stavriraf. Hotel Be^lev^ue bo že prihodnji m«sec otvorjen. —U Prva večji DriredJt«v v |et«šfij«fn letu bo concours h^ppi4ue. ki &« pnrbd. Ko!o Uhačev v Ljubljani 5. nu^i n* orlov->kern ^radionu. Lani s>e je vrš:'a u prir^-u'tcv v munj^em obse^u ru p ujitoru spor.-nesa kluba Ilirija, !etos s»e je pa Kolo 'ahu-ĆCv odlomilo ta orlovski bt*id:on. ker v :c-ren tuiu uisodiicj^i in ker konji pn skakani?! moćno poskodujcjo »portni prosior. Lvto>-tiia prircdte\ Kola -alučev chcu libite« !jern kouj^kcga sporta iti obćin>.tvu >pioh izreJcn užitek. ker bo sodelovalo tnnojjo Pivovrstnih jaluičev u Zagreba. Čakovcu ;r* Ljubljane 1 najbi^i^im: konr. —U Velika trezno*tiia akademija id ra/-vi:ie pruporov. Abstinenčni krofk; I., H in III. državie »imnazi/e v LmA^u: prired-jui-r; ob ^u v veliki dvorani hotela Union veliko slavnoMoo akademijo :q razviti 3 prapmov. \'^ s,poredu je ru^^dra^ni govor predsednik* ahsLineaćnejTd krožka III. državne realne slmnatiie, kUvirske točke, dra-natični prizor ^Slovensko de^Ic in a!-kof'o!*', ra2r\-i!je pruporov in tiastop mlad"'h ji'riakov. —U Junaki ledenega carstva. Ponovno opozarjamo etnj. ohčiii^'Ao im današnji scn^acijonalni iilni, k: sa predvaja danes ZKO v kina Ideal ob običajnih urah. Na *a fi!rn. ki o-pbuje težave polarni!) ekspedic'' opozarjatno v prvi vrsti šo!s.ke 1redj. Predstave se vrše ob 4.. pol b.. pol 8. in 9 uri. —U Llct Narodov. Dunes Px'edava ob 20. uri v mili karin^ki dvorani s:. prot. dr. Pavel Bieinik o L'ji Narodov in nieuem Uclovunju. Nd uredno /aaimivo. z imogo-štcvilnimi s!ikami epremlieno oredavanje vabimo s!ebern#i?a inteligcnt^., k? ruora biti informiran o plodoMjem da!ovanru te med-r.arodaf institucije. —U Redni občni zbor »Društva ta /«rad-bt> Sokol, doma Sokolu I.« ^e vrs v cedf- 10 ?S aprili na Talwru (scioa odborovi soba) ob 9. uri dop.. uro kasneje Je istotam izredni obć. ibor z dnevnim redom r.*zdru-žitev in likvidacija. — Odbor. —I) »Croatia< z«v»rovaliu zadruca. Dne 15 r. m vršil se je v Zs-zreba v *eiui dvorani zadružne palače 43. redni občni zbor zivarovaJae zadruge »Croatia*. kateremu iti predsedoval pred&ednik zavodi £osp/>d dr. Vikolić PodrinslU baron Vladimir 6b p:i-.sotaost; 'epejid šTevila. zadružnih ćjanov. Porobilo o ptislih c* leio 19JS T^reatal : = generaJni ravnate!] Sikolić Mihovil. Iz pTed-li'ženlb raćunov zsnrbe i« dofeiiSka rarvidi >e moćan razvoj in velj'k napredtk tegi c-šcija najstarcjScfia domave^d zaviiroA'a!-nt-ga zavoda, kateregu je že pred petimi decenljam: ustano\-ilo svobodno in kr. me-sto Zagreb :.n k: se stalno ?'ri in povećava. Tuko je v letu 1°2S na preiiua-h tn prismi-bnah dose?tn z^esek Din -C%T.oi?a^ ?. i. za 6,4»i5.6(>2.34 vCu, kot v preišnjem letu. Svore in glavnice zavarovania dosegle •*'» znock od Din 9^U,11A narasla pole.? ncvalnrizi ranih predvoinih ne-premič' n"a na Dia 83,^27.019.84. Poslovni dobiĆek za 1 19>8 jna^a Din 4^.155.6*. Kupon šr. 11. zadružnih temeljnic :rp!ačuic se pačenSi od 17. aprila :. I. po D:n 10 kot lanu N*. vzoč: ćlani so vzeli z zadovolistvo-m m fMiobrcnjem na znanje poročilo o poslovanju zavoda, kakor tuđi zaključne račune in po-tielili ravnateljstvu in nadjior^K'enemu odboru razrešnico. 245-n __lj Pisarna družba >t. Cirila iu Metodu v Ljubljani te je presalila v B^thovnovo ulico stev. L\ pritliPje. 240. n Iz Celja — VCerajšnji predstavi v McstoMU rie- dališču. V'čera« je gostovalo v Celju rr»dr -borska Narodno gledališće z dvema pred-sravajTjj. Pr>po!dne so dajali rnladinsko tero »Janko io Metk4«. ki je bila prav d^bto obtskana, zJasti od mladine nižiih Ie?t. Zve-čer pu so vprizorili Mariborčani klasično Shaketipearjevo ijubezensVo tragedijo »Romeo in Julija*, ki je žela svej ras^lužen popoltH in z burnim priznamem ovenčan uspeh. Dosedanje kritike o IJoraeu g. Janku Rakuši so bile v vse-h d^brib trenutkih Počela opravičene. I.~nel pa i« tuđi siia?nj» partnerico v gdč. Elviri Kraljevi, ki ie ostala nepozabna celjski gledališki r>uWiki že od prošle ^Učiteljice*. Tudj ostale vlogef zlasti ona g. Skrtoinška so b:Ic sadovoljive. Sport — MotAkolattrsli kJub Ilirija, prirci v Ui.de'|o dne 21. t. ni. »Lov ua liciao«. Start ob 14. v Z\qz4i. Prijave sprejena %. frajic Osrin, Oosposvetska 14, telef. 3663. V ne-deljo ob 10. obvezni sestanek vs:h tekmo-valcev in vodstva prireditve v kavarni Evropa (veranda). Ra-zglasltev irida in sestanek teVmovalcev po priredili ob 17. v gostilni »-Pri Urban^cu« na Jezici. — Gs. dirkali, \i se hočejo prijaviti k dirkaliiČTii dirki L Hnr. Motokluba Zajre-b. naj se sigurno javijo drevi ob 20. uri v klubovi sohi restavracije Novi Svet. — Uoravni odbor. — Sekcija ZNS (slaibeooj. Dele^rajo se k tekmam dne 21. t. in, na igrU5&i niri-je ob 14.3f> Ilirija rer. : Hermts rtt. 5. Je-i>ih, ob 16.15 Ilirija 1 : Hermes !. f. Derža;; na isriSču Prraiorja ob 14.VI Primorje rt7. : JadržLB rez. g. Lukežič, ob 16.15 Prigorje I : Jadran I, z. Cimpertnan. \- Celju: Maribor : Celoi z. Betetro. — Članstvu SK. Ilirije. Današtui po-zdravni večer rtagomernernu trenerju £. Babicu, ki bi se imel vr^^ v rect4vf»dji liotela ^rrukelj se preloži na T>rihodnji te-den, na kar se opozarja celokupno članstvo. Dan in kraj se objavi ta pravočasno. — Tajni-k. — SK Ilirija (nogometna selcila). KIu-bovo načelstvo sklicujc za jutri v soboto oh 19. v klubsfco sobo kavame ^Evropa* sest.-iiek nogometne sekcije, ki je radi Uredne važnosti strofo obve«cn za vsc igralcc* — Načelstvo. Ob 105-letnici Byronove smrti Viharno življenje angleskega r evo luci jonaria lorda BvTona, c ka ter cm trdi Goethe, da }e tako velik kot Shakespeare LorJ l)yrun x bil rojeu 22. januarja 1. 17SS v Londonu kot sin Jacka Byro-na in Kate Bvtom roj. Gardon. Dvc leti po njegov cm rojstvu bo je preselila mati v Abtrdccti na Škotsko, ker je ZAŠlu družina ^arudi lalikonii^clnega življenja oćetu Jacka, aa^vane^u ulazni Jack , v hudc finanČnc stiske. \' Aberdeenu se je morala mati posvetiti otrokovi vzjjoji, za kar pa je bila radi svojega razburljivc^a temperamenta kaj malo sposobna, /lasti sLila mati v zasebno solo, kjer je o:>ul eno leto. pottm pa v latinsko solo. Po srečno preMani bolesni sta se nastanila mati in sin ra deželi, kjer se je pokra-jira vtisnila dečku globoko v dušo. Ljubil je samotne izprehode in se ve-selil Icpote narave. Komai Meten ^!eče& se je strastno zaljubil v dekletce Mary Duff, ki se jo je v jx)znejsih letili po-sosto in rad spominjal. Medtein se te materiti materijalni položaj toliko ttobšal, da ie poslala sina v solo v Marrow. Kljub napicnju do sporta 3t kjiiaiu prekosll v>e svo.ic tovariš-e, in sicer, kakor je trdil, zato, ker ie mno^o bral. Kot Ulemi deček se je zaljubil v Mar^areto Parker m »i posvetil već pesmic. Abnormalnosti njegovega ćuvstveuei:a življenja pripi-sujejo, da se ie dve leti pozneje zaljubil v neko drugo dekle in da se je pri nevšećniii vesteh 0 svojih oboževan-kah onesveščal. Iz teli mladostnili Ćasov najdcnio v Byronovem dnevniku naslednjc vrsti-cć; -Ne razlikujem se \ ti^bencm pogledu od drugih otrok. raren po raz-burliivosti. V napadu besnosti so mi morali odvzeti nož. ki sem ga. nograbil z miže in si ga nastavil na prsa.- Cna-ko kakor mati si ie tuđi on sani v jezi trgal oblt^ko. Ti izbruhi jeze so bili tako pogosti, da so ga zače!i klicati ba-by Bvron*. Po dovršenih studuah v Harrowu je Bvran tx>sečal univerzo v Cambrid- »u. Zivel :e po v\o:i suji ruvadi zelo ek$ccntričtK> ui se ukvarial s px>czljo. L. 1S09. yc pn»potoval Portugalsko, S^vansko. Armcnijo, luriko in Orik-tt-r Udal sac ixsmikili zbirk. ki to vzbudile ogromno r»ozorno*t. L. 1815. se je Bvmh por<^il z Amo Milbtflk /aJcoi) 1 NI sređen. Byrofl se je čuttl prisiljene^ii. da zapusti za veduo An-gleško. V na^lednjih Ictih te Byrtm pr«|>o-toval srednjo Evropo m se kon&tm usUvil v Italiji. Na sv svetu »e do/ivel mnogo razočaranj. Ko ie začela Orška osvo-bodilno vojno s Tursko, je od|V>tovaf na Griko ter oN^rožil na svoje stro^U polk vojakov. 0. aprila 1. 1S24. i* priiei premrv'en do kole t vežhe domov in se ga je lotila mrzlica. Oki cvati mu «i bilo dano — ll>. aprila zvećer ie za veJno /atisnil rwi. star komai .US let Goethc o Byronu Kaj IHMUeill l.iV!'»!l IJL cioVfatVO. ol> ćutimo ob Ooethciii. kj se izraza *• njem kritično, vendar z na.'večjim mk>-5tovaaieni. Bvronovj osebnost mu ;e *>take eminence, kakrsue ni bi'o in ka-kršna so ho teiko pojavila. Ono, kar iaienujein i/najdha. ni pri iK»benciti tk»-v eku tako razvito. kakor pri njem. Način, kako resi dramatični zapletliaj je vedrio nenričakovan iu \selcj boUli. kot !'i bil<> prt^akovati.^ Da bi se vsaj znal ur^vbtvcno brzddti! Ker ni znal tega, *e poginil. Ni si bil na .»a vi em o sebi. Žlvel .ie vedno straMno tja v en dan id ni vedeU ne prenusljal. ka* dela. Iver je sebi dovo-lil \se. drugim pa niče$ar, je moral s-kodovati sebi in razJraiiti svet. NI %* ustavi] niti pred državo, niti pred cer-kvijo. Njegovo bretobzirno udejitvo-vanje ua je pognalo iz An^lije in bi fa sćasoma tuđi i/ Evrope. Povsod mu \t hilo prctesno: ob brermejfni osebni svo-bodi se je čutil ujetnika: svet mu je h\\ ječj. Skrejtan z njim ie odrpotova! na Grškii.. i-Vse. kar je ustvari!, hC mu je posrećilo in lahko trdimo, da je pri njem zavzelu inspiracija inesto refleksije. Vedno je moral pesiniti; m tu je bilo \se. kar je izsJo iz ćloveka, posebno iz srca. izvrstno. Do svojih pesnitev ie prišel kak(>r žene do lepih otrok; ne mislijo na to in ne vedo kako.« »Velfk talent je, r>rirojen; p<> pes-mškem učim kovanju ga u i večjega od njega. V pofrnovanm v-nanjega in ia*-nem pregledu preteklih dogodkov je prav tako velik kot Shakespeare. To-da Shakespeare je kot čisti Individuum večje. To je Byroa prav dobro Cutil. radi tega ne govori mnogo 0 Shakespeare ju, čeprav zna po cele strtfli njegovih umotvwov tu pamet. Rad bi s^ zataji I, kajti Shakespeare jeva veselost mu je na poti; čuti, da ji ni dorasd.« Oe so v hotelu stenice V Prago je. prispeia preJ tremi mc-seci inUda gledaiiška isralka iz Brna. U.sta\ila se je v nekern u.vclednein pra^-kem hotelu in tam prenoćila, ^pati ni mogla, kajti stenice, ki jih ie kar mr-golelo. so jo vso noč ^rizlc. Drugo jutro je odšla igralka naravnost k zdrav-niku, se pustila preiskati 111 je na pod-lagi zdravniškega >pricevala '»U-žilu proti lastniku hotela tožho. Za izid razprave ie vladalo v Pr^^ri \ eliko zanimanje, kajti igralka je zahtevala 1300 Kč odškodnine. tiotelir se ie ševe upi-ral in lagal, pomagalo ni u pa ni dosti. Sodišče je igralki priznalo pravico do odškodnine in sodnik je ćelo omenjl, da zaliteva ni pretira«a. 1A10 Kč odškodnine za eno noč ie sicer malo huda kazen, zdi se pa, da je to dobra lekcija, ki bo na praške hotelirje učinkovala. Pri astmi in botezni srca, Pfsi ui pljuč, škrofulozi id rahituu, povećanju ščittic ilc-zc in postanku golše .ie ur**vua\4 delovaid^ Jrevfciia z uporabo uaravne ^Franz-Josef-ovcrf grenčice velike vainostL Kliniki ivc-tovneca slavesa so cpažali pri jetičnih. da v začetku bolezni poraiajoče se zapeke po-nehavajo s pomoć jo »Fran/-Josei-ove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in spec. trgoviitah. 0 podarjeni vili, ki je ni bilo Nedavno je proslavu ^ovm neirtsJU učenjak prof. Einstein 50-letnico u»j-Stva. Povodom proslave :nu je berlinski maiiristrat v znak priznanja za njv-gove zasluge poklonil !epo vilo v ber-linskeui pred.nestjtt Tako n> \sai pisali listi in riekauri so ćelo prinesli sliko bogatoga JariUi. Sedaj se ie pa i/kazuto, da se je berlinski magistrat ucsnirtno bl^-miral. Vila, ki jo je poklonil učenjaku, je se vedno laM zasebne stranke, ki ima ie 5 let pravico bivanja v nji. Vi!a se ikj-liaja na posest\u Neu KUdow in stanuje v nji gospa ]>]. Hranidi«. K© si je te dnj učenjakova žena hotela ogledati nova vilo. je presenećena zvedeia od oskrbnik^i. da mesto zaenkrat 5e ni kompetentno razp<^!aa:ati ž njo. Berlinski magistrat pa ni priše! v zadrego in je Einsteinu v Ga tovu od-stopil dvi jutra velik vrt, ki jra bo pa treba najprej primerno urediti. Vrt ni-ma riti dohoda in magistrat se ie mora! najprej pogajati z nekim klubom, da mu ie odstopil de! zemljiića -/a do-hod na vrt. O vili seveda ni duha ne sluha ni vse kaže, da si jo bo moral Einstein naihr/ sam zgraditi. Žena zastrupila moža s strihninom V Brcgen/.u so pnili iu sled *n-vratnentu zločmu. 46-letm žcleinilki uradnik Adalbert Kluckcr je že $v?t mesecev bolehal na icžki ielodčm bo-lezm, toda zdra\niki nišo mogli ufo-toviti pravesa vzroka boiczn». Končno je mor. I bolnik v bolnico, kjer »e je pa njegovo zdruvje \ 'diu boljialo 11» kmalu je lahko popolnoma /đrav zavo^ žipustil. Ko ru s* je \rnil Jottiov, je prićcl /nova bolchati in tožiti u bolečinth v želodvU. Morda b\ ncsroCnež tako po-časi umiral. da ni njegov U-letni iin-ček izblebetal sosedocu. da ga mati večkrat pošilja \ lekarnj po stnhni'V So>edi so o tem ubvestib urotnike in ti so Ano Klukerjevo tretirali. 2eiu je imcL namreč liuhčka m se ie hoiela moža zmsbiti. i'rim^sala mu ie vsak dan malo strihnina med je-di. Zločinsko ženo in njentga l^ubčka so taprli. PRED ODHODOM VLAKA. Mo/. na stotMiicah vagona: Go&poil sprevodnik. ali imam se čas po$lovHi se od žene? To je odviMiu od tei:a, kako do1 20 sta poručena. PRI UKARJU. Kupite tole uro. Ore oseru dni. ćeprav je ne navijate. — Imenitno! Kako Jolgo pa gre, Cc jo navijem? NCPOVABIJEN «iOST. — AU je gospod ravnatelj di^na? — Ke, odpotoval je. -- Povejte mit naj \t*mt a# prt-hodnje potovanje s s#boj gl«vu, kl jo je pravkar painolij 5kozi okno. 21DOVSKA. prijatelju: V'em, da bo rrroja tetu umrla ra erew jor*tow (predvečer prt^nikt). -- Kako mores ti» točrn. \cdeti? — se j« začudi I prijatelj. — Xič Užjega. Ka da rki »li utnre. bo to zame predvečer prarnika. KNKRAT ZADOMA. \trcdnik novioou: Zikaj ne pozdraviš, če srečaš širžo? — $aj sem jl-m že enkrat voSCJl dobro jutro. Stran i »SnOVFNSKI NAR On« <5~iC I«, apri'ii 1020. ^tev PO krasno srebrno tabatjero. Poštene namene ima z menoj, ta poštenjak Cambon. — Prokleta tabatjera! — je zagodr-njal čuvaj, dasi se mu je na obrazu poznalo, da bi jo rad dobil. — Mar bi moral biti tuđi on, nion-sieir Mathieu, ki so mu poverili naj-plcmenitejše četveronožee prisiljen, žrtvovati svoj vestnost nesrečnemu ko-rupcijskemu sistemu, ki poleg drugih nesreč že več let teži vso domovino! — Prokleti korupcijski duh! — je vzdihoval Mathieu. — Toda, — je prf-pomnil kot strogo objektiven mož, — mar ne izhaja korupcija tuđi od vlade, mar je ne podpira vlada sama? Ali ni nehvaležna dolžnost vsakega javnega uradnika, delati v duhu vlade? Kaj bi pa bilo sicer s poedinci in kompaktno silo, ki je neobhodno potrebna vladi, če hoče kaj ukreniti? Če je treba za bla-gor ljudstva kršiti zakone človeške družbe, je prav tako potrebno za blagor živali kršiti navodila, ki so jih dobili čuvaji v Jardin des Plantes. — No dobro, skočim torej sam po kruh, — je izjavil javni uslužbenec mi-nistrstva, — toda ... toda ... — Toda vrata v galerijo seveda zopet zaprem, — mu je segel v besedo Beli Medved... za slučaj, da bi se mi srce res omehčalo. Toda prosim vas, kupite hdebec najboljšega in najmehkej-šega kruha. — Madame! — se je obrnil čuvaj k dami s hermelinovim plaščem, — izvolite mi oprostiti, da za trenutek odidem. To je zavoljo stave z mojim prijateljem, dasi gre vse moje nesebično prizadeva-nje za tem, da bi točno izpolnjeval svoje dolžnosti. Toda vrnem se kmalu in po tem mi bo v izredno čast. da vam bom mogel pokazati pojav, ki bo imel neđvontno velik vpliv na prirodoslovje, na to na§o najvažnejšo vedo. Ta čas, ko je Mathieu kramljal z, odlično damo. se je obrnil Simon k njeni sprennUevaiki, rekoč: — Mademoiselle! Ponosen sem ua vas. ker ste popolnoina zmešali glavo mojemu prijatelju. Mene sploh ne opazi, kakor da me ni tu, pa sledi vsaki vaši kretnji. Ne čudim se mu, saj ste ena najlepših žensk, kar sem jih kdaj videl. Da, lepša ste od marsikatere mar-kize in vojvodinje, ki se je kdaj ozirala po najlepšem fantu Pariza. Ste pa tuđi poštena in krepostna. Zato se ne smete igrati s čuvstvi ubogega dečka. Ta Čas je čuvaj zapustil galerijo. Pred odhodorn je še opozoril goste, naj se ne priMižujejo preveč kletkam. Za-klenil je vrata za seboj in spravi! ključ v žep. To je stari! deloma po stari navadi, deloma pa zavolio dragocene ta-batjere, ki jo je hotel na vsak način dobiti. — Kam je šel čuvaj? — je vprašal Armand Belega Medveda. — Kam neki! Šel je kupit živega jastreba, — je odgovoril Beli Medved flegmatično. Mademoiselle Denisa je bila bolj krepostna, nego lepa in zato se ni hotela igrati z najlepšim fantom Pariza, kate-rega so obletavale markize in vojvodinje. Da mu to dokaže, je začela brez najmanjšega koketstva kramljati z njim. Pogovor je napeljal na tigra, kajti slučajno sta stala pred tigrovo kletko in občudovala njegov apetit. Tiger pa nikakor ni vsakdanji predmet pogovora. Tiger je krvoločna zve-rina. Njegovo srce je prišlo v pregovor. So ljudje, ki ravnajo s svojimi bližnjimi kakor tiger s vojim plenom. Kljub temu je pa tiger odlična živa! in navadno so baš odlični Ijudje tišti, ki ravnajo kruto z vsakim. kosar imaio pod seboj. Skrat-ka, Denisin govor ni bil samo duhovit, marveč docela v republikanskem duhu tako, da je bil Armand zelo navdušen, zlasti še, ker so bile njene ustnice med karmljanjem tako lepo rdeče in zobje tako beli, da ni mogel odvrniti pogleda od njih. Francozinje imajo navadno bele zo-be, menda zato, ker jih skrbne mamice silijo jesti toplo juho ali pa ker nikjer na svetu ni mogoče kupiti tako lepo nare-jenih umetnih zob, kakor v Parizu. Nismo bili tako radovedni. da bi mosli zdaj našim čitateljem povedati, kateri obeh vzrokov je tu odlačal. Beli Medved. videč svojega mlađega prijatelja tako okupiranega, je stopil k odlični dami, ki je seveda ni kazalo zanemarjati, in ji je zašepetal; — Ce vas zanima prepričati se ua lastne od, kako plane lev v levjo kiet-ko, vam Iahko pokažem. Čuvaj mi je namreč dovolil odpreti vratca v levjo kletko. — To bo pa res zaniiuivo, — je odgovorila dama in sledila monsieuru Si-monu, ki se je požuril. da ji pokaže ta zanimiv prizor. Kupujte „Zvezdanko"! Habsburžane tožijo Na Madiarskem bo obnovljen ^pur, ki se vleče že 200 let. Gre za 25 vaši v budimpeštauskem komitatiu ki so dobile v 13. stoletju od takratnih kraljev obširna zemljišca. Leta 170i. je potre-boval cesar Leopold denar in je proda! te vaši nemškemu viteškemu redu. Pozneje so se vaši odkupile, a madžarski zakon iz I. 1715. dolca, da mora biti s kupno ceno obremenjena na polovico zemlja, na polovico pa vladarska hiša. Pravice teh vaši tuđi Habsburžani nišo izpodbijali. Vaši so se obračale neprestano s prošnjami na parlament i u 1. 1907, ko je bila na Madžarskem na krmilu narodna koalicija, so vložile vaši tožbo proti habsburški vladarski hiši in zahtevale 33 milijonov cekinov odškodnine. Po določbah novega ma-džarskega valorizacijskega zakona uve-Ijavijo zdaj vaši svoje terjatve proti habsburškenru domu pred budimpeštanskim sodiščem. ker so v območju tega sodišča Raczkeve domene, ki so še zdaj last bivše cesarice Zite. Bridka usoda vojnega ujetnika Leta 191S. je bil ujet na italijanski fronti vojak nekega niadžarskega pol-ka, težko ranjen v slavo. Rana se mu je sicer zacelila, toda nesrečnež je izgubi! spomin tako. da ni vedel, kako se piše in od kod je. Italuanske oblasti so si dolgo prizadevale ugotoviti njegovo identiteto, kar se iim pa ni posrečilo. Končno je prišel nesrečni vojak v umobolnico v Udinah. Tu je prcživel skoro devet let. Nedavno se mu je za hip vrnil spomin. Iz njegovega pripovedovanja so zdravniki posneli. da se piše Vaši! Mi-hovič, doma i/ Ardanova, kjer je bil rojen 1. 1S%. Ardanov je \ as v Pod-karpatski Rusiji. Italijanske oblasti so poslale fotografijo umobolnega vojaka njegovim roditeljem, ki so takoj spoznali svojega sina. Nesrečnegn vojaka pošljejo v rojstni kraj. Češki puščavnik v Afriki V srednji Airik m> našli starega će-škega puščavnika Brou^ka, ki se je na-potil pred mnogimi leti pe^ z Dunaja preko Turčije in Egipta v Joliannes-burg, kjer je nekaj časa dela! in bil prvi Ceh v tem afriškem mestu. Njegovo življenje je bilo zelo romantično. Brouček je bil lovec in v Turčiji se je pridružil armadi. Pozneje je stopil v egiptovsko vojsko, s katero je prišel v Chartum, kjer se je oženil. Ko je prišlo v Chartumu do upora, se je boril pod poveljstvom Emin paše in je komaj ušel smrti. Njegovo ženo in dva otroka so uporniki ubili. Ostal je v službi Emin pase, doktor ni prispela vojska do jezera Albert Ny-anza, kjer je slišal Brouček o ležiščih zlata in dijamantov v Johannesburgu. Koncem leta 1888. se je nanotil peš preko Uganda in Kasama v dolino Cham-bezi, kjer so ga uieli divjaki plemena Awemba. Bil je sicer ujetnik. vendar so zelo lepo ravnali z nirm. Zdelo se mu je. da ja Jvočejo pripraviti za Ijuđožr-sko pojedino. Neke tem ne noCi je ukr^-dd čoln in pobernil Cez rcko Chambezi in jezero Bang\vel. Wi ^c je napotil proti .m2ovzhel v kraic. kjer se je pozneje naselil. Ccz nekaj mesecev se je pridružil portugalskim trgovcem na poti v Tete, od koder je prispel ko-nčno v Joharrnesburg. Za ponovno službo v kolnijalni vojski je dobil farmo v močvirnatem kraju, kjer se je utaboril in zavaroval proti divjtm zverem. MOGAVIC£ c£igom Nafbolpsc, najtraineiie, zaAo i: DJHceneiie! Razžaljeni zobozdravnik Z zobozdravmki be ni saliti. O tein se je Iahko te dni prepriča! znani madžarski pisateli in dramatik Ladislav Fodor, ki se je moral z direktoriem komičnega gledališča Emerikom Ro-bozom zagovarja-ti pred >odi££em radi nekvaJificiraneiia napada na zoho-zdravnike. Fodorjeva vesel oisra *Po stm zibke^ vsebuje pasus, ki zelo panižuje zobozdra\niški poklič. Gre ta prizor, v katere^n se med asistentom neke klinike in njegovim prijateljem razvije naslednji pogovor: Asistent: ženske znanosti suino ikodujejo. hncl senn dobrega /nanca, ki je živel samu za znanost. Cun .'c pa spoznaj žensko, je začel propadati. Prijatelj: Kaj je nostal alkohahk? Asisten: Ah kaj. še huje. Postal je zobozdravnik in zdaj ves dan samo vrta in plombira. Naravno, da so bih radi tega od-stavka zobozdravnik i užaljeni, protestirali so proti vprizoritvi in vložili tožbo proti ravnatelju tlcdaJisva in a\-torju sameinu. Direktor Roboz >e je zagovarjal. da avior ni nameraval žaliti zabozdravnikov, marv^č da je opazka naperjena proti ženskam. Pio-testiral je v imenu slcdali^kj svi-.bo-de proti tožbi in bil je užaljen, da so njega in avtorja pozvali pred sodišče. Ce pojde tako dalje, je dejaJ. >e sploh ne bo smela vprizoriti nobena drama, kaj sele. da se bo kdo v gledališču do-taknil kakega pokliča. Sodišče je bilo pa drugaćiiega mne-tija in je obsodiio dirtktorja Rr/ooza radi razžaljenja zobozdravniškjga stanu na 50 pengo globe. Zagovornik je vloži] proti obsodbi priziv in je »vui nagovor motivira!, da bi morali i.u podlagi te obsodbe vsi trgovci prr.te-stirnati proti • Beneškemu trgovcu^. pi"^\ Hehbo peno doje mehbo kožo ■ Albus ročno milo je toa-letno milo visoke vrednosti. Mehka pena prodira v naj-finejše celice in jih očisti od dnevnega prahu in znoja. Ne draži in ne Škoduje koži, na-sprotno jo naredi mehko in glađko. Izdatnost Albus mila ga napravi u^odnega in ne dra-gega. Gospodin]^ ki ga pozna, ga ceu! zaradi njegove vedno enakomerne vrline. AJbus ročno milo se dobiva v vseh v stroko spadajo- čih trgovinah. Albns ročno milo <£delu|e; Albus tovtnu mila d d. Novi $»d. Makulaturni papir kg cb Om 4*—, pri naro. ilu 100 kg kg * Din 3'50 prodaja uorava Slov. Naroda Vsaka beseda 5O par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkol — Na vprašanja brez znasnke ne ™» od&ovariamo - Najmanjši o&las Dt« S*— ^mm Čevlje v kemično barvanje spreje-ma tvrdka M. TREBAR, Uubliana. Sv. Petra c. 6. NaJbolJSe banre ra barvaaj« 5ev- !Jev rnamke »W9bra€ b »ReookJ« vedno v ralorl 46/L Stanovanje 1—2 sob, kuhinje m prkiklin iš5e miren rakonsld pat. Plača ©veat. za pol eta napre}. Vs«Ktev 1. mala. Ponndbe poU »Crstos! 506c na opravo »Slov Naroda«. Gramofon (kovčeg) nov, s ploščami, zelo ugodno naprodaj. Oglfda se: Postojnska ulica 22, »St«c in dom«. 761 Žensko osobje Jcnharice, sobarice, dekleta za vse. prodajalke. nakataric« in aradnic« naihitrej« namešia v Beosrađu in v proviaci zavod za oamještenja Vaše Carat>ića 6, Beosrađ. SOS £3 a i AtAovec «*- ksoss LJU1UAN& M1TN1TM Elektromotor 1S—J0 HP. 3S0 Volt, 50 period. ral>!jen. toda zajainieno v dobrein stanja, torapleten. s p.rrpadajoiim materijalom in oko!! 1500 ra baVrc-ne žice 25 mm debe!ire k'jpi Jos. Puncer. La^ko. 817 Lepo zidano hišo obstojeoo Iz 3 sob, kuhinje, jedilue sbrajnri>e, sadonosnika, n^-ive ic vrta za zeleujavo. 10 miTiTrt od z&ra-vilišča, v ravnini tlt česi« prodam. Primarno za vpotojenca ali vnnarja Po}asti!a daje brza Vid-gaj, Rogaška Slatina, 816 Čevljarskega pomoćnika za i;na šivana đe!a :n vajenca s hrano i:i stanovan'em v ii'i; — spreim-e *ak&\ Vicko Tabor, čev-!iarst\o. Radečc r»r; Zidanem mostu, si 5 iMHIIMIIMMMIMMi....... Železnato vino lekarurla dr. a Ptccofija » LjublfanJ krepia OiJabelc, ma!o-krvne. odrasle fai otroke. I02/T Nastop takoj. 341 precavija. čisti In o«v«žu-!e kri. fzbolsiša skibo preba-vo, sJabotoo delovanje fere-vesa, napi bova a je. obole-aje ax>kra5ne Idsline. jeter. žotca io Žol5oi kamen — Vz pod buja apetit ia izbor-oo oČJnkoJe pri trt^riositle-ro«I. - .PLANINKA- fai fe pristen v plotubiranih ^aketih po Din 20.— z n-a-pi^om Droizva]a!ca: LCKARNA BAHOVEC. LiabDaaa. Koacresal ers Dobt se v rseh lekamah Princeska Zvezdana lepa knjiga /a Iiaše inalcke s 120 mičnimi ri^bami o čude/nih pri god ali male pr!nce»ke. , i Stan« sano Dla 12.—, po poiti Di* U.—. Dajte otrokom nedolžnega veselja in dobre volje Knjige je dobiti v oglasnem oddelku »Jutra« v PTešernovi ulici šter, 4. KDOR on a<5Iije ta NAPREDUJF! Urcjujc: Jt«tp Zupaoćtč. — Za tNtrodno tntanio; Frio Jetefiek. — Im opravo io in&era n» dci lista. Otuo Uimtut - V« i Ljubijam.