Z9S. mm. f MlM]lll, , 30. decembra 1915. MV1II. leto. .Slovenski Narod* veTJa ▼ Ljubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24 — pol leta m • • • . » 12-— četrt leta m . . • . . 6*— oa mesec . • ■ • . - 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej • # • • K 22*— pol leta . . • • • . 11*— .....5-50 . • ■ • . 1*90 leta četrt leta na mesec Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica st. 5 (v pritličju levo,} telefon it 34. Izbija Tsak dan it«car Izrzemši nedelje ia premika. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari. —— Posamezna številke vel [a 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarsa" telefon it 85. .Slovenski Narod* velja po poaH: za Avstro-Ogrsko; fl za Nemčijo-: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m „ m • m 13*— četrt leta . m . . . 6-50 na mesec - m • • ■ 2*30 celo leto naprej • • - K 30*-* za Ameriko in vse droge dežele?'* celo leto naprej • • « m K 35.—^ Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« tipravaišivo (spodaj, dvorišče levo), Kn&Hova ulica si. 5, ielelon fitOS« Voina na Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. decembra. (Kor. ur.) (Jradno se razglasa: Jugovzhodno bojišče. Položaj je neizpremenien. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fmf. • * NEMŠKO URADNO POROČILO. BeroHn. 29. decembra. (Kor. ur.) VVolHov urad pcroča: Veliki glavni stan dne 29. decembra. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. * CRNOGORSKO URADNO POROČILO. 25. decembra. Na celi fronti v Sandžaku se vrše za sovražnika brezuspešni boji. Celi dan trajajoče hude sovražne napade na naše pozicije smo odbili. Po živahnem boju je mogel neprijatelj zasesti Ra-škovo goro. toda naše čete so v protinapadu svoje pozicije zopet osvojile, vjele nekaj sovražnikov ter vplenile mnogo vojnega materijala. Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: Vse, kar je dosedaj predrznost proste izmišljotine javljala svetu o vojnih uspehih, so prekosila zadnja črnogorska uradna poročila. Dosedaj so naši južni sovražniki navadno napihnili kake postranske bojne dogodke v velike afere. V na uspehih zelo ubogih časih so imeli Črnogorci včasih celo kuražo, da so prezentirali svojim hvaležnim čitateljem dogodke, ki se sploh niso nikdar vršili, kot triumfalne uspehe. Sedaj so si izmislili nov trik, ki računa z uprav kmečko prefriganostjo na osuplost množice. Njihove regularne čete so zagrešile strahopetno in mednarodnemu pravu nasprotujočo zvijačo, da bi presenetile naše čete. Ker se jim to ni posrečilo, so »konstatirali-, da je izvršil sovraž- nik »brezuspešen napad«. S tem na] bi se bilo zagrešeno lopovstvo pred nevtralnimi državami prikrilo in nasprotnikovo poročilo že v naprej označilo kot lažnjivo obrekovanje ponosnih sinov Črne gore ter kot olepšanje neuspeha. Črnogorsko uradno poročilo z dne 20. decembra navaja, da smo pri Lepencu brezuspešno napadli in da so nas Črnogorci pii Rožeju na celi fronti porazih*. V resnici pa so se odigrali dogodki takole: Dne 17. decembra so navalile črnogorske čete iz Mojkov-ca proti neki avstrijski stotniji. ki je stala blizu Lepenca. Ko smo iib zagledali, so mahali Črnogorci z belimi zastavami ter dvigali roke, znamenje, da se hočejo vdati. Ko pa so se približali stotniji, so vzeli naenkrat ročne granate iz žepov ter nas pričeli bombardirati. Pričel se je ljut boj na nož na pest. ki se je končal S tem. da sovražnika nismo le vrgli iz naše črte. temveč zapodili tudi čez višine južno lepenca. ki so ostale do danes v naših rokah. Pri tej aferi so izgubili Črnognrci nekni mrtvih, nmogo ranjenih, ki so ?ih spravili sehoi in tudi vietnike. Neka naša strojna puška, ki je postala tekom bo:a nerabna, je ostala v bojnem metežu v sovražnikovih rokah. Proti severno P.eran ležeči Bijoči smo bili par dni noprej iz zadaj ležečih bojnih pozicij poslali izvfdni oddelek ki ce ;e zopet vrnil, ko ie izvršil svoio -dolžnost. Da bi se bile naše čete umaknile, prisiljene od ^rnogor^ev. to ^e m nikjer zgodilo. Tudi vzhodno Rožaia se nismo ni-kier prsteno umaknili. V tem prostoru nanrei podani izvidni oddelki in patrulie so se vedno vrnili, ko so svojo nalogo izvršni. Na višini Turjak eksponirani zavarovalni oddelki so se. ko <=o se bližale močneiše črnogorske sile. umaknili na vnanrej izbrane in utriene pozicije. Na Tnr-jaku se pri takratnem mrazu ni mo-crlo niti zanetiti o^em in dovoz živeža fe bil rad1* zasneženih potov jako ote^kočen. Napada na Tur**ak na sploh nismo nikdar izvršili, ^kimne naše izgube pri Rošaiu znašajo od 1. decembra 9 mrtvih in 14 ranjenih. — Iz vsega tega izvira jasno, da so navedbe črnogorskega uradnega poročila z dne 24. decembra popolnoma zlagane. K temu pride še, da Črnogorci niso niti prlložnoti imeli, da bi bili razbili na Lovčenu avstrijski top, ker se tam sploh ne nahajamo. Javnost pa bo storila dobro, ako sprejme črnogorska poročila tudi v bodoče z rezervo. Ostanki srbske armade v Elbasanu in Skadru. Berolin, 29. decembra. (Kor. u.) Posebni poročevalec VVolffovega urada v Atenah poroča: Ostanki srbske armade so dospeli v Elbasan in Skader. Njihova skupna sila znaša 40.000 mož. Nimajo ne artiljerije, ne municije Kie je Esadpaša? Iz Milana javljajo, da je Esad paša 23. t. m. odpotoval iz Drača neznano kam. Krali Nikita ne gre v Italijo. Iz Cet;nja poročajo: Vesti, da se preseli črnogor. kraljevska rodbina v Italijo, so neresnične. Kralj Nikita ostane, kakor je izjavil, trajno v Cetinju. Pred novimi boU na Balkanu. Atenska »bleska« poroča: V Če-tverozveznih krogih pričakujejo, da se bodo pričeli boji na grškem ozem-liu sredi prihodnjega tedna. Evakuiranje grško - makedonskih krale v. Iz Aten poročaio: Prebivalstvo grško-makedonskih krajev zapušča naTloma svoja bivališča. Zdi se, da ie dobilo ukaz, da se naj izseli. Načelnik bolgarskega generalnega -raba o Solun!?. »Az Est« objavlja razgovor z načelnikom bolgarskega generalnega štaba Žostovom, ki je dejal: Po mojih poročilih so izk rca li Francozi in Angleži v Solunu dosedaj 180.000 mož. 20.000 so jih izgubili v doseda-niih bojih, 40.000 jih rabijo za etapno službo, na bojišče jih pošljejo lahko torej le okrog 120.000. Četverozveza hoče braniti Solun, ker se boji, da bi se ga sicer polastili Nemci ter ga vporabili kot veliko oporišče za svoje pomorske akcije v Sredozemskem morju. Ta skrb ni utemeljena. Ako ostanejo Francozi in Angleži v Solunu, bodo Nemce prisilili, da udarijo na grško ozemlje ter zasedejo Solun. Ako pa odidejo, bo postalo mesto zopet popolnoma nevtralno. Bolgari j a se bo borila do konca. Oficijozno glasilo bolgarskega generalnega Štaba »Voenij Izvestja« pišejo: Naša sveta vojna ne bo preje končana, dokler ne bo naše narodno ujedinjenje proti vsem nevarnostim zavarovano; šele potem se moremo posvetiti kulturnemu razvoju deviške sile našega tako treznega naroda. Vojna se bo šele končala, kadar bemo prijatelje Srbije definitivno prepričali, da je njihova stvar izgubljena in da je Srbija, ki je to vojno povzročila, res ubita. Ali bo ententa to kmalu priznala? Ne. Oni, ki mislijo, da je opustitev dardanclske akcije korak k miru, se motijo. Ententa bo marveč pri Solunu in Kavali poskušala, da izbriše dardanelski madež. Boj bo še dolg in hud. Mi in naši mogočni zavezniki bomo zmagali, teda to se ne bo zgodilo hitro in lahko. Vsak med nami si mora biti svest, da bo vojna za nas šele takrat končana, kadar bo končana za naše zaveznike. Do takrat pa porrpimo in se zavedajmo, da tako velikega časa še ni preživela Bolgarija. Bolgarsko sobranje. Sofija, 23. decembra. Sobranje je odobrilo vojni kredit 500 milijonov frankov in za podporo svojcev siromašnih vojakov 30 milijonov frankov. Le socijalisti so glasovali proii. Zasedenje sobranja je bilo podaljšano do 28. januarja 1916. V BOJIH ZA SOLUN OSTANE GRŠKA NEVTRALNA. Berclin, 29. decembra. (Kor. u.) Posebni poročevalec VVolffovega urada v Atenah poroča: Kakor sem izvedel, ostane Grška med predstojećim i boji med evropskimi velesilami pri Solunu nevtralna. Sprejemi in posvetovanja v Atenah. »Corriere della sera« javlja: General Castelnau je izjavil uredniku atenske »Patris«. da je bil kralj Konstantin jako prijazen. Razgovor se je sukal izključno okoli vojaških zadev. General Castelnau je nadalje zatrjeval, da je konečni uspeh Francozov matematično gotov in da So- luna ni mogoče zavzeti. Po odhodu generala Castelnaua se je vršil važen ministrski svet. Kralj je sprejel bolgarskega in angleškega poslanika v polurnih avdijencah. Kriza v grškem kabinetu poravnana. Iz Aten poročajo: Nesoglasja v grškem kabinetu so poravnana. Sku-ludis ostane še nadalje ministrski predsednik. Grška ne privoli v nobtne nove koncesije. »Matin« poroča iz Aten: Guna-ris je izjavil, da mora postaviti Grška integriteto svojega ozemlja nad vsak drugi interes. Četverozveza zato ne more staviti nobenih novih zahtev. Izjave grškega ministra Rhalisa. »Corriere della Sera« javlja: Grški minister Rhalis je izjavil: Grška ne bo dopustila, da bi Bolgari ali pa Turki prekoračili njene meje. En-tento pa je treba vprašati: Zakaj ste ostali v Solunu, ko Srbom vendar ne morete več pomagati? Pojdite proč in nobeden Nemec, nobeden Bolgar ali Turk ne bo stopil na grška tla. Grška in Italija. Berolin, 29. decembra. »Lokal-anzeiger« poroča iz Lugana: Kakor poroča »Corriere della sera« iz Aten. konštatirajo grški listi, da je dosežen med Italijo in Grško glede italijanske akcije v Albaniji pcpolno-sporazum. Italija je oddala popolnoma prijateljska pojasnila o daleko-sežnosti svojih operacij v okolišu Valone in prosila Grčijo za razne olajšave, v katere je Grška privolila, zaeno pa tudi stavila svoje zahteve do Italije. Pogajanja so še vršijo prijateljsko. Tako poroča »Gazzette -ali »Corriere della sera« pravi, da korak Grške v političnih krogih v Rimu ni pustil za seboj dobrega vtiska. _ Romunski parlament. Peter Carp in Stere za centralne države. V torek je nadaljevala romunska zbornica adresno debato. K besedi se je oglasil znani prijatelj Avstrije in Nemčije Peter Carp, ki je izvajal: Bodimo si na jasnem, v koliko vplivajo vojskujoče se države na vresničenje romunskega ideala. Zato LI Sonata o domouini. (E. GangI v 12. številki »Ljubljanskega Zvona« 1915.) 35. letnik »Ljubljanskega Zvona« ni posegel naravnost v vojsko razven z nekaterimi pesmicami A. Gasparija. Tudi Ganglova sonata se ne dotika ognjenih tal in ognjenih razmer bojuiočih se strank na bojišču, toda svoje stališče zavzema na sedanjih razmerah, kakor jih je dosegel »Moj sveti dom — ti ljubljeni edinih S proroško vznesenostjo, ki se-za včasih v vizijonarno višino, nas vodi pesnik s sedamih razmer k delu za bodočnost domovine, za srečo naroda: »Ne doba sanj. miru in svatovanja, izvor življenja čas je naših dni.« Pesnik si je izbral I. Kollarjev motto: Ai zde leži zem ta prčd okem mym sezy ronicim. In vendar ga ne moremo pri-merhti niti pesniku ?lavi dcera, niti pesniku Jeremiji, ko žaluje z lamen-taciiami radi pogube svojega liud-stva, ki ga je udaril Jehova Gan- | glovo delo je nekaj samobitnega, nekaj tako modernega, izvirnega, nekaj tako pristno Ganglovega. da človek ne ve. ali naj občuduje uglajeno obliko, visokost misli, ali popolnost izraza in duhovite prispodobe, brezprimerno vnemo, ki nam ž nio — kakor z lastno srčno krvio — piše — list, oporoko in priporoča na trdni podlagi dejstev zares pesniško nadahnieup pripomočke za rešitev doma, ki je tak. kakor ga nam da čas. ki se iz sedanjosti poraja —« V ušesu se ^onavlia podobno škrabljanju kragnllčkov vrsta za vrsto šonatfnega m^istrala z akro-stihonom »Moii domovini«, a v duhu se nain kakor v kaleidoskopu vrste slike, izražene v posameznih kiticah, obnavljajo misli, porojene iz globoko mišh'ene teme.« »Ne vdaimo se obupu.« »Naš dom — vse želje srca.« Ali na i iz vsakdanjih razmer iščemo drugi dom? Ne! »Vsak daj, kar more; more na, kar zna. Če more. mora — složno. Edinec sam ni nič. Vsak. od sile skupnosti predahnien, je pa močan, silen. Junaštvo naših rok naj služi veličini naši ob zavesti, da smo izrasli sam? iz sebe. Iz zakladov, snečih v zemlji in v duše globočini, črpajmo sile, celo po grobeh se razlegaj naš klic. Le nam orji naš plug, sebi mi razmikaimo obzorje, nam bodi novi svet odklet. Vse sebi: moč in plod duha! Odpira se nam s tem doba nem'nluva. Kar dalo je drevo življenja, meč nikdar ne konča. Od vsepovsod se odražaj plemenitost in značaj! Železna pest lahko duši pravice, a ne umori zakona. To je naša vera, ki nam dviga drhtečo dušo, kakor pesem do zvo-ra v ponočni tihoti. Tako govori le radost sama s seboj, tako se dvigne življenje iz srčnega hrama. Ves svet kar ga ie in kar ga ni, ima prostora dovolj v enih prsih — oblast lepote, dar in kras mladosti. Ta oblast je pesniku zgradila notranji svet — vso sladkost in gorke čase: od sinjih gor do cvetočih dolin tisoč lic — ena sama volja, in tisoč rok se stiskaj v eno pest. Zato je oa tudi vse naše, kar je bilo in bo. Zavedajoča se moč je sama spočela tudi še zakon, ki ga je z ljubeznijo krstil glas srca: daritve, žrtve...« Navdušen vzklika oesnik iz tega položaja: »Če vseh bi src na meni bol slonela, pa naj...« Kal na drugi? Ostali svet, posamezniki? »Bratje, oče. dete, a vedno nas vseh. sicer n? nič, če vseh nI ves.« Zlobnim dejanjem vsak hoče osvete, a kjer gloje kes. lije to* lažbo. Z zlobno dušo. kako naj bo tvoj, o domovina! Samo Kajnu ni bil greh oproščen. Zato naj vsak očiščen kriva, služi domovini v kre-. posti ter se izpopolnuje v dobrem. Vsi smo ljudje; nihče ni manj — ni več! Prijetno doni ta struna prav v sedanjem času ne Ie socijalnim so-drugom, marveč vsi oboroženi sili, ki pod njo ječi svet. Kakor se nam umikajo ideali, ko jih hočemo doseči, tako nas ne-so za njimi valovi hrepenenja v deželo nedosežnosti. Ne čas, ne prostor nam ne moreta staviti mej »K nam vro zahteve velikega žitja: Da ne za trejo nam samobitja, nikdar ni konca vojevanja! Vihar besni in hoče žrtvovanja... Od tebe tudi, narod skromni moj!« Dostavili bi danes samo: Od-slei, po tolikih žrtvah, ne bodimo več skromni! Na *ivi dan, na tekmo, vsi na boj! Živeti hočemo, ne žalovati, ne samo biti.« V boju med orvimi, zakai ne tudi ob bogato obloženi mizi kjer mora biti prostora za vse. kakor na bojišču. »Vajeni po trnju Iti — do zmage vase in v bodočnost zroč!« Na niivo, polno grobov, vrzimo zdaj živlienja kali! Orožje naše Je nepremagljivo iz duše. iz telesa, iz krvi! Ta sila zruši vse jezove. Pod prapor, bratje, domovina zove! Mi vsi smo sedaj stvarniki, vsi prožeti z eno željo. Krivica, hotoma storjena, se kaznuj brez milosti. Trpljenje je postavilo ta ukaz. Sedaj je sveti čas ne doba sanj in svatovanja. Naš simbol je brst, ki neprenehoma poganja. Brezdelja mir beži od nas... Naša dobra vest bodi naš sodnik. Iz ene zibelke hiti v daljino in jasnino pot. Ne zamudimo časa, ki je vir življenja v naših dneh. Kaj bo iz nas? Sami odgovorimo! Kdor se boji takega življenja, ni vreden so!n-ca. Zato pa le živimo to življenje, kakršno je. Ponos naj vodi naš korak, ponos o poštenem delu. S tem smo se prerodih" ob svojih, ob lastnih močeh. Vsakdo poznaj lastno vrednost, kakor vsak pomagaj, in skupna cena nam zablesti v višini, odkoder vzklik zavriska naš krepak: »Moj sveti dom — ti ljubljeni, edini!« Ako sedaj prečitam končne kitice, se ponavljajo slike in misli vseh prejšnjih granesov — veličastna pesem, ki ji je mojster samo E. Oangl. Ta evangelij domoljubja je pa namenjen masi. Pesnik sam trdi, da bi rad videl, ko bi ga čitali vojaki v moramo očistiti zrak nekaterih legendi, ki nam kalijo pogled. Anglija pravi, da ie pričela vojno, da brani male države. Videli smo, kako jih brani. Res je le, da je prevzela njihovo obrambo, ker se jih hoče posluževati. Anglija trdi, da je potegnila meč proti nemškemu imperijalizmu; Francija se nam je predstavila kot zaščitnica civilizacije. Boj, ki se vrši, pa civilizacijo faktično uničuje. Rusija se bije v imenu pravoslavja in panslavizma. Pravi vzrok pa je utrditev avtokracije v lastni deželi. Pravi vzrok za Francijo je pridobitev Alzacije, pravi vzrok za Anglijo je ta, da je spoznala razvoj nemške sile. Rusija pa hoče Carigrad, Darda-nele, Črnomorje, izlive Donave. Kateri teh namenov se protivijo našim interesom? Mislite, da lahko dosežemo idejal, o katerem je govoril Moldoviajiu? Jaz ne verjamem. Se-dmograško dobimo le, če se razbije avstro-ogrska monarhija. Bukovino bi obdržali Rusi, Banat bi dali Srbom. Rusija bi si vzela tudi Galac. (Mrmranje.) Za Rusijo eksistira seseda le ruski ideal: del MoMave in Bukovina ruska, Železna vrata srbska torej tudi ruska. Ali pomenja to vresničenje našega narodnega ideala? Tak je položaj. Vsaka država Ima dva problema: prvič problem svojega obstoja, drugič problem svojega razširjenja. Tudi od Nemčije seveda ne smemo drugega pričakovati. Učinke nemške moči smo vedno občutili in sicer vedno na za nas dobrohoten način. Ako dejanski položaj dobro presodimo, spoznamo, da mora Romunija kreniti na ono pot, ki jo obvaruje ruskega va-zalstva. Cuza (narodni demokrat): Torej naj postanemo vazali Ogrske? Carp: Mi nismo bili doslej vazali Ogrske in nikdar ne bodemo. — Pri nas se je ustvarila posebna atmosfera političnega razburjenja in neodkritosti. Izjava Moldoviana. da se sedmoeraški Romuni le prisiljeni udeležujejo boja. je obžalovanja vredna, ker sramoti one junake, ki so padi: na bojiščih. Kadar prirejajo razni agitatorji zborovanja, naj odkrito povelo: pojdemo z Rusijo, dobili bomo Sedmograško ter izgubili kos Moldave. Morske ožine se bodo zaprle in vzeli nam bodo izlive Donave. Delavrancea: Odkod pa veste, da Rusija vse to namerava? Carp: Stvar je znana, akoravno se o njei ne govori. Pod temi pogoji romunski narod ne sme v Rusijo, ker bi bila naša armada sicer le orodje severnega soseda, lastnemu narodu pa bi ne koristila nič. Kar se danes pred nami odigrava, to smo enkrat že doživeli. Že so bili časi, ko so agitatorii trdili, da služno interesom narodr*. delali pa so nasprotno. C aro se obrne nroti ministrskemu predsedniku: Vi trnite, ker se ne morete odloČiti. Omočite se in več ne bodete trpeli. (Klic: Obsedno stanje!) Kdor se razgrajajoči množici ne zna upreti, ni državnik. Želim Vam, gospod Bratianu, da bi Vas dogodki ne vlekli za sebo*, temveč da postopate v skladu z razvojem dogodkov. Liberalni poslanec Diamandi nolemizra proti Carpu. Dvomi, da bi se nameravala. Rusija polastiti izlivov Donave in Galaca. Nato razpravlja o tkzv. priložnostih za intervencijo Romunije. Tudi padec Lvova ni bil ugodna priložnost. Romunska 9 bojni črti ter se navduševali z umotvorom v strelskih jarkih. S tem bi se doteknila sonata ognjenih tal. ki jim !e posvečena, vnela bi drhteča srca. da bi v plamenu domolhibja, v ognju domovinske ljubezni žrtvovala srčno kri za dom, za cesaria. »Zvon« je vsekako naiodličnet-ši leposlovni mesečnik, kakor je bil v 35!etni dobi doslej vedno. Zavzema glede leposlovja moderno stališče, a ne odklania dovršenih proizvodov nekdanje zmerno realistične smeri, n. nr. Kos tanje včeva povest *Na solnčnih tleh^. Najodličnejši zastopniki leposlovja se zbirajo v njegovem okrilju. Skoda ie samo — to obžaluje tudi pesnik F. Oan^l — da ga čita tako maihno številce naobra-žencev Delo. kakor fe »Sonata o domovini ■, zasluži, da bi lo čitali in umevali stotisoči. Z nio naj bi se navduševalo sleherno slovensko srce »od sinjih gor do cvetočih dolin, tisoč lic — ena sama vofla — tisoč rok. ena sama pest.- Tako hoče pesnik... Zooet done stihi sonativnesra ma^istrnla, brne krabuljčki, se vrste misli, slike. Da. še takih umotvorov nam napiši, pesnik f!. Oancrl. še takih nam donaSaj »Lfffbliauski Zvon«, a mi iih širimo med narod, v maso. V njih je zdravo fedro, v njih naš spas. armada bi ne bila mogla storiti tega, kar milijonske ruske čete niso mogle doseči. Tudi nastop Bolgarije ni bila ugodna prilika. Diamandi izraža konečno upanje, da bo šla Romunija z entento, kajti tam so njeni življen-ski interesi. Stere (liberalec) slika položaj Romunije po vojni: Zmagovita Rusija se bo polastila Galicije, Carigrada, Dardanel in Donave do Železnih vrat. Romunija bo potem obdana od Rusije in bo imela odprta vrata na zapad le preko Ogrske. Ako dospe Rusija v Dardanele, pomeni to konec Romunije. Rusija hoče celo Romunijo anektirati. Govornik omenja rusko perfidijo proti Ukrajincem (Rusinom), katerih Rusi niti kot posebno narodnost priznati nočejo. Ako zmaga Rusija, je romunska država v skrajni nevarnosti. »Apeliram na Vašo razsodnost, ki Vam pokaže, kje so naši interesi.« Govor poslanca Stere je vzbudil v celi zbornici veliko pozornost in globok vtis. Kaj je ponujal Šebeko Romunom. Budimpeštanski %A Vilag- si da iz Bukarešte poročati, da je predložil veleposlanik Šebeko romunske- i mu kralju dva ruska načrta. Po prvem načrtu naj se Romunija javno pridruži četverozvezi ter napove centralnim državam vojno. V tem slučaju bi ji dala Rusija pol milijona mož na razpolago. Romunija bi naj udarila predvsem na Bolgare, istočasno pa bi pričeli Francozi in Angleži z juga sem veliko ofenzivo. — Drugi načrt je izdelan za slučaj, da bi Romunija ne hotela očitno intervenirati. V tem slučaju naj bi dovolila prehod ruskih čet skozi Do-brudžo. Rusija bi ji plačala primerno odškodnino ter zastopala pri mirovni konferenci vse romunske zahteve, ki se nanašajo na sovražno ozemlje. — Šebekov pa je imel tudi nalogo, da se informira, kaj bi Romunija storila, ako bi vdrle ruske čete brez njenega dovoljenja skozi Dobrudžo na bolgarsko ozemlje. — Kakor smo že poročali, javljajo budimpeštanski listi, da je Šebeko zapustil Bukarešto, ne da bi bil kaj opravil. Vesti o demarši četverozveze v Romuniji. Londonska poročila pravijo, da bo izvršila četverozveza odločilno demaršo v Bukarešti dne 7. januarja. Vojna z Italiio. BOJI NA TIROLSKI FRONTI. Dunaj, 29. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Tudi včeraj ie trajalo živahnejše delovanje Italijanov na južni in jugo - vzhodnji fronti Tirolske. V odseku Sugana smo zavrnili sovražni napad na Monte Carbonile, jugovzhodno od Barca. Enako so se izjalovila nočna podvzeija sovražnika v odseku Col di Lana. Ob primorski fronti so se vršili na več točkah boji topov, z ročnimi granatami In metalci min. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer, fml. Italijani na južnem Tirolskem. Poročila našega generalnega štaba sedaj vsak dan naznanjajo, kako se borijo italijanske čete na južnem Tirolskem proti našim pozicijam; na soški fronti pa je skoro mir. Vsa prizadevanja Italijanov na Tirolskem ostajajo brezuspešna. Njihovi napadi na južnovzhodno fronto na Tirolskem in sicer na prostor Barco, vzhodno Levica, in na Col di Lana, katerega imenujejo Italijani »krvavi hrib«, se izjalovljajo. Italijanski generalni štab se nahaja pač v slabem položaju, uspehov ni, uspehov pa hoče imeti: zato pa se lovi okoli po frontah, kjer baš sodi tre-notno, da bi prodrl, ali ponavljajo se vedni eni in isti dogodki: italijanske čete napadejo, naši branitelji jih odbijejo, tako na Tirolskem, tako ob Soči. Kakorhitro bo zopet obupal italijanski generalni štab nad tirolsko fronto, pa bomo čuli o večiih podjetjih ob Soči. ko tu zonet ne bo nič. prično Ijutejš1 boji na Tirols! em: tako bo mogoče še precej časa. potem Italija izkrvavi in omaga. Švedski glas o soški fronti. Znani švedski polkovnik Ackcf-mann poroča nadalje o svojih vtis-kih, dobljenih na frontah italijanskega bojišča. Prebivalstvo Tirolske in Koroške preveva duh in odločnost, kakršno si je mogoče komaj predstavljati. O soški fronti pravi Acker-mann: Dejstvo je, da Italijani niso nikjer napredovali in sedaj je najbrže tudi že pošel čas, v katerem so imeli še kaj upanja na uspeh. Povso-di med avstro - ogrskimi četami vlada izredno dobro razpoloženje in zaupanje, katerega ni mogoče popisati. Tam je bilo mogoče videti najspret-nejša in najenergičnejša utrdbena dela, prilagođena naravi, in občudovati fenomenalno vztrajnost, in to ne samo pri četah v strelskih jarkih, marveč tudi pri onih za fronto, ki preskrbujejo dovoz zalog. Cadornovo armadno povelje pred četrto soško bitko. Korespondenca >-Der ungarisehe Courier« priobčuje armadno povelje Cadorne, ki je bilo najdeno pri nekem italijanskem nadporočniku. To povelje je bilo razglašeno pred veliko četrto soško bitko; neki ogrski oficir je prinesel to povelje sedaj v Debrečin. Povelje obsega deset točk. Poziva se častnike in moštvo, da morajo držati strogo tajno vse, kar vedo glede vojevanja in da ne smejo glasno govoriti med boji. Častniki se morajo vselej pred akcijami potom kontrole prepričati o navzočnosti moštva, ker nihče ne sme izostati iz bojev pod kakršnokoli pretvezo. Jako zanimive so dispozicije glede artiljerijskih priprav, v smislu katerih mora napadajoča italijanska armada vedno stremiti za tem. da bi mogla s svojim mogočnim ognjem več črt predreti. Trajanje artilerijskega boja se ne da določiti; more trajati tudi več dni. Na nikak način pa se ne sme končati artilerijskega boja poprej, dokler niso določeni opazovalci dokazali, da je dosežen zaželjeni cilj. Potem sledi del povelja, v katerem Cadorna ukazuje, da se mora strogo paziti na to, da ne ogroža artiljerija lastne mfairterije. Končno disponira povelje, da se ne sme nikdar sovražniku vzetih pozicij smatrati za in-terimistlčno zavojevane. Zato se ne sme misliti na počitek poorej. dokler niso zavojevane točke tehnično zavarovane. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 28, decembra. Delavnost naših malih oddelkov sili sovražnika, da razkriva svoje pozicije in ustvarja s tem naši artiljeriji ugodne cilje. Soyrazna artiljerija je oddala še nekaj strelov na kraje, zlasti vzdolž spodnje Soče. Na vsej fronti se nadaljujejo utrjevalna dela. Sovražnik jih skuša pogostoma motiti z ognjem in z metanjem vdušljivih plinov ali solze provzročujoČih bomb. Šest italijanskih alpineev je na smučeh prekoračilo mejo in dospelo na švicarska tla na prelazu Teodul; javili so se poveljniku oddelka Zer-mat. Sedmi alpinec se je javil v Gondu. Vse so prepeljali v Brig. Odmor v transport« italijanskih čet v Albanijo. Berolin, 29. decembra. »Berliner Zeitung am Mittag-: poroča iz Aten: »Embros« poroča s Krfa: V Albaniji je nastonil odmor v italijanskih transportih. Italijanski generalni štab v Val oni zahteva čete v ojače-nje, proti čemur Cadorna energično protestira. Kakor sodi »Embros«, je položaj v Albaniji neugoden. naše Čete so odbile ponovne ruske navale ob besarabski meji. Dunaj, 29. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Ob besarabski meji je sovražnik včeraj ponovil svoje, od močnega artilerijskega ognja pripravljene napade, sa način, kakor Secolo« poroča iz Londona, da je nrišlo do kompromisa v vprašanju brambne dolžnosti. Vsi za vojno službo sposobni neoženjeni naj se vpokličejo, to pa naj ne pomeni Še principijalne rešitve brambnega vprašanja. Pomanjkanje mimfcije na Angleškem. Iz Londona poročajo, da je zavladalo momentano na Angleškem pomanjkanje municije, tako da nit! čet, določenih na fronto, ne morejo odooslati. Za dosedanje razmere je izdelovanje municije zadostovalo. Sedaj pa se je naenkrat razvila egiptovska nevarnost in vse tovarne imajo čez glavo dela, da izdelujejo samo za Egipt municijo. Belgija ne pristoni k londonski pogodbi. Francoski listi poročalo iz ria-vra. da Belgija ne bo prestopila k londonski pogodbi, da ne sme sklepati separatnega miru. Belgija je vstopila v vojno, da brani svojo nevtralnost, in noče storiti ničesar, kar bi to kršilo. TURSKA VOJNA. TURŠKO URADNO POROČILO. 29. decembra. Fronta v Iraku. Bitka pri Kut - el - Amari traja z daljšimi presledki. Pri zavzetju Sejk Aida smo vplenili od Angležev 450 ton petroleja in bencina. — Kavkaska fronta. Razen prask patrulj ni ničesar poročati. — Dardanelska fronta. V noči na 28. december in 2S. decembra je storila naša artiljerija, da je utihnil brezuspešni ogenj neke sovražne križarke in to**pedovke na Anaforto in Ariburnu. — S e d i 1 -bar. V noči na 28. december in 2S. decembra silno metanje bomb in torpedov proti našemu desnemu in levemu krilu. V centrumu artiljerijski dvoboj. Popoldne sta obstreljevali dve križarki nekaj časa naše desno krilo v raznih smereh. Vsled proti-ognja naše artiljerije sta ustavili ogenj in odpluli. Eno izmed križark smo zadeli. Dopoldne smo sestrelili neki dvokrovnik, ki je letel preko Jenišerja in Kumkale. Padel je v višini Teki Burna v morje ter so ga odpeljali proti Imbrosu. Naše ana-tolske obrežne baterije so uspešno obstreljevale postajališča pri Teki Bumu, Sedil Baru in v okolici Dne 27. decembra je izvršil neki naš hi-droplan poizvedovalne polete nad Lemnosom in Mavrom. Metal je uspešno bombe na skladišča v pristanu Mudros ter provzro5il požar. Z drugih front ničesar novega. Na Ga1ipoIi]u. Poročevalec »Lokalanzeigerja« le obiskal zapuščeno angleško taborišče na Oalipoliju ter opisuje svoje vtteki iaJtota; Eovsod sem našel 1414 znake strašnega umikanja. Angleži so pustili tam mnogo nepokopanih mož in velikanske vrednote. Gazil sem naravnost v konservah, špehu, moki in pripravah za okope. Končno sem prekoračil na Kiriš Tepe zamotan sistem jarkov tja tik pred turške okope. Stanovališča so še porabna. Neka angleška križarka nas je iz bližine obstreljevala, ni pa dosegla nobenega uspeha. V zalivu Suvli leže štirje angleški transportni parniki na pesku. Vsak dan najdejo vsakovrstno municijo, ki so jo Angieži pometali stran. Iz Sofije poročajo, da znaša število ententnih čet na Galipoliju sedaj samo še 25.000 mož. Grški četaši v Mali Aziji. Oficijozna turška agentura poroča: Ententa se trudi, da bi motila dobre odnošaje med Turčijo in Grško ter se poslužuje pri tem Venize-losove stranke. Tako se je dne 5. decembra zapletel neki turški oddelek, ki je bil poslan proti roparski tolpi pri kraju Patrici na otoku Jondi, nasproti Aivaliku, v boj s četaši in sovražnimi četami, ki sta jih neki mo-torski Čoln in neka topničarka izkrcala v zalivu Patrici. V tem boju, ki se je končni z uničenjem četašev in sovražnih čet. smo imeli 8 mrtvih, 5 ranjenih, 3 pa pogrešamo; med civilnim prebivalstvom je 1 mrtev. 5 uradnikov pa pogrešajo: med ranjenimi je tudi poveljnik oddelka. Ta dogodek dokazuje, da spodbuja ententa s posredovanjem Venizeloso-vih pristašev tudi Grke ob osmanski obali Egejskega morja k zločinom in uporom z namenom, da ogroze tako dobre odnošaje med Grško in Turčijo. Boji v Egiptu. Tz Aten poročajo, da se vrše v Egiptu hudi boji z domačini v zapadnem Egiptu in Sudanu, ki so dobro oboroženi in - imajo moderno artiljerijo. Zatrjuje se. da sta se dvignili 5/j Egipta proti angleškim civilnim oblastim. Buri ob Sueškem prekopu. Iz Rima poročajo: Ob Sueški prekop je dospelo nekaj polkov Bu-rov. ki so bili prvotno določeni za Nemško Vzhodno Afriko. Rusi v Perziji. Iz Kodanfa poročajo 27. decembra: Okrog Teb risa snvi zopet 1800 Rusov. V Enseiiju so vdrli ruski vojaki na povelje konzula v carinski urad ter konfiscirali med drughn avtomobile carinske oblasti, ker so bili nemškega izvora. Rusi zasedli Katan. Teheran, 28. decembra. Ovor. urad.) Rusi so zasedli Katan in korakajo proti Ispahanu. RsvDladla no Kitajskem, Iz Pekinga poročajo, da je vojaški guverner Juanana izdal proklamacijo, v kateri se razglaša neodvisnost Juanana. Proklamacija pravi, da je Juanšikaj prelomil prisege, ki jih je storil kot predsednik in ni zadostil svarilom, naj se republika j zopet vzpostavi. Številna ojačenja čet prevažajo s severa na jug. iigntšlii mirovni posoli. Glasom »N. Ziir. Zeitg.« si mi-slijo vodilni nemški krogi podlago j mirovnih pogajanj v tem trenotku tako - le: 1. Belgija naj ostane neodvisna, če pogodbeno ali pa z drugimi ga- j ranci jam i onemogoči ponovitev do- j godkov leta 1914. Popolna inkorpo- I racija Belgije bi bila za nemško veleli idustrijo škodljiva. Zt samo za carinsko zvezo bi se moral ustvariti prehodni stadij 5 let. Belgija pa bi morala plačati Nemčiji letno vojno kontribucijo v višini prejšnjega vojaškega proračuna. Nemčija bi tacaš izvrševala policijsko oblast. 2. Zasedene francoske pokrajine bi Nemčija takoj vrnila ter niti ne zahtevala vojne odškodnine, če odstopi Francoska svoje terjatve do Rusije v znesku kakih 18 milijard frankov Nemčiji. Seveda bi morala v tem slučaju Anglija vrniti Nemčiji vse kolonije rn zapustiti Calais. 3. Ruska Poljska naj dobi pod nemškim knezom popolno samostojno^, plačati pa mora vojno kontribuciio na isti podlagi kakor Belgiia. Rusiji se dovoli izhod v Perzijski zaliv. 4. Italija bi se morala odpovedati zasedenim turškim otokom, sicer ostane nedotaknjena. 5. Bolgarska bi dobila Makedonijo in od Niša do Donave pas zemlje. Svoječasna Stara Srbija bi dobila nedotaknjenost, ali pa bi se združila s Crno goro v eno kraljestvo* 6. Albanija bi dobila samostojnost pod knezom, ki si ga izbere sama. 7. Zahteve Romunske in Grške očividno še niso določene. Wolffov urad pripomjnja, da te zahteve niso pravilne. Da te zahteve nikakor ne morejo biti resnične, izhaja zlasti iz tega, ker se prav nič ne ozirajo na zahteve, ki jih bo morala staviti tudi Avstro - Ogrska. V njenem interesu pa gotovo ni, da bi se zlasti kar se tiče juga in zapada, prešlo preko njenih najvitalnejših zahtev. Hrvatski sabor. V včerajšnji seji hrvatskega sabora Je bil predložen kraljevski re-skript, ki naroča, naj sabor takoj izvoli regnikolamo deputacijo 12 članov, da se uredi vprašanje o skupnem grbu. Ban baron Skerlecz je začetkom nadaljevanja indemnitetne predloge z ozirom na izvajanja raznih govornikov v prejšnjih sejah pojasnil vladno stališče: da je razmerje med Ogrsko in med Hrvatsko urejeno po nagodbi in se more pre-meniti samo potom obeh postavo-dajnih zastopov. Nadalje je ban odgovarjal poslancu Zagorcu na njegovo trditev, da je hrvatski narod pričakovat tolažilnih besed, češ. da jih hrvatski narod ne potrebuje, ker se zaveda svoje moči in svoje eksistenčne sigurnosti. — Na nekatera banova izvajanja je odgovarjal poslanec Zagorac. — Sekcijski šef 2 e p i č je pojasnjeval in opravičeval, kar je vlada ukrenila v gospodarskem oziru. — Posl. P e r Š i č je najprej pojasnil, da ie imel v zadnjem saborskem zasedanju govor, ki je bil v listih zanlenien, ^* saborskem zapisn-'ku pa tudi Še ni obiavlien. Govoril ie o zahtevali hrvatskega naroda. Za državo je Ic dobro, če se vse nove. kar le narodu vi srcu. Zgode se vedno nove stvari, ki navdajajo hrvatski narod s skrbmi. Ogrski načrt o ;entrali denarnih zavodov naj podvrže hrvatsko gospodarstvo Ogrski, Ali naj bodo Hrvatje mar veseli, da ie mora1"1 "rhnostua deputacija pod madžarsko zastavo z madžarskim bgovorom cfon'"ti pre1 kralja? (Predsednik: To ni re Commerciale Italiana«. * O železniški nesreči pri Bo-lonji se poroča: Sedem kilometrov pred Bolonjo je zadel brzovlak An-cona - Bolonja z največjo hitrostjo v tovorni vlak, ki se je odpeljal s postaje. Stroj, voz poštne ambulan-ce in dva voza so popolnoma razbiti. Bila je gosta megla, ki je ovirala rešilna dela. Posedaj so konstatirali, da je 18 mrtvih, 71 ranjenih, med temi 20 težko: spravili so jih v bolnišnico v Boionji. — O nesreči se poroča dalje, da polovica žrtev tvorijo vojaki, radi Česar vlada med prebivastvom strahovito razburje« jenje, še posebno, ker ljudje vidijo, da je zanemarjenost vzrok katastrofe. Salandra je konferiral ves dan z oblastmi glede potrebne pomožne akcije. * Zamrzi; parniki. Iz Kodanja poročajo, da je nad 100 ameriških, angleških, francoskih in norveških ladij obtičalo v Belem morju v ledu ter so prisiljene, tam prezimiti. Zadnja ladja, ki je še pravočasno od-plula iz Arhangelska, je bil norveški parnik »Nodig«, ki je dospel sedaj v Troniso. Ladja je prestala straše« orkan. Glasom drugega poročila je bil orkan o Božiču najsilnejši, kar se ga kdo spominja. Mnogo parnikov je bilo poškodovanih. Ladja »Nodig« se je rešila samo s tem, da je spustila ves svoj tovor petroleja v morje. Neki obrežni parnik, ki se je vozil iz Christianije v Bergen, je dospel tja s*4 dnevi zamude. Več parnikov Je bilo tako pokritih z ledom, da so morali pristati med potjo v raznih pristaniščih. Spominjajte so »Rdečega križa". Priobčilo. (Konec) L Na severnem bojnem območju: 1. Za severni del vzhodne Galicije »najvišje poveljstvoc, bojno poštni urad 12; 2. za srednji del vzhodne Galicije »najvišje poveljstvo« bojno poštni urad 201; 3. za južni del vzhodne Galicije »najvišje poveljstvoc bojnopoštni urad 164; 4. za Bukovino »najvišje poveljstvo« bojnopoštni urad 351; 5. za vse severno ožje bojno območje vrhovno armadno poveljstvo (oddelek za obvestila), bojnopoštni urad 11. II. Južno zakodno bojno območje: 1. Za Kranjsko, Istrijo, Goriško-Gradiščansko, mesto Trst z okolico skupina za prehodne liste, bojnopoštni urad 330; 2. za Koroško urad za prehodne liste, bojnopoštni urad 606; 3. za Tirolsko deželno brambe- i no poveljstvo na Tirolskem, bojno- j poštni urad 93 in vojaško poveljstvo v Innsbrucku; 4. za Reko in okolico ter za županiji Lika - Krbava in ModruŠ-Ri-jeka skupina za prehodne liste, boj- I nopoštni urad 330, ali po vojaško po- j veljstvo v Zagrebu; 5. za vse iužnozahodno bojno območje poveljstvo južnozapadne fronte (oddelek za obvestila), bojnopoštni urad 149. Za pristop v območje trdnjave v Tridentu je treba posebnega dovoljenja vojnega ministrstva, kakega armadnega poveljstva, poveljstva za deželno hrambo na Tirolskem, kakega armadnega poveljstva ali trd-njavskega poveljstva v Tridentu, za pristop v območje okrajnega glavarstva v Pulju pa posebnega dovoljenja vojnega ministrstva oziroma mornaričnega oddelka vojnega ministrstva, kakega armadnega po vel j-tva. kakega armadnega etapnega poveljstva ali poveljstva vojnega pristana v Pulju. Za potovanje s Tirolskega na Predarlsko in v 5vico le treba izpo-slovati pritrdilo krajnega poveljstva (Platzkommando v Innsbrucku, za potovanje iz Švice na Predarlsko in na Tirolsko pa potrdilo poveljstva za mejno hrambo v Feldkirchnu. ITT. Za južno vzhodno bojno območje. 3. Armadno etapno poveljstvo pol. skupina, bojnopoštni urad 300. IV. Za Bosno. Hercegovino in Dalmacijo: Poveljujoči general v Sarajevu. V. V ožjem trdnjavskem območju Petrovaradina se smejo nastaniti osebe, ki tam ne stanujejo stalno, le če dobe. predno pridejo tja, dovoljenje od trdnjavskega poveljstva. VI. Za druga bojna območja izdajajo dovoljenja dotična operativna armadna poveljstva (poveljstva ar-madnih skupin), oziroma armadna etapna poveljstva (poveljstva etapnih skupin, če Je znano njihovo območje, sicer in v posebnih slučajih pa vrhovno armadno poveljstvo, oddelek za obvestila, bojno poštni urad št. II. tschitsch 10 K, ff. univ. prof. dr. R. C. Kukula v Gradcu 20 K. K. dr. Rudolf Kukula. v Budjevicah, 20 K, z. višji gozdarski svetnik M. Riebl v Solnogradu 20 K, g. podpredsednik namestništva v p. vitez pl. Netoli-czka v Gradcu 20 K, skupaj 90 kron; ga. Suppantschitsch v spomin na umrlega soproga Leo Suppantschi-tseha 200 K; ga. Dora Herz 100 K; i uredništvo »Slovenca*, zbirka, 36 K; j okrajno glavarstvo v Kranju, zbirka, 929 K; ga. Helena Suyer v spomin na umrlega očeta, 300 K; zbirka gospodične Schmiedtove za protese, darovali so: g. Jos. Schmiedt v Budimpešti 30 K; g. Marg. Schmiedt 5 K. ga. Pl. Polz 4 K, ga. Elza 5 K, Fr. Louise Smolej 1 K, Fr. Hermi-neg. Paichel 10 K, gg. Alojzij Persche 30 K, ing. R. Martinz 5 K, Franc Lenart 10, skupaj 100 K; mlekarska zadruga v Brezovici 25 K; iz zapisnika damskega kronskega zaklada 1230 K: kranjska hranilnica v Ljubljani 3000 K; okrajno glavarstvo v Kočevju, darilo župnega urada v Mozelju, 100 K; okrajno glavarstvo v Ljubljani, zbirka župnega urada Golo, 4 K: g. Sikovšek v Zagrebu 9 K 20 v; »Glasbena Matica« v Ljubljani, čisti donesek od koncertov, 1152 K 54 v; ga. Waltruda baronica pl. \Vurzbach za proteze 100 K; g. in ga. G. Tonnies za proteze 100 K; znesek 8M9 K 22 v. — Znesek prejšnjih seznamov 7369 K 26 v. — Skupaj 15.918 K 28 v. Umrli so v Ljubljani: Dne 23. decembra: Karol Ber-var sin mizarja, 1 leto. Tobačna ulica štev. 11. Dne 24. decembra: Jera Ka-strun, tovarniška delavka, 60 let, Radeckega cesta 9. — Frančiška Kucler, delavka tobačne tovarne, 25 let. Trnovski pristan 32. — Janos Szanvi, honved. v rezervni bolnici v Marijanišču. — Andrej Parobek, honved v rezervni bolnici v obrtni šoli. V deželni bolnišnici. Dne 24. decembra: Frančiška Lesjak, perica, 48 let. — Alojzij Ko-rošec. občinski ubožec, 38 let. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Mirna stranka, bres otrok IMo stanovanje 1 ali 2 sobi s kuhinjo za februar. Ponudbe pod „tekraar 35S5" na upr. »Slov. Naroda«. 3566 Petrolej na drobno in v sodih pri 3564 Rudolf Zone, LJaMJana, Dunajska ooate it. 30. MeNovann soba z vporabo glasovirja M lite takoj. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro, „soba s klavfrlem 3548" Kdo želi kupiti? Prodam i In ia vsemi pritiklinami, radi vpoklica v vojaško službo. 3550 A. Andolšek, trgovec, Karmel Dolenjsko. Na prodaj je 3553 NJIVA ki meri dva joha, pri glavni cesti, pripravna za stavblšče in GOZD ki meri okoli dva joha. — Več pove Celovška cesta št. 22, Slika, Ljubljana, & asne NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: 2652 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo. Koiubovlao, modne predmete. BLIZE Zelo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna niša. Neprekosljiva v otroških oblekcah is in krstni opravi« n Mtatnl pogrebni »av©4 v UaMjiH. Potrti globoke žalosti naznanjamo v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je naša iskren ljubljena soproga, oziroma predobra mati, sestra, teta in svakinja, gospa Darila. d. Za rodbine padlih vojakov na Kranjskem. Anton Simončič v Ljubljani (vsled št. U 185/15 okr. sodišča Brdo, poravnava A. K. in F. R.) 30 K; g. polkovnik pl. Polainer 20 K; gosp. Hans Krisper 100 K; skupaj 150 K. Znesek prejšnjih seznamov 350 K. — Skopaj 500 kron. E. v korist pomožnega zaklada za vdove in sirote celokupne oborožene moči. Nemška privatna ljudska šola za dečke, darilo šolskih otrok in učiteljskega osobja mesto venca na krsto umrlega g. Leo Suppantschi-tseha, 20 K; okrajno glavarstvo v Črnomlju, zbirka šolskega vodstvo v Semiču 20 K. v Crešnovcu 00 v, skupaj 20 K 90 v; ga. Helena Suyer v spomin na umrlega očeta, 300 K; {Valentin Fortuna, v Borovnici, 9 K 30 v; skupaj 350 K 20 v. — Znesek prejšnjih seznamov 2341 K 91 v. — Skopal 2692 K H v. F. v korist za preskrbo vračaiočlh se bojevnikov« Okrajno glavarstvo v Kranju, darilo občine v Tržiču, 200 K; Zavarovalnica za nesreče v Trstu (povrnitev tovrnih stroškov) 399 kron 15 v; okrajno glavarstvo v Ljubljani 439 K 33 v; okrajno glavarstvo v Črnomlju, darilo glasom zaznamka, a5 K; zneski mesto nagrobnih vencev za umrlega g. Leo Suppantschi-.jnofca. darovali so: g*. Mila Suppan- po daljši mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, dne 30. t. m. ob 5. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bo v petek, dne 31. t m. ob 4. uri popoldne iz hise žalosti Ilirska ulica št 21 na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 30. decembra 1915. JOSlp Cork, c. kr. davčni upravitelj v p., soprog. — Anlea in Lonci Cork, hčerki. 3563 Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nama doŠU povodom prebritke izgube najinega iskre nol j ubij enega sinčka fttilo$a izrekava tem potom vsem naljno nsjiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala bodi g. Franc Porcnta vulgo .Pangerc", g. Florjanu Pokom, g. Franc Ravniharju za njih trud. Srčna hvala prec. duhovščini, si. meščanstvu in vsem dragim, ki so v tako obilem številu spremili najinega ljubčka na njegovi zadnji poti. Hvala vsem darovalcem vencev In šopkov in sploh vsem, ki so aa katerikoli način pripomogli, da se je tako lepo izvršil sprevod. Zahvaljujeva se tudi g. kadetu c kr. bosn. pešpolka št. 1, g. Joseff Kollmann za njegovo ljubeznivost in naklonjenost, s katero nama je stal v teh težkih urah aa strani. Bog bodi vsem obilen plačnik t 3552 in Inženir lito 3536 SANATORIUM • EMONA ZA-NOTRANJE INKM^iCNE-BOLEZM1. . PORODNISNDCA. f L-UUBL JANA - KOMENSKEGA ULICA- 4 SEF-zDRA^PRm^^D* FR DERGANC solnčno sobo z 2 posteljama za stalno. Ponudbe se piosi pod ,solnčno 3536' na upravništvo »Slovensk. Naroda«. Spro]me aa spretna prodajalko ▼ trgovini z manufakturnim in drobnim , blagom, LJubljana, Stari trg 3. | ■ Stanovanje io hrano v hiši. 3524 j z večletno prakso, z zmožnostjo slovenske in nemške stenografije, ter manjših pisarniških de), želi službe. Cenjene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod stenograf inja'3444. liče so 500 kron! Vam plačam, ako Vaša knrja očesa, bradavice, obtfsčascl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rla balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 B, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4.50. 2emeny, Koslce (Kassa) I Poatf ach 12 22, Ogrsko. c842 Sprejme se 3537 peric ki pride v hišo. 3546 Kolizejska ulica štev. 16. Išče ae v najem 3547 učiteljica kOt vzgojiteljica, ki bi privatno poučevala šoloobvezne otroke in ki tudi razume samostojno upravljati slovensko in nemško korespondenco, pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se vpo* šljejo dO 0« Januarja na nadučitelia 1 Vrez«, Ribno pošta $led. Hlev » o Xy gl z dvema posteljema brez uporabe ku-| hinje. Ponudbe pod šifro „soba Z dvoma posteljama 3547" na uprav. »Slovenskega Naroda«. za 0 konj in 3526 skladišče se da za čas vojne v najem. "M Brezplačno pa se odda ledenic a onemu, ki jo napolni is s pravico do souporabe. Anton Maver, posestnik v Spodnji £iski, L: ubijana. z 2 sobama in kuhinjo v novi hišf, z električno lučjo, W se išče« fJM Ponudbe pod „elektrika 3534" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3534 Spreten 3561 prodajalec in prodajalca zmožna nemščine in slovenščine, se takoj ali pozneje sprejmeta v špecerijski trgovini; Viktor Wogga, Celje. 3562 MIL0! dobavila proti predplačila 205 kron za 100 kg Iranko, postaja Gradec, veletrgovina Jožef Pick, Gradec. s Goriška ljudska posojilnica : vp. zadruga z omejenim jamstvom v Gorici kateri posluje začasno pri »Zvezi slovenskih zadreg" v tjubljani f » 3551 da obrestuje hranilne vloge od januarja dalje po 431 Ol 4 lO" Popolne opreme otroškega perila v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom C. J. Hamann LJUBLJANA, Mastni trg štev. 3. Ustanovljeno 1SOO. Parilo lastnega Maska.