rx Vl 'ai P | 'el 'h •».K r 'A n ,S\ <>\ V? m .*■ % * i •ste % 5 h 'Ji vrne. a. 'meri _s ), Ih. em, m jeziku,] karni JUNICAH} si Pril®* To pa n|. li "maiijf amostojm ■ec, tropin no one pijit 'ORTED”, J no in Krn; »olj zdravili; ijam sami List z» koristi delav¬ skega ljudstva. Delav¬ ci so opravičeni do vsega kar producirajo. This paper is devoted to the interests of the worklng class. Work- ers are entitled to e ’' <%■ CA what they produc H Entered as seoond-olaas mauer, D«c. 6, 1907, at the post Office at Chicago 111. ntiaer the Act of Congregs of March Srd, 1879. Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, “Delavci vseh dežela, združite se!” 81 PAZITE’ na številko v oklepaju, ki se nahaja polej; va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali na ovitku. Ako (410) je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo, ponovite jo takoj. Štev. (No.) 409. * Chicago, 111., 13. julija (July) 1915. Leto (Vol.) X. M Nemška nota, Naposled je Nemčija odgovorila na noto, katero ji je poslala vlada Zedinjenih držav po demisiji našega “največjega državnika” Bryana dne 9. mjV j» ni i a ' Mnogo se je govorilo in pisalo o tem odgo¬ voru, preden je bil izročen javnosti. Sedaj, ko »a vsakdo čita v dnevnih listih, se lahko izreče, it so med ameriško i,n nemško noto velike razli¬ te. Tudi ni treba nič tajiti, da j c spis nemškega državnega tajnika von Jagowa prav jezuitieen sestavek, ki gleda, da se umakne važnim vpraša¬ njem, pa se zato kakor glista razteguje o povsem stranskih rečeh. Trajalo je precej dolgo, preden so v Berlinu logotovili svojo diplomatično umetnino. Zdi se, ^ | jaso med tem časom pridno študirali Kniggejevo ajigo “Umgang mit Mensehen;” kajti nota je ako prenapolnjena z uljudnostjo in s komplimen- kakor japonsko in kitajsko pismo. Nemška vlada sega v preteklost, kakor da ho- M ie pisati zgodovinsko disertacijo, pa citira kar N Friderika “Velikega,” pa John Adamsa, Benja- Diin Franklina in Thomas Jeffersona. V dolgih odstavkih hoče AVilsonu dopovedati, da je bila redno prijazna Ameriki in da ceni njeno prijatelj- kem, Cjj itvo bolj kakor vse zaklade tega sveta. In po¬ em pretaka krokodilske solze, ker se ‘mora’ ta- ;o bojevati, da potaplja nedolžne može, žene in o- roke, “Cesarska vlada — pravi — goji trdno upa- ife, da se najde kakšna pot, kadar bo sklenjen nir, ali pa prej, da se popravi zakon o pomorski ojni.” To je zelo lepo; ali drugi ljudje goje celo upanje, da bo po vojni vsaj za nekaj časa celo mir, in mislijo, da bi bilo bolj važno, storiti sedaj kaj za varnost nevtralnega človeškega življenja. Ali misli berlinske vlade hodijo po svojih poseb¬ nih potih .. . Po teh .posebnih potih prihaja Herr von Ja- gow tudi do zaključka, da bi morala ameriška vlada postati dekla nemške vlade. Kajzerjevi go¬ spodje bi namreč milostno dovolili, da se ne tor¬ pedirajo brez svarila ameriške pasažirske ladje, vozeče pod ameriško zastavo, ako prevzame ame¬ riška vlada odgovornost, da se na takih ladjah ne vozi kontraband in če se vsakokrat pravočasno naznani nemški vladi, kdaj pride taka ladja v ev¬ ropske vode. Modri so pruski državniki, to je res! Na naj¬ enostavnejši način bi tako izpremenili ameriško nevtralnost v majhno nemško-ameriško zvezo, v kateri bi bila Nemčija gospodinja. Če bi wash- ingtonska vlada prevzemala na,pram Nemčiji od¬ govornost, da ne bo kontrabanda na ladjah, ki plu¬ jejo pod njeno zstavo, ne bi bilo to nič druzega, kakor da bi v nemški službi zatrla svojo lastno trgovinsko svobodo in pregledavala svoje ladje ne po svojih zakonih, temveč po ukazu in v inte¬ resu Nemčije. Sploh pomenijo predlogi nemške note, kako da naj potujejo Američani, da bodo varni torpedov iz nemških podmorskih čolnov, prepotentno vme¬ šavanje v ameriške zadeve, Jasno je, da bi Zedi¬ njene države, če bi jih sprejele tako kakor jih predlaga Nemčija, s tem priznale pravico Nem- Proti vojni. Uradniki vlade v Washingtonu niso hoteli časnikarskim radovednežem izreči nobenega mne¬ nja o nemški noti, dokler se ne vrne predsednik AVilson v glavno mesto. To smatramo za dobro znamenje in za precej¬ šen napredek, zakaj doslej je mnogobesednost “merodajnih oseb,” ki jo ameriški reporterji po¬ sebno ljubijo, povzročila že prav mnogo sitnih in dostikrat kritičnih situacij. V sedanjem previd¬ nem molku je vsaj nekoliko spoznanja. Zato je .pa glasnejše časopisje. Kar jih je na militaristični strani — in to je večina velikih li¬ stov — rožljajo zopet s sabljo, da odmeva po vsej deželi. “Amerika mora z vsemi sredstvi varovati svoje pravice,” “Amerika si mora za vsako ceno pridobiti zadoščenje” — to so variacije, ki opisu¬ jejo zahtevo, da naj Zedinjene države pograbijo za meč. Ako bi mogli Rooseveltov« odločevati, bi šel danes ultimatom v Berlin in jutri opolnoči bi imela, vojna mornarica povelje, naj oplujo čez atlantično mlako. Ne verjamemo, da ima predsednik Wilson v svojih načrtih vojno z Nemčijo. Njegova doseda¬ nja politika v tej zadevi je bila precej previdna in .preudarjena. Če se je v času prve lusitanske čije, da gospoduje na morju po svoji volji in da dela v tem oziru nevtralnim državam predpise. O potopu “Lusitanije” ima Nemčija vsak dan drugo teorijo, ali vsaka “dokazuje”, da se je tisti poto.p “moral” izvršiti. Tako se mora reči, da je nemška nota res neppooolna, neodkrito- srčna, sploh nezadovoljiva. razburjenosti znal zadovoliti z ono noto, ki jo je še Bryan podpisal, je težko verjeti, da bo sedaj, ko se je poleglo že mnogo strasti, izpremenil svojo smer. Kljub temu se ne more trditi, da je ameriški mir tako zagotovljen kakor pekel grešniku. Džin- gi kriče glasneje kot kdajkoli, oboroževalni kapi¬ talizem preži na nove profite, in velike plasti a- meriškega ljudstva so zelo dostopne hiperpatrio- tičnim sugestijam. Nevarnost se je zmanjšala, minila ni; odkar je znana zadnja nemška nota, se je vsaj za nekoliko odstotkov zopet povečala. Toda Zedinjene države nimajo resničnega po¬ voda za vojno danes, kakor ga niso imele lani, ko se je vojna pričela. Nemška nota je zanikrna. Ni res, kar pisari¬ jo tukajšnji nemško patriotični listi, da si ne mo¬ rejo Zedinjene države želeti nič lepšega nego jim ponuja von Jagow. Tudi pa ni res, da si morajo Zedinjene države z vojno izsiliti več. Razun voj¬ ne so druga boljša sredstva, da zavaruje Wash* ington pravice Amerike. Vojna ne more prinesti Zedinjenim državam nikakršnega dobička. Na to menda ne misli no¬ ben pameten človek v tej deželi, da bi Amerika v Evropi kaj osvojila. O kakšni veliki vojni od¬ škodnini.se ni treba nikomur nič sanjati; kaj naj se pa izpreša iz prezadolženih evropskih držav? Veljala bi pa vojna Amerike toliko, da je ni zmage tako slavne, da bi mogla nadomestiti izgubljena življenja in uničena bogastva. Važni simptomi v Nemčiji ), St, JOI >eka 3Čih lj^ Li poslu* 1 > ne < Omenili smo že večkrat, da se kaže v nazo- ■;h in v taktiki nemške socialne demokracije ve- ;k preobrat. Kdor ga pazno zasleduje, mora poznati, da je tem večji, čim dalje traje vojna, n to je važno, kajti da je nemška socialna de- ja najveeja socialistična stranka na sve- ii, se na rioben način ne da utajiti. Od vedenja ake stranke je pa veliko odvisno — v Interna- [onali, in v n eni lastni deželi. Lahko se zgodi, bodo od tega tudi pogoji bodočega miru v eliki meri odvisni. Razveseljivo je zategadelj, da se boljinbolj može znamenja, ki kažejo, da mineva tista o- otica, ki jo je vojna nedvomno povzročila in da nihaja prava socialistična zavest zopet do ve- jave. Pričakovali smo, da se to zgodi, ker veruje¬ mo v moč socialistične ideje. Tudi socialisti so judje; če bi bili kaj več, ne bi bilo treba tega irutega boja, ki se mora dannadan voditi s ka- ^ litalizmom in njegovimi faktoijji. če bi imeli to kakor človeške sile, bi v tem boju lahko dcla- to. kar imenujejo s prirodnimi zakoni skrega- ii ljudje čudeže. Ker pa so le ljudje, se tudi b ahko motijo. In socialisti v nemškem držav Krn zboru so se ob začetku vojn.e zmotili. 1 Ali prepričani smo bili, da Hjiora priti čas, ko bo te zmote konec. Nemška vlada je zahte- idstva W fala, da naj. mirujejo vsi strankarski boji, do- :ler traje vojna. Nemški kajzer je zaklical, da zdaj ne pozna “keine Parteien, sondern nur eutsche.” To je bilo s stališča -vlade zelo raz¬ umljivo, kajti vojna zahteva disciplino, brezpo- disciplino, ki je eden prvih pogojev njene¬ ga uspeha. Vso deželo izpremeniti v ogromno vojašnico, vse prebivalstvo militarizirati — vsaj v tem zmislu, da vse od najsivejšega starca do zadnjega ravnokar odstavljenega otroka ne mi¬ sli na nič druzega kakor na zmago, da se vse, moško, žensko in otroško podvrže vojaškim za- 1)0 u e j htevam, da vse, bogato in siromašno, zapostavi tudi r svoje interese in služi le vojnim namenom — to jt bil vojaški ideal, ki bi bil toliko vreden kolikor Kruppovi možnarji. Ali taki ideali niso odvisni od volje nobene- sa kancelarja in nobenega kajzerja. Zgodovine ne delajo nobeno posamezne osebe, ampak razme¬ re; če to ne bi bilo resnično, bi morali ves svoj socializem zvezati v culo in iti iskat drug svet, kjer se zgodovina drugače določa kakor na tej zemlji. ■V Nemčiji so razredi s svojimi posebnimi, vzajemno si nasprotujočimi interesi — kakor po¬ vsod. Vojno navdušenje, ki učinkuje prav tako kakor pijanost od vina ali žganja, lahko zatemni to resnico za nekaj časa. Ali odpraviti se dej¬ stva ne dajo. Nasprotja, ki obstojajo, se tudi iz¬ ražajo. In prejalislej morajo izbruhniti. Cim- jih kakšna sila potlačuje, tem močnejša je eksplozija, kadar nastane. Nemški posedujoči sloji imajo popolnoma drugačne interese kakor nemški delavci. Zato je - noral priti trenotek, ko se pokaže, da tudi eni in drugi vojno različno presojajo. Nemški kapitalisti in agrarci mislijo na svo- je profite. Nič ne more biti naravnejšega od te¬ ga. Taki so njihovi razredni interesi, in oni do- očajo njihovo politiko. Nemške čete so poplavi- n Belgijo, prodrle so v Francijo, zasedle so velik del ruske Poljske. Kapitalistična ideologija pri- slabost 2 o v& a !j' Ako «£ ji dstvo j« 0**fi la i® ,.| iti 13 Eih- bol el haja povsem dosledno do zaključka, da je “naj¬ bolj patriotično,” če si Nemčija vse to pridrži in eventualno še kaj več osvoji. Belgija je indu¬ strijsko izredno razvita dežela; Belgija leži ob angleškem kanalu; severna Francija, ki je zdaj zasedena od Nemcev, je gospodarsko skoraj naj¬ važnejši del dežele, ima rudnike, tovarne i. t.d. Tako je tudi z zapadno Poljsko; Lodz spada med najbolj industrijska mesta vse Rusije. To so s kapitalističnega stališča važni mo¬ menti. Ali Belgija gleda naravnost Angliji v o- či. Ako postane nemška last, je to s primerno u- trjenim obrežjem pest, ki jo Nemčija nepreneho¬ ma moli Angliji pod nos. Obenem se podaljša s tem nemško-francoska meja proti Franciji. Stra- tegične ugodnosti so pa kapitalistično-imperiali- stične ugodnosti. Vojaško in politično okrepča¬ na Nemčija pomeni za nemške kapitaliste večjo moč v kapitalistični tekmi. Zato pojo nemški kapitalisti unisono: Da,s Vaterland muss grosser sein!.. . Interesi delavstva nimajo kaj opraviti s te¬ mi nameni. Vsak mir, sklenjen na podlagi poni¬ žanja kateregakoli naroda je grožnja z novo voj¬ no, pričetek pripravljanja za novo vojno. Po¬ vsod nastanejo novi povodi za oboroževanje. Ti¬ sti, ki so kaj izgubili, snujejo “revanšo.” Tisti, ki so bili premagani, tudi če niso izgubili ozem¬ lja, se “morajo bolje pripraviti,” da se jim ne zgodi prihodnjič tako kakor onim, ki so anekti¬ rani. Zmagovalci se morajo oborožiti, da lahko zavrnejo maščevanje. Mir je od tistega trenot- ka, ko jc podpisan “za večne čase,” v nevarno¬ sti in se more — po stari kapitalistično-militarr stični logiki •— varovati le z boljšim oborože- njem. Socialisti pa ne morejo želeti, da bi požiral militarizem šc večji del proračunov kakor do¬ slej. Ogromne zahteve njegove nenasitnosti gre¬ do vedno na račun delavstva. Ali tak mir ima še druge strani. Socializem ne more žalovati, ako se kapitalizem po vseh de¬ želah hitro in krepko razvija. Čimprej doseže svoj vrhunec, temprej mora sam v sebi propasti. Prevladajoči razvoj kapitalizma v eni deželi in njegovo potlačevanje v drugih pa ne pospešuje njegove nujne Pyrrhove zmage, ki ga prisili, da pokonča samega sebe kakor baje škorpion, am¬ pak da kapitalistom v zmagoviti deželi več orož¬ ja proti delavstvu, v poraženi deželi pa omaje moč delavstva, ki potrebuje za svoj razvoj tudi razvito industrijo. Socialistom v Nemčiji — ali v katerikoli de¬ želi — ne more zadostovati, če sami, v mejah svo¬ jo države, napredujejo. Kajti da zmaga sociali¬ zem, morajo biti vse dežele zrele zanj in vse de¬ lavstvo mora biti tako močno, da more premagati kapitalizem. Tudi zaradi sebe morajo nemški socialisti želeti po vseh deželah take pogoje, da se socializem povsod lahko čim krepkeje razvije. Mir, ki ga zahtevajo nemški kapitalisti In junkerji, p,a ne ustvarja takih pogojev, temveč jih izpodkopava. Čim so se imperialistične stranke oglasile z zahtevami, da se anektira Belgija, kos Francije, Poljska in še kaj druzega, je moral vsakomur postati jasen značaj te vojne. Med socialisti in drugimi strankami so se morala pojaviti tista nasprotja, ki jih je hotela vlada z enostavnim u- kazom izbrisati. In vsak dan prinaša nove do¬ kaze, da se širi prepad med strankami. Bolj¬ inbolj se jasni v socialističnih vrstah Nemčije in neizbrisno razredno nasprotje prihaja tudi v po¬ litiki do veljave. Dokazi, da zmaguje čista socialistična ideja, se neprenehoma množe. -"V Charlottenburgu, berlinskem predkraju, je bila pred kratkim konferenca socialističnih za¬ upnikov, na kateri je sodrug dr. Liebknecht pred¬ ložil sledečo resolucijo: “1. Vojna ni le rezultat politike, proti ka¬ teri smo se vedno bojevali, rezultat oboroževalne tekme, tajne diplomacije, ne le neposredno proti delavskemu gibanju naperjeno bonapartistično podjetje. Po svojem zgodovinskem bivstvu je imperialistična. Imperialistična je po svojem po¬ stanku. Imperialistična je po svojih ciljih, to se pravi, vojna zasleduje kapitalistične razširje- valne namene. Vse to velja v najvišji meri prav za Nemčijo, katere vojna stranka jo je sporaz¬ umno z avstrijsko vojno stranko ob brezobzirni režiji zmede tudi neposredno povzročila. Vsled sovražnih vlomov v državo, ki vodi imperialistič¬ no roparsko vojno se osvojevalna vojna ne iz- preminja v vojno za obrambo državne in narod¬ ne nedotakljivosti. Taki vlomi so riziko vsake osvojevalne vojne. Imperialistično vojno vodi kapitalistična vlada, ki služi imperialističnim si¬ lam . Nezmisdno je verjeti, da bo v njenem biv¬ stvu imperialistično vojno vodila kot vojno na¬ rodne obrambe. Vojni krediti služijo torej im¬ perialističnim namenom. 2. Blaginja narodov je ob sedanjem gospo¬ darskem in socialnem razvoju neločljivo spoje¬ na, Razredni boj proletariata se more le medna¬ rodno voditi in le mednarodno more biti uspešen. Vsako oškodovanje delavstva ene dežele čuti tu¬ di proletariat drugih dežel. Socialistični prole¬ tariat nobene dežele ne sme pomagati, da občuti proletariat katerekoli druge dežele škodo., ki iz¬ vira iz poraza, Naloga socialistov vsake dežele mora biti, da se preprečijo take škode za vsako deželo. Naloga socialistov je ta, da pribore mir brez osvojitev, brez ponižanja katerekoli dežele, in da store vse, da se zbudi v vseh prizadetih deže¬ lah naraščajoče gibanje za tak socialističen mir. Vsako pospeševanje vojne v katerikoli deželi o- težčava dosego tega cilja. Socialisti morajo ti¬ re jati svoje ravnanje napram vojnp s tega med¬ narodnega stališča, in sicer tudi v interesu posa¬ meznega naroda. Dovoljevanje kreditov je podpora vojne, imperialistične vojne. Ono nasprotuje bivstvu socialne demokracije, njenemu programu in skle¬ pom mednarodnih kongresov.” Misli, ki so izražene v tej resoluciji, so pač zelo “nepatriotične;” ali jasne so tako, da toč¬ nost njihovih premis in zaključkov popolnoma nadomešča kapitalistični “patriotizem.” Vojna je imperialistična. Vse besede, o na¬ rodni obrambi so flavze. In Liebknechtova re¬ solucija se ne plaši izreči, da je hotel to vojno nemški imperializem, ki jo je neposredno povzro¬ čil sporazumno z avstrijsko vojno stranko. Z nemškega državnega stališča je ta izrek naravnost veleizdajalski. Kdor ni pozabil, da vlada v Nemčiji vojaška diktatura, bo razumel, da je treba precej poguma, če se izreče taka tr¬ ditev. Daši verjamemo, da je dr. Liebknecht o- sebno pogumen mož, vidimo vendar v tej reso¬ luciji neko drugo znamenje, ki ima po našem mnenju večji pomen. Za resolucijo jc glasovalo 54 zaupnikov iz¬ med 58. Ne more pa se eno-stavuo reči, da je bilo to 54 korajžnih fantov. Pogum brez raz¬ uma ni dosti prida. Kdor se sam žrtvuje, ne da bi s tem kaj koristil svoji stvari, je lahko junak, ampak pametno ni tako dejanje: lahko je celo neumno, če bi njegova oseba mogla več storiti za stvar kakor njegova žrtev. Štiriinpetdeset charlottenburških zaupnikov torej ni glasovalo za Liebknechtovo resolucijo iz korajžarstva ali pa ker jim je osebno ugajalo. “Veleizdajniško” glasovanje v dobi militaristič¬ nega absolutizma je spojeno z rizikom, in če ga je ogromna večina zaupnikov sprejela, je v tem znamenje, da se naslanja na koga, to se pravi, da se je njeno glasovanje vjemalo z mišljenjem delavstva, katero zastopajo. To je bilo v Charlottenburgu. Po mnogih okrajih na 'Saksonskem, na Radenskem, sploh po raznih nemških mestih so bile že sprejete podob¬ ne resolucije. Zlasti protest proti vsaki aneksiji se ponavlja v vseh. “Vorwaerts” je bil suspen¬ diran, ker je objavil oklic strankinega vodstva za mir in enak protest proti aneksijam. To se je zgodilo tudi najmanje desetim drugim listom. Dobra znamenja se torej množe. Nemška vlada doslej ni odgovorila drugače kakor s šikaniranjem časopisov. Kdor pa kaj pozna vladajočo gospodo v Nemčiji, ne bo niti trenotek mislil, da ravna tako iz dobrodušnosti. Preganjanje socialistov je bil vedno njen najmi¬ lejši posel in v dobi miru so dajale nemške sod¬ nije za veliko krotkejše besede leta in leta ječe. ■Vlada ima svoj nos povsod in je gotovo pre¬ vidno tehtala, kaj sme in česa ne sme v seda¬ njih časih. Da so njene simpatije na strani im¬ perialistov, je naravno; saj je sama organ impe¬ rializma. če hi bilo vse odvisno od kajzerja, Bethmanna in Jagowa, ne bi anektirali le Bel¬ gije in Poljske, ampak vso Evropo in eventualno še malo več. V svoji duši se vlada nikakor ne strinja s sedanjimi socialističnimi izjavami. Zakaj ne nastopi ostreje proti njim? Saj zna, kadar hoče. Ali sama volja ni vse. Protest proti vojni, protest proti namerava¬ nim aneksijam je riziko. Zdi se pa, da bi bil tu¬ di ostrejši nastop proti protestujočim socialistom riziko in da se ga vlada ne upa prevzeti. če je tako, tedaj je pa to vsega uvaževanja vredno znamenje. Tedaj je vlada prepričana, da se ne upira njenim imperialističnim namenom le malo število osamljenih radikalcev, ampak d« je taka struja med nemškimi socialisti sploh. V interesu Internacionale bo, če se prepad med vlado in socialno demokracijo še bolj pove¬ ča, ker je v tem jamstvo, da pride nemška socia* listična stranka popolnoma na tisto pot, po "Ka¬ teri mora korakati kot del Internacionale. In če se to zgodi, sj» praktično lahko pridobi zasluge, ki odtehtajo teoretični pregrešek, ki so ga stori¬ li njeni poslanci, ko so glasovali za vojne kredi¬ te. Kajti kadar se bo sklepal mir, ne ho vseeno, kakšno stališče zavzame stranka takega pomena, kakršna je nemška socialna demokracija. PROLETAREC GOSPODIN FRANJO ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. General ga je odrinil z roko in odjezdil. Bo- bojedac je vedel svojega konjiča za jezdeci. Sli' šali so, kako je za njimi momljal in vzdihoval: “Bogu božje, carju carjevo, pa mirna Bisna! O, gospodinc Franjo — dober človek! Mili Bože, sa¬ mi pošteni in modri ljudje so to. I njih konji-vi- tezi so učeni — zahvaljen bodi Bog! Zdrav bil, gospodine Franjo, ti in tvoji prijatelji!’’ “Gospod inženir, vi ste že dobro znani v tem kraju. I vulgarno ime ste že dobili,” je rekel ge¬ neral, ko Bobojedca ni bilo več slišati. “Dobrotnik, dobrotnik,” je priščipnil pl Merks. Malo pred mestom so prevrgli v dir. 23. Popoldne je na ulici srečala Vilarja vsa Ba- jičeva rodbina, ki je bila na potu v Obrenov han, kjer je imelo srbsko pevsko društvo svojo zaba¬ vo. Ta han stoji v Solinski dolini, slabo uro hoda na severu od mesta. Vilar je moral z rodbino, če¬ prav je bil truden. Katica mu je tako zapeljivo zrla v oči, da ji ni mogel odreči. Njej in Ljubici ni bil izlet na srbsko zabavo nič pogodu, toda Bajičeva mati je želela, da gredo, in z njo poteg¬ nil je sin. Mladi dami sta bili že skrivoma po¬ skrbeli, da pridejo proti večeru njiju kavalirji za njima, no do tedaj je bilo še dolgo in inženir ji¬ ma je dobro došel. Kmalu za Tuzlo so izletniki krenili na stransko pot, ki jih je, izpremenivši se polagoma v gladko stezo, vedla preko podolgo¬ vatega senčnatega hriba. Bajičeva mati je bila danes zopet zgovorna. Zunaj pod milim nebom se ji je vselej nekoliko skrhal čut za tisto sramoto v rodbini, ki jo je zakrivila ona ženska, ki močnih bokov tako bo¬ dro koraka pred njo in, zatopljena v tajne misli, skoncem solnčnika tu in tam pobeza v sipko prst, v mehki mah ali pa med visoko praprot. Razodela je “Vilarju, da namerava prihodnjo spomlad po- setiti svojega sina Živka v Nišu, potem je na dol¬ go govorila o srbskih razmerah, o knezu Milanu in Nataliji, o Belgradu itd. Katici ni bilo všeč, da spotoma skoraj nič ni mogla govoriti z inže¬ nirjem, tako si ga je bila osvojila stara majka. Na vsakem ovinku se je vsa razžarjena zazrla vanj in on ji je nehote redoma vračal paznost. Ko je gledal na njen beli vrat, ki se je brezhiben pra¬ vilno izlil iz fino oblikovanega, spredi in zadi glo¬ boko obnaženega čoka, na njene močne lase pod majhnim slamnikom, na njeni polni roki v prozor¬ nih rokavcih, se mu je zdajci porodilo vprašanje: Ali bo tudi ona v zakonu podobna svoji sestri? Na tratini pred Obrenovim hanom je bilo zbrano mnogo ljudi. Ko so zagledali Bajičeve, so jih prišli trumoma pozdravit, posebno so srbske gospe obsule Bajičevo mater. To priliko so pora¬ bili mladi ljudje, da so se pomešali v kolo. Mimo kolo-plesov je stalo na sporedu predavanje, zbor¬ no petje in naposled guslar. Ko je prišel na vr¬ sto guslar, je prijela Katica inženirja pod paz¬ duho in mu pošepetala-. “Pojdimo naproti go¬ spodom, ki pridejo iz Tuzle za nami!” Vilar se je pokoril. Tihoma sta se ločila od družbe, in Ljubica se jima je pridružila. Tudi Bajič je šel za njimi. Šli so po ravni poti proti Tuzli. Kati¬ ca je venomer žgolela kraj malobesednega Vi¬ larja, spravila je na dan nekaj pametnega in mnogo abotnega kakor otrok, ki oboje še ne ve ločiti, no spremljevalec je uvaževal samo njen dražestni glas ter čutil tople pritipe njenega raz¬ košnega telesa, premikajočega se tesno ob nje¬ govem. Ob njeni strani je bil že pozabil na njeno tesno sorodstvo z Bajičevo soprogo, na njeno lah komišljenost in plitvost v nazorih: v navalu ne kega tajnega nagona ji je bil že vse odpustil Zbudila se v njem ljubosumnost radi onih kava lirjev, ki jim gre naproti. Sedli so v mejo in ta ko so dočakali tuzlansko gospodo, gručo častni kov, v kateri se je nahajal tudi okrajni načelnik. “Veste kaj, gospoda,” je povzel Buzduga na poti pred Obrenovim hanom. “Naposled je kon¬ čana pravda zoper Husejna Durakoviča. Štiri mesece ga je postilo civilno sodišče, preden ga je obsodilo in je prišla potrditev smrtne obsod¬ be. Jutri ga obesijo.” “Ob kateri uri?” je hitro vprašala Katica. “Ob sedmih zjutraj. Krvnik se pripelje da¬ nes ponoči.” “O gospod inženir, na to morate pogledati!” je viknila deklica, stopivši k Vilarju. In kakor iz sanj je vprašal: “Na kaj, gospi- ca?” Vest o nasilni smrti, ki čaka zločinca, ga je pretresla. “Na usmrtitev. Zanimivo je gledati, kako peljejo zločinca iz okrajne ječe pod hruško pred vojaškim streliščem, kjer mu posvetijo na oni svet. Lani so še vsak teden ustrelili enega ali dva hajduka, nekoč pa kar trinajst skupaj.” “Nesrečna trinajstica. In vi hodite gledat?” “Moj navadnLjutranji izprehod je bil proti strelišču.” Vilarja je izpreletel mraz. ‘Njeno telo je kras¬ no, toda njena duša je ledena,” je pomislil. Po malem je zaostajal. Nič več ni bil ljubosumen. “E-e!” se je oglasil pl. Merks. “Vse premalo kompetence so odmerili vojaškemu naglemu so¬ dišču. Nagla sodba in nagla smrt! čemu so kr¬ mili Husejna Durakoviča štiri mesece? Jasno je bilo in sam je priznal, da je ubil svojega kmeta.” “Zakaj ga je ubil?” je vprašal Vilar. “Kaj vem? Zaradi neke detelje.” “Kmet ni hotel pokositi detelje, ker bi bil moral dati Durakoviču tretjino. Ta se je razjezil in ga je ubil na njivi,” je pojasnil Buzduga. “ Naglo je obsodil in naglo je kaznoval. Po tem merilu bi se bilo moralo zgoditi Durakovi¬ ču”, je rekel načelnik. “Jaz sploh nisem za smrtno kazen,’’ je zamo- droval Vilar. “Durakovič je ravnal v nagli jezi. Da je sodil tako dolgo kakor njegovi sodniki, ne bi bil ubil nepokornega kmeta. Mnogo kazni se je že naložilo po krivem, ko pa je prišla istina na dan, se je krivica poravnala, kolikor je bilo mo¬ goče ; pri človeku pa, ki ga usmrte po nedolžnem, kakšen popravek ni več mogoč. Zgodilo se je že —” “Durakovič je umor priznal,” je načelnik prekinil Vilarja. Ta pa je nadaljval: “Še drage razloge imajo oni juristi, ki govore in pišejo proti smrtni kazni. V onih državah, kjer je že odpravljena, se nič ni pomnožilo število tistih zločinov, katere so prej kaznovali z njo. Statistika je dokazala, da kot stiašilo ni potrebna. Smrtna kazen posebno tistih ne ostraši, ki se bore za kakšno idejo. Ako so je¬ seni 1849. leta usmrtili trinajstorico madžarskih upornih generalov, s tem groznim činom niso potlačili madžarskih teženj za svobodo, bas na¬ sprotno so dosegli. Tako se je godilo tudi v Ita¬ liji. Treba je pomisliti, da je pri zločinih, kakr¬ šen je Durakovičev, udeležena tudi uprava, oziro¬ ma zakoni sami, ki so bili ustanovljeni v prasta¬ rih časih, ko so smatrali narod, ki je podlegel me¬ ču in ognju, za brezpraven in so mu vzeli zemljo. Ubojstva, katerim je bil vzrok agrarni turški za¬ kon, so se vedno godila v Bosni in ne izginejo, dokler Avstrija ne reši agrarnega vprašanja. Du- rakovič je zaslužil kvečjemu pet let ječe in toliko bi bil dobil pri sodišču onstran Save. ’ ’ “Tukaj so razmere drugačne. Durakovič ne bil obdolžen dvanajsterih zločinov in pregreškov, med njimi skrivanja orožja in nevarnega prete- nja, ” ga je podučil Buzduga. “Nič drugega mu niso mogli dokazati kakor oni umor,” je izpregovoril Bajič. “In to je mnogo, toda majhna je zaščita, ki so jo s kruto kaznijo izkazali kmetom. Ti nočejo krvi, ampak zemljo bi radi. Sam sem bil dvakrat navzoč pri obravnavi. Čemu obravnavajo pri zaprtih durih? Zakaj sme¬ jo v sodno dvorano samo častniki in uradniki, in še ti ne vselej, ljudstvo pa ne sme. Ko se je vrši¬ la obravnava proti Miloševiču, tudi uradniki niso smeli. Čemu se boje sodišča solnčne svetlobe? Če¬ mu se vrši vse na skrivnem? To je dokaz, da ima¬ mo do pravega reda še daleč.” “Tu sentimentalnost ni umestna,” je rekel pl. Pester z napol zbadljivim, napol obžalujočim glasom. “Proti smrtni kazni so sentimentalni ljudje, posebno pa rahločutne ženske.” “Rahločutnih žensk na naši strani ni mnogo. Jutri zjutraj bodo vse drle na morišče, da vUHjo usmrtitev,” je odgovoril Bajič z brezzvočnim gla¬ som, pogreznjen v neprijetne misli. Mislil pa je o prerani smrti, ki mora zadeti njega ali načelnika radi Ljubice. Zabava ni trajala dolgo. Ko so Srbi videli, da se je nateplo dokaj švabske gospode na njih veselico, so skrajšali veselični spored. Pred mra¬ kom so se vrnili vsi izletniki v mesto. Vilar je bil radoveden, kako pojde Husejn Durakovič na svojo poslednjo pot. Drago jutro je šel ob tri četrt na sedem pred okrajno ječo. Tu je stalo na cesti pol bataljona pehote pod orožjem. Stopil je k gruči častnikov in dam, ki je čakala kraj vojaštva. Morali so dolgo čakati; vsi so zr¬ li v vrata mračnega poslopja, ne priženo li zlo¬ činca. ‘E-e, njegova ura ne kaže prav; zakasneva,” je rekel nedočakljivi brigadni adjutant, iztegniv- ši vrat in zroč preko vojaštva. “Če mu le prehitro ne teče,” se je pošalil Hvalibogovski, hahljajoč se. “Kaj pravite, kakšen občutek mora imeti človek, preden se napravi na takšno pot?” je vprašal neki uradnik. “Gotovo ga srbi po vratu,” je nekdo od¬ govoril. Dragi je obljubil, da hoče biti do konca navzoč pri tej svečanosti, tretji je menil, da se Durakovič morda še ni zadosti nazajtrkoval, četr¬ ti, da ga pravi zajtrk čaka pod hruško. Vilar se je zgražal ob ostudnih dovtipih. Re¬ kel je sam v sebi: ‘Gre beden človek na morišče, in njih zakrknjeno srce igra v radosti. In še h kulturnim ljudem se štejejo!’ “Morda se še preoblači in frizira,” se je o- glasila Katica v gruči častnikov. Mnogi so se za- krohotali. ‘Odurno, gnusno je njeno vedenje. Ta ne po¬ zna sentimentalnosti. Kakšna krasna lupina in kakšno črvivo jedro!” je pomislil inženir ter sto¬ pil par korakov nazaj. Tedaj je pripeljala četa vojakov Husejna Durakoviča iz ječe. Železja več ni bilo na njem. Obsojenec je bil srednje postave, toda silen člo¬ vek širokih pleč, temnorjave polti, strogih potez na licu, pričajočih o veliki energiji. Trdno, izbo¬ čenih prsi, smelega pogleda je stopil v spremstvu hodže pod belordečim turbanom na cesto na oni prostor, ki je bil namenjen zanj v sredini dveh kompanij. Dvignil je roko k čelu, kakor bi po¬ zdravil vojaštvo. “Selam čete, bračo, tko po meni pita!”* ** ) je zaklical Turkom, ki so v gruči sta¬ li na nasipu kraj ceste. Vilarju je odleglo, ko je videl toliko hladno¬ krvnosti tik pred smrtnimi vrati. “Živa glava du- go vanje plača, živa ikada, mrtva baš nikada.“* # ) Te besede je govoril nekdo za nje¬ *Pozdravite ga, bratje, kdor po meni vpraša! (Selam = pozdrav). **Živa glava plača dolg, živa še kdaj, mrt¬ va nikdar. govim hrbtom. Okrenivši se, je zagledal za se¬ boj šumarja Milana Nikoliča in Jovico. “Na Durakovičevi kmetiji bosta mesto ene dve vdovi,” je potihoma rekel Joviči ter mu po¬ kimal. Imel je en razlog več proti smrtni kazni. Izprevod je z Durakovičem ob rahlem bob¬ nanju nastopil pot. Med gledalci je nastalo živahno kretanje in beganje, le gruča Turkov se ni premaknila. Kati¬ ca je zagledala Vilarja in skočila k njemu. Pri¬ jela ga je za roko. “Idite, gospod inženir, po bliž¬ njici z menoj ’ i!” “Lepa hvala, gospiea! Po nobeni bližnjici ne pojdem.” “Kaj vam je?” je hlastno vprašala, videč njegov temni obraz. “Nič,” jo je odurno zavrnil. “Le hitite, da ne zamudite!” Deklica je užaljena odhitela za drago gospo¬ do. Dopoldne je Vilar opravil svoje posle, po o- bedu je dve uri počival v hotelu. Potem je vstal, se umil in, brišoč se, je stopil k odprtemu oknu ter se zazrl na minaret, ki so ga obletavale jate vran. Takrat je zaslišal pod seboj dekliški smeh, ki ga je zvabil, da se je nagnil naprej in pogle¬ dal na ulico. Tam so šle tri deklice, držeč se pod pazduho — tri i'ožc, povite v šopek. V sredi je šla Katica, ob njenih straneh pa Kaliopa in nje¬ na sestra Olimpija, krasno se razvijajoč štiri¬ najstleten rožnat popek. Ko je bil spoznal veselo se hahljajoči trojico, se je umaknil in hitreje mu je zabilo srce. “Veš, Olimpija,” je slišal govoriti Katico, “glej, ono je njegovo okno. Pod oknom te uščip¬ nem v laket in ti moraš dvakrat zakričati: ‘Ka¬ tica, daj mir! Katica, ne nagajaj mi!’ Na ta. ne več neobičajni način ga spravimo pokoncu. In potem mora z nami na Kreko. Prijetneje bo, ako intamo kavalirja s seboj!” Tri rože so se glasno posmejale in tudi Vi- lai-ja, stoječega za zastorom, je sililo na smeh. ‘A tako hočejo napraviti name,” si je mislil. ‘Kako ljubeznivo, čeprav ne posebno iznadljivo! Uboge Olimpije bi ne bilo treba ščipati. Kakšen otročji napad so zasnovale te mladostnosrečne gracije zato, da bi me Katica priklicala na ulico! Vsekakor pojdem, da ji še enkrat in poslednji- krat povem svoje mnenje in se za vselej iznebim brezsrčne kokete.’ No preden je mogel do kraja izpiti čašo radosti, katero mu je nalila njegova domišljavost, so deklice že izvršile nameravano atako, toda ne pod njegovim oknom, ki je bilo prvo v oglu, ampak pod šestim, ki je bilo posled¬ nje in na koncu nedolgega hotela. ‘Kaj menijo, da stanujem na onem koncu? Zmotile so se — čopke,’ si je rekel ter se začel hitreje opravljati, čez hip je zašlišal odpiranje okna na drugem koncu hotela in enoglasno čebljanje treh gracij : “Gospod nadporočnik — vi ste zaspanček. Pri¬ dite dol in spremite nas na Kreko!” Vilarju se je zjasnilo. Torej nekega nadpo¬ ročnika so prišle klicat in ne njega! Zdajci se je razdal iz onega okna moško-trd glas, ki je, ko¬ likor mogoče raznežen in oslajen, obljubil, da se precej odzove prijaznemu povabilu, ki si ga šte¬ je v čast. Po glasu je inženir spoznal Buzdugo. Neprijetni občutek razočaranja ga je prevzel. Ka¬ kor bi ga bil zagnal mrzel veter, tako hitro je stopil od okna; tako neprijetno je zadel ta malen¬ kostni dogodek ob njegovo samoljubnost. Da so mlade deklice klicale kogarsibodi dragega, bodi¬ si Mika ali kakšnega drugega častnika ali urad¬ nika, ne bil bi jim zameril, no da so se v svo¬ jem dolgočasju in- hlepenju po zabavi zatekle k temu okrutnemu in pohotnemu grešniku, tega jim ni mogel odpustiti. Nameril se je v pritličje v ka¬ varno. Spotoma je na hodniku srečal sobarico, ki je vselej z močno uslužljivimi pogledi posta¬ la pred njim. Vprašal jo je, od kdaj stanuje nad¬ poročnik Buzduga v hotelu. “O, gospod Buzduga si vsejel najame pri nas sobo, kadar se pripelje v mesto neka Ži¬ dinja — ” “Aha!” je prekliknil jezično srako ter od- mahniFz roko. Uro pozneje je odjahal. Ko je jezdil mimo Kreke, je zagledal' dvesto korakov od ceste kr¬ delce gosposkih ljudi, pohajkujočih krog nove večje stavbe, ki je bila namenjena za špiritno tvornico in še ograjena s stavbnimi odri. V kr¬ delcu je spoznal Buzdugo z onimi tremi ‘čopka¬ mi’ in načelnika pl. Pesterja z gospo Ljubico. Preden so ga oni zagledali, je pognal konja v dir. Od strani je zapazil, da mu z robci mahajo v po¬ zdrav. Prihulil se je, kakor da jih ne vidi. Še¬ le pred Bukinjami je prijenjal konju. Neki čut svobode ga je navdal. Vse tiste lju¬ bezenske misli, ki so se dobre štiri tedne suka¬ le krog Katice in ga držale v nekih sponah, po¬ sebno kadar je stal pred njo in je njena lepota neposredno vplivala nanj, so padle v vodo. Po¬ metel je v svojem srcu, vse jasno in novo se mu je zdelo tam. Izgnal je iz njega škrata, ki ga je včasi prijetno pobožal ter ga naposled ljuto uščipnil. Samo svetlobo in čistoto je čutil v svoji notranjosti in stopil je vanjo kakor v svetišče, ki je bilo prenovljeno in vnovič posvečeno. 24. Vilarju se ni mudilo v Tuzlo; ostal je nekaj dalje pod Konj-planino, nego bi bil smel po ob¬ ljubi, dani generalu. V soboto je plačal delavce, in pir tisti priliki sta dva drvarja prav ošabno, očitajoče in izzivalno pometala v hosto znamke, ki jima jih je bil odštel. V nedeljo dopoldne je sprejel deputacijo: prišli so k njemu štirje naj¬ zgovornejši drvarji, med njimi Batinič in Grbo- nog, ter ga v imenu vsega delavskega zbora pro¬ sili, naj v TuZli pri načelništvu deluje za odpra¬ vo mark. Razložil jim je, da je že storil korake in pisal o tem smislu na deželno vlado, ker bla¬ gostanje delavcev mu je srčna zadeva, o kateri vedno premišljuje; storil bo vse, kar mogoče. Pri¬ poročal jim je potrpežljivost, hladno kri, za slučaj, ako deželna vlada odbije njegov j,.J' log; čudežev mu ne bo mogoče delati. S taki mi frazami jih je odslovil. Delavci so bili Zl ‘l zadovoljni, saj so jim utrdile prepričanje, 4 mora zmagati pravica, ako jo zagovarja vsegamogočni, pošteni in učeni gospodin Frj n Tisto nedeljo popoldne je šel ob Oskovi zdol na izprehod. V bistrem tolmunu, skr" med drevjem, se je okopal. Skraja ni bi! n a ^ njen daleč, ker je pripekala silna vročina; poj! pelji pa se je čutil tako osveženega, da je - a y pot proti Mušičevemu hanu. Že od daleč je tanke zvoke tamburice. Prišedši pred han, jr' gledal zelo pestro družbo pod pristrešjem in v - ji za siromašnim poslopjem. Več mladih ir, - rih ljudi obojega spola iz Biliča je bilo naprav v dolini zabavo, takozvani teferič. Njim v pridružilo nekaj drvarjev. Štirje mladeniči ^j darjali na tamburice. Ob zidu je čepel stal V kulja z guslami v naročju, blizo njega pa ‘RJ katolik’ s čutaro v rokah, ki jo je dvigal glavi, kakor bi hotel dati blagoslov svojemu J brotniku. Med delavci sta bila navzoča tudi 0 tinic in Grbonog. V tej pisani druhali se jeJ Vazko ter nalival kavo, Mušic pa je v veži k hal vročo črnino. Vilar je površno pogledal družbo, ker b, pristopila Danica in mu prinesla stolček, da*> Deklica je bila vsa razžarjena, ko je dam vikrat sanjavo dvignila oči naravnost k njcmil j jjpisnikai pONC KATIN ijrroN i /OSIP sv FRANK s ifATIJA ! \V 1 LLIA 5 ANTON I e za hip je mogla prenesti jasni odgovor :j a OBAD, A. ! meseci govega pogleda. Obstala je pri njem, čeprav bil že pri njej naročil kave, stala je s st obrnjena k njemu, njene oči so bile uprte v ^.mbe pri buraše, na njenem obrazu je gorela nasuti vost, spojena s sramežljivostjo. Smešno so zdelo to, kar kipi v njenem srcu, a sladko da ne sme na beli dan. Vsi so precej opazili navzočnost odli gosta. Utihnili so: nekaj jih je strmelo vanj gi so stikali glave. Tedaj je skočil pred h rase mladi Grbonog, položil roko na pas, je ovijal nad močnimi boki, zabrundal je liki ved na povodcu, potem je ob zvokih tamki \ zapel nastopno pesem: Tamburao tamburdžija Ivo, tambura se na daleko čuje, na daleko po svem Sarajevu. To su čule Sarajke devojke; jedne vele: da ga pogubimo, drage vele: da ga proteramo treče vele: da ga obesimo. jprejomni V fie denar: Prist društ št. 2 : Anton M Zopet sj [i društ. št. 1 Kr. Buhma Jeorge in J i Markovič društ. št. . št. !). i Gašper Mik je. l društ. št. 1 Al govori tamburdžija Ivo: Nišam kurva, da me proterate, ni veštica, da me pogubite, več sam junak, da me obesite! Kad bi znao, za kojc bi drvo, no hi drvo zlatom obaljao, na vršiki i srebrom i zlatom, od zlata bi kline popravio i na kline tambura vešao, neg se znade, s čeg sam poginuo: s tamburanja i s’ ašikovanja! Suspend: tri dr. št. 1. bik društ. št. 16 istarina Nos fcdaler, John lirušt. št. 17. r,-1 er, Frank rnel, Mih. J 's Menghini, , Const. it Marn, Jo p Geo in bari, Frank Pojoč je Grbonog mežikal in se oziral m larja, kakor bi pel samo njemu in bi hotel „ „ njegovo pozornost. Ko je bila M t ,, jati samo na šaljiva pesem in so tambure jenjale doni njegovi ^ Wj s Wesov razgreta srca, so obsuli Vilarja ji. Batinič, ki se je štel za modrega in razsvS—- nega človeka in ki so ga porivali naprej pri« J ... ... , ...... STRADAJ priložnostih, ko je bilo treba prepričati MP vladko in premišljeno besedo, ga je pozeb*« imenu vsega zbora in izrazil veselje, da jel *%nskj šel tako odličen človek v njih dražbo. “Glefl ®*iBarzinij — je rekel — “poštenjak, ki občuje z gen< della Sc mutašerifi in metropoliti, je prišel in sedel ki J* o veliki so < ^ prostim ljudem.” In ti preprosti ljudje so i % V m govali rjave, žilaste vratove in spoštljivo zrf jTprašan; gospoda, ki je po svoji srčni dobroti tak« je pro tro zasitil po okraju. Trkulja je prinesel koši ‘‘• tka s stral sliv, češ: Vse vzemi, dobrotnik naš! — no? J'k splošna. se je zadovoljil s polnim periščem, rekoč: "J ^«cijam, z I društ. št. 1 tafa Lekše, £ društ. št. It društ. št. 20 Jos. Panču dr. št. 3. * jc imela š kaka o la ti, Trkulja ! Rad vzamem, ker sem žejen- j^nega dr V tem mn je prinesla Danica kavo. ‘ nil se je deklici in jo pobliže ogledal. L njej ji je pristojalo, od fesiča do opanek- dimlija ga je s svojo belino in stoterimi ii gubami naravnost očarala. Da je blago nji prožljivega jopiča posvalkal z veščimi prst bil našel, da ni od najfinejše tvarine, a f stih všitih arabeskah, cveticah, školjkah in kih bi bil razsodil, da je jopič umetnina, h na na razstavi ženskih ročnih del, kjer se J 1 našala na prednjem mestu. Koliko je treba! pati iz žive domišljije, preden se je dovrš šno mojstrsko delo! In ko se je Vilar ozrl no lice, se mu je zazdelo, da noben sponih dan ni rodil cvetice, ki bi se glede lepi primerjati očarujočemu obrazu te siromašni lice. Možaki so se ob toliko krasoti poni namuznili in Trkulja se je z razmotrivajočb lim pogledom, ki je lasten samo izkušeni® cem, ozrl na inženirja in na deklico, kateri! nudil sliv. Batinič se je spomnil, da so mu i v zagrebški kavarni, kjer je čakal na vls« kavi v preteku poldrage ure prinesli trikrml že vode in da so tudi gospodi nosili vodft mo vodo. Zato se je obrnil k Danici, reko« vojčiea, prinesi gospodinu Franju studem Rad jo pije.” Tedaj je Grbonog pomolil ju čutaro s slivovko, a odrinil ga je Bf besedami: ‘ ‘ Gospodin Franjo si lahko kup 1 nega vina, kakršno so pili pri nas gozdar paznika, pa zdaj ne morejo več. Tem svojo smrdljivo brozgo!” Potem je tleskn¬ iti, se udaril po kolenih, kakor je videl Madžare, preden so se spustili v čardaš, :r - nil je tovarišu: “Kolovodjo, diko naša, oki ni, kolom kreni!” —(Nadaljevanje.)— »vezani 1 sarnen 500,000 MN; Wi 0 ( 'i Plaču tonov, i SZ c enti m ras I a , si fe lllern Rt I ^esa. K i V K0 živ N« oc {Nih >k ti «> p k PROLETAREC 3 advertisement U-Vci c, '•jj ■ lo 11 1 1 , Ob , to Sl|i kra .ia 4J na % 11 cn ^ L 0(ld % Sl Pfeii 1' Te ‘tene. ^ ' je ^ • le čepeli :° «*; 1 JO je J :asI °v ^ navzoča i,, dru hali ^ ' Pa je v družbo, l ko na IZ URADA GL. TAJNIKA A. S. B. P. D. Spremembe pri krajevnih društvih v mesecu juniju 1915. zvokih ta«, L IVO, čuje, .rajevu. vojke; ubinio, iteramo imo. i Ivo: iroterate, ubite, obesite! bi drvo, Ijao, zlatom, ■avio ao, i poginilo: ovanja! in se ozir: u in bi loti! Ko je e jenjale o? Avstr. Slovensko Uiunovijcno 16 . ianuvar ja mi. Inkorporirano 24. februva a 1903 v državi Kansas- Sedež: Frontenac, Karaš. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan«. Podpreds.: JOHN GORŠEK, Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kanat. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kane NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan«. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. riprejomn« pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vad dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik«. Vie denarne posiljatve pa gl. blagajniku. Pristopili člani: K društ. št. 20: George Meršnik, cr. 62; Anton Meršnik, cr. 2063; John jimonich. Zopet sprejeti član-ice: K društ. št. 1. Anton in Mary Kotz- E n, Fr. Buhman, Jacob in Mary Klan- , George in Mary Strupih, Frank in lilija Markovič, Joe Bratkovič. K društ. št. 3. Mihael in Marjeta Stel. K društ. št. 9. Frank Birk, Ant. Bar¬ ji, Gašper Miklauc, Fr. in Mary Po¬ lju. K društ. št. 10. Barnej in Mary Pe- iaver. K društ. št. 11. Jos. Kotzjan, Louis Josefa Lekše. K društ. št. 14. Anton Resnik in Jos. K društ. št. 16. John Prašnikar, Vinc. Katarina Novak, Ludvik in Rozalia teidaler, John in Mary Pirnat. K društ. št. 17. Celestin in Ivana Gro Mg. K društ. št. 20. Louis Glavan. Suspendirani član-ice : Pri dr. št. 1. Angelo Simion, Louis Bresniker, Frank in John Mauser, And. Peternel, Mih. Papeš, Ant. Menghini, Peter Menghini, Louis Slapšak, Andrej Koder, Const. Zouch, Louis Boseti, Jlath. Marn, John Hromek. — Drugi nesec: Geo in Marjeta Paulič, John ' Bahman, Frank Čekada, Jos. Umek, Jok in Mary Yartz, Fr. in Mary Go- ! tene, Jos. Pančur. Pri dr. št. 3. Gregor Randel, Anton a njegovi C h Louis Wesovišek, Rudolf Potušek, rega in ra« tli naprej pš prepričati J ga je .'Oselje, ii t dražba: občuje z i šel in sede! t Ji ljudje » spoštljivo 5 dobroti prin naš! — 4, cm, rekoč: >r sem žeje®- And. Podlesnik, Louis Hoster, Štefan in Mary Lici. Pri dr. št. 9. Louis Brate, John in Mary Sluga. Drugi mesec: John in Ka¬ tarina Dolar, Jacob in Terezija Schauer in Helena Miklauc. Pri dr. št. 10. Josef Laurič, Leop. Kolenc, John Eržen, Albin -Bobnič. Pri dr. št. 11. Krištof Klopčič, Fr. Žordani, Frank Kučer, Karl in Anto¬ nija Božata, Jos. in Cecilija Povše, Karl in Jera Starina. Pri dr. št. 13. Josef Smuk in Valentin Pipp. Pri dr. št. 16. Andrej in Terezia Der- mevšek, John in Mary Tomašek. Pri dr. št. 20. John Šega. Prestopili člani-ice: Od dr. št. 1. k dr. št. 9. Josef in Neža Bihelmeier. Od dr. št. 16. k dr. št. 11. Mohar Žaubi. Izobčeni člani-ice: Od dr. št. 1. John in Mary Redenšek. Od dr. št. 3. Frank Randl, Frank in Antonija Pistotnik, John Strah, Josef Korošec, John Novak, Frank in Mary Čremošnik. Od dr. št. 9, Karl Giodan. Od dr. št. 10. Mihael Cirar, Štefanija Cirar, Frank Juvan, Marv Bobnič. Od dr. št. 11. Josef Zupan. Od dr. št. 12. Jos. in Katy Premk, Leo. Preložnik. Od dr. št. 13. John Picak. Od dr. št. 16. John Brenčič. Od dr. št. 23. Fr. Oblak, John Smrdelj Od dr. št. 20 odstopil Ferdinand Pirc. Umrl član: Pri druš. št. 11 v Breezy Hill, Kans., Fedele Albertini. Umrl 27. maja t. 1. Vzrok smrti vodenica. John Čeme, gl. taj. STRADAJOČA BELGUA. Italijanski vojni poročevalec Luigi Barzini je podal v listu ‘Cor- riere della Serra’ jako zanimivo sliko o veliki lakoti, ki vlada v V listu pravi med dru¬ gim: Vprašanje preskrbe živil za Belgijo je problem, ki navdaja človeka s strahom. Lakota v Bel¬ giji je splošna. Kljub vsem pomož¬ nim akcijam, zlasti amerikanskega pomožnega društva je lakota za vzela velik obseg. Ob pričetku ca kavo. $ vojne je imela Belgija živil ko- ^ maj za kaka dva meseca. Ko so do opančk j pozneje zasedli Nemci del Belgije, stoterimi t so se te majhne zaloge vsled re- l! ~ jc blago V eščinti P 1 *" tvarine, \ umetnin 3 ’ , el, ldei'4 iko i e j. e jc do# Vilar o® jen SP ««K ode leP» f ' te siroi» sSJ , •asoti p| motriva 0 ; o irffj neo, 1 ^;; , daso^ tkal J ■«*% postf. nict s# : P oin 4-, ga j* J# 1^0 as f 1« o nas»’ kvizicije za armado hitro skrčile. 7 mnogih okrajih velikih belgij¬ skih mest se lahko vsak dan vidijo velike množice, ki molče čakajo ob vratih kakega javnega poslop¬ ja. Uboštvo govori pri teh ljudeh bolj iz obrazov kakor iz oblek. Zlasti so prizadeti premožnejši slo- ' ji. ker morajo trpeti še ponižanje, da so navezani na milodare. — V Bruselju samem se razdeli na dan okrog 500,000 porcij juhe. Od 150.000 prebivalcev živi več kot 250.000 ljudi od milodarov. Manj premožni plačujejo za jed na 'dan pet centimov, v resnici stane jed Petnajst centimov. Brezdelnost je silno narasla, skoraj nihče ne de- Y enem mesecu ne bo več. ni- kakega mesa. Koliko časa bo Bel¬ gija še tako živela? Splošna beda onemogočil je od dne do dne bolj delo pomožnih komitejev. Tudi gospodarska kriza vedno bolj na¬ rašča. Mnogo polja je neobdela¬ nega in kmetje prodajajo živino za slepo ceno, ker se boje, da. po¬ zneje ne dobe zanjo ničesar. Petsto let reformacije ni ozdra¬ vilo cerkve. NAGLA SODBA. Celovške “Neue Freie Stinr men” poročajo: Koroško dežel¬ no predsedništvo objavlja po c. in kr. armadnem poveljstvu ob¬ javljen razglas o prekem sodu nad civilnimi in vojaškimi ose¬ bami za delokrog armade na bo jišču, torej za celo Koroško. Pre¬ ki sod obsega vse vrste zločinov vojaškega značaja osobito vohun¬ stvo, zapcljanje k dezertaciji, če se ne pokori vpoklicnemu pove¬ lju i. t. d., nadalje vsi zločini pro¬ ti državni oblasti ali javnemu re¬ du, ki ogrožajo javne koristi. Med nje spada v gotovih sluča¬ jih tudi hudodelstvo tatvine. Razglasi, ki so povsod javno na biti. izrecno svare pred takimi zločini. Kdor bi jih zagrešil, ga bo sodil preki sod. Nagla sodba je vojaško sodno postopanje, a se razločuje od navadnega vojaš¬ kega sodnega postopanja po o- krajšanem postopanju in ker so dišee večinoma obsodi na smrt in sicer po načinu zločina na veča¬ la ali na ustreljenje. Razsodba se izvede dve uri po proglasitvi, le izjemoma se dovoli obsojencu še tretja ura. — Proti razsodbi ni pravne pomoči, prošnja za mi¬ lost ne more zavleči postopanja. Veselo življenje! 250.000 ljudi brez strehe. “Pesti Naplo” poroča: V za¬ vetišču ljudi brez strehe v Bu¬ dimpešti so prenočili leta 1914. 229.433 mož in 24.390 žena. Šte¬ vilo praznih postelj je znašalo 19.138, leta 1913 po 40.456. Pre¬ moženje zavetišča se je znižalo na 262.541 kron. Učenjaki se prepirajo, kdaj je počil “zvon svobode.” Vsekakor je počila svoboda prej. Hearst je velik gospod v Ame¬ riki. Hearst je lastnik velikega števila časopisov v tej deželi. In se ne more reči, da niso vplivni. Ker je politična vzgoja navadne¬ ga Američana prav piškava, se lahko dobiva vpliv na čitatelje z vsakovrstnim humbugom. List, ki ima dovolj denarja, da lah¬ ko vsak hip poroča, kako stoje reči pri žoganju v Philadelphiji, kako se lomita črnec in belec pri rokoborbi, kako se fajtata dva glasovita bokserja, dobi pri po¬ prečnih čitateljih ugled zaradi teh “ velezanimivih” vesti. Po¬ tem pa o političnih rečeh lahko piše, kakor hoče. Tak “ugleden” list mora biti potem merodajen — pri nerazsodnih ljudeh. In nič ne de, tudi če izpreminja barvo kakor kameleon. Te dni je ‘San Francisco Star’ dobro posvetil Hearslu. Name¬ nil mu je sledeči članek: William Randolph Hearst Je vsekakor najčudnejša živalica, ki jo pusti priroda tekati po svetu, / njim se ne enači ne avstralski kenguru, ne izumrli arheopterix, ne brezperotni kivi, ne smejoči se osel. Resignacija gospoda Bryana Je imela to obžalovanja vredno po¬ sledico, da je dala Hearstu pre¬ tvezo, da je za trenotek slekel svojo militaristično uniformo in si ogrnil lažniv plašč miru. Hearst nima do Bryana prav nobene ljubezni, nima do njega prav nobenega spoštovanja — kakor nima ne ljubezni iie spo¬ štovanja do predsednika NVilso- na. Medtem pa za nekaj časa slavi Bryana, zato ker ni imel uspeha pri prezidentu NVilsonu. Iz tega vzroka se izraža Hearsto- va hinavščina v tej obliki: “Mr. NVilson je v zmoti, če verjame, da govore džingi v listih in džingi med političarji v imenu večine ljudstva Zedinjenih držav.” Vsakdo izmed nas priznava, da je prezident NVilson v zmoti, če verjame to; ali vsi vemo, da ne verjame prezident NVilson nič ta¬ kega. In tudi Hearst ve to. Hearst, ki graja miHtariste, to je dragocena slika, približno ta¬ ko kakor hudič, ki graja greš¬ nike. Kajti kričavejšega, neum- nejfšbga in lažnivejšega džinga kakor je NVilliam Randolph Hearst ne najdete nikjer. V se¬ danjem času ga iz vzrokov, ka¬ terih ni povedal javnosti, lomi velik strah, ker stoji NVilson na vati pravice ameriških državlja¬ nov. Zadnje dve leti ni nobeden iz¬ med ameriških džingov tako pre¬ drzno kritiziral prezidenta kakor Hearst, ker boje, kakor je trdil Ilearet, NVilsonova administraci¬ ja ni ščitila pravic ameriških dr¬ žavljanov. Hearst je kričal po voj¬ ni z Mehiko. Hearst ima miljon akrov zgnije v Mehiki — zemlje, ki pripada mehikanskemu ljud¬ stvu. Ali Hearst nima zemljišč v Nemčiji. Najprej je neprene¬ homa ščuval na vojno z Mehiko, zahteval, da začnemo napadalno vojno z Mehiko, da anektiramo vso Mehiko, pa še vse srednjea meriške republike tja do Panam¬ skega kanala — zdaj pa je Hearst naenkrat spoznal, da je vojna pravzaprav strašna reč. V karikaturah in v redakcij¬ skih člankih se je Hearst včasi norčeval iz Bryana zaradi nje¬ govih misli o miru; nenadoma pa je obrnil, in medtem ko ga je še včeraj posmešno imenoval “ad¬ mirala brezalkoholnega mošta,” ga slika danes za prvega držav¬ nika v deželi, seveda za Hear- stom. Desetkrat, dvajsetkrat, štln- desetkrat je Hearst v zadnjih le- ; tih dopovedaval Bryanu, da ni¬ kakor ne spada v kabinet; sedaj pa morama zvedeti od Hearsta, da je izgubila administracija z Bryanovo resignacijo edinega velikega moža. Če uvažujemo, kaj je pisal Hearst o NVilsonovi politiki na- pram Mehiki, kako je preklinjal in blatil prezidenta NVilsona, taj¬ nika Bryana in vso administraci¬ jo, ker njso poslali vojske v Me¬ hiko, zveni to kakor groteskna šala, če eitamo v Hearstovem Examinerju: “Naša dipl° ma cija bi morala iti v zmernosti in nevtralnosti ta¬ ko daleč, kolikor le dovoli čast in bi morala biti trdno odločena, da ohrani mir z vsemi skregani¬ mi narodi v Evropi.” Well, kdo pa to taji? Prezident NVilson vendar ne. Kakšen raz- lo r * pa ima Hearst ali kdo drugi, za mnenje, da ne pojde prezident NVilson v zmernosti in nevtral¬ nosti tako daleč, “kakor dovoli čast,” da zavarujte mir z evrop¬ skimi narodi in z ostalimi naro¬ di — tudi z Mehikanci? Hearst — ali kdo bi jemal šrap- nel, če hoče ubiti le podgano iz kanala? stališču, da mora Nemčija spošto- Atentat ali samomor? •V torek, 6. t. m. je bila v chi- caških časopisih vest, da je bil blagajnik zidarske unije Charles H. Johnson ob ^4. zjutraj od ne¬ znanega človeka z revolverjem napaden in težko ranjen. Bilo je rečeno, da je vso noč pisal pisma. Ob pol štirih zjutraj je slišal tr¬ kati. Ko je odprl, je nekdo dva¬ krat nanj ustrelil in ga ranil bli¬ zu srca. V temi ni mogel spo¬ znati napadalca. Odpeljali so ga v bolnišnico v Evanston in tam je dva dni na to umrl. Koronerjeva porota je izrekla, da je storil samomor. Neki- Josef Birong, ki stanuje v hiši, v kateri ie živel Johnson, je kot priča izpovedal, da ga je ob pol štirih zjutraj zbudila Johnsonova žena, ki je dejala, da je njen mož obstreljen. Ko je prihitel k Johnsonu, je pa ta de¬ jal: “Ne vem. zakaj sem to sto¬ ril. ’ ’ Policijski seržant Ford pravi, da je prišel, obveščen od Bironga, dvajset minut po streljanju v hi šo in da so bile nrve besede, ki jih je izpregovoril Johnson: “Ne vem, zakaj sem to storil.” Johnsonova vdova je na to iz¬ javo planila po konci in zaklica¬ la: “To je laž!” Tudi oče ustre¬ ljenega moža je dejal: “To ni resnično. Kaj ni nobene pravič¬ nosti na svetu?” Koronerjeva porota je na pod¬ lagi teh izjav izrekla, da se je Johnson s samomorilnim name¬ nom ustrelil. Tako se neprijetne zadeve pri¬ jetno zaključujejo. Ali da bi bi¬ la porota to reč tako presodila, kakor bi bilo treba, ne moremo reči. Nekoliko bolj zamotana je ta stvar vendar, kakor bi se zdelo po izjavah tistih dveh oseb, ki jih je koronerjeva porota blago¬ volila zaslišati.. Dandanes bi bi¬ lo takim sodnikom tudi lahko kaj znano o takozvani “bolezni prič.” V nenavadnih slučajih, v razbur¬ jenosti, ob presenečenju vidijo in slišijo priče vsega vraga; ne¬ štetokrat se zgodi, da se v duhu priče šele pozneje porodi kakšna slika — optična ali pa akustična. Prisegal bi, da se je v resnici ta¬ ko zgodilo, pa je bilo vendar le v njegovi fantaziji. Na vse to mora človek misliti, če se spominja, kako se je prvi dan poročalo o stvari. Ne sluha ne duha ni bilo takrat o besedah “ne vem, zakaj sem to storil.” Tri dni pozneje na je policist na¬ enkrat točno vedel za te besede. Kako da prvi dan ne? Policija ni ničesar preiskala, m. česar dokazala, da bi se moglo verjeti v samomor. Pač pa so po¬ ročila pravila, da molči Johnson o svojih napadalcih in da vzame tajnost najbrže s sabo v grob. če je Johnsonova vdova pri zaslišanju rekla, da je laž, kar sta izjavljala Birong in policist, bi bila koronerjeva porota pač lah¬ ko mislila, da je bila žena ranjen¬ ca dlje skupaj z možem kakor o- na dva in da mora zato najbrže tudi bolje vedeti, kaj je govoril. Nam bi se v takem slučaju zdelo, da bi bilo treba stvar vsaj bolje preiskati, preden se izreče sklep. Na podlagi tako dvomljivih in še od druge strani zavrnjenih izjav se ne bi upali enostavno reči “sa¬ momor je bil.” In ob vsem re¬ špektu tudi ne vemo, če bi bila porota vso stvar tako na kratko rešila, če ne bi šlo za navadnega delavskega uradnika. S tem izrekom je seveda prihra¬ njeno vsako nadalnje delo. Ali če se je porota vendar zmotila, je njen izrek naravnost vabilo za lopove, da naj le streljajo, zlasti ee morejo zbuditi vtisk, da je njih žrtev samomorilec. Morda je Johnson res streljal nase. Saj se človeku lahko zme¬ de. Ali izrek te porote nas ne prepričuje, in gotovo jih je še mnogo, ki tudi niso prepričani. Vojna je! Obogati so! V kapitalistični družbi je bo¬ gastvo najmikavnejša reč. Denar je sila nad vsemi silami in zato iščejo ljudje vsako priliko, da bi hitro obogateli. Vojna je za to posebno ugodna prilika, zlasti če ima človek široko vest. Povsod je tako, torej pač na¬ ravno tudi v Avstriji. Kako blaz¬ no hlepe ljudje po denarju, misle¬ či, da jim ga prinese vojna, slika sledeče poročilo: “O tistih ljudeh, ki so in ki še dobavljajo armadi vojne potreb¬ ščine, se je že veliko pisalo in se še bo. Več takih, ki niso pred voj¬ no bili bogati, so po vojnih doba¬ vah postali miljonarji, ker kar armada hitro dobi, tudi zdaj med vojno v gotovini dobro plača in na takoj. Zato se pa ljudje za voj¬ ne dobave, tudi pulijo. Zanimivo opisuje “Az Est” kako se pulijo za dobave armadi. Naroča vojne potrebščine, kakor znano, vojno ministrstvo. Takoj, ko je izbruh- nila vojna, je odpotovalo iz Bu¬ dimpešte in iz cele Ogrske veliko pustolovcev na Dunaj. Veliki du¬ najski mednarodni hoteli Impe- rial, Bristol, Astoria, Sacher, Me¬ tropol, Grand Hotel so izgubili svoj mednarodni značaj, pomadja- rili so se čez noč. Ubožani plemiči, dame najboljših krogov, agenti, graščaki, ravnatelji velikih in ma¬ lih bank, državni poslanci so se zbrali, da oblegajo vojno ministr¬ stvo. Pričetkom mobilizacije je vojno vodstvo rado sprejemalo ponudbe od vseh strani in ni pre¬ iskovalo, če ponudniki tudi razpo¬ lagajo z blagom. Bogati tvorni- čarjijso zato pritiskali kljuke ta¬ kih agentov, ki bi jih sicer nikdar ne bili pustili pred svoje obličje, V nekaterih sobah vojnega mini¬ strstva je bil včasih tak dirindaj, kakor na borzi in ravno tako glas¬ ni kakor vsiljivi agenti, so bili in- tendantni uradniki, ko so jih po¬ dili iz sobe. Ti agenti so zvabili celo bogate in izkusne tvrdke, da so jim nasedle. A to ni dolgo tra¬ jalo. V vojnem ministrstvu so u- vedli izkaznice, brez katerih ti ni bil dovoljen vstop v pisarne. A tudi z izkaznicami so pričeli kup¬ čevati, dokler niso odredili, da brez poziva ne sme nihče v vojno ministrstvo. ’ ’ Tudi sledeče vesti niso brez za¬ nimivosti : Iz Budimpešte poročajo: Na podlagi vojaški oblasti došlega naznanila, je bil aretiran trgovec Jakob Fenyves zaradi sleparstva. Fenyves je z drugimi dobavitelji dobavljal za armado blago, pri če¬ mer je oddajal mnogo manj vred¬ nega materijala. Pri hišni preiska¬ vi se je našlo mnogo obtežilnega materijala, zlasti pilsem in 150,000 kron denarja. Fenyvesa so oddali vojaškemu sodišču. Iz Novega Tržiča na Ogrskem poročajo: Tukajšnje sodišče je po tridnevni razpravi obsodilo me¬ sarja in podjetnika Aleksandra Banyaija na 6 let v prisilno delav¬ nico in 1500 kron globe, njegova pomočnika in sokrivica Benjami¬ na Bersteina na šest in osem me¬ secev ječe. Dobavljali so vojaške¬ mu erarju mesto belega govejega mesa, meso bivolov, da, kakor je dognano, celo meso bivolov, ki so poginili za raznimi boleznimi. Ob¬ sodba vzbuja v mestu veliko za¬ nimanje, ker so bogatega mesarja od vojaščine zato oprostili, da je lahko postal dobavitelj za arma¬ do. Vse pa prekaša vest “Pesti Ilir- lapa, ” ki pripoveduje kako sta dva poštenjaka dobivitelja ukra¬ dla dva — železniška vlaka. Budimpeštanski list piše: “Do sedaj smo včasi brali v de¬ tektivskih romanih, da je izginil vlak brez vsakega sledu, kakor da bi ga požrla zemlja, a končno se je le zvedelo, da je vlak ukra¬ den. Sedanji dogodki za časa vojne so nas poučili, da ni nobena reč nemogoča, pa niti ta, da se u- krade cel vlak. Domobransko voj¬ no sodišče v Pečubu je odkrilo ve¬ liko zlorabo pri dobavi žita za vojsko. Več tednov se je yršila preiska¬ va, katere niti so vodile v Košiče in Miškolc. Ddkazalo se je, da so dobavitelji oškodovali erar za več tisoč in sicer s tem. da so vojaški upravi prodali po večkrat eno in isto blago in da so pet ali šestkrat dobili za eno in isto blago denar ter si ta dobiček po bratovsko med seboj razdelili, namreč doba¬ vitelj in njegovo osobje, ki mu je pomagalo pri goljufiji. V Stolnem Belgradu je bil areti¬ ran neki član tega društva, ki je pri zaslišavanju izjavil, da je glavni krivec tej goljufiji Ignacij Lollak, eden od lastnikov košiške tvrdke Pollak in Bernatt. Tvrdka je že 40 let dobavitelj vojaške u- ,prave in za časa mobilizacije ni le prodala erarju slabega ovsa, mrve in slame, ampak je izvršila tudi neke predrzne goljufije. Vojno domobransko sodišče \ Peeuhu je brzojavno obvestilo bu- dimpeštansko vojno oblast, naj se imenovani Ignacij Pollak aretira, ker se baje nahaja v Budimpešti Zvečer je prišel k policiji neki vo¬ jaški avditor in zahteval aretaci¬ jo Pollaka. Detektivi so dognali, da je ta miljonar Stanoval v ‘Con- tinent,’ a je kmalu odpotoval na Dunaj, izjavivši v hotelu, da se v kratkem vrne. Detektivi so ne¬ prenehoma pazili okoli hotela, a vratar je dobil nalog, da takoj hi¬ tro obvesti vojno sodišče, kakor hitro se Pollak vrne. Avditor je na policiji izjavil, da Ignacij Pol¬ lak ni samo osumljen navadne go¬ ljufije, ampak da je obtožen zara¬ di poneverjenja dveh vlakov, ka terih vsak posamezni je štel 50 va¬ gonov. Po prvem obleganju Przemysla, potem ko je bil Przemysl osvobo¬ jen, je dobil Pollak naročilo, naj pošlje v Przemysl 50 vagonov imrve, Oseba, ki je aretirana v Stolnem Belgradu, se je prav ta¬ krat nahajala v Przemyslu in je od Pollaka prevzela vagone ter jih tudi izplačala. Potem sta zna¬ la oba izredno spretno ukrasti o- ba vlaka z mrvo. Ta dva sta nam¬ reč vlaka ukradla, ju pripeljala v Košiče in mrvo spravila v skla¬ dišče tvrdke Pollak. Tudi sedaj sta mrvo ponovno prodala vojaški upravi in ponov¬ no dobila za to denar. Natančnej¬ ših podatkov še ni, kako sta mo¬ gla neopaženo ukrasti dva vlaka. To bo že povedal Pollak in vse odkril pred vojnim sodiščem, kaj¬ ti drugi dan zjutraj se je v res¬ nici vrnil z Dunaja v hotel ‘Con¬ tinental’, kjer so ga detektivi a- r©tirali. Pollaka je policija ta¬ koj drugi dan prepeljala v voja¬ ški^ zapor.” človek bi se skoraj smejal ob tej povesti. Red v vojnem go¬ spodarstvu mora pa že biti kra- san. Kje je pekel? — Kjerkoli je ka¬ pitalizem. * Po izkazih izgub, ki jih objav¬ lja nemška vlada, računajo, da je izgubila Nemčija doslej 2,190.000 mož s častniki vred. Katera zma¬ ga je tega vredna? 4 PROLETAREC PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VS4 KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavtka tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovor u. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavic Worl’,men’s Pubishing Gompany Ghicigo, Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a,year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS); “PROLETAREC” * 4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS Kako vojna vzgaja Je li vojna šiba božja? Mnogo ljudi pravi, da ni. Tu di mi sicer ne verjamemo, da je Bog izumil vojno, da kaznuje njo “krivične in pravične;” ali nekateri ljudje mislijo naravnost, da je vojna nekaj takega kakor milost božja, s katero se svet o- svežuje in človeštvo preporaja. Med te čudne svetnike spada italijanski profesor Ferrero, ki je v nekem newyorškem listu obja¬ vil serijo čudovito optimističnih člankov o vojni. Ferrero ni di¬ letant. On pozna zgodovino in razume vprašanja narodnega go¬ spodarstva. V tem oziru so nje¬ govi članki zelo poučni. Ali on išče tudi rezultate, ki jih povzro ča vojna v splošnem človeškem življenju in tu prihaja do za¬ ključkov, ki hi morali ljudi na¬ ravnost navdušiti za vojno. Kakor jo Ferrero opazuje, se mora smatrati vojna za veliko Šo¬ lo, zlasti pa za veliko vzgajališče človeka. Ona jih oplemenjuje in poboljšava, ona jih dela finejše in idealnejše. Po profesorjevih izvajanjih bi bilo misliti, da smo imeli doslej popolnoma napačne nazore o voj¬ ni. Zdelo se nam je, da je sama ob sebi surova in da vpliva nje¬ na surovost tudi na ljudi kakor nalezljiva bolezen. Mislili smo celo, da je vojna brez surovosti nemogoča. Njen namen je poraz sovražnika. To hoče doseči s si lo; — mi tudi ne vemo, kako bi se to drugače doseglo, kajti če bi hotel drug drugega z argumenti premagati, ne bi bilo treba vojne, ampak bi zadostovala parlamen tarna metoda. Sila gre za tem. da se sovraž¬ nik oslabi, in sicer tako močno, da se ne more več upirati. On se brani s svojo vojsko, torej se mo¬ ra njegova vojska čimbolj zmanj¬ šati. Zato je treba njegove vo¬ jake raniti in ubijati. Ubiti je bolj zanesljivo kakor raniti; kaj¬ ti ranjeni vojaki se lahko vrnejo na fronto, če jih dovolj pokrpa¬ jo. Tako ubijanje — bi človek de¬ jal — je precej surova reč, zlasti če si predstavimo napad z bajo¬ netom, ko stoji mož proti možu pa se bodejo in koljejo in poraja¬ jo z obrnjenimi miškami kakor klavnici. In človek mora zata¬ jiti, kar je plemenitega v njem da more oprayl;jati tak mesarski posel. Profesor Ferrero pa vidi druge reči. Predvsem je opazil kot pre¬ lep rezultat vojne, da se ljudje odvračajo od razkošnega in po¬ tratnega življenja, kateremu so se vsled mogočno pomnožene pro duktivne sile našega časa baje vdajali vsi razredi človeške druž be. Čudovito se mu zdi, da se podvržejo ljudje, ki so bili vaje¬ ni vsakovrstne razkošnosti in u- dobnosti, brez ugovora pomanj¬ kanju in največjim naporom; to opazuje Ferrero ne le na fronti, ampak tudi doma in celo v nev¬ tralnih deželah. Vsi narodi so se po njegovem mnenju poboljšali; Francozi so se navadili potrpež¬ ljivosti in ne zabavljajo več čez vlado; Nemci so se navadili zmer¬ nosti v jedi. In Ferrero kliče ves navdušen: “Kdo bi se bil upal to prerokovati? Svet se je izpreme- nil!” Ali profesor Ferrero je opazil še nekaj znamenitejšega: Razre¬ di so se zbližali. Notranji prepi¬ ri, politični, verski, gospodarski so utihnili. Padel je plot med razredi. Bogatin občuje z reve¬ žem, njegov gnus pred prostaš- tvom in pred nevednostjo je mi¬ nil; delavec zaupa zopet višjim razredom. Razredne razlike so izginile zlasti na fronti; tam sto¬ ji učenjak poleg dninarja, kapi¬ talist poleg delavca, bogataš po¬ leg siromaka. Ves ponos, vsa prevzetnost je minila .. . In profesor Ferrero misli- ne, gospod profesor ie prepričan, da so vse to trajne pridobitve člo¬ veka; po vojni bo živelo boljše, plemenitejše, idealnejše pleme, ki si je vse te lepe lastnosti prido¬ bilo v težki uri nevarnosti, v ve¬ liki šoli spoznanja. človek bi želel, da bi imel itali¬ janski profesor prav. Ali podlaga, na kateri je zgradil svoj optimi¬ zem, se nam zdi tako peščena, da se bo zaradi nje sesulo vse njego¬ vo lepo poslooie. Ferrero si je 'kakor nalašč iz¬ bral primere, ki potrjujejo nje¬ gov nauk. Našel jih je mnogo in v svojih člankih jih navaja dolgo vrsto. Ali pri .delu ga je zavedlo navdušenje, pa je prezrl, da se tudi za nasprotno mnenje lahko navede najmanje toliko primerov. Iz skandinavskih dežel poroča¬ jo, da se je tam po velikih mestih naselilo vse polno bogate gospode iz Nemčije, zlasti takrat, ko je vzela vlada živila pod svojo kon¬ trolo. Tedaj v Berlinu ali v Draždanih človek tudi za denar ni mogel dobiti vsega, kar je bo’ tel. Toda v Christianiji in v Stockholmu ni vojnogospodarskih predpisov; tam se kapitalistu ni treba zadovoljiti s petimi jedmi kakor pri Sacherju na Dunaju. Zato so ta mesta prenapolnjena z bogatimi Nemci, ki se torej, ka¬ kor kaže,' niso navadili zmer¬ nosti. In Ferrero bi lahko či- tal v švedskih listih, da še ni minila “vsa ošabnost in prevzet¬ nost,” kajti Švedi se prav glasno pritožujejo, kako objestno in iz¬ zivajoče se vede ta gospoda. Na fronti je enakost. Kadar zaostane tren, pa po tri dni ne pripelje nobenih živil, takrat j učenjak v uniformi lačen kakor delavec v uniformi; kajpada, kaj¬ ti kjer nič ni, je cesar izgubil pravico^ Ali v ameriških listih smo čitali poročila vojnih kore- spondentov, kako je bilo v Prze- myslu, preden so ga Rusi vzeli. Ko je bilo dano povelje, da se po¬ bijejo konji, ki bi sicer postali plen Rusov, so iztradani vojaki trgali surovo meso s toplih teles in niso mogli toliko čakati, da bi ga skuhali: častniki so se do zad¬ njega fino gostili po elegantnih restavracijah in so se bavili po kavarnah, kakor da so na Duna¬ ju v času najpopolnejšega miru. Seveda tudi med častniki niso sa¬ mi brezdušni ljudje; ali tistim, ki imajo človeško čuvstvo, ga ni dala šele vojna. Skromnost, vdajanje v pomanj¬ kanje, preziranje razrednih na¬ sprotij in vse tiste lepote, ki jih opazuje Ferrero, niso nič druzega kakor pritisk razmer. Čim ta mine, bo vse zopet tako, kakor je bilo prej. Če je resnica, da je sedaj marsikaj drugače kakor ob mirnem času, je to močno po¬ trdilo materi jalistično jedro gosp. nauka, na katerem je ute¬ meljen socializem: Razmere dela¬ jo zgodovino, razmere določajo način življenja; tudi človek je produkt razmer. Boja je treba za take razmere na zemlji, v katerih bo človek lahko dober in ne bo nobene po¬ trebe za surovost in za vsakovrst¬ ne grehe. Takrat bo tudi človek boljši in plemenitejši. Razkošno življenje. Italijanski profesor Ferrero, o cigar vojnih člankih govorimo na drugem mestu, slavi evropski ve- lepretep tudi zaradi tega, ker je baje povzročil, da so se ljudje od¬ vadili razkošnega življenja, kate¬ remu so se bili vdajali baje že vsi razredi družbe. Predvsem bi pač rekli, da se Ferrero v tem o- ziru precej moti; oni, ki so bili res vajeni luksurioznega življe¬ nja, se ga nikakor niso odvadili, ampak žive dalje tako razkošno, kakor je v obstoječih razmerah le mogoče. Nikjer nismo čitali, da so evropski aristokrati in kapita¬ listi zapustili svoje palače in šli stanovat v koče. Iz gradov niso pometali finega, udobnega pohiš¬ tva, krasnih slik, dragocenih pre¬ prog, starega porcelana i. t. d. Klubi bogatinov se niso zaprli. Na železnicah niso odpravili pr vega razreda in salonskih vozov Z dunajskih, berlinskih, pariš kih, rimskih, londonskih, ulic niso izginili elegantni avtomobili, iz- vzemši tiste, ki so jih rekvirirali za vojaštvo. Nekoliko luksusa je vojna onemogočila — to stori tu¬ di požar, potres, vulkaničen iz¬ bruh — ali nikakor so ne more trditi, da so se bogati razredi kar vsled nekakšnega moralnega pre¬ bujenja odvadili luksurioznemu življenju. Kar se tiče razkošnega življe¬ nja vseh razredov, bi prišel pro¬ fesor Ferrero najbrže precej -v pa F ujm solu v tudi “pO i bolelo,. jjci. kjer j lahko sl . Kdor živi v državi Illinois je morda mislil na to, da ■ kam preselil, naj tega nika stori. Guverner Dunne Springfieldu podpisal zak predlo.go, ki določa, da se : plača državnih poslancev oj na 3500 dolarjev. To velja dve leti. Guverner Dunne storil, ker misli, da bodo z i, plačo poslanci lože kljubovali nim zapeljivcem in izkušnja- ter da bo več odličnih ljudi didiralo. Povišane plače pov; če po njegovem mnenju boljj konodajstvo. Ne vemo. če se res zgodi, prerokuje Dunne. Veselilo bi če bi se njegovo upanje ura lo, kajti bil bi že zadnji &. dobi Illinois dobro zakonci stvo. Stavili pa ne bi nič, ] za kapitalistične izkušnja« zapeljave je 1500 dolarjev t bagatela. Za -zakone, ki pri jo miljone, se že izplača odi kakšne tisočake, Ali zanima nas vendar prani 6 ’ no v mišljenje našega guvern? [> “če hočeš dobro delo, ga dobro plačati,” pravi Dumi; “če nočeš, da premaga čion izkušnjava, mu daj za njegovi lo toliko, da bo on lahko pra f gal izkušnjavo.” Ali right. S tem bi se mi strinjali. Kaj boš z mor Holtova skrivnost rijo, kjer vlada denar? Naj ^ ova te °l°šl ušalcev pa vedno do' - tedaj so zatekli k V začeti Jne sreče, jvljanjem s 1 k pridobil iZbjrnjkn Za gs je ta in ridigarja, i pred zbr ea praškeg je Hus po: Tati na ve k ostro oi a povzroči itjo in z vs L' NA VSI Praška univ slovela. Kc 0 drugega - prali praško Tukaj so srode” Pri 1 tuji naro in bavarsk a enega, las je bil 1. ia na filo: pa za vs Med Čehi , Nemci na s< Poleg NV spisov je ►irske in pre Holt ima naslednika. Nekemu listu v New Orleans je neki ne¬ znanec poslal pismo, v katerem se baha, da je z Muenter-Holtom skupno delal in da bo dovršil njegovo delo: Nekoliko ladij hoče pognati v zrak, potem ubiti Mor¬ gana, potem angleškega poslani¬ ka Spring-Rice. Morda je bahač, morda humo¬ rist, morda norec. Vseeno. Po vsem morju so mprali zopet raz¬ poslati telegrame in vse ladje so morali prebrskati. Dne 4. julija naj bi pametni de¬ lavski starši svojim otrokom po¬ vedali, kako daleč je še do tiste neodvisnosti in svobode, ža kate¬ ro razobešajo zastave in vžgigajo ognjemete. Vseučiliški učitelj Franz Holt je dne 6. t. m. izvršil samomor. Kakor je znano, je Holt streljal na J. P. Morgana in ga lahko ranil. Tudi v Washington, D. C., je uprizoril atentat z bombo, katero je položil v senatno dvora¬ no zveznega kapitola. S Holtovo smrtjo se je pomno¬ žil misterij, ki obdaja tega moža. Že dan prej je izkušal napraviti svojemu življenju kraj na ta na¬ čin, da se je s svinčnikom zabodel v žilo. Izgubil je pač mnogo kr¬ vi, toda opazili so še pravočasno, kaj se je zgodilo in so ga obveza¬ li. Eden paznikov je videl, da le¬ ži Holt z obrazom navzdol v svoji celi, pa je hitro pozval nadzorni¬ ka, in tako se je njegov načrt preprečil. Paznik 0’Ryan, ki je potem do¬ bil njegovo oskrbo, je imel nalog, da ga ne pusti niti minuto same¬ ga. Holt je bil telesno zelo osla¬ bel in sumili so tudi, da ni dušev¬ no zdrav. Dva zdravnika, ki sta ga opazovala dve uri, nista mo gla priti do nobenega zaključka, kar je umevno, ker je to za tako opazovanje vse prekratek čas. Kljub strogemu nalogu je od¬ šel 0’Ryan za nekoliko trenotkov na drugi kraj hodnika, ker je tam slišal sumljiv šum. Medtem je Holt izvršil samomor. Kako ga je storil, je pa tajnost, ki se men¬ da nikdar ne razkrije. In v tej tajnosti je nekaj čudnega. 0’Ryan namreč pravi, .da je slišal eksplozijo iz Holtove celice, in pravi, da je moral imeti patro- no, katero je razgrizel, da mu je počila v ustih. Kakor se zdi po koronerjevi preiskavi, je to po¬ polnoma izključeno. O kakšni eksploziji ni nobenega sledu, pač pa ima Holt počeno lobanjo, kar kaže na silovit padec, torej na skok. Tukaj se pa pričenja ir ganka; medtem ko pravi eden, da je samomorilec splezal na o- kno in se vrgel na pod celice, tr¬ di drugi, da je skočil na dvorišče. In kakor se zdi, ni niti ta ugan¬ ka rešena. To je čudno. Na drugi strani pravijo, da so dognali^ da je Holt res ena in i- sta oseba z dr. Ericb Muenterjem, ki je pred devetimi leti takoj po smrti svoje žene izginil; v nje nem truplu so pa pri razudenju našli arzenik. Baje so dokazi i- dentičnosti tako jasni, da ne mo¬ re biti nobenega dvoma. Mogoče. Ali kadar je človek mrtev, je po devetih letih precej težavno zanesljivo dognati iden¬ tičnost. Okrajni pravdnik Smith je i» gnano, da sta Holt in Muenter ena oseba. Preiskava, katero je hotel izvesti, pa sedaj odpade. O- krajni pravdnik pravi: “Kakšen namen naj bi imela? Holt j’e mr¬ tev; samomor je mogel izvršiti zaradi očitne nemarnosti, dasi je bil dan ukaz, da ne sme ostati ni¬ ti jninuto sam. Čemu. preiskava- ti, ko je jasno dejstvo, da se je petdesetletni paznik Ryan odstra¬ nil. da bi izsledil šum? To je res. In če okrajni pravd¬ nik ni bolj radoveden, je tudi prav. Ampak Holt je zapustil tudi spomin, ki je povzročil še zvezni vladi nemale skrbi in novo ugan¬ ko. Pred smrtjo je pisal svoji že¬ ni pismo, v katerem je dejal, “da pojde danes (na dan njegovega samomora), če Bog da, eden iz¬ med parnikov, ki so v soboto za¬ pustili New York, v zrak. Ne ve prav, ee je “Philadelphia” ali “Saxonia._” Ta napoved je seveda povzro¬ čila veliko paniko; brezžični br¬ zojavi so takoj odšli na morje, na obeh ladjah se je vse preiskalo, prišel je pa odgovor, da se ni na¬ šlo nič sumljivega. Pač pa je prišel drugi dan br- zojav, da je na parniku “Minne- haha.” ki je last Atlantic Trans- vičnejši kristjani molijo v našu: Ne vpelji nas v izkušnj* ker vedo, da je izkušnjava h reč. Ampak — zakaj velja to 1 elane illinoiške legislature ii guvernerje? Koliko je v ja 1 uradih ljudi, ki jim gredo! -jih. eaki skozi roke, plače pa ni 4 vse leto veliko, kolikor štejej zapisujejo denarja v eni uri. bi li tudi tukaj veljalo, (la/ ba ljudi s pošteno plačo vare izkušnjave? Zakonodajstvo bo boljše. # do ljudje bolje plačani. Ta drost se sicer pričenja že prt valih. Če hočeš, da bo mula; bro vlekla, jo moraš dobro niti. Če hočeš, da bo p/ 55 delal dobre postave, ga mor; bro plačati. Well — zakaj ne velja za delavca? Radovedni smo. Poslanci zvišali plačo zato, da bodo delali. Pričakujemo torej vem zasedanju zakon, ki -- za vso državo Illinois poštene poštene minimalne plače za stroke, za izučene in neizu za ročne in duševne dela'/ moške in ženske. Ce gospo/' gislatorji to store, tedaj razumeli, zakaj so sebi zri plače. Ako ne store tega - mo pa tudi vedeli. rie Jeroni hforda. N £ o njih pre i pa je zag »st še ted petere člank Zanimivo je, P časih od ffovih nai pfaj odklanj trajalo, d formacija Nji uspeh. *mi nasleo 1 V:. javil, da smatra za definitivno do- 1 port Line, izbruhnil ogenj vsled 10.000 kron za zastavo Baron Leopold ChlunriF določil 10.000 kron kot &P za onega avstrijskega voj 8 *” ugrabi prvo italijansko zas f8r> . Baron Chlumeckv nap/ pri zdravi pameti, članki- b je pisal po svoji “Oesterd Rundschau”, že pred vojn 8 bili zelo modri. A nvicno se ; r, wgli Čehi Ustnem vs • fe di proti t Dolgo je Jva , dokler brskim , zanapi ,'riipa ene; jL 0 .) e bilo til 1^7 Husa n jC-^cev. ; L' «* pišej ri' z Drage, da »in ^ s? ust v Hipsk V delo y>» waft • i bila sod % pa Mla : L %k, V t; st 1 1 , a Ba p. no JSL rj sreč ‘'o; /ilo se ■V Milvvaukee je uua -- . Meta Berger izvoljena z 8 j sednico šolskega sveta, L-.,, majo socialisti večine v / poraeiji. Kjer pridejo do dela, spoznavajo celo d*- niki, da res kaj znajo. h s te ‘lan >l e bi 81 * "'»cm ?«■ jc M laljeu. iioj, »la ;| > 1723 H,, ko, “iiiS proletarec : jev Om. IjL Tragedija v Kostnici 6. julija 1415. i%i II. Delo in smrt Husova. Usl i$b, m ž. Potrjen, H»li6ax L ' Jim >0 1 w ' « i Hii 1 la( ijc, t i da m a res vsi betlehemski kapeli. is je nastopil svojo pridigar- ;0 službo kot pravoveren krist- u. Tak je ostal sploh do svoje , ir *i. Vsaj prva leta se ni bavil J |. r itiko verskih naukov, ujego- V|ikonflikti s cerkvijo so nastati, m ) T.! e r je zahteval od kristjanov, in l la 5 ' Vlicer ne le od laikov, krščansko iijenje. Pridigal je češko; ta¬ le jezik posredoval, da je ljud- 0 razumelo njegove besede, pa hotel, da mu bo tudi vsebina umljiva. Govoril je poljudno, tikal se je praktičnih prcdrne- v življenja, podlaga njegovih jkov pa .je bilo sveto pismo. Svojim sobratom se je zameril, ier je tudi od njih zahteval, da jve “po božji besedi.” Najbolj jih je bolelo, da je to delal na •ižnici. kjer je tudi neduhovniški rt lahko slišal njegovo grajo, slušalcev pa je imel v svoji ka- 1 vedno dovolj. Že tedaj so se nekateri duhov¬ it zatekli k nadškofu in ga to- |i. V začetku niso imeli s tem tbne sreče., kajti z vestnim o- vljanjem svojih dolžnosti si je [us pridobil pri novem nadško- Zbvnjku Zajicu tako zaupanje, ga je ta imenoval za sinodne- nridigarja. To priliko pridi ija pred zbranim duhovništvom iga praškega cerkvenega okra¬ je Hus porabil, da je skušal duhovnikov a jim ostro očital pohujšanje, ki i ga povzročali s svojo razuzda' jstjo in z vsakovrstnimi kupči- •zroeil H„)P »zbe pravj ' bombo ! tudi ni. ‘ ! '' ah - bi Nctv Yo, Dve sta ^ rkdale” j„ ni plula v louth. )NI V državi H]^ il na to, J > a j tega i^j icr Dunu e r »odpisal 2,1 oloča, da s ( poslancev ,j, jev. To vdj 1 u-ner Dum, , da bodo, ože ’ " ’ o in izkušnja »dlienih ljj| me plače J mnenju kijjL]j va (.j na vedenje volil zelo svobodne besede, očita-1 je dejal — ima duševno orožje, joč mu, da ne napravi kraj raz-1 in ljubezen je najpoglavitnejši uzdanemu življenju duhovščine in cerkvenim kramarjem, ampak da daje še sam slab zgled. Kralj Vaclav IV. je takrat so glasno z večino na vseučilišču od¬ rekel priznanje obema tedaj se vzajemno preklinjajočima pape¬ žema in izjavil, da bo priznal le tistega, ki bo na koncilu v Piši ledno izvoljen. Na to stališče se jc postavil tudi Hus. Nasprotno pa je nadškof priznaval Gregor¬ ja XII. in zahteval, naj ga prizna tudi Hus. Tako je prišlo do javnega kon¬ flikta. Leta 1408. je nadškof raz¬ glasil Husa za nepokornega sina svete cerkve, ga odstavil in mu prepovedal opravljati cerkven« službe. Kljub temu je Hus nadalje pridigal v svoji kapeli in je imel: je Hus zagovarjal to svoje stali- z- med vseh; meč pa ni orodje Kri¬ stusove cerkve. Obenem je tajil papeževo aUso lutno moč in njegovo nezmotlji¬ vost, rekoč da mora Kristusov u- čenec s naznim duhom presobi papeževe ukaze, če se strinjajo s Kristusovim duhom; če najde v njih kaj takega, kar nasprotuje Kristusovemu zakonu, nima le pravice, ampak dolžnost postavi¬ ti se na Kristusovo stran in proti papežu. Kar se tiče odpustkov, je dejal, da ima vsak duhovnik od Kristu¬ sa dano moč odpuščanja grehov, ampak ne za denar, temveč pod pogojem resničnega kesanja in pokore. Po javni disputaciji, na kateri nec. do 1. VI. vedno več poslušalcev. šče, je nastopil proti njemu nad- Leta 1409. je nadškof Zbynjek škof in skoraj vse izposloval pri novem papežu, sla- j Pa tudi teološka duhovništvo, fakulteta je hotnem Aleksandru 'V. bulo, s j označila nekatere njegove nauke katero je bilo ukazano, naj sc za krivoverske; prepovedala je strogo preiščejo in zatro vsi krivi tudi Wicliffove nauke in kralj je nauki, zlasti pa Wicliffovi. Na {potrdil njen sklep, podlagi tega je nadškof zahteva!.; Proti Husu so nastopili pri pa- naj se mu izroče vsi Wicliffovi požu Janezu in ta je obnovil dve Hus in njegovi prijatelji se res žgoči ic. Veselilo lj| o upanje že zadnji gjj lobro zati n ne bi iti| 00 dolarjev nkone, ki pri ;o izplača ts vendar n iišega gnrem ■o delo, ga pravi Di premaga daj za njego] on tem bist ij boš z »ni i denar! Ni ni molijo nas v izkši izkušnjan NA VSEUČILIŠČU. Praška univerza jc v tistih ča- slovela. Ker daleč naokrog ni lilo drugega vseučilišča, so obl¬ ivali praško dijaki iz raznih de- Tukaj so bili razdeljeni rta narode”. Pri glasovanjih pa so idi tuji narodi, poljski, saksoir ;i in bavarski, tri glasove. Če¬ pa enega. Hus je bil 1. 1401. izvoljen za na na filozofični fakulteti, 1. 2. pa za vseučiliškega rektor¬ ja. Med Cehi je imel močno opo- o. Nemci na so ga po strani gle- oali. Poleg Wicliffovih filozofič- spisov je Hus študiral tudi njegova teološka dela, ki jih je najbrže Jeronim Praški prinesel iz Oxforda. Na sveučilišču je Hus o njih predaval, pri disputa raj velja ti legislature liko je v jim grdi plače pa ® kolikor šteje) ja v eni uri •eljalo, da j' io plačo vart bo boljše, plačani. I J , učenja h P 1 da bo »id 1 mraš da bo ^ ve, ga mor**' 1 — zataji 1 ea? Poslanfi », da bodo f eino torej | :akon, ti nois poš tfp le pla« 6 . 1 *; ic in 'vne dd® 5 Če gosp 15 1 e. m sebi ^ lore te?* za 1 Chli< on ^ ^ koga i. P' olja' ,a d sv«' 9 ’ (( j: Činc.V iaj°- tijah pa je zagovarjal njih opra- ričenost še tedaj, ko je večina j nekatere članke označila za kri- j toverske in prepovedala predava¬ ti o njih. Zanimivo je, da so bili Nemci v •lih časih odločni nasprotniki licliffovih naukov in so jih vse skupaj odklanjali. In vendar ni dolgo trajalo, da je imela cerkve¬ na reformacija ravno v Nemčiji največji uspeh. Luther pa je bil duševni naslednik Wicliffa in Husa. Krivično se je zdelo Husu, da niso mogli Čehi odločevati na svo¬ jem lastnem vseučilišču, ampak so imeli proti trem tujim en sam Dolgo je vplival na kralja Vaclava, dokler ni ta 1. 1409 s htnogorskim dekretom ukazal, imajo zanaprej Cehi tri glaso¬ ve. tujci pa enega. To je bilo tisto dejanje, ki jc spravilo Husa na glas kot s®vraž- nika Nemcev. Nekateri zgodovi¬ narji celo pišejo, da je pregnal Nemce iz Prage. Na tem je le to¬ liko resnice, da so bili Nemci jez¬ ni, da jih je mnogo odšlo iz Pra¬ ge in da so ustanovili novo vse¬ učilišče v Lipskem. Sicer pa ni v Husovem delovanju nikjer do- mzov za sovraštvo do kakšnega naroda. Pač pa je res, da je od¬ kod Nemcev oslabil protireforma torieno strankp in na ta način o- krepčal Husov vpliv. Nekako v tistem času se je v VVilsnacku na Pruskem godil ču¬ dež z nekakšno “Kristusovo krv¬ jo.’ Hus je dobil nalog, da pre¬ išče zadevo, kar je temeljito sto¬ ril. Posrečilo se mu je razkriti sleparstvo in s tem je dosegel, da je bilo prepovedano nameravano romanje, ki je bilo glavni namen čudeža.” SPOR Z NADŠKOFOM. Polagoma se je pa Hus zameril tudi nadškofu. Prvi vzrok je bil tu, da si je tudi proti njemu do- spisr so to .storili. Sočasno na je hotel nadškof da¬ ti Husu odločujoči udarec. Izdal je naredbo, s katero je prepove-1 dal vse pridige izvzemši v župnij¬ skih in samostanskih kapelah. Po¬ vsem jasno je bilo, da je bil ta u- kaz naperjen proti betlehemski kapeli oziroma proti Husovim pridigam. Vseučilišče je poslalo proti o- bema nadškofijskima naredbama protest papežu — takrat je bil Janez XXIH. papež — in ga je obširno utemeljilo. Tudi kralj Vaclav je posredoval. Kljub te¬ mu je dal nadškof več prepisov NVicliffovih del sežgati. Zoper Husa je pa dne 16. julija 1410. razglasil proklestvo. KRIŽARSKA VOJNA. Hus se ni dal ugnati. Na vseu¬ čilišču se je odločno postavil za NVicliffove spise. V kapeli je pa svoje pridige nadaljeval kljub nadškofovi prepovedi, rekoč da je treba v verskih rečeh bolj ubo¬ gati Boga_kakor ljj\di. Obenem je proti .nadškofovim ukrepom prizval k papežu, ki pa je zavrgel njegov priziv. Konflikt je bil že popolnoma o- čiten in Husovi nasprotniki so se¬ gali po najdrastičnejših sredstvih. Proti Prtigi je bil izrečel inter- dikt. Vse to ni moglo preprečiti, da se- je pri Husovih pridigah vse trlo ljudi. Ko je pa nadškof umrl, se je ne¬ kaj časa zdelo, da se bo spor po vplivu kralja Vaclava _mirno po¬ ravnal, kar je želel novi nadškof Albik kralju kolikor mogoče ustrezati. Ali v Italiji so se od¬ igrali dohodki, katerih posledice so še poostrile konflikt. Leta 1413. je imela katoliška cerkev tri papeže; Janeza XXIII. (Cossa), Benedikta XIII. (Luna) in Gregorja NIT. (Correr). Zad¬ njega je podpiral napoljski kralj Ladislav, pa je zato pregnal Jane¬ za, ki je bil prej morski ropar in jc imel celo torbo polno zločinov iz Rin\a. Janez pa ni bil len in se tudi ni maral meni nič tebi nič od¬ reči Petrovi kroni, pa je po vsem krščanskem svetu razglašal kri¬ žarsko vojno zoper Ladislava. Ker pa je bilo treba že pred Mon- teccuccolijem za vojno denarja, denarja in še denarja, je dal po vseh deželah prodajati odpustke za denar. Tudi po češkem so se množili menihi in drugi pridigarji, ki so za denar odpuščali vse grehe in največjim zločincem prodajali ne¬ besa. Mrtvi so se za denar osvo¬ bodili iz vic; živi so bili gotovi, da pridejo za denar brez vsakega trpljenja v nebeško kraljestvo. Godilo se je celo. da so duhovni¬ ški kupčevalci prodajali odpustke kar za bodoče grebe. SPOR S PAPEŽEM. Ta kramarija je Husa silno raz¬ burila in javno je nastopil proti njej. Sedaj je storil menda naj odločnejši korak v svojem življe nju: Odrekal je cerkvi in papežu pravico vojskovanja. Cerkev — Izza GregorijaXI. je imela 1413. osem papežev: Urban (Prignani), Bonifacij IX. (Tomacelli), Inocencij VII. (Mi gliorati), Gregor NIL (Correr) Aleksander V. (Filargo), Janez XXIII. (Cossa), Benedikt XIII (Peter Luna). Zdaj sta vladala po dva, zdaj po trije. Kar je eden ukazal, je drugi preoovedal; kar je drugi blagoslovil, je tretji pre¬ klel. Eden je vladal razbojniško, drugi rokovnjaški, tretji tolovaj¬ sko. Vsak pa je seveda o sebi tr¬ dil, da ima on, in edini on svete¬ ga duha ter da je pravi namest¬ nik božji. V sak izmed papežev je imel svo¬ je pristaše in svoje zaščitnike, in kljub temu, da je bila ena edina katoliška cerkev — je bil razkol splošen. Že po izgonu Janeza XXIII. iz- Rima je cesar Sigismund, brat kralja Vaclava zahteval, naj se skliče koncil, da uravna spore m napravi v cerkvi red. Ko so se še na češkem konflikti tako poostri li. da je bila vsa cerkvena avtori teta podkopana, je cesar energič- neje zahteval koncil, in ta je bil naposled sklican za 1. novembra 1414. v Kostnico (Konstanz) ob Bodenskem jezeru v Švici. Njegova naloga je bila urediti vprašanje papeštva in razsoditi verske probleme, glavno z ozirom na NVicliffa, (ki je bil takrat Ze mrtev) in na Husa. Katoličanstvo je mnogo priča¬ kovalo od tega koncila. Tudi vsi trije papeži so bili polni upanja; vsak se je nadal, da spodi koncil njegova dva nasprotnika in da o- stane on pravi sveti oče. Tudi drugi ljudje so imeli svoje nade; tako se je n. pr. tisti čas več ka¬ kor sedemsto vlačug in vlačugle naselilo v Kostnici... Janez XXIII. je prišel v Kost¬ nico, prepričan, da zmaga. Saj jej bil on takorekoč sklicatelj tega koncila. Ali kmalu je spoznal, rta se reči ne sučejo po njegovi vo- , . ...... ... lji ih da nameravajo cerkveni go¬ da je biblija ravno toliko dje odstavit} vse tri papeže - “kolikor staroindijske Ve- z ^ vred Teda j ie pobegnil leti pr-|j zoper njega izrečeno pro- kletstvo. Da bi Prago rešil inter dikta, ki je med “pravovernimi” zbujal grozo in obup, je Hus na izrecno kraljevo željo zapustil glavno mesto. Odšel je v Kozji Gradec in po¬ tem v Krakovec, odkoder je ostal v trajni zvezi s svojimi prijatelji v Pragi. Marljivo ie pisal in se¬ stavil v tem času več spisov. Po¬ leg tega pa je pridigal po deželi in tako razširjal svoje ideje. HUS — PISATELJ. Za češki narod ima Hus veliko zaslugo s svojimi številnimi spisi. Po svoji vsebini imajo danes pač le zgodovinsko vrednost. Svetopi¬ semski in sploh verski spori so za našo dobo izgubili pomen. Sto¬ letja so preiskavala stari in no¬ vi testament in njiju vire; danes vemo, “sveta” kolikor staroindijske de, mitos o Gilgamešu in drugi taki spisi; vemo, da ni sveto pi¬ smo nikakršno božjo razodetje, vemo, da ni Mojzesovih knjig pi¬ sal Mojzes, vemo, da je vsa židov¬ ska in po njej krščanska vera plod ,stotisocletnega razvoja člo¬ veškega duha in socialnih razmer. V štirinajstem in petnajstem stoletju je bilo drugače; svet Je bil za 500 let mlajši in takrat je bilo mnogo, če je Hus n. pr. v svo¬ jem spisu “De sanvuinc Christi” obsojal sleparstvo s Kristusovo krvjo, ki so jo imeli shranjeno po mnogih cerkvah in dejal, da ni treba dobremu kristjanu čudežev, ampak da mu zadostuje sveto pi¬ smo. Tudi umetniška stran njegovih spisov ni tako velika, da bi se mo¬ gel postavljati v prve vrste če¬ ških pisateljev, Ali velika njego¬ va zasluga je bila prav ta, da Je bil češki pisatelj. Znanstven in literaren jezik v Evropi je bil v tistih časi cerkve¬ na latinščina. Ljudstvo je bilo vsled tega popolnoma ločeno od znanosti in izobrazbe. Tudi Hus ie pisal latinski tista dela, v ka¬ terih je polemiziral in branil svo¬ je nauke, ker so bila namenjena ljudem, ki niso znali češkega je¬ zika. Poleg tega je pa napisal tu¬ di znatno število čeških spisov, namenjenih ljudstvu. V ta namen je uredil češki pra¬ vopis in sestavil abecedo, ki se z malimi izjemami še danes rabi. Ker nima latinščina znakov za razne črke, ki se v slovanskih je¬ zikih mnogo rabijo, so si dotlej pomagali s sestavljenimi soglas¬ niki n. pr. chz za č, sch za š; dol¬ ge samoglasnike so podvojevali n. pr. aa. Te komplikacije je Hus odpravil s tem, da je vpeljal zna¬ ne “strešice” na soglasnike — š, č. ž — akcente na dolge samoglas¬ nike i. t. d. Veliko pozneje je tu- du slovenščina v bivstvu sprejela ta p.ravopis. Kar se tiče lepote njegovih spi¬ sov. spadajo med najzanimivejše pisma, ki jih je pisal iz ječe svo¬ jim prijateljem na češkem. KOSTNIŠKI KONCIL. Zmeda v katoliški cerkvi je za¬ četkom 15. stoletja dosegla vrhu- iz mesta in začel grmeti proti kon¬ cilu, grozeč z interdiktom in r vsemi mogočimi cerkvenimi kaz¬ nimi. Koncil je na to sklenil, da sega njegova moč preko papeže¬ ve. Kardinali so ugovarjali; kaj¬ ti večinoma je upal vsak izmed njih, da sede še on sam na Petrov prestol. Papež Martin V., ki je bil pozneje na tem koncilu izvo¬ ljen, tudi ni potrdil tega sklepa. Dne 14. maja 1415. je koncil su¬ spendiral Janeza XXIII.; dne 4. junija je Gregor XTT. “prostovolj no” odstopil. Z Benediktom XIII. se je pogajanje še zavleklo. Medtem je hotel koncil rešiti ostala verska vprašanja. POT Z VARNO CESARSKO SPREMNICO. Cesar Sigismund je obljubil Husu varno spremstvo in varen povratek, če gre na koncil ter re¬ ši sebe in Češko očitkov krivover¬ stva. Hus je bil z veseljem pri pravljen na to. Zdelo se mu je, da ima kon¬ cil resen namen napraviti popoln red v cerkvi, torej odstraniti vse zlorabljanje vere in vse pohujša¬ nje. O svojih naukih je bil pre¬ pričan, da niso krivoverski. Meseca oktobra 1414. se je po¬ dal na pot. Za spremljevalca mu je cesar imenoval Jana s Chluma in Vaclava z Duba; v Kostnici se je tema dvema pridružil še Hen¬ rik Lacmbok, ki mu je izročil ce¬ sarsko spremnico. Prostovoljno ga je spremilo več prijateljev. Bolj kakor na cesarjevo sprem¬ nico, ki mu je jamčila varen po¬ vratek na Češko., se je zanašal na svojo čisto vest. Ne ena ne dru¬ ga ga ni obvarovala.. . Koncil je pač hotel napraviti red na zunaj. Papeško vprašanje je hotel rešiti, ker je bilo očitno, da ne more cerkev obstajati z dvema, tremi in štirimi papeži. Hotel je tudi odpraviti pohujša¬ nje, ali ne na ta način, da iztrebi njegove korenine, temveč rta za¬ veže “nagajivcem” jezik. In Hus je bil največji živeči naga¬ jive c. Njegovi sovražniki so že pred njegovim prihodom v Kostnico pripravili vse, kar se jim je zde¬ lo potrebno. Na čelu te armade IT« IS Na želodcu bolni — Okrevanci, stari zelo koristno. in slabotni ljudje Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila, katerega rabite. Mi vam priporočamo SEVERA’5 Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) za vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev in izmivanje las. Cena 23 centov. bodo tudi našli njegovo rabo Cena 75 centov. Čitajto, kaj nam je pred krat¬ kim pisala ga. Mart. Pagač, iz Moquah, Wis.: “Zahvaljujem so Vam za Severov Življenski Balzam. Trpela sem na želod¬ cu, ter sem bila zelo slabotna ter nisem imela nobene slasti. Porabila sem eno steklenico Severovega Življenskcga Bal¬ zama ter so vso to nepriliko izginile. Prosim objavite mojo pismo v časopisih v korist vsih tistih, ki enako trpijo.” Vsi lekarnarji prodajajo Severove Pripravke. morete dobiti v vaši okoliščini- Zahtevajte Severove. laročito jih od nas. Ako jih no Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe- Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite Severa’& I Balsam of Life 51 . - (Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in tonične kakavosti. Posebno so priporoča pri zdravljenju nepreba- ye, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter. I fjj W. F. SEVERA GO., Gcdar Rapids, lovva &SS42 cwa. Edini slovenski pogrebnik I MARTIN BARETINČIC 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA. *# t % POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. ie stal litomišelski škof Jan Že- lezny, njegova adjutanta sta bila Stjepan s Palče in Mihael de Cau- sis iz Nemškega Broda. Sestavili so obtožbo proti njemu in zbrali iz njegovih spisov cel šopek “kri¬ voverstva” in “pohujšljivosti.” Med člani koncila so pa agitirali na vse pretege, slikali Husa kot nevarnega človeka, zavijali nje¬ gove besede, trgali posamezne stavke iz zveze in res so pridobili mnogo vplivnih članov koncila. Ko je Hus prišel v Kostnico, Je bilo pravzaprav že odločeno proti njemu. HUS NA KONCILU. Prve dni se je Hus v Kostnici prosto gibal. Ali zanka je bila nastavljena. Poklicali so ga na papežev dvor, češ da bo zaslišan pred papežem in kardinali. Tam so ga pa zavratno prijeli in za¬ prli v dominikanski samostan, ne da bi ga bili prej zaslišali, dasi mu je bilo to zajamčeno ne le od cesarja, temveč tudi od papeža. Ko je prišel cesar v Kostnico, je bil zaradi tega zelo razburjen; njegova cesarska beseda je bila poteptana. Ali obšla ga je slabost, ko so mu rekli, da ima cerkev pra¬ vico soditi krivoverca po svojih zakonih, proti katerim tudi cesar ne sme braniti svojega podložni¬ ka. Zopet enkrat se je cerkev po¬ stavila nad cesarstvo — in cesar¬ stvo se je vdalo. Pozneje se je cesarska slabost izpremenila v popolno neznačaj- nost in v izdajstvo. Ko so Huso¬ vi sovražniki spoznali, da je ce¬ sar omagal in ko je bil papež po¬ begnil, so mu izročili ključe ILu- sove ječe. Zgodilo se je, kar so pričakovali: Cesar je izročil Hu¬ sa kostniškemu škofu, ki ga je dal prepeljati v svoj grad Gottleben in tam vreči v ječo .. . Cesar je sam pljunil na svoj podpis in pe¬ čat. S češkega so prihajale prošnje in protesti. Vse ni nič pomagalo. Koncil ni slutil, kakšno nevarno seme je posejal s svojo slepo tr¬ mo. Medtem je komisija, ki je bila sestavljena za preiskavo, zasliša- vala Husa, ali na tak način, da so enostavno zapisavali, kar so smatrali zadoovlj hudo, da dose¬ žejo s tem njegovo obsodbo. Za¬ četkoma so hoteli vse končati, ne da bi Husa sploh javno zaslišali. Šele ko so Čehi na koncilu z vso odločnostjo nastopili, mu je bila dne 5. junija dovoljena javna za- slišba. To je bila farsa. Kadar je ho¬ tel na kakšno vprašanje odgovo¬ riti, so kričali od vseh strani, ta¬ ko da ni mogel ničesar povedati Kadar je utihnil, so zakričali, da molči, ker se ne more braniti. Ta odurna komedija se je ponavljala dne 7. in 8. junija. Tri reči so od njega brezpogoj¬ no zahtevali: 1. Naj prizna svoje krivoverstvo; 2. Naj s prisego pre¬ kliče krivo vero; 3. Naj javno pre¬ kliče svoje nauke in obljubi, d bo zanaprej nasprotno učil. Hus je odgovoril, da ne more preklicati krivoverstva ki se m\i podtika, pa ga ni učil; da ne mo¬ re priznati za krivoverske svoje nauke, dokler ga ne prepričajo s svetim pismom; da ne sme dati mnogim pobožnim dušam pohujša¬ nja s preklicom proti svoji vesti. SODBA. Kar so hoteli Husovi sovražni¬ ki, se je zgodilo, ali tako gladko vendar ni šlo, kakor so želeli. Iz: dokumentov, ki so se ohranili, je razvidno, da so bili na koncilu tu¬ di ljudje, ki niso spoznali nobene krivice na njem. Bili so med njimi nadškofi, kakor Styrum in Name- gi, škofi, osemindevetsetletni benediktinski predstojnik iz Augsburga Maentlinus, ki so po¬ rabili vso svojo zgovornost za Husovo svobodo. Jan s Chluma je svaril. Dejal je: . “Danes prvič se skušam bojeva¬ ti z jezikom kakor duhovniki in žene, namesto z mečem kakor bo¬ jeviti ljudje; tako delam iz nuj¬ nosti krepkost. Opisal je refor- matorieno delo na Češkem in po¬ tem zaključil: “Za to pa jamčim in na to pri¬ segam v imenu kralja in vseh Ce¬ hov, če bo Hus še nadalje mučen ali pa če bo moral celo plačati z življenjem, da se bodo Cehi straš¬ no maščevali nad cerkvami, samo¬ stani in duhovniki, in tisočkrat bo poplačano, kakor zaslužijo njego¬ vi brezvestni silniki. Mir je po¬ rušen pred Bogom in ljudmi, in v krvi Rimljanov oplahne češka gos (hus pomeni v češčini gos) svoje oeroti. Kdor ima ušesa, da sliši, (Nadaljevanje na 6. strani.) 6 p k O L E T A R E C advertisement SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgrneta 1908. Inkorporirana 22- aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Lxport, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston. Sta., box 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib St., Nunnry Hill N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair ave., Cleveland, O. aLJOZIJ KARLINGEfi, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. r. o. ±. box sb VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. špendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 781. Gašnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bovc Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa. Zoier Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. 1R1PRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. havertnik Jožei, 2821 Crawtord Ave., Chicago, III., član S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. fttefančič Martin, box 78, Franklin, Kana., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4U08 W. 31st St., Chicago, HI., član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kana., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, HI. Ganjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati v»e aopue in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj s* pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih aakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri¬ hodnje popravi. TRAGEDIJA V KOSTNICI. (Nadaljevanje s 5. strani), naj sliši! Življenje in svobodo Husu! Da! ” Oglašali so se tudi zagrizeni so¬ vražniki. Na glasovanje so bila dana tri vprašanja: 1. Je li Jan Hus iz Ilusinca na Češkem krivoverec po svojih naukih in novotarijah? 2. So li tukaj v Kostnici v l- menu svetega očeta in cesarja zbrani očetje zbora opravičeni sklepati o cerkveni kazni za Hu¬ sa? 3. Kakšno kazen je Hus zaslu žil z asrainotenje papeža in sve¬ tih zakramentov? Kelmoranjski knez je dejal Kdor ne sluša svarila, mora ob¬ čutiti metlo. Pri komur oboje ne pomaga kakor pri tem Cehu, je enak nesrečnežu, kogar vleče vrv na vislice. Ogrski nadškof Želez: Kdor išče angelje na zemlji, naj se rajši ta¬ koj pošlje v nebesa. Hus iMe angelje, zatorej mu storimo po volji, pa ga pošljimo tja, kjer j'e tisto, kar išče. Naj umre še da¬ nes. Remški nadškof: če je nova cerkvena uprava Bogu ugodna, naj stori Bog sedaj čudež; če ne, naj zapade ta češka zvezdica. Glasujem za smrt. Londonski nadškof: če bi imel ta dolgovrati Čeh deset življenj, bi mu jih sedem vzel zaradi nje¬ gove besede o najsvetejših zakra¬ mentih; ostalih treh mu pa ne bi pustil, prvič ker ie sramotil na¬ slednika sv. Petra (tistega nasled¬ nika, ki je moral bežati ravno nred tem 'koncilom!!!): drugič ker je slačil duhovščino in ji ni pustil na telesu poštene krpe, Ga zakrije svoje pomanjkljivosti; tretjič ker je zapeljal mnogo ljudstva, ki nima razuma in za katero je bolje,^ da slepo veruje. Naj pogine ta čeh! Bazelski škof: Oko za oko, zob za zob. Hus naj se peče! Briksenski škof: Gosi se ne go¬ di krivica, če se oskube in speče. Če je oskubena od nas, naj se še sncče — in sicer takoj danes. HildeSheimski škof: Noben člo¬ vek ni nenadomestjiv, če odide, -zato ni smrt nobenega človeka ne¬ nadomestljiva izguba za svet. Pač pa lahko življenje posameznika škoduje svetovnemu redu in v tem slučaju je njegovo žrtvovanje do¬ bro delo za družbo. Mislim, da je Hus potreben za to žrtev, zato je nje in njegovi pristaši, pa bomo zopet sodili in se posvetovali, kaj je prav. Naj umre v ognju. Stari Maentlinus in Pogius sta svarila. Sivi augsburški Bene diktinec je pravil, kaj je videl Rimu, ko je bil tam: “Ninive, Bf 'oilon in Baktra, Sodoma in Jeru zalem niso mogli biti razuzdanej ši in ošabnejši kakor Rim! ... Za to poslušajte svojo vest, nagnite svoja ušesa k lasnici in k Bogu spoštujte tega Ceha in poslušajte njegov glas, da se rešite pogube preden vas doseže strogo plačno čast, svobodo in življenje obto ženemu! Da!” Pogius je pravil, da je sam pre ganjal Husa, ker ra je v zaslep ljenosti smatral za nevarnega. Od kar pa je slišal jijegov glas, spo znal njegovo ljubezen do resnice, videl njegovo vztrajnost v mukah in v ječi, je dobil Hus v njegovem srcu veliko ceno. Zaključil svoj govor: “Kako dolgo traj sreča tega sveta? Prav malo. Do ber glas pa traje večno in to si hočem varovati ter pridobiti na rodu, kateremu pripadam. Zato glasujem za svobodo, čast in živ¬ ljenje. Da!’’ Celo Ferrerius, bivši spovednik Benedikta XIII. je ognjevito go voril za Husa in dejal: “Če obso dite Husa, obsodite sami sebe .. Pri vsem. kar je svetega, pravic nega, milega in ljubeznivega za¬ htevam v imenu mednarodne pra¬ vice svobodo, čast in življenje za obtoženca. Da! In zopet da!” Bilo je vse zaman. Prvemu in drugemu vprašanju je pritrdilo 51 glasov; to je bila absolutna večina. Na tretje vpra¬ šanje je 30 glasov odgovorilo: No bene kazni ne zasluži; 11 glasov je bilo za javno cerkveno, poko rop 45 glasov je- zahtevalo smrt. Tudi to je bila večina. Ko so se glasovi sešteli m je bil razglašen rezultat, je cesar prebledel kakor vosek in vztrepe¬ tal na vsem životu. bo. Najprej so izvršili sramotečo proceduro odvzetja duhovniškega posvečenja, potem so ga izročili “svetovni roki” — cesarju. Cesar Sigismund je izročil Hu¬ sa falskemu grofu Ludvigu, “da stori z njim kot s krivovercem.” Še tega dne so ga “slovesno” sežgali na grmadi, njegov pepel pa so vrgli v Reno ... Hus je bil mrtev. Na Češkem je vstalo husitstvo — na j več j e ne le versko, ampak tudi socialno, komunistično gibanje na Češkem. Hus je bil mrtev. Pred husit- stvoin se je treslo papeštvo in ce¬ sarstvo .. . NOVO ŠTEVILO; 2,228.300 To je tisti čas, ko se morajo ljudje odvaditi groze. Kaj je še druzega mogoče, ka¬ kor da vse otopi? Včasi smo mislili, da je surov brezčutnež, kogar ne ganejo člo¬ veške nesreče. Ako je komu ne¬ nadoma zgorela hiša, ne da bi bi zboljšana. Točka 10 je določala čas, kdaj se snide razsodišče; toč¬ ka 11 je pa predpisovala, da se mora vsak spor predložiti najprej predsednikoma delavske in pod¬ jetniške organizacijej če ta dva ne bi mogla uravnati spora, se predloži razsodišču. To glasuje tajno; če se razsodišče ne zedini, naj odloči nepristranska oseba. Razun tega je določal ta članek da ne smejo 'zaradi spora delavci na skupno ne posamič ustaviti dela. Gotovo je s tem pogodba o razsodiščih nekoliko ublažena; ali prisilno razsodišče je vendar ostalo. Nekaj druzega pa je važnejše. V začetku stavke se je najbolj poudarjalo, da delavci ne smejo biti prisiljeni, da bi obdelavali skebski materijah Sedaj je skle¬ njeno, da smejo podjetniki nabav¬ ljati materijal, kjer ga hočejo, le kaznilniško delo ne sme biti. Torej skebski materijal lahko nabavljajo. In organizirani te¬ lo prišlo kakšno življenje v ne-! sa Uji ga morajo obdelavati. varnost, nas je že prijelo in ob-| Živ krst nam ne bo dopovedal, žalovali smo reveža od srca. Vsi /la je to zmaga. Verjamemo, da nogoči občutki so se nam znali .T- bilo treba zaključiti stavko, nenjati v prsih; strah nas je ob-1 ki .i e trajala od 15. aprila in ob¬ lajal, žalost in tuga, zgražali smo segala 16000 mož. Verjamemo, e. Zdaj ni več mogoče. Napeli da ni mogla unija več doseči. Ali 50 nam živce, napenjali so jih še 5 centov priboljška gotovo ni to- 'oolj, prenapeli so nh, in sedaj ne 1 ik:o kolikor za podjetnike pri- norejo več reagirati. j znanje skebskega materijala. Če Tisoč mrtvilu dvatisoč mrtvih,'je unija morala sprejeti pogod- mrtvih, stotisoč mr- lesettisoč tvih... Potem: Miljon mrtvih. Kaj more človek še čutiti? — Kakor če bi nam kdo dejal: Zve¬ zda je ugasnila. Razum nam pra¬ ho, s katero je poteptan toliko slavljeni “unijski princip,” je to le nov dokaz, da so ameriške uni¬ je, , v katerih vozari vsaka stroka zase in še povrh vsak “loki” za¬ se, zgrajene na napačni podlagi vi, da se je zgodila svetovna ka-d n da nima večina njih. vodij poj tastrofa. Morda je poginilo vse 0 potrebah moderne delavske prebivalstvo oddaljenega sveta, organizacije. Ali čutiti ne moremo ob tem to¬ liko žive žalosti, kakor če nam v hlevu pogine konj. In zdaj prihaja taka brezeut nost tudi vpričo umiranja ze- JANE ADDAMS SE JE VRNILA. kim v Parizu umrl, ima enake ljubeznive namene. Nabavil si je ladjo “Ventura,” ki je sedaj v Miami, Fla., “Atlanta” v Balti¬ more in še neki parnik v Havani, ter je nameraval napraviti “eks¬ pedicijo” v Mehiko, izkrcati vo¬ jaštvo v Yucatan in potem poiz¬ kusiti svojo srečo kot vojskovod¬ ja. Četrto ladjo je imel v Nevv Yorku, ali to so z municijo in o- rožjem ustavili. Diaz sam je že nekaj tednov pod nadzorstvom a- meriških zveznih organov. Z ladje “Atlanta” so mu v Bal¬ timore pobrali vojaške uniforme. KLOBUČARJI PLAČAJO. Kakor je znano, je najvišje so¬ dišče obsodilo klobučarsko unijo v Danbury na podlagi 'Shermano- vega zakona zaradi bojkota tvrd¬ ke Loewe na 300.000 dolarjev globe. Unija je sedaj sklenila, da se plača ta globa. V klobučarskih tovarnah v Orange in Nevvark so vpeljali v ta namen tedenske pri¬ spevke, ki znašajo 1 odstotek pla¬ če. iShermanov zakon je bil skle¬ njen proti — trustOm. ZARADI MEHIKA. zgradi. Seveda, vlade in, a : volj razlogov, da se boje t a , ke revolucije; kajti čc p r j V( ' jo res tako daleč, nimajo m J ga upanja, da zmagajo. ' $0E , ref T# 1 ,ete ZDAJ JE ZMAGA GOTOv t Katoliške organizacije so razdelile med vse vojaki- JI iztis vojaške molitve. Na t(-} ; * kih je naslikan en italijanski valerist, en infanterist incjil saljerec, ki gledajo proti Cja niku v oblakih. Molitvica . v ,. sledeče: ‘ ‘ Glej, Gospod, „ gremo z mogočnim proti gu mu. Ne vodijo nas želje po v to vojno. Mi nočemo v A deželah moriti in požigati, mij čemo le obdržati svojo zemljo si jo nam Ti dal in ki so pradedi s svojo krvjo rešiljj stoletnega jarma. In ec dan boja, tedaj blagoslovili] jpja v v( V Beli hiši v AVashington, D C., bo ta teden važna konferenca zaradi položaja v Mehiku in žara di delovanja Rdečega križa, ki bi rad spravil živila v mehikanske kraje, v katerih trpi prebivalstvo lakoto. BIZNIS. Miss Jane Addams iz Chicaga, meljskih ljudi, nam enakih, nam ki je bila predsednica na ženskem O- KONEC TRAGEDIJE. sujem za smrt. Osnabriiški škof: Za vero so u- mrli nešteti ljudje. Naj položi za Še nekaj časa so pustili Husa v ječi — najbrže so čakali, o* prekliče, kakor je zahtevala veči¬ na koncila. Tudi kralj mu je sve¬ toval^ naj to stori, češ lahko je preklicati greh. ki ni bil storjen. Hus je odgovarjal, da bi se s tem lagal. Še 27. junija je pisal prijateljem na češkem pismo z opazko “v četrtek pred vigilijo sv. Petra zvečer v ječi in verigah v priča¬ kovanju smrti.” Ko vse pregovarjanje nič ni zaleglo, so dne 8. julija v kostni pogostoma znanih, sorodnih, doneti moraš ... Brezčutnost — to je ena posle¬ dic take krvave vojne. In ne naj¬ manjša. To je ena izmed izgub človeštva, in ne -najcenejša. Zadnje štetje izgub evropskih držav — izvzemši Italijo — kaže no oficielnih virih sledeče šrevil- mirovnem kongresu v Hagu in je potem prepotovala vse dežele, ki so zapletene v vojno, se je vr¬ nila v Ameriko in pravi, da ni sedaj nobenega vidnega upanja v mir. “.Nobena izmed vojskujočih se držav — pravi — noče zahtevat miru. Ali nevtralni narodi lahko podali kakšne predloge in morda bi se kaj našlo, kar bi se ■V Ne\y Yorku se je zaključilo pogajanje o novem francoskem posojilu v znesku 20,000.000 do¬ larjev, ki se baje porabi izključno za trgovske namene. V to trans¬ akcijo se dele J. P. Morgan and Co. ter skupina finančnih zavo¬ dov, kateri pripadajo narodne banke in trusti. Posojilo garan¬ tirata francoska vlada in franco' ska banka. Fine — kdor more posojati dr¬ žavam po 20 miljonov! Gospod, naše orožje in r^jJ kralja, potomca junakov ii 1( J nikov, in dodeli nam ziiiai- naše otroke, naše žene in r, naših očetov.” Šmenta! Kljub taki lepi tvi ne pridejo Italijani na riškem naprej! Ali so avs' molitve boljše? Ali pa so ni močnejši od molitev. oreds' evr« J Trpe" olja® 0 ’ ? a>. v S >dez< 0 m, zJli , in noben li.voli® 0 - ( kri10 k au , so P° dl i ? rei dsedn noizkuson JfllSP STRELJATI JE PREPOTI DANO. Uradno se poroča: Stre;; je po vsem ozemlju primor in po vojvodini Kranjski, nenje pa po vsem ozemlja morskem prepovedano. Ej vraga! Zvonenja se m do bali. Ampak če se ne streljati, se Italijani lahko jejo, kajti oni se ne bodo zj za to prepoved. SEJA PRIPRAVLJALNIM ODBORA. BOMBA. OD TEH SO MRTVI: V Rusiji.733.000 V Franciji.400.000 V Angliji.116.000 V Nemčiji.482.000 V Avstriji.341.000 V Belgiji. 47.000 V Srbiji.*..64.000 ■V Turčiji. 45.000 Na Japonskem . .. 300 To pomeni: Mrtvih 2,228.300, vseh izgub 8,770.810. Dva miljona in dvestotisoč mr¬ tvih, osem miljonov in sedemsto' tisoč ranjenih, ujetih i. t. d.! Preveč je. Človek ne more ni¬ česar več čutiti. Misliti ? ... Kaj moreš še misli¬ ti? Kvečjemu to, kaj bo še in kaj bo tedaj, kadar bo vojna konča¬ na. Odkod pridejo tedaj za teles¬ no in za duševno delo sposobni moški? In kaj bo Evropa poče¬ la z mnogomiljonsko armado po¬ habljencev, slepcev, glušeev, hromcev i. t. d. In kdaj pride Evropa sploh še pameti. Človek bi mislil, da se mora zbuditi zavest in vest ob takih strašnih izgubah. Pa vidi¬ mo, da se ne, ampak da kličejo po vseh državah, v vseh jezikih: Več mož! Se več mož! Še več dvo¬ noge živali za človeško klavnico ! Ena značilna proteza se je po vsod izražala, kjer smo potovali Narodi vseh držav so razdeljeni v dve stranki: V vojaško in vilno. Militaristična stranka že li, da bi vojna dalje trajala, civil na stranka se pa boji, da uniči vojna vse državljanske pravice Na Nemškem mislijo člani civil ne stranke, da kršitev belgijske nevtralnosti ni bila vojaška potre ba. Če hočemo pričakovati mi rovno pogajanje, moramo gledati na civilne stranke.” V Nemčiji ji je državni tajnik von Jagow dejal, da ima Amerika nedvomno pravico pošiljati zavez nikom vojne potrebščime, “am pak Američani se morajo zave dati, da izzivajo take pošiljatve veliko protiamerigko razpolože¬ nje.” Amen. KJE -JE 60.000 DOLARJEV? KONČANA STAVKA. svoje nauke tudi Hus svoje življe- ški katedrali javno razglasili sod- Velika in dolgotrajna tesarska stavka v Chicago je končana. Za¬ stopniki Carpenter District Coun- cila so sklenili pogodbo s podjet¬ niki, po kateri dobe delavci za do¬ bo treh let po 70 centov od ure. Rok, s katerim poteče pogodba, je bil izpremenjen na 31. maja 1918. Zato so pa delavci sprejeli ‘Uniform Arbitration Agreement’ izvzemši točki 10 in 11. Po nalogu sodnika Homerja i- šče šerif bivšega klerka pil chi caškem probatnem sodišču Frank M. Sullivana, da bi pojasnil, kje je ostalo 60,000 dolarjev sirotin- skega denarja. Sullivan je imel urejevati zapuščine in podobne zadeve. Bil je 17 let klerk. Po¬ stranski zaslužek je imel v tem, da ,je spravljal razne zadeve go¬ tovim advokatom v roke. Ko sc pregledava]i nekatere nerešene za¬ deve, katere je sodnik Horner u- kazal spraviti v red, se je izka¬ zalo, da so se vršile manipulacije, ki se ne strinjajo z redom. Sul¬ livan je dobil nalog, da uredi stvari. Ker ni izpolnil povelja, je sodnik ukazal šerifu, naj pri pelje Sullivana k sodišču. Alj ko je ta hotel izpolniti ukaz, ni bilo Sullivana nikjer. Sedaj iščejo njega in 60.000 dolarjev. Dinamitna bomba je počila v pritličnem vhodu v policijski glavni stan na strani Center Streeta v Nevv Yorku ravno pod detektivskim uradom dne 5. t. m. nekaj minut pred 9. zvečer s tako silo, da sc je poslopje s prebivalci vred pretreslo. Eksplozija je po¬ polnoma razdejala hodnik.-držeč iz vhoda v glavni pritlični hod¬ nik, ter izdrobila okna v poslopju samem in onstran ceste. Policija ima seveda anarhiste na sumu, zlasti ker je ravno pred enim letom eksplodirala bomba v Arthur Caronovi sobi ob Lexing- ton Ave. Seja pripravljalnega era za združenje slovenskih jefc in zvez se vrši dne 16. t. m. vri rani W. Michaleca. na 26, ulici Avers ave., Chicago, 111. Železniški banditi, ki so nap vlak blizu Grenville, Ala., naj gi Louisville in Nashvilla ugrabili blizu 500.000 dolarja To je skoraj tako kakor na inglescim : Preside; ffashingtoi kt horrors kave seeai is of the kave suffei [or ottr bro declare c )ly oppos mr gover embroilir irld strup is every id not wan I I 5 tv we sl ourselves Herefore, be jsigned thf šient to res rr this coun matures : 5i shodih je jij&jo resoh le navedejo t: na sejah j i Sani. I 'StranKa *•* c***—;**;•*;****-;**;—****—;**;**;**;**;*-;*4 m:**x~:-x^ DELAVCI! ZAHTEVAJTE B DINAMIT SO NAŠLI. V Nevv Yorku so postavili dne- t. m. pred vsa javna poslopja posebne policijske straže, ker so uradniki zvedeli, da je bilo na neko neznano adreso poslane znatno število bomb. Pozno zve¬ čer so baje našli cel kovčeg s 134 kosi dinamita in pripadajočimi zapalkami v hiši št. 342 zapad. 37. ulica. Policija trdi, da je po¬ slal tja ta dinamit Holt. BANKROT IN REVOLUCIJA. TUDI MLADI DIAZ BI ŠEL MEHIKO. TT uerta se mogočno jezi, da ga stric Sam ne pusti v domovino, katero tako “strašno” ljubi. Ali Huerta ni sam, ki bi rad delal “red” pri sosedu. General Felix Pravijo, da je z izpustitvijo tehjPi aK - sinovec bivšega diktatorja dveh točk pogodba O razsodiščih Porfirija Diaza, ki ie pred krat V angleški gosposki izbornici je lejal Lord Landsdovvne, da hite se države bankrotu, nekafere pa tudi revoluciji v naročje, če ne zmaga pamet v parlamentih. Do¬ ro je, da je to povedal lord jandsdowne. ki je patriot; kadar pravi kaj takega socialist, sko- mizgujejo ljudje, kajti od socia¬ lista se — kajpada — ne more pričakovati nič druzega, kakor da prerokuje revolucijo. Kdor se kaj zanima za števil¬ ke, s katerimi se mora računati v sedanji vojni: Za grozovito ra¬ stoče državne dolgove, za nepre¬ gledne uničene vrednosti, za po¬ bita življenja, za razdejano zdrav¬ je, mora priznati, da obsega bese¬ da angleškega lorda mnogo ver¬ jetnosti. A mi, “revolucionarji po po¬ klicu,” bi vendar rajši videli, da bi parlamente oziroma vlade sre¬ čala pamet. Ljubši bi nam bil mir od revolucije, katero prero¬ kuje lord Landsdowne. Kajti to bi bila revolucija obupa, revolu¬ cija, ki bi slutila, kaj hoče uni¬ čiti, ki pa ne bi vedela, kaj naj U7BNIK SE, J. dne 5. j S so Godi Kokotov l Od uredili te za Proleti bb Stražo. - ■fšnik zadnj t — Sodr, bondu, ki 'zame na z 'ta se list i ,111, ki vp Vne tiska Prišla je ura, da nastopih odločno izrečemo svoje mnenji v prid miru. Prišla je doba boja, — in ^ boja z vso Vašo močjo — p vojni. Protestirajte sedaj z gros-t W a "ki tim glasom proti intervenc:; Mehiki. Sedaj je čas, bolj hi kdajkoli, da vložite svoj pn$ proti ubijanju mehiške svobtf in ta protest naj se razlega oč 1 ceana do oceana, od velikih 'p pa do Rio Grande. Pridružite se zahtevi nesi; socialistov za mir. Narodni izvrševalni odbor ji tej krizi brzojavno odglasovaL se določi NEDELJA, 18 JULLJA za dan, ko naj prirede vse T jevne organizacije po Zedinjev, državah PROTIVOJNE SHODE z namenom, da protestirajo p intervenciji v Mehiki, proti ~ ni s katerimkoli narodom, h * \ se pošljejo ti protesti predse# * ku Wilsonu. Socialisti so nasprotniki voj* Vsak kapitalistični vpliv si > vojne, bodisi z Mehiko, bodis kakšno evropsko državo, če sf čemo, da nas zavlečejo v voj* moramo izraziti svoj sklep, ds čemo vstopiti v vojno. Sprejo naj se resolucije o mebišlri tudi o evropski situaciji in U' ■ nemudoma pošljejo prezid^ Wilsonu. Vsaka socialistična stranka^ se takoj loti dela. Če ni not^‘ seje pred 18. julijem, naj se^ če izredna seja. Uradniki vs^ krajevne organizacije naj da se izvrši potrebna akcija Danes smo bližji prepadu u kakor kdajkoli nre’ Storimo ‘ mogoče, da se onemogoči vN# Naj se sliši Vaš protest dne * julija! Walter Lanfersief izvrševalni tajnik socialist-’' stranke. k Petricli maju razp onih Znam «ti so se ! 'ng, 'Pa., I Ponovno o 0- - Dal; 'k ml. poz ! ®e tiskan :i isto od ' se da s, ‘‘"-'i odbori '•Zik »ic je n “treniti, "'ročniki Nrugov i kravi go ri1 ' “e se j j s tik dela- a “astavi J "aj bi s - Vn: »t "ilele£ e K v, Dian. g;, V ilna L; ^imejšo VJ] Pestra V 1 " glasil, li at Posebi E e dložen ^ "eje. M. p, ; SfiCNi a< bOB A h 'Vov 1 "iižiee KS pRO LE T AREC 7 ' i \ SODRUGI! I • i'(! ,.N 2a vzorec resolucije, ki jo lak sprejmete na svojih sejah in hodih, Vam priporočamo slede- v «e v ^ \ ' 011 l(, ajo <0l ispodu predsedniku, Washington, D. C. Strahote evropske vojne so sc iteknile glav in src ameriškega [dstva. Trpeli smo in št, ,'rpimo .svojimi brati v Evropi. "olitvj''J Izjavljamo, da smo neomajno h GflJ^.jasprotni vojni in pozivamo urad- :e svoje vlade, naj preprečijo, bi se ta dežela pahnila v seda- svetovno klanje. Nobenega joga ni, zakaj naj zahtevamo jno in nobenega razloga, zakaj ij dovolimo, da bi bili porabijo jj n krmo kanonov. Zato so podpisani sklenili, po¬ ti predsednika, naj se upre m poizkusom, da bi se ta deže- pahnila v vojno. Podpisi: '»o j S P, u s> !" P °%M ltl »VojjM if s„ n,a - aj blil ?o s f .‘»Vi na '» J ;>.soženei> i ub taki l, ’ Italijani> Ali.- * ti 80 a '’si»r ? angleščini: 1 Pa !( |o the President, JE ANO. oroca: § tr AH molitev. ‘| Washington, D. C. The horrors of the European ar have sceared the minds and ■arts of the American people. k have suffered and are suffer- istfor our brothers in Europe. p mlju priJ Ve doelare ourselves to be un- >> Kranjski 1 |wably opposed to vvar, and ozeuij. 'f) e 0UI ' go ver n me nt officials to ivedano, ‘ roid embroiling this conntrv in vonenja $e t . e world struggle nov going on. ik č c se jj t fre ' s overy reason why ve tlijani laik nob want war and no rea- ,e ne bodo J ® we should consent to ' ive ourselves used as a cannot idder. AVUAlSjj Tlierefore . Ke it resolved by the 50RA. ' »dersigned that we call upon the resident to resist ali attempts to rlialnega A irow tbis count ry into var. ;lovenlihi!| S,gDature ' S: ne 16. t. ;ca na 26, i cago, 111, diti, ki som i 11 e. Ala.,m n Nashfi 11 0.000 dolarji o kakor na N’a shodih je priporočljivo, da idpišejo resolucijo voditelji sho- i in navedejo število udgležen- ev; na sejah jo lahko podpišejo si člani. ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 5. junija 1915. Navzoči so Godina, Krpan, Dubravae, TE VAJTE! ^trieh, Kokotovieh, Žikie, Šavs in lasa. Od urednikov sta navzoča E. Cristan za Proletarca in T. Cvetkov za Predseduje Godina. Zapisnik zadnje seje se prečita in VV*X*V*X"X>A , . > momn lu j luicti da nastopi fako stražo _. svoje mnenji fe boja, - in ralni odbor o 0i 18 JULUI, irirede vs* ; po prejme. Sodr. Dubravae poroča o vojetn bondu, ki bo v kratkem urejen, močjo — f 'o se vzame na znanje. Cita in na znanje se vzame izključi- edaj Z gTOI ev ^ataiča, ki je kršil strankina pra- • bolj fc *’ rCl '* ta se tist organizacije št. 92, iz . ' ■ jt) ‘ f ^ er ’ tlt-j ti vprašuje za informacije .1 0 SVOJ P 2vezne tigijame. Zadevo reši taj- lehiske svobo Se razlega 1 ' Tajnik Petrich poroča, da je bilo v od velikih J : rresecu maju razpečanih 1584 rednih in M izjemnih znamk, skupaj torej 1624. uhtevi 0 t»ovi klubi so se v tem času ustanovili Beadling, Pa., Reading, Pa. in Gross, Kans. Ponovno oživel .je klub št. 76 v Enclid, O. — Dalje poroča, da je sodr. Zavertnik ml. poslal poročilo o stanju [razpuščene tiskarne, pa je mnenja, naj izroči isto odboru za tiskarno. Zaključi se da se poročilo prečita in ato izroči odboru za tiskarno v var¬ stvo. Sodr. Zikie je mnenja, da bi bilo tre- jba nekaj ukreniti, da se pridobe našim naročniki v krajih, kjer še ni naših sodrugov ali prijateljev. Naši listi — pravi so dosedaj še premalo razširjeni, če se pomisli na število ju¬ goslovanskih delavcev v Ameriki. Pri¬ poroča da nastavi zveza stalnega agita¬ torja, ki naj hi se pečal s pobiranjem ' naročnine. — Vname se razprava, ka¬ tere se udeleže Kristan, Petrich, Cvet¬ kov in Krpan. Končno se — z ozirom ta to, da ima tajništvo v načrtu pro¬ jekt za obširnejšo propagando, ki naj bi prinesla vsestranke uspehe tudi naši literaturi in glasilom — zaključi, da se vrši enkrat posebna seja za to, na ka teri bo predložen dotični načrt. Zaključek seje. M. Polovina, zapisnikar. E •otestirajo P‘ biki, pr« narodom, testi pred«i sprotni li vpl>» | iehiko, ^ iržavo- lečejo v f oi sOT’ jno. mei uaciji !j0 P im, d ; »»V; rH J t* p $ 668.37 Maj: Prispevki članov .$ Članske knjižice . Znaki . Literatura . Tiskarni. Razno . 315.80 3.19 6.75 1.94 31.20 48.28 Junij: Prispevki članov Članske knjižice Znaki. Literatura. Tiskarni. Razno . 407.16 325.20 .98 1.75 1.60 26.00 26.48 Sodrugi in sodružice v Crawford Co., država Kansas! 382.01 Skupaj dohodkov . IZDATKI: April: Stranki za članarino. . . . Zvezni tiskarni. Plače . Poštnina. Literatura . Agitacija. Uradne potrebščine Razno. .$1,457.54 191.10 95.55 50.05 15.00 1.10 20.00 29.47 3,70 Maj: Stranki za članarino. Poštnina. Zvezni tiskarni . Uradne potrebščine . . Razno . $ 405.97 .$ 173.13 15.00 110.40 .70 18.25 $ 317.48 Junij: Stranki za članarino.$ 161.70 Plače. 18.00 Poštnina. 11.95 Agit. in štrajki. 1.60 Zvezni tiskarni . 81.08 Stranki za uradne potrebščine 31.45 Razno. 5.63 311.41 Skupaj izdatkov .$1,034.86 Dohodki.$1,457.54 Izdatki.$1,034.86 V blagajni dne 30. junija 1915.$ 422.68 IMETJE: Blagajna 30. junija.$ 422.68 Klubi in posamezniki dolgujejo zvezi. 186.12 Inventar. 150.00 Fond zvezne tiskarne. 3,724.56 Skupaj .... A .$4,483.36 D.\G: Za tiskovine in krcu t klubom $ 18.42 Imetje.$4,404.94 Za tajništvo J. S. Z. Frank Petrich, 1. r. Za nadzorni odbor: Nick Hinich, Mihael Mavrich, Andr. Trstenjak, I. Celich. Fond zvezne tiskarne. Prispevki od 1620 članov v ju¬ niju a 5e. .. .•.$ 81.00 Organizacija št. 92, Zeigler, 111. . 25.00 Preostanek od razpuščene stare tiskarne. 10.08 $116.08 Poslano blag. tiskar. fonda.$25.00 Selitev tiskar, orodja. . . 10.00 Oddano blagajniku preostanek. .$ 81.08 Tajništvo J. S. Z. Chicago, 111. Vse člane Jugoslov. soc. kluba štev. 1 upozarjam, da je klubova seja v petek, 16. t. m. ob 8. zve¬ čer v navadnih prostorih. Prosim tudi vse člane, ki imajo neproda¬ ne vstopnice za socialistični pik¬ nik v Rivervieiv Parku, da jih prineso s seboj na sejo, da bo mo¬ goče stvar brez zav.lačenja spra¬ viti v red. Filip Godina, tajnik. VABILO. Radley, Kans, Prihodnje skupno zborovanje jugoslovanskih socialističnih klu¬ bov okraja Cravvford oziroma skupna konferenca bo dne 18. julija t. 1. ob 2. popoldne v naselbini Breezy ITill, Kans. Vsi sodrugi in sodružice oziro¬ ma vsi rojaki in rojakinje se ir ljudno vabijo, da se polnoštevil¬ no udeleže tega zborovanja. Delavci! Ako hočemo kdaj doseči boljši položaj, moramo de¬ lati na to, da se odpravi sedanji kapitalistični sistem. Ako tega ne storimo, pričakujemo zaman boljšo bodočnost. Dosežemo pa to le tedaj, če bomo čvrsto orga¬ nizirani. Le če se uresničijo i- deje socializma, bo delavstvo re¬ šeno. Prihajajte na naše seje in kon¬ ference. Poučite se, kako se tu¬ kaj dela in sodelujte z nami. De¬ lavec je dolžan skrbeti za bolj¬ šo bodočnost. Zato je tudi nje¬ gova dolžnost, da se pouči, kako je mogoče delati za ta namen. Na delo za razvoj socializma r John Goršek, tajnik konference. • Združeni Jugoslov. soc. klubi v državi Kansas (konferenčni od¬ bor štv. 6) bode imel svojo sejo na Bieezy Hill, Kans., dne 18. julija. Seja se vrši v Mlinaričevi dvorani in se prične ob 2. popol¬ dne. Konferenčni odbor. šele južno od Green Bav. Pozna¬ mo mlajše slovenske kmetijske naselbine, kakor tudi najstarejše; kot so Brockway (St. Štefan) Kraintoivn (Albany). Mi n n., in Valley. Nikakor Vam ne morem svetovati, kje si zemljo kupite. Ako bi jaz imel denar, potem bi kupil na AVillard, Wis., dasiravno je tudi ta kraj nekoliko previso¬ ko. Je namreč nekoliko daljša zima kot pa na Gorenjskem. USTU V PODPORO. NASI KONTESTANTJE. Lovro Ušeničnik, Reliance, AVvoming, 20c. — Martin Zmanc, Bridger, Mont., 50c (Pty.) — Steve Kopriva, New Derry, Pa., 25c. — Jugosl. soc. klub štv. 132, Pueblo, Colo., 2.00. — Jugoslov. soc. klub štev. 67, Springfield, 111. $5.00. — A 'Šuštaršič. 25e. — Nabral John Rajer na veselici S. N. P. J. v Struthers, O. Darovali so J. Polanc 10c., J. Glavicb 15c., A. Jakič 15c., M. Char 10c., A. Millesin 5c.. J. Lotnik 5c., W. Po- vrzenich 10c., A. Kopriva 5c., J. Stajnigar 10c., J. Mikuš 5c., M. Markovich 5c., M. 'Skičko 10c., A. Zupanc 50c., F. Slabe 25c., A. Mikolich 65c., J. Rajer 75c., Tom. Petrich $1.00.. M. Urbas 50c., M. Slabe 50c., J. Petrich 25c. — John Maichin, Chicago, 111., 50c. čep pri Fišarju lOc. — Frank Egans, Dickšon City, Pa. 50c., Joseph Cerovšek in Frank Rataic, vsak po 25c. Oba v Broivndale, Pa. •— Jugosl. soc. konferenčni odbor v Kansasu $5.00. Joe Bratkovič na¬ bral na seji istega konferenčnega zborovanja $3.25. — Louis Fur¬ lan. Bon Arni., La., 1.00. — John Ter ch el j 50c. Neimenovan 50c. O- ba v Herminie, Pa. — John Mi¬ lavec (pri Frank Podboju) 25c. — John Kern, Chicago, 111., 50c. — Skupaj $27.20. Zadnji izkaz $343.99. Vsega do danes $371.19. ZASTOPNIKI PROLETARCA ARKANSAS. Za kontest, katerega smo razpi¬ sali pred par tedni, so se že priče¬ li javljati naši marljivi sodrugi in pošiljati naročnine za nove na¬ ročnike. Najprvo se je javil sodr. Anton Oblak iz Pueblo, Colo., ka¬ teri nam je poslal 3 celoletne na¬ ročnike, tako da ima sedaj 9 gla¬ sov. Pomoč za nabiranje novih naročnikov za kontest je obljubil Oblaku na, stari znanec Charles , P “ tajS £ Pogorelec. Drugi nas kontestant ga j, box 182 . ie bivši upravnik Proletarca so- Hartford: Louis Slamnik, box 36. drug Frank Podboj, kateri nam Hu ntmgton: Ka^Petriž, bo* 204. je poslal do sedaj 14 polletnih in Piigjjjg; Charles Pogorelc, 508 Moffat enega celoletnega novega naroč- st., Anton Oblak, 1235 Tayior ave. nika. Podboj ima torej sedaj 17 'tf.„ Hož ? var A. ,. , 0 ^ Q . , . . _ 1 . Leadville: Joe Zakšek, 310 W. 2nd St. glasov. Ker ima sodrug Podboj indiana. po celi Pa. vse polno prijateljev, Indi3napoliB . j. Brnderj no Holmes st. kateri mu bodo seveda pomagali, kansas. zato bodo drugi kontestant je brž- Breezy Hill in okolico: W. M. Smol- kotne imeli s Podbojem dosti w x ,, . , vrazjegU posla, predno ga prehl* Columbus: Martin Jurečko, E. R. 3, te. Poleg teh dveh sodrugov pa box 60 . so se že pričeli oglaševati tudi Jos. drugi. Iz najveeje slovenske na- Umek, box 7. selbine v Ameriki, iz Clevelanda, Radley: John Goršek, P. O. O., nam je pisal sodrug Louis ste- Mulherryf ’Anton 6 Sular’ R.° F. D.’ 1. govec, da se bo kmalu udeležil Dunkirk-Pittshurg: Thomas Wolk, R. boja za prvo nagrado. Sodrug _.**• box in - , . „ . stegovec je eden naših najmarlji- box 102; Jakob Selak R. R. 8. vejših zastopnikov. Za fesa seda- michigan. njega upravnika je skolektal Detroit: F. C. Oglar, Joe Preimer in največ starih in poslal največ no- 1 Thos. Petrič, vih naročnikov. Iz Irwin, Pa., 1 . MINNESOTA. nam je pisal nas dolgoletni za- Biwabik: Frank Mahnič, box 122. stonnik sodrug' Louis Bric, da si Chishoim: Math. Richter, box 308. tudi On nekoliko bliže Ogleda E1 y ; Pred. Wider, box 342 in Ignatz , . _ , . , Praznik, box 542. kontest in kontesta,nte. Na vsnk Eveleth: Jacob AmbrožiS, 419 Pierce način smo radovedni, kdo bo i- st. in Max Volčanšek. Dunlo: Frank Kaučič, box 72. Darragh: Karol Slavič, box 252. Export in cela Pa,: John Prostor box 120 . Fitz Henry: Frank Indof, box 113. Forest City in Vandling: Frank Rataic. box 685 in Anton Drašler, box 9. Garrett: Stephen in Mrs. Zabric, R F. D. box 53. Greensburg: Frank Matko, Key Stone Hotel. W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 3 box 50. Wickhaven: Luka Kralj, box b8. Willock: Jak. Miklaučič, L. Box 3. Herminie: Jos. Brie, box 136. Imperial: Ig. Murshetz, box 328. Irwin: Louis Bric, R. F. D. 3, box 106. Johnstown: Math. Gabrenja, R. F. D. L box 120, in Jacob Kocjan, 274 Lunen St. Lloydell: Anton Stražišar, hox 61. Manor: Fr. Demšar, box 253. Marianna: Louis Mihevc, box 25. Morgan: J. Kvartič, box 453. Pittsburgh: Blaž. Novak, 6568 Rowan Ave. in Anton Zidanšek, 4034 Willow Street. Reading: John Pezdirc, 343 River St. Smithton: Joseph Radisek, Centra) Hotel. South Fork: Frank Podboy, box 862, in Jakob Rupert, box 238. So.Fork. Potovalni zastopnik za celo Pa. Mike Čebašek. UTAH. Scofield: John Brezovar, box 27. Winterquarters: John Reven, box 108. Blackhawk: Fr. Derganc. Murray: Vinc. Braniselj, box 1. W. Virginia. Davis in okolica: John Križmančif, box 283. Thomas: Frank Kocjan, box 272. WASHINGTON. Roslyn: John Zobec, box 19. WISCONSIN. West Milwaukee: Frank Bender, 639— 37. Ave. Thomas Stepich, 500 So. Pierce St. Kenosha: Frank Žerovec, 18 Howland Ave. Miltvaukee: Ig. Kušljan, 229 — lst ave. in John Krainc, 371 National Ave. West Allis: Frank Punear, 477 — 53rd Avenue in Frank Bender, 471—53rd Ave. WVOMING. Frontier: John Widitz, box 79. Sublet: Anton Blasieh, box 75. Superior: Lneas Groser, box 341. Susie: John Peternel, box 51. Sweetwater: Pavel Hribar, P. O. Reliance: Lovr. Ušeničnik, box 96. Rock Springs: Math Batich, box 427 in F. S. Tavcher, 674 Ahsay Ave. Gunn: Frank Tominc, box 20. ILLINOIS. Aurora: John Blaschitz, R. F. D. 4, box 68. Chicago: Frank Aleš, Frank Zaje, 4008 W. 31 St., Mike Kastrun, 3022 Van Buren St. De Pue: John Koman, box 86. Johnston City: John Slivnik, box 599. La Salle: Vencel Obid, 438 Berlin St. in John Rogel, 427 Berlin St. Livingstoni Frank Krek, P. O. Nokomis: John Mekinda, box 607. Panama: Jos. Ferjančič, box 10. Springfield: Frank Bregar c. o. F. Kramzar R. R. 8. Staunton: Anton Ausec, box 158 in Joe Mostar, box 351. Waukegan—North Chicago: John Za- kovšek, 759% Marion St., in John Mahnič, 425 Belwedere St. Witt: John Zupančič, box 34. V JVažno uprašanje! IIA mi opravi MS najbolje in najceneje Konzularne ^ starokrajs' sodnijske vojaške/^V^' 807 Hwr ' Ter ^ mel s prvim gla-sov? avgustom največ LISTNICA UPRAVNIŠTVA. La Salle, 111. Jugoslov. soc. klub šte/. 4. v La Salle, 111., priredi v nedeljo, dne 25. julija t. 1. basket-picnic na prostoru gosp. Belterja na 12. cesti v hladni senci košatih hra stov. Na to zabavo vabimo vse sodruge in rojake iz La Salle in iz drugih bližnjih mest kakor O- glesby, Peru, De Pue i. t. d. Odbor skrbi za vsakovrstno prijetno zabavo. Na pikniku na¬ stopijo razni govorniki; glavni govornik bo pa sodrug Etbln Kristan iz Chicaga. Pred govorom in po govoru igra slovenska god ba. Vstopnina znaša 50c za samce 75c za družine. Pivo in prigri zek prost. Na svidenje 25. julija pod ko šatim hrastom! Odbor. F. Ž., Kenosha, Wis. Proleta¬ rec je lastnina Slovenske sekcije J. S. Z. “Jugoslovanska delavska tiskovna družba” (Korporaci¬ ja) je inkorporirana s kapitalom Little FaUs: Frank Gregorka, 2 East $2.500 kar znese 250 delnic pol $10.00. Od teh 250 delnic lastn-' Gilbert—McKinley: John Koncilju, bx 43. MISSOURI. St. Louis: V. Cainkar, 2213 Gravois av. MONTANA. Bear Creek: Frank Daniček, P. O. Klein: M. Meznarich, box 127. East Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200. Red Lodge: John Gerkman, box 44. Roundup in okolica: Frank Novak, box 136. NEW YORK. jejo posamezniki samo še 2 delni¬ ci in še ti so bili pozvani, da nai jih prodajo Slov. sekciji, za kar je denar naložen na posebni bančni knjižici. Niti upravnik lista, kateri je obenem tudi tajnik Slov. sekcije J. S. Z. ne more ku¬ piti nobene delnice Proletarca, in sicer zato, ker Proletarčeve delni¬ ce absolutno nobenemu posamez¬ nika niso na prodaj. -Vsi Sloven¬ ci, kateri so organizirani v J. S. Z., so pravi in edini lastniki-li¬ sta. Kdor drugače trdi, tisti je v zmoti! J. A., Cleveland, O. Vi pravi¬ te, da smo v polemiki z zemlji¬ škim agentom H. Skubicem izra¬ zili, da je zemlja, katero on pro¬ daja previsoko na severu za po- ljedeljstvo. To je resnica. Bili smo poprej v Ladysmith, Wis., in okolici kot pa dotični agent in ne vemo, zakaj bi lagali. Lepe farme in pravilna klima za polje Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST RE VTEW. ’ ’ — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov:'Int. Soc. Review, 341 E Ohio St., Chicago, 111. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, El. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans. Dr. Ficfiter’s Paln Expeller za revmatične bo¬ lečine, za bolečine otrpnelosti skle¬ pov in mišic. Pravi se dobi le v zavitku, kot vam kaže ta slika. Ne vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, ali pa naročite si na¬ ravnost od F.Ad.Richter&Co. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Idnad Ave. Chicago, 111. GHAS. J. OGASEK, M. D, - PRIZNANO DOBRI - ZDRAVNIK NA ZAPADNI STRANI CHICAGE. Dasiravno že star zdravniK, vendar se do sedaj še ni nikdar posluževal ogla¬ sov. Kdor je bolan naj se zaupno obr¬ ne do njega. Kadar ste bolani, ne ho¬ dite k raznim zdravniškim mazačem; edinole zdravnik, kateri je vešč svo¬ jega poklica, more ozdraviti bolnika! URADNE URE 8 do 10 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan Pridite na naslov: 1500 So. Cravvford Ave. Telefon Lawndale 3133 CARL STROVER Atforney at Lavv Zastopa la vseh sodiščih, bpecialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. St. sobe 1009 133 VI. VVASHINGT0N STREH CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik. ■.zdravniška preiskava brezplačne— pia četi je le zdravila 1924 Blue Iilanš Ave., Chicago. Ureduje od 1 de 3 p* pel.; ed 7 do B zvečer, izven Ckieaf« iiveši bolniki naj pišeje eloveneko. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raz¬ nih neopojnih pijač. 1837 So. Fisk St. Tel. Canal I4«i LOUIS RABSEL « moderno urejen salun NA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wis Telefon 1199 *J. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piv. vino, smodke, i. t. d. Izvrstni pro**tor za okrepčilo. 370« W. 26th St., C bičate, IU, Tel. Lawndale 1761 Gasler Street. New York City: L. Markun, 129 E. 29. St. OHIO. Barberton: John Balant, 436 — lst St. in Fr. Zmrzlikar, box 121. Bridgeport: John Žabkar, box 375. Cleveland: Anton Pozareli, 5810 Prossa Ave., Math Petrovčič, 1168 E. 76 St., Andrej Bogataj, 1095 E. 71. St. in Louis Stegovee, 1107 E. 61 St. Collinwood: Dominik Bliimmel, 16216 Park Grove Ave., Anton Kužnik, 452 —158 St., Gustav Kabaj, 446 E. 156 St. in Joe Kunčič, 439 E. 156 St. East Palestine: Jack Istenich, 436 E. Martin St. Girard: Frank Ban, box 365. Glencoe: Nace žlemberegr, L. Box 1. Youngstown: John Petrič, box 680 in M. Urbas, box 431. Struthers: John Rayer, box 540. OREGON. Oregon City: Frank Sajovic, 131—18th St. OKLAHOMA. Adamson: John Zabavnik, box 31. PENNSVLVANIA. Bessemer: Jak. Popetnik, box 159. Broughon: Jacob Dolenc, box 181. Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253. Claridge: John Mlakar, box 68, in Fr. Zurman, box 255. Conemaugh: Andrej Vidrich, Anton Ga¬ brenja in Frank Pavlovčič, box 523. PHONEj CANAL SOH POZOR! SLOVENC!! POZOR! SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, ni deljstvo se začne v Wisconsinu Canonsburg: John Koklich, box 276. M. A. VVeisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Gradnje od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n» deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. * 1801 So. Ashland ar«. Tel. residenee: Lawndale 8994. Socialistične slike'in karte. “Piramida kapitalizma”, > «lo- venskim, hrvatskim in angleškim napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2o! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za v»» kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. MODERNA KNIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizk« cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Bine Island Ave., (Adver.) Chicago, UL proletarec Export, Pa. Cenjeni urednik! Dne 5. julija je imelo društvo sv. Barbare postaje št. 86. v Whitu Valley, Pa., razvitje zastave. Ka¬ kor je videti, so nam hoteli razni uredniki slov. listov prekrižati račune. Poročalo se je namreč v glasilu društva in v dnevniku “Gl. Naroda.” Prvi list je poro¬ čal več podrobnosti o namerava¬ ni veselici, ali zdi se, da se je u- redniku vse nekam pod rono spokedralo. Gl. Naroda pa je v oglasu za plačo vse prav poročal, v dopisu je bilo pa vse zmedeno. Kaj je treba iz tega sklepati, že vemo, in če bi se gosp. Salcser ma¬ lo potrudil, bi tudi lahko razumel. Kljub temu in dasi je vreme prav grdo žugalo, se je slavnost lepo obnesla. Oblaki so sc o pra¬ vem času razpršili in ob 1. popol¬ dne je solnce lepo sijalo. Zasta¬ vo sta razvila rojak in rojakinja Matevž in Terezija Homec. Pri tej priliki je imela kumica Tere¬ zija Homec lep nagovor. Navzoč je bil tudi gl. predsednik Joe Pe¬ ternel, katerega je spremljalo več naprednih rojakov iz Willock, Pa. Po razvitju se je vnela živahna in prijetna zabava. To delo smo torej opravili in mislim, da mora vsakdo pritrditi, da se je lepo in v redu izvršilo. Ali priznati si je treba, da še oddaleč nismo vsega dosegli, če imamo pri društvu zastavo. Tre¬ ba nam je misliti tudi na svoj ob¬ stanek in na boljšo podlago svo¬ je eksistence. da se bo sejalo boljše seme za iz¬ obrazbo in slogo med nami Slo¬ venci. Delujmo, da se bo čimprej razširilo napredno časopisje med delavstvo. Pozabimo, kaj smo se učili pri materi, v šoli in v cerkvi; glejmo, da znamo več, da moremo naučiti naše potomce za boljšo civilizacijo kot jo znamo danes. Vsak količkaj razsoden človek naj ima danes pred očmi civiliza¬ cijo Evrope, ter po njej naj razso¬ ja. kaj so nas učili, in kar jih še danes uče.; pa prišel bo čas, ko se bodo vsem oči odprle, kar se ti¬ če svetega humbuga. Vera, naj si bo ene ali druge stranke, nas uči še danes samo za izboljšek po smrti, nikakor pa nobene koristi za življenjske pogoje do smrti. Torej vsekakor ' btissines, druze- ga nič! Pa zadnje upam, da se od¬ pravi, ker sem že prej pojasnil, j čenčanjem. Dotičnik piše, da ne bom ustanavljal nobenih sociali¬ stičnih klubov, češ da so za to po¬ klicani drugi. Kdaj sem sc pa jaz usiljeval za ustanovitelja in sc silil v ospredje? Kdaj sem se kazal za kakšnega socialističnega učitelja? Saj pravim, da sem sam poduka O Morganovem stanju so izda¬ jali “bulletino.” O stanju pone¬ srečenega delavca jih ne izdajajo Krivoverec je, kdor veruje. čemer m prepričan. Če manjka bogatinu krvi, je tu- James F. Stepina, predsednik. Christian R. VVaUeck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. [Adolf J. Krasa, blagajnik. Ravnateljski Michael Zimmer, načel Emanuel Beranek Dr. Anton Biankini Abel Davis John Fucik A. V. Geringer John C. Kra* Frank J. $[^ JamesF k, C.R.W| potreben. Pač pa sem priporočal di kri iz proletareevih žil dobra stvar, ki je zelo potrebna in sem se s tem pokazal kot dober član. Husova smrt je imela večji u Da bi bili za to poklicani drugi, | čineli kakor njegovo življenje, vem dobro. Le prosim te, da mi vsaj enega poveš, ki bi hotel tukaj I Illinoiška legislatura je spreje- storiti, kar je potrebno. Jaz bi mu lf, zakon “en dan počitka med z veseljem pomagal. sedmimi.” Dolgo je bilo treba Jaz ne mislim le nase, pač pa preden se je država s tako močno tudi na svoje otroke, da bi bili | industrijo tako visoko povzpela, vsaj oni rešeni kapitalistične suž AMERICAN STATE BA 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. nosti. In to bi morala biti skrb vsakega očeta. Morda si ravno ti eden izmed tistih, ki so za to postavljeni? Če je tako, tedaj snemi le krinko z obraza, da te bomo poznali. Stopi izza vogala in poglej človeku v Vsak šovinist bi se moral vpra¬ šati, v čem bi bil drugačen, če bi se bil slučajno rodil med naro¬ dom, katerega sedaj sovraži. Civilizacija je umetnost skup nega življenja. Doslej sc uresni obraz. Ali če misliš, da boš imel čenje te umetnosti šc ni posrečilo Glavnica in prebitek .. . $500,000.0fj (ba IflflPPTfi" Pon deljek i n v četrtek do 8| zvef;, mn >|yurn S U« vse druge dneve pa do 5| popolni 'Prejemamo hranilne p Q1 'Vloge in dajemo . . .J /0 obresti lelno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, pošteno izplača ali pa Vam vrne. POŠILJAMO: da nič ne koristi, ampak kaj hu- pri tem kaj dobička za svoj žep, do škoduje nam trpinom, dočim se zelo motiš. Ali sc za to bojiš, pa oznanjevalcem (za dobro po da bi se brez tebe ustanovil klub ? ] smrti) seveda koristi. i Tu ne gre za nobeno službo, am- j K sklepu torej priporočani naš pak človek mora žrtvovati svoj edini delavski list Proletarec, da čas brezplačno in še nekoliko cen- ga eitamo, iz njega se naučimo tov na mesec povrh. Kajti tukaj vse, kar nam je treba za delavske gre za bodočnost, pa ne smemo ta- koristi; nikakor seveda pa ni do- ko misliti kakor osel, ki misli, da sti, da bi bil samo naročnik, da naj le trava raste, dokler on | bi ga samo plačal, in ne čital. živi. KRUH ZA RUDARJE. Pozdrav vsem zavednim delav- Ker mi pa nekako žugaš, zahte- Ministrstvo za notranje zadeve v Avstriji je podzemeljskim de¬ lavcem. in sicer samo njim, ne pa tudi njihovim rodbinam dovolilo do nadaljnega zvišanje dnevne količine moke oziroma kruha za 50%, torej za 300 gramov moke oziroma 420 gramov kruha. Pri tej priliki — pravi vlada — je tre- ■ 32 : j-roleai'^ jofensL 'a dela' Tudi ra: tem zn m M ? ". ,toriln s t 1 . i sve 0R( Govorimo vse slovanske jezike. cem! John Prostor. Struthers, Ohio. Tukaj je v nedeljo 27. junija priredilo društvo S. N. P. J. pik¬ nik. Ker je bil prav krasan go¬ spodov dan, se je precej dobro ob¬ nesel, zakaj imeli smo dva prekra¬ sna studenca prav blizu; bilo je vam od tebe, gospodine, da poveš ba vnovič z vsem povdarkom opo- pred svetom vse, kar veš o meni. zoriti, da se je morala relativno Saj si pridobiš veliko zaslugo, če majhna racija določiti radi po- razkrinkaš zločinca. Samo z ime- manjkanja zalog in da bi prebival nom moraš priti na dan, kajti pod- stvo samo najbridlieje občutilo, pis “Naročnik” ne zadostuje• pri | ako bodo v-sled prevelike porabo taki reči, in tudi ni resničen, ker sploh nisi naročen na noben list. Ko je dotičnik dopis v Gl. Nar št. 117., je dejal: “Pa... pa. Kje pa bomo v prvi vrsti zače¬ li? Treba nam je čtiva oziroma poduka. In kje bomo tega dobi¬ li? Zanimamo se za državljan- nredek 8, venem rubin *vii tako da so nam tudi temperenčni- se zato ne jezi. Urednik te je le JL' to • v ® , k-A L kom postregli. Samo eno obžalu- j hotel obvarovati še večje blamaže; ' . - J e P • a ? . tm ;jem: Cvetke sploh nisem niti ene : in morda je razkosal tvoj dopis, koristi, ako smo državljani, ima- tudi dovolj ječmenovca, pa tudi, prmejkuš . . . še en četrt dopisa ni temperenčna vodka se je dobila, i tukaj! Jaz P a P ravlm: Nlkai ’ v sedanjem času, v naslednjih me¬ secih zaloge, popolnoma nezadost-j ne in se bodo morali ljudje vsled tega zadovoljiti z najpičlejšimi ra¬ cijami moke in kruha. Lepi upi! Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, 11». Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češi:! Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Na| posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni LEGITIMACIJE MORAJO IMETI. | 3 pristne pijače, 2 zdravilne. mo priliko da si zagotovimo s po vi( ? d . samo P ar Š °P« V zelenih ko- !P a ga nekoliko poslal tvoji ženi in | Pa vse eno ’ zabavah smo se i bratom v staro domovino. so močjo prve pogoje in to pa ako ne vemo, ne znamo za svojo- delavsko stranko? Tedaj j priv. življenski, P rav dobro. [ Na zadnje sem snel klobuk s svoje zabite glave in sc napotil nam ne koristijo nič volilni list-' med ljubljene rojake prosit kaj za ki, pač pa škodujejo. Kapital!-| P od P° l '° nam Priljubljenega lista stu ustrežeš, ako ne veš nič o na- Proletarca. Slučajno tudi naletim ši stranki, sam se pa vjedaš, ko si na izbraženega o o no konštrun sam kriv in ne veš zakaj. Seveda, čka, o — jes — hm — in ga pri¬ če te pa skeli, so lc šc oglasi. Le to ti svetujem, da zapišeš na kon¬ cu “Pozdrav vsem nevednim de- Policijski predsednik v Trstu razglaša: Vsled ukaza armad¬ nega poveljništva morajo vse v| okrožju tržaškega redarstva sta- lavcem, ” kajti zaveden delavec ti nujoče osebe nositi pri sebi nume- še ne boš kmalu. Chas. Kramer. Lonel, Ariz. razni kapitalistični hlapci ti pred¬ stavljajo vse medeno do volitev, jazno nagovorim, ali bi si odtrgal par fickov. Ali Sodrug urednik! Naznanjam, da sem zopet malo prevozil iz Black TTowk sem v Ari¬ zono, ker se je delalo tam v pre- mogorovu samo pol časa, in je človek komaj po beraško prehra¬ nil sebe in družino. Prvič sem iz kusil delo v premogorovu, pa si ga ne želim več. Prijateljem Proletarca v svojem morda poslu- po volitvah je pa tako kot po na- šajte: Za Proletarca nič, za socia- vadi, vse strupeno. Izogibajmo se‘liste nič pa nič! agitatorjev kapitalistične stran- j Vprašal sem, za kaj se tako je ke. držimo se dobrih delavskih zi? Saj ni primoran dati, samo časopisov, knjig in t. d. V na- ako hoče. On mi pa odgovori, da šib del. listih razvidimo, kaj je sm0 socialisti 99 misli. Ali Janko kapitalistu trn v peti in tudi ti I jaz ti dokažem, da smo samo jedne ahlio uvidiš, kje se lahko pre- misli; če pa je kdo vsak čas druge i -v . , misli, ste to vi, ker hočete vedno P r ™em kraju priporočam, naj z nekom potegniti, pa se morate | ^^^tanejo^zvesti. V vseh rečeh vsak dan skesati in vsak čas vleč drugam. in tajnika dr. Utah št. 227 S..N. Mi imamo svoj program, in ve- p Jednote. mo, da se po njem lahko ravnamo, g ar se tukaj dela tiče, se dela pa naj se sučejo reči, kakor se bo- vsak dan v bakrenih rovih. Sedaj f e -i a - ^i P a _ programa nimate, se j e 0 r p junija povišala plača in če ne pelje Bog sveta tako, ka- “majnarjem” na 4.35, “mobar kor se Vam sanja, pa izgubite gla- j em ” na’4.10. Seveda se pa tudi vo ; Proletarca, Proletarca! Le či-1brezposelnih ne manjka in še ved¬ no jih je več. Tudi jaz sem hodil drugači stališče za tebe in tvojo družino., V resnici priznam sam danes, da je sam humbug vsepo¬ vsod pri vseh strankah; po večini gleda vsak voditelj, agitator le za svoj žep. Ali kar se tiče naše socialistične stranke, ako ravno jo razni zametujejo, jaz je ne bom. In sicer je kaj lahko vpra¬ šanje ter lahak odgovor. Zakaj se kapitalisti boje socialno stranke? Odgovori naj ti nasprotnik, dvom- rirano legitimacijo. Poživljajo se torej vse nad 14 let stare ose¬ be, da si pri pristojnem redar stvenem nadzorništvu (inšpekto- atu) preskrbe po dva vzorca do- tične legitimacije, ju natančno iz- polnijo in z dokazi identitete vred zopet izroče redarstvenemu nad zorništvu. Kdor bo zasačen brez numerirane legitimacije, bo ne glede na druge kazenske posledi ce kaznovan. Psi so morali že prej imeti znamke; morda jih vpeljejo v Trstu tudi še za ljudi. Vse je tam mogoče. POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI: Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihrani:! š ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi jaz ne plačujem dragih agentov ali “raanagerju opravljani sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Asi . ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec i vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače p ki nosijo na steklenici napis: “IMPOKTEL)”. Tuši lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Ljna org! fjl' p 1 ’'a kar jih 162. [jo tukaj ] fcina F' rilarii na pognala je bore ašanje Sl Delavsl ,ki inoi : socialni imeriških »leg tega jvažnejši '» povemo aradi uspi nujna, izkorišč ipojcno z (klavec p: sposobc Čl čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne,« TRINE ROVO horke vino JOSEPH TRINER 616-622 S.Ashland Av« Cmr Kr a ni JOS. TRINER izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Znajmo ‘fib bi se L Srbi ir !z jeme se ' r, b so si *®no vlo ''krog n jj *• če p; ; 'kbimo kitajo S ' n delav« "bko kaj ° m ike m: Vajene c ''bo ; a d, lij ^ ljud m ° nek • k *! e vidi ''im. 1110fl vi: svol : l[>te v i \ , 5t gan p. ^ k Wj So °dvi bit,J 5 Pol Chicago, j §.;r 'ba Ako vas muči revmatizem ali neuralgiene bolečine, skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga. 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. Cen* A VW SV: N. S 1 -te. ''Ste; 1 dp >Či{ in i t