KN j 'i 2
TRST, nedelja 20. novembra 1955
Leto XI. - Št. 275 13204)
PRIMORSKI DNEVHIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93-808, 37-338
H3??,STv0:	uu MONTECCHI it. i, II, nad. — TELEFON 93-8M IN 54-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it.	2» —	Tel.	MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 d n
Mini ~ P«*™*- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za	vsak	mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije.
v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov	po 30	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Iztlaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
bemokristjanska
dgovornost
“pol uspelo glasovanje za
2 ev članov ustavnega so-t> preteklem tednu je
L*n primer protislovij v italijanski politiki, v Je vse obenem mogoče i 'etnogoče in kjer se da ,t)J°seči le v — na žalost i(«	~~ trenutkih odjuge v
J®** med političnimi sku-^“tii. V takih trenutkih — Pr*ih glasovanjih v sre-,.Je bila mogoča izvolitev Ustavnih sodnikov, ka-
<u . .	1
t 'utro pa s0 se fronte spet !> kakor hitro je spet
"H
pedala stara kristalizacija kis’ ne°(/tbnih pogojev in todJcot), so bila vsa gla-sterilna. Se več — 'Premijajoč pojav se je nezmožnost vladne da zbere dovolj pla-“a večino pri volitvah lij?1*1 poslancev, ki bodo st<lPljali italijansko po-IH zbornico v posveto-1 skupščini evropske ii,?'0®*! premoga in jekla. 'olt n 3e	edino	Pella
3 Po sreči kot zares pa ^tvalli) in to v okolišči-' ^i niso povsem jasne.
Beč bi bilo ponavljati
J9odot)ino glasovanja za “ne sodnike. Poudariti je
l(„a Pu eni strani le, da
et let po uveljavljenju .““e mnoga njena določila 0'*° uresnlčena in da je
Predsednik republike p o-l'10 Poudaril potrebo, dzx «uzeti ustavo iz hla-na drugi strani pa, ile bil sporazum o ustav-
\
‘odnikih nemogoč pred-
\
zaradi stališča demo-
- tonskega vodstva, ki se i, 0 nujni izbiri med des-leno orientacijo. Pri
C ,°beta   pri tem in pri
Jih perečih notranjih
panjih — orientacija nzi ne le gotovo večino, JV tudi približevanje de-j'3'm interesom Italije in ?°Pskega ljudstva pri re-’*% najvažnejših vpra-3’ toanever na desno pa
Negotovo zmedo brez
‘e9a jamstva za funkcio-takšne večine, kaj ^“a rešitve, ki jih zahte-
^ Položaj in čas 1 lem se moramo zaveda
It? je vprašanje ustavnih »aj^ov samo del celotne 'oiatike in da tudi sa-
kov, podedovanih od prejšnjega	režima,	medtem	ko
bodo nerešena notranja gospodarska, socialna in politična protislovja ustvarjala čedalje bolj nevzdržen položaj.
Nočemo zanikati odgovornosti	ostalih	skupin,	od
manjših strank centra, ki se iz ozkih interesov le prepogosto kot rešilne bilke oklepajo brezplodnega centrizma — in izgubljajo pri vsakih volitvah več glasov, pa	tja
do skrajne levice. Začetek glasovanja o ustavnih sodnikih je pokazal, da lahko levica	toliko	prispeva	k
sprostitvi položaja, da utegne biti celo vodstvo KD brez moči pred dogodki, ki se iznenada usmerijo po naravnem toku. Nenni je takrat ne le prispeval k odjugi, temveč je tudi bil nekaj ur dejansko gospodar položaja. Ce je res, da je ta položaj prezgodaj izpustil iz rok, samo da se ne bi zameril Togliattiju, potem je to še en dokaz, kako hegemonizem v delavskem gibanju dejansko zavira njegovo uveljavljanje.
Položaj glede ustavnih sodnikov bi bil danes bistveno drugačen in demokristjansko vodstvo bi bilo postavljeno pred vse drugačno odgovornost, ko bi bil z Nennijevo pomočjo (zvoljen tudi kandidat sredinskih laičnih strank. Namesto tega pa se slišijo celo glasovi o načrtih, ki bi sloneli na možnosti odstopa doslej izvoljenih dveh ustavnih sodnikov, da bi sc procedura lahko začela znova in da bi sc povečala možnost. izvolitve kandidata KPl.
V bistvu je torej odgovornost na obeh straneh — toda medtem ko ni mogoče trditi, da levica, kljub vsem pomanjkljivostim, ni storila ničesar, in ko tudi delu de-mokristjanskih parlamentarcev ni mogoče odrekati dokazov dobre volje, se je Fanfanijevo vodstvo zaprlo v slonokoščeni stolp oportunističnega agnosticizma, ki se, kot vedno in kot je nujno, začenja nagibati na desno.
^Posredno vpliva na inte-■ ' k* so v igri. Pred par-
!(^“Ptorn pa je cela vrsta ij.^klh ukrepov, ki v živo t ““Jo današnjo socialno ^““Podarsko problematiko ‘ lo in ki bodo res pravi
l^^sni kamen dejanskih
'*# >v strank in skupin.
tankih. ki kažejo, da s*
ločuje od dosedanje
e načelne opozicije do
kar vlada stori ali
<0	in	da	je	pripravlje-
b. fc“listično podpreti tiste 'Pe,	-	-
Pa čeprav delne, ki
'tdlj. današnjem položaju iz-k •!“’> ®e tudi za orne nje-
k^ablematiko nakazujejo
Se,**116 možnosti rešitve v
Iv! 'nogočih mejah.
V Potek glasovanja o k,nfk sodnikih je pokazal, \ 3e demokristjansko vod-tijyl ““barikadiralo na pozi-Nk °žlce9a in izključnega jhtna, ki je brezploden ' C°* *“er razpolaga samo [•el) ^olno večino, ki se ob % '“snejših vprašanjih raz-
Nadalje je potek gla-
\Pokazal, da d »mo-
be^-sko vodstvo popušča
ZAKLJUČENA KONFERENCA O TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
Priporočila zalednih držav bo proučila italllansha vlada
Zaključni dokument vsebuje pripombe in priporočila udeleženih držav, v prilogah pa so obseženi oni predlogi, ki jih italijanska delegacija ni hotela sprejeti v okvir konference
RIM, 19.
Danes zvečer se
je s podpisom zaključnega dokumenta končala konferenca o tržaškem pristanišču, ki se je začela 14. novembra v skladu z določili londonskega sporazuma o Trstu. Konference so se udeležili predstavniki avstrijske, češkoslovaške, jugoslovanske, madžarske in švicarske vlade. Zahodnonemška vlada pa je poslala svojega predstavnika.
Zaključna ceremonija se je nekoliko zakasnila. Včeraj so predvidevali, da bo podpis že ob 10- uri predpoldne. Toda šefi delegacij, ki so se sestali sami ob 9. uri, v kratki uri niso mogli opraviti svojega dela in šele ob 12.25 je bil zaključni dokument parafiran. Zaradi tega so slovesnost podpisa prenesli na kasno popoldne, na 19. uro. Potem ko je član italijanske delegacije grof Carrobio prebral besedilo dokumenta, se je ob 19.20 začelo podpisovanje. Prvi je podpisal vodja jugoslovanske delegacije Jelič, sledil je avstrijski delegat Platzer in nato ostali; zadnji je bil grof Carrobio
Vodja italijanske delegacije grof Carandini je imel nato kratek nagovor, v katerem je omenjal »duha iskrenosti in dobre volje«, ki je prevladoval na konferenci, in dejal: »Bil je koristen diplomatski sestanek, ki je okrepil upanje v rdzvoj mednarodnega sodelovanja v korist prihodnosti Trsta«.
Zaključni dokument povzema šestdnevno diskusijo, med katero so razpravljali o vseh vprašanjih v zvezi z italijansko zakonodajo za uresničenje členov 1 do 20 priloge VIII. mirovne pogodbe v skladu s sedanjim položajem in v zvezi c perspektivami za razvoj prometa skozi tržaško prosto luko. V tem okviru našteva dokument pripombe in predloge posameznih delegacij; tisti predlogi, ki jih italijanska delegacija ni hotela sprejeti v okvir, ki ga je sama postavila konferenai, so vsebovani v prilogah k zaključnemu dokumentu.	..	.
Jugoslovanska delegacija je poudarila, da je treba po na-
čelu nediskriminacije in ena-
kopravnosti v uporabi proste luke — obe načeli sta predvideni v čl- 1 do 20 priloge VIII — vsako ugodnost, dodeljeno eni državi, priznati tudi ostalim državam. Jugoslovanska delegacija je dala tudi nekaj priporočil glede mednarodnega režima tržaške proste luke; ta priporočila so vključena v priloge k zaključnemu dokumentu.
Avstrijska delegacija je izrazila mnenje, da bi bilo treba povečati odstotek prometa raznega blaga, izboljšati tehnične naprave v pristanišču in pomnožiti število pomorskih jirog, obenem pa zmanjšati brodnine in pristaniške tarife ter poenostaviti birokratsko proceduro.
Madžarska delegacija je po. udarila, da je potrebno naslednje:	1. korenita revizija
ravni pristaniških stroškov; revizija železniških tarif po načelu nediskriminacije; 3. skorajšnja uvedba direktnih prog za Daljni vzhod; 4. o-
lajšave na področju plačeva-
nja stroškov prometa skozi tržaško prosto luko s pristankom na druge načine plačevanja namesto sedaj veljavnih.
Švicarska delegacija ni postavila posebnih predlogov, izrazila pa je mnenje da mora tudi Švica uživati iste ugodnosti, ki so bile priznane drugim klientom tržaškega pristanišča, zlasti glede železniškega prevoza.
Češkoslovaška delegacija je zahtevala naslednje: 1. enakost jn-avic in obravnavanja prometa češkoslovaškega blaga skozi Trst v primerjavi z blagom drugih držav, kar se tiče tarif in ostalih stroškov, zlasti železniških tarif; 2. tranzit češkoslovaškega blaga mora biti popolnoma svoboden; v tržaški prosti luki mora biti promet blaga v tranzitu predvsem svoboden brez vsakršne diskriminacije in ne
ških Straškov in brodnin; 5. potrebna je pomnožitev rednih pomorskih prog, zlasti s Turčijo, Azijo, Afriko in Južno Ameriko; G. treba bi bilo skleniti trgovinske in plačilne sporazume, ki bi bolje zajamčili povečanje češkoslovaškega prometa skozi tržaško pristanišče.
Vsa ta priporočila bodo zdaj predložena italijanski vladi. Od nje bo torej odvisno, v kolikšni meri bodo želje tržaških zalednih držav upoštevane, to se pravi, v kolikšni meri bodo ustvarjeni pogoji za povečanje tranzitnega prometa skozi Trst. Ker so italijanski predstavniki med samo konferenco večkrat poudarili, da italijanska vlada skrbi za interese tržaškega pristanišča in tržaškega prebivalstva, je pričakovati, da se bo ta skrb
IZJAVA PREDSEDNIKA ZB NOVJ RANKOVIČA 0 VIDEMSKEM PROCESU
Očiten poskus preprečevanja sodelovanja med Italijo in FLRJ
Medtem ko se v vsem svetu pojavlja težnja, da se celo vojnim zločincem oproste njihovi zločini in je FLRJ že davno izpustila mnoge italijanske vojne zločince, se v Italiji organizira proces, ki ima za cilj maščevanje nad protifašističnimi borci, je poudaril Rankovič
BEOGRAD, 19. — »Procesi proti antifašistom v Italiji, zlasti pa videmski, dokazujejo, da imajo v Italiji določeni elementi možnost delovanja in maščevanja nad borci proti fašizmu. Ni dvoma, da poskušajo na ta način preprečiti splošni razvoj konsolidacije razmer v svetu in normalizacijo odnosov med Italijo ter državami, ki so bile žrtev fašističnega napada«, je izjavil danes predsednik Zveze borcev NOV Aleksander Rankovič uredniku Tanjuga.
«V vsem tem, je nadaljeval Rankovič, predvsem ni težko videti želje, da se prepreči nadaljevanje razvoja prijateljskega in konstruktivnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Čeprav se pro-
pokazala z upoštevanjem kon- ti tem poskusom konstruktiv-
kretnih želja držav, od kate-
glede na vrsto in naravo bln- rili je odvisna blaginja trša-ga; 3. koristnu bi bila revizi- škega pristanišča in s tem v ja železniških tarif; 4. zažele- veliki meri tudi tržaškega no bi bilo znižanje pristani-1 mesta.
ni krogi v Italiji borijo, ker
vedo; da* je vse trt usmerjeno proti interesom italijanskega ljudstva, je vendar dejstvo, da je bila ta borba do-
SLABE PERSPEKTIVE ZA VLADO zaradi razkroja vladne večine
Pacciardi zatrjuje, da je večina „trudna in neprepričana, v nekaterih primerih pa sabotersKa" - Kaj bo s socialnimi zakoni in reformami? - Stassen o razgovorih s Segnijem in Martinom
slej neuspešna. Protidemokra- manifestacije, ki so direktno tični elementi izkoriščajo svoj usmerjene proti jugoslovan-vpliv v italijanski javnosti sko-italijanskemu sodelovanju, in s takšnimi procesi razpi- J in da Jugoslovani z obžalo-hujejo protijugoslovansko go- . vanjem ugotavljajo, da vidi-njo«.	j	jo. da videmski proces do-
Aleksander Rankovič je po- kazuje, da v Italiji še vedno udaril, da so bivši jugoslo- | lahko prihajajo do izraza ti-
vanski	borci	z ogorčenjem	!	sti	činitelji, ki neradi	gleda-
sprejeli vest o	procesu	v Vid-	:	jo	na sedanji ugodni	razvoj
mu in	da so	mnoge	organi-i	medsebojnih odnosov.	Njim
zacije	zahtevale, da	se ta	I	je.	ko kaže, bližja nedavna
stvar postavi pred Svetovno preteklost in politika do Ju-
organizacijo bivših borcev, *i naj moralno zaščiti obtožene borce. To je popolnoma razumljivo, je poudaril Rankovič, saj se v Vidmu pripravlja protidemokratičen proces
goslavije. ki je posebno prišla do izraza v drugi svetovni vojni, kot pa sedanjost in perspektive 'prijateljskih odnosov v bodočnosti, za katere se tudi v Italiji danes
ki je v	nasprotju	z določili ! zavzemajo vsi oni,	ki žele
mirovne	pogodbe, ker skuša	svoji državi dobro in	ki stvar-
postaviti	na zatožno	klop biv-	no žele prijateljske	odnose z
še partizane, ki so	se borili	jugoslovanskimi narod
za stvar zaveznikov.
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta je poudaril, da
se danes po vsem svetu pojavlja želja, da se celo voj-
Ftankovič je poudaril, da izgovori italijanske vJade o ne-rdvisnosM italijanskih sodišč in nemožnosti vplivanja na njihovo delivnnie n* bodo
nim zločincem, ki so sejali zmanjšali mučnega vtisa, ki
♦ i nronac imrn I m Vf i
(Od našega dopisnika)
RIM, 1«, — Razburjenje, ki je nastalo ob volitvah ustavnih sodnikov, se je nekoliko poleglo, ko je bilo glasovanje odloženo za dobrih deset dni do 30. novembra, zato pa
jel tudi papež, je dal nekaj
izjav o svojih razgovorih s predsednikom vlade Segnijem in z zunanjim ministrom Martinom. Dejal je, da so bili ti razgovori zelo konstruktivni in koristni ir. da bo po-
je spet začelo zaudarjati po!]’0?.1*0 0 ,_ razgovorih pred-vladni krizi. Ce je potek gta- ' !ozl. predsednik”. Ktsenhovver-sovanja ‘ za ustavno sodišče iu ,n državnemu tajniku Dul-
pokazal, da vladna večina ni sposobna toliko razširiti svojega sodelovanja, pa čeprav
lesu. Stassen je imel danes
popoldne še razgovor z o-brambnim ministrom Tavia-
začasnega in strogo omeje- ht^m. zvečer pa je °<JPOto-
BULGANIN PONUJA INDIJI GOSPODARSKO SODELOVANJE
nega na eno samo vprašanje, z drugimi strankami, da bi bil mogoč sporazum o petih ] imenih, je dvakratna neuspešna volitev zastopnikov pri Schumanovem poolu pokazala, da vladne večine pravzaprav ni več.
To je med drugim pouda-
ZSSR je pripravljena sodelovati tudi na področju uporabe atomske energije v miroljubne namene • Bulganin in Hruščev na Gandijevem grobu
NOVI DELHI, 19. — Sovjet-1 je Nehru odgovoril: »Okori-
“'cer številčno ne zelo
]	desnim	krilom	v
'1 \ [< ki sili k sodelovanju
isti in fašisti, od ka-
iHtij®?. Po svojih splošnih
V'"** pogledih in svoji
V.(Q-
'n, n««ii vlogi ne V. Q9o. C e se temi
razliku-
W“»°. Ce se temu izsilje--,6 nt posrečilo spraviti
   - •
1|0 demokracijo na od-
sničurske pozicije, je I	ker	se na eni strani
j V orie,1taciji upira večina *'i na drugi strani pa
ian arugi
*®«nji sestavi parlu-
Mj desna orientacija ne
,\i°ben<h praktičnih p o-
l,'
de ,nožnosti. Pač pa se /eč,i neniu izsiljevanju po-
K't‘° dok, ta
l0 tizvajanje prepotreb-
“mcaj trdno zabarika-
V,’ »rt
H f“ti
Vu^ata na levo m s tem
b^lhih reform.
Pa demokristjansko
,, Ou,., ne bo tmelo dovolj ‘a - in seveda tud,
4|.
V'
da se upre desni-
. 'en,
iine u izsiljevanju ter za-
|“*iSče 3as«o ln nedvoumno
| v prid socialne po-1 )e med drugim za-“ ludi t, programu ta-
l tle.
[‘“i	.‘°Ieristjansice stranke
,J‘l»l0 “hje vlade, dokler bo >i'“ st 1 oidez enotno-■''',k0JUriki z neodgovornim 'di “Je m
i|,‘ u , vsaki jasni fce-
8e ,konstruktivnem smi-
bo italijanska politi-l - vrtela v začara■
\Nho
i
it de, °ou. Se več — osno-
vj thjOkratične republikan-
t ie aue' ustava, bo še na-l.^Č^ala ,,v hladilniku«,
\Snar, PrUksa pa SB b°
‘Do “Prej posluževala za->n drugih pripomoč-
ski ministrski predsednik Bulganin in prvi sekretar CK KP ZSSR Nikita Hruščev, ki sta včeraj prispela na uradni obisk v Indijo, sta danes položila venec na Gandijev mavzolej. Po običaju sta Bulganin in Hruščev sezula čevlje in v nogavicah pristopila k spomeniku. Nato sta s; sovjetska državnika v odprtem avtomobilu ogledala znamenitosti mesta.
Indijski tisk daje velik poudarek obisku Bulgantna in Hruščeva, .izraža svoje zadovoljstvo in podčrtuje upanje, da bo obisk prispeval k utrditvi miru. V sovražnem to-piše edino glasilo ekstremistične hindujske stranke Mahasabha.
Zvečer je mestni odbor Novega Delhija priredil slovesen sprejem na čast sovjetskim državnikom, ki se ga je udeležilo pet tisoč oseb. V nagovoru je maršal Bulganin izjavil, da se med Indijo in ZSSR vzpostavljajo odnosi na trajnih in trdnih osnovah. Poudaril je, da so se petim točkam koeksistence, ki sta jih proglasili Indija in Kitajska, pridružili vsi miroljubni narodi in nato zatrdil, da sovjetsko ljudstvo s simpatijo gleda na napore indijskega ljudstva za razvoj svojega gospodarstva. ZSSR je pripravljena nuditi svojo pomoč v tehničnih in znanstvenih izkušnjah pri gradnji industrijskih podjetij, elektrarn in pri uporabi atomske energije v miroljubne namene.
V svojem odgovoru je indijski ministrski predsednik Nehru opozoril na svoje nedavno potovanje v ZSSR, poudaril, da prispevajo takšna potovanja k boljšemu medsebojnemu poznavanju, in dejal, da bo uporaba petih načel koeksistence najboljše sredstvo proti sedanji bojazni in nezaupanju v svetu. Osnovni cilji človeškega rodu so vsem enaki, je poudaril Nehru in dejal, da je stičnih točk mnogo več kot vzrokov za trenja. Izrazil je zadovoljstvo, ker se je tudi ZSSR skupno z mnogimi drugimi državami pridružila načelom koeksistence in poudaril, da človeštvo nima druge izbire. Indija je solidarna z vsemi, ki delajo za
stili se bomo z izkušnjami in s sodelovanjem, ki nam ga ponuja Sovjetska zveza, kot se želimo okoriščati s sodelovanjem, ki nam ga ponujajo druge države. Od tega sodelovanja bomo poskušali imeti čim več koristi.«
Edvard Kardelj odpotoval iz Londona
val z letalom v V/ashington.
A. V.
Butnita izvoljen za predsednika Mestm
TUNIZ, 19. — Ob zaključ-
ni tudi Pacciardi v komen- ku kongresa tunizijske nacio-
“Štfffle-
tarju svoje agencije ABE, ko nalistične stranke »Neodestur« je dejal, da je «večina trud- je bil Habib Burgiba soglasno na in neprepričana, v neka- ] izvoljen za predsednika stran-
proslava desete obletnice de-
lovanja Zveze novinarjev Jugoslavije. Tajnik Zveze novinarjev Stajduhar je prebral pismo predsednika Tita, ki je v njem poudaril naloge in vlogo jugoslovanskega tiska, priložnostni nagovor pa je imel predsednik zvezne skupščine Moša Pijade, ki je tudi član Zveze novinarjev. Nat i je orkester Beograjske filharmonije odigral Beethovnov-VII. simfonijo.
terih primerih pa saboter-ska«. Tudi to pomeni ugotovitev, da večine ni.
Pred vlado in parlamen-
ke. V stranki vodi Burgiba večino, ki je naklonjena francosko-tunizijskim sporazumom. Manjšino, ki tem spo-I razumom nasprotuje, pa vodi
WASHINGTON, 19. — Ameriški državni departma javlja, da bo ameriški poslanik v Bagdadu Waldemar Gallman navzoč pri prvem sestanku predstavnikov držav bagdadskega pakta kot poseben politični opazovalec. Admiral John Cassidy in brigadir general Caraway pa bosta navzoča kot vojaška opazovalca.
Poročilo dodaja, da je bila politična in vojaška povezava med ZDA in bagdadskim paktom sklenjena na vabilo arabskih držav.
.	1,^	1	ia/.UlUDIH	U	Ct	V	UU	1
Ben Jusef. Predsedni-
» • j ■	■	V,	__	'	DCU	JUBU,	ricusouiu-
»tretje dejanje« socialnih re-, ?	Burgibe	bo	trajala
form. Ce večine ni in ce je ]
Fanfani tudi noče iskati drugod, v konkretnem primeru
LONDON. 19. — S posebnim letalom, ki ga je visokemu gostu dala na razpolago britanska vlada, je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj danes popoldne odpotoval v Pariz. Pred odhodom je podpredsednik Kardelj v jugoslovanskem veleposlaništvu v Londonu sprejel urednike londonskih listov in dopisnike jugoslovanskega tiska v Veliki Britaniji. V razgovoru, ki je trajal dobro uro, je Kardelj odgovarjal na vprašanja novinarjev in obrazložil gledanje jugoslovanske vlade na vrsto mednarodnih vprašanj.
Zvečer je podpredsednik Kardelj z vlakom nadaljeval pot iz Pariza v Beograd.
mir.
Na Bulganinovo ponudbo sovjetske gospodarske pomoči in znanstvenega sodelovanja
na levici, ni mogoče videti kako si bo vlada pomagala v parlamentarnih debatah.
Včeraj je bil Segni pri Gronchiju in z njim verjetno iskal možnost rešitve za vprašanje ustavnih sodišč. Danes je bil pri Gronchiju Saragat. Segni pa je sprejel ministra za industrijo Corte-seja in podtajnika v proračunskem ministrstvu Ferrari-ja Aggradija. Z njima je razpravljal o dokončnem sestavljanju besedila vladnih spre-minjevalnih predlogov k zakonskemu načrtu o tektičih gorivih.
Ta zakon je eden izmed onih. ki bodo v kratkem prišli pred parlament in ki bodo ogrožali obstoj Segnijeve vlade, če se medtem ne uredi položaj vsaj v vladni večini. Zvečer je Segni o položaju govoril tudi s podpredsednikom vlade Saraga-tom, nato pa z veleposlant kom Brosiom, ki se bo po konferenci veleposlanikov dni vrnil v Washington
Radio Moskva o Dullesoveni govoru
MOSKVA. 19. — V komentarju o govoru, ki ga je imel ameriški državni tajnik John Foster Dulles po povratku iz Ženeve, je moskovski radio zatrdil:	«Ameriški	državni
tajnik je poskušal dokazati, da pomeni hladna vojna mi-roljunno tekmovanje med državami z različnim socialnim in političnim sistemom. Očitno je izgubil izpred oči dejstvo, da sta hladna vojna in mirna koeksistenca povsem neskladni.« Nadalje je radio Moskva pripomnil, da Dulles »sploh ni omenil sovjetskih poskusov, da bi se odstranile težave za rešitev nemškega vprašanja«.
Proslava desetletnice Š Zveze novinariev J..
Nove demonstracije na Cipru
nistrstvu, tako da bo vlada naslednji dan lahko razprav ljala o celotnem načrtu. Francoska vlada je namreč včeraj sklenila v smislu sklepa skupščine izdelati načrt o razmejitvi volilnih okrožij.
Ko bo vlada odobrila novi načrt, se bo znova začela o-bičajna procedura, na podlagi katere bo načrt romal najprej v parlamentarno komisijo za splošne volitve, zatem v skupščino in nato še v republiški svet. V parlamentarnih krogih niso preveč optimistični glede poteka nove parlamentarne bitke, ki se bo začela prihodnji teden. Mnenja so, da bodo predloženi številni spreminjevalni predlogi in ni izključeno, da se bo tudi ta načrt sprehajal od skupščine do republiškega sveta in obratno.
Sklep vlade, da bo pred koncem leta odpustila iz vojaške službe 57.000 vpoklica nih rezervistov, je napravil ugoden vtis in poudarja se, da je to znak, da se je položaj v Severni Afriki izboljšal.
Ze včeraj je predstavnik
BEOGRAD, 19. — S sloves-Posebni svetovalec predsed-lno akademijo na Kolarčevi
nika Eisenhowerja za vpra-1 univerzi pod pokroviteljstvom Harold predsednika republike marša-
šanje razorožitve,
Stassen, ki ga je danes spre-1 la Tita se je danes začela
f\
NICOSIA, 19. — Ob treh
ponoči so se še nadaljevali spopadi med ciprskim prebivalstvom in angleškimi oddelki, ki so v vsej naglici prišli pred policijsko poveljstvo v Defteri, 13 km južno od Ni-cosie, kjer je že sinoči prišlo do streljanja. Tudi ob poti Larnaka-Famagusta na južnem delu otoka je bilo več spopadov med člani patriotič-nega gibanja ter vojaki in policijo.
Včeraj so na več krajih otoka bili hudi neredi. Zdi se. da je bil pri Defteri in na cesti Larnaka-Famagusta vzpostavljen red. Popoldne so študentje in prebivalci vasi Eu-rykhu 40 km zahodno od Nt-cosie organizirali demonstracijo, med katero so metali kamenje na angleške vojake. Ranjen je bil en britanski vojak. Angleško poveljstvo je v Ja kraj poslalo vojaška oja-čenja.
Danes popoldne je v glavnem poštnem uradu v Nicosii eksplodirala bomba. Na srečo pa ni bilo človeških žrtev. V I.arnaki in Limasolu pa so bile danes ponovne demonstracije. V Larnaki sta bila ranjena en angleški vojak in policijski agent in so ju pripeljali v bolnišnico. Preteklo noč je bil ubit en angldški vojak, sedem pa ranjenih pri napadih, ki so bili izvršeni v številnih krajih. Preteklo noč je na otoku eksplodiralo nad 50 bomb.
Iz Soluna javljajo, da se je lastnik nekega hotela v Solunu, 48-letni Aristides Athanas-siades, ponudil, naj bi njega usmrtili namesto 22-letnega ciprskega patriota Karaolisa ki je bil obsojen na smrt Athanassiades je bil med nacistično okupacijo obsojen, ker je rešil dva angleška častnika, ki sta se skrila na otoku.
vlade izjavil, da je sedaj izključeno, da bi volitve bije ■ procesi umetno pripravlje-J-:cembra.	| nj v si0gu znanih skonstrui-
| ranih in insceniranih proce-GUATEMALA, 19. — Ugta- sov«, vodajna skupščina je včeraj , A. Rankovič je poudaril, da sklenila, da bodo v Guate- Jugoslavija ne more razume-mali zakonodajne in občinske i ti, kako je mogoče danes v volitve 18. decembra.	'Italiji organizirati podobne
Argentiusk* vojska v polni bojni opremi straži pred vladno palačo v Buenos Airesu
med sejo vlade.
Oddaljuje se čas francoskih volitev
PARIZ, 19. — Po dolgih diskusijah v obeh zbornicah parlamenta se je z včerajšnjimi sklepi vlade vprašanje predčasnih volitev in volilne reforme preneslo za 48 ur na prefekture raznih departmajev, kjer bodo danes in jutri
smrt in uničenje, odpustijo njihovi zločini. Jugoslavija, ki je največ pretrpela v vojni, je med prvimi pozabila na medvojne zločine in je že davno izpustila na svobodo mnoge italijanske vojne zločince. Kljub temu se danes, po desetih letih vojne, organizira proues. ki ima za cilj maščevanje nad protifašističnimi borci. Kar je najhuje, proces se pripravlja na osnovi obtožbe, da se ti borci niso borili za stvar zaveznikov, temveč za stvar Jugoslavije, kot da s,e stvar Jugoslavije v tej borbi lahko loči od stvari zaveznikov. Priprava procesa in zlasti obtožnica nedvomno dokazujeta, je poudaril Rankovič, da gre za političen proces, da hočejo z njim vtisniti pečat moralne obsodbe celotni borbi pripadnikov jugoslovanske nacionalne mgnišipc v Italiji-
»Moram priznati, je nadaljeval Rankovič, da smo do zadnjega upali, da do procesa ne bo prišlo in da bodo odgovorni italijanski	činitelji
našli pota in sredstva, da prekinejo zlasti v današnjem položaju nerazumljivo gonjo in da preprečijo ta	skrajno
nepopularni in škodljivi proces, To naše prepričanje je terpeljilo na dejstvu, da so bili na splošni liniji popuščanja mednarodne napetosti in v razvoju mednarodnega sodelovanja zlasti po rešitvi tržaške krize doseženi ugnd-rji rezultati tudi v	jugoslo-
vansko-italijanskem sodelovanju s perspektivo	njegove
stalne krepitve in poglabljanja. Zato smo za trdno verjeli, da bodo videmski in podobni procesi, ki so jih pripravljali v popolnoma drugem ozračju, v današnjem položaju izgubili vsak smisel in to tem bolj, ker	so bili
ga bo ta proces izzval. «Mi verjamemo, je zaključil Rankovič, da Je v interesu na-daljnega usoršneea razvoja odnosov med Talijo in Jugoslavijo in istočasno v interesu samega italijanskega ljudstva in borbe za zmaro načel razumevanla in sodelovanja, da se odgovorni činitelil in vse demokratične sile v Italiji zavzemajo, da se ti in podobni procesi prekineio in da se oprostijo obtoženi borci, ki so s svo'0 udeležbo v antifašistični borbi izvršili svoio dolžnost do domovine in do splošne stvari zaveznikov v zadnji vojni.«
Neredi v Maroku
RABAT, 19	— Maroška
stranka Istiklal je v zvezi z včerajšnjim prestolnim govorom Ben Jusefa objavila izjavo, ki med drugim p-av:: «Ne gre več za to. da zahteva priznanje maroške suverenosti in zakonitost naših narodnih teženj. Gre sedaj za ti. da se začne z uresničevanjem, to je da se zagotovi uživanje pravic te suverenosti, da se pripravijo demokratične u-stanove ustavne monarh.je in da se opredeli vsehir.a odnosov o medsebojni odvisnosti med pogajanji, ki jih bo morala voditi maroška vlada«.
V Rabatu je danes pr'š!n do incidenta na dvorišču sultanove palače. Neki pomočnik paše iz Feza je prišel z delegacijo v Rabat, da pozdravi sultana. Množica ga je spoznala in ga napadla očitajoč mu njegovo obnašanje v času sultanovega izgnanstva. Sledil je pretep in prerivanje, pri čemer sta bila pomočnik in njegov služabnik ubita, drugih pet oseb pa je bilo ranjenih.
Tudi v Meknesu so bili danes popoldne hudi neredi, pri čemer so bili štirje demonstranti mrtvi, 45 pa ranjenih. Več tisoč demonstrantov se je zbralo pred policijskim komisariatom. Začeli so metat' kamenje v okna. Ker je pritisk demonstrantov naraščal, je policija streljala.
Nadaljujejo se posvetovanja
glede sprejema novih članov v OZN
ZDA še vedm/t nepopustljive glede Zunanje Mongolije? - Kaz> pravu o reviziji ustanovne listine - Vprašanje arabskih beguncev
NEW YORK, 19. — Predstavniki treh zahod.nih držav v O&N so bili danes skupno na kosilu s sovjutskim pomočnikom zunanje/fa ministra Kuznecovom in sl se razgo-varjali o sprejemu, novih članov v OZN. Navzoči so bili tudi stalni sovjetski predstavnik v OZN Sobojjev, sovjetski poslanik v Londonu Malik in sovjetski poslanik v Vvashingtonu Za rubin.
Po kosilu je umeriški predstavnik izjavil, da razgovori nišo privedli do sporazuma in da se bodo nadaljevali. To izjavo tolmačijo v krogih OZN v smislu, da ZDA odklanjajo spremembo svojega stališča, ki nasprotuj*; sprejemu Zunanje Mongolije v OZN. Znano je, da je Sovjetska zveza sporočila, d;j bo pristala na sprejem ostalih 17 držav, če bo sprejeta tudi Zunanja Mongolija.
Sovjetski poslanik v Rimu Bogomolov je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je optimjst glede sprejema kanadskega predloga. Priponi ■lil je, du je Sovjetska zveza po svoje ni delegatu Kuzneco-vu že flormalno pristala na rešitev, ki jo predlaga Kanada. »fjovjetska zveza, je dejal Bogomolov, vidi v kanadskem predlogu pozitiven prispevek k mednarodni pomiritvi, k miru in k drugim smotrr/m, ki jih določa listina O.f.N « Zatem je Bogomolov poudaril sovjetsko zahtevo, da se sprejme tudi Zunanji/ Mongolija Glavna skupščina OZN sr
začrtali meje volilnih okrožij Vsi sklepi bodo do ponedelj- I je sestala tudi danes, čeprav
ka sporočeni notranjemu mi-1 njeiio delo običajno ob sobo-
tah počiva. Nadaljevali to razpravo o ustanovitvi komisije, ki naj prouči revizijo listine OZN. To vprašanje je bilo postavljena na dnevni red 10. zasedanja že ob ustanovitvi OZN. V ustanovni li stini je namreč določeno, da mora glavna skupščina če ne prej, na desetem zasedanju sklepati o reviziji ustanovne listine.
Do sedaj je več delegacij podprlo resolucijo, ki s*> jo predložile ZDA in Anglija in ki določa ustanovitev odbora 18 držav, ki bi pripravile konferenco za revizijo. O tem bi odbor poročal na 12 zasedanju skupščine. Indija :n Egipt sta predlagala, naj st' tu odbor poveča za 12 članov, med katerimi bi bila tudi Jugoslavija. Sirski delegat pa je stavil več spreminjevalnih predlogov k ameriško-britan ski resoluciji v smislu, da konferenca za revizijo ne bi bila obvezna.
Več delegacij pa nasprotuje reviziji. Med temi so tudi sovjetska, indijska, švedska in danska delegacija, ki so mnenja, da daje ustanovna listina v sedanji obliki dovolj možnosti za razvoj mednarodnega sodelovanja in utrjevanja Združenih narodov.
Na današnji seji so Kanada, Velika Britanija, Ekvador. ZDA, Irak in Tailandija predložile resolucijo, s katero predlagajo, naj plenarna komisija skupščine (v kateri naj bi bilo zastopanih vseh 60 držav članic OZN) obravnava vprašanje revizije listine OZN V prihodnjih dveh letih, da
določi, kdaj bo umestno sklicati konferenco za revizijo listine. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek.
V posebnem političnem odboru pa se nadaljuje debata o palestinskih beguncih Izraelski delegat Abba Eban je izjavil, da je repatriacija teli beguncev praktično nemogoča zaradi velikega sovraštva med Arabci in Zidi in zaradi vprašanja državne varnosti, pred katerim bi se znašla izraelska država. Pozval je arabske države, naj te begunce vklju-
' i J o v svoje državne gospodarske sisteme.
V svojem govoru je Abba Eban obtožil arabske države, da so same ustvarile vprašanje beguncev, ko so začele vojno proti Izraelu, ter je dodal, da njegova država ne more odobriti predloga, na podlagi katerega naj bi Arabci izbirali med repatriacijo in povračilom škode.
Se prej je govoril delegat Saudove Arabije, ki je dejal, da-so nekatere velike države neposredno odgovorne, ker Izrael odklanja repatriacijo beguncev, katerih število znaša 900.000. Zahteval je, naj Združeni narodi obsodijo Izrael zaradi njegove ((brutalne in nečloveške« politike «Ze od začetka, je dejal, je bil namer, politike nekaterih velikih držav razbiti odločnost nekaterih beguncev, da dosežejo repatriacijo, in prepričati jih, naj se odpovedo svojim naravnim težnjam, ponujajoč jim določeno gospodarsko varnost. Iz tega izhaja izraelski neposlušnost do resolucije OZN »
WFOMIN»KI l>\F.VI
Na današnji dan je bil leta 1813 rojen slovenski jezikoslovec Fran Miklošič.
' Danes, NEDELJA 20 “ve"jr>
Edmund Vladiboj	ob
Sonce vzide ob ,7, ,	9	21	Lun»
16.31 Dolžina dneva 9 21. ^ 3# v zid« ob 11.33 in zaJl n<*y Jutri, PONEDELJEK 21
y^i„mha.n. Granislav _ _
V SPREMSTVU SVETOVALCA OR. JOŽETA DEKLEVE
Podžupan ing. Visintin
včeraj na obisku v Barkovljah
Občinski predstavniki so si ogledali nemogoč položaj neka terih poti in potoka Bovedo - Bližnja javna dela na Proseku
Na povabilo občinskega svetovalna dr. Jožeta Dekleve so prišli včeraj ob 10, uri dopoldne v Barkovlje podžupan ing Visintin, ki odgovarja za občinska javna dela. ing Ba-dalotti. načelnik občinskega tehničnega urada iin ing. Oii-va. Podžupana in oba občinska funkcionarja je spremljal dr, Dekleva, ki jim je na mestu samem prikazal obupno stanje, v katerem so nekatere ceste, poti ter vprašanje pokritja potoka Bovedo in njegovih pritokov. Skupno r.o s: ogledali Ulico Bovedo od štev. 3(> naprej do Gregoričevega posestva, kjer je cesta v najbolj slabem stanju. Dalje so si ogledali potok Bovedo in njegove pritoke in ugotovili, da jih je treba pokriti; cesto vzdolž železniške proge na »Spolovini«, Ulico Uonafata, zlasti še njen gornji del s stopniščem in končno Uhco Moncolano.
Podžupan Visintin in njegovi najožji sodelavci so ugotovili, da 50 ceste, ki so si jih ogledali, res v obupnem stanju. Podžupan je pokazal za ta dela veliko zanimanje in razumevanje ter je naročil inženirjema, naj izdelata maksimalni in minimalni načrt za popravilo vseh teh ulic in za pokritje potokov.
Na Proseku pa bodo v doglednem času začeli graditi novo kanalizacijo in nato popravljati vaške ceste. Glavne ceste v vasii bodo tudi asfaltirali Ta dela so zelo nujna. Dr. Jože Dekleva je že večkrat posredoval tako v občinskem svetu kot tuili osebno pri podžupanu Visintinu, naj tudi na Proseku zgradijo kanalizacijo in popravijo vaške ceste. Če še ni prišlo do teli del, je treba del krivde pripisati tudi nekaterim vaščanom, ki niso hoteli in morda tudi sedaj nočejo odstopiti po nekaj metrov zemljišča za razširitev cest. Zdi se, da ro med občinsko upravo in zasebniki te ovire odstranili, in kot rečeno, se bodo dela začela v doglednem času. Upajmo, da je ta čas zelo blizu, ker so vaške ceste na Proseku zelo zapuščene. Glavne ceste pa je treba nujno asfalti rati zaradi precejšnjega prometa motornih vozil. Hkrati pa je iz higienskih razlogov nujna tudi nova kanalizacija
Ob objavi letošnjega občinskega proračuna snu> med drugim poročali, da je občinska uprava vključila v letošnji gospodarski načrt občine tudi postavko 20 milijonov lir za gradnjo javne kopalnico m pralnice za Kontovel in Prosek, ki bi morala biti zgrajena med obema vasema, in sicer v bližini «male cerkvice«
Po načrtih občinske uprave bi se morala dela že začeti Toda vladni komisariat, ki mora odobriti občinski proračun in gospodarski načrt, je to postavko črtal. Mnenja pa smo, da je črtanje te postavke, ki jo je občinska uprava smatrala za potrebno, krivično, ker imajo okoliške vas:
pravico do javnih pralnic m kopalnic. Ne smemo pozabiti, da se v mestu in v raznih predmestnih krajih mnogo vec dela kot v okoliških vaseh. V mestu je velik del ljudi, ki imajo svoje kopalnice doma, v vseh novih ljudskih stanovanjih je nameščena tudi kopalnica. Za one pa, ki nimajo doma kopalnice, so v mestu velika javna kopališča, ki so dobro obiskana in služijo svojemu namenu. Po v i-seh pa so redke h.še, ki imajo kopalnice. Zato je tembolj nujno, da se predvsem za Prosek in Kontovel, ki skupaj štejeta več tisoč prebivalcev, sezida kopalnica in pralnica, kot je bila že sezidana na primer na Opčinah. 1/. vseh teh razlogov priporočamo občinski upravi, da vključi v proračun za bodoče leto tud: postavko za zidanje kopalnice in pralnice za Prosek in Kontovel.
Obmejni promet
v prvi polovici novembra
V prvi polovici novembra se .je prevoznih sredstev med
italijanskimi in jugoslovanskimi obmejnimi področji po-služilo skupno 8.304 oseb Z italijanskimi parniki in avtobusi je potovalo 5.380 oseb, z jugoslovanskimi pa 2.924. Razlika v številu prevoženih potnikov gre na račun prometa s parniki, kajti večino prog iz Trsta proti Kopru do Novega grada vzdržujejo italijanski parniki. V prometu z avtobusi je razlika le malenkostna.
Rešen mornar s „Patrme"
Iz Genove je prišla včeraj vest, da je češki parnik »Lirike« - rešil mornarja Bruna Roto, za katerega so bili mnenja, da je izginil v morju ob potopitvi parnika »Patrlzla«, ki se Je prevrnil S. t. m. pri Cipru. Brodolomec Je preživel 13 dni na nekem zasilnem splavu in Je bil že povsem izčrpan, ko so ga potegnili na krov češkega parnika.
Parnik »Lidicen bo priplul danes v carigrajsko pristanišče, kjer bodo Rota izkrcali. Takoj nato ga bodo odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico, kjer mu bodo nudili vso potrebno zdravniško pomoč.
OTVORITVENA PREDSTAVA GLEDALIŠKE SEZONE 1955 56
Včerajšnja predstava Martina Kačurja sodi med vrhunske ustvaritve SNG
Jože Babič kot dramatizator in režiser je z vsem ostalim ansamblom pripravil gleda liškemu občinstvu čudovito predstavo, ki ji je povsod zagotovljen največji uspeh
Vedeli smo, da se v našem gledališču ie lep čas pripravlja »Martin Kačur«. Prav tako nam je bilo jušno, ne da bi hodili gledat priprave, da bo nastala neka posebna predsti-va, in to ie več razlogov.
Prvig »Martin Kačur» ni bil napisan kot drama in g.a zato nihče med nami ni te vnaprei poznal kot dramo, pa četudi ga je že desetkrat prebral. Niti tisti, ki je videl »Kačurja« dramatiziranega v ljubljanskem Mestnem gledališču ni še s tem poznal tržaškega sKačurja«, ki je imel drugega dramatizator ja. Drugič smo pa vedeli, da bo predstava nekaj posebnega tudi zaradi tega, ker se. Jože Babič nikoli ne zagrize v neko delo, ne da bi pri tem vsaki-Icrat pokazal res nekaj izrednega, česar nismo navnieni cb katerikoli predstavi. In tako
SKLICANJE SINDIKALNE SKUPŠČINE
V6eraj ustanovljen pripravljalni odbor
Poročilo ne omenja ali bodo pritegnili v odbor tudi zastopnike skupin in struj, ki niso včlanjene v Delavski zvezi in CGlL
V zvezi s sklicanjem ustanovne sindikalne skupščine smo prejeli včeraj naslednje poročilo pripravljalnega odbora;
S sprejetjem potiva tajništva CGIL so se nocoj sestala tajništva Delavske zveze in krajevnih sindikatov, včla-ujentn v cGi	sindikat
poštnih uslužbencev, sindikat carinikov, sindikat uslužbencev INAM, FILM in FIDAE, ki so sklenili, da ustanovijo pripravljalni odbor za organiziranje sindikalne skupščine v Trstu.
Pripravljani odbor je določil, da bodo v njegovem izvršnem odboru zastopani predstavniki Delavske zveze, Sindikata italijanskih železničarjev, ki bo zastopal tudi državne uradnike in delauce. Italijanske zveze pomorščakov, sindikata uslužbencev INAM, ki zastopal tudi uslužbence javnopravnih ustanov, in predstavniki Italijanske zveze, uslužbencev elektriikih podjetij.
Začasni narloi) pripravljalnega odbora bo na sedežu
Delavske zveze	v VI. Zon-
ta 2.
Do tu poročilo novoustanovljenega odbora, ki pa niti z besedico ne omenja, ali bodo pritegnjeni v pripravljalni odbor tudi	predstvaniki
drugih struj, ki	niso organi-
zirani v Delavski zvezi oziroma CGIL, kakor bi smeli pričakovati na	podlagi be-
sedila poziva CGIL delavcem. Vsekakor se bomo k stvari povrnili.
Ostale vesti iz tržaške kronike na 5. strani.
PRI ZADNJEM POSKUSU MU JE S PODLE! kLU
Policija aretirala pohotneža ki je ponoči strahoval dekleta
Gre za 24-letnega mladeniča, ki je poročen in ki je med drugim napadel tudi Savino C. iz Roccla
Končno se je policijskim organom posrečilo identificirati .‘n aretirati pohotneža, ki je v nočnih urah, posebno ob petkih m sobotah, strahoval samotne ženske in dekleta Vest o njegovem napadu na mlado Savino C. iz Rocola je razburila okolico in spravila policijo v alarm. Kljub preiskavi ni bilo mogoče pohotneža razkrinkati niti po ponovnem napadu na 22-letno Lauro K. iz Ul. dei Porta. Dekle, katero je neznanec objel okoli vratu in jo silovito stisnil k sebi, je zakričala in s tem priklicala svojo mater na cesto. Neznanec je seveda takoj zbežal. Do tedaj ga ni nihče videl v obraz. Tretji napad pa je bil za pohotneža usoden. 12. t. m. je 25-letna Avemaria T pravtako iz Ul. dei Porta prišla domov in hotela vstopiti skozi vrata, ki peljejo na vrt stanovanja, ko jo je nekdo močno objel. Dekle je zakričalo in se mu hotelo izmuzniti, pri čemer je izgubila ravnotežje in padla skupno z neznancem na tla. Prav tedaj je prišla mimo neka ženska m ta ga je končno videla v obraz. Neznancu se je tudi tedaj posrečilo zbežati.
Kljub natančnemu opisu obraza, njegove postave in načina oblačenja ni bilo mogoče identificirati nesramneža, zaradi česar so agenti začeli opazovati mladeniče, ki so hodili po Ul. dei Porta. Na ta način so 15. t. m. zvečer opazili nekega sumljivega mladeniča m ga aretirali-
Tako je poveljstvo imelo v rokah zlikovca; identificirali so ga za 24-letnega Livia Mi-lanesa iz Ul. Madonmna 44 ki je bil zaposlen kot eleRtro-i-iehanik pri podjetju z dvigali Sliegler. Mladenič je, pr>znal vse tri napade. Iz njegovega pripovedovanja je bilo razvidno da ni hotel posiliti nobenega od deklet. Njemu je nam-reč že pogled na slečene zenske povsem zadostoval. V ta namen je hodil posebno 11
v kateri je bila zaposlena, r, svojo vespo po okolici mesta m se ustavljal pri nizkih hišah, kjer je skozi okno opazoval dekleta, ki so se slačila. To se je dogajalo v okolici svetilnika na Greti in v Ul. dei Porta, kjer je tik ored zadnjim napadom celo razbil žarnico nad vrati stavbe, da bi lahko dekle napadel v okrilju teme. A tudi to mu ni pomagalo in tako ie mladenič končal v zaporu, kjei bo ostal v pričakovanju razprave. Obtožili so ga namreč nenravnih dejanj.
Kolesar jo je povozil
Med prekoračenjem Garibaldijevega trga se je v 41-letno učiteljico Luigio Gemelli iz Ul. dei Porta zaletel 16-letni Ser-gio Blocher iz Ul. delle Cam-panelle, ki je tedaj s svojim kolesom privozil mimo. Oba sta padla na tla in medtem ko se je kolesar nepoškodovan dvignil, so žensko odpeljali v bolnišnico, kier so jo zaradi lažqih poškodb na oče-
Pelrolejski delavci za enotno akcijo v «Aquili»
V preteklih dneh je sindikat petrolejskih delavcev Delavske zveze poslal ustreznemu sindikatu Delavske zbornice pismo, v katerem je ugotovil, da se ravnateljstvo rafinerije «Aquilai> vmešava v priprave volitev tovarniškega odbora, s čimer povzroča hudo nezadovoljstvo med delavci. Tovarniški odbor čaka že več kot mesec dni na sklicanje sestanka, na katerem bi razpravljali o važnih vprašanjih, kot so na primer uvedba nagrade »cracking«, dodelitev bencina uslužbencem po znižanih cenah, plačilo zaostankov doklade za menzo in anticipacija prispevkov INA-CA-SA za zidanje stanovanj za uslužbence rafinerije.
Sindikat petrolejskih delav cev Delavske zveze je sindikatu Delavske zbornice predlagal sklicanje sestanka, nn katerem bi se sporazumeli o enotni akciji. Sindikat je odgovoril, da so izročili reševanje tega vprašanja izvršnemu odboru, ki bo sklepal o njem.
• • •
IV. Rima pa poročajo, da je bil v pogajanjih sindikatov petrolejskih delavcev z delodajalci dosežen kompromis gled t obnovitve delovne pogodbe, in sicer ločeno z vsako i tmed obeh skupin delodajalcev. S Confindustrio in Ass-C.bimici so se dogovorili glede naslednjih izboljšanj; !> odstotkov poviška na minimalno plačo, zvišanje periodičnih poviškov od 1,5 odstotka na 2 odstotka za poviške, ki so ulozoreli po 1. januarju 1949. p.ti čemer se bodo ti poviški zaračunavali vsaki dve leti namesto vsaka štiri leta. kot doslej, -zvišanje posebne nagrade za 6.000 lir delavcem in 10.000 lir uradnikom.
Za družbe ENI, Britannica petroli, Condor, Esso Standard, Mobiloil, Petrocalteg Sarpo, Rasšmon in Stanič pa bodo veljala naslednja izboljšanja; 4 odstotki poviška »«u minimalne plače, 2 odstotka periodičnih poviškov vsaki dve leti od leta 1949 dalje, zvišanje posebna nagrade delavcem za 15.000 lir, uradnikom pa od 20.000 do 22.000 lir ter nekatera manj pomembna iz boljšanja.
Pismo UOI dr. Palamari
Izjava Delavske zveze
o zdravstveni oskrbi upokojencev
Tiskovni urad Delavske zve. ze sporoča:
V zvezi z vestjo, ki so jo objavili nekateri časopisi in jo je oddal tudi radio in po kateri naj bi bila rešitev vprašanja zdravstvene oskrbe upokojencev zasluga Delavske zbornice, češ da se je začela pogajati «že pred dvema letoma«, medtem ko je zakon o tej oskrbi stopil v veljavo šele s 1. novembrom 1955, poudarja Delavska zveza naslednja dejstva, da se ustvari o tem resnična podoba;
1. Razen prejšnje akcije CGIL in Italijanske zveze upokojencev, ki je včlanjena v CGIL, za dosego zdravstvene oskrbe, je v Trstu 26. oktobra prvi protestiral glavni odbor Zveze upokojencev Delavske zveze, in sicer z resolucijo, s katero je hotel zagotoviti upokojencem pravico do popolne zdravstvene oskrbe; to resolucijo so upokojenci soglasno sprejeli in je bila tudi objavljena.
2. Resolucijo, ki jo je izglasovala večina pokrajinskega odbora INAM v Trstu na seji dne 7. novembra, so predložili predstavniki Delavske zveze, medtem ko so jo predstavniki Delavske zbornice podprli.
3. Desetega novembra je glavni svet Delavske zveze zavzel odločno stališče proti vsakršni omejitvi zdravstvene oskrbe upokojencev, in sicer z resolucijo, ki jo je poslal vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari, osrednjemu in tržaškemu ravnateljstvu INAM ter tajništvu CGIL.
Ni nobenih dokai^iv, da je druga sindikalna organizacija napravila enake korake.
Tržaški odsek Zveze demo-
prtaa.ii --nsevsr 53TWSi«S2*’,» K
vanja v 2 ali J dneh na oku terem mu jzraz., zaskrbljenost lističnem oddelku^	žgna zaradl naraščanja cen
olju in mesu t^r ga poziva naj posreduje pri vladi, da se to naraščanje zajezi. 2ene pravijo, da je gmotni položaj družin v Trstu že tako zelo slab in izražajo prepričanje, da bo dr. Palamara gotovo posredoval pri vladi.
Prometna nesreča
Ko je 54-letni težak Anton Purič iz Kjadina hotel prekoračiti Seneni trg, je vanj priletel s svojim motornim kolesom 32-letni Ignazio Brandi iz Ul. dei Molini, ki ga je podrl na tla.
Purič je odšel v bolnišnico, od koder so ga po nudeni prvi pomoči odslovili. Okreval bo v 3 dneh,
Ooeka na glavo
Popoldne se je zatekel v bolnišnico 71-letni zidal Anton Hrevatin iz Milj, katerega so po izpranju rane na čelu odslovili s prognozo okrevanja
smo tudi včeraj zvečer zastr-1 vseh poštnih uradih naprodaj
jueli, čim se je prvič odprl zastor, čim je posvetil prvi reflektor, čim smo zaslišali pi vo glasbo in glas.
To pot je rtsiser Babi; s scenografom Jožetom Cesarjem ustvaril svojevrsten oder. Ko se zastor odpre, ostane med gledalci m odrom še vedno tančica, na katero rišejo projekcije razne scene: pokrajine, gostilno, cerkev, Kačurjev dom itd. Kačur stoji blizu tančice, osvetljen po reflektorjih in govori svoje monologe ali pa molče igra, medtem ko se sliši glas iz ozadja. Medtem ko je za Kačurjem tema, se z vrtljivim odrom scena menja; nastane luč in Kačur je v gostilni z zdravnikom, potem je pri županu, pa spet pri župniku, nato v družbi .Sttarce tn njene hčere Minke, na zdravnikovem stanovanju, pa v gostilni Mantova, kjer ima svoj prvi govor in tako naprej v dolgi vrsti slik, v Zapolju, nato v Blatnem dolu in končno v Lazih.
Ce nas vse skupaj spominja nekoliko na film, ni nič čudnega, saj dramatizacije že same iščejo načinov, ki se nujno bližajo filmskim prijemom. Dramatizator je s povezavo »dejanja«, monologov in glasu za odrom ter končno z uporabo glasbenih efektov res dosegel to, da stoji pred nami ves ((življenjepis idealista» ne. okrnjen.
Pri delu je zaposlen malone ves igralski ansambel SNG. Ne da bi hoteli sedaj posebej navajati posamezne igralske like (to bomo naredili verjetno v torkovi številki), moramo le reči, da je bilo pri predstavi nekaj likov, ki bodo pač zaslužili še posebno pohvalo. Naj povemo le o Raztresena — Martinu Kačurju — dia je to doslej njegov najvišji vzpon; skoraj bi lahko rekli, da nismo pričakovali tako močne kreacije, za katero mu moramo zares čestitati Naše čestitke pa veljajo seveda tudi vsem ostalim igralcem in vsemu tehničnemu osebju. Pohvalo bi zaslužil še anonimni prireditelj scenske glasbe.
O Pokrajinsko poštno ravnateljstvo sporoča, da so pri
Vojna
škoda
V KMETIJSTVU IN NEPREMIČNINAH Posredovanja in informacije pri: A.T.A. - Ul. S. Nicold 3/a Tel. 38-733
nove spominske znamke, ki so
jih izdali ob 100-letnici rojstva biologa G. B. Grassija. Znamke veljajo 25 lir.
'Ione Mihelič
v galeriji «'1 riesle»
V umetniški galeriji (iTrie-stes, v Drevoredu XX. septembra razstavlja svoja dela slovenski slikar Tone Mihelič. Razstava bo odprta do 30. novembra. Mihelič razstavlja 61 oljnatih del ter različne risbe- in osnutke.
* Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub cL. Košir«, Danes 20. L. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Člani, ki še niso prevzeli zadnjih novosti, naj st zglasijo med sestankom.
* * »
AK JADRAN
obvešča, da bo v torek 22. novembra ob 20.30 v prostorih kluba v Ul. R. Manna 29 dr. Karel Ferluga predaval o temi: ŽIVLJENJE IN DELO AKADEMIKOV V »BALKANU«.
Vabljeni vsi. ki se zanimajo za slovensko zgodovino, posebno pa člani »Balkana« in »Jadrana«
Darovi in prispevki
Ob štirinajstletnlcl smrti Edija Rustje darujeta 1500 Ur za Dijaško Matico družini Rustja in Polduzzl.
Ob ll-letnicl smrti sina in brata Borisa Skerlavaja darujeta družini Skerlavaj in Mal;>an 2000 lir za Dijaško Matico.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
v v
OPROMJKN KOFER
obtožbe nenamernega nmora
Sodišče je povsem ugodilo zahtevi obrambe - Na 11 mesecev zapora pogojno obsojea možak, ki je predložil ponarejen ček
20. februarja lani se je v s tem zadalo smrtonosne po-
škodbe.
Da proti Favrettu ne bi smelo biti postopka, je pravzaprav dokazal že tožilec, ki je zahteval njegovo popolno oprostitev. Toda sodišče je u-godilo zagovorniku, ki je predlagal obtoženčevo oprostitev, ker ni izvršil	dejanja in
tako je Favretto	lahko svo-
boden zapustil zatožno klop.
Preds. Fabrio, tož. Pascoli, zapisn. Urbani, obramba odv. Padovani.
•8 w w
Junija lani je Ivan Perkut dobil telefonsko obvestilo, da , .je njegov ček »Amerikan Ex-
iskava,	ki	je	bila	takoj	| press Company»,	ki ga je
sna,	je	sicer	ugotovila,	I dložjl banki za	inlcas0i po-
- 4 — *.,, .. • lr Ir i ti 't IO c	,	1
v nekaj dneh.
Zidar je izjavil, da mu je
namen .e	r 	ran°	povzročila	opeka	ki	jo
petkih in sobotah, ko je hila je njegov delovni tovariš c
•	_____n1nn-i v a- I L. Aietil nrrtalnr nUDIl ni«
njegova žena zaposlena z a je čistil prostor okoli hiše laiuirunjeni izložbe trgovine, 181idnji, vrgel vstran.
Opozorilo krošnjarjem
Županstvo poziva vse krošnjarje, ki prodajajo^ blago s knjižico-licenco tržaške občine, naj predložijo to knjižico do 31. decembra 1955, da jo opremijo s pečatom za leto 1956. Licenco pa bodli obnovili le tistim, ki bodo s potrdilom registrskega uradi dokazali, da so redno plačali poslovni davek. Vsem tistim krošnjarjem, ki ne bodo izročili do 31. decembra knjižice v obnovitev, bodo lahko prepovedali trgovinsko dejavnost, ker bo knjižica zapadla
Ul. Broletto dogodila nesreča pri kateri je policijski agent Bruno Devetta od prometnega odseka izgubil življenje. Agent je namreč prav na o-vinku med Sprehajališčem Sv. Andreja in Ul. Broletto odletel z motorjem na tla, pri čemer je padel med prednja kolesa tovornika, ki je prav tedaj privozilo z nasprotne smeri. Zadnje desno kolo tovornika je nato stisnilo nesrečnemu agentu prsni koš. Agent je med prevozom v bolnišnico že v rešilnem avtu podlegel hudim poškodbam.
Pre uvedena da je tovornik, ki ga je šo firal 29-letni Silvio Favretto iz Mire pri Benetkah, vozil z zmerno brzino, medtem ko je agent dirjal z neverjetno hitrostjo. Ker pa so kolesa tovornika, ki je po zaviranju zdrselo kakih 7 metrov naprej, potegnila za seboj nesrečnega Devetta, so oblasti prišle do zaključka, da je šofer kriv smrti in so ga prijavile sodišču, pri čemer so prijavo dopolnile z opombo, da bi lahko šofer, če bi takoj zavrl, preprečil smrtno nesrečo.
Tako se je moral Favretto včeraj zagovarjati pred sodiščem in resnici na ljubo povedano, si ne moremo predstaviti, kako je sploh moglo priti do razprave. Ze od vsega začetka je bilo jasno, da šofer ni kriv, predvsem zato, ker je agent po izjavah očividcev dirjal naravnost z hlazno brzino. Na ovinku je Devetta opazil pred seboj tovornik, zaradi česar je hotel ostro zaviti na desno stran, a zaradi brzine tega ni mo-
narejen. To je Perkuta zelo presenetilo, zaradi česar je začel nemudoma iskati 44-let-nega Davorja Pavesiča iz Ul. Torrebianca, ki mu je ček izročil. Pavesič ga je namreč nekega aprilskega dne zaprosil. da bi mu Perkut izročil 60.000 lir v zameno za 100-dolarski ček in ker ,3e ta bil s prvim v trgovskih stikih ter mu je večkrat storil podobne usluge, mu je tudi tokrat ustregel. Sedaj je seveda hotel priti ponovno do svojega denarja.
V ta namen je poiskal Pavesiča in mu predočil celotno zadevo. Pričakoval je namreč, da mu bo mož vrnil denar, a ta se je začel izgovarjati, da je bil s tem tudi sam prevaran. Ker se j» Pavesič začel izgovarjati na razno načine, pri čemer je zatrjeval, da mu je ček izročil neki mornar, ki je sedaj zaposlen na neki drugi pomorski progi, je Perkut sumil. da zadeva ni poštena. Drugega mu ni preostalo, kot
gel storiti, ker ga je centri-	”«•»!«	b0,licijj; k" *
fugalna sila dobesedno strga-1	pripeljalo	na	zatož-
la s sedeža vozila in ga vrgla pod tovornik. Favretto. ki je to opazil v zadnjem trenutku, je takoj zavrl in obenem tako ostro zavil na stran, da je pri tem celo zlomil os volana Ni pa njegova krivda, če je vozilo zdrselo naprej po cesti in s tem zavleklo za seboj Devetta ter mu
j no klop.
Njegovi izgovori niso zadovoljili sodišča, ki je Pavesiča obsodilo na 11 mesecev in 10 dni zapora ter na 6.000 lir globe, vendar pa mu je priznalo pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list.
Preds. Fabrio, tož. De Franco, zapisn. Urbani.
Od včeraj do danes
OKLICI; Radlotebnik Giuseppe Spagno in uradnica Odinea Treu barist Emllio Bras in gospodinja Vida Slavič, šofer Arduillo Bat-tlch in bolničarka Elda Volto-llna. pomorski strojnik Cristofo-ro Bonifacio in šivilja Nerina Pagliaro, finančni agent Giuseppe Curci in natakarica Gior-gina Bossi. geometer Llvio Margon in trg. pomočnica Olga Zuc-ca. mesar Vladimiro Marini in knjigovezka Rosa Pacini. mehanik Giordano Brandoiin in delavka Silvana Lucchesi, tapetnik Raffaele Roberto Osmo in gospodinja Edda Jovino, gasilec Lu-ciano Bonln in gospodinja Vita Gtrardi, drogerist Luciano Pijlin in gospodinja Augusta Zorz, de-lavec Mario Nadalin in šivilja Rina Radamch, električar AttiUo
i>Mr?iernI-an<> !n trg Pomočnica Lucija Krevatm. mesar Aldo Bo-nazzi in baristka Emilia Rossi, mehanik Adalberto Domio in go-spodinja Vladijnira Fragiaeonio delavec Giuseppe Laporta in delavka Francesco Schiro. delavec Albin Starc In gospodinja Ida Košuta, prokurator Egone Nise-teo in Igraika Laura Bardi delavec Ennio Bortoluzzi in gospodinja Licia Giunas, pomorski častnik Angelo Bronzin in gospo, dinja Lina Pirchio. učitelj Bru. no De Vitt in učiteljica Nerina Rlvari. mehanik Leone Coslovich in gospodinja Marta Della Pria, uradnik Giuliano Spangaro i ti učiteljica Anna Maria Bartol > mei, agent CP Gabriele Raspao-lo in delavka Florella Volli, mehanik Enrico Conducente 'n gospodinja Ada Žvokelj, delavec Giuseppe Magrini In gospodinja Silvana Hlača, trgovec Luigi Fl-laferro in uradnica Silvia Ce-ptrlo, delavec Guido Com.ini in gospodinja Deodata Mor er gh i n i, uradnik Bruno Frlesenbichler in gospodinja Agnese Dal Farra, mizar Aldo Safretti in gospodinja Marija Jerman, ind Izvedenec Italo Teja in gospodinja Ed-mea .Tossutti. elektromehanik Franc Gregorič in gospodinja Vera Racman.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. novembra t. 1. se ,,e v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo Je 13 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE:	mehanik
Livlj Sain in gospodinja Bruna Kovačič, železničar Spiridione Ciacchi in gospodinja Marčela Jerič, mehanik Andrea Storža In blagajničarka Annamaria Man-giarini, uradnik Bruno Debian-chl in učiteljica Carmela Palaz-zolo. geometer Natale Bunicell in trg. pomočnica Annamaria Paoletti, pek Rotilio Valoppi in gospodinja Maria Carchia.
UMRLI SO: 67-letna Maria Lo-sef vd. Porcelli, 73-letna Gine vra Severi vd. Cantonl, 80-letni Massimiliano Covi, 79-letnj Gio-vannl Negri, 69-letni Mihael Metlika. 61-letna Giuseppina Gl raldi vd. Brazzafolli. 78-letna Ernma VVeigartler vd. Cerkvenik 66-letna Anna Guerazzi por. Ga bas. 69-letni Paolo Francesco Ma-ealuso, 93-letna Angela Marija Eva vd. Sancin. 69-letna Elvira Vidau vd. Zatti, 73-letna Carme-la Maria Karis vd Tarsi, 84-letna Argia Bruschi vd. Rubino.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 8,6, naj-nižja 5,1, ob 17 uri 6,6, zračni tlak 1026.6 narašča, veter 14 km na uro vzhodnik, vlaga 54 odst nebo 9 desetin pooblačeno. morje razburkano, temperatura mor la 12,8.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
INAM, Al Cammello, Drevored XX. sept. 4; Crevato. Ul. Roma 15: Gmeiner, Ul. Gluha 14; AUa Maddalena, Ul, delTIstria 43; Prendini. Ul. T. Vecelllo '4: Serravallo, Ul. Cavana 1; Za-netti. Testa d’Oro. Ul. Mazzini 13.
nočna služba lekahn
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno. Ul. S. Clllno 36 (Sv. Ivan); AUa Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravasini. Trg Li-berti 6: Harabaglla v Barkov Ijah in Nicoll v Skednju.
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
| hldtjitzziito	J	n	tj	Irtu	j
Skladišče: TRST - Ul. S. Nicolo 22 - tel. 3M38
Ime, ki pomeni vse za poznavalce blaga Ime, ki pomeni:
nik®
kvaliteto - modo - jamstvo - zaupanje za potrosi klasičnega moškega in ženskega blaf?
Z nakupom dobrega angleškega in domačega blaga
Cbl&čite tiub in be p’tvp'iivnltv obebno i
SLUVEIVSKO NARODNI) Iil.EDAI.lSCE
________7.fl	TRŽAŠKO IIZKMUH________
Danes 20. novembra ob 17. uri v dvorani na stadionu (Prvi maj*
artin Kačur
2ivljenjepis idealista v treh delih IVANA CANKARJA povest dramatiziral J02E BABIC Režiser: J02F. BABIC	Scenograf:	JOŽE	CESAR
I. DEL; ZAPOLJE. — Zupan Zapolja - Josip Fišer; Župnik - Julij Guštin; Zdravnik - Jožko Lukeš; Nadučitelj - Miha Baloh; Martin Kačur, učitelj - Stane Raztrese; Učitel j Ferjan - Rado Na krst; Učiteljica Matilda - Leli Nakrstova; Kaplan - Stane Starešinič: Sitarjeva - Ema Starčeva; Minka, njena hči - Tea Starčeva; Praktikant . Ivo Kuferzin; Krčmar Jurij - Marii Marsič; Natakarica Francka - Danila Zerjalova. Kmetje in delavci.
II. DEL: BLATNI DOL, - Krčmar in župan v Blatnem dolu - Danilo Turk; Župnik - Modest Sancin:	Martin Kačur, učitelj - Stane Raztresen; Učitelj Ferjan - Rado Nakrst; Tončka - Zlata Roooškova; Karel Grajžar, občinski tajnik - Silvij Kobal; Natakarica Minka - Draga Pahorjeva. Kmetje in de avd.
III. DEL:	LAZI. — Martin Kačur, učitelj - Stane Raztresen; Tončka, njegova žena - Zlata Rodoškova; Lojze in Tone, sinova - Vojko Cesar in Marino Strajn; Zupan Lazar - Anton Požar: Nadučitelj Ferjan - Rado Nakrst: Učitelj Jerin - Jožki' Lukeš; Učiteljica Matilda . Leii Nakrstova; Mlada učiteljica Majda Novakova: Mlad: učitelj -Julij Guštin; Eksatditoriea - Silva Raztresenova; Davčni praktikant - Miha Baloh; Fant a pšeničnimi lasmi . Stane Starešinič.
Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11. danes od 11. do 13. ure; pri blagajni dvorane dve uri pred pričetkom predstave.
Baletna šola SNG
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z decembrom 1955 z baletno šolo za otroke od 6. do 10. leta in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej.
Solo bo vodil preizkušeni tržaški koreograf Adrijan Villes.
Vpisovanje do 25. novembra v Ulici Ruma 15-11 vsak dan (razen nedelje) od 15. do 16. ure.
Baletna šola bo v novih prostorih na stadionu v Trstu, Vrdelska cesta 7, kjer so za gojence na razpolago vse higienske in študijske priprave v zakurjenih prostorih.
Garibaldi. 14.00:	«Teror	gang-
sterjev«, M. Stevens, M. Hyer, D. Kennedy. Mladoletnim prepovedano
Ideale. 14.30: »Rodila se Je zvezda«. Judy Garland.
Impero. 14.30: »Marcellino pan y vino«, Pablito Calvo.
Italia. 14.30: «7 očetovih grehov«, Delia Scala, Maria Frau, Mau-rice Chevalier
S. Marco. 14.00: »Bel božič«, Blng Crosb.v,	Danny	Kaye	in	Vera
Ellen.
Kino ob	morju.	15.00:	«Ameri-
kanec«.	Gleen	Ford.	A.	Lane.
Moderno.	14.00:	«LJudje	noč1.«,
Gregorv. Peck.
savona. 14.00: «Ogenj ln meso«, Lana Turner, Pier Angeli. Mladoletnim prepovedano.
Viale. 14.30: »Upor jetnic«. Ida Lupino, Jan Sterilne.
Vlttorlo Veneto. 14.30: «Ko si pri meni«, Maria Schell:
Azzurro. 15.00:	»Bosa grofica«,
Humphrey Bogart, Ava Ga-ril-ner. Mladini izpod 16, leta prepovedano.
Beivedere, 14.00: «Jeziec v puščavi«, R, Scott. J. Leslie.
Marconi. 14.30: »Svet pripada ženam«, j. Al|yson, V. Heflin.
Masslmo. 14.30: «Paridova ljubica«. Hedy Lamarr, Robert Beattv in Massimo Serato.
Novo cine. 14.30: «Kral)evo orožje«, Errol Flynn.
Odeon. 14.00: »Babilonski sužnji«, L. Christian in Rich Conte.
Radio, 14.30: »Rdeče kape«, Alan Ladd in Leo Genn.
Venezia. 14.00:	»Crni prestol«,
B. Lancaster,
Skedenj. 16.00: »Varietejska predstava«.
Kino na Opčinah. 15.00: »Odpusti mi«.
-r ic »'	,^1-
12.00 Orkester Uitlel^oo <> gira W111 lam Gal“5' Arirn«'0''!? perni motivi; 15.30 ,jpi pravljic:	17.30	Simfo
cert. dirigira Fernand^ u.ti li; 19.00 Plesne meloni/
Šport; 21.00 Variete.
14 O I’ K 11	.	,	oli
llrvatika poročila: vsak žil.20	...... (, is, 13-”
Italijanska poročila- o
19.00 in 23.00	...	. ,, jo. U
,Slovenska poročila. .
13.30. 14.30	19.30	I"	!J'8
7.00 Jutranja
deljski mozaik sloven. R^tonih pesmi; 8.40 Za. „anopd^f. valce; 9.00 Ritmični Pa o00 Gl»* 9.30 Mladinski tednik. ‘2f(ia bena matineja; 1°;30 -imMO1 a. dom; 11.00 Nedeljski in Iju^ koncert;	15.00 Naši kraj	^
je:	15.40 Nedeljski Pr0 f‘
koncert; 16.40 Kul^rric^ „. J ni	obzornik; 17.00 Pe	voja
Gino Pugnetti: "Dekle opernt ki«, slušna igra. I»;u 20.35 3% melodije; 19.15 SporL #Vell j rina in F ran in a; 211.00 $p0rtn* že», slušna igra; u nedelja; 22.10 PleSitc
*	1. o V k. i* * ,p 1	,
327.1	m. 202.1im. ’•%)	I.«*
Poročila ob 5.00.	■0
13.00, 15.00, 17.00. 19.0°.	8.00 °
7.35 Jutranja serenada. športu in športnikih. • ^pev^; vrsta domačih Pf^Jcsna s ,«-
9.00 M. Sengalovič-VeSVeSel, n-nič: Srebrni glas; 9.30	|	,i
termezzo; 10.10 Nrf, po ihi fonični koncert:	16	TJ^ar:
lepi deželi -	poP^'%.
ljudje na tujem; 16'rt. 17.30 *: ski orkestralni sporen-	rlrn
dijska igra -	(P°rll!|i
Kočija svete popotnKh jih tev); 18.27 Melodije. V 0Perdi;
poslušate; 20.00 Ve{reni rar^,j.
koncert; 21.00 Kulturn 0eioO 21.15 V svetu ritmov 1
r..;M4 V l*»J''	17.30
14.25 Športni Luigi Pirandello:	«3o	T'	jt.
poštenosti«, drama, / „i v»* ska revija; 20.55	^
te; 21.45 Film: «Urnf;LflVa-po noveli Antona Cf
Mati og
DEČKE IN DEKU^mci vrfi-
16 let starosti v c"[0va(1'?j
S K Limiti °fy\.	.
išče kartotehnična
Ljudska prosveto
Prosvetno društvo v Skednju
Do preklica bodo društveni prostori za igranje namiznega ter,.-sa in šaha odprti vsak večer ob 20. uri in ob nedeljah in praznikih ob 11 uri. Kdor se zanima za filatelijo (zbiranje znamk) naj se zglasi Jutri, 21. t. m. ob 20. uri na sedežu društva.
	LOTERIJA				
BENETKE	15	70	88	60	33
BARI	20	32	15	34	1
CAGLIARI	59	57	30	15	39
FIRENZE	18	4	43	41	70
GENOVA	10	57	86	25	5
MILANO	56	48	83	34	74
NAPOLI	14	78	86	30	43
PALERMO	58	11	17	56	20
ROMA	35	57	21	8	29
TORINO	67	78	2	19	68
Rossettt. 16.00:	Operetna	pred-
Exceisk>r. 14.15: «Marty», Ernest Bourgnine, Blair Cran.
Fenice. 15.00:	«Nana», Charles
Boyer, Martine Caroi.
Nazionale. 14.00: «Disneyev| junaki«, Pluto, Paperino in Pippo.
Filudrainmatico, 14.00:	»Pustolo-
vec iz Hongkonga«, Clark Gable in Susan Hayward.
Siiliercinema. Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 14.00: «Pustolovec 1» Hongkonga«, Clark Gable in Susan Hayward.
Astra Rojan. 14.30: «Gr!sby», J. Gabin, R. Dary. Mladoletnim prepovedano.
Capitol. 13.00: «Vera Cruz«. G. Cooper in Burt Lancaster
Cristallo .13.30: «Indijanski bes«, Victor Mature. Susan Bali m John Lund
Graltacielo. 14.00: «Nad usodo«, Fleonor Parker in Gleen Ford
Alabarda. 14.00: »S karavano pro. ti jugu«, Tyrone Povver in Su-san Hayward.
Ariston. 14.00: «Dogaja se na komisariatu«, Taranto, Sordi. w. Chlarl.
Arraonia. 1400: «Prevarana», L.
Rifisp P PrMSfiv
Aurora. 14.00: «Edenska dolina«, po Steinbeckovem romanu. James Dean in Julie Harris.
sati' na naslov naše*? trt® g(4 19-LETNO DEKLE	ti
izobrazbo išče zaP ^ praktikantlnja; našlo	vu
lista.	..mčnfc®	trt®!
STALNO nišno pokonča:'r<č hišna dela iščeta vina »Radio - TrieS" ■ -ga-XX. septembra lepinj. PLjih-BELJENJE SOB, kum .i ln ‘ nje stanovanj, har .^91 ran je pohištva P°	f)tr
Tei 71-483	jensk*’ p
KOLESA, moška ln w\e» Ijena, po 8.000 > o00 lir. „» prevoz blaga P° igooO ‘o’ torna kolesa P0... pjeta obroke. Marcon. ul-
•UNION*
Svetovno znan* varovalni	i
tel. 27512-3M3«iK
Prokurator RA v
NEDELJA, 28. novembra 1855 'I RM I' POHIAJA A
9,30 Zabavna glasba: 11.10 Priljubljene lahke melodije; lt-4o Dunajski motivi; 12.00 Oddaja za najinlajše; 12.30 Pestra operna glasba; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Slavni pevci; 15.30 Bizet: Otroške igre; 15.48 Operetne melodije; 16.15 Franck: Simfonične variacije; 16.30 Razne Jazz-zasedbe; 17.00 Zbor »Vesna« iz Sv Križa; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Brahms:	Koncert za
violino in orkester; 18.35 Koncert tenorista Renata Kodermaca:	18.55 Strauss:	Fantazija iz
opere »Zena brez Sence«; 19.15 Predavanje' 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spori; 20.05 Kernovi motivi; 20.30 Bizet: »Carmen«. opera v 4 delanjih; po prvem-dejanju, ob 21.20 Nedelja v športu.
r h ui. »v člška 20 tel J7
sprejema m sera te mat«
oglase, osmrtnic« od 8. do 12 30 m 18. ure.
turistični u“rfln
ADRIA EXPRE
Ul- Ciccronc
DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELA0
A. Fabiani
THST — IJL. COHH 2 - |M*	^ ^ „
specializirana za izdelavo motorjev Ulf*5''|avo Kt>v'n' podjetjih revizije, mehanične izdelke.
avtogeno m elelctilCno varjerU • „tro.lrV Popravila na krovu: motorjev Diesel. P pogonski11 tn kotlov ter vseh pomožnih naprav
»trojih in napravah na krov •
DONATO CAPURSO - naslednik*
TRST, UL. TORREBIANCA 19, TEL. 378-J
posilila darilne paKeieuJugosia«1«1
Za vse vaše pošiljke pridite k na™ bocio Pr'5!.e in dobro postreženi, ej- Vase pošiljke ^ j() doeh-v najbolj oddaljene kraje na*kas"®*
Jamčimo za vsako pošiljk	c>dUs)l
POŠILJAMO:	živila,	tekstil, šiva|ne s,r°1^ pjsal
sprejemnike, hladilnike, električne kuha
dnevnik
nedeljski popoldan
111U11111111111111
J1* ekscelenca gospod
Je je zleknil v me-^»iač, si prižgal c i-,rekel svojemu taj-(J^e, umetnost je ii*S8tnega. Pred ne-[i sem bil na raz-t^Uzeju — Rubens, jT«cmbrandt in dril-JF®1 • • . človek bi si ' obliznil!«
»J* nekaj časa raz-
,l?'° pa rekel: «Da,
j, Carstva je, da za-
*ka!)j je rekel mi-*'l'šiš oratorij ali J 'n le se ti zdi, da •	nebesih. Na
,n®r<1'. Puccini, Ber-
i( Čudovit glasbe-'^liknil tajnik.
•»tem
n poezija? Pe-v!)rašal minister, i, »esmi niso slaba J' čdgovoril tajnik
'Hom,
l0st?» se je zamiš-
n*l gospod inini-
i|jj^loSija, tehnika, hi-■ Kar ne inorem
Je Pri nas tako , *tniških in znan-i "'I
d|j.r-- O slikarjih, *!■ ' pesnikih se ta-
n'fesar ne sliši.
Vrivajo ti vražji
1.8ot°vo jih mora bi-^l!» a še nihče jih
Treba jih je po.
k"
Uvleči na površ-°st vlade je, da
t^kem bo izšel
"»alni
Iranski
iledar
knjigami Pre-
^ i
1 knjižnice: vNJvana Potrča
,l Vekoslava Ka-cAR PHAS1NE
»ska povest An-b "goliča DEČEK
»Ema imeno-
'litd
n°znanstveno K. Gustava Šiliha iJj^A NAS1H O-
Ay
knjiga
ČLOVEK V
'Ha 1
'vem OKOLJU ,>«e bodo v n dneh v pro-I skrajno nizko
te,, naj pa odkrije,
Ka • i« nnrtm7nn
Je
i«h
i>ik.
t^udstvu najbliže?« 1 ekscelenca.»
Kutnica umetnosti
, to je moje i °ličija naj po-
„ 'n mi jim bo-*«li.»
lf £ misel; gospod I. .0 postal drugi
uei?»
Viu’rv’ živel že za »*« XIV. Tedaj so Eontain, Molifr-
je vzkliknil tk ,pošljite v tem
°žnico.,,
'‘lili
i »I gubernator	je
CV° ‘n zamišljeno lhn'.c°:	«Policijski
'nistrstva za no-
TEDEN T&E VIZ
: »ort
m
popoldan.
M
enj«. Drama.
Cei.as^>eri i variete. , 'Or
^triV' Umetniško
V,, "ilm.
»I dela gospod
j 1, H«!
Pepelka.
i%. »0č in 15, soba
*S.
!!» naTri le, krinka.
SL“*k
V lipi
!Uv- IV. nada-
pri cere-
st- >
in J.
Ost
* ali podvoji.
tranje zadeve. Akt številk* 134.(157. Strogo zaupno!
2. februar 1918.
Z ozirom na to, da je policija v najtesnejših stikih z ljudstvom, posebno še v notranjosti države in ji je znano vse, kar se med ljudstvom dogaja, Vas gospod Generalni gubernator prosim, da izdaste svojim podrejenim policijskim organom ukaz, naj se prepričajo, kdo od prebivalcev se zanima za umetnost, slikarstvo,' 'znanost, tehniko, poezijo, klimatologijo itd.; med temi ljudmi doženite, če je kaj talentiranih. Ta odkritja dostavite policijskemu komisariatu.«
Generalni gubernator je poklical gubernatorja in mu rekel;
«Gospod gubernator, dobil sem ukaz. Treba je raziskati, kdo od prebivalcev se u-kvarja s slikarstvom, poezijo, glasbo in še nekakšno klimatologijo. Izvršite to in mi prinesite poročilo!«
* * *
»Gospod gubernator, gospod inšpektor je tu!«
»Naj vstopi . • . Gospod inšpektor, dobil sem ukaz, da raziščem, kdo od prebivalcev se ukvarja s poezijo, glasbo, klimatologijo. Ukazujem vam, da v roku 24 ur zberete podatke, zaslišite sumljive osebe in mi nato o vsem prinesete poročilo. Razumeli?«
* # *
«Gospod inšpektor, zunaj je občimki policijski načelnik; čaka vaših ukazov.«
Inšpektor je šel ven in rekel s strogim, službenim glasom:
((Policijski oddelek je zvedel, da se nekateri indi-vidui ukvarjajo z glasbo, petjem, poezijo, slikarstvom klimatologijo ali kakor se že reče tem stvarem. Te o-sebe takoj zaslišite preko vaških žandarjev. O uspehih zasliševanj me pridite obvestit semkaj.«
Občinski policijski načelnik je poklical orožnike; «2andarji, oblasti so zvedele, da se nekateri prebivalci v naši občini slabo obnašajo, da se ukvarjaj!) s prepevanjem, glasbo, slikarstvom, klimatologijo in vrag vedi s čim še. Krivce polovite čimprej! Brez oklevanja! Pojdite!«
« # •*
»Si ti Ivan Kolosov?«
«Da, gospod žandar!«
((Igraš na harmoniko?« «Da —■ za svojo zabavo!« »Ti bom že dal zabavo!« ((Gospod žandar, kaj se ne sme igrati na- harmoni-, ko?«
«Tr' bom ie pokazal ali se
smo ali se ne sme! Cepet! Se ukvarjaš s klimatologi-jo?»
»Kaj pa še, zdaj sem za zmerom poročen . . .»
»Tiho. Prepevaš?«
«Jaz ne, ampak Semjon Krivoj!«
»Tako, zdaj pa v zapor. Tam boš ostal, dokler ne poveš imena svojih pojrla-šev!«
«Si. ti Semjon Krivoj?«
«l)u, gospod načelnik!«
((Prepevaš na ulici?«
»Ne samo jaz. Prejšnjo nedeljo smo	prepevali	Pe-
ter Keudtba, Foma Hrjak, Gavruša Petrov, stric Mitja, stric Aleksej	in jaz«
Cez dva dni je prišlo v policijski oddelek prvo poročilo;
«V smislu okrožnice štev. 134.857 so bile "vse osebe, ki se ukvarjajo s poezijo, umetnostjo, slikarstvom in klimatologijo	zaslišane	in
so priznale svojo krivdo. V tem trenutku so v zaporu. Pričakujemo	nadaljnjih	u-
kazov!«
» « «
Drugi Fouchč Je spokojno spal; sanjalo	se mu je,	da
mu bere svoje basni La Fontaine, da mu pripoveduje Moliere o svoji najnovejši komediji • •• . Med tem pa so sedeli ruski vaški La fontainei in Molieri za jet-niškimi vrati.
Na takšen način so v carski Rusiji ščitilj umetnost.
m
((Times)) o jugoslovanskem gledališču
SLOVENSKI OKTET bo gostoval v Trstu v soboto in nedeljo
Londonski «Times» je pred kratkim objavil 'članek ((Dežela s štirikrat več gledališči kot let	V	tem
članku ji prikazan razvoj gledališča Jn gledališke u-metnosti v Jugoslaviji. Med drugim je■ tu rečeno, da merilo za ta razvoja niso samo gledališki festivali 'v, Dubrovniku, Splitu in Pulju, ampak tudi dejstvo, da je Jugoslavija imela l. 11)39 komaj li profesionalnih gledališč, v tem ko jih danes šteje več kot 60
Repertoar dramskih gledališč, pravi člankar, je zelo obsežen. Obsega dela vseh največjih svetovnih dramatikov, od Shakespeara do Goetheja, Schillerja, Čehova,
Gorkega in drugih. Najti je na programu tudi Anouilha, trga, Tennessee Williamsa, De Filippa idr.
Med domačimi dramskimi deli, je rečeno, so najbolj cenjena ona izpod peresa hrvatskega pisatelja Miro-slana Krleže.
Clankar se ne more dovolj načuditi, kako nizke so cene gledaliških vstopnic. Glede tega piše: «Vsa jugoslovanska gledališča imajo zelo cenene sedeže. Najdražje mesto je redkokdaj več kot 7,5 šilinga, a sedišča na galeriji se dobe celo za 3 do 4 penngje. V Ljubljani prihaja srednješolska mladina v gledališče po skupinah, ki prisostvujejo pred-
ŠE ENA NOVA KNJIGA ZA NASE UCENCE
MLADO CVETJE ar
Knjigo sta sestavila Hinko Medič in Polak, ilustriral pa jo je Milko Bambič
V novem šolskem letu so tudi učenci drugega razreda osnovnih šol dobili novo čitanko. V založbi ravnateljstva za javna šolstvo pri vladnem glavnem komisariatu in natisnjeno v tiskarni »La editorial.e libra-ria«. Tudi to knjigo je sestavil Hinko Medič s sodelovanjem Marije Polakove. Čitanko je ilustriral Milko Bambič.
Z izmenjavo barv pri tiskanju posamezne pole je i^spelo tudi v tej knjigi kljub enobarvnemu tisku u-porabiti za ilustracije osem različnih - barv. Barvna pestrost je tako napravila knjigo malim učenčkom 'privlačnejšo. Ti so ie na taki stopnji, da jih bo takoj, ko bodo vzeli knjigo v roke, poleg ilustracije zanimala tudi vsebina. Zato bomo v tem poročilu obravnavali prej vsebinski, kasneje pa ilustrativni del.
Snovno je druga čitanka razdeljena v devet poglavij. Poglavje «Naše morje«, ki je bilo že v prejšnji čitanki, je močno razširjeno z novimi sestavki. Prav je to, da bodo imeli naši učitelji možnost tudi s-pomočjo berili) jSflglabljati morsko zavest pri naši mladini. Dej-
—	J	*	t-4 n Č1/ i	tj 1	_
st’vo je, da smo tržaški Slo-% venci kljub našemu vekov-nemu bivanju ob morju po svoji zavesti bolj kontinen-talci.
Berilo mora nuditi učencu izobrazbenega čtiva,, ne sme pa zanemariti tudi vzgojnega vidika. Prav gotovo bo veljalo to načelo kot v preteklosti tudi za sedanjost in v bodočnosti. Vendar je moderna pedagogika že zavrgla naivno in neresnično slikanje življenja «črno-belo». Ze nekaj časa ne srečamo več v čitankah hudobnega Mihca in prid-nega Janezka. V ((Mladem cvetju« je še nekaj takih sestavkov, iz katerih moli preočitno grozeči prst moralizirajočega vzgojitelja. Krištof Smi'd (na 8. strani) na pr. pripada v zgodovini šolske in vzgojne literature že preteklosti. »Lepa suknja — prazna, glava« (stran 9) je zopet tak prisiljeno moralizirajoč sestavek. Da je mogoče vplivati vzgojno bolj neprisiljeno, imamo dokaz že na naslednji strani v sestavku »Prva skrb«; še boljši pa je kratki sestavek ((Prosim — hvala« (stran 11), ki bo učinkoval na u-čence brez dolgih «pridig» in moraliziranja povsem neposredno. Prav tako more vplivati pozitivno in na vesel, veder način Frana Milčinskega «Kako sem se obnašal« (stran 12). Ironija, seveda ne preostra, je zelo učinkovita v vzgojnih posegih.
Vzgojno popolnoma pogrebna je pesmica »Ce jesti nočeš« (stran 4). Strahovanje otrok s čarovnicami, hudobci, rokovnjači itd. je sodobna vzgoja odklonila; nedopustno in protisocialno pa je otroka strašiti z beračem. Se neuko in nerazsodno mater, ki hoče ukrotiti na cesti svojega razvajenčka s tem, da mu grozi z mimoidočimi slabo oblečenimi ali starimi ljudmi, obsoja vsak, tudi pedagoško neizobražen človek. Kakor smo
Ena izmed Kambičevih ilustracij v »Mladem cvetju«
odklonili -čarovnico in druga taka strkšila, prač tako ■ odklanjamo praznoverje o mrtvih in o «vicanju». Zato smo mnenja, da bi sestavljavca berila morala izpustiti tretjo kitico, pesmice »Vernih duš dan« (stran 24).
Dobri so sestavki, ki govore O domu in domovini , (na strani 16), vendar bi si želeli še kaj krepkejših besed o domovini, kajti peš-rnica »Kaj je domovina« in »Domovina mili kraj« (stran 17) govore precej idealizirano samo o pisanih in milih tratah, zlatih njivicah, mavričnih trakovih in drugih takih lepih stvareh. Tako spravljičena domovina, ki bo vstala v otroški fantaziji kot kaka Indija Koromandija, ne bo trdno vsi-drana v otroških srcih, ki se bodo v življenju kaj kmalu razočarala: učinek bo tedaj prav nasproten od tega. kar je vzgojitelj hotel doseči. V berilu pa žal manjka sestavkov in pesmi, ki bi prikazovale in •vrednotile žrtvovanje in trpljenje za skupnost, za domovino in človeštvo.
Kot v prvem berilu ((Moje veselje«, se tudi v ((Mladem cvetju« pojavlja sestav-
ljavec bgrila Hinko. Medič kot .avtor številnih pesmi. Ni sictr tako močno zastopan kot v abecedniku vendar tudi tu še ni mogel u-porabiti pravega merila. Skoda! Nekatere Medičeve pesmi so dobre, kot: Pikapolonica ‘(stran 85) Muha za kosilo (str. 80), Slikanica (stran 97); je pa žal precej takih, ki ne bi smele biti uvrščene v čitanko. Med te spadajo pesmi; »Dober dan« in «Mi pesmice je pela« (na 3. strani), šmarnice (stran 61), ((Trikrat premalo, trikrat preveč« (stran 94) in še katera. Namesto pesmi «Pirhi» (stran -57), ki govori o običaju, ki ni v navadi niti na Tržaškem niti kjerkoli na Slovenskem, bi bilo bolje uvrstiti v knjigo Zupančičeve verze o ptičji gostiji na Gregorjevo (odlomek iz «Dume»).
Drugo berilo «Mlado cvetje« , je opremil ip poslikal naš znani ilustrator Milko Bambič. Njegove figuro so enostavne, preproste, br«z pretenzije, da bi bila izraz kateregakoli «-izma». Karikiral je le berača' in rokovnjača (stran 4); zelo posrečeno poosebil uro (strdn 9), mra^ka (stran 42). tar ži-
vahno trojico: slamico, bobka in kamenček (stran 74). Dobre so ilustracije nekaterih sestavkov in pesmi kot ((Gledališče« (stran 15), ((Kozi« (stran 20), «Kralj Ma-' tjaž« (str. 32), «Oba junaka« (str. 34), «Pošten tesar« (str. 38) in »Večni čevljar« (stran 93). Tudi nekatere vinjete so prav dobre: «V šoli« (str. 13), «Lastovkam» (str. 81), ((Indija Koromandija« (str. 30), «Cebelica in čmrlj« (stran 60).
Seveda se tudi Bnmb'ču niso posrečile vse risbe. Nenaravno učinkuje ilustracija na 3. strani; na plažo med razglednicami za go-dovna voščila spominja ilustracija na 6. strani, dimnikar na 48. strani pa je v resnici tak, kot da se je pTeselil v berilo z običajnih stenskih koledarjev, ki jih nosijo dimnikarji z novoletnimi voščili po hišah.
Berilo, kateremu je priloženih še 20 strani slovnične in pravopisne snovi, je kljub nekaterim pomanjkljivostim, od katerih smo večji del omenili, vendarle u-spela šolska knjiga. F- G.
(Recenzija prve čitanke «Moje veselje« je bila objavljena v nedeljo 13. t.m.)
stavi stoje, za sedišči«.
Dalje pravLčlanek v ((Timesu«, da je jugoslovansko gledališče resnično polno poleta in mladostnega entu-ziazma, kakor tudi, da poleg modernih gledališč obstajajo v Jugoslaviji še neka druga, ki izhajajo iz druge polovice preteklega sto-let in spominjajo na dni, ko predstave v srbsko-hrvat-skem in slovenskem jeziku še niso bile tako pogoste, oziroma so šele začele tekmovati z močnejšimi tujimi gledališkimi skupinami, ki so jih podpirali razni okupatorji.
Kar zadeva gledališče, zgrajeno l. 1611, nadaljuje, člankar, pa nas to vodi stoletja nazaj v preteklost, v dobo, ko se je v njem dajala «Robinja« Hanibala Lučiča in komedije ter pastorali Marina Držiča, ki zavzemajo pomembno mesto tudi v programih Dubrovniškega festivala.
Mnenje je, kot vidimo, zelo pozitivno, kar je bilo sicer ie nekajkrat poudarjeno od najbolj vidnih predstavnikov svetovne gledališke umetnosti. Gledališke prireditve, kot so festival v Dubrovniku, Splitu itd., pa so» se glede svoje umetniške ravni povzpele tako visoko, da žanjejo najvišja priznanja in privabljajo od leta do leta več obiskovalcev z vsega sveta.
Maš tede
pregled
Ženevska konferenca se je
končala in z raznih strani se ze slišijo bolj ali manj avtoritativni komentarji. Nedvomno zasedanje zunanjih ministrov ni imelo istega odmeva kot julijski sestanek načelnikov vlad in tudi ni vneslo tiste svežine v mednarodne odnose, ki je poleti zavela od Ženevskega jezera. Temu primerno tudi komentarji ne u-gotanljajn, da bi se ti Zenetu zgodilo kaj posebno novega, temveč se zadovoljujejo s pripombami, da se kljub vsemu položaj vi poslabšal.
Za nestrpneže je to seveda malo. Toda tako velik razvoj, kot je potreben od hladne vojne do resnične miroljubne koeksistence držav z različnim sistemom (in ne dveh blokov!), se ne odpravi čez noč. zadovoljne ugotovitve, da ni poslabšanja in da je ((ženevski duhu kljub vsemu živ, pa kažejo, da je danes politika vseh velesil, hote ali po sili razmer, usmerjena k večji pomiritvi, da je ideja pomirjeva-njo zmagala.
Tudi to je nekaj. Pravzaprav je mnogo čeprav bi v konkretnem primeru od sestanka zunanjih ministrov lahko pričakovali kaj več. Ne glede Nemčije, kjer je bilo že vnaprej jasno, da položaj še ni zrel Za rešitev in da tudi ne eni ne drugi strani ni mnogo
do rešitve (čeprav bi seveda
Razstavo Cela Pertota v Rimu Je obiskal tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Darko Cernej, ki Je bil prej poslanik v Stockholmu, kjer biva in dela Pertot
  , ------
(fobpa !
Jfaajtt viiivU
llUtfi
jambi hhaii o hub, originalen hoj V-a&ih ohloh in dajo ctti oh>-(j a n op oboj Vati obphiobti
mm,	r!nyr
lllTOWOl
• Panoramična slikovna ploskev, osvetljena z 90-stop. odklonom
• Izredna kvaliteta slike
• Velika jasnost slikovne reprodukciie
• Naravna reprodukcija tona
• Absolutna stabilnost sprejama
• Upravljanje na daljavo
• Luksuzna izvedba ohišja
Zahtevajte proračun pri izključnem zastopniku
TRST, Ul. Imbriani 14, \e\. 37-666
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu!
Spričo uspeha, ki ga je doseglo
ob naklonjenosti in prednosti,
ki mu jo je dokazala javnost, podjetje
1’organizzazione
VITTADELLO
konfekcija Ul. Dante 12, bivša trgovina Strukel, sporoča, da se prodaja nadaljuje po vedno bolj ugodnih cenah
Dežni plašči, plašči, jopiči, obleke hlače, montgomery in druge konfekcije
Organizzazione
Vittadello
Konfekcija, Ul. Dante 12
MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo:
DEŽNE PLAŠČE
POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN MONTGOMERY
za dame, gospode in otroke
Popolno jamstvo za vsak nakup po
NEPREK0SLJ1V1H CENAH!
MAGAZZINI
Obiščite nas in se prepričajte J
DEL CORSO
TRIESTE - Corso Italia 1
(ang. p.za della Borsa); tel. 29-0^3
j
obe radi dokazali, da jima je združitev Nemčije — z določenimi pogoji seveda — zelo pri srcu). Pač pa bi bil (/lede evropske varnosti mogoč določen, morda celo precejšen napredek, ko ne bi vprašanje varnosti zaradi povezovanja nasedlo na plitvino nemške združitve; sicer pa so se stališča ministrov zelo približala. Seveda je malce nerazumljivo, zakaj se glede varnosti ne bi smelo kaj konkretizirati, dokler Nemčija ni združena toda za to stališče zahodnih velesil ima precej krivde tudi zahodnonemško izsiljevanje.
Nadalje bi bil mogoč napredek glede razorožitve; tudi tu so se ministri zelo približali, vendar vztraja zaenkrat še Vf-akdo pri tem, da sme sam zase obdržati tisto raven oboroženih sil, ki mu ugaja, drugi pa naj bi jo kar znižali. Skratka, nismo še iz razdobja oboroženega premirja, slonečega na doseženem ravnotežju. Na zunaj se to kaže v zahtevi, naj bi se najprej dogovorili o letalskem nadzorstvu ali z drugimi besedami o legalnem vohunstvu, nato bi prišla na vrsto razor ožite v, ali spet v zahtevi, naj se najprej prepove atomsko orožje (čeprav je najboljša prepoved, več »redna od vsake formalne obveznosti, v tem, da imata obe strani atomsko oborožitev), nato šele omeji tako imenovano klasično orožje, ali v prerekanju, ali naj pride najprej na vrsto mednarodno nadzorstvo in nato razorožitev ali narobe itd.
Prav tako ni mogoče oporekati, da so ministri kaj malo opravili na področju stikov med Vzhodom in Zahodom — se pravi, na tistem področju, kjer dejanskih spornih vprašanj ni in kjer bi se obenem polagoma ustvarjalo ono medsebojno poznavanje, razumevanje in zaupanje, ki je tudi pogoj za napredek mednarodnega pomirjenja in urejanja odnosov. Toda ministri, ki so si vezali roke drugod, se tudi tu niso hoteli spuščati predaleč, zlasti še, ker bi utegnili zaiti na področja, ki so tej ali oni strani neljuba, na primer na vprašanje omejitev medsebojne blagovne izmenjave zaradi ameriškega embarga na izvoz strateškega blaga.
Tako moramo ugotovitvi, da se ministri niso razšli, ne da bi bili dosegli vsaj majhen napredek, pridružiti tudi ugotovitev, da gotovo niso izkoristili vseh realnih možnosti, ki so se jim ponujale, ko bi jih vodila edino želja, da prispe-vajo k mednarodni pomiritvi. Toda za izključno prevladovanje take želje razmere očitno še niso zrele. Tako prisostvujemo tudi zdaj docela nepotrebnemu medsebojnemu obtoževanju, v katerem zvrača vsaka stran na drugo odgovornost za razmeroma pič'e rezultate. Resnica je seveda nekje na sredi: nobena stran ni nedolžna in tudi nobeni ni mogoče očitati, da ni ničesar prispevala. Tod.a ta prispevek je bil v primerjavi z možnostmi premajhen.
Kot nekaj zelo pozitivnega lahko zabeležimo Dullesove o-cene ženevske konference, ici niso prav nič v dosedanjem slogu ameriškega državnega tajnika, tak;o da se včasih slišijo kar presenetljivo. Res je, da se je Dulles pred svojim govorom dvakrat sestal z Ei-senhotverjem in menda več kot o ženevski konferenci sami razpravljal o svojem govoru o njej. Dulles seveda v ? more iz blokovske kože in zu\ to tudi pojma ahladna vojna« kot izraza nasprotij med o-bema blokoma ni mogel j>u-stiti ob strani toda nova oblika hladne vojne bo po Dul-lesovem »miroljubno tekmovanje« med Vzhodom in Zahodom. To pa je seveda hladna vojna samo še po besedi; obenem je državni tajnik priznal, da ni več mogoč povratek k stari sovražnosti, ostrim polemikam in žalitvam, da re je vojna nevarnost precej oddaljila in da ženevski duh še vedno živi. V primerjavi z nekdanjim propagandističnim izkoriščanjem neuspelih sestankov z ZSSR in z dokazovanjem, da so pogajanja s Sovjetsko zvezo povsem brezplodna in morda celo škodljiva, je to velik korak naprej.
Pač pa niso zadovoljni v Bonnu. To nezadovoljstvo se ne tiče toliko dejstva — ki so ga morali že predvidevati da ženevska konferenca ni prinesla nemške združitve, temveč tega, da zahodne velesile niso dovolj obžalovale sovjetskega veta proti združitvi« — se pravi, da niso storile prav tega, čemur se je Dulles pre-
udarno izognil. V splošnem spravljivem ozračju je takšno stališče Bonna kot moteča disharmonija.
Ministri so se v Ženevi u-kvarjali tudi z drugimi vprašanji. Morda so btlt ti sestanki in razgovori ob robu še bolj zanimivi kot uradno razpravljanje in morda bodo dali več rezultatov. Nemajhen rezultat bi bila odjuga glede sprejema novih članov v OZN. Zdi se, da so se ministri precej približali v svojih stališčih glede kanadskega predloga, ki predvideva sprejem IS novih članov, med njimi tudi Španije in Zunanje Mongoli-i«.	r.	c.
FRIMORSK1 DNEVNIK
— (
20.
novern',ra
DRUGI	OBČNI	ZBOR	ROD
Obsežno delovanje
slovenskih tabornikov
Delovanje tabornikov ne prihaja do izraza samo ob letnem taborjenju, temveč tudi v vrsti poučnih sestankov, izletov in tekmovanj
V nedeljo je bil drugi oblini zbor slovenske taborniške organizacije na Tržaškem — rodu »Modrega vala«. Na občnem zboru so bila prečitana 'obširna poročila, ki dokazujejo, da se je v pretekli poslovni dobi rod okrepil ne samo številčno (z 72 na 81 članov), temveč da je predvsem opravil važno vzgojno delo.
Prav številne so bile različne dejavnosti tabornikov: sestanki, izleti, tekmovanja, taborjenje itd. Se vedno nekateri mislijo, da se taborništvo z.ačhe in konča z vsakoletnim daljšim taborjenjem, vendar to ni tako. Taborjenje je samo zaključek vztrajnega dela, ki traja skozi vse leto.
Štiri družine ima rod »Modrega vala« in te družine so imele med letom celo vrsto sestankov, na katerih so se člani seznanjali z vsemi spretnostmi, ki so potrebne v prirodi in se tako pripravljali za dokaj zahtevne taborniške izpite. Do sedaj je napravilo ta izpit 48 članov organizacije, vendar večina še ni izročila' obveznega ročnega dela. tako da ima dokončno priznan izpit, le 14 članov.
Hod pa je v tem razdobju priredil tudi celo vrsto- izletov. Prvi . tak izlet je bil 3. aprila na Volnik. Izlet je bil zelo dolg, zaradi česar ni bilo na njem nobenih tekmovanj. Zanimivejši je bil zaradi tega Izlet v Pndriče, kjer so taborniki razpeli šotor in kljub rahlemu pršenju igrali nogometno tekmo. Pa še neki tabornik se je laže ranil, na svojo veliko žalost in veselje tovarišev, ki so se tako praktično vadili v prvi pomoči. Temu izletu je sledil krajši Izlit v Medjo vas-
Zanimiv je bil celodnevni izlet v bližino Prčidola med Opčinami in Repentabrom, kjer so taborniki postavili štiri šotore, razobesili prapore in zakurili taborni ogenj. Na tem izletu so bile tekme v teku čez drn in strn. skoku v daljavo in metu kamna.
Zlasti pa je bil zanimiv izlet v Padriče.. Večina tabornikov namreč ni vedela za cilj izleta, saj so se razdelili na dve skupini. Predhodnica je šla naprej in puščala za seboj dogovorjene znake, katere je morala glavnina, ki ji je sledila, pravilno razbrati.
Prav tako izrazit taborniški značaj je imel rodov izlet v Cilinščico 20. septembra, kjer so priredili patrolni pohod štirih skupin.
Na pobudo družine »Morske zvozde« je bilo na Napoleonovi cesti dokaj zahtevno tekmovanje. Vsak tabornik je moral prehoditi okrog kilometer in pol proti prvemu cilju. Pred odhodom mu je vodja povedal kratko sporočilo iz 12 besed. Na prvem cilju je tabornik moral to sporočilo ponoviti. Razume se. da si pri lem ni smel delati nobenih beležk. Na tem cilju je tabornika čakala že
nova naloga. Tam je bilo i tičnimi slikami in celo sce-
namreč deset predmetov, katere si je moral zapomniti :n jih opisati, ko se je vrnil na glavni cilj. Vendar s tem še niso bile končane vse težave. Za celotno pot je bil namreč predpisan določen čas, in je bilo potrebno, da tabornik prehodi pot čim bliže temu času, to se pravi ne prej niti pozneje.
To tekmovanje je zelo pomembno, saj vadi spomin, vzbuja čut za časovno orientacijo in čut opazovanja.
Dolga vrsta izletov, katere je taborniška organizacija priredila v tržaško okolico in med katerimi ne smemo pozabiti tudi tridnevnega pohoda po Tržaškem ozemlju, niso samo pomembni pri vzgoji v krepitvi taborniškega duha. temveč predstavljajo tudi važen prispevek v spoznavanju slovenskega podeželja in k utrjevanju narodnostnega čuta. To je toliko bolj pomembno, ker mladina sedaj ne hodi prav rada na podeželje in so ji mnogo bolj povšeči daljši izleti v neznane kraje.
Taborniška organizacija je poleg tega sodelovala tudi pri tekmovanju, katerega je priredilo Planinsko društvo in so bili taborniki na tem tekmovanju edina mladinska skupina. Tudi letos so tržaški taborniki, čeprav zaradi objektivnih razlogov v majhnem številu, sodelovali na III. zletu zveze tabornikov Slovenije.
Ta obširna dejavnost rodu »Modrega vala« se je zaključila z daljšim taborjenjem pri Relopeških jezerih, o ica-terem smo v «Primorskem dnevniku« že podrobno poročali.
Seveda pa bi se dalo o taborniškem življenju, o prijetnih trenutkih ob tabornem ognju, o veselih dogodivščinah na izletih in pri tekmovanju še mnogo povedati. To pa nam obljubljajo taborni-
narij «Ob tabornem ognju«, ki naj bi prikazal njih življenje v naravi.
Občni zbor
ASK «S. (ircguri:ič»
Pretekli teden je imel Aka demsko srednješolski klub »S Gregorčiču v Gorici občni zbor, na katerem je bilo obširno poročilo o preteklem delovanju. V desetih mesecih je klub imel 17 športnih nastopov, dramskih prireditev, predavanj in izletov. Na občnem zboru Je bil izvoljen novi odbor, ki Je obljubil, da bo v prihodnje še bolj vneto deloval. Zadnji je predaval visokošolec Peter Sancin, ki je z lepimi skioptičnimi slikami in filmi prikazal številnim poslušalcem lepoto slovenskih narodnih noš.
FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI
Nove znamke v čast 10-letnice OZN
S taborjenja ob Relopeških jezerih
10. novembra Je po skoro leto in pol trajajoči zamudi končno izšla spominska znamka v čast italijanskega antifašističnega heroja Matteotti-ja, katerega so fašisti v zaporu zverinsko ubili.
Znamka prikazuje sliko Matteottija in je rdeče barve. Velja 2S lir.
Organizacija združenih nam. dov je v letošnji pomladi poslala poziv vsem državam-čln-nicam, naj počastijo z izdajo spominskih znamk deseto obletnico OZN. Nekatere države so se odzvale temu pozivu in izdelale lepe znamke. Med temi so Jugoslavija (ena znamka), Zapadna Nemčija (1) in Luksemburg (4). Zanimivo je da je Zapadna Nemčija počastila to organizacijo, čeprav ni njena članica. Pričakujejo pa se v naj bližnjem času izidi spominskih znamk še v drugih državah, zlasti v azijskih. Tematskim zbiralcem se odpira tako novo področje zbiranja. V zbirko znamk o OZN se lahko vključijo znamke, ki jih je izdala organizacija sama, številne znamke, ki so jih na čast organizacije in njej podrejenih ustanov izdale razne države v preteklih letih, in znamke, ki bodo izšle se-
PRVA ŠTEVILKA NOVEGA LETNIKA MLADINSKE REVIJE
»'Galeb* je tudi Setos zopet priletel...
Med sodelavci prve številke sta tudi Alojz Gradnik in France Bevk. Za ilustracije so poskrbeli Grom, Bambič in Sonja Budal, Samo Pahor pa ilustrira «strip»
V teh dneh se je spet pojavil Galeb, za katerega so njegovi številni prijatelji že bili v skrbeh, ali bo prišel ali ne. Toda sedaj je prišel, čeprav z zamudo; na platnicah ima napisano oktober, pa je že november. Pa končno to ni tako hudo in pozneje bo najbrž že toliko hitrejši, da se bo vskladil s posameznimi meseci.
Prišel je v svoji znani obleki, ki mu jo je že lani prikrojil Robert Hlavaty. Čeprav se zunanja oblika revij več-ki sami, saj pravijo, da pri-[krat menjava, je vendar prav, pravljajo predavanja s skiop-lda je vsaj še za letos ostala
ta prikupna oprema.	I	besedah	predstavil
Med sodelavci so večinoma I Avgusta Černigoja. stari znanci
Bambičeva ilustracija Sosičevega članka »Pomanjkanje vode na Krasun
Številko pričenja Gradnikova pesem, Zlati vek, ki bo s svojo šaljivostjo gotovo mladim čitateljem ugajala. Radovednost po nadaljevanju se bo zbudila takoj pri drugem prispevku, v katerem Jožica K. Martelanc pripoveduje zgodbo o Volilu in njegovem prijatelju. Danilo Gorinšek je že dolgo znani mladinski pesnik in pisatelj zgodbic za otroke. V tej številki ima kar dva prispevka: pesem Sonce in nekaj šaljivih zgodbic O Prisntukottoih. Ob teh zgodbicah bo gotovo precej smeha in otroci, ki jih bodo prebrali, • jih bodo gotovo hoteli pripovedovati še drugim.
Zdi se, dg bi. Rac ,ne b"° prav, če bi v primoreki reviji, ne bilo, tudi prjspevkgv Franceta Bevka. Vedeti je treba, da je Bevk napisal tudi mnogo mladinskih spisov in je zato še bolj umestno, da lahko tudi naši otroci berejo v svojem Galebu kaj njegovega. To pot bodo brali Kozje pastirce, popis dogodka iz njegovih mladih dni, ki se ga še danes dobro spominja, saj mu je takrat pognal mnogo strahu v kosti.
Galeb je že prejšnje leto seznanjal svoje bralce s posameznimi tržaškimi umetniki. Tega se drži tudi letos, kar je zelo prav. V tej številki je Zorko Jelinčič na zelo prikupen način v kratkih
Kot že ponekod drugod tako tudi sedaj v članku Pomanjkanje vode na Krasu opisuje Ivo Sosič, kako je bilo na primer na Opčinah pred 5o leti in še pozneje. Sosičevo pripovedovanje pač ne bo zanimalo samo Opencev ampak tudi druge bralce.
Kapitan Peter, gusarska zgodba, ki se dogaja med De-
Gromova ilustracija Marte-lančeve povesti »Volkec in njegov prijatelja
vinom in Labinom, se letos nadaljuje iz .lanskega letnika. Ne bi bilo slabo, če bi ob začetku bil kratek povzetek tega, Kar je bilo že ob-
mladini janju tudi tisti, ki bodo letos imeli prvič Galeba v rokah.
S poezijo sta v številki zastopana še Hinko Medič s Pesmica, kaj je in Fr. Skalar z Mijav in Hov.
Sestavek tlikaj o olimpijskih igrah bo otrokom nekoliko razčistil pojme «olimpia-da», »olimpijski«, ki se prav sedaj tako pogosto pojavljajo v tisku, na radiu itd., ko smo tik pred zimskimi olimpijskimi igrami v Cortini in ko tudi do olimpiade v Melbournu ni več tako daleč.
Čeprav, je to šele prva številka, je v njej že kar dobri dve strani pisem otrok, k: to pot popisujejo večinoma počitnice, eden pa na prijeten način obuja spomin na svojo staro mater.
Številko so lepo ilustrirali Bogdan Grom, Milko Bambič in Sonja Budal. Vsi trije se med seboj dovolj razlikujejo da bo nekaterim bolj ugajal t i drugim pa spet oni. Objavljen	je	tudi	Černigojev leso-
rez P.ri ognjišču in njegov avtoportret, tudi v lesorezu. Kn*iUan a Petra, zgodbo, ki jo je napisal t-ladko liogoj. ilustrira tudi letos mladi Samo Pahor.
Galeba bo	gotovo vsa	os-
novnošolska mladina vesela, pa tudi kak starejši ga bo rad vzel	v	roke.	Upajmo, da	bo
naletel na podporo tudi tam. kjer	je	lani	še ni užival	in
javljeno v prvem letniku, ta- j da mu predvsem nihče ne bo ko da bi lahko sledili doga-1 metal polen pod noge.
OOOOOC
oooooc!
OOOOOC
oooooc
oooooc
oooooc
oooooc
Pravljice, pesmice in uganke za naše najmlajše
| 300000 300000 300000 300000 300000 300000 300000
Lov na
polh
Noči, ki sem jo preživel z I ujeta polha. Brž sem stekel
očkom pri lovu na polhe, ne bom zlepu pozabil. Res je, da je bila ob luninem svitu izredno mikavna, a vmes so se vrstili dogodki, da so se mi včasih od strahu zježili lasje Komaj sem zatisnil oči. že se je začel med bukovjem pravi direndaj. Polhi so se podili, puhali in cvilili, da se mi je zdelo, kot bi nad njimi vihtel svoj bič sam zlodej. Čudno je odmevalo njihovi tekanje po starikavih in votlih deblih. Nenavadno se je slišalo izredno mlaskanje, ko so se mastili z bogatim žirom. Včasih pa se je vmes oglasila samostrina, katere pok je vsakikrat potrdil, da še veča plen. Le redko je imel ulovljenet še toliko moči, dH je pred smrtjo bolestno zaječal. Navadno ga Je vzmet tako silno zgrabila, da je nenadoma poginil. Nekajkrat je vmes zaskovikala sova. ki si je pa k sreči izbrala plen na drugem mestu.
Z očkom sva se zbudila s prvim jutranjim svitanjem Nisva se dolgo obirala, marveč sva jo hitro mahnila na o-gled plena. Samostrin je bilo približno sto, a polhov se je ujelo nekaj nad trideset. Posebno sva se razveselila dveh še živih sivčkov, ki sta jimn pasti prizanesli. Vtaknila sva ju v gosto vrečo in večkrat pogledala, da ne bi smuknila na prosto.
Vsa zadovoljna sva prišla domov. Tu so radovedno o-gledovah najin bogati plen, a se posebno so se zanimali za
na podstrešje po železno klet ko, kamor sva godrnjavčka vtaknila. Previdno sta ovohavala svoje nenavadno bivališče in dolgo je trajalo preden sta se z njim za silo sprijaznila. Ljudem sta se skrivala in če se je kdo izmed otrok le preveč ojunačil, je hitro okusil ostrino njunih zob. Najhitreje sta se privadila očka in mene, ki sva se največ ukvarjala z njima. Prinašala sva jima zelo različno hrano. Tako sva jima nudila mleka in kruha. Po-kladala pa sva jima tudi žir in želod, a večkrat sta dobila vmes kak lešnik, oreh ali Kostanj. Zelo rdRa sta imela različno sadje, predvsem hruške. Med jedjo sta si večkrat zadovoljno obliznila gobček. Jedla sta podobno kot veverice. Vsako stvar sta najprej ovohala, nato pa pograbila s sprednjima tačkama. Vsebino sta spretno z njima obračala kot človek z rokami V iem polhi močno spominjajo na opice, ki si znajo pri jedi izredno vešče pomagati. Sprednji zobki niso le pripravni za glodanje, temveč se z njimi tudi uspešno branijo pred napadalci.
Omeniti moram, da se nista dala polha tako privaditi človeku kot prave domače živali. Polagoma sta si pridobila vedno več svobode in tako se nista lahko prosto gibala le po sobi, temveč tudi po podstrešju in kleti. Nazadnje sta začela uhajati celo na vrt. Ni čudno, da sta nam zagodla marsikate-
ro veselo, a včasih tudi kakšno žalostno. Zlasti mama se je nanju večkrat zjezila, ker sta li dostikrat prevrnila ali celo razbila kak steklen predmet.
Nekoč se mi je nudil izreden prizor. Mačka, ki je bila sicer krotka, se je večkrat sukala okoli kletke, kjer sta bila pripornika. Tistikrat pa sta se sivčka besno zaletavala v vratca in hotela šiloma na prosto. Ko sem jima od-pr' gajbico, sta naglo pr;-tekla ven in se povzpela na vrh. Mačka, ki je bila v bližini, se je srepo zazrla vanju. Eden izmed sivčkov je uprl v mačko svoje nenavadno žareče oči. Zaslutil sem, da se bo nekaj zgodilo. V trenutku plane polh na mačko in sicer naravnost na
zbegana k mami, ki jo je komaj rešila pred nasilnim napadalcem. Ne vem, s čim se je muca polhu tako močno zamerila. Morda ga je zasmehovala, ali kaj, da jo je sivček nenadoma tako zasovražil. Nemara pa se je v živalci v hipu razplamtela divja čud. Polhi znajo biti tudi krvoločni, čeprav se pretežno hranijo z rastlinjem. Pravijo, da ne prezirajo ptičjih jajčec. S slastjo se lotijo tudi drobnih ptičkov v gnezdu, V skrajnem pomanjkanju pa iie prizanašajo celo lastnemu rodu in se medsebojno uničujejo. Tako se v naravi le močnejši ohranijo pri življenju, a slabiči propadejo. Ce so stari v hudi stiski za hrano, ne prizanesejo celo
Jera - cmera
Jera-cmera čemerika, vseh mehkužnic kislih dika,— svet na jčsen zamegli se, Jera-cmera že solzi se;
»Joj megle, dežja, joj zime, zdaj nesreča se me prime, burja mi kosti prepiše, zima v grob me položi še! Brž pogube me rešite, vso me v volno koj povijte!« Kam po volno? — Do ovčice Jerine hite družice. Privihrajo do ovčnjaka, prazna staja tam jih
čaka — volk ovčico je odnesel...
Kje le jo je iz kože stresel? Brž za volkom pohitijo, goltneža ne ulovijo — lovec ga že pokončal je... Kam pa lovec jo ubral je? Treba iztakniti lovca: volk pri njem je, v volku ovc«,
a ovčica dobro mero volne dž za Jero-cmero,
njeno glavo. Muca steče vsa | lastnim mladičem in jih požro.
Zato ni čudno, da polhi nikdar ne postanejo povsem krotki.
Preden je pritisnila zima sta oba polha kar nenadoma izginila. Z očkom sva preobrnila vse, da bi živalci kje izsledila, a trud je bil zaman. Ko je bila nekoč huda poledica, sem stopil v klet po žaganje, da bi ga nasul po zledenelih mestih. Prijel sem za vrečo in presenečen opazil, da ima veliko luknjo. Ko sem previdno odstranil vrhnje žaganje, sem dognal, da sta to napravila naša sivčka. Tu sta gi poiskala zatočišče čez zimo, kajti polhi hladno dobo prespe. Oba sta bila svitkasto zvita in sta tako močno dremuhala, da se ne bi zlepa prebudila. Enega sem celo dvignil, a se ni za to prav nič zmenil. Nato sem ga lepo položil nazaj in skrbno pokril z žaganjem. Vrečo sem potem spct zavezal, da bi zaspančka lahko nemoteno vlekla dreto naprej. Pri polhih je zimsko spanje res močno podobno navidezni smrti, v mrzlejših krajih se utegne ta doba zavleči do sedem mesecev. V ta namen si poiščejo kakšno varno mesto, kjer si narede toplo posteljico, nastlano z mahovi-no. V bližino si znosijo tudi različnih plodov, zalogo za trde zimske čase. Spanje ni nepretrgano, marveč se dre-muharji včasih prebude, da se opomorejo z zbrano hrano. Tedaj jih v glavnem rešuje maščoba ,ki se jim nabere pod kožo do konca jeseni. Prezimuje navadno več ko-žuharčlcov skupaj, da jim je topleje.
Meseca niarca sta prišla naša dva dremuhca spet na spregled. Opažal pa sem, da
Zdaj za lovcem se spustijo, v gosti hosti ga zgrešijo, stikajo za njim vso zimo, vtem pa je že zima —
mimo .. , Jera ves čas stoče, bega zima pa ji noče zlega čemeriki vsa tegoba — burja, mraz — ne
skoplje groba. Zdaj pomladi se raduje, se mehkužnosti sramuje Jera-cmera čemerika, vseh mehkužnic kislih dika...
D. G.
sta se vedno bolj odtujevala domu. Neke noči je pripla-hutala na vrt sova, katere žalostne glasove smo slišali. Od takrat pa ni bilo več sledu o navihanih polhih, ki sta povzročila nemalo smeha pri hiši. Zelo sem žaloval za njima in še večkrat sem se ju kasneje spomnil.
Znojno čelo
Mirko je pral svoje nogavice v umivalniku, polnem milnice. Vsak hip jih je pogledal, toda nogavice nikakor niso hotele postati bele.
»Mama, kdaj bo pa to gotovo?«
»Se malo, samo ie malo«, mu je odgovorila mati. «Ti kar peri«.
»Povej mi, kako dolgo traja to pranje: eno uro, dve uri. Rad bi vedel«.
»Eh, sinko«, se je nasmehnila mama, «čiste bodo šele, ko ti bo znoj orosil čelo«.
Mirko ni več spraševal. Mencal in mencal je nogavice, hitro in krepko. Pri tem je razmišljal, kako to, da mu znoj še ne kane v umivalnik. Nenadoma je pa veselo vzkliknil:
«Mama poglej, čelo imam že vlažno«.
»Kaj je to mogoče«, se je začudila mama in pogledala Mirka.
Nekaj temnih kapljic je počasi polzelo po Mirkovem čelu proti sencem. Deček je gledal mamo in potegnil nogavice iz vode.
»Je sedaj končano, mama? je nestrpno vprašal.
»Ne, še ne. Sedaj se pranje šele začne. Toda najprej moramo zbrisati s tvojega čela znoj od milnice«.
Zlata Vidaček
	r r v* » w	■m *!
>		1
►		1 t * 1
> ► 1	BET \	4 t i
b		l
9		1
►		* t
b	MM	i t
* • )	slik ^	1 i 1 4 i
:		\
►		<
daj ob njeni desetletnici. Jasno je, da bomo v tako zbirko vključili tudi zgoraj prikazano italijansko znamko na čast 10-letnice FAO
Letos poteka 50-letnica znane mednarodne organizacije «Rotary-kluba». To je mednarodni klub, ki zbira v svojih vrstah intelektualce vseh držav na svetu in ki je zgrajen na laični osnovi. Mnoge države so letos izdale spominske znamke na čast te organizacije. Te države so:	Zapadna
francoska Afrika (1 vrednota), Alžir (1), Avstralija (1), Brazilija (1), Južna Koreja (3), Kuba (2), Dominica (2). Egipt (2), Ekvador (2), Filipini (3), Francija (1), Honduras (10), Libanon (2), Maroko (1), Monaco (1), Panama (4), Saar (1), Sirija (4), ZDA (1) in Tunizija (5 vrednot). Poudari, ti moramo, da so nekatere izmed teh znamk že zelo drage na filatelističnem trgu. Serija Hondurasa, ki je še pred tremi meseci veljala 5000 lir. velja danes že 11.000 lir. Drage so tudi znamke Paname in Sirije.
Napovedana serija za zimsko olimpiado v Cortini. ki bi morala iziti te dni, da bi tako služila za propagando, bo verjetno izšla na otvoritvi ohm-piade in bo tako odpadla r;°-na propagandistična funkcija. Obenem pa pravijo, da verjetno ne bo izšla napovedana i-talijanska znamka, posvečena prvi obletnici prihoda italijan. skih čet v Trst.
Istega dne je izšla druga znamka, posvečena mednarod. ni kmetijski organizaciji (FAO), ki deluje v okviru OZN in ki ima svoj sedež v
mam
Rimu. Nominalna vrednost znamke je 60 lir in je, kot smo že povedali, namenjena zunanjemu prometu. Na znamki je vidna palača,- kjer je v Rimu sedež organizacije. Znamka je podolgovate oblike in je tiskana v litasti in črni barvi. Zobčanje je 14x14. Na spodnjem delu znamke vidimo napis tfF.A.O. — Anniver-sario«.
IZPOLNJEVALKI
Franček se po njivi suče, skupaj spravlja zrele buče.
Buče — to on dobro ve — rada jih živina jč.
A pečke bo ven pobral, jih sušit pa sonce dal.
To pozimi naj slaščice bodo za uboge —
Oond)
Ej, lisica, zvita tiča, to vam je potuhnjen spak. | Zalezuje, oprezuje kje bi vdrla v —
(jjVCuSOOjOOl)
DARILNE PAKETE
jestvine, tkanine, kolesa, radio a-parate, šivalne stroje in vse druge potrebščine za gospodinjstvo pošilja
Giacomo Vatovecj^J^
---------------------  Tel.	23‘ffil
TRST, Ul. Torreblanca 1©	37-5°
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IM TKDlH
ULICA F. CH1SP1 14 - TEL.
,j.Jtl
TRST — ULICA F. CKlSri I« —	j(o
ULICA OELLE MILIZIE 19 - TEL.
NOVOST! nnMTiVia,«
Hadio TKLEFUNKEN j J U LVl1LM V '
SPREJEMA BREZ
M0r£l*J
7 ŽARNIC
UHEV. XX StE
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
•iVS'
Telefon »
MOTOM 48
DELFINO 160 CCM
Postaja za usluge v Nabrežini.- FRANC $■ znižanecenC
cot
SjfV
P* sai» tef
I
s1*?
V
IMPOPORl
-------------------o-rl	23	1
EL C B ATT IS r Lgglfi
TRST, __ _
Tel.44-208 Telegr. IMPEXPOR
UVAŽA.
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
teksti
VAZa'
17,
in'
a>'
no blago -	^
novrsi*1*
f t i
SPECIALIZIRANO P°DJ c,j0 ZA VSAKOVRSTNE KOMP*^
ARBON
n
Nova	Prec
švicarske zn
Me cene
J, Moška in ženska ura pozlačena, s 7 rubini
2. Kronograf, pozlačen .
3, Avtomatična moška u-ra, pozlačena..........
4, Ženska ura okrogle ali kvadrataste oblike, 18-karatno zlato..........
5. Ženska ura iz 18-ka-ratnega zlata z zlato (18 karat) zapestnico
V„ ur« ARHON« P£-e.j.
zah£l°*°$
7.500 7/ 16.000 >,r
18.000 V
11.000 'if
18.000 lir
irodoH"
Pohitite,
«AR
SjESTAMKfl KMEČKE ZVEZE Nfl PROSEKU
Upravičene zahteve Hov
| zastopstvu v trgovinski zbornici
Vranje socialnega zavarovanja kmetov - Kaj bi ^lo treba storiti za intenzivnejše obdelovanje zemlje
Predsinočnjim je bil tudi 18 Proseku sestanek KZ, na •aterem so se domači kmetje ogovorili o raznih problemih J^etijskega gospodarstva, ki
S
I tič
, Posredno, ali neposredno !'«jo njihovega kraja. Predam je bilo govora o trgovski zbornici, kajti naši *m6tje so zelo zainteresirani
V tem vprašanju, ki je zdaj dnevnem redu. Gre nam-
tc za to, da pristojne oblasti ;r! imenovanju v nove zbor-“■ciie organe upoštevajo po-*sbe tukajšnjega kmetijske-j , gospodarstva, upravičene shteve kmetov in jasne do-°jbe Posebnega statuta.
0. tej zadevi je obširno go-j?ril na sestanku tajnik Večke zveze, ki je izjavil. 5® je KZ še pred dobrim Vsecem poslala v tem pogle-;u pismeno vlogo na gene-‘Slnega vladnega komisarja J* zdaj skupno nastopila z malih posestnikov. Poparil je, da bi bilo zelo ža-,°stno in sramotno obenem, bi v trgovinski zbornici ,e, naprej predstavljal tu-aišnje kmetijsko gospodarno človek, ki s tem nima nobenega stika še manj pa azumevanja.
zov- Kosmina je nato orne-J11 vprašanje socialnega žalovanja kmetov in kdo ovi-,9' da bi zakon o vzajemnih Moečkih zavarovalnicah raz-^Stiili tuni na naše ozemlje.
V zaključku pa je sporočil,
9 bo KZ po svojih močeh
“'Sanizirala po raznih vaseh a zimskem času strokovna jOdavanja, za kar bi moralo '“''zvzaprav skrbeti Kmetijsko Jadzorništvo. Nato je sprego-s)°ril tov. Furlan, ki je zla-, 1 Poudaril, da morajo naši oK^etje mislit* na intenzivno “delovanje zemlje, za kar je yri!dvsem potrebna strokovna a°brazba, za katero pa bi ■"orale skrbeti ustanove, ki
0 za to postavljene. Ko je ■Penil vprašanje kmečke
Radine, ki se za kmetijsko .odno manj zanima, je neki Plet predlagal, naj bi za . ladino priredili posebna in ,?Pimiva predavanja o kmetstvu Drugi je pripomnil, 119 bi ' morali s kmetijstvom ®fznanjati otroke na primeren .■'ačin že v osnovnih šolah 1,1 je navedel žalostne prime-** zapuščenih šolskih vrtov. St, .Glede na možnosti intenzivnejšega obdelovanja zem-j* so vsi prisotni izjavili,
, a bi bilo to na Proseku mo-|S°če, {e bi napeljill v ne-Jtatere predele nad obalo Vo-Pv°d in tam napravili pot 1 •“ ovinkov pod Kontovelom, J Jed vinogradi in «paštni» do I l°Pnic nad Miramarom.
POMEMBEN JUBILEJ TRŽAŠKIH OBRTNIKOV
Deset let obstoja Združenja obrtnikov
^druženje obrtnikov v Ti' , P Praznuje danes prvo de-pdetnico svojega obstoja-0fed desetimi leti so tržaški „ rtniici na skupščini usta-,'>vili svoje združenje, v ka-l,e8a se je do danes včlani-
1 večina obrtnikov. Obrtni-« v Trstu predstavljajo važ-
Postavko v mestnem gozdarstvu, saj jih je nad ij!00. ki delujejo na najraz-t Pejših področjih in v naj-g 'čnejših strokah. Trenutno ih* j nekaterih obrtnikov j. Predvsem onih, ki so tesno a®.v*zani z zaposlitvijo ladje-1 ‘°ic ter z gradnjo potniških iv 'J- ni preveč rožnat. Po-t 9Pjkanje dela je povzročilo d ?* brezposelnost obrtniških lavcev in s tem ohromilo ^ rlniške delavnice, ki že ta-razpolagajo z manjšim tu!Uom zaposlenih delavcev. ie vprašanje kreditov ni
čili precejšnjemu številu vajencev, da so se izučili obrtniškega poklica in se nato mnogi zaposlili tudi v večjih industrijskih obratih.
Ob desetletnici so obrtniki uredili v paviljonu C mednarodnega velesejma stalno obrtniško razstavo, ki bo danes odprta.
Glavna proslava obletnice bo danes ob 9. uri v mali dvorani gledališča «Verdi», ob 11. uri bodo na sedežu v Ulici Ghega 2 odkrili doprsni spomenik prvemu tajniku združenja pokojnemu Cristia-niju, ob 12. uri pa bo otvoritev stalne obrtniške razstave v prostorih velesejma. V imenu vlade se bo današnje proslave udeležil podtajnik ministrstva za delo in za socialno zavarovanje poslanec Armando Sabatini, dalje bodo prisotni predstavniki furlanskih obrtnikov, obrtnikov iz Milana, Firenc, Genove, Turina in Rima. S podtajnikom Sabatinijem bodo prišli v Trst tudi glavni ravnatelj za malo industrijo in obrt pri ministrstvu za industrijo in trgovino, predsednik italijanske splošne konfederacije obrtnikov in glavni tajnik konfederacije.
Neupravičeno odrekanje [luorograjskega pregleda
Kot je znano, je odsek za fluorografiranje pregleda! v raznih podjetjih že mnogo de. iavcev in nameščencev, kar se je pokazalo kot zelo koristen ukrep. Sindikati in sam odsek so tudi predlagali ravnateljstvu CRDA. da bi fluo-rografirali delavce in uslužbence tega podjetja, in sicer za časa dela, ker so tedaj vsi oelavci in uslužbenci navzoči in bi jih drugače bilo zelo težko zbrati. Ravnateljstvo CRDA pa je odgovorilo da ne more dovoliti flurografiranja med delom temveč le izven delovnega urnika.
Potemtakem nima zdravje delavcev in uslužbencev za ravnateljstvo CRDA nobenega pomena? Da ne bi zamudili delavci nekaj časa med delovnim urnikom, gre ravnateljstvo tako daleč, da odreka množični pregled, ki ga pač ni mogoče opraviti izven tega urnika.
Dopisi s podeželja
rot, ki vodi k našim zemljiščem proti Devinu, so an-glounierikanski tanki tako razrili in na ovinkih napravili globoke kotanje, da onemogočajo njeno uporabo. .Tod ne moremo voziti nobenega tovora. Tanki so odšli, pot pa je ostala in kliče po popravi. Ce je angloameriška vojaška u-prava povzročeno škodo poravnala, je menda poravnala tudi škodo na tej poti. Ta sredstva naj bi se porabila za njeno popravo, sicer bomo odrezani od teh parcel. Culi smo, da bo ta poprava prišla v poštev pri delih na račun Selada, a v to nimamo dosti upanja. Sploh smo nasproti vsem obljubam sila neverni; takšne so nas napravile skušnje. Obljub mnogo, dejanj premalo. Ce se nam sedaj na pr. «gradi» nova šola, postaja stvar sumljiva, in že malo zaudarja po volilnem programu. Vedno bolj se nas polašča občutek, da ms nekakšen nebodigatreba ali odvisen del občine. To j<* slab pojav, škodljiv naši narodni skupnosti. Kaj naj rečemo če se na nas (in tudi na Mavhi-nje in Prečnik) pozablja celo v primeru, kot je ’a-le; Nova cesta kriza nošo piavno pot Prečnik - Mavhin.ie - Ce-rovlje - Sesljan ob Sesljanu. Cez njo ne bomo smeli voziti, mosta pa ne bo. Morali bomo napraviti ovinek skozi Vižovlje, čez zelo prometno železnico, kjer je treba večkrat ob zapornici čakati. Razen tega je ob prehodu cez tračnice oster ovinek. Torej same ovire.
DEVIN
H. Povsem rešeno. Pomemben Da pa so obrtniki dosegli h>v Pt?dročju socialnega zava-to 'n na Področju pod-j()r za zaposlitev vajencev, so uspehi, ki so omogo-
Razpis naročajo
Finančna ttitendatfca v Trstu sporoča, da je bil z ministrskim dekretom od 1. avgusta 1958. ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 209 od 10. septembra t. 1. razpisan natečaj o izpitih za 180 mest namestnika tajnika v administrativni službi pri finančni inten-danci.
Rok za vlaganje prošenj je bil podaljšan do 30. novembra tega leta. Prizadeti se lahko ogledajo razpis natečaja na finančni mtendanci ob delavnikih od 10. do 12. ure.
Sreča v nesreči
Malo pred 18. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 36-letnega Ivana Bubniča, katerega so zaradi zloma leve roke in raznih udarcev po nogah pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. Mož je izjavil, da se je poškodoval v Ul. delle Campanelle, kjer se je malo prej prevrnil s trokolesnim tovornikom, katerega je šofiral Carmelo Pel-lizzano iz Ul. Mauroner. Policija je ugotovila, da je Pel-lizzano, poleg katerega je sedel Bubnič zavil iz Ul. Campanelle v ozko stezo, ki je z desno strani podprta s poldrugi meter visokim zidom. Ko je vozilo zašlo na rob, se je ta pod težo vdrl, zaradi česar se je vozilo s šoferjem in potnikom prevrnilo ter padlo na niže ležeči travnik. Šofer sfe je kljub nevarnemu padcu rešil brez poškodb.
Na novograjeni cesti imamo priliko videti kaj pomeni stroj pri delu. Predstavljali smo si, da bo kar mrgolelo delavcev, a delo naglo napreduje s peščico delovnih rok, ki dopolnjujejo strojno delo. Najteža dela je prevzel stroj. To je njegova dobra stran, ki lajša trud. Zal pa je tudi res, da tudi izloča z dela delovno silo. A tehnika napreduje in mehanizacija bo to izločanje še pospešila. Kako se bo to končalo? Pravzaprav se sprašujemo, kako se bo končalo razmerje med strojem in njegovimi lastniki: ali bo stroj njihov suženj, ali bo služil delovnemu človeku. Tako razmišljamo, ker smo tudi mi žrtev te lastnine. Tudi peščica naših kmetov težko gleda Kako se ji jemljejo pogoji za gospodarski obstoj. Paša je za našo živinorejo velikega pomena. Ta bo odpadla in to ne le zaradi zmanjšane površine pašnikov, ampak še bolj, ker ne bo mogoče z živino čez tri ceste. Brez iiv.i«e pa bo kmetovanje kmalu'zaspalo.
Sliši se, da namesava grof prodati svoje imetje. Ne vemo, če gre le za zemljišče ali celotno premoženje. Ce je to res — kar pa se nam zdi neverjetno — bo graščina prešla v roke kakšne ustanove, ki ji je na tem, da si prilasti zemljo ob obali.
Naša priroda bo še nekaj dni nudila čar naših jesenskih »cvetica, ki menda nimajo tekmeca in tvorijo svoj posebni razred. Rej, ta skromni kraški grm, je tako bogat z barvami in so njegovi «puše)j-ci» raztreseni po naših gričih posebno očarljivi in zbujajo pozornost tujcev.
pravijo Sesljanu Tržačani — s stako velikim avtobusnim postajališčem je še vedno brez čakalnice in javnega stranišča, a to zadnje baje samo zaradi tega, ker je občina v zadregi za greznico, odnosno za odtok. Ali je ta zadeva res nerešljiva?
Turistični kraj brez javnega vodovoda. Tako je pri nas. Dočim imajo Devin, Mavhinje in Sempolaj svojo zdravniško ambulanto, smo mi brez nje. Javna kopalnica spada v prvo poglavje civilizacije — mi to lahko pogrešamo. In tako dalje.
Ne omenjamo tega kot naš kapric, ampak gre za nujne naprave, na katere bi nam ne bilo treba ponovno opozarjati .
Naše obrtnike smo že večkrat opozorili, tla so iz slovenske korenine in na slovenskih tleh ter se njihovih obratov poslužujejo tudi, odnosno predvsem Slovenci. Na to — so razen nekaj izjem — pozabili. Ali je res njihova naloga samo — denar?
KATINARA
Po tolikem pisanju in intervencijah se je končno uresničila želja prizadetih, ki so prosili, naj bi tržaška občina popravila kos ceste od zadnje avtobusne postaje na Kati-nari mimo pokopališča do cestnega križišča proti Ključu. Pot je bila vedno zanemarjena in v slabem stanju, v nekaj mesecih pa so jo popolnoma popravili, kakor je bilo potrebno.
Zdaj pričakujejo številni vaščani, posebno pa delavci in dijaki, ki se vsak dan vozijo v mesto iz Ricmanj, Boršta, pa tudi iz Bazovice, da bo občinsko podjetje Acegat podaljšalo avtobusno progo na Ka-linaro vsaj do Ključa. Prizadeti so Dred časom vložili pri omenjenem podjetju pismeno vlogo s podpisi. Pri Acegatu so se opravičevali in vlekli na dan neke težave glede pomanjkanja vozil, a zdi se nam, 'da ta opravičila niso utemeljena in podjetje bi lahko u-streglo upravičeni želji in potrebam številnih potnikov iz omenjenih vasi, ki morajo vsak dan v mesto, pa naj piha burja in lije dež, ali sije sonce.
PREBENEO
S E S L ) A N
Lahko že govorimo o treh Sesljanih: o prvotnem ali u-nem ob stari poti proti Vižov-ljam, Cerovljam in ostalim vasem, o spodnjem (proti Devinu) in o novem ezulskem naselju. Spodnji del bo kmalu štel 3U številk in ima že kar štiri gostinske obrate, med temi velik hotel »Paradiž*. Ezulsko naselje bo nedvomno preskrbljeno z vsem, kar sestavlja pogoje za samostojno veliko družino. Njegovi obrisi so vedno bolj vidni in kaže, da bo še bolj rastlo. Ce bi se tako skrbelo za javne potrebe starega Sesljana! In teh potreb je več kot preveč. Gradnja novega šolskega poslopja je otrpnila, čeprav je bil iz zadnjega gospodarskega načrta nakazan zadnji obrok 7 milijonov lir. »Tržaški dragulj* — tako namreč
gradnja novega zelenjadnega trga na debelo
Te dni bodo končali novo vojašnico za karabinjerje, ki so jo postavili ob vhodu v našo vas takoj ob cesti Dolina-Socerb. V kratkem pa bodo začeli graditi novo vojašnico za financarje in sicer pod vasjo ob poti proti Mačkovljam. Pri gradnji vojašnice za karabinjerje so bili zaposleni predvsem domačini,' ne vemo pa še kako bo pri gradnji vojašnice za financarje. Vsekakor mora gradbeno podjetje nuditi zaposlitev predvsem potrebnim domačinom in jim dati možnost zaslužka, da lahko preživijo sebe in svoje družine.
Kakor smo zvedeli iz časopisnega poročila, je bila odobrena za našo vas gradnja pralnice, ki jo zelo potrebu-
iemo in o čemer »mo že več-:rat pisali v našem listu. Ob svojem zadnjem obisku nam je župan obljubil, da bodo z delom začeli čim prej. Nismo se pa še dogovorili za kraj, kjer naj bi bila pralnica. To pa ni nerešljiv problem; mnenja so sicer različna, upati pa je, da se bomo z dobro voljo in z upoštevanjem skupne koristi lahko zedinili in si izbrali primeren prostor.
BOLJUNEC
Primorski dnevnik je 23. oktobra t.l. objavil članek pod naslovom »Kaj bodo gradili v dolinski občini*, v katerem poroča o javnih delih, ki bodo izvršena v okviru 16. in 17. gospodarskega načrta, za katerega je določenih 62.5 milijona lir. Na koncu je v članku rečeno, da imajo po vaseh tudi še druge večje ali manjše notrebe. za katere bi bilo treba poskrbeti. Tu omenjamo eno takih potreb, ki je pereča in nujna in na katero so v dolinski občinski upravi popolnoma pozabili.
Na Kretenki in v Ronki, ki spadata v Boljunec in kjer so po vojni sezidali nekaj novih hiš, se ljudje stalno pritožujejo, da nimajo javne razsvetljave ob poti. Od križišča pri Domju do mostu pri Mahniču je ponoči popolna tema; nikjer ob poti ni luči, čeprav i-majo po hišah električno razsvetljavo. Vse to dela kaj čuden vtis in vsi, ki tja prihajajo, se čudijo, kako je mogoče, da je ta kraj, ki je tako blizu mesta, na tak način zanemarjen in zapostavljen.
Obe naselji sta ob glavni cesti in je zaradi tega ponoči nevarnost, da pride do prometnih nesreč. Prav na Kr-menki, na kraju kjer ni javne razsvetljave, se je. kakor znano, nedavno dogodila huda avtomobilska nesreča, pri kateri je bil zelo resno poškodovan Ivan Pasarit, ki so ga morali odpeljati v bolnišnico. Nevarnost je še večja, ker ob hišah pri cesti ni pločnika.
Zato upamo, da bo dolinska občinska uprava zadevo vzela v pretres in v čim krajšem času poskrbela, da bo tega zapostavljanja konec.
Domačin
SOVODNJE
Prejšnjo nedeljo zvečer so se v gostilni Hmeljak zbrali vsi pevci in pevke domačega pevskega zbora; prisotnih pa je bilo tudi mnogo ostalih vaščanov, ki so hoteli martinovati po lepem vstarem običaju. Moški in mešani zbor sta izvedla celovečerni program; peli so lepo in pokazali, da so dosegli pod vodstvom pevovodje tov. Dorita že lep napredek. Posebej je razveseljivo, da sestavljajo zbor povečini mladi ljudje, ki so pogoj za nadaljnji obstoj zbora in prosvetnega društva. Tudi
starši, ki so poslušali ubrano petje, so bili zadovoljni z napredkom zbora in marsikdo je pripomnil, da je za mlade ljudi najlepše, če se izživljajo v pevskih zborih, saj s tem nadaljujejo tradicijo svoiih prednikov, obenem pa se izobražujejo in se v družbi svojih vrstnikov tudi prijetno zabavajo.
Tudi za šport je sovodenj-tka mladina navdušena, saj v prostorih društva vneto igra ping-pong. Dobro bi bilo, da bi srednješolci iz Gorice, ki so že na večjih turnirjih pokazali svoje znanje, prišli tudi v Sovodnje in se v ping-pongu pomerili z domačimi mladinci, imamo tudi mlado skupino nogometašev, ki bi se rada kmalu pokazala, zato pa redno vadi in upati je, da ne bo razočarala športnikov.
Kmalu bomo začeli nositi na trg rdeči radič, po katerem je naša vas že postala znana žirom Goriške in tudi drugod. Upamo, da bo kupna cena zadovoljiva.
Pred dnevi smo zvedeli, da bo prišel k nam za župnega upravitelja g. Komac iz Devina.
Naša vas spada v števerjan-sko občino, vendar se naše zahteve ne upoštevajo kot bi že leli, čemur je kriva največ pasivna bilanca občine, pa tudi njeno premajhno zanimanje za nas. Čeprav so nam lepo popravili pot, ki vodi iz Uklau-cev do naše vasi in so to poletje začeli graditi cerkev, ki bo spomladi najbrž že popolnoma dograjena, pa je še vrsta stvari, ki so zelo pereče in čakajo rešitve. Naši malčki obiskujejo šolo v kletnih prostorih, ki so premajhni in predvsem higiensko neprimerni za pouk. Zatorej bi bila gradnja šole zelo potrebna tei je ne bi smeli več odlagati Žalostno je tudi dejstvo, da nimamo električne razsvetljave in smo torej ena izmed zelo redkih vasi na Goriškem katere prebivalci si na žalost še vedno svetijo s petrolejko
P O D O O R A
Goriška občina že dalj časa popravlja glavno cesto; ograjuje namreč njene pločnike tako da bo cesta lepša. Toda pri tem ne moremo zamolčati, da občina pozablja na o-stale manjše ceste in ulice v naši vasi, ki *o v zelo slabem stanju in skora' neprehodne, kot je na pr. Ulica sv. Justa, po kateri ni mogoče hoditi niti peš. kaj šele z vozili.
V naši vasi imamo dobef pevski zbor.	ki	se je	že	večkrat izkazal	v	radiu	in	tudi
drugod, kjer	je	nastopal,	toda
žalostno je bilo,	da se	ni	zbor,
kot je bilo to v ostalih krajih in posebno lepo v Stever-janu, spomnil naših padlih fantov in mož. katerih trupla leže na pokopališču in jim ob priliki vsakoletne proslave mrtvih ni zapel v spomin in zahvalo za njihove žrtve vsa. nekaj žalostink. Upamo, d? bo drugo leto drugače.
Zeleno gnojenje - najboljši
nadomestek za naravno gnojilo
lOO kg gralCIce z a. podor ustreza pribl. 69 kg gnoja glede organske snovi In 84 leg glede dušika
, * a ,za gradnjo novega trga Ho *n zelenjavo na de-B v Ulici Čampo Marzio so polnem teku. Z deli so za-rihiV- iunUu, trajala pa bodo i , ‘*zno dve leti. Za ta čas 2a 8a<jje *n zelenjavo na . “m namestili na Trgu Du-Abruzzi. Načrt nove-
*tu8a ‘e ‘zzval v občinskem
•'. obširno razpravo, ker „ 0cmski odbor sprejel sklep * adnji trga brez predhodne -otf4Ve v občinskem svetu. 1 temu nedemokratičnemu
postopku so protestirali poleg svetovalcev opozicije tudi nekateri svetovalci večine.
Kritike so se že nekaj mesecev po začetku del pokazale kot utemeljene in so občinski odborniki na seji občinskega sveta 11. oktobra predložili v odobritev sklep o dodatnih načrtih novega trga, ki določajo gradnjo tržne dvorane v širini 20 metrov »n ne 16.40, kot je bilo to prvotno določeno. Za ta in še druga predvidena dodatna dela,
ki niso bila predvidena v izvirnem načrtu, bodo porabili 23 milijonov 696.000 lir.
Pred začetkom del je bilo tudi rečeno, naj bi v bodoče trg razširili na kraj, kjer je sedaj artilerijska vojašnica. Ta dela naj bi stala 70 milijonov lir.
Na sliki vidimo betonske stebre, na katerih bo zgrajena glavna dvorana novega trga za sadje in zelenjavo na debelo.
Zeleno gnojenje so uvedli zlasti v vinogradniških in sadjarskih predelih, kjer zaradi pomanjkanja živine ni gnoja. V Franciji, v Alžiru, na Štajerskem in drugje poznajo zeleno gnojenje in »e ga tudi poslužujejo.
Zakaj torej ne bi poskusili tudi mi, vsaj v tistih krajih, kjer ni živine? Saj končno ni taka žrtev v primerjavi s koristjo, ki jo v pomanjkanju gnoja prinaša zeleno gnojenje.
Postopek pač ni težak. Vsako leto določimo del vrta ali njive; posejemo ga v avgustu — septembru z rastlino, ki jo nameravamo podorati. Priporočljiva je predvsem gra-šica. Spomladi spravimo v zemljo zeleno maso. Pri tem se nismo mnogo zamudili. 2rtev — ponavljamo — ni velika, koristi pa znatne, saj bo-
mo ujeli več muh v enem mahu in sicer;
1. Preprečili bomo izpiranje hranljivih snovi v nižje sloje; izpižanje je jposebno močno v deževnem jesenskem času.
2. Vezali bomo padavine, s tem, da j*h bodo rastline vsesavale s koreninami.
3. Spomladi ob podoru bomo vračali zemlji — poleg vode in snovi, ki bi se sicer izprale — velike količine prepotrebne organske mase.
Toliko glede splošnih ugodnosti, ki nam jih nudi zeleno gnojenje. Da bo podoba o zelenem gnojenju popolnejša, bomo podkrepili naše trditve z zanimivimi podatki, ki so plod dolgoletnih raziskavanj.
Vsak hektar, posejan z raznimi stročnicami, nam nudi v povprečju naslednje snovi: PRIDELEK V. kg NA ha;
Rastline	vode	organske	dušika	fosf.	kalija
		snovi		kisline	
Volčji bob	25.950	3822	150	33	45
Grašica	20.500	4165	130	50	165
Njivski grah	16.600	3150	102	36	112
Rdeča detelja	15.640	3850	»6	26	88
no 100 kg srednjega gnoja in 100 kg grašice:
100 kg srednjega gnoja
Organske snovi
Dušik
Fosfor
Kalij
Ostali elementi
Voda
Skupaj
kg 25.86 kg 0.57 kg 0.1% kg 0.63 kg 1.85 kg 70.90 kg 100.00
100 kg zelene grašice
kg 16.66 0.48 020
0.66
kg
kg
kg
Primerjava med gnojem in zeleno grašico nam torej pokaže, da ima grašica nekoliko manj organske snovi in dušika kakor gnoj. Na debelo, lahko trdimo, da 100 kg grašice za podor ustreza približno 65 kg gnoja v pogledu organske snovi, 84 kg pa v pogledu dušika. Upoštevajoč korenine, ki ostanejo v zemlji in druge ugodnosti, ki smo jih že našteli, je razmerje med gnojem in grašico ie ugodnejše. Ne moremo trditi, da j* grašica, ali na splošno zeleno gnojenje enakovredno gnoju, vendar mu je dober tekmec in ugodno nadomestilo. Seveda imamo z zelenim gnoje-
kg 82.00 kg 100.00
njem stroške za nakup seme. na in drugo. Zadevo bi lahko proučili in ugotovili, da tudi razmerje stroškov ni tako neugodno kot bi si mogoče mislili.
Zakaj ne bi torej poskusili
tudi mi, zakaj bi morali biti vedno zadnji? Ce imamo gnoj na razpolago, kar dobro, po starem naprej! Naša spodbuda naj velja predvsem tistim, ki nimajo gnoja in ki jim zaradi tega zemlja iz leta v leto peša in postaja trša.
INZ. AGR. P. PEČENKO
7 VRDHA
KNEZ UIALTER
NABREŽINA
vam nudi:
Šivalne stroje Singer Radioaparate Philips Kolesa Legnano ■ VVolsii in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele
Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanih cenah
INFORMACIJE telefon 22 523
Žganje kuhajo
AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE FRANC LIPOVEC
Vsakovrstni
prevozi
z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd.
GARA2A:
Ul. Tlmeus 4, tel 90-296 STANOVANJE:
Ul. F.Severo 6, tel 33-113
AVTOGARAŽA ..Roiano"
TRST-ROJAN - Ul. MUHEHI ST. 7 - TEU 35-608 privatno tel. 27-240 — (Zaunja postaja filobusa št. 5) Prostori za parkiranje avtomobilov In motornib koles — Odprto t udi ponoči —
Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vs kraje, tudi v inozemstvo
Pridelki so pospravljeni, vino je dozorelo, zdaj je Sas kuhanja žganja. Ce ne bi bilo hudih, predpisov finance, ki ovirajo žganjekuho, bi kmetje lahko imeli precejšnjo korist od tega. Pravijo sicer, da hočejo na ta način pobijati alkoholizem, toda, kdor je k temu nagnjen, si ga privošči, več zapravt in večkrat pije »trup, ki od žganja nosi le ime,
V Ricmanj ih sili iz kleti sredi vasi prijeten vonj. Ob vhodu je na cesti tise polno sodov. Notri pa noč in dan, neprestano že nekaj dni teče pristen tropinovec. Začeli so v polovici oktobra, kuhali so dva tedna, nato za praznike počivali 7 dni, pa spet začeli. Te dni bodo ponovno prenehali za nekaj časa, nadaljevali pa bodo, če bo potreba.
Vaški postilničar si je pred leti nabavil primerne kotle za destilacijo, ker s starimi kotli, kot so jih u-porabljali za žganjekuho naši očanci, se žganjekuha, spričo velikih taks, zdaj ne bi nikakor izplačala. Sem prinašajo svoje tropine kmetjje iz vsega Brega, iz Ricmanj, Boršta, Boljunca, Doline, Domja, s Prebene-ga, pa tudi iz tržaškega predmestja, od Sv. Ivana, s Kolonkovca in iz Lonjerja. Enkrat toliko se je razvila mala, skromna, a gospodarsko koristna industrija tudi na podeželju. Ce bi ga kuhali v mestu, žganje ne bi bilo več žganje.
Kmet pripelje svoje tropine v svojih sodih, delavci, ki so zaposleni pri žganjekuhi, napišejo s kredo ime dotičnega gospodarja in ko pridejo na vrsto njegove tropine, jih skuhajo za vsakega posebej in posebej nato zlijejo žganje v razne posode, da se gospodarji nebi sprli.
Seveda, stvar ni tako enostavna. Tropine so različne, kot so različna vina, ena boljša, druga slabša; boljše tropine pa dajo več žganja. Tri brente (45—50 kg J tropin dajo povprečno od i do 5 l žganja, slabe tudi samo 2 do 3 l, redki, zelo redki pa so primeri, da se doseže	S l.	Pa	tudi	od
shrambe tropin je zelo odvisno.	Paziti	je	treba,	da
se ne skisajo, da ne pride do njih zrak in da so v dobrem sodu.
Nekdo, prinese malo! drugi več. jibvpječno dobijo po 20 do 30 l'žganja, nekateri pa tudi	po	100. Teče
samo tropinovec, ker za sli-vovec so še večje takse, da se sploh ne splača na to misliti. Skoda, ker bi lahko ob dobrih letinah uporabili sadje, ki ni za trg.
Veljajo pač strogi, prestrogi predpisi in gorje o-nemu,	ki se	jih	ne bi	dr-
žal, ker bi moral slano plačati. Redki so posamezniki, ki sami kuhajo s svojim kotlom. Ne izplača se m preveč sitnosti imajo. Tu je bolj enostavno. Izročijo tropine, pridejo po žganje in za vsako alkoholično stopinjo dajo lastniku «žga-njarnev po 6 lir, gospodar pa uredi vse potrebno s financo in poskrbi, da iz tropin »izsilijo* kar se da, do zadnje kapljice. Ko »e začne kuhati od pečati finan-car finančne intendance kotle, tu pa tam napravijo kontrolo /inancarji, ko pa se zaključi, vse spet zapečatijo. Računajo pa na uro, zato delavci dobro pazijo, da ne izgubljajo časa, da je vse vedno pripravljeno, da imajo na razpolago vročo in mrzlo vodo, pri rokah tropine in steklenice, ker je vsaka minuta dragocena.
Obiskali smo in slikali to sezonsko ricmanjsko industrijo, ki marsikoga spominja na zlate stare čase, pa tudi na dneve «za časa svobode*, ko ni bilo treba zaradi žganjekuhe imett opravka s financarji.
Stevehian
Tudi pri nas se letos ne moremo pritoževati nad trgatvijo; bila je precej bogata in kleti smo napolnili i. dobro briško kapljico, po kateri je vedno veliko povpraševanje. Veliko se moramo truditi ' na tej naši briški zemlji, zato je bila za nas zelo razveseljiva vest, da bomo lahko v bodočnosti prihranili ogromno truda in napora. Naš vaščan Ciril Klanjšček je namreč v Reggio Emiliji nabavil traktor, s katerim bomo lahko opravila marsikatero delo v vinogradu, predvsem pa bomo lahko z njim okopavali trte in rahljali zemljo, kar nam bo prihranilo ogromno časa.
Dobro letino imamo tudi zato, ker letos ni bilo hude toče, kot lansko leto. To se imamo predvsem zahvaliti jugoslovanski obrambni službi proti toči, ki je na obmejnem področju vedno pravočasno izstreljevala rakete proti pretečim oblakom. Konzorcij /a obrambo proti toči iz Krmi-na je že spomladi poslal vpisne pole v števerjansko občino. Večina kmetovalcev se je izrekla za vpis v ustanovo, k. je ponekod pokazala uspehe, toda prav v števerjanski občini so se njeni člani vodstva pokazali zelo počasni in skoraj bi rekli nezainteresirani, da bi tudi pri nas pridobili člane in organizirali obrambno službo tako kot v Furlaniji.
Iz sodov naložijo tropine najprej v brente
Iz brente jih nato stresejo v kotel
V kotlu je tudi ta naprava — da ni gneče
Vrelo vodo vlivajo, da pridobijo na času
Spodaj pa dobro kurijo, da bo prej teklo
Vsaka posoda ima listek z imenom lastnika
J?rav dobro je in okusno. Na zdravje!
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6 —
20. novembra 195*
PO IMENOVANJU ITALIJANSKEGA SOL. NAOZORNiKA
Zahtevamo šolsko ailmiuniijo
Italijanski skrbnik ne more v zadostni meri skrbeti za obstoj in razvoj slovenskega šolstva
Namestitev novega šolskega nadzornika za italijanske in slovenske osnovne šole v osebi g, Medarda Carlesija -predstavlja za slovensko javnost preveliko presenečenje, da bi se moglo z novim stanjem sprijazniti, ne da bi izrazilo svoje upravičene pomisleke, ki jih na tem mestu samo posnemamo. Pri tem poudarjamo, da nimamo ničesar proti csebi novega šolskega inšpektorja, ki prevzema odgovorno mesto, in si celo dovoljujemo trditi, da bo verjetno povsem zadostil potrebam italijanskih osnovnošolskih učnih moči kakor tudi razvoju italijanskega šolstva, ne moremo pa tega ponoviti za naše šolstvo brez hudih skrbi za njegov pravilen razvoj in obstoj.
Imenovanje sodržavljana itn-lij anske narodnosti za nadzornika slovenskih osnovnih skupno z ukinitvijo slovenskega otroškega vrtca v Ul. Ran-daccio, odpira enega izmed najvažnejših vprašanj o slovenskem šolstvu, in sicer vprašanje šolske avtonomije, ki jo po važnosti komaj lahko primerjamo z uzakonitvijo slovenskega šolstva na Goriškem; šolska avtonomija je za nas Življenjske važnosti.
Ko je bila pred leti v Rimu delegacija, ki je predsedstvu vlade izročila spomenico z našimi zahtevami, je bila Šolska avtonomija eden izmed temeljnih šolskih vprašanj; to je ostala vse do danes. Kajti s sedanjim stanjem se nikakor ne moremo sprijaznili. Imamo šolskega skrbnika nad šolami vseh vrst in obeh narodnosti, ki je italijanske narodnosti. Do upokojitve šolskega nadzorniga Špacapana so bile slovenske osnovne šole pod nadzorstvom Slovenca, ki se je porazgovoril z učitelji r njihovem jeziku. Z imenova. njem g. Carlesija smo izgubili svojega predstavnika na tem položaju, kar z drugimi besedami pomeni, da smo bili hudo oškodovani.
Zapostavljanje naše manjšine s prepuščanjem odločujočih mest pripadnikom italijanske narodnosti, ki ne morejo z zadostno skrbjo čuvati našega šolstva je vedno bol) očitno Posledice niso izostale: otroška vrtnarica iz Ul. Randac-cio je v ePiccolus na očitke sama zapisala, kaj je slabega v tem, če je otroke učila v otroškem vrtcu »sladko Dante, jevo govorico* (!) — na slovenskem otroškem vrtcu (!).
Naša manjšina ima dovolj sposobnih ljudi za vodenje naših iol z boljšimi uspehi kot so jih sposobni doseči ljudje, ki ne morejo čutiti zadostne odgovornosti do našega šolstva.
Zato ponavljamo zahtevo vse slovenske javnosti, da se, nam prizna šolska avtonomija ki nam bo dovoljevala razvoj v skladu z naiimi šolskimi tradicijami. Poleg sedanjega šol-
skega skrbnika naj se postavi slovenski šolski nadzornik.
Ne vidimo razloga zaradi katerega nam ne bi mogle biti priznane te najosncnmj-še pravice. Želimo zboljšanje odnosov. To je naš skupni ci j k: ga je mogoče doseči s spe-stopanjem naših najosnovnejših življenskih interesov. Pot za dosego tega cilja pelje mimo številnih mejnikov med katerimi je tudi šolska avtonomija.
Vedno bolj smo prepričani, da se ta kamen ne sme obiti.
Oproščen obtožbe pretepanja žene
Na orožniško postajo v Ver-meljanu je 11. decembra lani prišla 36-letna Vittoria Ciani. Bila je precej krvava po obrazu, po čemer so orožniki najprej sklepali, da gre za nesrečo. Iz ženinega pripovedovanja pa so spoznali, da gre za družinski prepir, ki se je končal z moževim izbruhom in ženinimi poškodbami.
44-letni Romano Budai je dober delavec, njegova žena ter dva otroka pa ga po po-
uiiUe in citafle
Pii motiki dnevniki
Seja pokrajinskega upravnega odbora
Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora so odborniki odobrili razne sklepe go-riških občin in pokrajinske u-prave. Med drugim so bili odobreni sledeči sklepi; Gorica; nakup fotografskih reprodukcij v barvah; občinama Sovodnje in Steverjan je bil odobren proračun za leto 1956; pokrajinski upravi; oskrboval, nine bolnikov v pokrajinski umobolnici, pokrajinskem inštitutu za oskrbo otrok, pokrajinskem inštitutu gluhonemih, in inštitutih Duca d’Aosta v Gradiški.
izvedovanjih orožnikov niso marali. Med njim in ženo je pogosto prišlo do prepirov, ki so se navadno zaključili brez dejanskega obračunavanja. Desetega decembra lani pa je prepiru sledil pretep. Zakonca sta se sprla zaradi nekega nesporazuma iz prejšnjih dni. Ko besede niso bile več dovolj učinkovito orožje je mož ženo zagrabil za vrat ter jo opraskal. Poškodovano ženo so najprej odpeljali k zdravniku, ki je izdal spričevalo, po katerem bo ozdravela v dveh dneh. Naslednji dan je odšla k orožnikom ter jim izpovedala celotno zgodbo nemirnega zakonskega življenja. Pripomnila je, da zahteva ločitev od moža. Ko so zaslišali moža, je ta odločno zanikal, da bi ženi karkoli slabega storil. Pripomnil je, da je njegova žena nemoralna in da se bo tudi on ločil od nje.
Orožniki niso imeli na razpolago prič, ki bi potrdile izjave civilne stranke, zaradi tega so Budaia sodne oblasti oprostile zaradi pomanjkanja dokazov.
inž. Evgenio Mora, 74-letna gospodinja Maria Cadez, vd. Sfiligoj, 75-letni kavarnar Ore-ste Sessa, 35-letna gospodinja Teolinda Piani, por. Scuotto, 2o-letni delavec Isidoro Rus-sian, 44-letna gospodinja Irma Scozzina, por. Luchitta.
Oklicv delavec Luigi Madriz in gospodinja Clara Coglot, fi. nancar Ottorino Pegani in trgovska pomočnica Lidia Gnel-lini, lesni modelist Giorgio Sentieri in gospodinja Norma Cossovel, Giovanni Polo in Maria Duiz, brivec Emilio Claucis in gospodinja Giovan-na Zitter, policijski stražnik Giovanni Mantovani in gospodinja Elisa Vido, mehanik Božidar Gorjan in gospodinja Carlotta Comar.
Poroke: finančni podbrigadir Croce Furnč in gospodinja Francesca Melink, mizar Ali-no Trobini in delavka Marghe-rita Cappelletti, delavec Lu-ciano Domeniš in gospodinja Aldina Tobia, delavec Luigi Macor in delavka Lidia Mar-chi, trgovski dopisnik Gian-riccardo Bugari in gospodi nja Corinnn Niccoli.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci 12 - tel. 22-68; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49.
KINO
CORSO. 14.00: «ženska z reke«, 5. Loren in R, Batta-glia, v barvah.
VERDI. 14.00: «Mož brez strahu«, J. Crain in K. Douglas, v barvah.
CENTRALE. 15.00:	((Patrulja
Amba Alagi«, L. Taioli in M. Vitale.
VITTORIA. 15.00:	»V senci
vislic«, v barvah, V. Linf-dors.
MODERNO. 15.00:	»Izvidnica
rdečih jopičev«, R. Moreno in J. Craig.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE iz TRSTA gostuje v soboto 26. novembra s priče'kom ob 20.30 ter v nedeljo 27. novembra ob 16. uri v obnovljeni prosvetni dvorani na Korzu št. 1 (bivši Zlati pajek) z igro
11
«riLur
Edoarda De Filippa Prevedel I. Cigoj. Predprodaja vstopnic od torka dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 od 9. do 12 ter od 15. do 18 ure pred pričetkom predstave pri blagajni.
jijjlllP«! .lil
■H
Hi* *+*
iiHifli
-• m 11
IPii 1 i
m:::«:.
TREK1NO-TEKMA REPREZENTANCE A V FIRENCAH [PODATKI 0 MADŽARSKIH IGRALCIH
Reprezentanca-Como 4:1 (3:0) Puskits 74 krat rc|,rcz-^-t
Za reprezentanta je pozvan tudi vratar Lovati
FIRENCE, 19. — Za državno reprezentanco so danes dopoldne pozvali tudi vratarja Lovatija, člana Lazia. Poziv je posledica nezadovoljivegastanja vratarja Ghezzija, ki sicer nima več vročine, pa mora še danes ostati v postelji da ne bi bilo komplikacij.
Na bregu Soče nasii moSKo truplo
V četrtek zvečer je nek mož ob levem bregu Soče nabiral suhljad. Na kraju kakil) 100 m oddaljenem od mostu IX. avgusta je zagledal skoraj v vodi ležeče moško trup lo z okrvavljeno glavo., O za. devi je takoj obvestil orožni ke iz Standreža, ki so takoj prišli na kraj. Iz osebne iz kaznice, ki so našli pri utop ljencu, so ugotovili, da gre za 25-letnega mladeniča Izidora Russiana iz Ul. Baiamon ti št. 8. V teku noči je na kraj nesreče prišel tudi zdravnik, ki je ugotovil, da je smrt nastopila kakih 24 ur prej in sicer v sredo zvečer. Ponesrečenec je imel razbito lobanjo in zlomljeno desno nogo
Razne so domneve o vzrokih tragične smrti. Russian je odšel z doma v sredo zjutraj, z namenom da gre na delo v železarno ((Ferriera Montesan-to», kjer je bil zaposlen in od takrat ga ni bilo več domov.
TO IN ONO Z O SL AV J A
Dobra letina grozdja in jabolk
Rojstva, smrti m poroke
V goriški občini je bilo od 13. do 19. nevembra 9 rojstev, 10 primerov smrti, 7 oklicev in 5 porok-
Rojstva:	Vladimir Uršič,
Elisabetta Marchesan, Silverio Cidin, Patrizia Batistič, Vivia-na Ceccato, Oscar Huala, Giorgio Verdoliva, Gianfranco Medvešček, Annalisa Virgulin Smrti;' 54rletna gospodinja Amelia Riccato, por. Busatta 73-letni steklar Andrea Nanut, 66-letna gospodinja Carolina VVemberger, por. Paulin, 69-letna upokojenka Angela Persoglia, 71-letni upokojenec
Težave Oslov cev zaradi odvzema zemljišča ob Soči Protesti glede napisa ne otroškem vrtcu v Pevmi
Letos je bila trgatev dobra, predvsem če pomislimo na preteklo leto; grozdje je bilo tudi dovolj sladko in smo s pridelkom kar zadovoljni. Tudi cene novemu vinu so precej visoke, čeravno skuša večina kmetov vino zadržati v kleti vsaj do novega leta. Nekateri so bili primoram že prodgti sladko kapljico, kupcev sicer ni bilo dosti, vendar so najprej ponudili 70 lir za liter, sedaj pa so ceno dvignili tudi na 100 lir. Tudi jabolka so letos dobro obrodila, kar sq ne zgodi vsako leto. Toda z njihovo prodajo imamo zelo velik križ. Naše žene, ki jih nosijo na goriški trg se morajo izredno truditi, da jih prodajo. Kupna cena je zelo nizka in nekajkrat se je pripetilo, da smo morali jabolka, ki niso izbrana prodati na drobno tudi po 20 lir ali manj za kg. Pa tudi na drobno je malo kupcev, največkrat so to žene delavcev, ki zaradi slabega gospodarskega stanja pač ne morejo plačevati visokih cen za sadje in dajo toliko kolikor zmorejo.
Velike težave imamo in prav zato bi morale oblasti voditi več računa o kmetijstvu in
E. ČIBEJ
Instalacijsko podjetje za elektriko, vodo in plin
Stikala, žarnice, likalniki Električni in plinski gorilniki.
Vodne in plinske pipe itd.
GORICA - UL. CARDUCCI 15 - Tel. 30 11
kmetih na sploh in nam pomagati. Predvsem bi morale omejiti davke le na nekatere stvari! Tako pa moramo plačevati davke na vse mogoče: davek na živino, zemljo, dru žinski davek itd. Posebno pa so oblasti grdo ravnale z nami, oslavskimi kmeti, ko so nam odvzele zemljo ob Soči S tem, da nam Ente Tre Ve-nezie ne daje več zemlje v najem, je pri nas nastalo veli. ko vprašanje kje bomo našli koruzo, krompir, žito in pa krmo za naše potrebe. Do-čim smo to imeli dpslej zajamčeno z obdelovanjem njiv ob Soči, bomo morali sedaj trošiti težko prisluženi denar z nakupom teh pridelkov Furlaniji in drugod in to se bo vsekakor odrazilo v našen gospodarstvu.
Z ukinitvijo otroškega vrtcu na Oslavju in otvoritvijo, odnosno gradnjo novega v Pevmi so oslavske žene zaskrbljene. Čeprav pozdravljamo z veseljem gradnjo nove stavbe za vrtec v Pevmi, vendar nam bo zelo težko pošiljati otroke v Pevmo, ki je od nas precej oddaljena; posebno po. zimi ne bo nobena mati zlahka pustila majhnega otroka na to dolgo pot. Poleg tega nas je zelo razburila vest, da so na novo stavbo v Pevmi napisali naslov otroškega vrtca samo v italijanščini, ko pa je vendar gotovo, da bodo v to poslopje zahajali predvsem slovenski malčki. Res ne moremo razumeti odgovornih ljudi, ki namerno preziraj' našo manjšino, pa čeprav s< se obvezali spoštovati jo ir ugoditi njenim zahtevam in potrebam.
Zaradi mrzlega vremena danes dopoldne reprezentanca B ni imela treninga na stadionu, temveč so s* igralci, s trenerjem Bigognom odpeljali z avtobusom na izlet na Fieso-le. Igralci reprezentance A pa so ostali kar v hotelu, kajti ze ob 13. uri se je začela njih tekma s Comom.
Igralci so prišli na igrišče takoj po 13. uri. Ob robu igrišča sta Marmo in Bigogno Pasquale, Schiavio in Tento-rio pa so se spravili na čast no tribuno. Moštvi sta nastopili v prvem polčasu v teh postavah:
Reprezentanca A; Viola Magnini. Cervato; Bearzot, Ferrario, Moltrasio; * Boniper-ti, Montico, Virgili, Pivatelli, Bassetto.
Como: Buffon, Marših, Grassi; Gandini, Mezzadri, Betti-ni; Bellini, Favini, Santoni, Gritti, Beldoni.
Strelci:	19’ Pivatelli, 29’
Bassetto, 35 Boniperti.
Mušketirji začno takoj napadati in kmalu leti mimo gola žoga, ki jo je streljal Pivatelli nato pa Virgili. Potem je spet Boniperti, ki je imel priložnost, toda pade in Buffon z lahkoto brani. V 12' prvi lep in močan strel, ki ga izvede Virgili. Buffon v letu žogo odbije v kot. Potem pošlje nevaren strel Moltarsio s 30 m in Buffon spet reši v kot. V 19’ prvi gol po akciji Pivatelli - Virgili - Pivatelli. Tudi v 27' okrene Buffon po Virgilijevem strelu žogo v kot, ki pa kot prejšnji ostane neizkoriščen. V 29’ da Virgili Bonipertiju ta pa z glavo poda Bassettu ki z lahkoto poviša na 2:0. Boniperti je dosegel tretji gor v 35’ in štiri minute pozneje se odlikuje Buffon, ko . Ohrarfi svoja vrata pred Virgilijevim strelom.
V drugem polčasu sta moštvi nastopili tako'
Reprezentanca A:	Buffon,
Comaschi, Cervato; Bearzot, Vernasconi, Moltrasio; Burini. Montico, Virgili, Pivatelli, Vi-volo.
Como; Viola, Marsili, Grassi (od 3' Cuttica); Gandini, Mezzadri, Bettini; Bellini, Favini, Santoni, Gritti, Ciani.
Strelca: 1’ Virgili, 16' Bellini (Como).
Virgili doseže gol že v prvi minuti. To pa je bil tudi zadnji gol reprezentantov na tej tekmi. V tem polčasu je Como večkrat v napad* in vča-
s Comom. Napadalni trio Boniperti - Virgili - Pivatelli je še dokaj vigran. Ce bi veljalo tudi prihodnjo nedeljo kot je veljalo v tekmi s Švedsko, da namreč madžarska obramba ni bila na višku, tedaj bi mogla omenjena trojica tudi kaj doseči.
Ghezzi ne pojde v Budimpešto
FIRENCE, 19. — Ghezzi je ves dan počival, čeprav ni imel več vročine. Zvečer se je zdel znatno boljši, vendar bo mdral s^dai še nekaj Časa počivati in tako se bo pač moral odreči Budimpešti. Namesto njega bo v reprezentanci A nastopil Viola, rezerva pa bo Buffon. V reprezentanci B. ki bo jutri ob 14.30 igrala proti Vigevanu, bo vratar Lo-vati, rezerva pa Persico.
Danes Inter-Udinese po televiziji ?
RIM, 19. — Iz merodajnih krogov zanikajo, da bi današnjo tekmo med Inter in Udi-nese prenašalu televizija.
PRIHODNJI MESEC V MADRIDU
R. Madrid-Partizan
PARIZ, 19 — Objavljeni so datumi tekem za pokal evropskih prvakov. Real Madrid in Partizan bosta igrala 11. decembra v Madridu, v Beogradu pa 8. ali 15. ali 22. januarja. Milan mora se igrati s Saarbruecknom 22. novembra in šele tedaj bo mogoče določiti naslednje datume za tekmo z dfmajskim Rapidom.
sih^ tudi( resno pgroza |Bj
na,” ki sedaj pamesjp Vio brani goli reprezentance. V prvem polčasu so mušketirji jgrali z vetrom, sedjij pa se* Veda igrajo p«oti vetru; vep? dar ne more biti samo to krivo, da njih igra ni tako točna kot v prvem polčasu, faradi tega so tudi nasprotniki bol) opazni in V 14’ dosežejo gol. Bellini, desno krilo, dobi žogo in strelja na desni strani Buffona. Nekaj strelov Vir-gilija, Montica in Vivola ne rodi zaželenega sadu. Igra je postala tudi bolj počasna.
Igralci reprezentance so vsekakor pokazali precej zadovoljivo igro. Seveda pa je treba biti pri presoji še vedno zelo previdni:	igrali so pač
BARCELLONA, 19. — Rezultati včerajšnjih tekem evropskega juniorskega hokejskega prvenstva:
Portugalska - Zah. Nemčija 3:1 (2:1)
Holandska - Belgija 2:1 (1:0) Italija - Španija 4:2 (2:2)
Po teh odigranih kolih imata Italija in Portugalska 6 točk, Španija 4, Holandska 2, Zapadna Nemčija in Belgija pa sta brez točk.
LAHKA ATLETIKA
Tudi Jugoslovani v Formi|i 23.1. m.
RIM, 18. — Italijanska latt-kogtletaka zve za je'dokončala pogp jan ja z fflrugimi zvezami za nastop inozemskih atfetdV
bodo še tri tekme:	1500	m,
kjer bosta kot inozemca nastopila Nemec Brenner in Jugoslovan Mugoša (3:47,8), nato 10.000 m, kjer bo tekmoval Konrad (Nemč.) *n še neki Jugoslovan, ter končno met kopja, kjer pa ne bo mogel nastopiti italijanski rekorder Bonaiuto. Tekmovanje se bo pričelo ob 14. uri.
• • •
Dvaindvajsetletni Brian Hevvson je bil izvoljen za ((športnika št. 1.» Velike Britanije za letošnje leto. Hew-son je najboljši britanski tekač na srednjih progah in veliko upanje v tekih na 1500 m in 800 m na olimpijskih igrah v Meibourneu.
Churc* Spieser (lahka kategorija) je v «Chicago Sta-diumu« v dveh rundah štirikrat poslal na tla Paddyja Younga preden mu je bila v 2'45” druge runde priznana zmaga s k. o.
Prihodnje leto dirka po Jugoslaviji
Namesto prejšnje dirke »Po Hrvatski in Sloveniji*
Na zboru plenuma Kolesarske zveze Jugoslavije je bilo po daljši diskusiji sklenjeno, da se bo dosedanja etapna kolesarska dirka «Po Hrvatski in Sloveniji« v letu 1956 preimenovala v «Dirko po Jugoslaviji«, ki bo na sporedu od 20. do 28. julija s startom v Sloveniji in ciljem v Beogradu. Za direktorja dirke je bil ponovno izvoljen Stiepan Ljubič iz Zagreba.
V koledarju prireditev prihodnjega leta, na katerih bodo nastopili tudi jugoslovanski kolesarji, so razen ostalih nastopov tudi »Dirka po Egiptu«, Dirka Praga - Berlin -Varšava, dirka po Avstriji in dirka za svetovno prvenstvo v Kopenhagnu.
v Formiji 23. novembra, ko bo tam), otvrn-jepa ^ržavAa šola za llhko- atl«t iko. JU tej prireditvi bodo tekme v metu diska In v~~skoku v višino najvažnejše, Nastopili bodo £011-solini in drugi mčfalci diska iz Itahje, pričakuje pa se nastop Madžara Szecsenyja (54.14 m), v skoku v višino pa bo lahko Roveraro zadnjič v tej sezoni izboljšal najboljši letošnji skok. ki ga je on sam dosegel z 1,95 m, v borbi z Jugoslovanom Marjanovičem, ki je jugoslovanski rekorder (2,03 m), ki pa v zadnjem času ni imel posebne sreče z boljšimi rezultati. Na sporedu
SAHOVSKI TURNIR V ZAGREBU
Ivkov premagal Gellerja
ZAGREB, 19.	—	Rezultati
XV. kola: Porecca - Bisguier 0:1, Rabar - Trifunovič remi, Fuderer - Minev 1:0, Pirc -Udovčič remi, Smislov - Milič prek., Matanovič - Barcza prek., Dueckstein - Karaklajič prek., Bertok - 0’Kelly prek., Ivkov - Geller 1:0, Gligorič Filip remi.
Stanje:	Smislov 10,5	(1),
Gligorič 10, Matanovič 9,5 (1), Bisguier, Ivkov 9,5, Trifunovič 9, 0’Kelly 8,5 (1), Geller 8 (1), Dueckstein 8 (1), Filip 8, Milič, Rabar 7 (1), Minev, Fuderer 6, Barcza 5 (2), Porecca, Pirc, Udovčič 5, Karaklajič 4 (2), Bertok 3,5 (1).
« » •
Od 30. t. m. do 22. decem bra bo v Varšavi mednarodni šahovski turnir, na katerem sta povabljena tudi dva jugoslovanska šahista. Ker bodo takrat v Jugoslaviji polfinalni turnirji za prvenstvo, je verjetno, da bosta za turnir v Varšavi določena dva igralca, ki imata pravico neposredne udeležbe na prihodnjem prvenstvu.
Odgovorili urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
Napad reprezentance B je sestavljen skoraj iz samih večkratnih državnih reprezentantov, med katerimi je tudi Hidegkuti
O madžarskih igralcih, ki bodo nastopili v A in B-re-prezentanci v tekmah proti Italiji prihodnjo nedeljo v Budimpešti in Livornu, objavljamo poleg imena letnico rojstva, ime kluba, kateremu pripadajo in število tekem, ki so jih odigrali kot reprezentanti:
Reprezentanca A vratarja:
Fazekas Arpad, 1932, Voe-roes Lobogo — Budimpešta, 5, Farago Lajos, 1932, Honved
— Budimpešta 3; branilci:
Buzanski Jenoe, 1925, Ba-nyasz — Dorog, 42,
Dudas Zoltan, 1933, Vasas — Diosgyoer, 1,
Kovacs Ferenc III., 1934. Voeroes Lobogo — Budimpešta. 1; krilci:
Bozsik Jozsef, 1925, Honved
— Budimpešta, 68,
Karpati Bela, 1929, Vasas — Gyoer, 7,
Szojka Ferenc, 1931, Ba-nyasz — Salgotarian, 16, Berendi Pal. 1932, Vasas — Budimpešta, 0; napadalci:
Toth Jozsef II., 1927, Vasas —• Csepel, 1,
Kocsis Sandor, 1929, Honved —• Budimpešta, 58,
Tichy Lajos, 1935, Honved — Budimpešta, 7,
Puskas Ferenc, 1927, Honved — Budimpešta, 74,
Czibor Zoltan, 1929, Honved
— Budimpešta, 37,
Kertesz Tamas, 1929, Kinizsi
— Budimpešta, 2,
Orosz Pal, 1935, Kinizsi — Budimpešta, 0,
Raduly Jozsef, 1927, Vasas —• Budimpešta, 2.
Reprezentanca B: vratarja:
liku Istvan I., 1933, Banyasz
— Dorog,
Gulyas Geza, 1931, Kinizsi —• Budimpešta; branilci:
Matrai Sandor, 1932, Kinizsi
— Budimpešta,
Dalnoki Jenoe, 1932, Kinizsi,
— Budimpešta,
Sarosi Laszlo, 1932, Vasas — Budimpešta;
Elektro-lnštalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel 29-322.
Viale Miramare 29.
SE PRIPOROČAMO!
Bu-
krilci:
Szabo, 1934, Kinizsi dimpešta,	_
Boerzsei Janos, 1927, roes Lobogo — Budimpešta. ; Dekany Ferenc, 1929, KinlM
— Budimpešta; napadalci:
Palotas Peter, 1929, Voero Lobogo — Budimpešta, 23, Sandor Karoly, 1929, Vo roes Lobogo— Budimpešta, • Csordas Lajos, 1932, Basa
— Budimpešta, 8,
Hidegkuti Nandor, Voeroe
Lobogo — Budimpešta, 53, Vileszal Oszkar, 1930, nizsi — Budimpešta,	.	.
Fenyvesi Mate, 1933, Kini2
— Budimpešta. 7,	,
Aspirany Gusztav, 1	'
Dozsa —• Budimpešta.
Ni podatkov o nastopih reprezentanc' B.
li 1X0 V Kltlžg
Danes 20. t. m. ob 1®- uri
POD KRINKO
Tehnikolor
Yvonne De Carlo, Dan Duryea
KINOPROSFK-KONTOVEI
predvaja danes 20. t. m-ob 17. uri film Metro
JEZDI VAOIIEBO
film Metro v barv**1
Igra Robert Tayk>r
kuhi Srnini:^!
predvaja danes 20. t. n1' ob 16. uri film M.G-®*’
V ponedeljek 21 *■ ob 18. uri film C.E-A’
Očiščenje
]^wjmCncttwh
predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 15. uri i° jutri 21. t. m. z začetkom ob 18. uri film
ODPUSTI Ml
Igralci:	RAF	VALLONE,	ANTONELLA	LUALDl
in TAMARA LEES.
Zgodba o ženi", ki je žrtvovala vse za ljubezen
Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke
RADIOTELEVIZIJA pf|QQI I Zaloga »Liquigasa“ in TRST >OpcIne X|l\\| vseh vrst štedilnikov Zoppas Trg Monte Re 4 (pri šoli) UUUUI |______________________
. ..—r
?GUY DE MAUPASSANT
/jf / r/fflf
29. f F Pl STRlflEK)
Mož, ki ureja dnevne novice 1n zapoveduje četi poročevalcev, mora biti zmeraj pozoren in zmeraj na oprezu, nezaupen, previdljiv, zvit, uren in gibčen, oborožen z vsakršno premetenostjo in obdarjen z nezmotnim nosom, da na prvi pogled odkrije lažno novico, presodi, kaj je dobro povedati in dobro zatajiti, ter ugane, kaj bo učinkovalo na občinstvo; in vsako stvar mora znati podati na tak način, da se vtis pomnoži.
Gospodu Boisrenardu, ki se Je opiral na dolgo izkustvo, je manjkalo samoobvladanja in spretnosti; najbolj pa mu je manjkalo prirojene prebrisanosti, kakršna je potrebna, da vsak dan že naprej slutiš delodajalčeve skrivne misli. -
Duroy bi bil tem zahtevam vzorno ustrezal in je res čudovito spopolnjeval uredništvo lista, ki Je «z državnim denarjem jadral po globinah politike*, kakor se je izražal Norbert Je Varenne.
Pobudniki in pravi uredniki *Vie Fran<jatse», to je bilo kakih pet ali šest poslancev, udeleženih pri vseh špekulacijah, ki jih je ravnatelj uvajal ali podpiral. V zbornici so Jih imenovali «Walterjevo drhal* in Jim zavidali, ker so morali z njim in po njem očitno služiti denar.
Forestier, politični urednik, Je bil samo slamnati možic teh poslovnih ljudi, izvrševalec teženj, ki so jih oni vsiljevali Prišepetavali so mu njegove uvodne članke, ki jih je hod.l vselej domov pisat, da bi imel mir, kakor je pravil.
Da pa bi dali listu bolj literarno in pariško lice, so bili pridobili zanj dve. vsako po svoje slavni peresi, Jacquesa Rivala, novičarja za dnevne dogodke, in Norberta de Varenne, pesnika in fantazijskega kronista, ali bolje, pripovednika, kakršnih je terjala nova šola.
Vrh tega so si bili poceni omislili umetnostne kritike za slikarstvo, glasbo in gledališče, urednika za poročanje o zločinih ter urednika za konjske dirke, iz velikega roja piscev, ki se lotijo vsega, kar hočeš. Dve ženski iz boljše družbe, «Rožnati domino* in «Bela šapica*, sta pošiljali drobnarije iz imenitnega sveta, obravnavali vprašanje o modi, elegantnem življenju, etiketi in oliki ter izklepetavali skrivnosti visokih gospš..
In *La Vie Frangaiser, je pod vodstvom vseh teh različnih krmarskih rok »plula po širjavah in globinah*.
Duroy je še ves plaval v veselju nad svojim imenovanjem za urednika dnevnih novic, ko je dobil drobno, v jeklo vrezano karto, na kateri je bral: »Gospod in gospa Walterjeva prosita gospoda Georgesa Duroya za veselje, da bi prišel v četrtek dne 20. januarja k njima na večerjo*.
To novo znamenje naklonjenosti, ki mu je kanilo tako brž po prvem, ga je tolikanj razveselilo, da je vabilo poljubil, kakor bi bil storil s kakim ljubezenskim pismom, Potem se je napotil k blagajniku, da bi z njim obravnal važno vprašanje denarnih sredstev.
Urednik dnevnih novic ima navadno svoj posebni proračun, iz katerega plačuje poročevalce za novice, dobre ali srednje, ki mu jih prinašajo zdaj ta, zdaj oni, kakor vrtnarji prinašajo prodajalcu zgodnjega sadja svoje pridelke.
Duroyu so bili odobrili za začetek dvanajst sto frankov na mesec in trdno je bil odločen, da ohrani precejšen del tega denarja zase.
Blagajnik mu je bil na njegovo nujno prigovarjanje naposled dal štiri sto frankov naprejščine. V prvem trenutku je imel resen namen, da pošlje gospe de Marelle dve sto osemdeset frankov, kolikor jih je bil dolžan, skoraj precej nato pa je pomislil, da bi mu ostalo samo še sto dvajset frankov v rokah, to je, povsem nezadostna vsota, s katera
ni mogel svoje nove službe dostojno spraviti v tek, in tako Je odložil to vračilo na poznejši čas.
Dva dni je imel opravka s svojo namestitvijo, kajti v veliki dvorani, ki je bila vsemu uredništvu skupna, je podedoval svojo posebno mizo in omare s predali za pisma. Zavzemal je en konec te izbe, medtem ko je na drugem koncu kraljeval Boisrenard, ki so mu lasje, ebenovinasto čini kljub njegovim letom, zmeraj viseli na polo papirja.
Dolga miza na sredi je bila določena za leteče urednike. Po navadi jim je rabila za klop, kamor so sedali, bodisi ob robu z visečimi nogami, bodisi na sredi po turško. Kakšen-krat jih je ždelo na tej mizi po pet ali po šest in so v držah porcelanastih kitajskih opic vztrajno lovili kroglo.
Duroy je bil naposled dobil veselje do tega razvedrila in je pod Saint-Potinovim vodstvom in ob njegovih nasvetih polagoma že postajal močan igralec.
Forestier, ki se je od dne do dne slabše počutil, mu |e bil zaupal svojo lepo lovikroglo iz antiljskega lesa, zadnjo, ki jo je bil kupil; zanj je bila trohico pretežka, Duroy pa je z močno roko lučal veliko, na vrvco privezano kroglo, vtem ko je prav potihoma štel: «En — dva — tri — štiri — pet — šest*.
Prav tisti dan, ko je moral iti na večerjo h gospe Walterjevi se mu je prvič posrečilo, da je zapovrstjo dosegel dvajset pogodkov. »Dober dan*, je pomislil, «vse mi gre srečno spod rok*. Kajti spretno igranje lovikrogle je v uredništvu tVie Frangaise* resnične pomagalo do nekakšne nadmoči.
Iz uredništva je zgodaj odšel, da bi se utegnil zložno obleči, in pravkar je stopal po rue de Londres, ko je zagledal pred seboj drobno stopicajočo ženico, ki je imela postavo ln gibe gosjle de Marelle. Začutil je, kako mu je šla vročina v obraz, in; srce mu je Jelo razbijati. Krenil je čez ulico, da bi jo pogledal od strani. Tudi ta se je ustavila in prekoračila cesto.. Bila je pomota; oddahnil se je.
Pogosto se je spraševal, kako se naj vede, ako bi kje iz oči v oči''naletel nanjo. Bi jo pozdravil ali bi se napravil, kakor da je vobče ne vidi?
«Videl bi je ne*, je mislil sam pri sebi.
Mraz je pritiskal, zmrznjeni obcestni Jarki so ohranjali
Tli
svojo ledeno skorjo. Pločniki so bili v svetlobi plinovk sU in sivi na pogled.	preselit1
je mladi človek prišel domov, je pomislil:	culji
sc moram. To stanovanje mi zdaj ne zadostuje veC*- haji, se je živčnega in veselega, zmožnega, da bi tekal P°. s nagias in ko je hodil med posteljo in oknom sem ter tja, je ^ ponavljal; »Torej prihaja sreča? Sreča prihaja! da pišem očku*.	.	ie	pri-
Na vsake kvatre je očku pisal; in sleherno P1S b robu neslo živo radost v skromno normansko kretnico	R0uen'i
ceste, vrh visoke rebri, od koder ima oko razgled po in po široki seinski dolini.	. nasl°"
Kdaj pa kdaj je tudi sam prejel višnjev ovoj	^ar
vom, ki ga je bila napisala okorna, drhteča rosa,	vgaKjC
pribito je bilo, da je ob začetku očetovega P-SII1“ bral zmeraj iste vrstice-	da	Sre
»»Dragi sin, s tem pismom ti dajem na znanj . materi in meni dobro. Novega v kraju ni bog\e dar bi ti sporočil...*	razmere v
In v srcu je še vedno ohranjal zanimanje za jetine. domači vasi, za novice o sosedih ter za stanje pou ^ je Ko si je pred zroalom zadrgoval belo samovez pigftu. sam pri sebi ponavljal: »Očku moram precej J	s tarče k
Ko bi me nocoj videl, v hiši, kamor pojdem, fyt kakršne debelo gledal! Presneti, kmalu bom sedel prt v® fVn,' -a£riedil1 še svoj živ dan n1 videl*. In hipoma Je v au t, kozica1111,’ črno kuhinjo tam doma, za izbo prazne kavarne, s grel ki so se rumeno bliskale po stenah, z mačkom, k	iej,en°
smrček v kaminu, zgručen kakor čepeč nestvor tekočih’ mizo je videl, mastno od dolge rabe in razilun mt!d jušnik, ki se je kadil na sredi, in svečo, ki je g jn ženo, dvema krožnikoma. In zagledal je tudi njiju, m_	gtfl
očeta in mater, kmečka človeka s počasnimi g . gub v majhnih požirkih srebala Juho. Poznal je sile* junin r na njunih starih obrazih, vsak najmanjši gib ljata, in glav. Vedel Je celo, kaj se vsak večer pogovarj sedita pri jedi drug drugemu nasproti.
.(Nadaljevanje
siedO'