[gll LXVill	Poštnina plačana v gotovini
< Ljubljani, v žetrtek, dne 11. aprila 1940.
Stev. 82 a
Jena 2 din
Naročnina mesečno :5 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-oletno % Din, za nozemstvo 120 Dia
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SEOVENEC
telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-08, 40-03, 404)4, 40-05 — Izhaja vsak daa »jutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cekevnttiioi
Ljubljana številka 10.650 m 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Vdihe pomorske MM ohojj Norveške
Bitke še divjajo - Zaskrbljenost na Nizozemskem in v Belgiji - Švedska nevtralnost
Ljubljana, 10. aprila.
Razvoj vojnih dogodkov v zadnjih 48 urah, ko je Nemčija zasedla kar dve državi, Dansko in Norveško, vzbuja v vrstah nev-tralcev dvome v resničnost nemške trditve, da so zavezniki nameravali ti dve državi zasesti in da jih je Nemčija hotela le prehiteti. Presenečenje nad nemškim vojaškim udarom na Dansko in Norveško in nepripravljenost, du bi takoj preprečili nemško invazijo, je tako neponarejena, da noben človek ne more verjeti, da bi zavezniki v resnici nameravali kakšno vojaško akcijo proti skandinavskim državam. Že sedaj je povsem jasno, da v Londonu niso prav nič vedeli, kaj Nemčija namerava, kajti v pripravljenosti ni bilo niti njihovo letalstvo, niti vojno brodovje, niti primerno število kopenskih čet, ki bi jih morali Angleži takoj pripeljati na skandinavski polotok iu preprečiti Nemcem vsaj nadaljnje zasedanje Norveške. Najbolj zgovoren dokaz, tla v London« niso vedeli za nemške načrte pa je dejstvo, da so ravno en dan prej razglašali, kjer so položili minska polja, česar gotovo ne bi storili, če bi vedeli za nemške načrte. Pač pa so bili Nemci napad že dolgo pripravljali do vseh najmanjših potankosti, če pomislimo, da niso mogli zasesti le Bergena, ampak celo Narvik, ki je visoko na severu Norveške.
Splošno prevladuje vtis, da so Nemci svoj drzen načrt o zasedbi Norveške že nekaj dni zelo aktivno izvajali. Njihove trgovske ladje so se že več dni prej mirno in po načrtu razmestile po norveških fjor-dih, kakor da so navadne trgovske ladje, ki plovejo po železno rudo v Narvik. Toda v svojih obširnih trebuhih so skrivale izvrstno oborožene nemške čete in gore orožja in streliva. Vse to so v danem trenutku izkrcali in zasedli najvažnejše strateške točke na norveški obali. Ker Norveška razen nekaj policije tako rekoč ni imela vojaških posadk, je šel načrt skoraj povsod brez boja gladko od rok in so Nemci čez noč postali gospodarji več kot 1000 km dolge norveške obale, medtem ko od južne strani po suhozemski poti teni osamljenim obalnim postojankam že bite močni oddelki nemške vojske na pomoč, da jih okrepe pred morebitnim angleškim poskusom doseči norveško obalo.
Ponovitev zgodbe o trojanskem konju se je tako rekoč brez simbolike dobesedno Nemcem posrečila. Sedaj je treba počakati, kaj bodo zavezniki storili. Kajti tokrat bodo morali nekaj storiti. Danska in Norveška nista ne Finska, ne Poljska in ne Češkoslovaška, ampak sta to dve državi, katerih posel bistveno posega v angleške interese. Ako Angleži branijo Norveško, branijo s tem že stoodstotno svoje lastne interese, ker je od posesti danske posebno pa norveške obale v mnogočem odvisen nadaljnji razvoj bojev v Severnem morju kakor tudi to, ali bo Anglija sploh še mogla kaj uvoziti iz skandinavskih dežel in iz Rusije. Danska in Norveška namreč popolnoma obvladata ožine, ki vodijo v Baltiško morje. Končno pa gre tudi za prestiž Anglije, '
Zaradi tega prav nič ne dvomimo, da bodo že po nekaj dnevih
ki se bodo morale zopet zateči v varstvo svojih obmorskih trdnjav ali pa se poskriti v norveške fjorde. Toda s tem glavno delo za zaveznike še ne bo opravljeno. Bistvene važnosti je, kdo bo gospodar Norveške. To pa je odvisno od treh činiteljev: Od hitrosti nemške okupacijske armade, ki od juga zaseda Norveško, od obrambe Norvežanov in pa od sreče in moči angleških in francoskih čet, ki se bodo gotovo poiskušale izkrcati na norveških tleh. Toda ti trije čini-telji so za nas zaenkrat tri neznanke in ne moremo zaradi tega nič določenega reči.
Gotovo je, da imajo Nemci pred zavezniki strateško prednost, ker lahko skoraj po suhem prehajajo na Norveško, medtem ko bodo morali zavezniki poiskusiti izkrcava-nje spričo nemške obrambe in zlasti spričo delovanja nemškega letalstva. Gotovo težka naloga! Toda če se zaveznikom posreči izkrcati čete na Norveškem, potem bo to novo bojišče, morda prvo bojišče, na katerem se bo merilo orožje Nemcev in zaveznikov. Pri ...... ' i
tem bodo mogli tudi Norvežani, pa čeprav so vojaško le malo izvežbam, imeti zelo pomembno vlogo in važnega zaveznika za-padnih velesil — samo, ako ne bodo podlegli že pred prihodom zaveznikov.
Tako res prihajamo v novo razdobje vojne. Toda drugače, kakor so si zamislili zavezniki, a tudi drugače, kakor so Nemci napravili načrt, ki jih obramba Norvežanov očividno preseneča.
Pomorska bitka v zalivu Narvik
Chamberlainov opis bojev, v katerih je bilo potopljenih 7 velikih nemških prevoznih ladij z orožjem in municijo vred
Velika pomorska bitka v Skageraku
Stockholm, 10. apr. t. Reuter. Švedska radijska postaja je objavila, da se v Skageraku in Kategatu razvija strašna pomorska bitka. Angleško in francosko brodovje je prišlo čisto do švedskih voda in tamkaj napadlo nemške vojne ladje in celo brodovje prevoznih ladij. Streljanje se sliši globoko v švedsko ozemlje. Obrežna mesta javljajo, da je nad morjem neprestano strašno grmenje. Proti večernim uram, da se je bobnenje nekoliko pomirilo in oddaljilo. 0 uspehu bitke ni poročil, a v švedskih pomorskih krogih menijo, da se je Angležem in Francozom posrečilo razpršiti nemški sprevod ladij.
Stockholm. 10. aprila, t. (Reuter.) Po dosedanjih poročilih je gotovo, da je angleško brodovje v bitki pri Skageraku potopilo enega nemškega rušilca in dve veliki nemški prevozni ladji z municijo in orožjem vred.
Nemško uradno poročilo o zasedbi Danske in o vojnih dogodkih na Norveškem
Berlin, 10. aprila. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodu ni bilo posebnih dogodkov. Vojaške ukrepe za zaščito nevtralnosti Danske in Norveške so včeraj izvršile močne enote vojske, mornarice in letalstva. Kodanjska vojska je pod poveljstvom generala v. Falkenhorsta, pomorske sile pod poveljstvom admirala Sal-vachterja in admirala Ca risa, letalske sile pa pod poveljstvom generala Geisnerja. Vse tri vrsle orožja so se udejstvovale v najtesnejšem medsebojnem sodelovanju. Motorizirane čete in tanki pod poveljstvom generala Kapitscha so že včeraj zjutraj šla čez dansko mejo in zasedla po določenem načrtu v hitrem napredovanju čez Ape-sando in Esberg vso Jutlandijo. Zaradi pomanjkanja poročil višjih f>oveljstev je prišlo na danski ineji do več manjših spopadov. Te borbe so se nehale, ko je prišel ukaz danske vlade za poveljnike danskih čet, naj ne nudijo nobenega odpora. Istočasno so se izkrcale vse Iri vrste orožja pri Mideliartu v Malem Beltu in pri Korzerju, Niborgu in Gjetseru v Velikem Beltu. Te sile so zasedle dansko otočje. Kodanj je bil zaseden zgodaj zjutraj brez borbe. Letalske sile so ves dan izvajale ogledniške polete na Dansko in s tem urejale napredovanje nemških čet.
O priliki zavzetja važnih vojaških postojank na Norveškem so se norveške čete upirale, zlasti pa pri Hortenu južno od Osla in pri Kri-stiansundu. Ta odpor pa je bil hitro slrt. Utrdbe v fjordu Oslu so morale čez dan umolkniti. Med drugim se nahaja^ v nemških rokah Narvik, Trontohjem, Bergen, Mavager, bler-
sund, Kristiansund, Arendal in Oslo. Vojna mornarica je izvršila svojo nalogo, ter je podprla operacije na kopnem, proti daleč močnejšim britanskim in francoskim pomorskim silam. Na ta način je bilo omogočeno izkrcavanje in prevoz kopenskih čet. Izkrcavanje nemških čet je bilo izvedeno uspešno v vseh krajih od Osla in Narvika. To je edinstven uspeh v zgodovini pomorske vojne. O priliki vdora v posamezne luke, so enole vojne mornarice strle odpor na katerega so naletele. Topovi nemških bojnih ladij so prisilili k molku pri Oslu težke obalske baterije.
»Bliicher« in »Karlsruhe« potopljeni
O priliki borbe z baterijami 28 cm, je bila nemška križarka »Bliicher« težko po-
Na južni obali sta biti potopljeni dve veliki nemški križarki »Bliicher" in „Karlsruhe" V bitki v zalivu Narvik pa je Anglija izgubila dva rušilca, Nemčija pa enega rušilca in 7 velikih tovornih ladij potnih orožja in pa municije
škodovana. Ko pa je ladja naprej plula je naletela na mino. ki so jo položili Norvežani. Več min je po vrsti eksplodiralo in križarka se je potopila. Nemška križarka »Karlsruhe«, čim je strla odpor, sovražnika pri Kristjansundu in osigurala izkrcavanje čet, je bila prav tako težko poškodovana in se je potopila. Moštvo obeh ladij se je večinoma rešilo in je prispelo na kopno.
Pomorske operacije se nadaljujejo. Sele tedaj, ko bodo končane, bo mogoče ugotoviti v polnem obsegu izgube angleških in francoskih vojnih ladij, kakor tudi izgube nemške vojne mornarice. Anglija je nameravala zasesti važna norveška oporišča takoj po tem, ko je položila mine. Angleške vojne ladje, kakor tudi ladje, ki so prevažale čete, so včeraj popoldne na podlagi podatkov ogledni-ških enot, napadle nemške letalske sile in jim prizadele težke izgube. Gotovo so bile vse sovražne ladje zadete od granat in bomb težkih kalibrov. Pri tem so bile štiri britanske vojne ladje zadete od dveh ali treh bomb. Dve angleški križarki sta bil zadeti s po eno bombo, dve angleški težki križarki sta bili zadeli od po ene bombe in na eni križarki je izbruhnil požar. Dve transportni ladji s četam sta bili zadeti.
Nemški lovci so izvajali patrolno službo nad zahodno obalo Danske in Norveške, kakor tudi nad nemškim zalivom ter so na ta način podpirali akcijo nemških sil. Britansko vodno letalo tipa Sunderland je bilo zbito. Nadaljne zasedanje Nor veške hitro napreduje in jx> določenem načrtu.
Chamberlain poroča:
London, 10. aprila. Reuter: Ministrskega predsednika Chamberlaina so v spodnjem domu vprašali, če ima kakšna |>oroeila o pomorskih bitkah, ki da se razvijajo na vsej norveški obali.
Chamberlain je odgovoril, da danes ne more dati nobenega obširnega poročila o razvoju pomorskih bojev. To bo storil jutri prvi lord adiniralitete Churchill, ko bo govoril v parlamentu in bo podul popolno sliko o dogodkih. Toda misli, da lx> poslancem ustreženo, ako jim prebere rajnovejše poročilo o j)omorskih bojih v pristanišču Narvik.
Pet angleških rušilcev je dobilo nalog, da napadejo nemške vojne ladje v Nar-viku, kjer so imeli Nemci šest najmodernejših rušilcev velike tonaže. Angleški ru-šilci so zapluli v narviški zaliv in napadli sovražne enote, ki so bile veliko močnejše. Nemški rušilci, ki so jih podpirale šele na novo postavljene obalne topovske baterije, so angleške riišilce hudo obstreljevali. Ru-šilec »H u n t e r« je bil potopljen. Rušilcc
»H a r d y« pa je bil tako hudo poškodovan, da je moral zavoziti na plitvino, kjer se je razbil. Tudi rušilec »Hotspur« je dobil lažje poškodbe, kakor tudi rušilec »Hostile«. Preostali rušilec »Havoc« ni dobil nobene poškodbe. Vrnil se je iz fjorda v spremstvu rušilcev »H o t s p u r« in »Hostile«.
Sovražnik ni bil več v položaju, da bi bil angleške vojne ladje zasledoval. Tor-pedirali smo nemški rušilec 1600 tonaže, ki se je potopil. Tri druge nemške riišilce smo hudo zdelali in .so goreli, ko so naši rušilci zapuščali fjord. Angleški rušilci so v zalivu potopili šest n e ni -š i h trgovskih ladij, ki so vozile orožje, municijo in vojaštvo, ga še niso začele izkladnti. Ko so angleški rušilci iz. fjorda prišli na odprto morje, so srečali nemško ladjo »R e v e n s f e I d n«, ki je prevažala municijo. To ladjo so takoj potopili. Več o teh borbah za enkrat ne morem povedati.
Paul Reynaud o bojih
Predsednik francoske vlade o »bitki ki je v razvoju«
Pariz, 10. aprila. (Ilavas.) Francoski ministrski predsednik Paul Keynaud je danes govoril pred francoskim senatom. V svojem govoru je med drugim dejal:
»Francija in Anglija sta boleli napraviti konec pošiljanju švedske železne rude skozi Norveško in ob norveški obali naprej v Nemčijo. Zaradi tega sla zaprli norveške obalne vode. Niti ena sama tona švedskega železa ne bo šla po tej poti v Nemčijo. Toda tudi Nemčija je takoj nastopila. Nastopila je z dejanji celo pred nami Prehitela nas je v nekem oziru. Poslala je na Norveško svoje vojne ladje. Nemški vojni mornarji so bili preoblečeni v miroljubne trgovska mornarje, ki so potem zasedli nekaj norveških pristanišč. Na drugi strani je Nemčija vdrla v Dansko in jo zasedla, čeprav je v nennpadalnem paktu z Dansko slovesno obljubila, da proti njej nikdar ne bo uporabljala oborožene sile. Na naši strani je bilo samo dejanje, ki spada k gospodarski blokadi, na nemški strani pa vdor « dve mali neodvisni državi, med njima v Dansko, ki z blokado nima nobene zveze.c
»Zavezniki bodo blokado nadaljevali z vso strogostjo.«: je nadaljeval Rejnaud. »na vsem področju, ki je sedaj pod nemško oblastjo. Polov ica nemškega hrodovja se je izpostavila se-
daj angleški in francoski mornarici. Nemško uradno poročilo objavlja danes, da je nemško brodovje izgubilo dve križarki, namreč »Bliicher« in »K a r I s r u h e«. Ostale nemške vojne ladje so zaprte v norveških pristaniščih.«
Svoj govor je Reynaud zaključil z izrazi navdušenega spoštovanja do francoske mornarice, ki
»sodeluje v velikanski bitki, ki se trenutno razvija na ogromni fronti Severnega morja. Vsa Francija, navdušena in hrabra, z zaupanjem stoji v duhu ob svoji ponosni mornarici, ki se nahaja v silni borbi.«
Senat je sklenil, da ne ho tajne seje in ne glasovanja, tako da bo vlada imela polno svobodo, da stori vse potrebno v sedanjih resnih urah.
Nadaljna poročila na 2. strani.
Zemunska vremenska napoved: Razvedrilo se bo na severnem delu, večinoma oblačno pa bo na jugu. kjer bo tudi deževalo. Toplota se ho dvignila.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno iu vetrovno.
Anketa o grafični obrti
Zoper državna tiskarska podjetja
»Srbi ne žele svoje banovine«
V belgrajski »Radikalski zustavi« je vse-učiliški profesor dr. Adum I.azarevič napisal članek [»Ml naslovom »končni odgovor na hrvatsko vprašanje«, kjer med drugim razlaga, da se stališče srbskegn naroda do Jngo; slavije v ničemer ni upremenilo ter da so Srbi ohranili isto nazirunje o Jugoslaviji ter njeni ureditvi. Med drugim pravi: »Znano jo, da Jugoslaviji« nikdar ni bila s silo vsiljena srbskemu narodu, marveč du jo je srbski narod sam sprejul ter se IjojevuJ zu njeno uresničenje, nuipirej vojaško, potem pa politično... Zato srbski narod Se dalje ostaja zvest Jugoslaviji ter stvarno ne želi in nc zahteva, da bi se ustanovila kakršna koli srbska enota, | ki bi ga najsa tudi v najmanjši meri in v kakršni koli olrfiki ločila od Jugoslavije. Ustanovitev posebne srbske avtonomne enote, oziroma posebne srbske banovine bi v očeh povprečnega Srba1 prej pomenila korak nazaj, kakor pu korak naprej... Zato naj bi naši napori po ustanovitvi banovine Hrvatske^ morali iti za tem, du najdemo pravilno rešitev, ki bi nam zajamčila skladno sodelovali je in obstoj banovine Hrvatske v urejeni ter močni Jugoslaviji.« — Sodimo, da bi bila taka rešitev v resnici le polovičarska, ker vsn kriza jugoslovanskega političnega življenja skozi vseh 120 let izhaja iz centralističnega duhu, ki je doslej vladal v naši državi in zoper katerega so se 20 let bojevali ne le Hrvati, ampak tudi .Slovenci. Mislimo pa, da centralizem tudi za povprečnega Srba ni nikak blagoslov, kakor bi rad videl g. dr. Lazarevič.
Zavest, da smo drug na drugega navezani
Belgrajska »Samouprava« prinaša članek, ki med drugim naglaša: »Srbi, Hrvati in Slovenci v naši državi so vsak v svoji preteklosti imeli tudi vsak svoje politične atavizme. Ti atavizmi se danes zdravijo s pomočjo reorganizacije državnega življenja. Zdravijo se posredno, ne pa več neposredno, kakor nekdaj. Prav iz te posnednosti pa izhajajo zdravi temelji. Moral je nastopiti čas, ko se napake več ne prikrivajo, ko se napake preteklosti ne hvalijo, da pa se Srbi, Hrvati in Slovenci vedno bolj zavedajo, da drug drugemu ni življenja drugje kakor pa v skupni hiši. To se danes čuti na vseh koncih in krajih naše države brez ozira na krajevne težave.«
Predavanje o federaciji Jugoslavije
V Novem Sadu je predaval znani profesor Gjorgje Tasič o i>ojmu in smislu federacije v zvezi s preureditvijo Jugoslavije. Prof. Tasič je naglašal, da je pri nas zdaj prav posebno treba mnogo govoriti o federaciji, ker je ta sistem državne ureditve pri nas še malo znan ter je mogoče o njem slišati mnogo napačnih sodb. To nepoznavanje pojma federacije je pri nas nastalo zaradi posebnih razmer, ki so vladalo zadnjih 20 let. Čeprav so drugi narodi s svojimi državami dosegli velik napredek prav zaradi tega, ker so bile federativno urejene, se pa pri nas <>b Jjjd^ativiiepi sistemu ni smelo govoriti, najmanj pa jfivhff razpravljati, federacija se imenuje sistem raznovrstnega v enotnosti, v kateri imajo posamezni deli svojo samostojnost, da bi prav toliko, kolikor sebi, služili tudi celoti. To je idealna slika, kakor bi moralo biti, ter je njen predpogoj skladnost splošnih n posebnih interesov.
Položaj Bosne in Hercegovine v prihodnje
»Muslimanska svijest« je ob sklopih odbora •TRZ za drinsko banovino prinesla članek, kjer je med drugim naglasila, da se kažejo znamenja, iz katerih je mogoče sklepati, da v srbskem delu vlade ne vztrajajo več na razdelitvi države le v tri avtonomne enote. List trdi, da kaže, da v vladi nameravajo poskusiti vprašanje Bosne in Hercegovine vsaj delno rešiti v duhu muslimanskih zahtev, katere zadnje čase vedno bolj podpirajo tudi Hrvati in ki so jih zadnje čase začeli razumevati tudi Srbi v Bosni in Hercegovini, česar do sedaj ni bilo.
Razmere v dalmatinski HSS
Splitsko glasilo HSS, »Hrvatski glasnik«, jrinaša članek o sporih v vrstah pristašev HSS v Dalmaciji ter med drugim pravi: »Ko smo pisali o govoru glavnega tajnika dr. Jurija Krnjeviča, ki ga je imel na zborovanju Sc-Ijačke sloge v Zagrebu, kjer j1? glavni tajnik HSS ostro in ogorčeno nastopil zoper osebne sjx>re posameznih pristašev stranke, ker to povzroča razdor med pristaši sploh, tako da je že mnogo okrajev, ki se postavljajo s svojo hrvatsko zavednostjo in «vojo vdanostjo hrvatski narodni stvari, v katerih pa se po ustanovitvi banovine Hrvatske ne govori nič drugega več, kaknr le to, kdo je za koga, ali je kdo pristaš tega ali onega prvaKa. Ko smo to pisali, smo imeli pred očmi razmere v mnogih krajih dalmatinske Hrvatske, kjer se je to zlo tako razpaslo, da je bilo narodno vodstvo prisiljeno večkrat pošiljati svoje odposlance, preiskovat razmere ter izglajevat meidseboine spore.«
člani SDS ne morejo biti v »Srpskem klubu«
Novosadski list »Dan« poroča o sej! izvršilnega odbora SDS v Belgradu ter navaja med drugim s te seje to le podrobnost: »Na tej seji SDS so obravnavali tudi to le zanimivo vprašanje. Zvedelo se je namreč, da se je nekaj članov SDS vpisalo za člane Srbskega kulturnega kluba. Kakor nam poročajo, je izvršilni odbor SDS zavzel stališče, da je članstvo v tem klubu nezdružljivo s članstvom v samostojni demokratski stranki. Nekateri člani odbora so bili teli misli, da gre v tem primeru za dve docela različni ideologiji ter za naziranje, ki je nasprotno političnemu programu SDS. Zato ne bi bilo logično, ko bi bil kdo istočasno član SDS in Srbskega kutturnega kluba ob enem. — Sklenjeno je nato bilo, da bodo vsi člani SDS, ki so v dobri veri pristopili Srbskemu kulturnemu klubu, povabljeni, naj istopijo iz tega kluba, če žele še dalje ostati člani SDS.
Osebne novice
Belgrsd. 10. apr m. Upokojena sta Dri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Matija Kenčelj in Alojzij Jeriu, oficiala 8-3 skup.
Belgrad, 10. aprila, m. Na povabilo trgovinskega ministra je bila dsnec v obrtni zbornici anketa, ki so •e je udeležili zastopniki trg ministrstva pod vodstvom načelnika dr, Mišiča, potem zastopniki Organizacije tiskarnarjev iz vse države, zastopiiki lastnikov 1 is t o v, zastopniki delavske grafične organizacije, za-stopnki papirnega monopola in zastopmiki vseh ministrstev, ki ie jih ta anekta kakor koli tiče.
Organizacija tiskamarjev in organizacija grafičnih delavcev sta pripravili za predsejo obširno in dobro utemljcno spomenico, v kateri predvsem zahtevata, da se za ureditev neznosnih razmer v tiskarski stroki sledeče ukrepe!
1. da se zapro vse tiskarne po državnih uradih; 2. da se hišne, industrijske in zavodske tiskarne pokorijo predvsem veljavnim zakonskim določilom, ki veljajo za vse državne tiskarne; 3, da se zapro vse one številne tiskarne, ki tiploh nimajo dovoljenja za obratovanje; 4. da se izdajanje dovoljenj za nove tiskarne čimbolj omeji in da se pri izdajanju dovoljenj Izločijo vsi vidiki, razen na podlagi sodelovanja po ugotovljenih krajevnih potrebah; 5. da se v sporazumu s predstavniki tiskarn in delavstva objavijo minimalni ceniki tiskarskih izdelkov, ki bi onemogočali nelojalno konkurenco; 6. da državna grafična podjetja, ki bodo še obstojala, nikakor ne smejo biti zgrajena na bazi konkurence s privatnimi podjetji; 7 da morajo državna grafična podjetja zaposlovati delavstvo pod istimi pogoji kakor zasebna; 8. da se preneha z vsiljevanjem monopolskih tiskarn itd., ka-
kor j« sedaj državna tiekama; 9. da se v državne tiskarne ne sprejemajo graiični učenci; 10. da se takoj ustavi dalo ▼ grafičnih delavnicah po kaznilnicah.
Na podlagi obširne In dobro utemeljene spomenice se je pričela ostra debata, v kateri so sodelovali predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Končni rezultat današnjih razgovorov je pokazal, da so vse člani ankete soglasni v tem, da državna tiskarska podjetja v današnji obliki silno škodujejo zasebnim grafičnim podjetjem. Isto tako vsi priznavajo, da vseh državnih grafičnih jiodjetij zaradi uarave nekaterih poslov ni mogoče ukiniti. Dalje so vsi soglašali v tem, da je nujno potrebno sodelovanje vseh prizadetih, da čimprej pripravijo uredbo, ki bo točno določala kom-jietence in delo državnih tiskarn.
Posebno ostra debata se je razvila o vprašanju novo državne tiskarne v Belgradu, ki bo v kratkem popolnoma dograjena. Zastopniki zasebnih podjetij so s številkami dokazali nerentabil-nost državnih tiskarn in kritizirali velike vsote, ki so se že in se še bodo investirale v novo državno tiskarno, ne da bi bilo kaj upanja, da bi ta tiskarna donašala kakšne gmotne koristi. Na podlagi točnih številk so zastopniki zasebnih tiskarn dokazali, da lahko zasebne tiskarne vsak Čas izdelke, ki jih zdaj kot monopol izvršujejo državne tiskarne, izdelajo v isti kvaliteti do 70 odstotkov ceneje kakor državna tiskarna.
¥ lovi Sad spet vdrla voda
BeIr/rnd, 10. aprila, m. Snoči je okoli 10 zvečer zopet voda poplavila del predmestja Novega Sada. To pot je voda prebila nasip Kanala kralja Aleksandra in poplavila okoli 40 hiš. Ta nasip je bil že prej slabo zgrajen, vendar nihče ni pričakoval nesreče s te strani. Zato je v mestu nastal velik strah, ko so naenkrat začele piskati sirene in biti plat zvona. Posebno velika jianika je nastala med prebivalci predmestja, ko je začela voda vdirati v hiše.
Ljudstvo je prestrašeno bežalo iz hiš proti središču mesta. Takoj je bilo poklicano vojaštvo p in policija, da pomagata reševati premičnine iz deroče vode. Vse mesto je bilo alarmirano. Delavstvo pri železniškem nasipu na progi Novi Sad-Subotica je bilo takoj poklicano na nasip Kanala kralja Aleksandra, da zajezi z novih nasipom vdiranje vode v predmestje. Voda je razdejala nasip v dolžini 10 m ter ga ni bilo mogoče popraviti. Zato so oblasti sklenile podreti del nasipa v Kanalu kralja Aleksandra z druge strani Kanala, kjer so obširna zemljišča in tako preprečiti vdiranje vode v Novi Sad.
Delavstvo in meščnni so delali vso noč. Proti jutru so mogli zamašiti luknjo na nasipu proti mestu in s tem odvrniti veliko nevarnost za Novi Sad. Voda iz Kanala se je skozi porušeni nasip razlila po močvirju na nasprotni obali.
V Belgradu Donava in Sava še vedno ogrožata Zemun in savski del Belgrada. Voda se še
vedno pretaka po belgrajskih ulicah ob Savi. Na stotine kleti in skladišč v teh ulicah je polnih vode, kar povzroča velik smrad. Mestna zdravstvena oblast je potrebno ukrenila, da prepreči morebitne bolezni in epidemije.
Donava do Belgrada še vedno upada, povprečno za 8 do 10 cm, od Belgrada dalje pa je zaradi narastle Save Donava narastla za 2 do 3 cm. V gornjem delu Donave, kjer voda upada, se razlite vode iz poplavljenih zemljišč spet stekajo nazaj v Donavo.
Obrenovac, 10. aprila. AA. Danes je prispel minister za ljudsko telesno vzgojo Jevrem Tomič v okraj p>osav6ki, da bi pregledal poplavljene kraje, V samem Obrenovcu je f>od vodo 250 hiš, v Zabrež-ju 100 hiš, državne zgradbe in zgradba rečne plovbe. Voda je iapodjedla tudi številne hiše, da so se podrle. V Zabrežju je ministra sprejela skupina kmetov z župani na čelu. Minister Tomič je dal županom 1500 din kot svoj prispevek za poplavljence, obenem pa je minister izjavil, da bo vlada dala še večjo pcmoč poplavljencem. Minister Tomič je tudi rekel, da so na konferenci v Novem Sadu pred nekaj dnevi izdelali načrte za učinkovito obrambo pred povodnja-mi v vsej državi.
Belgrad, 10. aprila. AA. Kmetijski minister Cubrilovič je v spremstvu svojega pomočnika odšel v Novi Sad, kjer si je ogledal od poplav poškodovane kraje. Obenem bo izdal potrebna navodila za code-litev pomoči poplavljencem.
Uradno nepotrjena poročila o pomorskih bitkah
Nadaljevanje s 1. strani
Stockholm, 10. aprila, t. Reuter: Radio v Stockholmu objavlja, da so angleške morske sile pri A r e n d a 1 u v borbi z nemškimi vojnimi ladjami.
Nadalje poroča, da je norveška križarka »O 1 a f T r y g v a r s o n$ pri Ilortenu potopila nemški rušilec.
Iz Gothenburga poročajo, da je še ob 7 zvečer pomorska bitka bila v najhujšem razvoju. Opazovalci so s švedske obale videli, kako sta se potapljali 2 veliki vojni ladji. Ni bilo mogoče razbrati, čigave so bile. Tudi letalstvo jc udeleženo pri bitki. Ribiške ladje so v bližini pripravljene, da rešujejo mornarje.
London, 10. apr. A A. Havas: »Daily Express< poroča iz Stockholma, da so štiri nemške križarke zaprte pri Trondhjemu. Angleška mornarica je preprečila križarkam, da bi izplule. V fjordu Oslo je istotako zaprtih več nemških vojnih ladij. V Stockholm je prispela vest, da je bila pri Nar-viku potopljena neka nemška križarka, druga nemška križarka pa je nasedla ob plitvini.
Angleške letalske sile so izvršile snoči več napadov na nemške križarke v fjordu Bergen, lina nemška križarka je poškodovana. Angleško letalsko ministrstvo poroča, da so se vsa angleška letala vrnila v svoja oporišča.
London, 10. aprila. AA. Reuter: Dosedaj še niso znane podrobnosti o vsem obsegu pomorske bitke in da bodo objavljene verjetno še nocoj. Prav tako niso znane še niti sovražne izgube. Po poročilu iz Stockholma se je potopila ena nemška križarka. V vodah južne Norveške je neka angleška podmornica torpedirala nemško križarko, ki se je očividno potopila.
London, 10. aprila. AA. (Reuter.) Na uradnem mestu se izve, da so britanski bombniki zjutraj z uspehom bombardirali nemške križarke, ki se nahajajo v pristanišču Bergen. Cim so se bombniki pojavili, so z nemških križark začeli streljati, vendar pa se je letalom posrečilo, da so vrgla silno težko bombo na nemško križarko, dočim je bila druga nemška križarka znatno poškodovana zaradi eksplozij. V luki se nahajata dve veliki nemški križarki in dva rušilca. Zadeta nemška križarka pripada tipu velikih križark Koln. Vsi britanski bombniki so se vrnili nepoškodovani v oporišče.
Stockholm, 10. aprila. AA. (Reuter.) Po neki vesti iz Lysekila na zapadnem Švedskem je bila včeraj ob zahodni švedski obali torpedirana 7000-tonska nemška ladja »Amasis«.
London, 10. aprila. AA. Po vesteh, ki so se snoči širile po Nizozemskem, je bila potopljena nemška čezoceanska ladja »Bremen« s 1300 ljudmi.
Med nemškimi letali in angleškimi ladjami
Berlin, 10. aprila. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljništvo je izdalo naslednje dopolnilno poročilo:
Sporočamo, da je ugotovljeno, da je nastala v severnem delu- Severnega morja borba med nemškimi letali in zavezniškimi ladjami in da sta bili z bombami težkega kalibra zadeti dve sovražni ladji vsaka po trikrat in da sta bili zadeli
še dve križarki. Ena ladja se je nagnila, druga pa gori.
London, 10. aprila. A A. Reuter: Angleška admiraliteta sporoča: Netočno je, poročilo nemške admiralitete, da sta bili dve angleški vojni ladji težko poškodovani z bombami in istotako dve križarki. Res je, da sta bili dve križarki poškodovani, to pa zelo lahko.
London, 10. aprila, t. (Reuter.) Angleška iz-vidniška letala so danes letela 25 m nizko nad S t a v a n g e r j e m in so do zadnjega preštela vsa nemška letala, ki se nahajajo na tamkajšnjem letališču. Piloti so vzeli natančne fotografične posnetke. Angleška letala so imela nalogo, da ne smejo bombardirati nasprotnika, ker so se na vsak način morala varno vrniti na svoja vzletišča. Od nemške strani sprva ni bilo nobenega protiukrepa. Sele pozneje se je dvignil neki »Heinkel«, ki se pa ni spustil v borbo.
Angleška letala so bila ves dan zelo delavna na vsej norveški obali in je na mnogih mestih prišlo do spopadov v zraku. Pri tej priliki so sestrelili en nemški bombnik.
Nemci potopili v pristanišču dve stari norveški križarki s posadkami vred
Stockholm, 10. aprila. AA. »Stockholm tidnin-garsna telegrambiro«: Dopisnik lista »Socialdemo-kraten« poroča, da 6ta včeraj o priliki zavzetja Nar-vika dve nemški torpedovki ob 5 zjutraj zapluli v Narvik. Dopisnik pristavlja, da sta nemški ladji tor-pedirali stari norveški oklopjnici »Norge« in »Eid-fold«, Od celotne posadke norveških ladij, ki je štela 650 mož, se je rešilo vsega 20 mornarjev. Ob 6.30 so Nemci zavzeli Narvik. Maloštevilne norveške čete so se brez odpora vdale. Nemcev je bilo 2.000. V okolici Narvika so se Nemci spustili v borbo z dvema četama norveških vojakov, ki so se nazadnje umaknili ob železniški progi proti Švedski.
Pariz, 10. aprila, b. Po še nepotrjenih novicah je na potu pred Narvik 50.000 vojakov, ki jih spremlja 700 zavezniških letal.
Hongkong. 10. aprila. AA. (Reuter.) Angleške oblasti so izdale nalog, naj se zadrži danska ladja Peternersk (5540 ton), in norveška ladja Rein-hold (4800 ton), kakor tudi ladji Kronviken (2363 ton) in Meiner (1143 ton), kakor se izve, bo nadaljnja usoda teh ladij zavisna od položaja v Evropi.
Malmeo. 10. aprila. AA. (Reuter.) Pri zavzetju Narvika so Nemci potopili dve stari norveški ladji, ki sta bili zgrajeni še pred 40 leti. To sta vojni
ladji »Norge« in »Eidslold«, vsaka s 4000 tonami. *
»Bliicher«
»Bliicher« spada v vrsto najmodernejših nemških križark. Ladja je bila spuščena v morje junija 1937 ter je službo nastopila popolnoma izgo-tovljena proti koncu leta 1938. Nemčija ima tri slične križarke, ki nosijo imena »Admiral Hipper«, »Prinz Eugen« in »Bliicher«. Vsaka ima po 10.000 Ion prostornine, njih oborožitev pa je v glavnem 8 topov po 203 mm ln 12 protiletalskih topov po 105 mm ter 24 cevi za torpede. Njihova hitrost je
Politične novice iz Belgrada 1
Belgrad, 10. aprila, m. Po včerajšnji politični konferenci v predsedstvu vlade, na ka* teri so v glavnem razpruvljuli o vprašanju SUZOR-ja v Zagrebu, so danes posamezni ministri v glavnem bili zaposleni z resornimi posli v svojih kabinetih. Dr. Maček je imel v teku dneva daljši razgovor s predstavnikom trgovinskegu oddelka banovine Hrvatske dr. Lammerjem. Potem je dr. Maček sprejel nemškega poslanika na našem dvoru von Ileerena, ki mu je ob tej priliki izročil visoko odlikovanje nemškega orla, « katerim ga je odlikoval nemški kuneler Hitler Sicer po v Belgradu dunes ni bilo važnejših političnih do-god kov.
JRZ je sklicala za nocoj več sestankov posameznih pododborov, tako tudi mestni odbor strankine mladinske organizacije. Podobne zborovanja so najiovedali tudi demokrati, ki so imeli nekaj takih sestankov tudi snoči. Na njih je govoril prvak demokratske stranke Božidar Vlajič. ki je prišel tudi na sestanek demokratske akudemske mladine. Člani radikalnega glavnega odbora so se danes v glavnem murlili pri predsedniku Aci Stanojeviču, ki je snoči prispel v Belgrad in se bo nadalje zdravil v kliniki dr. Antiča.
Akademski pevski zbor v Belgradu
Belgrad, 10. apr. m. Po uspelem koncertu v Sarajevu na tokratni turneji po državi so davi
pod vodstvom dirigenta g. Marolta prispeli v Belgrad člani Akademskega pievskega zbora. Na postaji so jih sprejeli in pozdravili zastopniki obeh tukajšnjih slovenskih društev. V teku dneva so pevci ogledali znamenitosti naše prestolnice. Med drugim so popoldne obiskali tudi tiskarsko podjetje »Vremena«. Zvečer so priredili v veliki dvorani Kolarčeve univerze koncert pesmi slovenske romantike. Za koncert je vladalo v vseh tukajšnjih krogih veliko zanimanje in so se ga udeležili najvišji zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter diplomatski zbor.
Pevci potujejo jutri zjutraj v Niš, kjer prl-rede svoj tretji koncert na sedanji turneji. Četrti koncert bo nasledni dan v Skoplju in bo z njim zaključen njihov sedanji pevski obhod po južnem delu države.
Kmetijski minister pred sodiščem oproščen
Banjaluka, 10. apr. m. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem je bila danes razprava proti kmetijskemu ministru dr. Branku Čubriloviču o tožbi, ki jo je proti njemu vložil politični pokret »Zbor« Dimitrije Ljotiča zaradi žalitve časti. Razprava, na katero kmetijski minister ni prišel in tudi zanjo ni imenoval svojega zastopnika, je bila tajna. Sodišče je izreklo oprostilno razsodbo.
Seja Zveze industrijcev
Dne 10. t m. popoldne je bila plenarna seja uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino. Seji je predsedoval predsednik Zveze industrijcev g. Avgust Praprotnik, ki je v svojih uvodnih besedah poudaril stališče industrije k davčni rc-tormi.
Sledilo je obširno poslovno poročilo, katero je jx>dal glavni tajnik dr. Adolf Golia. Poslovno po-ročilo-oS^,,obširno bavi z vprašanjem industrijskih surovin ter omenja zlasti razmeroma uspešno zaključka pogajanja z organizacijo italijanske tekstilne industrije v Milanu zaradi izvršitve starih zaključkov za dobavo bombažne preje iz Italijo. Zaradi enakomerne razdelitve bombažne preje domače proizvodnje na vse domače tkalnice se vrše razprave v okrilju nedavno ustanovljenega posvetovalnega odbora za tekstilno stroko pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter se bo najbrže že s l. majem t. I. pričelo z dodeljevanjem preje posameznim domačim tkalnicam. Poslovno poročilo se bavi nato s težavami pri uvozu in izvozu ter omenja zlasti težave, ki jih ima naša eksporlna industrija glede dostavljanja vagonov za izvoz. Posamezna podjetja imajo tudi težave zaradi pomanjkanja bencina. Poročevalec obravnava nato davčno reformo od meseca decembra p. I. ter najnovejšo davčno novelo. Kar se tiče povišanja skupnega in luksuznega davka, je industrija zlasti prizadeta po onih določbah, ki obremenjujejo vmesne proizvode, ki se v podjetju samem predelajo v končni izdelek. Nove izvozne carine na predelan les utegnejo našemu lesnemu izvozu škodovati. Zlasti se je prezrlo, da pri že storjenih zaključkih izvozne carine ni možno prevaliti na kupca. Končno se bavi poslovno poročilo z nameravanim povišanjem železniške tarife in to baš v času, ko skuša država z uvedbo kontrole cen zajeziti draginjski val.
Hrvati največ sodelujejo
Na zborovanju HSS v Osijeku je govoril hrvatski poslanec dr. Žiga Scholl, ki je med drugim dejal: »Danes lahko rečemo, da zdaj mi Hrvati najbolj sodelujemo pri vodstvu državne politike. »Nato je govoril o banovini Hrvatski ter o njenem proračunu ter dejal, da so Hrvati na področju svoje banovine dosegli svojo narodno suverenost. Glede pobiranja davkov je dejal, da mora biti navdušen vsak Hrvat, ker so davčne uprave v rokah hrvatskega bana.
35 morskih milj (l milja meri 1852 m). »Blticher« je nosil tri letala. Posadka šteje 1000 mož.
»Karlsruhe«
»Karlsruhe« spada v vrsto manjših križark, ter je bila spuščena v morje leta 1927, dograjena za službo pa leta 1930. Istega tipa so še križarke »Leipzig«, »Niirnberg«, »Koln« in »Konigsberg«. Ladja ima 6000 ton, dolga je 169 m, razvija 65.000 konjskih sil, kar ji omogoča največ 32 milj na uro. Posadka šteje 570 mož. Oborožena je bila z 9 topovi po 150 mm, 4 protiletalskimi topovi po 88 mm, 8 protiletalskimi topovi po 37 mm in 21 torpedniini cevmi.
»Hunter« in »Hardy«
Angleški rušilec »Hunter«, ki «e je potopil v bitki pri Narviku, je imel 1340 ton. Zgrajen je bil leta 1935. Imel je 145 mornarjev. Rušilec »Hardy«, ki je nasedel, je imel I »00 ton in 175 mornarjev. Zgrajen je bil prav tnko leta 1935 Obe ladji sta bili oboroženi s 4 topovi po 121 mm in 8 topovi manjšega kalibra. Poleg tega je vsaka ladja imela tudi po osem torpednih cen.
Gafencu v Rs m!
Rim, 10. aprila, b. Danes se je tukaj zvedelo, da bo jutri zjutraj romunski zunanji minister Gafencu prišel v Rim. Njegov obisk' so sprejeli v nemških političnih krogih z velikim iznenadenjem.
Kako je Nemčija izkrcala svojo vojsko na Norveškem
V civilno obleko preoblečeni mornarji in vojaki...
London, 10. aprila, t. Reuter: V Londonu so t zadovoljstvom vzeli na znanje poročila italijanskega tiska o načinu, kako so Nemci zasedli nekatera norveška pristanišča, kajti s tem je potrjena trditev Chamberlaina, da so Nemci že dolgo pred polaganjem min po angleških in francoskih pomorskih silah pred norveško obalo imeli v načrtu in pripravljali napad na Norveško. Italijanski listi namreč trdijo, da Nemci po norveških pristaniščih niso izkrcali rednih čet, marveč so to bile neredne čete, sestavljene iz Nemcev, ki so prebivali že dolgo na Norveškem in ki so na prvo iz Berlina izdano povelje oblekli uniforme in odšli na odrejena jim mesta, ter potem nastopili kot nemško vojaštvo, ki je prišlo zasedati norveško ozemlje.
V	Londonu tudi zanikajo resničnost nemških poročil, da se je norveška vlada že začela pogajati z Nemčijo. Tudi nf res, pravijo v Londonu, kar nemška propaganda navaja kot zasedbo norveškega ozemlja. Kajti začasna prisotnost nekaterih nemških vojaških edinic v norveških pristaniščih še ne pomeni, da ima Nemčija dejansko oblast v deželi. Treba je počakati vojaških dejanj, ki so se začela in ki bodo prinesla dokončno odločitev, kako daleč- je nemška zasedba zadela Norveško.
V	Oslu
London, 10. aprila, t. Reuter. Nocoj je prišlo »emkaj prvo poročilo očividca, ki je prisostvoval nemški zasedli norveške prestolice in je potem z velikimi težavami srečno pobegnil čez švedsko mejo. V mesto je vkorakalo 1000 Nemcev, oboroženih z najtežjim orožjem, z ročnimi in še večimi strojnicami in vsestransko prepasani s pasovi za municijo. Na ulicah je bilo mnogo ljudi, ki so nemo opazovali ta prizor. Nemci so vkorakali ob 3 popoldne. Prebivalstvo je bilo še vse prestrašeno, ker ni moglo zapopasti, kaj prav za prav se dogaja. Že zgodaj zjutraj so brneli nemški bombniki nad mestom in so metali bombe, ki so napravile sicer malo škode, a so sejale strah in trepet med prebivalstvo. Nekatera letala so tudi s strojnicami preganjala ljudi v predmestjih. Na letališče je. priletelo 50 nemških bombnikov. Od tamkaj je bila poslana v mesto grožnja, da bodo vse mesto takoj spremenili v prah in pepel, ako se hitro ne vda in sprejme nemško zasedbo. Opoldne je bilo vse v begu. Vlaki so vozili ljudi iz mesta proti severu, avtomobili in avtobusi so jih prav tako prevažali v ogromnih procesijah. Vse je bilo iz sebe zaradi hitrosti dogodkov. Kje so si Norvežani mogli predstavljati, da jim bo nesreča kar z neba padla in kar čez noč! Nemški letalci so vse popoldne rjoveli nad prestolnico, očividno z namenom, da sejejo strah in grozo. Imenovani je na lastne oči videl, ko so popoldne začele padati bombe v predmestje z velikanske višine.
Iz Osla daljo
Stockholm, 10. aprila, b. V tukajšnjih krogih se poroča, da nemške čete korakajo proti Elverumti v bližini Hamara, kjer se je do sinoči nahajala norveška vlada. Norveška vlada je snoči odpotovala v neznano smer. S švedsko-nemške meje se poroča, da so opazili več nemških letal, ki so preletela švedsko ozemlje. Švedski časopisi poročajo, da je v pouličnih bojih v Oslu padlo 120 Norvežanov, medtem ko so Nemci izgubili 400 ljudi.
V Trondhjemir
Helsinki, 10. aprila. AA. Havas: Finski radio objavlja podrobnosti o zavzetju Trondhjema. Čim so se Nemci izkrcali, so takoj odšli proti zgradbi britanskega konzulata, kjer so ujeli konzula in osebje. Pri tem je sodelovalo 1200 vojakov, ki so vkorakali v mesto ob 6 zjutraj. Ta čas so letala letala nad mesto. O priliki zavzetja Osla je padlo 6 norveških vojakov. Oslo ni bil bombardinar iz zraka, temveč je uničeno samo letališče. Na Finskem menijo, da že sam odhod norveške vlade iz Osla v Hamar jasno govori o sklepu norveške vlade, da se bo upirala napadalcu. To je možno skle-
Angleži in Nemci na Donavi
Bukarešta, 10. apr. c. V romunskem pristanišču Giurgiju je bilo te dni več angleških ladij, ki so prišle po nafto. Gorivo so rabile za to, da bi lahko nadaljevale svojo pot naprej po Donavi. Poveljnik tega trgovskega brodovja 8 ladij je izjavil oblastem, da prevaža tovor konzerv v podonavske države. Vendar pa se je romunskim oblastem zdelo sumljivo, zakaj bi toliko angleških ladij moralo voziti tak tovor konzerv v Podonavje. Romunske oblasti so izvedle pregled parnikov in ugotovile, da posadka izjavlja, da mislijo ladje pluti samo do železnih vrat, dočim je poveljnik brodovja poudarjal, da bodo ladje šle še naprej v ostale podonavske države.
Nato so romunske oblasti preiskale ves tovor in ugotovile, da niti na eni ladji ni bilo tistega blaga, kot je to navajal poveljnik brodovja. Pač pa so bile ladje polne dinamita, avtomatskega orožja, strojnic in lahkih topov. Ves tovor so takoj nato izkrcali v Giurgiju, nakar so ga na tovornih avtomobilih previdno prepeljali v vojaška skladišča, ki so okoli Bukarešte.
Povsod je to odkritje vzbudilo silno zanimanje kajti nikakor si niso mogli razlagati, zakaj je bilo na ladjah toliko dinamita. Širi se govorica, da so Angleži s tem dinamitom hoteli podmini-rati skale v Železnih vratih. Eksplozije bi bile tam takšne, da bi poslej plovba skozi Železna vrata ne bila več mogoča. Nemčija ne bi mogla več uvažati ničesar po Donavi.
Romunske oblasti ne marajo dajati nikakih pojasnil o teh ukrepih, pač pa poudarjajo, da bo romunska vlada storila vse, da ne bo mogel nikdo kršiti romunske nevtralnosti.
Iz drugega vira pa se je izvedelo, da že več tednov traja huda borba med tajnimi odposlanci obeh vojskujočih se taborov ob ustju Donave in na bolgarskem obrežju okoli Vame. Zavezniki hočejo na vsak način preprečiti Nemcem, da bi petrolej, ki ga po Črnem morju dovazajo iz Datuma, lahko spravljali v rezervoarje okoli Varne. Zastopniki drugega tabora pa zopet skusaio preprečiti vso plovbo zavezniškim ladjam ob bolgarski obali in po Donavi. Tako se je v zadnjem času večkrat zgodilo, da so na angleških parnikih zaporedoma eksplodirali peklenski _ stroji ? in Angleži trde, da je pred kratkim priplul v Varno po Donavi nemški parnik poln peklenskih strojev.
pati tudi po tem, da je zgrajena med Oslom in Ha-merjem močno utrjena črta, na kateri se bodo Norvežani branili.
¥ Narviku
London, 10. aprila. AA. Stelani: »Daily Herald« je izvedel, iz obiska na Švedskem, da so norveško luko Narvik zavzele nemške vojaške in pomorske sile v 25 minutah, pa čeprav je bilo na morju slabo vreme. Vojaki in prebivalstvo niso dali nobenega odpora. Nemci so prijeli časnikarja Julesa Romilija, nečaka Churchilla, ki se je nahajal v mestu. Mislijo, da se je operacij udeležilo okrog 2000 nemških vojakov.
Norvežani se upirajo
Malmoe, 10. aprila, t. (Reuter.) Norveške čete so se zakopale pri Elverumu, kakšnik 120 km severno od Osla in se tamkaj upirajo nemškim poskusom prodiranja. Razvijajo se vedno večje borbe.
Norveška se pogaja?
Stockholm, 10. aprila. AA. Reuter: Po vesteh norveške časopisne agencije, ki so davi prispele v Stockholm, se Norveška pripravlja pogajati se z Nemčijo. Ta poročila pravijo:
Norveški parlament je zasedal minulo noč v malem mestecu Elverumu vzhodno od Hamarja, kjer se nahaja norveška vlada. Parlament je daj svoj pristanek na predlog vlade, da se imenuje odbor treh članov, ki 6e bo pogajal z nemškimi oblastmi po načrtu, ki ga je izdelal norveški ministrski predsednik. Parlament je za člane tega odbora odredil dva bivša ministrska predsednika Lika in Movinkela. Predsednik Stortinga Hangro je izjavil, da je vlada zahtevala od parlamenta pooblastilo, da imenuje tri nove ministre brez listnice in da izvaja potrebne ukrepe, ki jih predloži naknadno parlamentu v odobritev. Dodal je, da parlament ne more biti razpuščen, da bo pa potrebno imenovati gotovo število članov parlamenta, ki se bodo lahko hitro sestali na posvetu z vlado, kadar bi bilo to potrebno. Parlament je ta predlog sprejel ter izvolil iz svoje srede poseben odbor predstavnikov vseh strank. Predsednik vlade Nigardsvolt se je zahvalil poslancem za zaupanje, ter jih pozval naj delajo med ljudstvom na to, da ostane hrabro v teh težkih časih. Prepričan je, je dejal predsednik vlade, da ljudstvo želi isto kit parlament in vlada. Na koncu so vsi poslanci zapeli narodno himno. Seja parlamenta je bila nato končana.
Helsinki, 10. aprila. AA. Havas: Ko je zanikal vesti o pogajanjih med Norveško in Nemčijo, je finski radio sporočil, da je norveška vlada po svojem predsedniku izjavila o priliki seje parlamenta v Elverenu, da je Norveška odločena nadaljevati z borbo za svojo nedotakljivost in neodvisnostt. Parlament je soglasno odobril ta sklep.
Na Danskem
že omejitve živeža in petroleja
London, 10. aprila, t. Reuter: Kodanjski radio, ki je sedaj pod nemškim nadzorstvom, je po noči objavil, da se bodo nemške čete, ki so zasedle Dansko posluževale posebnih nemških denarnih nakaznic kot plačilno sredstvo na Danskem. Nemškim vejakom je strogo prepovedano, posluževati se nemških bankovcev pri plačilih na Danskem. Razmerje je bilo določeno tako, da veljata dva danska kronerja za 1 nemško kreditno marko. Nemška oblast je dala podrejenim edinicam dovoljenje, da po potrebi določene stvari tudi prisilno odvzamejo proti takojšnjemu pismenemu potrdilu, ki ga bo višja vojaška oblast takoj izplačala, kakor hitro ji bo predloženo. Nemške vojaške oblasti so predpisale obsežne omejitve glede uporabe petroleja, bencina ter se nekaterih življenjskih potrebščin. Promet po nekaterih železniških progah je do nadaljnega ustavljen.
Snoči je imela danska viada sejo, na kateri je predsednik vlade Stauning izjavil, da se je Danska morala podvreči sili in je sprejel nemški ultimat samo za to, da bi deželi bilo priza-nešeno in bi ne trpela toliko, kot je trpela Finska ali Poljska.
Še vedno se pred kraljevsko palačo in pred poslopji ministrstev zbirajo ogromne množice ljudstva, ki ne more razumeti, kaj se je zgodilo. Ljudstvo je molčeče in je pogled na te velike, tihe množice, ki se počasi in tiho premikajo po ulicah, pretresljiv.
Anglija bo zasedla Islandijo in Faros otoke
London, 10. aprila, t. (Reuter.) V Londonu nimajo še nobenih |>odatkov o zadržanju Sovjetije do najnovejših dogodkov na Skandinavskem. Sedaj postaja umljivo, zakaj je Sovjetija tako silila, da je morala Finska pred v pogodbi določenim časom izprazniti odstopljeno ozemlje in zakaj so Sovjeti napram novi Finski zavzeli spet bolj lobato stališče.
V Londonu odklanjajo vsako obvestilo glo-de Islandije in Faros otokov, ki, kakor znano, spadajo pod Dansko. Islandska vlada je baje sklenila, da zasedbe Danske ne prizna. Opazovalci, ki so jim prilike znane, trdijo, da ni nobene nevarnosti, da bi Nemčija hotela zasesti še Islandijo in Faros-otoke, ker da so ta ozemlja za Nemčijo nedosegljiva. Zelo verjetno je, tako pravijo poučeni ljudje, da je že Anglija, ne da bi se ozirala na pravno stran tega vprašanja, storila vse potrebne korake, da prevzame Islandijo in Faros-otoke pod nadzorstvo svojega brodovja. Uradne izjave v tem bodo verjetno izdane v večernih urah po Churchillu, ali pa jutri zjutraj.
Reykjavik, 10. aprila, b. Islandski parlament
je razpravljal o položaju po zasedbi Danuke. Prepričal se je, da danski kralj ne more več vršiti dolžnosti kralja Islandije in da bo do nadaljnjega prevzela islandska vlada kraljevsko oblast.
Vsakodnevna nega zob mora postali za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok.
Chlorodont
zob na p as ta
Velika zaskrbljenost na Nizozemskem in v Belgiji
Nemčija dolži Anglijo in Francijo, da ju hočeta zasesti, ti dve pa obtožujeta Nemčijo istih namenov
London, 10. aprila. AA. Havas: Na včerajšnji seji zavezniškega vrhovnega vojnega sveta v Londonu niso razpravljali samo o položaju, ki je nastal po nemški invaziji na Dansko in Norveško, temveč so proučili tudi eventualne možnosti razširitve spopada s 6trani Nemčije, kar bi zaveznike prisililo, da tudi v tej smeri podvzamejo potrebno akcijo.
V Londonu je vsem jasno in to največ tamošnjim nizozemskim in švedskim krogom, da lahko Nemčija v najkrajšem času podvzame inicijativo tudi proti Nizozemski in Švedski in to na običajni način napada s silo, da bi s tem onemogočila zaveznikom, da bi ji delaii ovire. Gotovo je, da so francoski in angleški ministri že sprejeli ukrepe, ki najboljše odgovarjajo taki možnosti, kakor so že na zadnjem zasedanju vrhovnega vojnega sveta predvidevali nemški vpad v Skandinavijo.
Pariz, 10. aprila, t. Havas. V francoskih političnih krogih je vzbudila veliko nevoljo trditev, da, pripravljata Anglija in Francija napad na Belgijo in Nizozemsko. Visoka francoska politična osebnost je k temu izjavila, da sta Anglija in Francija do sedaj vestno spoštovali nevtralnost malih držav, medtem ko je Norveška v teku dveh let že deseta žrtev napada totalitarnih držav na male narode. Ista osebnost meni, da 60 takšne govorice namenjene, da prikrijejo nemške nakane glede Belgije in Nizozemske, ki jih misli Nemčija morda že v kratkem izpe-
ljati. Nemčija da je do sedaj svoje napade na male narode najprej opravičevala z izgovorom »da mora ščititi svoje nemške manjšine«, nato je iznašla izgovor, da »si mora zavarovati svoj življenjski prostor«, najnovejši izgovor pa se glasi, da mora »male države vzeti pod svoje varetvo«.
London, 10. aprila, t. Reuter. Iz nemških virov prihaja trditev, da namerava sedaj Anglija nekako v odgovor na nemško zasedbo Danske in Norveške, zasesti Belgijo in Nizozemsko, da s tem prehiti Nemčijo, ki da ima enake namene. V angleških uradnih krogih to trditev proglašajo kot fantastično, da ji nikdo ne more verjeti. Morda pa je bila razširjena samo za to, da bi skrila nemške načrte napram drugim nevtralnim državam.
Vojaški ukrepi na Nizozemskem
Amsterdam, 10. aprila. AA. Havas. Dejstvo, da je nizozemska vlada snoči takoj sklicala 6ejo, to je takoj po sprejetju novih vojaških varnostnih ukrepih, 6e tolmači tako, da smatra nizozemska vlada položaj za zelo resen. Na Nizozemskem se odkrito boje, da se vojna ne razširi in da tudi Nizozemska ne pride v vojno območje. V gotovih nizozemskih krogih izražajo na podlagi poročil iz nemških virov tudi bojazen, da bosta Francija in Anglija pristopili k vojnim ukrepom v tej smeri ter na ta način uravnovesili zavzetje Danske s strani Nemčije.
Govor lorda Halifaxa
Angleški ednošaji s Sovetijo odvisni od pomoči, ki jo nudi Nemčiji
London, 10. aprila, t. Reuter. Zunanji minister lord Ha!ifax je imel na kosilu Odbora za narodno obrambo govor, ki so ga poslušali vsi inozemski diplomatični predstavniki v Londonu. Na kosilu so bili tudi vrhovni poveljniki vseh treh vrst orožja, admiral sir Dudley Pouud, maršal sir Cyrill Newall in general sir Edmund Ironside. Zunanji minister je v svojem govoru dejal:
»Položaj je s političnega in vojaškega stališča še vedno zelo nejasen. Angleška vlada še ni mogla dobiti vseh poročil o razvoju dogodkov. Prihajajo poročila, da se je norveška vlada odločila, da se bo z Nemčijo pogajala, toda on ni v stanju povedati, če je to res ali ne. Ako bi se izkazalo, da se Norveška zares pogaja z Nemčijo, potem je prav
z vojaškimi interesi, bodo povedana nocoj, ko bo govoril prvi lord admiralitete Churchill in dal vse informacije do tega časa. Jutri bo o dogodkih obširno govoril pred parlamentom.
»Ni nam znano,« je nadaljeval Halifax, »iz kakšnih razlogov je Nemčija razširila vojno na skandinavske države. Ali je to storila zaradi naraščajoče notranje slabosti. Eno pa lahko rečeni, da to, kar je storila, ne bo Nemčiji v prid. Anglija in Francija bi bili v zadnjih 6 mesecih lahko vsako uro zasedli Dansko in Norveško, ako bi bili hoteli. Toda tega nista storili. Nevtralne države bodo same ocenjevale moralne osnove postopanja obeh vojskujočih se taborov. Iz tega primera se bodo tudi druge nevtralne države naučile, da se bo
gotovo, da bi zavezniške velesile to smatrale ; danski in norveški primer ponovil tudi v njihovo
samo kot dejanje, ki ga je izsilil nemški pritisk in bi veljavnosti pogajanj ne priznale, marveč bi se čutile še naprej obvezane, da na norveškem ozemlju pomagajo Norveški v njeni borbi proti napadalcu, kajti Anglija pod nobenim načinom ne more dovoliti, da bi Nemčija svojo vojaško silo raztegnila tudi na ta prostor Severnega morja.«
Lord Halifax je na to govoril o angleškem brodovju in je dejal: »Lahko mi verjamete, da naše brodovje ne spi. Toda vsa pojasnila o delovanju našega brodovja, v kolikor je to skladno
Švedska bo nevtralna, a se bo branila če bo napadena
Stockholm, 10. aprila. Včeraj se je ob 11.30 zbral parlamentarni odbor za zunanjo politiko pod predsedstvom prof. Undena. Nato je imela vlada dve seji, na kar je predsednik Hansson izjavil, da bo Švedska ostala strogo nevtralna tudi napram sedanjim dogodkom in da bo 6amo branila sebe z vso odločnostjo, ako bi bila napadena.
Nato je bila tajna seja švedskega parlamenta. Ko je bila seja končana, je ministrski predsednik Hansson izdal uradno poročilo, ki je bilo potem prebrano po radiu, v katerem je rečeno,
»da je nemška vlada poslala Švedski sporočilo, ▼ kateri upa, da bo Švedska ohranila najstrožjo nevtraliteto, ker Nemčija nikakor nima namena, da bi se dotaknila Švedske. Nato je švedska vlada— kakor pravi poročilo— odgovorila, da se bo držala najstrožje nevtralnosti, kakor je to v teku sedanje vojske izjavila že opetovano. Švedska vlada pa si pridržuje pravico popolne akcije, da ukrene vse, kar bi se pokazalo za potrebno, da to svojo nevtralnost napram vsakomur ohrani in brani.«
Listi v svojih komentarjih pravijo, da bo Švedska ostala pri miru, če jo ne bodo druge sile potegnile v vojno. Švedska nima nobene vojaške obveznosti nasproti Norveški in se more zanesti tudi na svojo vojsko in mornarico, da lahko učinkovito brani 6vojo nevtralnost. Na drugi 6trani pa Nemčija nima nobenega interesa, da bi se Švedska razburjala, ker jo lahko oskrbuje z rudo in drugimi potrebščinami za vojno industrijo. Švedska bo imela v sedanji vojni priviligiran položaj ter se nima nikogar bati. Seveda bo trpela gospodarsko kakor vse druge nevtralne dežele, ne bo pa postala vojno pozorišče, ker jo bo zdaj tuja sila v Norveški ločevala od vojnega pozo-
rišča na zapadu, tako da se nima ničesar bati tudi ne od zapadnih velesil.
Seveda mora biti Švedska pripravljena in zato ne daje vojaško poveljstvo več nobenih dopustov oziroma je pridržalo pod orožjem ono moštvo, ki ga je mislilo ta mesec poslati domov. Ne more pa švedsko brodovje pluti po Skageraku, ker je Nemčija tozadevno zahtevo švedske admiralitete zavrnila. Skagerak so namreč Nemci minirali. Neprijeten je tudi sklep finančnega ministra, da 6e taksa za narodno obrambo, ki je bila sklenjena decembra lanskega leta, podvoji.
V Stockholmu pravijo, da je Nemčija mogla prepeljati in izkrcati na zapadni norveški obali znatne vojaške sile, ki jih je spremljalo veliko število nemških vojnih ladij, ne da bi bila poizvedovalna služba angleške mornariške in letalske sile opazila en sam nemški čoln. Celo tiste angleške ladje, ki so polagale v norveških vodah mine, niso ničesar opazile :n tudi angleška poizvedovalna službo, ki službuje na Norveškem, ni niti malo slutila o nemškem podjetju. Kar se tiče javnega rrnenja, je zanimivo, da je »Daily Herald« istega dne, ko so se Nemci izkrcali na Norveškem, zapisal: »Napad Nemčije na Norveško je taka nemogočnost, da ni niti vredno o njej razpravljati; največ, kar bo Nemčija mogla storili, je to, da bo prosila severne države, naj ne poslušajo Anglije.«
Zanimivo je tudi, kar poročajo švedski listi, da je več nemških častnikov dospelo v Oslo z avtomobili v družbi z norveškiim častniki. Nemške predstra-že, ki so dospele v Oslo, so štele 400 konjenikov in motociklistov, ki 60 bili oboroženi z mitraljezami. Norveške pristaniške straže in posadke sc niso Ncm-cem z eno izjemo nič zoperetavljale.
škodo, ako ne bodo pravočasno zahtevale pomoč za obrambo svoje neodvisnosti. Dejstvo, da sta bili dve mali sosedi izbrani kot žrtve napada, popolnoma odgovarja dosedanjim načinom postopanja Nemčije, ki napade tiste, ki so najmanj sposobni, da bi se branili. Danska ie bila prva. ki je lani sprejela nemško ponudbo, stavljeno skandinavskim državam, naj z njo sklene nenapadalni pakt, katerega prvi člen pravi da se Nemčija in Danska obvežeta. da pod nobenim pogojem ne bosta šli v vojni druga proti drugi ali druga proti drugi v porabljali silo. Ta pakt naj bi veljal za dobo 10 let. Trajal je samo 10 mesecev...
Norveška ni dala nobenega povoda za napad od nemške strani. Več pritožb bi bili lahko imeli Anglija in Francija proti norveškemu zadržanju. Ne smete verjeti, da bodo zavezniki večno potrpežljivo gledali, kako se ponavljajo krivični napadi na male narode. Niti nemški minister dr. Giibbels ne bo v stanju prepričati svetovnega javnega mnenja, da sta bili Danska in Norveška napadeni zaradi tega, ker ie Anglija položila mine pred norveško obalo, kajti vsakomur je jasno, da Anglija in Francija nikdar nista imeli nameni napadati Danske ali Norveške. Narodi, ki ljubijo svobodo, bodo primerjali naše obnašanje 7. nemškim, in bodo rekli, da se mi ne obnašamo tako kakor ljudje, ki so se že odločili za samomor. Samo mir, kot ca zasledujejo zavezniki, bo narodom zajamčil svol>odtio življenje.«
Na koncu svojega govora je dejal: »So nekateri, ki hi radi. da bi s So v jot i jo iskali zbližan jja. Na to vprašanje ne gledamo s stališča Poljske in Finske, marveč tudi s stališča našega največjega nasprotnika Nemčije, ki jo hočemo premagati. Naši bodoči odnošaji s Sovjetiio bodo odvisni od pomoči, ki jo bo nudila Nemčiji, naj si lic že iz kakoršnih koli razlogov.
Italijansko mnenje o borbi med Anglijo in Nemčijo
Rim, 10. aprila, t. Havas: »Popolo di Roma« je napisal daljši članek k |>oložaju na Severnem morju Zelo «o opazili, da je bil v tem članku lista, v katerega piše pogostokrat sam Mussolini, tudi stavek. >da bo Nemčija šele takrat obvladala prometne zveze na Severnem morju ter prometne poti z norveškimi pristanišči, kakor tudi pot na Atlantsko morje, kadar bo popolnoma uničila in potopilu angleško brodovje.«
Bruselj, 10. aprila. AA Belga- Kralj Leo-t>o!d je sprejel v avdienco zunanjega ministra Spaaka.
QjOApCrdaXltV0
Ivan Podbregar:
Nova uredba o prevozu potnikov, prtljage in blaga
na železnicah
V	»Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« št. 63-XX z dne 18. marca lega leta je objavljena nova »Uredba o prevozu potnikov, prtljage in blaga na železnicah«, ki prinaša pomembne reforme prevoznega prava za železnice v naši državi.
V	okvirju prevoznega prava na državnih in zasebnih železnicah v naši kraljevini so bile v veljavi ob zedinjenju v posameznih delih naše države pravne norme, ki so se med seboj razlikovale. Zenačenje teh norm se je izvršilo z že-lezniško-prometuo uredbe z dne 1. oktobra 1925. lela, ki je še sedaj veljavna. V dobi petnajstih let uporabljanja te železniško-promefne uredbe pa so dobila v svetu že širok razmah kot novo prometno sredstvo letala, posebno pa avtomobili. Ta okolnost je jiovzročila znaten preobrat v prometni in gosjiodarski poli tik i posameznih držav in v veliki meri vplivala na mednarodne železniške prevoze. Pojav teli novih prometnih sredstev je zahteval, da se reformira prevozno pravo na železnicah v duhu nastalih novih prilik. Mednarodno prevozno pravo na železnicah se je prilagodilo novim prometnim in gosjiodarskim razmeram z mednarodnima konvencijama o prevozu potnikov in prtljage ler o prevozu blaga z dne 1. X. 1928 in 1. X. 1938, dočim je ostalo prevozno pravo na železnicah v naši državi na slari |iodstavi. Zaradi tega je nastala neodložljiva potreba, da se tudi naše notranje prevozno pravo na železnicah preoblikuje v duhu prometnih in gos|X)darskih potreb.
Pod takimi okoliščinami je uvedena nova Uredba o prevozu potnikov, prtljage in blaga na železnicah z nalogo, da zamenja železniško prometno uredbo iz leta 1925. in da bo služila na polju prevoznega prava na železnicah kot sodobni pravni instrument v korist občega narodnega gospodarstva, čuvajoč pa pri tem tudi koristi železnice kot prevoznika. S to novo uredbo se istočasno dopolnjujejo tudi praznine v normativnih predpisih prevoznega prava na železnicah glede na tuzemski prevoz, ki so se pokazale pri praktičnem izvajanju železniško prometne uredbe iz leta 1925. Olede odnosa nove uredbe do mednarodnega prevoznega prava se poudari, da so odgovarjajoči predpisi uredbe skladni s predpisi mednarodnega prevoznega prava v tistih primerih, v katerih je bilo to mogoče glede na naše domače prometne in gospodarske razmere. Voden f>o jTTednjih načelih ter na podlagi pooblastila iz § SO., točke 10. finančnega zakona za leto 1939-40 je g. minister za promet izdal to novo uredbo, ki se uveljavi 1. oktobra 1940. leta. Z njo prestopi naše prevozno pravo na železnicah v novo razdobje svojega razvoja in napredka.
Reforme, ki jih prinaša nova Uredba o prevozu potnikov, prtljage in blaga na železnicah so največ v prid potnikom in gospodarstvenikom. Pri določanju olajšav je veljalo kot merilo, da so se potnikom in prevoznikom dovolili olajšani prevozni jx>goji v vseh onih primerih, kjer je to korist izkoriščanja železnice dopuščala. Istočasno je dosežena v najvažnejših odredbah nove uredbe, ki ima zakonsko moč, ona prožnost, ki dopušča brez dolgotrajnih formalnosti takojšnjo izpremem-bo odredb z naredbo ministra za promet. S tetn je omogočena vsak čas prilagoditev odredb morebitnim izpremenjenim prometnim in gospodarskim razmeram. Da bi se interesenti, ki sc poslužujejo železnice, seznanili z reformami nove uredbe, se v naslednjem navajajo najvažnejše olajšave, ki jih priznava omenjena uredba potnikom in prevoznikom, kot tudi vse one najvažnejše nove odredbe, ki so bile neobhodno jx>trebne v interesu napredka prometa in izkoriščanja železnice.
Nagli napredek zrakoplovstva in avtomobilizma je omogočil uvedbo rednih zračnih in avtomobilskih prog, kar je dalo povod železnici, da ustvari možnost za sodelovanje železnice s temi novimi prometnimi sredstvi. Zato določa nova uredba pravne osnove za tako imenovane kombinirane prevoze, po katerih se morejo prevažati
potniki, prtljaga in blago delno po železnici, delno pa po rednih avtomobilskih, plovnih ali zračnih progah. Poleg tega vsebuje nova uredba tudi še pogoje, na osnovi katerih more železnica prevažali blago pojiolnoma ali delno z avtomobilom sama ali pa po avtomobilskih podjetjih, ki so ustanovljena za ta namen. Ta možnost kombiniranega prevoza bo vsekakor koristno služila gospodarstvu.
Koristna prožnost v interesu gospodarstva in železnice je dosežena s tem, da more minister za promet brez vsakršnega zakonskega pooblastila izpreminjati priloge uredbe, tako n. pr. ekspresni list, tovorni list, predpise o predmetih, ki se pogojno sprejemajo za prevoz itd. To bo v korist posebno naši kemični industriji, ker bo spričo naglega napredka tehnike mogoče predpise o prevozu eksplozivnih, vnetljivih, strupenih, jedkih, ostudnih in kužnih snovi takoj prilagoditi nastalim novim potrebam.
Glede objavljanja povišanj tarif nudi nova uredba gospodarstvu f>omembno olajšavo. Povišanja tarif in druga otežkočevanja prevoznih po^ gojev se morajo po novi uredbi objaviti najmanj mesec dni prej, preden se uveljavijo. Vendar pa more minister za promet ta rok pri povišanju potniških in prtljažnih tarif skrajšati na 8 dni, pri j>ovišanju tarif za ekspresno blago ter za blago na 15 dni. Ta odstopek od pravila se pa mora šteti le za izjemen, toda za neobhodno jx>treben, da bi mogla železnica v primeru nepričakovane spremembe denarnih in drugih gospodarskih razmer pravočasno doseči ravnotežje med svojimi dohodki in izdatki. Enako ureditev določajo za mednarodni promet tudi mednarodne konvencije. Dosedanja železniško-prometna uredba določa za taka objavljanja samo rok 14 dni.	,
Nova uredba je uredila v korist potnikov tudi povračila vozne cene. Dosedanja železniško-pro-metna uredba vobče ne vsebuje odredb o tem ter se je zato moral uveljaviti zakon o vračanju, vter-javanju in opuščanju voznin, ki pa ima občutno
strožje odredbe kakor pa nova uredba. Rok za zahtevke za povrnitev vozne cene v primerih, ko vozni izkaz ni bil ujx>rabljen ali pa samo delno
uporabljen, je po novi uredbi razširjen od 10 dni na 6 mesecev, računajoč od izteka roka veljavnosti voznega izkaza. Razen tega dopušča aova uredba še nadaljne ugodnosti za potnike s tem, da prepušča tarifi, da more predpisati odstopke, ki pa ne smejo vsebovati nobenih težkoč za potnike. To večjo olajšavo bo vsebovala nova dopolnilna odredba v osnovni tarifi ter bo dana železniški upravi možnost, da iz razloga pravičnosti jx)vrne vozno ceno tudi, če ne bi obstojala pravica zahtevati povračilo.
Z namenom, da se doseže napredek pri prevozu ekspresnega blaga, vsebuje nova uredba pomembno razširjenje prevoznih pogojev za ekspresno blago. Po novi uredbi bo omogočeno transjjor-tantom obremeniti ekspresno blago s povzetjem in izmenjati prevozno pogodbo, in sicer jx>d pogoji, ki jih bodo določale dopolnilne odredbe v novi osnovni tarifi. Enako bo jx> tej tarifi dopuščeno, da se povzetje izplača po postni hranilnici, če pošiljatelj priloži ekspresnemu listu nefrankirano jioštno nakaznico ali čekovno položnico.
Transjiortantom živih živali daje uredba isto tako znatne olajšave, ker dopušča, da more spremljevalec živih živali namesto pošiljatelja, dajati na-redbe o izmenjavah prevozne pogodbe, če ga je pošiljatelj za to pooblastil z izjavo v tovornem listu. Ta novost bo koristila transportantom posebno v primerih obolenja in fioškodovanja živih živali med potjo, ker bo mogel spremljevalec, ne da bi se pošiljka zadrževala na poti in ne da bi se zahtevalo pošiljateljevo navodilo, takoj dati jjotrebne disfiozicije. Razen tega tudi rok za od-gon živih živali pri izdaji v primeru carinskega davčnega ali veterinarskega opravila ni več omejen na en dan, kakor to določa sedanja železniško-prometna uredba, temveč je ves ta čas, v katerem se vrši omenjeno opravilo, oproščen plačila vo-zovne stojnine ali stajarine.
Pri izpolnjevanju tovornih listov bo transportantom delo znatno olajšano in pospešeno. Novi vzorec tovornega lista, ki ga predvideva uredba, je sestavljen tako, da se na prvi strani nahajajo vsa mesta za vpise, ki jih mora izvršiti pošiljatelj, druga stran pa je odrejena za vpise železnice. Razen tega je dovoljeno, da se duplikati tovornih listov izpolnijo s kopiranjem. Na ta način bo omogočeno transportantom izpolnjevati s pisalnim strojem istočasno tovorni list in duplikat. Za vpisovanje izjav, ki so neobvezne za železnico, kot
n. pr. »Po nalogu......«, »za parnik.....«
itd. je pa še naprej ostala pridržana hrbtna stran tovornega lista, ker se to le izjemno vpisuje.
(Dalje.)
Borze
Dne 10. aprila.
Posestne spremembe v LJubljani in okolici
Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča v tem mesecu je do 5. zaznamoval že 16 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 901.300 din. Zaznamovane so bile poleg manjših kupčij tudi večje, tako:
Boštjančič Fran, posestnik v Babni gorici pri Škofeljci je prodal gdč. Mariji M a v č e v i iz Že-linilja, posestvo vi. št. 872 k. o. Rudnik, obstoječe iz hiše št. IG v Babni gorici in travnika za 40.532 din.
Pogačar Anton, posestnik v Zgornji Šiški št. 84 je prodal Mariji Jenkovi, zasebnici. Ljubi ja-na, Miklošičeva cesta 34, parcele št. 200/3, 193/3 in 195/2 k. o. Zgornja Šiška v skupni izmeri 1860 kv. in za 70.000 din.
Pungaršek Andrej, čevljar na Viču le prodal Frančiški P i r n a t o v i, poseslnici Glince, Tržaška cesta št. 109 pare. št. 175/11 k. o. Vič za 30 tisoč dinarjev.
Hrovat Marija, bivša blagajničarka v Ljubljani, sedaj jx)sestnica v Novem mestu, je prodala Mariji Kalčičevi, soprogi pekovskega mojstra v Dravljah št. 250 pare. št 28/7 in 28/8 k. o. Drav-lje v obsegu 927 kv. m za 30.500 din.
Lenče Fran, posestnik, Ljubljana VII, Bregar-jeva ulica št. 10, je prodal gdč. Ivanki Franetičevi, zasebnici v Kamniku, vila »Neptun« nepremičnino vi. št. 866 k. o. Zgornja Šiška (hiša in vrt) za 169.500 din.
Jerinc Jože, posestnik v Dravljah, je prodal Arturju Mrevljetu, notarju v Logatcu in njegovi soprogi Milici pare. št. 176/2 k. o. Dravlje v izmeri 1326 kv. m za 66.300 din. Ista kupca sta
Naša zunanja trgovina v 1.1939
0d carinskega oddelka finančnega ministrstva smo prejeli statistiko naše zunanje trgovine za lansko leto. Statistika se zopet odlikuje po tem, da je razmeroma kmalu po poteku leta izšla in da vsebuje obilico važnih podatkov o naši zunanji trgovini.
tiala blagovna trgovina.
Če hočemo dobiti pravilno sliko o naši trgovinski bilanci v lanskem letu, moramo od blagovnega prometa odšteti uvoz in izvoz zlata, srebra ter drugih kovin. Uvoz zlata je znašal lani 17 kg za 0.77 milij. din (1938 533 kg za 26.2 milij. din), srebra pa 10 ton za 7.2 milij. din (1938 63 kg za 0.07 milij. din). Uvoz zlatega in srebrnega kovanega denarja je znašal komaj 0.15 (0.1) milij. din. Toda to so majhne postavke, ki bistveno ne izpre-minjajo naše trgovinske bilance, dočim je znašal prejšnja leta uvoz znatno več. Izvoz srebrnih zlitin je znašal 20.141 kg za 7.25 milij. din (leta 1938 je bil izvoz malenkosten).
Tota naše zunanje trgovine.
Naslednja statistika nam kaže, po kakšni poti je prišel uvoz v našo državo, oz. po kateri poti je šel izvoz iz naše države v inozemstvo (v tis. ton):
Uvoz	Izvoz
	1938	1939	1938	1939
suhem	503	445	1.314	1.420
morju	422	315	1.791	1.608
rekah	344	366	597	435
Odstotki pa so naslednji: uvoz po suhem 1939 39.48 (1938 39.61)%, uvoz po morju in rekah 60.52 (60.36)%, izvoz po suhem 40.99 (35.49)%, izvoz po rekah in morju 59.01 (65.51) %.
Trgovina po morju in rekah.
Glavne naše pomorske carinarnice izkazujejo naslednje številke uvoza in izvoza v letu 1939 (v oklepajih podatki za 1938), vse v tis. ton:
Dubrovnik uvoz 31 (108), izvoz 206 (265), Metkovič uvoz 6 (7). izvoz 51 (46), F.oka uvoz 0.5 (1.7), izvoz 45 (45), Split uvoz 48 (105), izvoz 402 (543), Sušak uvoz 163 (162), izvoz 327 (319), Ši-benik uvoz 25 (17), izvoz 174 (214) in Solun uvoz 17 (12), izvoz. 122 (i49).
Med rečnimi carinarnicami so bile največje: Bezdan uvoz 116 (100), izvoz 274 (357), Belgrad na Savi uvoz 62 (53), izvoz 22 (5), Zemun uvoz 25 (24), izvoz 0.7 (1.6), Smederevo uvoz 26 (29), izvoz 40 (70) tis. ton.
Carinski dohorki.
Carinski dohodki so znašali v teku lanskega leta 1007.1 milij. din, dočim so znašali leta 1938 1020.865 milij. din. Od skupnega donosa je lani odpadlo na uvozne carine 1004.9 (1018.1), na izvozne carine pa 2.2 (2.75) milij. din.
Glavne carinarnice so dale naslednji donos (v milij. din, v oklepajih podatki za 1938):
Belgrad 253.5 (240.07), Zagreb 220.74 (218.46), Ljubljana 93.6 (80.1), Sušak 87.9 (84.8), Maribor 51.9 (52.0), Jesenice 21.86 (31.25), nadalje so dale carinarnico v Slovenjii še: Gornja Radgona 0.175 (0.206), Dravograd 6.800 (6.279) in Rakek 3.454 (2.542) tis. dinarjev.
Poleg carinskih dohodkov pa so pobrale carinarnice lani za državo še 425.25 milij. din, za druge ustanove 19.9, za banovine 130.3 in občine 35.5 milij. din. Leta 1988 so pobrale carinarnice za druge oblasti skupno 564.24 milij. din, za občine
37.05	milij. din. Skupne banovinske trošarine so pobrale carinarnice 68.1 milij. din, 18% skupnega davka za banovinski sklad, prometnega davka pa
01.6	milij. din.
Tranzit.
Tranzitni promet skozi našo državo je lani znatno naraslel. Dosegel je skupno 3.726.893 ton, dočim je leta 1938 znašal samo 3.125.792 ton. Naslednje številke nam kažejo tranzitni promet skozi našo državo od leta 1929 dalje v tis. ton:
1929	2.344	1935	2.673
1930	2.264	1936	8.107
1931	2.856	1937	3.546
1932	1.997	1938	3.126
1933	1.933	1939	8.727
1934	2.505		
Glavni predmeti tranzita so bili naslednji (v tiso. ton): žito 1.115, povrtnina in zelenjava 109, moka itd. 109, rude 121, premog 111, mineralna olja 935. umetna gnojila 67, papir 88, železo in izdelki 2Su, »troji iu aparati 36 tla. tou itd.
kupila od posestnika Franceta Tometa parcelo št. 178/6 k. o. Dravlje v izmeri 499 kv. m za 24.940 din.
Tvrdka I. Knez, komanditna družba v Ljubljani, je večji zemljiški kompleks v k. o. Spodnja Šiška ob progi gorenjske železnice razparcelirala. Sedaj prodaja te parcele, za katere je vedno več interesentov. V zemljiški knjigi so bili v soboto zaznamovani tile lastninski prenosi, ko je tvrdka 1. Knez prodala posamezne parcele, in sicer:
Dragici Trobčevi, uradnici, Ljubljana VII, Milčinskega ulica 12, pare. štev. 285/1 v izmeri 655 m» za 72.050 din (m2 je bil po 110 din). — Vinku Zupančiču, uradniku tvrdke »I'eko<, Pristava, pošta Križe pri Tržiču, pare. št. 358/4 v izmeri 627 m2 za 28.215 din (m3 po 45 din). — Albinu Strickbergerju, trgovcu, Ljubljana VII, Črenetova ulica 13, pare. št. 298-10, 293-13, 293-14 v izmeri 695 m2 za 69.500 din (m3 pa 100 din).
Meti Laeri-Gričarjevi, zasebnici v Ljubljani, Vrtača 13, pare. št. 328/101 v izmeri 685 m3 za 34.250 din (m2 po 50 din). — Inž. Janezu Gričarju, Ljubljana, Vrtača 13, pare. št. 328/100 v izmeri 695 m2 za 34.750 din (m3 po 50 din). — Katarini in Mileni Bralinovi, zasebnicama, Ljubljana, Ve-likovška ulica 4, pare. št. 328/9 v izmeri 629 m3 za 31.450 din (m2 po 50 din).
Posestnika Pavle Dečman in žena Alojzija, Novi Udmat 56, sta prodala Minki Zajfevi rojeni Černe, mesarici, Poljanska cesta 79, ter bratoma Francetu in Ivanu Rode, mesarjema, Zaloška 28, pare. št. 438 k. o. Moste v izmeri 939 m2 ter parcelo št. 437 iste k. o. v izmeri 7391 m2 za 53.145 dinarjev.
Krajevni šolski odbor v Dolu pri Ljubljani je prodal upravi občine Dol pare. št. 60/3 k. o. Dol (stara šola) za 42.000 din. Občina bo zgradila novo šolo. Staro šolsko poslopje bo uporabljeno za Občinski dom.
*
Končana pogajanja z Madžarsko. Tz Bel-grada poročajo, da so končana pogajanja z Madžarsko. Po tej pogodbi bo naš izvoz predmetov, ki so kontingentirani za Madžarsko, znatno povečan. Povečani so kontingenti za vse vrste lesa, razne surove rude, baker, svinec in druge, za gotove rude, krom itd. Novi so kontingenti lesne celuloze in jamskega lesa. Dovoljena bo tudi prodaja našega lignita na južnem Madžarskem. Odobren je izvoz 60.000 ton železne rude, oz. železnih ostankov iz rimskih časov v Bosni. Dosežen je tudi sporazum
0	povečanju našega uvoza iz Madžarske. Gre posebno za proizvode kemične in tekstilne industrije, pa tudi težke industrije. Dobili bomo 5000 ton surovega železa in poseben kontingent betonskega železa Za plačilni promet so določene tudi olajšave.
Pravilnik o opravljanju viničarskega izpita je podpisal ban naše banovine g. dr. Marico Natlačen. Pravilnik je objavljen v Službenem listu z dne 10. aprila 1940. Pravilnik določa točno, iz katerih predmetov morajo delati kan-dati teoretični in praktični izpit. Prijave je predložiti do konca decembra. Kdor je napravil viničarski izpit ima pravico do naslova »viničarski pomočnik«. Kandidat, ki izpita ni na-
Bravil, more izpit ponavljati največ dvakrat, 'a kandidat izpita ni napravil, velja tudi, če je od izpita odstopil. Možno je ponavljati tudi samo drugi del izpita. Vsak viničarski pomočnik dobi po izpitu tudi potrdilo o opravljenem viničarskem izpitu.
Industrija motorjev v Rakovici. Glavnica 60 (30), bilančna vsota 207.4 (157.5), brutodonos 28.7 (25.04), čisti dobiček 2.84 (1.8) milij. din.
Konec poravnave. Kelbič Ivan, trgovec z mešanim blagom v Mariboru, Meljska cesta 58 in Gosposka ulica 34, Stražar Matej, trgovec z usnjem v Domžalah. Kolodvorska ulica 18.
Občni zbori. Tovarna verig v Lescah pri Bledu 24. aprila ob 10 v Kreditnem zavodu, Slograd, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani 26. aprila ob pol 12 v Prometnem zavodu za premog.
Nova delniika družba le bila osnovana v Belgradu pod firmo »Hinko Kranjec Adler, d. d. za trgovino s pisalnimi stroji, pisarniškim materialom itd. Glavnica znaša pol milijona dinarjev. V upravnem svetu so: Hinko Kranjec, Viktor Vladarski in
1	Mihael Roi.
Denar
Ameriški dolar 55.— NemSka marka 14.70—14.90
Devizni promet je nzašal na zagrebški borzi 4,865.785 din, na belgrajski pa 4,310.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 740 tisoč dinarjev.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 152.90- 196.10
Pariz 100 frankov ...... 86.40— 88.70
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00
Ženeva 100 Irankov ..... 995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold..... 2348.25-2386.25
Bruselj 100 belg...... 753.00- 765.00
Ljubljana — svobodno	tržišče:
London 1 funt ....... 188.92- 192.12
Pariz 100 frankov ...... 106.81— 109.11
Newyork 100 dolarjev , . . ,	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov . . . . ,	12228.18-1238.18
Amsterdam 100 gold..........2900.24-2938.24
Bruselj 100 belg............929.98- 941.98
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.70- 14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 30 blago
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 30.00— 80.25
Sofija 100 din....... 98dblago
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.7475, London 15.44, Newyork 446, Bruselj 75.75, Milan 22.52, Amsterdam 236.725, Berlin 178.75, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Carigrad 3.20, Bukarešta 2.20 ponudba, Helsingfors 8.25, Buenos Aires 101.50.
Vrednostni papirji Volna Skoda:
v Ljubljani 440—442 v Zagrebu 437—443 vjBelgradu 441—442
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97— 99, agrarji 51—53, vojna škoda promptna 440—442, begi. obv. 75—76, dalm. agrarji 70—72, 8% Bler. pos. 98—100, 7% Bler. pos. 91—92, 7% pos. DHB 100—102, 7% stab. pos. 95—97. — Delnice: Narodna banka 7700—7800, Trboveljska 240—250.
Zegrab. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 denar, vojna škoda promptna 437 —443 (443) begi. obv. 75 denar, dalm. agrarji 69—71, 4% sev. agr. 50 denar, 6% šum. obv. 67 denar, 8% Bler. pos. 98—101, 7% Bler. pos. 92.50—93, 7% pos. DHB 99 denar, 7% stab. pos. 93 denar. — Delnice: Narodna banka 7750 denar, PAB 197 blago, Trboveljska 243 denar (250), Gutmann 52—60, Sladk. tov. Osijek 195 denar, Isis 30 denar.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 53 denar (53.50), vojna škoda promptna 441—442 (440.75), begi. obv. 76—76.75 (76.25), dalm. agrarji 69.75— 70.25 (69.75, 69.50), 4% sev. agrarji 51—51.75 (50.75), 8% Bler. pos. 100-101 (100.50), 7% Bler. pos. 91.50—92.50 (92). — PAB 188 denar (drobni komadi).
2itnl trg
Novi Sad. Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet srednji.
Cene živine In kmetijskih pridelkov
V	Mariboru dne 9. aprila 1940. Prignanih je bilo 7 konj, 11 bikov, 102 vola, 280 krav in 12 telet, skupaj 412 glav. Cene so bile sledeče: voli: poldebeli 5—6.50, plemenski 5.75—7, biki za klanje 4.50—5.50, krave: klavne debele 4.50—5.75, plemenske 4.25—5.25, klobasarice 3—4, molzne 4 —6, breje 4—5, mlada živina 3—7, telea 5.50—6.50 dinarjev kilogram žive teže. Prodanih je bilo 276.
V	Lendavi dne 5. aprila 1940: Biki: I. vrste 6.25—6.50, II. vrste 4.50—5.50, telice: I. vrste 5— 6.50, II. vrste 4—5, krave: I. vrste 3—4, II. vrste 2.50—3, teleta: I. vrste 5—6, II. vrste 4—5, prašiči: špeharji 10—11, pršutarji 5—8 din kg žive teže, — Goveje meso: I. vrste 12, II. vrste 10, svinjina 12—14, slanina 18, svinjska mast 22, surove kože: goveje 12, telečje 13 din kg. — Pšenica 210, ječmen 200, rž 170, oves 180, koruza 170, fižol 500, krompir 150, seno 110—130, slama 40, jabolka:
I.	vrste 200—300, moka: pšenična do 425, koruzna 225, ajdova 400 din 100 kg. — Trda drva 120 din kub. m, jajca 0.60—0.65 din komad, mleko 1.50 din liter, surovo maslo 24—28 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4.50, finejše sortirano vino 5—7 din liter.
V	Dol. Logatcu 4. aprila 1910. Voli: I. vrste 5—6, II. vrste 5, III. vrste 4—5, telice: I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 4—5, krave: I. vrste 5,
II.	vrste 4—5, III. vrste 3—4, teleta: I. vrste 8, II. vrste 7, prašiči: špeharji 10—12, pršutarji 9— 10 din kg žive leže. — Goveje meso: I. vrste 14, II. vrste 12, III. vrste 10, svinjina 14, slanina 20, svinjska mast 22, čisti med 18—20. surove kože: goveje 10—12, telečje 16, svinjske 7 din kg. — Pšenica 250, ječmen 200, oves 200, koruza 200, fižol 500—600, krompir 225, lucerna 75, seno 75— 80, slama 40—50, moka: pšenična 400, koruzna 225, ajdova 400 din 100 kg. — Trda drva 80—100 din kub. m, jajca 1 din komad, mleko 1.75 din liter, surovo maslo 32—34 din kg.
V	Kranju dne 8. aprila 1940. Dogon: 37 volov, 24 krav, 6 telet, 1 junica, 49 svinj in 91 prašičev. Prodanih je bilo: 26 volov, 12 krav, 6 telet, 1 junica, 30 svinj in 41 prašičev. Cene so bile naslednje: voli: I. vrste 8, II. vrste 7, III. vrste 6.25, telice: I. vrste 8, II. vrste 7, III. vrste 6.25, krave: I. vrste 6, II. vrste 5,75, III. vrste 5.50, teleta: I. vrste 8.50. II. vrste 7.50, prašiči: špeharji 12—13.50. pršutarji 10.50—11.50 din kg žive teže, mladi pujski 7—8 tednov stari 175—300 din komad. — Goveje meso: I. vrste 14, II. vrste 12, svinjina 18, slanina 18—20, svinjska mast 20—22, čisti med 22—24, volna: neoprana 24—28, oprana 34—38, surove kože: goveje 12—14, telečje 16, svinjske 8—9 din kg. — Pšenica 250. ječmen 225, rž 220, oves 200—250, koruza 200—215. fižol 600— 800, krompir 225. lucerna za krmo 150, seno 150, moka: pšenična 400—425, koruzna 300, ajdova 350 slama 75, jabolka II vrste 700, III. vrste 500—600, —700. ržena 375 din 100 kg. — Trda drva 115— 125 din kub. m, jajca 0 75—1 din komad, mleko 2.25—250 din liter, surovo maslo 34—38 din kg.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Vrečka Konrada, trgovca v Dobju-Slivnici, narok za sklepanje poravnave 8, maja, oglasiti se je do 2. maja.
Važna sprememba v rajhenburškem samostanu
Dosedanji opat p. Placid Epalle se je odpovedal - Za novega opata je izvoljen Slovenec p. Pij Novak
Rajlienburg, 9. aprila.
Gospoda p. Placida L pa 1 le, opata rajhen-burške opatije ni več. 27. avgusta lanskega leta se je na|xitil v Francijo, tla prisostvuje kakor vsako leto generalnemu kupitlju v Citeaux. Ker je pa nekaj dni pozneje izbruhnilu vojna med Francijo in Nemčijo, je bilo zasedanje generalnega kapitlja odloženo na nedoločen čas. Upali smo vedno, da se ho naš preljubi jeni duhovni oče vrnil med svoje sinove. Toda minuli so dnevi, tedni, minuli so meseci in njega od nikotler. Začeli smo slutiti, da se nekaj pripravlja, in smo vedno z veliko radovednost-
jo sprejeli vsako njegovo pisemce. Bili smo pripravljeni na vse. In res 20. marca t. 1. smo prejeli od njega pismo, v katerem nam meti drugim pravi: »Preljubi v Kristusu! Naznanjam vam novico, katero že gotovo pričaku jete. Prosil sem generalnega opata, naj sprejme mojo odpoved od opatovanja. Razložil sem mu vzroke, ki so me privedli do tega koraka. Čakal sem dolgo na odločitev in sem jo tločakal. Včeraj namreč sem prejel otl generalnega proku-ratorja pismo, v katerem mi naznanja, da je moja prošnja uslišana in da odslej nisem več vaš opat, vaš predstojnik in duhovni oče.«
Gospod Placid Epalle je bil rojen v Marl-hes na Francoskem, 21. decembra IS76. Kot trinajstletni deček je slišal glas božji, ki mu je velel kakor nekoč očaku Abrahamu: »Pojdi iz dežele svoje in iz rodovine svoje in iz hiše očetove in idi v deželo, katero ti pokažem.« Sledeč tem besedam, je zapustil svojo deželo Francijo, svoje znance in prijatelje, in je, prišel v soboto, 24. avgusta 1889 v našo ljubljeno Slovenijo.
V	teku svojega redovnega življenja so mu predstojniki zaupali razne odgovorne službe; in on kot božji mož je v vseh službah iskal le čast bo/jo, korist samostana in blagor neumr-jočih duš. Že kot navadni samostanski član je bil priljubljen pri vseh svojih sobratih. Od leta 1900 do 1910 je opravljal odgovornosti polno službo voditelja bratov laikov. V tej službi je šele pokazal vse svoje zmožnosti in spretnosti v delu za posvečenje duš. Bil je svojim podložnim pravi duhovni oče, ki je skrbel sicer vedno na prvem mestu /a njihov dušni napredek. Ker pa ima človek telo in dušo, je skrbel tudi za njihov vsestranski telesni blagor.
27. oktoLVa 1910 je izročil svojo dušo Stvarniku njegov prednik g. opat Janez Krst-nik Epalle. Samostanska družina je morala misliti ha njegovega naslednika. Oči vseh so gledale na p. Placida in res 15. novembra 1910 je bil izvoljen za opata v splošno zadovoljnost vseh svojih sobratov. S tem, da smo si ga prostovoljno izvolili za predsednika, smo pač izpolnili Gospodove besede: »Svetilke ne prižigajo in ne postavljajo ped mernik, marveč na svetilnik, da sveti vsem, ki so v hiši.«
V	dolgih letih svojega predstojništva je res bil za ves svoj samostan in vse njegove prebivalce to, kar mora biti po naročilu Gospodovem vsak apostol, vsak dušni pastir, namreč: »Sol zemlje, luč sveta, mesto na gori in svetilka na svetilniku.t
Bil je sol zemlje po svojem vrednem, vzglednein, neomudeževanera življenju, s katerim je hranil duše svojih podložnih in jih varoval, da se niso njih srca navezala na zein-ske dobrine, ampak da so vedno iskala to kar je od zgoraj. Bil je luč sveta, ker je s svojimi nauki razsvetljeval razum »vojih duhovnih sinov in jih prepričal, da le eno ie potrebno. Bil je mesto na gori. kamor so bile obrnjene oči revnih in imovitih. Spoštovali so ga cerkveni knezi, čistila ga je svetna oblast, ker povsod, kamor jc prišel, je nehote ko/al svojo visoko modrost in svojo usmiljenje do trpečih. Res torej lahko trdimo, da je bil svetilka na svetilniku, ki je s svojimi zgledi in besedami kazal pot v nebesa vsem. ki so ga videli in slišali.
ln ta svetilka je ugasnila za naš Rajhen-burg, za našo Slovenijo! Poslušajino, kako ganljivo se pismeno |K>slavlja od svojih duhovnih sinov in od Rajhenburga.
»Predragi! Celili M) let sem bil vaš predstojnik; skupaj sino živeli, skupaj trpeli, skupaj se veselili. Zadnja leta posebno sem pa čutil, da je to breme pretežko za moje slaoe rame, zato sem prosil, tla bi mi ga odvzeli. Uslišan sem bil in to smatram kot izraz božje volje. Gospodovo ime naj bo blagoslovljeno. 50 let sem bival v Rajhenburgu, torej skoro vse
svoje življenje. O Rujhenburg, kuko bi mogel kdaj nate pozabiti! Nikdar! Če sem tudi telesno daleč od tebe, moje misli, moje srce s|o š vedno pri tebi. Da, pogostomu pri tebi. Da, po-gostoma letijo moje misli tja k tebi. Molim vsuk dan za te in to lx>m storil dokler bom živ,«
Tako je zginilu ta svetla zvezda na nebu našega samostana. Pozabili ga ne bomo mi, njegovi duhovni sinovi; po/abili ga ne bodo njegovi številni prijatelji in znanci; pozabili ne bodo otroci svojega Miklavža.
Vsi Vam, g. opat Placid. ostanemo od srca hvale/ni z vztrajno molitvijo, da bi Vas ohranil Vsemogočni še dolgo let zdravega in zadovoljnega v Vaši ljubi domovini ter Vam kličemo: Na srečno svidenje, če ne na tem svetu, tem bolj gotovo pa enkrat pri Bogu in Mariji.
Od dne torej ko je generalni opat sprejel njegovo odpoved, je naša opatija osirotela. Pravila pa zahtevajo, da je treba čimprej izvršiti volitev novega opata. To smo storili in 6. aprila t. 1. smo si izvolili pod predsedstvom našega vizitatorja, g. Aleksandra Pontier iz-Francije. za predstojnika in opata enega izmed nas in to je g. p Pij Novak, rojen v Kozjem, dne 2. oktobra IR90. I/ srcu mu vsi kličemo: ad multos ,et felices unnos!
Zeleznato
KINA-VINO
Preko 10.000 zdravniških priznanj 1
ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV,
Izvrsten Okus — Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77'-, pollitrska Din 48--, četrtlitrska Din 32'-. Reg. S. br. 3290 od 24.11. 1P3S.
Belgrajski Slovenci v svojih prosvetnih organizacijah
Belgrad, v aprilu.
»Prosvetno društvo« in »Društvo Slovencev« sta še vedno osrednji slovenski kulturni organizaciji v Belgradu. Obe sta tudi oporišče še ostalim tukajšnjim slovenskim društvom. 1 ako nudi Prosvetno društvo gostoljubje odseku kat. akad. starešinstva, kat. dijaški akademski organizaciji ter podpira tudi stremljenja slovenskih deklet, zaposlenih v Belgradu in ki se v glavnem zbirajo na treh mestih. Mnogo jih je organiziranih v Slomškovi družini, del zopet v Marijini družbi, precej jih je pa tudi v Slomškovem domu, ki ga vodijo slov. šolske sestre v ulic Vojvode Milenka 46. Vse večje prireditve ima v prostorih Prosvetnega društva tudi Julijska Krajina, kakor tudi Legija koroških borcev. Društvo Slovencev ima isto tako na svoji strani svojo dijaško organizacijo, Slovensko žensko društvo in več društvenih pododsekov, ki nastopajo skoraj samostojno, kakor šahovski odsek in drugi.
Medtem ko ima »Društvo Slovencev« v glavnem prireditve družabnega značaja. Slovensko žensko društvo pa vodi razne dobrodelne akcije. Prosvetno društvo tudi pod novim odborom s Stankom Knafeljcem na čelu nadaljuje tradicijo tega društva, da z zanimivimi prosvetnimi večeri zbira pod svoje okrilje vse slovensko čuteče elemente, pa naj bodo to višji uradniki ali pa čisto navadni delavci. Nobene stanovske razlike ni med članstvom. Vsi so med seboj tovariši. Na ta način je Prosvetno društvo ohranilo marsikoga, ki bi se bil drugače odtujil in izgubil. Kakor tudi ostala slovenska društva, se mora seveda tudi Prosvetno društvo boriti stalno s problemom kritja najemnine za društvene prostore. Vzdrževanje teh prostorov zahteva stalnih rednih mesečnih dohodkov ter ima odbor vedno precej skrbi, da zagotovi dohodke za par mesecev naprej in na ta način omogoči redno društveno delovanje. Prosvetno društvo ima sedkj svoje prostore v zasebni hiši v Garašaninovi ulici št. 19. Prostori so lepo urejeni in človek v njih res občuti pravo slovensko domačnost, kar je v mnogi meri zasluga upravitelja Gaserja in njegove gospe, ki se res trudita, da marsikateremu slovenskemu človeku nadomestita to, česar morda nima doma. Za udobno ureditev svojih prostorov se mora društvo seveda zahvaliti svojim dobrotnikom, v prvi vrsti našemu narodnemu voditelju g. dr. Korošcu, ministru g. dr. Kreku, senatorju g. Smodeju, gosp. banu dr. Natlačenu, ljubljanskemu županu gosp. dr. Adlešiču in mariborskemu županu g. dr. Ju-
vanu, industrijalcu g. Avsenekti in drugim. Vse glavne društvene prireditve so sedaj lahko v društvenih prostorih. Zunaj so samo večji nastopi manifestacijskega značaja. Zaradi razpoložljivih prostorov je sedaj lahko vedno več prireditev, predvsem prosvetnih večerov, ki so vsi dobro obiskani. Do sedaj jih je bilo že več. Zadnjo sredo v novembru je govoril g. minister dr. Krek o razvoju notranje in zunanjepolitičnih dogodkov. Prva decembrska prireditev je bila Prešernova proslava • v veliki dvorani Ruskega doma. Program te proslave je bil zelo skrbno pripravljen ter ga je prenašala tudi kratkovalovna radiooddajna postaja. Kakor vsako leto, je tudi letos Prosvetno društvo imelo tudi Miklavžev večer ter je obdarilo 30 slovenskih otrok z obleko in obutvijo. Svojemu članstvu je pripravilo društvo tudi pošteno razvedrilo
^^^^ Posebno pazite, kaj bolnik pije!
Pitja ni le la idratcga človeka selo ri-ino. temveč tudi ta bolnika nino-gokrat vainejše od hrano I
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče naio najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
na Silvestrov večer, v pustnem času pa prav tako z dvema družabnima prireditvama. Zadnjo sredo v januarju je bil zopet društveni sestanek. V zvezi = finsko tragedijo je g. senator Smodej predaval o nordijskih državah. Po predavanju je bila tudi filmska predstava. Društvo si namreč že dolgo časa namerava nabaviti filmski aparat za predvajanje kulturnih filmov. Te svoje lepe zamisli pa, žal, iz finančnih razlogov do danes še ni moglo uresničiti. Na naslednjem prosvetnem večeru dne 28. februarja je predaval o Holandiji ter o naših izseljencih v teh krajih g. superior Pohar. Na zanimivo predavanje je prišel tudi prevzvišeni g. nadškof dr. Ujčič.
Poleg Prosvetnega društva samega, se lepo razvija tudi kat. akademska organizacija, ki ima redne sestanke, na katerih se obravnavajo pereča vprašanja. Med dijake stalno zahaja tudi g. senator Smodej in jim večkrat predava. Svoje redne sestanke ima tudi odsek kat. akademskega starešinstva. Tudi dekleta imajo redne sestanke. Do večjih akcij od njihove strani pa le ne more priti, ker niso zbrane v enotni organizaciji, kar bi bilo potrebno danes še bolj, /kakor kdaj koli prej, ker je prišlo v Belgrad tudi precej slabih slovenskih deklet, ki so dosegle to, da je ugled naših deklet v Belgradu zelo, zelo padel. In kakor smo pred leti še brali po časopisih, da imajo v službi prednost Slovenke, danes že lahko naletimo na take oglase, v katerih posamezne družine naravnost izjavljajo, da imajo prednost vse druge pred Slovenkami. Tako predvsem izjavljajo družine, ki imajo otroke. Zato bi bilo nujno potrebno urediti razmere med slovenskimi služkinjami v Belgradu ter iz njihovih vrst odstraniti vse, kar med nje ne spada.
Iz cafiftanshe kronike
Pretekli torek je sv. oče prisostvoval seji ritualne kongregacije, na kateri je padel končni sklep v beatifikacijskem postopku redovnice di Rodat, ustanoviteljice ženske kongregacije Svete Družine. Na isti seji so bili priznani tudi čudeži, ki so jih uveljavljali v beatifikacijskem postopku
kapucinskega brata-laika Ignacija da Laconi. *
V Ostiji, starodavnem pristanišču Rima, so pri izkopavanju naleteli na pomembne starinske spomenike. Pred kratkim so našli ostanke velike krščanske bazilike iz 4. stoletja. Arheologi smatrajo, da so to razvaline bazilike sv. Petra, Pavla in Janeza Krstnika, o kateri je govora v Liber pontificalis«, ki je eden najstarejših virov za zgodovino papežev. Ostija, ki je imela že za časa apostolov krščansko občino, je bila v 4. stoletju sedež škofa. Baziliko sv. Petra Pavla in Janeza Krstnika, katere ostanke so zdaj izkopali, je dal zgraditi Konstantin Veliki.
Pristanišče Bergen, ki so ga že zasedle nemške čete
Kardinal H. Pellegrinetti:
Sv. Ciril in Metod
V Cirilovi dobi je delitev cesarstva Karla Velikega že začrtala skoraj nagonsko in usodno tvorbo treh velikih skupin: italske, francoske in germanske (nemške).
Islam je tedaj že poplavil in opustošil velik del vzhodnega in južnega krščanskega sveta. Mo-haniedanci so s silovitim naskokom in s čudovito naglico kristjanom iztrgali Palestino, Sirijo, Mezopotamijo, Egipt, vso Severno Afriko, Španijo, Sicilijo. Prav v tem stoletju so saracenski (arabski) morski razbojniki ogrožali vse dežele ob Sredozemskem morju; iz svojih gnezd v Gaeti so se zaletavali tja do Rima. Cerkev sv. Petra, cerkev sv. Pavla je bilo treba zavarovati z obzidjem, iz katakomb pa najodličnejše svetniške ostanke prenesti v notranje mesto, medtem ko se je rimske polje (Campagna) spreminjalo v puščavo, kakršno je potem ostalo še stoletja.
Bilo je še nekaj odličnih papežev, a proti koncu stoletja se že pričenja tako imenovana železna doba papeštva, ko se je čistost Kristusovega nauka po milosti Sv. Duha sicer še nepokvarjena ohranila, a v običajih so se kazali senčni odsevi prodirajočega barbarstva.
Misijonski svet je obsegal severne in vzhodne evropske narode, predvsem Slovane, ker je evangeliju sovražni islam zapiral Azijo in Alriko. Po-kristjanjenje je dospelo že do Baltika in do Karpatov, a le površno in deloma. Stoletja so bila še potrebna, da se je dovršilo. Pomislimo, da je bila Litva še v 14. stoletju deloma poganska.
Življenje sv. Cirila in Metoda.
Preden govorimo o katehezi ali o načinu Ciril-Metodovega misijonstva, moramo podati kratek pregled njunega življenja.
Ciril in Metod sta bila sinova grške družine v Solunu, ki je bil za Carigradom najvažnejše mesto bizantinskega cesarstva v Evropi; bil je vojaško močno utrjen in bogat sijajnih krščanskih spomenikov.
Metod je zagledal luč sveta okoli 1. 813.; Konstantin, pozneje imenovan s samostanskim imenom Ciril, zadnji izmed sedmih otrok, pa ob koncu I. 826. ali v začetku 1. 827. Oče Leon je bil drun-garii, namestnik bizantinskega vojvode; imel je visoke zveze v Carigradu. Metod je no zgledu in vplivu svojega očeta postal knez (cesarski namestnik) v neki slovanski pokrajini bizantinskega cesarstva, kakor pripoveduje stari slovanski življenjepis. Po približno desetih letih se je naveličal tega sveta; vstopil je v samostan ob Olimpu v Bitiniji (Mali Aziji); to je bila sveta gora, ki je na svojih pobočjih dajala zavetje neštetim menihom vseh narodnosti. Konstantin, čudovito nadarjen, je bil po pravici ljubljenec svojega očeta, ki je pa umrl, ko je bilo zgodaj razvitemu dečku šele štirinajst let. Tedaj ga je poklical v Carigrad Teoktist, ki je bil, kakor se zdi, kancelar cesarja Teofila in cesarice Teodore; pozneje ga je Bardas, Teodorin brat, dal umoriti 1. 855., ko se je polastil oblasti.
Ciril je študiral na cesarski visoki šoli; imel je najučenejše učitelje tedanjega časa, med njimi Leona in rotija. Na ponudbo so mu bile najodličnejše častne službe, toda globoko pobožni mladenič si je izvolil duhovski poklic. Bil je postavljen za patriarhovega knjižničarja pri cerkvi sv. Sofije; a pred to častno in vplivno službo je zbežal v samoto, odkoder so ga šele po šestih mesecih privedli nazaj. Potem je sprejel službo profesorja filozofije na cesarski visoki šoli v Carigradu. Odslej so ga imenovali filozofa; ta častni naslov mu pridevajo vsi slovanski, latinski in grški viri.
Po starem slovanskem življenjepisu, ki nam
je v tej podrobnosti edini vir, je dobil versko-politično fioslanstvo h kalifu Mutavakilu in je v Bagdadu disputiral z muslimanskimi Arabci, ki jih omenjeni slovanski vir imenuje Agarene ali Sara-cene. Potem so mu fioverili še važnejše poslanstvo k Hazarom, narodu tatarskega plemena ob vzhodnem obrežju Črnega morja. Na tem poslanstvu je Ciril v spremstvu svojega brata Metoda v Hersonu na krimskem polotoku odkril relikvije sv. Klementa papeža; tam se je naučil hebrejskega jezika in samaritanskih črk, prišel v stik z jezikom in knjigami, ki jih stari življenjepis imenuje ruske, a zdi se, da so bile gotske. Na dvoru ha-zarskega kana je disputiral z muslimani in judi ter dosegel spreobrnjenje nekega števila Hazarov in osvoboditev krščanskih ujetnikov. Važnejši je bil diplomatski uspeh.
Po Cirilovi vrnitvi v Carigrad pa je I. 862. prišlo k cesarju Mihaelu slovesno poslanstvo mo-ravskega kneza Rastislava s prošnjo: »Naše ljudstvo se je poganstvu odreklo in se krščanske vere drži, a nimamo učitelja takega, ki bi nam v našem jeziku pravo vero razložil. Torej pošlji nam, gospodar, takega škofa in učitelja; saj od vas na vse strani dober zakon izhaja.«
Pismo papeža Hadriana II., ki je ohranjeno v slovanskem Metodovem življenjepisu, omenja, da se je isti knez Rastislav najprej obrnil na papeža (takrat je vladal papež Nikolaj I.) z isto prošnjo. Cesar je poklical Konstantina: »Vem, da si truden, o filozof, toda potrebno je, da greš tja. Te reči ne more nihče izvršiti razen tebe.« Ta je odgovoril: »Čeprav sem bolan, rad grem, ako imajo knjige v svojem jeziku.« Cesar pa: »Moj ded in moj oče in mnogi drugi so to iskali, a tega niso iznašli. Ce pa ti hočeš, ti Bog more to dati.« Filozof pa je šel molit z drugimi tovariši. In Bog mu je razodel. In takoj je sestavil črke in začel pisati evangeljske besede: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu, in Bog
je bila Beseda« itd. Cesar se je razveselil, hvalil Boga in pisal Rastislavu: »Bog, ki hoče, da bi vsak k spoznanju resnice prišel, videvši tvojo vero in gorečnost, je blagovolil v našem času razodeti črke vašemu jeziku, da se tudi vi prištejete velikim narodom, ki slave Boga v svojem jeziku. In tu smo ti poslali tistega, ki mu je Bog to razodel, moža častitljivega in pravovernega, zelo izobraženega in filozofa... Prizadevaj si z njim vneto, da utrdiš to reč in vse spodbudi, da krenejo na pravo jx>t, da tudi ti, ko jih privedeš s svojim prizadevanjem k božjemu spoznanju, prej-meš svoje plačilo za vse te duše, ki bodo verovale v Kristusa našega Boga od sedaj in do konca, in svoj spomin zapustiš drugim rodovom; podobno velikemu cesarju Konstantinu.«
Tako stari slovanski življenjepis slovesno uvaja ustanovitev slovanske abecede, slovanske kulture in slovanske krščanske zgodovine. Črkopis, ki ga je Ciril u|iorabil za prevajanje svetih knjig, kar naravnost pripisuje božjemu razodetju. To je pretirano, a dokazuje, kako so bili sodobniki presenečeni ob izrednem dogodku in kako so slutili velike posledice.
(Dalje.)
— Pri motnjah v prebavi, pri napefo-sli, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. rpg. S. br. 3CM74/3.V
2)\O£lne novice
Koledar
Četrtek, dne 11. aprila; Leon Vel., papež, cerkveni učenik.
Petek, dne 12 aprila: Julij I.; papež; Angelus, spozn.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je v Rožni dolini mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Supin, finančni preglednik v |>okoju in hišni posestnik. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Rožni dolini, Cesla II. št. 32, na župnijsko pokopališče na Viču. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno so/al je!
-f- V Ljubljani je v torek zvečer ob pol osmih umrl gospod Viktor Koren, krojaški pomočnik pri tvrdki Pavlin. Pogreb dragega pokojnika bo danes, 11. aprila, ob 4 popoldne izpred mrtvašnice sološ-ne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! 2alujočim naše iskreno sožalje!
i dfcii
Naš novi podlistek
Danes
začnemo priobčevati nov podlistek
Poročnik Heim
napet dnevnik iz časa svetovne vojne po nemški zasedbi Alzacije. Povest nas vodi v središče velikih vohunskih afer, kjer sodelujejo francoski patrioti na eni strani, na drugi pa nemška proti-vohunska komanda. Snov se zapleta z vsakim dnem bolj, dokler se zadeva na svojem višku ne razkrije, da se še tisti hip zopet pozabi in spravi nazaj v stari tir. Je to zaplet vohunskih teženj in protivohunskih opazovanj, ko se stvari vsak hip kažejo v drugačni sumnji in drugačni obliki ter drže bralce ves čas v grozni napetosti.
—	Še ena žrtev ozaljske železniške nesreče najdena. Ze četrti teden teče, odkar se je zgodila grozna železniška nesreča pri Ozalju, pa še vedno ni natanko znano, koliko potnikov se je ob tej priliki smrtno ponesrečilo. Te dni so delavci zapazili, da plava po Kolpi truplo. Skušali so s pomočjo čolna izvleči truplo iz vode, pa se jim ni posrečilo. Ko je truplo voda zanesla čez slap, so ga potegnili na suho. V žepu suknje so našli dijaško knjižico in železniško legitimacijo, ki sta se obe glasili na ime Marijana Goriška, dijaka 2. razreda strojnomornarske šole v Bakru. Gorišek se je peljal domov v Tržič na velikonočne počitnice v vagonu, ki je padel v Kolpo. Že takoj po nesreči so našli na lokomotivi nekaj Goriškovih beležnic. Marijan Gorišek je bil star šele 18 let.
—	Za tante bodo duhovne vaje od 15. do 19. aprila v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinj-skega cesta 9. Priglasite sel
—	Rok prijav za tečaj ZKK Mladcev konec aprila t. 1. podaljšujemo do 15. t. m. Prijavite se čimprej, ker je le še nekaj mest prostih.
—	Podružnica Slomškove družbe za radovljiški okraj priredi v nedeljo, dne 14. aprila 1940, ob 14 uri v prostorih meščanske šole na Jesenicah zborovanje, na katerem bo predaval okrajni šolski nadzornik gosp. Drekonja Ciril o bistvu sodobnega šolskega gibanja. Člane vabim, da se zborovanja polnoštevilno udeleže in s tem dokažejo zanimanje ter razumevanje za vsa pereča šolska vprašanja. Po zborovanju bo običajen prijateljski razgovor. — Predsednik.
—	Javna prošnja vsem društvom. Protituber-kulozna zveza priredi v času od 19. do 25. maja svoj običajni protituberkulozni teden pod geslom »Vsakemu jetičnemu prostor v bolnišnici ali zdravilišču!« V zvezi s to prireditvijo slavi Zveza tudi 10 letnico obstoja in delovanja, zaradi česar je želeti, da bi dosegel letošnji protijetični teden najboljši moralni uspeh ter tudi z zbiranjem gmotnih sredstev nadkrilil vse slične dosedanje prireditve. Zato prosimo vsa društva brez izjeme, da določijo za svoje prireditve in morebitne nabiralne akcije kak drug primeren čas ter na ta način pripomorejo naši proslavi in protituberkuloznemu tednu do čim večjega uspeha Za uvidevnost 6e društvom že vnaprej kar najtopleje zahvaljujemo. — Protitubcrkulozna zveza v Ljubljani.
—	Združenje prevoznikov v Ljubljani vabi vse člane na glavno letno skupščino, ki bo v nedeljo, 14. aprila t. 1. ob 9 dopoldne v salonu pri Keršiču, Celovška cesta 56, Ljubljana. Udeležba obvezna.
—	Jutranja temperatura še vedno pod ničlo.
Letošnji april je glede vremena razmeroma hladan. To ima za posledico, da se rastlinje in drevje nikakor ne more razvijati in jutranji hlad pritiska, da travniki še doslej niso ozeleneli, da rast in brstenje nikomor ne moreta. Drevje še ni močno pognalo pepkov. Zeleneti je deloma začel le špan-sfci bezeg. Jutranja temperatura je še po mnogih krajih pod ničlo. Ljubljana z Mariborom je imela sicer +1 stop. C zjutraj, toda okolica je bila hladnejša. Transformatorska postaja pri Črnučah in aerodrom sta zjutraj zaznamovala še —3 stop. C. Prav tako nizka jutranja temperatura je bda v Podlogu v Savinjski dol/ni. Zjutraj je bila slana. Čez dan se je v Ljubljani dvignila temperatura do + 15 stop. C.
—	V Službenem listu kr. banske uprave drav ske banovine od 10. t. m. je objavljena »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposred nih davkih«, dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah« in »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah«.
_ Nevarna šala ponoči. Nekoliko nenavadna
zabavo so si privoščili v Slov. Konjicah trije fantje. 21 -letni Ivan K., 20-letni Franc B. in njgov brat 18-letni Kari so pozno zvečer popivali v neki gostilni. V'no je v njih vzbudilo posebne želje po nekih doživetjih, kajti ko jim je prišel na cesti nasproti osebni avtomobil mariborskega kotlarskega mojstra Jakoba Kosa, s katerim sta se vozili njegova žena in še neka gospa, so pobrali ob plotu ležeče pest debele in več metrov dolge tri kole in jih vrgli v avlo. En kol je prebil stransko šipo, da so se drobci razsuli po notranjosti avtomobila. Po tem junaškem dejanju so jo jadmo popihali. Vso zadevo so energično vzeli v roke koojišt./ orožniki, ki »o kma->a doMl: objeskia mladeniče in jih piijcii. Seveda
niso hoteli o stvari nič vedeti in so trdili, da so se koli le slučajno tako nerodno prekotalili na cesto, ko se je eden od družbe zaletel v obcestni jarek in se pri tem oprijel zanje. Orožniki so prešerne fante izročili sodni oblasti, ker se jim ni zdelo verjetno, da bi se kdo mogel na tako neroden, ali bolje rečeno, na tako spreten način zaleteti v jarek, da bi kar trije koli odleteli v avto in pri tem celo razbili debelo šipo. Sicer je pa tudi šofer povedal, da 60 fantje stali ob cesti. Sreča je, da ni kol zadel šipe ob šoferju, ker bi lahko prišlo do nesreče, če bi ga kol zadel Oblasti bodo gotovo poskrbele, da se s takimi objestnimi šalami ne bo ogrožal promet in varnost ljudi na prometni cesti.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josef« grenčice.
—	Junak noža obsojen na 2 leti b 6 mesecev robije. Tam v Begunjah pri Cerknici so fantje na pustni torefi 6 februarja po starih navadah rajali, se gostili in prepevali v neki gostilni. Med 2 skupinama
prišlo do prepira. Glavni povzročitelj prepira je bil neki mladič France, star kemaj 19 let. Pozneje po končanem pustnem rajanju, že na pepelično sredo okoli 1.30 je France na cesti zabodel z nožem Toneta Hrena v levo stran trebuha, da so mu čeva izstopila. Prepeljan je bil Hren v ljubljar.sko bolnišnico, kjer mu niso mogli pomagati. Rana je bila smrt-nonevarna in inficirana. Hren je umrl. Pred malim kazenskim senatom se je zločina uboja obtoženi France izgovarjal na silobran, kar je običajno pri vseh takih junakih. Sodniki Francetovemu zagovoru niso verjeli in so ga zaradi uboja obsodili na 2 leti in 6 mesecev robije.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Za oko — 10 mesecev zapora. Mladi meha-niški vajenec Tone, doma iz Kamnika pri Prescrju, je po polnočnici lani z nožem sunil Franceta Krzi-ča v levo oko tako, da mu je izrezal očesno zenico. Kržič je izgubil oko. Tudi ta junak noža se je zagovarjal na silobran. Zaradi hude telcf.-ie poškodbe, ker je ranil važen telesni or^an, je bil Tone obsojen na 10 mesecev zapora,
Trbovlje
V carstvo vil, zajčkov in medvedkov ... Poseben dogodek za staro in mlado v naši dolini bo pravljična mladinska igra »Princeska in pastirček«, ki jo izvajajo dijaki in dijakinje naše meščanske šole z godbo in petjem v soboto 13. in nedeljo 14. t. m. v Društvenem domu. Sobotna predstava je izključno samo za šolsko mladino, nedeljska pa za odrasle. Ne zamudimo le prilike videti na odru naše najmlajše, katerim sc bomo smejali in pomagali peti. Predstavi
«e začenjat* ob 3 in je potrebna točnost zaradi poznejše kino predstave.
Pregledovanje meril in žigosanje merilnih priprav za občino Trbovlje se bo vršilo 13., 15.., 16., 17., 18. in 19. april« na tržnem prostoru. Na pregled je treba prinesti vse vrste merila, metre, mer« tekočine, tehtnice, uteži itd povsem očiščene in sicer vsi, kj, na mere kupujejo in prodajajo, ali U merila rabijo v javnem prometu.
Meningitis, ta nevarna bolezen je zašla tudi v Trbovlje in je umrl zaradi nje Planko Janez, sinček rudniškega ključavničarja.
Kamnik
Poročali smo že včeraj, da je umrl upokojeni duhovnik gospod Ivan Pri m ar. Prav pred desetimi leti je prišel v Kamnik, kjer je prej nad sedem let na vseh poljih uspešno deloval, da najde v zdravem kamniškem zraku zdravja svojemu v težkih službah izčrpane-rnu telesu. Njegovo prvo službeno nieslo je bilo v Zagorju. Tam je nad vse pridno posegal v javno življenje, ki je bilo takrat v Sloveniji in še posebno v delavskih krajih zelo razgibano. Nato je bil prestavljen na Vrhniko, od tam pa v Kamnik, kjer si je zaradi prenapornega dela, zlasti zaradi potov v radomeljsko šolo dve uri daleč, nakopal luido očesno bolezen, ki ga je končno prisilila po kratki službi v Radomljah in v Smartnem pri Litiji v predčasni pokoj. Pa tudi kot upokojenec je po svojih močeh rad pomagal v dušnem pastirstvu; Hranilnici in posojilnici v Kamniku pa je bil zaradi- bogatih izkušenj v zadružnih zadevah in zavoljo poznanja domačih razmer v skoraj nenadomestljivo pomoč. Pred veliko nočjo se je prehladi!, nato se ga je lotila pljučnica, kateri je nepričakovano hitro podlegel. Kakor bi slutil svoj konec, je vestno, kakor je" sam vedno vesten bil, uredil svoje račune za a točasnost in večnost. Naj v miru počiva ob_strani svoje matere in sestre na lepih Žalah, kamor bo pogreb danes dopoldne iz župne cerkve.
Ptu)
Stolni kanonik g. dr. Ivan Žagar iz Maribora «e je mudil v torek v Ptuju, ker je inspiciral pouk verouka na tukajšnji realni gimnaziji.
Pevski zbor pekovskih pomočnikov v. Maribora gostuje v nedeljo. 14. t. m. ob 15 v Mestnem gledališču z velikim pevskim in tamburaškim koncertom. Pevski zbor vodi učitelj Albin Horvat, tamburaški zbor pa Slavko Viher.
Družinska žaloigra. Poročali smo že o smrti pogodbenega poštarja pri Sv. Barbari v Halozah Andreja Petroviča. Sedaj smo izvedeli, da je kmalu po njegovi smrti umrla pokojnikova sestra, a par dni nato pokojnikov dveletni otrok. Globoko prizadetim naše iskreno sožalje.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
po dh/lavi
jMiiuiaon«^^
*	40 novosndskih ulic pod vodo. Donava je pri Novem Sadu v zadnjih treh dneh upadla za 20cm. Upadla je tudi vodu na poplavljenem ozemlju, še vedno pu je kritičen položaj nu kanalu kralja Aleksandra. Obrambna delu se še nadaljujejo, ker grozi še vedno nevarnost, dokler Doiiavn ne 1m> padla nu 600cin. V Adamičevem naselju jc 40 ulic |)<xl vodo. Naselje je štelo okrog 2(XM) hiš, od teh se jih je porušilo okrog 1500 V torek popoldne se je ponovno pripeljal v Novi Sad gradbeni minister dr. Mihu Krek. Prišla sta tudi prometni minister inž. Nikida Bcslič in minister zu telesno vzgojo naroda Jevrem Tomič.
*	Sava narašča o<l Krškega do Belgrada. Med tem ko Donavo upada, pu narašča Sava od Krškega naprej do Belgrada. Pri Jasenovcu je narastla zu 14cm, pri Brodil za 6cm, pri Slavonskem Samcu zu 2 cm, pri Sremski Rači za 30 cm, pri Sremski Mitrovici za 23 cm, pri šnbcu za 12 cm. Pri Sremski Mitrovici je v torek zjutraj znašal vodostaj (>4.8 cm nad norma-lo. ob II pu 651 cm. Na več krajih je Suva poplavila nižje ležeča polja in njive.
*	Tovarna čokolade v Vršcu ustavila delo. V Vršcu je tovarna čokolade Ivko sklenila ustaviti delo, ker ne more dobiti potrebnih surovin za predelavo čokolade in posebno kakava. Brez dela bo ostalo (60 delavcev.
*	Otrok padel v vrelo vodo. Dveletni Franjo Matiček v Zuprešiču je po nesreči padel v velik lonec vrele vode iu se po vsem životu hudo opekel. Prepeljali so ga takoj v zagrebško bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl.
*	Strašna smrt otroka pod konjskimi kopiti. Pri Sv. Martinu, ki spada pod Križevce, so člani družine vozili drva iz gozda. Na vozu je bila tudi štiriletna Danica Jaki. Pri obračanju voza so se konji splušili in deklica je pri tem padla / voza in prišla pod konje. Najprej so jo konji pohodili s kopiti, nato pa je padlo na 'ubogo deklico še več težkih kosov drv. Nezavestno deklico so prepeljuli dom iv, kjer je kmalu nato podlegla hudim poškodbam.
» Zločini ruskih ciganov v Bosni, le dni je prišel ob treh popoldne v Nupredkovo zadrugo v Banjaluki elegantno oblečen mlad gospod in prosil blagajniku, naj mu menja dve tisoč dinarjev. Gospod pa je bil z drobižem nezadovoljen in je zahteval od blagajnika, naj mu vrne njegovih 2000 dinarjev, šele ko je elegantni gospod odšel, je blagajnik zapazil, da mu manjka 800 dinarjev. Takoj je obvestil policijo in šel tudi sam na zasledovanje. Na glavnem trgu, kjer je bil ravno .tedenski semenj, je blagajnik zagledal neznanca in obvestil o tem stražnika, ki je »gospoda« urctiral. Ko ga je peljal stražnik na policijo, je neznanec izkoristil priliko, hitro sezul čevlje in začel bežati. Ko je videl, du ga bodo u jeli, je brez pomišljanja skočil v naraslo reko Vrbas. Po petnajstih minutah boju valovi se je neznancu posrečilo, da je preplaval Vrbas. kjer ga je pa /e čakal drugi stražnik in prijel. Na policiji je izjavil, da se piše Graf suruf, ruski cigan brez poklica in je na potovanju s svojo družbo. Policija je ugotovila, da pripada tu cigan ciganski družbi, ki se že več dri mudi v Benja-luki in ki se je utaborilu par kilometrov zunaj mesta. Ker so cigani na sejmu kupovali najlepše konje, je policija uvedla preiskavo, da se Ugotovi, odkod imajo denar. Sumijo, da so številne tatvine in vlome zadnjih dni zagrešili cigani.
*	Po nedolžnem osumljena umora. V Sremski Mitrovici se je začela širiti vest, da je upokojenega logarja Živka Stojakoviča zastrupila njegova 70letnu žena Persa. To sta prijavila oblasti neki mesar in neki kmet. Stojakoviču so smrtno bolnega prenesli v bolnišnico. Živ ko. ki je bil star 73 let, je še isli dan umrl. Ker se je pojavil sum, du je bil nad starcem izvršen /ločin, še bolj pa na podlagi prijave, so poslali pokojnikovo drobovje nu analizo v Novi Sad. Pozneje so tudi izkopali njegovo truplo. Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopila zaradi prevelikega uživanja alkohola. Stojakovičeva vdova Persa trdi, du se je držala obljube, ki jo je dulu svojemu možu, da namreč moža, če bi hudo zliolel, pusti, da umre na svoji postelji. Zato ga tudi ni hotela spraviti v 1m>!nišnico. Ker je bila s prijavo omenjenega mesarja in kmetu storjena vdovi huda krivica, je sklenila, du ju bo tožila zaradi klevete.
*	Ljubosumnost ga je spravila v ječo. Pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici je bila te dni razprava proti mesarju Gojku Mihiču, ki je 28. januarja z mesarskim nožem do smrti zabodel znanega zemunskega boksarja Mikica Atanacko-viča. V Stari Pazovi bi se morala omenjenega dne vršili boksarska prireditev, na katero so pazovski boksarji povabili več boksarskih prvakov iz Ze-muna in Belgrada. Med njimi je bil tudi Atanacko-vič. Zaradi nekega zadržka pa se prireditev ni vršila in Atanackovič se je s svojimi tovariši zadržal v gostilni. Tam je za mizo sedela lepa, mlada žena, za katero je Atanackovič mislil, da pripada gostilniškemu osebju. Ker je pila pivo, ji je Atanackovič rekel, da se čudi, da sredi zime pije pivo. Hotel se ji je približati in io pogostiti. Za drugo mizo pa je sedel Gojko Mišič, mesarski pomočnik in mož te lepe žene. Začel je izzivati Ata nackoviča in mu groziti. Atanackovič je videl, di bo slabo opravil in je zbežal iz gostilne. Mišič pa je hitel za njim in mu z velikim mesarskim nožem zadal tri rane, od katerih je Atanackovič kmalu umrl. Sodišče je upoštevalo, da je bil Mišič pijan in ljubosumen ter ga je obsodilo zaradi uboja na štiri leta strogega zapora.
*	Namesto na napadalce je streljal na teto. V bolnišnico v Petrinji so pripeljali Kato Pucovič iz Peckcga. Kata je slišala pred svojo hišo vrišč in zapazila svojega nečaka Radovana Radovanovi-ča, da se prepira z nekimi fanti iz vasi. Naenkrat je Radovanovič izvlekel pištolo in hotel streljati na napadalce. V tem hipu je pritekla iz hiše Kata, da bi preprečila nesrečo. Radovanovič je sprožil in strel je zadel Kato v trebuh in ji hudo ranil notranje organe.
Ljubljana, 11. aprila
Gledališče
Drama. Četrtek, 11. aprila: Županova Micka, Varh. Red Četrtek. — Petek, 12. aprila: zaprto. —; Sobota, 13. aprila: Asmodej. Red A.
Opera. Četrtek, 11. aprila: Lucia di Lammer-moor. Preinierski abonma. Debut gdč. Sonje Ivan-čičeve in gostovanje Josipa Oostiča. — Petek, 12. aprila, ob 15: Figarova svatba. Dijaška predstava.' Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota, 13. aprila: Gostovanje Comedie Francaise. Izven. Cene od 40 din navzdol.
Radio Ljubljana
Četrtek, U. aprila: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Venček pomladanskih slovenskih narodnih pesmi s spremljevanjem harmonike: gg. Svetozar Banovec, Vekoslav Janko, Stanko Avgust — 14 Poročila — 188 Vsakemu nekaj igra Radijski orkester — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Problemi nabave surovin v sedanjem času (Drago Potočnik, Ljubljana) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Jožek in Ježek — 20.45 Koncert simfonične glsabe (plošče) 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli odmevi (Radijski orkester).
Drugi programi
Četrtek, 11. aprila: Belgrad: 19.40 Tambu-rice — Zagreb: 20.30 Mati rigal isti — Belgraj-ska kratkovalna postaja: 19.40 Poročila v slovenščini — Bratislava: 20.20 Vulčki — Proga: 21.30 Kom. koncert — Sofija: 20 Instrumentalni in vokalni koncert — Beromiinster: 20.43 Or-ketralni koncert — Budimpešta: 19. 25 Ciganski orkester — Bukarešta: 20 Simfonični koncert — Stockholm-Horbi: 21.45 Kvintet — Trst-Milan: 17.15 Klavir, 22.30 Lahka glasba — Rim-Bari: 20.30 Beethovnova opera »Fidelius« — Florenca: 21 Vuriete — Oslo: 20 Simfonični koncert — Sottens: 21.30 Italijanska glasba.
Prireditve in zabave
Tretja javna produkcija Glasbene akademije, odnosno Srednje glasbene šole bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani. Nastopili bodo po večini gojenci solo-pevskega, klavirskega in instrumentalnega oddelka Srednje glasbene šole. Natančni spored produkcije bomo priobčili.
»Darinka« je naslov spevoigre, ki jo uprizori pod vodstvom g. Brica Pevski odsek Prosvetnega društva v Zeleni jami v nedeljo, 14. t. m. ob 8 zvečer v dvorani mladinskega zavetišča.
Violinski virtuoz Robert Soetens nam bo zaigral v ponedeljek, dne 15. t. m. v veliki Filharmonični dvorani prav pester spored. Na klavirju bo spremljala umetnika njegova stalna spremljevalka gospa Suzana Roche. Začetek koncerta bo točno ob pol 9. zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Malice.
»Marijo iz Magdale« bodo v soboto, 13. aprila ob 8 zvečer vprizorile učenke uršulinske učiteljske šole v Ljubljani. Vstopnice se dobe na uršulinski porti.
«Gledališče mladih« bo v petek, 12. aprila ob 20 v frančiškanski dvorani uprizorilo Cankarjevo igro »Lepa Vida«. Ker vlada za predstavo veliko za-n:manje, a nabavite vstopnice v predprodaji, ki bo v četrtek in petek od 10 do 12.30 in od 15 do 18.
Banovinska sekcija naraščaja Rdečega križa opozarja starše in prijatelje mlad:«e na akademijo, ki bo prihodnjo nedeljo, 14. t. m. ob pol 11 v frančiškanski dvorani Vstopnice od din 8, 6 in 4 se dobe v pisarni Pax et bonum v Frančiškanski ulici. Poma-gatje nam poslati naše revne učence na letovanje! Zato vas vljudno vabimo na to prireditev.
Predavanja
Duhovne osnovne sodobne umetnosti — je naslov javnemu predavanju g. dr. Fr. Steleta, ki bo v ponedeljek, 15. t. m. ob 20 zvečer v Hubadovi dvorani pod okriljem Slavističnega kluba na univerzi. Istočasno sporoča klub vsej javnosti, da bo nadaljeval z javnimi predavanji, ki jih je prirejal že lansko leto.
Pcdružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah priredi drevi ob 20 v ljudski šoli Moste skioptično predavanje o povrtninskih sadikah. Predava ban. svetnik g. Kafol. Predavanje je posebno važno za gospodinje in posestnike malih vrtovi
Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani priredi drevi ob 8 pri »Šestici* zelo zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami »Finska«. Predaval bo znani predavatelj g. Viktor Pirnat. Z ozirom na aktualnost predavanja pričakujemo pol-noštevilne udeležbe.
Filozolsko društvo priredi v soboto, dne 13. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ob 6 zvečer svoje redno predavanje. Predaval bo g. univ. prof. dr, Evgen Spektorski o temi: Com-te in Hegel: Vstop prost. Pred predavanjem, ob 17, redni letni občni zbor v filozofskem seminarju.
Odbor,
Sestanki
F. O. Sv. Peter ima drevi ob Oftnih redni tedenski sestanek s predavanjem g. dr. Antona Breclja. Ker bo predavanje zanimivo in za mlade fante nadvse važno, prosimo vse člane, tudi tiste, ki se zadnjega sestanka niso udeležili, da se tega sestanka zanesljivo in točno ob napovedani uri udeleže.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa (D'.itiajska) cesta 6.; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Izgubljena je bila denarnica z manjšo vsoto denarja od trimostovja do Kongresnega trga. Pošten najditelj je naprošen, da jo odda v upravi »Slovenca«.
"SaliiO letalski aiaini me ffiGi€ rešiti!«
Anekdota
Bismarcku šc kot dijaka ni bilo lahko spraviti v zadrego. To je izkusil njegov profesor pri nekem izuitu. -Stavil je kandidatu Bismarcku naslednje vprašanje:
»Gospod kandidat vzemimo, du spita mati in hči s svojima istočasnima rojenima otrokoma v isti sobi. Zgodilo se je pa, da je služkin ja zamenjala dojenčka, tako du materi sami nista vedeli, kateri otrok je prav za prav njihov. Kako bi vi v tem primeru odločili?«
Bismnrck jc debelo pogledal profesorja? »Torej služkinja je gotovo zamenjala oba otroka?«
»Seveda, to sem pravkar povedal?« je precej nevoljpo odgovoril profesor.
»Potem je pa rešitev čisto enostavna.« je dejal Bistnarck čisto mirno, »otroku naj vnovič zamenjujoč.
I
Danes II. del senzacionalnih TIM TAYLORJEVIH pustolovščin t filmu
Tim Tay3orjeua sreča
Kino Sloga
Telefon 27-30 Ob 16., 19. in 2L uri
1
p LJUBl)4i4
Madžarski tujsko-prometni strokovnjaki v Lubljani
Ljubljana, 10. aprila.
Zastopniki najvažnejših madžarskih tujsko-pro-mettiih ustanov, ki so prišli na obisk v Slovenijo, so včeraj dopoldne obiskali Bohinj. Imeli so izredno krasno vreme, z lepim razgledom, narava pa jih je pozdravila s prvim pomladanskim cvetjem, tako da je bil bohinjski kot za vse pravo doživetje. Včeraj popoldne so 6e odpeljali madžareki gostje v gornjo savsko dolino, kjer so ob lepem vremenu občudovali pravljično Martuljkovo skupino ter si ogledali Kranjsko goro in razgled po naših vrhovih iz ceste na Vršič. Že v ponedeljek zvečer je bila gostom prirejena na Bledu v hotelu »Toplice« slovesna večerja, na kateri je bil tudi ravnatelj ljubljanske tujsko-prometne zveze g. dr. Ciril Žižek, blejski župan g. dr. Benedik, predsednik blejske zdraviliške komisije g. Anton Vovk in drugi. Gostje so noč od torka na sredo tudi prespali na Bledu, danes zjutraj pa so se z avtobusom vrnili v Ljubljano, kjer 60 najprej obiskali Narodno galerijo, po kateri jih je vodil g. Zorcnan. Nato so gostje odšli na magistrat, kjer jih je sprejel župan dr. Adlešič. Mestna občina je priredila gostom opoldne v srebrni dvorani hotela »Union« malico, pri kateri so bili župan dr. Adlešič, zastopnik SPD dr. Brilej, načelnik trgovinskega oddelka banske uprave Terstenjak, načelnik prometnega oddelka državnih železnic Podbregar, inšpektor Wester, predsednik tujsko-prometne zveze v Ljubljani dr. Ratej in zastopnik mariborske tujsko-prometne zveze in ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina dr. Gračner. Gostje so bili z vsem potovanjem po Jugoslaviji zelo zadovoljni, posebno pa jih je razveselilo dejstvo, da je njihovo potovanje prav zadnje dni doseglo svoj višek. Soglasno so priznavali, da so zadnje dni, ko so si pod vodstvom dr. Žižka in tajnika gostinskega odseka Zbornice za TOI dr. Ko-ccta ogledali Slovenijo, doživeli največje presenečenje. Spoznali so, da je res to, kar so že slišali, a niso verjeli, da je namreč Slovenija po svoji lepoti enakovredna nekaterim mnogo bolj znanim in stavljenim predelom Švice in Tirolske. Prepričali so se tudi, da so hoteli na Gorenjskem izredno primerni za madžarske goste, zaradi česar bodo izpeljali še uspešnejšo propagando za obisk naših krajev. Istočasno pa so poudarjali, da računajo tudi na obisk iz Slovenije, saj 60 se prepričali, da le malokdo od nas pozna lepo prestolnico Madžarske — Budimpešto, ki je prav gotovo za nas Slovence razmeroma blizu in vredna ogleda. Gostje so se odpeljali z vlakom, ki odhaja ob 13.11, nazaj v domovino. Pri slovesu na kolodvoru pa so jim zastopniki tujsko-prometne zveze izročili okusne albume z lepimi povečavami naših najlepših krajev v spomin na sedanji obisk. Prav tako so dobili gostje vse reprezentativne prospekte slovenskih letovišč in prisrčno tiskano odhodnico z lepim šopkom pomladanskega cvetja.. Železniško ravnateljstvo je gostom pripravilo poseben vagon in ko jim želimo srečno potovanje, upamo, da so od nas odnesli le najlepše vtise.
Živahen krompirjev trg
Ljubljana, 10. aprila.
Sezona za semenski krompir se še vedno dobro razvija. Sv. Petra nasip je postal sedaj spomladi pravo tržišče za semenski krompir vseh vrst. Tu je prostor, kamor dovažajo krompir iz vseh krajev Gorenjske, Dolenjske, deloma Notranjske in s Posavja. Kmetje vsako leto skušajo menjati krompirjevo seme, ker je znano in dognano, da isti krompir na isti zemlji ne obrodi dobro in da se glede kakovosti počasi izpridi in postane sad od leta do leta slabejši. Posavci najraje nakupujejo za svoje njive gorenjski krompir, pa iudi dolenjca močno obrajta jo.
Kmečki vozniki morajo dostikrat prevoziti več kilometrov dolgo pot z doma na ljubljanski trg. Po glavnih cestah Gorenjske in Dolenjske je po noči pred sejmom opažati kar cele kolone voz. ki vozijo krompir in hkrati prepeljujejo tudi jajca raznim prekupčeval-kam. Kmetje od Krke, Zagradca in Stične krenejo že okoli 9 prejšnjo noč na pot. V Grosupljem se ustavijo in se nekoliko odpočijejo v prvi vrsti, da nakrmijo in napoje živino. Nato odrinejo dalje proti Ljubljani, da pridejo že okoli 8 na trg in dobe primerno dobro mesto.
Včerajšnji trg je bil v vsakem pogledu najživalinejši in največji glede množine blaga. Bilo je okoli 10 dopoldne do 120 velikih, le nekaj malih voz krompirja. Računajo povprečno! da je bilo na trgu do 2000 vreč v teži do 100.000 kg. Neki kmet iz Vodic je pripeljal na trg nad 5000 kg lepega krompirja, ki ga je kmalu prodal. Bil je res prvovrsten, zdrav in najboljši za seme. Iz Gorenjske je bilo največ voz iz Vodic, škaručne, Sm'ednika in tudi iz okolice škofje Loke. Tudi iz domžalske smeri je bilo na trgu nekaj voz. Mnogo krompirja je bilo od ižanske in vrhniške strani. Nekaj voz je bilo celo iz Notranjske. Kupčije so bile splošno živahne in povoljne.
V glavnem je cena krompirju včeraj nekoliko padla. Kifelčar, ki ga je bilo le nekaj 100 kg. je bil najdražji, namreč po 2.50 din kg. Zgodnji rožnik od 2 do 2.25 din kg. Pozni, lepi in zdravi beli krompir je bil splošno po 2 din kilogram, cena pa je pozneje padla tudi na 1.80 din. To se je včeraj prvikrat zgodilo. Ljubljanske gospodinje so hitele nakupovat krompir za domače gospodinjstvo, kajti po trgovinah je že začelo primanjkovati krompirja, ki je postal dražji in ga sedaj trgovci že prodajajo po 2.50 do 2.75 din kg.
1 »Triglavska roža«, pravljična igra s petjem v 4 dejanjih, ki jo je spisal M. Kunčič in nanizal vanjo vse polno triglavske folklore, bo prvič uprizorjena na materinski proslavi Krščanskega ženskega društva v ljubljanskem opernem gledališču dne 15. t. m. ob 7 zvečer. Ta igra je namenjena za odrasle in za mladino. Pevske točke je spretno uglasbil dr. Anton Dolinar. Vstopnice sc dobe od danes dalje v opernem gledališču.
1 Stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda rastejo iz taL Že lansko jesen jc začel Pokojninski zavod zidati ob Nucviki in bodoči Muzejski ulici tri velike stanovan;«kc hiše. Do z:me je šla graditev le počasi :zpcd rok in so bili zabetonirani le obsežni betonski temelji. Spomladi so začeli kamnoseki že zgodaj z obdelovanjem kamenja, s katerim bodo stavbe v pritličju obložene. Z,adnje čase pa so prtjen
za delo tudi že zidarji in tako so začeli že rasti na stavbah pritlični zidovi. V glavnem gradijo sedaj še z betonom, v kratkem pa bodo začeli tudi z opečnim zidom, na kar bodo stavbe precej hitreje rasle.
1 »Mladinski dnevi« je naslov zvočnemu filmu, ki je izšel iz delavnice Prosvetne zveze. Tako prvi kakor drugi del filma se je zelo posrečil, saj prikazuje najlepše prizore sprevoda, v drugem delu pa telovadne nastope na Stadinonu. Tako v slikovnem kakor tudi v glasbenem oziru se je dobro po-srečil tudi II. del filma. V nedeljo, 14. aprila ob pol 11 se bo ta film javnosti pokazal na matineji v kinu Union. Prosvetna zveza vljudno vabi zlasti članstvo ljubljanskih prosvetnih društev, Fantovskih odsekov, Dekliških krožkov in krožkov Slov. dijaške zveze, da se te matineje v čim večjem številu udeleži. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7-1 po 5 din za vse sedeže brez izjeme.
I »Sneguljčica« na odru Trnovskega prosvetnega doma. Preteklo nedeljo je uprizorilo Prosvetno društvo Trnovo pravljično igro v petih dejanjih »Sneguljčico« s popolnim uspehom. Vse vloge so bile v odličnih rokah, še prav posebno z vso dovršenostjo so rešili svoje vloge škratje, ki so bili deležni odobravanja vseh prisotnih. Društveni dom je bil mnogo premajhen, da bi sprejel vso množico, ki je hotela prisostvovati pri premieri ene izmed najbolj priljubljene pravljične igre. Igro ponovi Prosvetno društvo v nedeljo, 14. aprila, ob 3 popoldne. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dop.
1 Namesto venca na grob blagopokojne gdč. Urške Strah je darovala ga. Agnitsch Angela 100 dinarjev za reveže Elizabetne konference pri Svetem Petru. Bog povrnil
Maribor, 10. aprila.
Borza dela v Mariboru je sestavila zanimivo statistiko o svojem poslovanju v letu 1939. Številke, ki jih ta seznam izkazuje, so zelo visoke ter vzbujajo upravičeno zaskrbljenost. Obenem pa kaže statistika, da sedanji način posredovanja dela nikakor ne zadovoljuje ter bi bilo treba tozadevni zakon primerno prekrojiti. Borza dela ni danes prav za prav nobena posredovalnica za delo, temveč v prvi vrsti blagajna za izplačevanje brezposelnih podpor. Posreduje službe le še za služkinje, za poljedelske delavce in za sezonce, ki gredo v inozemstvo, industrija pa, kateri je bila ta borza namenjena kot posredovalnica za zaposlitev delavstva, pa jo popolnoma ignorira. V Nemčiji in Italiji imajo tozadevno zelo strog zakon ter smejo jemati industrijska in vsa ostala podjetja delavstvo samo s posredovanjem uradnih ustanov. Pri nas pa zakon tega ne pozna in tako pridemo potem tako daleč, da ima danes vsaka tovarna 6Voje posredovalce, da, v velikem številu podjetij ima vsak mojster in vodja oddelka ter gradbeni polir svoje posredovalce za najemanje delavstva. Ni čuda, če se potem dogaja toliko primerov prevar na račun ubogih ljudi in če se javno govori, da je treba tem posredovalcem toliko in toliko odšteti na roko, pa dobiš delo. Nekateri se celo udeležijo z gotovim odstotkom na delavčevem zaslužku tudi za daljšo dobo. Poleg tega pa bi imelo obvezno najemanje delavstva s pomočjo uradne ustanove tudi to prednost, da bi imeli vedno točen pregled teh zaposlitev ne samo glede števila, temveč tudi glede krajev, iz katerih krajev in iz kakšnih socialnih plasti se delavstvo industrijskih, gradbenih in drugih podjetij rekrutira.
Statistika Borze dela za leto 1939 kaže, da se je lani na novo prijavilo 7408 brezposelnih oseb, med njimi 4318 moških ter 3090 žensk. Borza dela je posredovala delo za 1233 oseb, in sicer za 271 moških in 962 ženski. Odpadlo je pa v teku leta 6454 oseb, med njimi 4297 moških in 2157 ženska. Odpadli so ali zato, ker so dobili delo, ali pa so se preselili v druge kraje. Po posameznih mesecih se razdeli gibanje prijavljenih, zaposlenih in odpadlih brezposelnih oseb sledeče: januarja novo prijavljenih 470 moških in 251 žensk, posredovanje za 22 moških in 70 žensk, odpadle je 270 moških in 213 žensk. Februar: novoprijavljenih 337 moških, 241 žensk, posredovanje za 19 moških in 85 žensk, odpadlo 248 moških in 93 žensk. Marec: prijavljenih 396 moških in 254 žensk, posredovanje za 20 moških in 86 žensk, odpadlo 212 moških in 209 žensk. April: novoprijavljenih 314 moških in 287 žensk, posredovanje za 40 moških in 82 žensk, odpadlo 413 moških in 213 žensk. Maj: novoprijavljenih 271 moških in 276 žensk, posredovanje za 24 moških in 102 ženski, odpadlo 460 moških in 156 žensk. Junij: novoprijavljenih 225 moških in 231 žensk, posredovanje za 19 moških in 69 žensk, odpadlo 480 moških in 153 žensk. Julij: novoprijavljenih 391 moških in 226 žensk, posredovanje za 22 moških in 79 žensk, odpadlo 4996 moških in 136 žensk. Avgust: novoprijavljenih 382 moških in 285 žensk, posredovanje za 24 moških in 82 žensk, odpadlo 322 moških in 205 žensk. September: novoprijavljenih 519 moških in 307 žensk, posredovanje za 18 moških in 83 žensk, odpadlo 444 moških in 258 žensk. Oktober: novoprijavljenih 380 moških in 302 ženski, posredovanje za 23 moških in 64 žensk, odpadlo 410 moških in 273 žensk. November: novoprijavljenih 284 moških in 195 žensk, posredovalo se je za 23 moških in 64 žensk, odpadlo odpadlo pa je 235 moških in 118 žensk. December: novoprijavljenih 349 moških in 195 žensk, posredovanje za 17 moških in 64 žensk, odpadlo pa je 307 moških in 130 žensk. V teh številkah niso upoštevani sezonski delavci — 10.101 po številu, ki so bili zaposleni lani v inozemstvu.
Iz statistike za posamezne mesece je razvidno, da je bilo največ na novo prijavljenih brezposelnih meseca septembra, to pa zato, ker so se takrat končala večja gradbena dela ter so gradbeni delavci pohiteli, da izkoristijo še pravico za podpore v primeru brezposelnosti, ki iih v času od 15. decembra do 15. aprila na podlagi zakonskih določb ne morejo uživati. Velik porast v januarju j« vsakoleten pojav. Najmanjše število se jih je
1 Nad kupci starega železa bo treba uvesti strožje nadzorstvo. Kupčija s starim železom cvete kot še nikdar in to 60 izkoristili številni uzmoviči, ki kradejo železo kar na debelo. Tako nam 6poroča naš naročnik, da so mu tatovi sredi Ljubljane pred nedavnim odnesli ponoči iz delavnice dolg pogonski fermen V noči od torka na sredo pa so ga obiskali tatovi vnovič. Z dvorišča so odnesli kar dve veliki in težki železni traverzi, ki bosta napravili prav gotovo i6to žalostno pot kot vse drugo v zadnjih mesecih v Ljubljani nakradeno železje. Vzroka, da se tatvne starega železa tako množe, ne najdemo le v dvgar.ju cen starega železa, ampak še posebej v brczvi stnc<iti nekaterih, večinoma niti ne prijavlje-nin nakupovalcev starega železa. Nujno potrebno bo, da se nadzorstvo nad vsemi, ki kakor koli kupčujejo s starim železom, poostri, da 6e na ta način najdejo in zamaše kanali, po katerih 6e sedaj spravlja ukradena felejnina iz Ljubljane. Nemogoče je namreč misliti, da bi vestni prekupčevalci s starim železom mogli nakupovati od neznanih ali celo sumljivih prodajalcev staro žele/nino, kateri se že na zunaj pozna, da je bila s silo pokvarjena ali razbita samo zato, da jo je mogoče prodati kot staro železo.
1 Zborovanje gostinskih nameščencev v Ljubljani. Zveza gostinskih nameščencev Jugoslavije, sekcija v Ljubljani, sklicuje svoj redni letni občni zbor v noči od 15. na 16. aprila 1940 ob pol 3 zjutraj v mali dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Dnevni red je razviden iz razposlanih vabil. Na občnem zboru bodo podana zanimiva poročila o dosedanjem strokovnem delovanju sekcije, o novi Uredbi za gostinske nameščence in se bodo reševala druga aktualila vprašanja. Vabimo vse članstvo in v splošnem gostinske nameščence in nameščenke, da sc občnega zbora udeleže v polnem številu in se prepričajo o intenzivnem delu njihove stanovske organizacije. — Odbor.
prijavilo meseca maja, ko so se začela večja gradbena in sezonska dela.
Kakor že uvodoma poudarjeno, je Borza dela posredovala delo največ služkinjam in poljskim delavcem ter hlapcem. Med moškimi močmi je bilo največje povpraševanje po tej kategoriji delavstva, med kvalificiranimi delavci pa so se najbolj iskali lani krojači in mizarji, dočim je bilo najmanjše povpraševanje po trgovskih pomočnikih in zasebnih uradnikih. Med ženskimi poklici so dobile služkinje in gospodinjske pomočnice najlaže zaposlitev.
Plašči na'n°ve'*'mode>!
mmmm^m^mmm »LAMA«, Maribor
m G. Janko Ribič — 50 letnik. Te dni je v krogu 6voje družine obhajal 50 letnico svojega življenja g. Janko Ribič, magistratni uradnik v Mariboru. Jubilant je vzoren slovenski in katoliški mož, ki je mnogo pripomogel, da 6e je mogla v magdalenskem predmestju sezidati krasna cerkev sv. Rešnjega Telesa. Vrlemu možu in našemu dolgoletnemu naročniku k jubileju čestitamo in mu želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih leti
m Gradnja mariborske carinarnice. Gradbena dela na novi mariborski carinarnici se z nastopom spomladi zavzela večji obseg. Delavci so sedaj na glavnem uradnem poslopju že odstranili lesene opaže, s katerimi je bilo v zimskem času zavarovano, ter bodo kmalu začeli zgradbo tudi zunaj ometavati, dočim so notranji prostori v ve-činj že pod ometom. Obenem se vrši inštalacija elektrike, mizarji pa s polno paro izdelujejo pohištvo in pisarniško opremo. Urejuje se tudi zunanjost carinarnice ter je nova ograja že izgotov-Ijena. Carinska skladišča in rampa so že popolnoma gotovi ter jih bo carinarnica te dni prevzela. Nato bodo preostala stara skladišča porušena ter se bo na njihovem prostoru zgradilo veliko odprto skladišče. Vsa ta dela pa bodo še v letošnji gradbeni sezoni končana ter bo carinarnica uradovala in poslovala že letos s polnim obratom v novih prostorih.
m Carinski dohodki mariborske carinarnice so znašali v mesecu marcu din 10,933.052.25.
ni Občni zbori prosvetnih društev v frančiškanski župniji. V nedeljo bosta imeli dve agilni prosvetni društvi v frančiškanski župniji svoja občna zbora. Račune bo polagalo Prosvetno društvo v Krčevini. Pričetek je ob 14.30. Udeležba je za člane obvezna, hkrati je tudi plačevanje članarine in pogrebine. — Meljsko prosvetno društvo ho imelo svoj občni zbor v nedeljo po večernicah v prostorih meljškega otroškega vrtca. Volil se ho nov odbor. Obe društvi delujeta z veliko vnemo na najtežjem terenu, na mestni periferiji, ter zaslužita vso podporo zavedne mariborske javnosti.
m Sprememba repertoarja. Zaradi nenadne obolelosti gdč. Kraljeve se mora premiera »Ane Christiec odložiti. Drevi se namesto tega vprizo-ri komedija »Trideset sekund ljubezni«. Abonma A ostane, za premiero že nabavljene vstopnice pa ostanejo v veljavi za »Ano Christie«.
m Jajca so se v Mariboru nenadno podražila zaradi izredno velikega izvoza. Samo v torek so naložili v Mariboru 35 vagonov jajc za Nemčijo.
m Ljudska univerza. Jutri, v petek, predava dr. Svetozar Ilešič o politično-geografskih problemih na jugovzhodu Evrope.
m Nove cene v kavarnah. Mariborske kavarne so dvignile soglasno z novim maksimalnim cenikom nekatere cene. Tako se je podražila črna kava in kapueiner na 4, bela kava na 5. kakao in čokolada na 6, turška kava na 4 in pol dinarja, vse drugo pa je še obdržalo prejšnje cene.
m Moško kolo v Dravi. Na obrežju Drave je našla na Pristanu trgovka Marija Bervar moški bicikel brez sprednjega kolesa. Kolo hranijo na policiji.
m LTkradeno in najdeno motorno kolo. V torek zvečer je bilo ukradeno iz Prešernove ulice motorno kolo »Viktorija«, last Josipa Adamoviča. Lastnik je tatvino prijavil policiji. Včeraj zjutraj
pa je našel policijski stražnik omenjeno kolo v
Razlacovi ulici. Očividno ni ie nepoznan voiaS privoščil z njim črno vožnjo, potem pa ga je kar pustil na cesti.
m Nevesto je osloparll. Pri Sv. Ani na Krem-bergu je imel državljan češkoinoravskega protek-torata Jožef Štefel v najemu posestvo, na katerem pa je slal>o nospodaril. Da bi prišel do denarja, se je začel ženiti ter je izvabil od Ido Horvat iz Plitvice 5000 din na račun bodoče možitve. Ko pa je imel denar, ni hotel za nevesto nič vedeti. Štefla so prijavili oblasti ter je v teku akcija, da se izžene iz naše države.
Gledališče
Četrtek, 11. aprila, ob 8: »Trideset sekuud ljubezni«. Red A.
Celjske novice
c Ob Soletnici skladatelja g. Rista Savina
bodo priredili v soboto ob 8 zvečer slovesen koncert.
c Duhovniški tečaj za duhovnike celjske podzveze bo danes, dne II. aprila v muli dvorani Ljudske posojilnice z začetkom ob četrt na lt.
c Podružnica Slomškove dražbe v Celju
ima v nedeljo, 14. aprila svoj redni občni zlnir v Zavodu šolskih sester Na zborovanju Ivo predaval g. prof. dr. Rudolf Koiarič i/ Ljubljane o vprašanju slovniškega pouku v ljudski šoli in prehodu v srednjo šolo. Predaval Ik> tudi okrajni nadzornik g. Kotnik iz Rečice ob Savinji o preosnovi šol. Ob 8 zjutraj bo najprej v kapelici Šolskih sester sv. maša, nato zlx>-rovan je.
c Svetopisemsko dramo »Jeftejeva hči« uprizore v nedeljo, 14. anrila ob 4. popoldne v Ljudski posojilnici dijakinje meščanske šolo šolskih sester.
c Mestni svet je spet izpopolnjen. Namesto umrlega člani g. Kukovca Vinka in gg. učitelja Roša Franja in uradnika NVIntovskega, katerih dveh ostavko jc mestni svet sprejel, so imenovani za mestne svetnike gg. Rozman Andrej, ključavničarski mojster, šolski upravitelj v p. Janko Kramer in višji poštni kontrolor Višner Leopold.
c Celjani bodo priredili opereto. Gledališka družina v Celju bo uprizorila v režiji g. Freceta Franceta opereto »Moč uniforme«, ki jo je na novo uglasbil g. Cerer Avgust. Pri opereti Im> sodelovala celjska vojaška godba. Prva predstava bo v soboto, dne 20. aprilu ob 8 zvečer v mestnem gledališču, druga v nedeljo, dne 21. aprila ob pol popoldne isto-tam. Vstopnice se dobe že tedaj v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
c V korist gradnje novega Doma koroških borcev v Celju jo ministrstvo dovolilo loterijo v Celju, dne 28. junija. I»terijo lx> priredila krajevna organizacija LK B v Celju.
c Radi nujnih del na omrežju bo mestna elektrurna ukinila dobavo toka v nedeljo, 14. aprila od 8 do 14. Omrežje je smatruti, kot da jc pod napetostjo.
c Iz Trnovelj pri Celju. Prosvetno društvo pod vodstvom požrtvovalne učiteljice gdč. Ža-garjeve in dolgoletnega blagajnika g. Gorjanca prav lepo deluje ir. ima lepo število dobrih in poučnih knjig. — Prostovoljna gasilska četa pridno nabira dinarčke. Pod skrbnim vodstvom agilnega predsedniku g. Tuhtarja si je postavila lep dom, gu opremilu z vsem potrebnim orodjem, priskrbela ročno in motorno brizgalko in namerava kupiti avtomobil. G. Tuhter je v nedeljo odložil svoje predsedniško mesto, katerega je opravljal z vso vestnostjo in ljubeznijo tako dolgo časa uspešno. Upamo, da bo tudi novi predsednik vreden naslednik svojega prednika.
Kočevje
Tečaji italijanskega jezika v Kočevju. V
Kočevju bo zavod za italijansko kulturo iz Ljubljane otvoril tečaje italijanskega jezika, ki jih bo dvakrat na teden imela ga. Anna Maria Tosoni.
šeienberg pri Guštanju
Ob priliki higijenske razstave v Guštanju je obiskala zaščitna sestra dne 29. m 30. marca t. 1. tudi naš šolski okoliš ter obdarila revne matere in šolske otroke. Štejem si v prijetno dolžnost, da se na tem mestu v imenu obdarovanih mater in šolarjev iskreno zahvalim Higijenskemu zavodu kot organizatorju te akcije ter »Društvu prijateljev Slovenskih goric« g. Klari Majcenovi za velikodušna darila. Zahvaljujem se tudi zaščitni setri g. Ladi Rajšp za njeno požrtvovalnost, ko je v izredno slabem vremenu kljub zasneženim potem obiskala matere na domovih Žive potrebe takih akcij se zavedamo prav posebno mi, ki delujemo v tem obmejnem koščku naše slovenske koroške zemlje. Taka akcija rodi lepše sadove kakor pa nebroj izbranih besed, zalo je moja želja, da ta najmanjša prizadevanja, da se mu hoče pomagati, bogato poplačilo z vdano hvaležnostjo. Higijenskemu zavodu ter »Društvu prijateljev Slov. goric« še enkrat iskrena hvala. — Sokki upravitelj: Veber Leopold.
Norveško mesto Aalesund
Potrebna reorganizacija posredovanja dela
Industrija popolnoma izbegava uradne ustanove in ima svoje posredovalce
Statistika mariborske borze dela
KULTURNI OBZORNIK
Dva govora ob otvoritvi Instituta za italijansko kulturo v Ljubljani
G. senator Giuliano Balbino:
(Podajamo ga v ekscerptu.)
Se na ter Balbino je uvodoma naglašal, kako da jo v sedanjem času, v katerem so medsebojna nasprotstva v človeštvu narastla do strahovitih iznier, potrebna globoka vera, da se bo prav zaradi tega vpostavila še večja harmonija med narodi, zaradi česirr so potrebne med njimi dobre kulturne zveze, pa ne na hladnem preračunu, ampak v čim bližjem stiku duše z dušo. Med slovansko dušo, ki jo označuje stremljenje v brezmejni prostor najbolj širokih obzorij, in italijansko dušo, ki se odlikuje po svojem čutu za klasično mero, je tudi nasprotstvo, toda obe druga drugo kličeta od dveh skrajnih točk, da bi se med seboj dopolnili. Seveda je v ta namen potrebno dobro poznavanje kulture enejga in drugega naroda.
Kar se tiče italijanskega duhovnega življenja v zadnjih vekovih, je treba, da bi razumeli njega razvoj, vedeti, da se je nahajal italijanski narod v 18. in 10. stoletju, ko je bila vsa evropska duša zrcvolucionirana, v nekem posebnem položaju. Evropsko človeštvo se je v tem trenutku svoje zgodovine šele prav zavedlo samega sebe, se tako rekoč postavilo na svoje noge in človek je vprvič uzrl svoj Jaz ter zasanjal svoj invtus svobode. V tem svojem zagonu je zašel preko vseh meja in se ni uprl samo vsem človeškim silam in avtoritetam, ki so ga dotlej vodile, ampak proti sami ideji Boga. Ustvaril si je prepričanje, da ima sam iz sebe brez navezanosti na nadprirodni svet moč, da si ustvari svoj etos, meneč, da more uresničiti ideal življenja samo v popolni svobodi svojega bitja. Francija je ta mvtus pretvorila v politično formo in si zamislila človeško družbo oziroma državo na tako imenovani prirodni podlagi v nekoliko poduhovljenem niaterializmu. Nemci pa, ki jih moremo imenovati metafizični narod, so to naturalistično miselnost transcendentizirali in dosegli višek takega mišljenja v poboženju človeka samega. Italija, ta pa je imela svoj posebni problem.
V letih po reformaciji do preloma med 18. in 10. stoletjem so si bili evropski narodi ustvarili svoje samostojne nacionalne države, dočim je Italija ostala v tem oziru čisto srednjeveška in si kljub raznim zagonom že v svoji zgodnji dobi ni zgradila podlage za kulturo novega časa, ker je živela v krščanskem univerzalizmu, ki mu je v zgodnjem srednjem veku dal najveličastnejšega izraza Dante, za časa preporoda pa orjaški Michelangelo, v katerem sta se srednjeveška in novodobna" duša že srečali. Naenkrat pa je bila Italija postavljena pred vprašanje uresničenja svojega narodnega edinstva in je morala zato doprinesti velike žrtve in morala zaradi tega zanemariti veliko drugega dela ter premagati večje ovire, kakor drugi narodi. Predavatelj se je tukaj spomnil predvsem velikega duhovnika Rosminija, enega največjih ascelov novega časa, ki mu pravijo »svetnik brez oltarja«, in duhovnika Giobertija, ki sta si postavila za cilj, da bi spravila v sklad idejo svobode, kakor je bila zaživela po francoski revoluciji s silami italijanske preteklosti, med katerimi je na prvem mestu Cerkev. Oba sta doživela deloma tragičen neuspeh zaradi ovir z desne in z leve, na kateri je slavni Mazzini predstavljal svobodnjaka sicer z redilnimi silami krščanskega idealizma, toda s pozitivistično materialistično doktrino.
Toda tudi to je imelo končno koristen učinek. V zgodovini deluje zakon Previdnosti, ki stori, da se mnoga njena dejstva dajo razumeti bolj iz bodočnosti, to je iz namena, h kateremu so uravnana, kakor iz preteklosti. Tudi svobodnjaštvo je imelo, kakor povsod, v zgodovini Italije svojo nalogo. Kolikor je bilo zmotno, pa je le bilo edino sredstvo, s katerim je bilo mogoče premagati to, kar je v stari tradiciji bilo napačno ali se je preživelo. To je bila namreč ustvarjalna aktiviteta, drzen pogon in tveganje, kar je bilo mogoče le, če se je pretirano naglašal individualizem in dozdevna moč človeka, ila napreduje v neskončnost z lastnimi silami. Kar pa je napačnega na tej miselnosti preteklega in predpreteklega stoletja, namreč prepričanje, da se more duh razložiti iz snovi, ne pa narobe, to se je tekom časa premagalo, kakor se je premagala v moralnem in političnem pogledu misel, ki snuje blagor človeške družbe na zvezi egoizmov, torej na naturalističnem gledanju, kakor da bi človek bil samo »višja žival«. In tem bolj gotova je bila zmaga idealizma nad tem naukom, ker je bil italijanski duši tuj in zato iz nje ni prejemal trajnih življenjskih sil, ampak je le nekaj časa bleščal v svitu tujih ideologij, znanstva in političnih ter socialnih zamislov.
Že v treh pesnikih — ako se zaradi pomanj: kanja časa omejim le na te, je dejal predavatelj — Carducciju, 1'ascoliju in d Aiinunziju, ki veljajo za brezbožee ali vsaj v verskem pogledu za nevtralne duhove, vidimo, kako se ateizem počasi prelamlja. Kakor drugi, je tudi ta trojica mislila, da mora krščanstvo odklanjati zaradi njegove dozdevne pasivnosti, neheroizina in oddaljenosti od Življenja, kakršno je, je pa, ne da bi se tega sama zavedala, v svojem poglabljanju v misterij vesolj-stva nehote odprla vrata v novo dobo, v kateri vidimo krščanstvo v drugi, to je pravi luči. Božjemu počelu so približali te pesnike ljubezen do zemlje, do zdrave družine, do reda in postave, čisto v rimskem duhu, za kar je posebno tipičen Carducci, dočim je Pascoli prišel v preddvor Svetega po dobroti, d'Annunzio pa se je mogel dvigniti iz svojega čisto senzualnega naturalizma po svojem neutešljivem hrepenenju v višine, kateremu je zaman dajal pogona po svoji areligiozni mistiki. So bili pa to vse kladivarji, ki so pomagali razbiti led pozitivističnega in mehanističnega gledanja na življenje.
Predavatelj se ni mogel razmahniti po tem širokem polju, ker je čas pretekel in je samo še omenil italijansko filozofsko delo 20. stoletja, kateremu sta bila na čelu Croce in Gentile, ki sta zamislila svoje vrste idealizem, v katerem se je svoboda zasvetila v svojem pravem pomenu in ustvarjalnosti, če je združena z avtoriteto, in v katerem se je tako politični, kakor socialni red pokazal kot področje, ki je podrejeno nravstvenemu zakonu in urejeno po hierarhiji tak6 moralnih, kakor voditeljskih vrednot. Isto velja seveda tudi za likovno umetnost, v kateri pa še prevladuje strastno iskanje v razne smeri. V političnem pogledu je bil Mussolini tisti, ki je vsa ta stremljenja in spoznanja sintetiziral v krepko vodstvo javnih poslov oziroma države. Predavatelj je omenil tudi religiozna iskanja sodobne Italije, Lterih žal ni mogel izčrpati, in je končal z mislijo, da bo bodočnost Evrope tem svetlejša, čim bolj je
danes temna, negotova in razburkana v križanju najrazličnejših sorodnih in sovražnih sil; ta bodočnost bo dala vsakemu narodu možnost, da samega sebe potrdi in dviga, a obenem bo združevala njihove ustvarjajoče krejiosti v eno samo krščansko solidarnost.	F. T.
G. ban dr. Marko Natlačen:
Spoštovana gospoda!
Kot predstavnik državne oblasti v dravski banovini pozdravljam novo kulturno ustanovo ki se danes odpira v glavnem mestu naše banovine, v središču vsega slovenskega naroda, v beli Ljubljani — kot sta se podobni že odprli v Belgradu in Zagrebu. Ta ustanova si je vzela za nalogo, seznanjati naš narod s pridobitvami stare in bogate italijanske kulture in s tem na najplemenitejši in najuspešnejši način služiti vzvišenemu cilju medsebojnega spoznavanja in zbližanja dveh narodov, ki sta po svoji zemljepisni legi in zgodovinski usodi navezana na prijateljsko, za njih materialno in duhovno kulturo plodno sožitje.
Prepričan sem, da naloga italijanskega kulturnega instituta ne bo težka, saj bo s svojim delovanjem le nadaljeval in poglabljal kulturne vezi, ki so se pletle od davna med italijanskim narodom in Slovenci, kot najzahodnejšimi Jugoslovani in neposrednimi njegovimi sosedi. Po besedah pesnika je
»naš rod med Sloveni šel najdalje,«
namreč v smeri, kamor
»je vrela ljudstev gneča, carji vsi, vsa carstva.«
vsa so vrela dalje na jug, naš rod pa se je ustavil tu na robu ravnine in
»ni, kot drugi v nji utonil, še se je zavedel, tiho luči se poklonil in na svoje sedel ...«
In tu na svojem se ni branil žarkov luči, pa naj je bila to luč krščanstva, čigar blagovestniki so nam prihajali tudi iz Ogleja, ali luč svetne učenosti, ob kateri se je ogreval prenekateri »trentarski študent« na visokih šolah v Padovi in drugod. Še posebno po velikem preporodu stare znanosti in umetnosti v Italiji je vpliv njene kulture ojačen izžareval tudi v slovenske dežele in pomagal oblikovati bujno dobo našega baroka. Nje priče občudujemo še danes v mnogih cerkvah, graščinah in meščanskih hišah po Slovenskem, zlasti tudi v Ljubljani, ki sta jo krasila s svojimi deli Quaglio in Robba.
Ob italijanskih zgledih so se navduševali tudi naši prvi akademiki, naši »operosi« in v Italijo so se tudi takrat hodili šolat ukaželjni mladeniči naših dežel. Tam se jc izobrazil baron Žiga Zois, ki je po očetu italijanskega, a po materi slovenskega rodu, se pri nas popolnoma udomačil in postal osrednja osebnost našega narodnega preporoda.
O stikih naših romantikov z italijansko literaturo nam govori še vedno neizčrpno poglavje o Petrarki in Prešernu, dveh enako genialnih tvorcih novodobne lirike. Za vso naslednjo dobo naj omenim za primer le Dantejeve prevajalce od Vraza preko Koseskega do Debevca in Župančiča. Najnovejša slovenska književnost pa je dobila tenkočutne poznavalce tudi med italijanskimi slovstve-niki, kot nam dokazujejo imena Cronia, Urbani, Salvini, Maver idr.
Tudi na glasbenem polju, kjer sega čar umetnosti najbolj v srce, so bili naši stiki z italijanskim ustvarjanjem od nekdaj zelo ozki in živahni, sij sta mojstra Verdi in Puccini, da navedem le ta dva, pri nas prav tako priljubljena kot doma in drugod po svetu.
Kakor odkrivajo vse panoge italijanske umetnosti neizčrpne vire lepote, tako nam nudi pomembna in vsestransko razvita znanost v Italiji zaklade učenosti, iz katerih moremo s pridom črpati. Ker smo neposredni sosedje, je bil med nami že od nekdaj močno razvit promet z gospodarskimi dobrinami, pač v korist obema narodoma. Naravno je in prav, da se poleg nje>,a in hkrati z njim vrši izmenjava obojestranskih kulturnih dobrin, kakor se je to godilo v večji ali manjši meri tudi že doslej. In ustanovitev italijanskega kulturnega instituta pri nas pomeni vsekakor važen korak v tej smeri.
Kakor vidimo, je delovanju tega zavoda žc od obeh strani dobro utrta pot. Želim, naj po nji uspešno hodi naprej proti svojemu cilju, ki bodi: prijateljsko sožitje dveh narodov — sosedov, ki bosta drug drugega dobro poznala in zato tudi odkrito spoštovala. S to željo razglašam, da je Institut italijanske kulture v Ljubljani odprt.
Francija je priredila nedavno umrlemu slovitemu fiziku Hdouardu Branlyju veličasten pogreb. Po slovesnih obredih v cerkvi Notre-Dame je slavil pokojnikovo veliko življenjsko delo na polju znanosti prosvetni minister Albert Sarraut. Nato so položili krsto z zemskimi ostanki pokojnika na katalalk pred cerkvijo in mimo nje so de-iilirale čete pariške gar-nizije. Pogrebnim svečanostim je prisostvovalo na stotisoče ljudi
S I* O M T
»Caveanl consules« slovenske atletike
Ustanovni ali redni občni zbor — to vprašanje namreč še do danes ni rešeno; s tem vprašanjem se bodo bavili še učeni pravniki za zeleno mjz0 _ Atletske zveze kraljevine Jugoslavije in je med vsemi športnimi krogi po vsej državi povzročil mnogo debat. Upravičeno se vsi izprašujejo, ali res ne bi bilo mogoče najti priproslega izhoda tako, da bi bili zadovoljni i Slovenci, i Hrvati, i Srbi. Kakor smo že pred nedeljskim sestankom v Zagrebu zapisali, so bila le tri vprašanja, ki jih je bilo treba rešiti. Navzoči delegati posameznih narodnih zvez so ta vprašanja — kakor poročajo vsi listi — na vmesnem sestanku med seboj tudi že rešili. Edino vprašanje, pri katerem pa so Zagrebčani ostali nepopustljivi, je bilo to, da se sedež Vrhovne zveze zaenkrat ne sme seliti iz Zagreba v Belgrad.
In tako se je znova spet načelo ono vprašanje, ki je stalno predmet sporov, odkar se je reorganizirala Jugoslovanska nogometna zveza. Hrvati so se v nogometnem športu čutili zapostavljene in so z vsemi silami delali na to, da so v tej panogi športa dosegli enakopravnost s Srbi. Mi Slovenci smo v tem športu stali ob strani, ker pač kvaliteta našega nogometa ni bila na tako visoki stopnji kakor pri Srhih ali pri Hrvatih. Drugače pa je v ostalih športnih panogah, v katerih Slovenci prav nič ne zaostajamo za Hrvati ali Srbi, ali jih pa celo močno nadkriljujemo. Razumljivo je, da smo hoteli Slovenci v teh športnih panogah, v katerih se čutimo enakovredne s Hrvati ali Srbi, doseči tudi svoje koristi. Po reorganizaciji nogometnega športa se je začelo na veliko reorganizirati tudi ostale športne panoge. Tedaj smo i Slovenci i Srbi lahko očitali Hrvatom, da imajo pravzaprav oni v svojih rokah vse najvišje športne zveze in so zato zlasti Srbi začeli zahtevati tudi v tej smeri jx>polno enakopravnost. Zaradi teh zahtev s strani Slovencev in Srbov je prišlo že do večih sporov, ki so nam iz dnevnega časopisja itak znani. Razen plavačev, ki so na duhovit način rešili to vprašanje, so se skoro vsi drugi občni zbori posameznih športnih zvez končali z nesporazumom in s prepiri. Razlog je povsem enostaven in razumljiv. Hrvati nikakor ne marajo izpustiti iz rok vodstva športnih panog, ki jih zaenkrat še dejansko vodijo in katerih sedež
Igralci ESK-a nočejo igrati na Dunaju
Včerajšnje »Vreme« poroča, da je Vrhovna nogometna zveza istočasno sprejela sedem pisem od vse igralcev BSKa, ki so bili določeni za jugoslovansko reprezentančno moštvo, ki bo prihodnjo nedeljo igralo na Dunaju. Igralci: Stojilkovič, Du-bac, Manola, Lechner, Glišovič, Valjarevič in Ni-količ so pisali pismo iste vsebine, ki se glasi: »Pro-sin cenjeno upravo Vrhovne nogometne zveze, da me izvoli izpustiti iz reprezentančnega moštva, ki bo nastopilo dne 14. t. m. na Dunaju proti Nemčiji, ker se ne počutim sposobnega. Vdani...«
Morda je iskati vzrok tej odpovedi s strani igralcev BSKa v tem, da Bskovci mislijo, da bi njihovo kompletno moštvo boljše zastopalo jugoslovanski nogomet kakor pa kakšno drugo moštvo. O tem je bilo namreč že mnogo debate tudi ob sestavi naše reprezentance proti Romuniji.
Tekma v alpski kombinaciji na Raduhi
Pri zadnjem poročilu o gornji tekmi se nam je vrinila pomota, ki jo na prošnjo prireditelja popravljamo. Rezultati te tekme so bili:
Herle Franc — Špeci iz Solčave (SPD Celje) je z 200 točkami dosegel 1. mesto. 2. mesto je z
je v Zagrebu. Toda. če se je že enkrat načelo vprašanje reorganizacije športa v Jugoslaviji, je treba to reorganizacijo izvesti tako, da bomo zadovoljni Slovenci, Hrvati in Srbi. Nikjer ni zapisano. da imajo Hrvati monopol na ves šport, M je v Jugoslaviji, in da je vse treba voditi iz Zagreba. S tem dejstvom se bodo morali tudi Hrvati končno sprijazniti. Vendar pa je pri tem paziti na to, da zaradi same reorganizacije uprave športa ne bo trpel ves šport. To pa, kar opažamo sedaj, gre vsemu našemu športu v škodo.
Ista stvar je bila tudi pri zadnjem sestanku delecatov posameznih narodnih atletskih zvez. Ta sestanek je bil zlasti za nas Slovence izredno važen in pomemben. Naša atletika je najmanj na isti višini kakor hrvaška ali srbska in zato ne more biti vse eno, kakšna je oblika vrhovnega foruma. Tega so se delegati slovenskih atletskih klubov tudi prav dobro zavedali in so zato na svojem občnem zboru določili tri zastopnike, ki so imeli pooblastilo to urediti. To so bili predsednik Cerne, podpreds. Finec in član nadzornega odbora San-cin. V zadnjem poročilu iz Zagreba pa beremo, da je Slovensko atletsko zvezo zastopal od na občnem zboru določenih delegatov samo Sancin. Kje sta ostala oba druga delegata? Zakaj se tega sestanka nista udeležila tudi onadva, posebej še zaradi tega, ker sta onadva bila navzoča pri vseh prejšnjih pogajanjih. Ali je iskati razlog v njuni malomarnosti ali kje drugje? Bodoči sestanek naših atletskih klubov bo zahteval tozadevna pojasnila. Marsikdo tudi ne more razumeti, zakaj se je vsa stvar razbila samo zato, ker bi bilo treba prenesti sedeže Zveze iz Zagreba v Belgrad, ko pa je nam Slovencem to popolnoma vseeno. Mi bi nastop naših dveh delegatov v Zagrebu takoj razumeli, če bi šlo za prenos Zveze v Ljubljano ne pa v Belgrad. Nekateri celo mislijo, da je za nas Slovence še bolj prikladno, če je Zveza v Zifgrebu, ker nam je to pač bližje. Upamo, da bomo na ta vprašanja dobili potrebna pojasnila. Kito je namreč gotovo: tako ne sme iti naprej in zato opozarjamo »caveant consules«, ki vam je poverjeno vodstvo naše atletike. Ne izpostavljajte se očitku, da ste morda ravno vi upropastili slovensko atletiko.
172.67 točke dosegel Mlačnik Tone iz Podpece (SPD Mežica). 3. mesto je dosegel Plešnik Ernest iz Guštanja (SK Železničar, Maribor). Nato slede Štefan in Franc Mlačnik iz Podpece (SPD Mežica) VVauch Erno, Mešl Pavle, Fleimiš Ferdo (vsi
SPD Prevalje), ki so konkurirali sko prvenstvo.
smuku za klub-
V italiianskem kulturnem 'institutu med govorom senatorja Giulianna Balbina. Od desne na levo sede v Dr vi vrsUitedij anski minister in poslanik Mameli, ban dr. M. Natlačen, banova gospa, rektor dr. Slav.č
ia dr. Maver.
Nekaj športnih iz vsega sveta
Nov svetovni rekord v plavanju. Znani ameriški tekač Adolf Kiefer je v ponedeljek pri pla-valenm meetingu v Newyorku izboljšal svoj lastni rekord v hrbtnem plavanju na 100 yardov. Nov svetovni rekord je 57.9 sekund. Prejšnji Kieferjev
rekord je bil 58.8 sekund.
*
Holamlska : Norveška. Meddržavna tekma med nogometnima reprezentancama Norveške in Holand-ske je odpovedana. Tekma bi morala biti 23. maja. Vzrokov za to odpoved pač ne bo težko uganiti. *
Spomenik tekaču. Grki bodo postavili na grob znamenitega grškega tekača Spyridona Louisa, ki je pred kratkim umrl, bronast spomenik, ki bo predstavljal Louisa v naravni velikosti. Spiridon Louis je bil prvi zmagovalec v maratonskem teku leta 1896 pri prvih modernih olimpijskih igrah. Louis je umrl v starosti 75 let in je bil pokopan z največjimi častmi.
Zadnje športne vesti iz Norveške. V Oslu je Harald Hanssen osvojil prvenstvo Norveške v skokih brez zaleta. Hanssen je v daljavo skočil brez zaleta 3.27 m, v višino prav tako brez zaleta pa 161 cm. — Pri smučarskem vztrajnostnem teku od Reneja do Lillehamerja je med 518 tekmovalci zmagala Gunuar Hanssveen v času 4 ure 30 min. in 9 sekund.
*
Tekme Francozov in Angležev v Parizu. V pariškem stadionu »Pare de Princes« bodo 21, aprila tri srečanja francoskih in angleških vojakov: dvoboji francoskih in angleških letalcev v rugbyju in nogometu ter kolesarske tekme.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Kolesarski športniki in simpatizerji! Kakor že javljeno, sklicuje naša nova Slovenska kolesarska zveza v Ljubljani informativni sestanek vseh, ki se za razvoj slovenskega kolesarstva količkaj zanimajo. Na sestanku bo poročal o stanju slovenskega kolesarskega športa in o nujnih potrebah za njegov nadaljnji razvoj priznani in preizkušeni strokovnjak kolesarstva podpolk. v p. g. J. Jaklič. Sestanek bo prihodnjo nedeljo ob 10 v prostorih Habjanove gostilne v Sp. Šiški nasproti Keršiču.
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev za alpsko kombinacijo je v četrtek ob 19 v kavarni »Emona«.
Z F 0
F.O. Kodeljevo. Drevi ob pol 8 telovadba —
Načelnik.
Romantični fjord pri Bergenu
Most čez preliv Mali Belt, ki veže danski otok Fiinen s polotokom Jiitlandom
sestoji iz polotoka Jiitlanda in okrog 600 otokov v Vzhodnem morju, od katerih pa je le 92 naseljenih. Največji med njimi so Seeland, Loland, Fttnen, Falster itd. Potom morskih ožin Skage-raka, Kategata, Oeresunda ter Velikega in Malega Belta je Danska do otvoritve kanala, ki spaja Vzhodno in Severno morje, obvladala vzhod v Vzhodno morje, kar je bilo velikega pomena za politični in kulturni razvoj dežel. Meja Danske je veliki večini morje, le kakih 70 km ima kopenske meje s prusko provinco Schlesvvig-llolstein. Izven tega ozemlja pripada Danski še Farorsko otočje, otok Bornholm in kot kolonija Gronlandija.
Danska pokrajina je valovita, z nizkimi griči posejana nižina. Najvišja točka na polotoku JUt-land je hrib Ejer BanehOj, ki je visok komaj 172 metrov. Prav takšna je tudi pokrajina na otokih. Danske kopne vode so malenkostne in brez vsakega pomena za promet. Največja reka je Guden-Aaa na Jtltlandu, ki je dolga 160 km. Številna, toda majhna so jezerca. Podnebje je oceansko in odgovarja podnebju nemške severne obale, le da je vlažnejše in v poletju nekoliko hladnejše. Precej močni so vetrovi in zelo pogoste so nagle spremembe vremena. Morje na danskih obalah skoraj nikdar ne zamrzne. Dansko rastlinstvo ima srednjeevropski značaj. Le 8% površine zavzemajo gozdovi, pa še ti so večinoma nastali s pogozdovanjem pašnikov. Tudi živalstvo je takšuo kakor v Srednji Evropi.
Pogled na sever Evrope
kjer se je začeta odigravati usodna vojna drama
treba večino še izvežbatl. Norveška vojska štejo 6 pehotnih divizij s 1« pehotnimi polki, 3 polko konjenice, 3 topniško polke, 1 protiletalski topniški polk ln 1 polk tehničnih čet. V zadnjem času so ustanovili tudi nekaj motoriziranih ediuic ter izpopolnili protiletalsko obrambo. — Norveška vojna mornarica je majhna, saj obsegajo vse njene enote komaj 25.000 ton. V njenem sestavu so štiri stare obrežne oklopnice, trijo stari torpedni rušilci, 9 novih podmornic in 31 torpedovk. Precej dobro organizirano ima Norveška obrambo svoje obale, kar dokazuje trd odpor, ki so ga dajale obalske utrdbe nastopajočim nemškim bojnim ladjam. Ce je res, da se je obalskim baterijam posrečilo potopiti 26.000-tonsko nemško križarko »Gneisenau«, je to za Norvežane nadvse časten uspeh. — Letal ima Norveška okrog 500, od katerih jih je polovica sposobna za borbo v prvi liniji. Norveška letala so imela včeraj že priložnost prestati ognjeni krst v zraku in so se po domačih poročilih dobro obnesla. — Pomanjkljivost norveško armade je nekoliko v zastarelem orožju, tako pehotnem kakor topniškem, vendar so poskušali zadnja leta oborožitev izboljšati. Vsekakor pa je gotovo, da se norveška vojska, pa naj so bori še tako hrabro, ne bo mogla dolgo upirati nemški armadi, če ji ne pride pruvočasno pomoč zaveznikov.
Danska meri 42.931 km* in ima nekaj nad 3,800.000 prebivalcev (gostota prebivalstva je 87 na km2). Okrog 40% danskega prebivalstva živi v mestih, od katerih je največje danska prestolnica Kodanj na otoku Seeland z okrog 850.000 prebivalci. Razen mesta Arhus, ki leži na sredini vzhodne obale Jiitlanda in šteje okrog 100.000 prebivalcev, na Danskem ni večjih mest. Dansko prebivalstvo se razmeroma precej izseljuje, zlasti v Severno Ameriko. Dansko prebivalstvo pripada severnogermanski rasi in je razen malenkostne nemške manjšine na jugu Jiitlanda enotne narodnosti. Po veri je 98.6% Dancev luterancev, 0.7% katolikov, ostali pa so drugih krščanskih veroizpovedi in židje. Katoliška Cerkev ima v Kodanju apostolski vikariat, ki ima 17 podružnic. Izobrazba danskega prebivalstva je zelo visoka, nepismenih ljudi skoraj ni. Leta 1930 je bilo v deželi 4476 ljudskih šol, 400 strokovnih šol, 60 visokih ljudskih šol, dve univerzi (Kodanj in Arhus), ena tehnična visoka šola, visoka trgovska šola in umetnostna akademija.
Glavni pridobitni panogi Danske sta poljedelstvo in živinoreja, v manjši meri pa tudi ribolov in industrija. Glavna panoga je živinoreja, v kateri prekaša Danska vse druge evropske države. Gojijo govedo, konje, največ pa prašiče (nad 5 milijonov), na Jiitlandu pa tudi ovce. Poljedelstvo, ki je na račun živinoreje potisnjeno ob stran, ne pridela toliko, da bi bilo dovolj in mora zato ; Danska poljedelske proizvode uvažati. Glavni produkti pa, ki jih izvaža, so: mleko, surovo maslo, sir, mesa in jajca. Od tega izvaža Danska največ v Anglijo, in sicer blizu 60%. Zato pomeni zasedba Danske po Nemčiji precej hud udarec za Anglijo, ki bo morala ta uvoz nadomestiti iz svojih kolonij, če ga bo mogla. Med industrijskimi produkti je omeniti razne mlečne izdelke, mesne konzerve, margarino, cement, porcelan, tobačne izdelke itd. Težka industrija se ni mogla razviti,
Norveška
Druga severnoevropska država, ki zaenkrat še bije obupen in neenak boj za svojo svobodo in neodvisnost, je Norveška. Kraljevina Norveška zavzema 1756 km dolg in 100 do 400 km (na jugu) širok severozapadni pas Skandinavskega polotoka cb Atlantskem oceanu, Severnem ledenem morju, Severnem morju in prelivom Skagerakoin in Kategatom. Njena obala je dolga 3400 km, ako pa upoštevamo še neštevilne fjorde, po katerih je Norveška zaslovela kot turistična dežela po vsem svetu, in večje otoke, je norveška obala dejansko dolga 19.300 km. Na kopnem ji poteka meja skupno s Švedsko (1650 km) in s Finsko (920 km). Norveška meri brez polarnih otokov 323.795 km2 (je torej večja od Jugoslavije), od česar odpade na celino 301.800 km2, na otoke in otočiče, ki jih je okrog 150.000, pa 22.000 km2.
Norveška pokrajina je nekaj svojskega. Gorata je in gozdnata ter silno razsekana. Podnebje je mrzlo in vetrovno zlasti v notranjosti dežele. Na zapadu ob obali je precej toplejše kakor na vzhodu. Največ padavin letno izkazuje okolica Bergena (2145 mm). Norveška ima mnogo gorskih grebenov in njen najvišji vrh Glittertind meri 2481 m. Ima tudi več ledenikov, od katerih je najbolj znan Jostedalsbrfl, ki ima 12 »ledenih jezikov« in zavzema površino 282 kmJ. Posebnost norveške obale so fjordi, to so močno razčlenjeni zalivi, ki se zajedajo globoko v obalo. Zaradi teh fjordov je norveška obala najbolj čudovita obala na svetu.
Norveška Šteje nekaj manj kakor tri milijone prebivalcev in spada med najredkeje naseljene evropske države. Prebivalstvo v notranjosti države se peča s poljedelstvom, gozdarstvom in živinorejo, ob obali pa preživlja ljudi predvsem ribolov in pomorska trgovina. Norvežani spadajo k germanski rasi, po veri so pa do 97% luteranci. Ljudska prosveta je na zelo visoki stopnji. V deželi je okrog 3500 ljudskih šol, okrog 6000 kmečkih ljudskih šol, 350 nadaljevalnih šol, 20 trgovskih šol, 41 poljedelskih šol, 220 srednjih šol, 17 vojaških šol, 13 učiteljišč, univerza v Oslu itd., več visokih tehničnih šol itd. Nepismenih ni. — Norveška literatura, ki ji stojita na čelu Ibsen in Hamsun, si je utrla po prevodih pot v vse kulturne jezike.
Večina prebivalstva se peča, kakor rečeno, s poljedelstvom, gozdarstvom in ribolovom. Norveška je precej bogata na rudah, in sicer kopljejo na Sulit8almi in pri Trontheimu žvepleno rudo, železo pri Sydvarangrhu, srebro v Kongsbergu, dalje vdiram, baker, cink in nikelj. Premoga je precej na Spitzbergih. Dobro je razvita industrija, in sicer predvsem izdelava lesnega papirja, dalje elektrokemična industrija, industrija za predelavo rib, industrija gumijastih Čevljarskih izdelkov. Te industrije imajo velik pomen za norveški izvoz. Druge industrije imajo pomen le za domačo porabo. Norveška ima veliko trgovinsko mornarico. Sredi lanskega leta je štela norveška trgovinska mornarica nad 4500 ladij s skupno nad 2,300.000 brutto registrskimi tonami.
Oči vsega sveta so od torka zjutraj obrnjene na evropski sever, kjer se je pričela odigravati velika vojna drama. Vesti, ki prihajajo s tega novega evropskega bojišča, so še povsem nejasne in r ninogočem si nasprotujoče, vendar kljub temu že dajejo slutiti, da se bodo ravno na severu Evrope, tam, kjer je vsakdo zadnje čase najmanj pričakoval, sprožili odločilni dogodki, od katerih bo odvisen izid sedanje svetovne vojne in s tem vred usoda vse Evrope.
Zaenkrat je dejstvo to, da so Nemci zasedli Dansko in da se jim je posrečilo izkrcati se na raznih točkah norveške obale, odkoder poskušajo ob trdnem odporu norveške oborožene sile prodreti v notranjost dežele, ki si jo hočejo v vojaškem pogledu podrediti. Enote angleškega in francoskega vojnega brodovja, ki so prišle polagati mine ob norveški obali, niso mogle preprečiti nemškega podviga. Zdaj se te pomorske sile na več mestih bore z nemškimi vojnimi ladjami in vsak hip se pričakuje prihod glavne sile angleškega pomorskega brodovja, ki vozi s seboj tudi angleške in francoske kopne čete in bo s pomočjo velikih letalskih sil poskušalo izsiliti izkrcanje zavezniških čet na norveški obali ter tako ustvariti novo fronto proti Nemčiji. Poročila o tej pomorski bitki, ki divja vzdolž vse norveške obale, so še pomanjkljiva in zato ni prav nič mogoče predvideti, kam se bo nasmehnila vojna sreča. Dejstvo pa je, da Nemcem niti ni potrebna zmaga nad angleškim vojnim brodovjem; zanje je glavno to, da se bodo uspešno držali takrat, ko se bodo zavezniške čete poskušale izkrcati. Svetovna javnost napeto pričakuje, ali se bo zaveznikom posrečilo izkrcati čete na norveški obali in na norveškem ozemlju sprejeti odprt boj z nemško kopensko vojsko. Kajti le tako bodo mogli nuditi Norveški vso pomoč, ki so jo včeraj in danes obljubljali angleški in francoski državniki. Velikansko vlogo bo v teh bojih na severu imelo letalstvo in vprašanje je, komu bo mogoče poslati v boj večje letalske sile. Nemci imajo zaenkrat tudi tu boljši položaj. Z zasedenega danskega ozemlja predstavlja njihovim letalom polet na Norveško le kratek sprehod, dočim so angleške letalske baze precej oddaljene, da o francoskih sploh ne govorimo. Prezgodaj pa je dajati kakršne koli perspektive o izidu boja, ki se je pričel na severu Evrope.
V naslednjem podajamo našim čitateljem kratek oris obeh držav, ki sta trenutno v središču svetovne pozornosti.
Danska
Z evropskega zemljevida je izginila nova mala država: v noči med 8. in 9. aprilom je bila zapečatena samostojnost kraljevine Danske, ki so jo v dobrih osinili urah zasedle nemške čete, ne da bi bile naletele na najmanjši odpor danske oborožene sile. V veliki igri evropskih velesil je morala zginiti s pozornice mala država, ki je biia med vsemi nevtralci najbolj nevtralna in med vsemi nedolžnimi najbolj nedolžna.
Kraljevina Danska je bila najmanjša in najbolj na jugu ležeča od tako imenovanih nordijskih držav. Po svojem zemljepisnem položaju je zelo izpostavljena: leži med Srednjo Evropo in Skandinavskim polotokom ter med Vzhodnim in Severnim morjem in predstavlja zaradi tega važno prehodno področje. Po svoji strukturi, površinski kulturi, živalstvu in rastlinstvu spada k severo-nemškemu nižavju, po prebivalstvu, jeziku in kul-tudi pa se nagiba k Skandinaviji. Njeno ozemlje
Norveški narodni plet
Najlepša luteranska cerkev v Oslu
Občni zbor DSKA »Savice«
V petek, 5. aprila zvečer so imele naše katoliške akademičarske, včlanjene v »Savici« svoj 16. redni občni zbor v beli dvorani Unio-na. Občnega zl>oru se je udeležila ga. dr. Na-tlačenova, zastopnica kršč. žensk, društva, zastopnica kršč, ženske zveze, zastopnica kutoli-ških akad. starešink, zastopnica Prosvetne zveze, društveni duhovni vodju univerzitetni prof dr. Snoj in zastopniki brutskih akademskih društev.
Naše akademičarke delajo tiho same zase, vendar pa njihovo delo ni tako skromno, kot bi človek mislil. Lanske velike počitnice so priredile v Trebnjem na Dol. Tabor, ki je trajal en teden. Namen tega tabora je bilo zbli-žunje s kmetskimi dekleti, du bi se ol>ojcstran-sko sfK>znale. Zato so imele vsak dan zjutraj predavanja, katerim so sledile živahne debate. Predavale pa so 1 rebunjke in »Savičarke«. Prirejale so tudi izlete, da so tako vsaj malo spoznale življenje dolenjskega kmeta, predvsem žen in deklet.
Za letošnje velike počitnice nameravajo organizirati podoben tabor, ki naj bi imel poleg prosvetnega tudi narodno obrambni značaj nekje v Prekmurju.
Kar se tiče notranjega življenja imajo tedenske sestanke, na katerih jim predavajo izbrani predavatelji prevsem o vprašanjih, ki zadevajo študirajoče in izobraženo ženstvo. Vsak mesec enkrat pa se zberejo k skupni sv. maši.
»Savico« ima v svojem okviru tudi akad. Elizabetno konferenco, ki [»odpira revnejše akademičarke. Za božič in za veliko noč pa so se sjKjmnile tudi revnih družin v predmestju.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednica Pir.ca Zupančič, stud. med., podjiredsednica Ivanka Lavrič, stud. phil., tajnica I. Julka Bizjak, stud. iur., tajnica II. Majda Peterlin, stud. phil., blagajničarka Ančka Tranu, stud. phil., odbornice: Iva Stra-jan, phil. iur., Boža Osterc, stud. iur., Majda Pintar, stud. iur., knjižničarka Marija Janežič, stud. phil., nadzorni odbor: Frida Jazbec, cand. phil., Ilermina Grgič, cand. phil., razsodišče: Natalija Lavrič, cand. iur., Zora Pelan, stud. phil., Marija Kržič, Stud. iur.
ker ji manjkajo naravni pogoji (premog, rude in vodne sile). Največjo dansko industrijsko središče je Kodanj, ki je obenem tudi glavni vozel prometa |>o kopnem in morju.
Zunanja trgovina Danske je zelo živahna. Danska trgovinska mornarica šteje nad 2000 trgovskih ladij z nekaj nad 1,100.000 brutt register-skimi tonami. Danska ima okrog 5500 km železnic ni skoraj desetkrat toliko cestnega omrežja.
Od leta 1849 je Danska ustavna monarhija, v kateri vlada moška linija dinastije Schles\vig-Holstein-Sonderburg-Gliicksburg. Danska ustava datira od 5. junija 1915 in je bila spremenjena leta 1920. Zdaj je vladal na Danskem kralj Kristijan X., ki je [Jo personalni uniji obenem tudi kralj Islandije. Danski kralj mora biti po ustavi luteranec. Narodna skupščina (Kigsdag) sestoji f>, senata (Landsting) in spodnje zbornice (Folke-ting). Glavne danske politične stranke so: socialni demokratje, ki imajo v obeh zbornicah skoraj absolutno večino, kmečka levica, konservativci in radikalna levica. Polilično življenje v Danskem pa je zelo umerjeno.
O danski oboroženi sili zdaj ni več aktualno govoriti.
To bi bili nekateri podatki o danski državi, ki jo pod novimi gospodarji čaka negotova usoda. Koristi, ki jih je Nemčija pridobila z zasedbo Danske, leže na dlani: Najprej si je s tem ustvarila strateško oporišče za svojo akcijo v Skandinaviji, in to ne samo za zavojevanje Norveške, nego tudi za napad na Švedsko. Obenem je pridobila zase vso dansko živinorejsko produkcijo ter izvršila uspešen korak v svoji protiblokadi Velike Britanije.
Zanimivo je, da prinaša aprilska številka znane nemške propagandne revije »Freude und Ar-beit«, ki je te dni izšla, obsežen članek o Danski s številnimi slikami pod naslovom >Slara ljubezen do Danske« ...
Norveška je po ustavi iz leta 1814, ki je bila spremenjena še 1926, ustavna kraljevina, v kateri vlada moška veja rodbine Schles\vig - Holstein-Sonderburg-Gliickburg. Zdaj vlada krali Haakon VII., ki je zasedel prestol lota 1905. Leta 1896 se je poročil s princezinjo Maud, hčerko angleškega kralja Edvarda VII., ki je umrla leta 1938. Prestolonaslednik je princ Olaf, rojen 1903, ki se je leta 1929 poročil s princezinjo Marto Švedsko. Narodna skupščina (storting) se voli z neposredno in splošno volivno pravico vsaka tri leta. Iz svoje srede izbere gornji dom (Lagting), ostali pa tvorijo spodnji dom (Odelsting). Najmočnejša stranka so socialni demokratje, približno do polovice jim segajo konservativci, nekoliko slabši so liberalci in agrarci.
Zda j pa si oglejmo še norveško oboroženo silo, ki se trenutno zoperstavlja mnogo močnejšemu napadalcu. Norveška ima splošno vojaško dolžnost, toda regruti služijo samo štiri mesece, pa še to deloma v obrokih. O kakšni posebni vojaški izobrazbi Norvežanov torej ne more biti govora. Število aktivne vojske se giblje med 20 <n 30.000. V primeru vojne lahko postavijo Norvežani na bojišče do 150.000 izvežbanih mož, če bi pa mobilizirali vse za vojno sposobne moške, bi lahko postavili do 400.000 ljudi, od katerih pa bi bilo
Smučarji - planinci, sedaj v gore!
Debela zima v dolinah so polagoma poslavlja, I prvi dih pomladi veje čez poljane. Visoko v go- | rah še vse spi pod globoko snežno odejo Samo smučar planinec, ki ga žene hrepenenje v planine, uživa neznansko prijetno potikanje po zasneženi pokrajini pod toplimi žarki močnega sonca. V planinah jo že pričela spomladanska smuka s svojimi značilnostmi: zrnat sneg, daljši dnevi, večno modro nebo in žgoče sonce. Užitki smučarja planinca so popolni, ko se vzpenja in spušča po grebenih, vrhovnih in dolinah. Njegov trud jo vedno plačan z razgledom, smukom in zdravo zagorelo barvo.
Temno in tajinstveno leži Bohinjsko jezero v oklepu Julijcev. Prijetno jo sanjarjenje v žgočem spomladanskem soncu tik ob temnozeleni vodi. V Uskovnici stoji »Zlatorogt, vabljiv za vsakogar, ki želi počitka v prostem času. Ob bistrem potoku vodi složna pot k slapu iSavica«, ki je še okovan v leden oklep. l'o položnih ključih vodi steza dalje, stoletna tršata gorska drevesa stoje ob poti, že so družijo bradate smreke z mecesni viharniki in skozi polomljeno vrbovje nas pozdravlja izza ovinka Komna. Najpriljubljenejši izleti v tem času so s Kotline na Plešo, Uovnjač, Ku-kovo sedlo, Dolnik, Mah&vček, Bogatin s sedlom, O racija, Lanševica, Kal in Sedmera jezera. Povsod je dovolj snega in prijetne smuke.
Svetlo sonce nas predrami pod toplo odejo v koči pri Triglavskih jezerih. Oči so oslepljene od očarljivega bleska krasnega velikonočnega jutra sredi trde alpske zime. Zgodili smučarji že drčijt po beli odeji okrog zamrzlega jezera. Smuči pojejo |kx1 nogami, ko hitijo v skrajni konec prelepo doline k sedlu Dol nad Rjavimi mlakami. Levo nas spremlja oster greben raztegnjene gmote Velikega in Malega Špička, desno pa prepadne stene Tičarice, Kopice in Zelnarice. Zimske markacije — vodijo desno v Hribarico. Sonce ima neverjetno moč, goloroki stojimo na vrh Hribaric, lice nam žari kot v juliju. Smučke z nog in že je pripravljen priprost ležalni stol, zadovoljno se pražimo v višinskem soncu, sladko počivajoč občudujemo fantastične oblike bjlih oblakov, ki mirno jadrajo preko Kanjevca. ' ovratek je prava visoka pesem smuka in naglice.
Hribarice vabijo ponovno na naskok, saj čaka na drugi strani nebeški smuk po Volski dolini na Velo Polje, stopiti je treba še čez Bohinjska Vratca ali Konjsko sedlo in zopet gre pot navzgor na Kredarico, kjer bosta Triglavski dom in Staničeva koča nudili zavetišče onim smučar-ji ni, ki jih mika visokoalpski smuk na Triglavskem ledeniku. Po končani borbi z belim elementom in ožgani od Triglavskega sonca se vračajo razigrani smučarji skozi Krmo vedno nižje in nižje, kjer polagoma zmanjkuje beline, dokler ne naslopi trda kopnina, kjer je treba naložiti ljube deščice na rame in odkorakali po pisani jireprogi teloha in belega žafrana proti Mojstrani. Velikonočna zima v okolišu Triglava ostane planincu nepozabno doživetje.
Tudi v drugih predelih naših planin imamo spomladansko smuko. Poglejmo proti Kranjski gori, prijeten vzpon na Vršič, počitek v Erjavčevi koči; okrepčani zjutraj na Sleme in smuk v Tamar.
Kamniške planine imajo tudi svoje mikavnosti. Na Korošici je obilo snega, Kocbekov dom je oskrbovan od 16. marca dalje, Okrešelj vabi na svoja prostrana smučišča, Frišaufov dom nudi zavetišče od 21. ma'rra dalje. Krvavec ima še sneženo kapo ter obilo snega proti Kompoteli. Velika Planina menjava svoje obličje: na prisojnih straneh že kukajo prve pomladanske cvetlice izpod snega, na osojnih straneh pa še drče smučarji po snežnih pobočjih. Ves zimski čar Kamniških planin pa si ogledaš iz Kamniške Bistrice, kjer ob šumečem izviru Bistrice sanjariš o turah, ki jih boš napravil letošnje poletje od Grintavca do Ojstrice.
Sedaj, ko je velika noč blizu, vabijo zasneženi vrhovi v svoja okrilja, poromajte v njih kraljestvo, da se še zadnjič naužijete njih belih dobrot in lepot
Mali oglasi
V malih oirlaalh velja vaaka beaeda I din: tenltovanjakl »laal tdlu Ilehelo tlakane naalovne beaede «e računajo dvojni*. Najmanjši menek la nia!l oglaa IS din. • Malt •rlaal » plnfulejn tako] pri naročilo. - Pri OKlaalh reklamnega inataja ne raf.una enokolonaka, S inm rlank« oatltoa vmtlra po I din. • Za plamene odgovore (led* aiallb OKlaaov treba prllotltl tuamko.
			
I	\l\	liiin	Ulj
IU
LLLI:
Binkoštno romanje
Trsat —Rab alt Split — Ivar: najlepši majnlški Izlet po morju! Posebni vlak. polovična voznina! Od 25. aprila višja cena! Brezplačna navodila poš-ljo : »Po božjem nvetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 a.
Postrežnica
poštena, pridna, išče zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5377.
ilužbfrdobe
Dekle
v pomoč gospodinji, sprejmem. Florjanska 26-1.
Kuharico
srednjih let sprejmem v župnišče. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5382.
Sadjarskega vrtnarja
oženjenega, s prakso — sprejme takoj Nandor Bergl, Sv. Ivan, žabno.
Fanta
za raznašanje in gospodarska dola, sprejmem. -Podmllščakova ulica 11.
Kmečki fant
močan, trezen, nekadilec, 18 let star, dobi službo. Ponudbe z zahtevo mesečno plače poslati pod šifro »1. maj, I>jubijana X. poštni predal 208«.
Rdeli žebulM
nudimo po znižani cent. Sover & Komp., LJubljana.
Otroiki kotiček
Modno trgovino
za moško mouo, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5331.
la. suhe slive
bosanske, vreče po 50 kg 240 din, po 10 kg 58 din franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Karlovački rizling
na zalogi pri M. Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII., Gasilska ulica 3, telefon 23-96.
Kolesa
raznih svetovnih znamk kupite najceneje pri: Nova trgovina, Tyršova 36. Rabljena kolesa vzamemo v račun.	(1)
Krompir za seme
in prehrano, rani in pozni rožnik, šnefbok (lces-nlk), kraljiček - dobavlja malo in vagonske pošiljke Jos. Jeglltsch, Prager-sko.
senen voz, sanke, stiskat nico za grozdje, mlin za sadje in še mnogo drugih predmetov za gospodarstvo - prodam v nedeljo dne 14. aprila na licu mesta v šmartnem pil Litiji. - J. Razboršek,
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
čedno dekle
vajeno gospodinjstva — sprejmem takoj k dvema osebama. Dekleta iz trg. stroke imajo prednost. -Ponudbe s sliko v upravo »Slov.« pod »Trgovska hiša« št. 5413.
Krasno stavbisče
v bližini kolodvora Viž-marje, se proda. Pojasnila v kolodvorski restavraciji.

Hranilne knjižice
3% obveznice
In druge vrednostne papirje kupuje Id plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR | Aleksandrova cesta 40
Starine grofov Moscon
z inventarjem grtulu Pi-šece, bodo razprodane na dražbi v ponedeljek, dne 15. aprila v veliki dvorani hotela Metropol v Ljub ljanl. Predogled v nedeljo 14. aprila brez vstopnine Antikvitete Tizian, Ljubljana.
Ciprese
za parke, vrtne ograjo, pokopališča', Jt<Ji; v vseh dolžinah do dva metra, smrekce za živo mejo do enega metra višine, sadike gladkega bora do trt metre višine in macesno-ve sadiko okrog enega metra višine — Ima po ugodnih cenah naprodaj v lastni gozdni drevesnici Franc Dolenc, Preddvor nad Kranjem.
Opremo za trgovino
z mešanim blagom, prodam najceneje skupno ali pa posamezne kose, in sicer: stelaže za manu-fakturo, stelaže za spe-cerijo in droge z omaricami, zasteklene stelaže in prodajne mize za galanterijo, stekleno omaro za klobuke, več prodajnih miz, nekaj tisoč praznih steklenic itd. itd. Ogleda In kupi se lahko ha licu mesta v nedeljo, dne 14. aprila v fimartnu pri Litiji. - J. Razboršek.
ZAČARANI GOZD
(81) Tako j© preteklo celo leto. Nikdo ni več mislil na to, kar se je zgodilo, dokler nii izginil princ. Tedaj se je pa vsakdo spomnil strašne pretnje, ki jo je nekoč izgovorila čarovnica. Toda nikogar ni bilo, ki bi se upal iti v začarani gozd.
(82) Čarovnica pa sedi v svojem gradu in si od zadovoljstva mane roke. Strašno je njeno maščevanje nad kraljem. Nihče razen nje ne ve, kje je prinček. Pri tej misli se krohota, da se ji vidijo vsi njeni zobje.
{Kupimo
Dobro suhe deske
lipove in javorjovo, 3 cm, kupim. Ponudbo na: A. Rojlna, Ljubljana, Slomškova 16.
Vsakovrstno ZlfltO
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenab
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Krpe od trikot perila
domačega platna in stične, v večjih celih opranih kosih za politiranje, kupuje po 10 din za kg: Remec & Co„ Kamnik.
Vsakovrstno
ziafo kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvellr, Ljubljana ,Wolfova ulica ŠL3
Razglas
Z odlokom upravnega odbora pri oficirskem domu ljubljanskega gar-nizona z dne 5. aprila 1940 bo 11. maja 1940 ob 11. uri v dvorani oficirskega doma v Ljubljani, Tabor, prva ustmena javna licitacija za oddajo v zakup kuhinje in buffeta v oficirskem domu ljubljanskega garnizona za dobo od 1. junija 1940 do 31. maja 1941.
Pogoji za to licitacijo se lahko vidijo vsak dan od 8—18 v čitalnici oficirskega doma.
Kavcija v znesku 8000 din (osem tisoč) v gotovini ali v vrednostnih papirjih po borzni ceni se položi pri blagajni oficirskega doma do 10. ure za licitacijo določenega dne.
Ponudniki morajo imeti te-le listine:
spričevalo o državljanstvu;
potrdilo o pristojnosti;
potrdilo o dobrem obnašanju in da ni sodno kaznovan ali obsojen za grda dejanja;
potrdilo o priznani pravici za vodstvo gostilne in točenje alkoholnih
pijač;
zdravniško spričevalo državnega zdravnika o zdravju in sposobnosti ponudnika za vodstvo kuhinje, in buffeta v domu.
Št. 128 Uprave oficirskega doma v Ljubljani, Tabor 1,
dne 9. aprila 1940.
Viiai)<em
Trafika na velesejmu
se odda v zakup	ob velesejmu od 1. do	10. junija. Ponudbe na	velesejem v Ljubljani.
Naznanilo
vsem cenjenim odjemalcem, da se je trgovina Umetnost — Anton Demšar, preselila iz Cankarjevega nabrežja v Kolodvorsko ulico - nasproti kina »Sloga«.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE
Goldnerjevt
mesarski aparati
Osnovano 1906
BRATJE GOLDNER
SUBOTICA
Poročnik Heim
Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
Prvi del.
1.
ZASEDENO MESTO.
Ponedeljek, 10. maja 1915.
Ura v hotelu »Ville de Saint-Quorentin« je odbila deset. Tako ubrano in veselo je bila kot v mirnih in svobodnih dneh. Oficirji pruskega peš-polkj so prišli od Somme, da bi se za nekaj dni odpočili v zavzetem francoskem mestu. Preplavili so ves glavni trg.
Kmalu se je množica na široko razmaknila. Podkovani čevlji so zaškripali po asfaltu; oštroge so rezko žvenketale. Nihče več si ni upal dihati.
Polkovnik grof Niederstoff, armadni poveljnik, je dostojanstveno korakal in od časa do časa dvignil dva prsta k pasu svoje elegantne konjeniške čepice. Bil je sicer lahkomiseln in vihrav, a jedrnat človek. Za trenutek se je ustavil na pragu palače, v kateri je namestil pisarne svojega poveljstva. Popravil si je monokelj in ga naravnal proti straži, ki je obstala kot od strele zadeta. Usločil je svojo šestdesetletno f>ostavo še bolj ne-čimerno kot kdaj prej in vstopil.
V veži ga je sprejel njegov adjutant, garni-zijski major, stotnik Strohberg. Trikrat je krčevito priklonil svoje vitko telo. Bil je pravi tip meklenburškega konjenika.
»Nič novega?« ga je vprašal šef z značilno dobrohotnostjo, ki jo je kazal do tega svojega podrejenega. Kajti zelo ie ljubil vojaško eleganco, ki jo je Strohberg imel v obilni meri.
»Nič, gospod grof.«
Počasi je polkovnik prestopil prag in odšel mimo blagajniških okenc, za katerimi so se mu dvigali v pozdrav razni uradniki.
Civilisti, ki so tu kaj plačevali, ali so prišli
po propustnice ali kake druge rekvizicijske stvari, so se poglobili v opazovanje svojih ali sosedovih čevljev.
Grof je zavzdihnil. Rad bi bil priljubljen tudi pri Francozih; zato je blažil, kolikor je bilo mogoče strogost zmagovalčevega zakona. Toda ti Francozi mu niso bili prav nič hvaležni. Rajši bi se dajali pobijati, kakor da bi ga pozdravljali.
Polkovnik je stopil v svojo pisarno. Kmalu se je začulo grozno preklinjanje, ki je prihajalo iz ozkega, stranskega hodnika. Presenečenega polkovnika je kar prikovalo na stol. Vrata so se s silo odprla in butnila ob zid. Opotekaje se je vstopil nek civilist. Preganjal ga je vrhovni poročnik Heim, ki je gologlav in pijan od besnosti vihtel korobač nad glavo. Francoz se je nesrečno zadel ob armadnega poveljnika, se omahovaje obrnil in se hotel opravičiti, a ni se mu posrečilo izgovoriti niti ene besede.
Orof je čisto natančno videl njegove zbegane in izčrpane oči. Zasmilil se mu je, a bilo je že prepozno.
»Požeruh!« je zarjul po francosko Heim. »še gospoda grofa ne pustiš pri miru. Drago boš to plačal, potepuh!«
Dvakrat je zamahnil s korobačem, da je kar zažvižgalo. Na moževem obrazu se je zablestela kaplja krvi, nato še druga in nastali sta dve široki, rdeči brazgotini, ki sta krvaveli.
Francoz je bil visok in suh kmet. Nosil jc predpasnik iz modrega blaga. Že od nekdaj se ni nič bal. Tudi sedaj ga ni moglo nič ustrašiti.
»Fuj te bodi, fiotepuh! Umazanec! Vso skledo ti bom stlačil v trebuh ...«
Kmet se je vrgel na Heima. Njegove stisnjene žilave pesti so udarjale po njem. Oficirjev korobač, ki je bil še vedno dvignjen, se je kar tresel in se ni upal udarjati. Dva mogočna, zeleno oblečena orožnika sta mu priskočila na pomoč. A potrebovala sta še okrepitve, da sta odvedla kmeta.
»Heim,« je zelo hladno rekel armadni jiovelj-nik, »naj vam bo to v poduk. Samo še sekundo
in kmet bi vas bil zmečkal kot muho. To je bilo grdo in kar je še slabše, naravnost smešno. Kaj vam je storil ta dobri mož!«
Vrhovni pioročnik je pojasnil položaj. Imel je čudno živčno navado, da se mu je nagubal obraz, kadar je bil jezen. Šop rjavih las mu je padel na čelo. Njegove črne in bistre oči so bile izbuljene. Z vidnim najjorom je skušal vtisniti svojemu spremenljivemu obličju običajen, brezoseben izraz. Orol pa je kljub temu znova in še bolj sjx>znal mučen fizičen odboj, ki mu je odtujeval tega podrejenega, ki ga ni sam izbral.
»Gospod grol, malo je manjkalo, da ni zastrupil večino naših ljudi.«
»Ah! Gromska strela!« je vzkliknil Niederstoff prestrašeno. »Da, da, razumem, to je važno. V kakšnih okoliščinah?«
»Vojakom, ki so stražili skupino civilnih ujetnikov, je dal vrč mošta.«
»Hudiča! Žrtve!«
»Da, to se pravi... samo bolni so.«
»Ali bi lahko ugotovili, kakšnega strupa se je posluževal? Odgovarjali boste!«
»Preiskava je v polnem teku, gospod grof. Ko smo spoznali resnobo dejanja, sem se jaz še osebno za to zanimal...«
»O, prosim, kar nič ne pretiravajmo, Heim,« je malomarno in nekoliko prezirljivo posegel vmes Strohberg.
Ta miren in navadno tih kolos je imel poleg tega, da je bil neobhodno potreben svojemu šefu, tudi to lastnost, da je govoril le to, kar je dobro vedel. Niederstoff je prisluhnil.
»Torej, zdaj sem jaz na vrsti. Predvčerajšnjim je v resnici ta kmet hotel dati ujetnikom vrč svežega mošta. Naši vojaki pa so naredili dvojno napako, da ga niso odklonili, ampak so ga celo sami popili. Včeraj je mož prišel še z drugim vrčem, a je bil priinešai svoji pijači veliko škatlo čistilne soli. Edino stvarna posledica je bila, da dva ali trije bolj požrešni niso smeli ves dan potegniti navzgor svojih hlač. Za to zasluži po
zakonu osem dni ječe in sto mark denarne kazni in morebiti še to samo f>ogojno.«
Utrujen od dolgega govorjenja je Strohberg utihnil. Njegovo široko masivno obličje je bilo mirno in ni nič izražalo.
Ledeni Heimov pogled je vznemiril armadnega poveljnika.
»Alislim, da je še prezgodaj, da bi s preprosto šalo zaključili začeto preiskavo in ...«
»Sam se bom prepričal o zadevi s tem nesrečnikom. Jutri na raport, prosim. Ko se boste počesali in dobro napravili, se boste javili s svojim osebjem pri meni.«
Niederstoff je s svojim zvestim Strohbergom odšel v svojo sobo. Tu je vzkipel:
»Nič več ne morem živeti s tem čudakom. Kako naj se ga znebim?«
»Nemogoče, gospod grof.«
Višja oblast je vsilila Heima poveljstvu Saint-Quorentina, uradno kot policijskega oficirja, pol-uradno pa z naslovom kontrašpionažnega komisarja. Zapovedujoča brzojavka iz glavnega generalnega štaba ga je pridelila Niederstoffu.
»Sicer pa je zelo dobrodošel,« je nadaljeval Strohberg. -Opravlja vsa nizka opravila, ki bi drugim našim oficirjem nič ne ugajala. Strast ima do svojega opravila kakor dober lovski pes do lova. Čudovito pozna svoje opravilo. Neprestano ga zvesto opravlja. Niti ne spi. Niti ne jčl Razumljivo je, da strahuje vse mesto. Ali ni potreba prav to delati? Mesto kar mrgoli skritih vojakov, angleških ranjencev, francoskih domobrancev in veliko vohunov. Imajo orožje, poštne golobe in ne vem, kaj še vse. Morebiti, gospod grol, da brez Heima...«
»Ni mi po godu. To ni German. Če moramo biti mi strogi, smo le, če gre za vzgojno, filozofsko ali politično stvar. Ta pa je »ein Welche«, krut in maščevalen brez koristi, le za naslado. Lahko bi rekli, da hoče v valu francoske krvi prikriti svoj alzaški izvor.«
Urednik: Viktor Ceniil
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: jože Kramariž	Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Najnovejša poročila
Angleško brodovje vdrlo v fjord Oslo Angleži zavzeli Bergen in Trondhajm
Londonski radio je danes zjutraj sporočil, da je bilo nemško brodovje v K a tega tu docela poraženo
Nemško poročilo iz Narvika
London, 11. aprila, r. Ob tričetrt na eno zjutraj je londonski radio razglasil to le sporočilo:
V pomorski bitki, ki je danes popoldne divjala med Kategatom in fjordom Oslo, so bile nemške pomorske sile docela poraženo. Poraženo nemško brodovje se jc moralo umakniti. Angleške vojne ladje so že vdrlo v fjord Oslo, kjer so nemškim četam, ki stoje v glavnem norveškem mestu Oslo, poslale ultimat, naj se brezpogojno udajo.
Stockholm, 10. aprila, t. Reuter poroča: Merodajui angleški krogi potrjujejo, da so se angleške čete izkrcale v Trondhajmu in Ber-genu na Norveškem. Angleži so zasedli fjorde in mesta istega imena.
London, 11. aprila, r. Ob eni po polnoči je bilo izdano to le sporočilo: Potrjuje se poročilo, da so angleške sile zavzelo norveški mesti ter fjorda Bergen in Trondhajm. To je potrdil sam angleški poslanik v Stoekholinu. Prav tako pa je to novico norveškemu narodu sporočil predsednik norveškega parlamenta llambrii ter povedal, da so Angleži ti dve mesti zasedli v sredo, dne 10. aprila ob dveh popoldne.
Pomorska bitka v ECategatu
London, 10. aprila, o. Reuter poroča: V bitki pri Mnrstrandu so angleške vojne ladje potopile dve nemški vojni ladji.
Stockholm, 10. aprila, o. Bilka blizu švedske obale, ki so jo gledali iz Goteborga, se je začela nocoj okoli 6 zvečer. Britanske vojne ladje so napadle transport nemških transportnih ladij, ki so ga varovale nemške vojne ladje. Nemške vojne ladje so se postavile v
bran ter skušale pregnati sovražnika. Bitke, ki je nastala, se je udeleževalo nu obeh straneh tudi letalstvo. Ob 9 zvečer se je zdelo, du se je bitka končala ter du je bil nemški transport razkropljen. Vendar je od daleč še vedno mogoče slišati grmenje to|>ov ter bučanje letal, ki so se v celih jutah udeleževala bitke.
London, 10. aprila, o. Angleške vojne ladje ko so se Nemci izkreavali v Stavangerju v jansand, ki so ga Nemci včeraj zasedli.
Stockholm, 10. aprila, t. Reuter poroča: Blizu Marstrunda pri otoku Paternoster je angleško vojno brodovje opazilo kakih 12 velikih nemških transportnih ladij, ki so bile v spremstvu nemških vojnih Indij. Angleži so takoj napadli to skupino in potopili dve transportni ladji. Drugo sovražno brodovje se je razpršilo. — Ob vhodu v fjord Oslo s<i angleška letalu z bombami napadla nemški torpedni rušilec ter ga potopila.
London, 10. aprila, t. Blizu švedske obale je bila velika pomorska bitka med angleškim in nemškim brodovjem. Angleži so uničili štiri nemške vojne ladje.
London, 10. aprila, t. V pomorski bitki, ki ob vsej norveški obali divja že 30 ur, so Angleži doslej potopili 14 nemških vojnih ladij in 13 nemških trgovskih parnikov.
London. 10. aprila. o. Po poročilih, ki pa niso od nikoder potrjena, je končni rezultat pomorske bitke ob švedski obali ta, dn je Nemčija izgubila 15 vojnih ladij (?).
London, 10. aprila. AA. Reuter: Danes so bila britanska letala neprestano na ogledniških poletih nad norveško obalo Fno britansko letalo se je spustilo na letališče v Stavangorju na višino 20 m in fotografiralo pri tej priliki nemška letala, ki so bila na letališču. Britanski pilot je dobil ukaz, naj zbere podutke in fotografira, nato pa naj se vrne na oporišče. Danes je prišlo do borbo med britanskimi in nemškimi letali. V tej borbi je bilo poškodovano nemško letalo tipa Heinkel, na drugem' letalu pa je bil ubit en član posadke.
London. 10. apriln. AA. Reuter: Radijska postaja v .Stockholmu sporoča, da so britanske lx)jne ladje potopile nemško linijsko ladjo ne daleč od Arendala.
Norvežani se uspešno bore proti Nemcem
London, 11. aprila, r. Reuter je v zgodnjih jutranjih urah izdal sporočilo, da so norveške čete pri Elvcrsumu porazile nemške oddelke. V tej bitki so Nemci imeli več sto mrtvih. Prav tako se norveški oddelki uspešno bore z Nemci na črti 63 km severno od mesta Oslo.
Stockholm, 10. aprila, t. Reuier poroča: Listi poročajo, da je v bitki, ki je nastala, ko so se Nemci izkreavali v Stavangerju v torek ob eni popoldne, padlo mnogo vojakov na nemški in norveški strani. Boj meri Norvežani in Nemci je bil nenavadno hud. Norveški rušilec »Aeger« je pred Stavangerom potopil nemško transportno ladjo. Kasneje pa so nemška letala napadla ta norveški rušilec ter ga potopila. Ko so Nemci zasedali glav. norveško mesto Oslo, je v boju padlo 120 norveških vojakov.
Potrjuje se, dn so Nemci zavzeli mesto in fjord Trondhajm brez vsakega boja. Posadka mornariške postaje Warnes blizu Trondhajma se je umaknila ter pozneje spet zavzela most Meraker, 12 milj vzhodno od Trondhajma. Nad ,AVarnesom je bilo sestreljeno eno nem. letalo.
Stockholm, 10. aprila, t. Reuter poroča:
Ni znano, kje se zdaj nahaja norveška vlada, ki se je bila iz Osla umaknila. Predsednika norveškega parlamenta pričakujejo nocoj v Stockholm.
Stockholm, 10. aprila. T. Danes so blizu švedsko-norveške meje opazili mnogo nemških letal. Nekatera letala so kasneje krožila tudi nad švedskim ozemljem
London, 10. aprila, t. Reuter: Bitka med norveškimi in nemškimi četami severno od Osla traja dalje. Nemška poročila pravijo, da so Nemci že zasedli mesto II a mar, kamor je norveška vlada najprej zbežala iz Osla.
Srditi boji se razvijajo tudi med Bergenom in Kongsvingerjem, to je kakšnih 60 km zahodno od Osla.
Stockholm, 10. aprila, t. Reuter poroča: Od začetka nemškega napada na Norveško pa do flavi je bilo v fjordu Oslo potopljenega nemškega brodovja za kakih 40.000 ton. švedski vojaški strokovnjak naglasa, da je Nemčija s svojim napadom na Norveško padla v zvito pripravljeno angleško past.
Stockholm, 10. aprila, t. Reuter poroča: Nemška letala so bombardirala mesta Dram-men. Droeborg in Osknrborg v fjordu Oslo, ki jih še drže norveške čete. V teli mestih je nastnlo mnogo požarov. Ranjenih je bilo precej ljudi.
švedski list »Aftobladet« poroča, da je norveško vojno brodovje napadlo nemško vojno brodovje, ki jc prišlo v luko Flverum ter Nemce od tam pregnalo. V tej bitki je pudlo več sto nemških mornarjev.
Wnshington, 10. aprila. AA. Reuter: V tukajšnjem norveškem poslaništvu izjavljajo, da so dobili zanesljivo poročilo, da je norveška vlada sklenila nadaljevati z odporom proti nemškemu napadu Po sporočilu storkholmske-ga rudija, ki je bržkone prišlo iz norveškega vira, je predsednik norveške vlade izjavil, da so nemške čete, ki zasedajo mesta na Norveškem relativno maloštevilne in dn bodo po-polnomn nesposobne, če se prepreči dohod novih čet iz Nemčije na Norveško, kajti na Norveškem je ukazana mobilizacija vseh norveških čet.
Malino, 10. aprila. AA. Reuter: Norveške čete se nahajajo v bližini Alveruma, ki je 30 j milj severno od Osla in dajejo močan odpor ] nemškim četam, ki se skušajo prebiti skozi utrjeno črto. "u najnovejših vesteh se vodi t
velika borba, vendar o njej še niso znane nobene podrobnosti.
London, 10. aprila. AA. Reuter: Kakor se izve so zvečer še delovale norveške obalne baterije, ki streljajo na nemške vojne ladje. Ob 17.15 je radijska postaja o Oslu. ki je pod nadziorstvom Nemcev sporočila, naj baterije prenehajo z ognjem.
v zraku
London, 10. aprila, t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da je angleško lelalo vrste »Ilurri-cane« na severovzhodni obali Anglije sestrelilo dva nemška bombnika vrste »Heinkel«.
Berlin, 10. aprila. A A. DNB: Po sporočilu vrhovnega poveljstva so nemške oborožene sile zbile dva britanska bombnika tipa »Sunderlandi:, tako imenovani »leteči trdnjavi«.
London, 10. aprila. A A. Havas: Britanska ogledniška letala so danes dopoldne letela nad letališčem v Stavangru. Letala so letela zelo nizko in se jim je posrečilo videti vsa nemška letala, ki so bila na tem letališču.
Berlin 10. aprila. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Danes zjutraj so angleške pomorske sile poskušale vdreti v Narvik. Nemške ladje, ki so vsidrune v pristanišču so napad odbile in so imeli Angleža občutne izgube. Trije britanski rušilci so uničeni. Drugi rušilec, kukor sporoča suma britanska admirulite-ta, pu jo nesposoben za borlx>. Pri drugi priliki pa jc bil 8. aprila potopljen še en britun-ski rušilec.
Kako so Nemci zavzeli Oslo
Slockhulm, 10. aprila. AA. Reuter: Dopisnik iz Osla, ki je včeraj prisostvoval vkorakanju nemških čet v Oslu pa je nato pobegnil čez mejo na Švedsko, se je danes javil iz Stockholma. Posrečilo se mu je okrog jiolnoči prekoračiti mejo. Včeraj sem jirisostvoval vdoru nemških Čet v Oslu. Danes popoldne sem prispel v Stockholm. Okrog 15 so Nemci vkorakali v mesto. Bilo je tisoč vojakov. Vsak je imel s seboj puško in velike količine "streliva. Strojne puške so prinesli takos da so bilo takoj pripravljene za streljanje. Nemci niso naleteli na noben odjior, ker je mesto kapituliralo iz strahu pred bombardiranjem iz nemških letal, ki so bombardirala pristanišča, vojaške objekte v okolici in streljala iz strojnic. Čete so zasedle vse vojaške objekte in utrdbe. 50 nemških bombnikov je stalno letalo nad Oslom in strašilo prebivalstvo, da se ne bi upiralo. Okrog poldne se je začelo izseljevanje žena in otrok, ki so odnašali s seboj najbolj potrebne stvari. Vse pisarne in banke so zaprte.
Kaj počenja Sovjetska Rušita
Stockholm, 10. aprila t. Reuter jioroča: Švedski list »AftonbfadeU ]>oroču, du se je Sovjetska Rusija izjavila, da ostane nevtralna, vendar le zbira velike čete vojakov v severni Rusiji. Sovjetsko brodovje je pod puro pripravljeno, da lahko vsak čas zajnisti svoje luke ob Severnem Ledenem morju ter odplove proti jugu.
Sijajen uspeh
Akademskega pevskega zbora v Belgradu
Belgrad, 10. aprila, m. Pred popolnoma razprodano veliko dvorano Kolarčeve ljudske uni-vei^e je danes s slovensko pesmijo nastopil Akademski pevski zbor iz Ljubljane. Koncert je bil deležen obiska najvišjih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Koncerta se je udeležil tudi zastopnik Nj. kr. Veličanstva kraljice Marije major Ajdarič. Nadalje so bili navzoči: predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček, gradbeni minister dr. Miha Krek, finančni minister dr. Juraj Šutej, prosvetni minister Božidar Maksimovič, trgovinski minister dr. Andres, prometni minister inž. Bešlič ter opolnomočeni minister Jukič. Koncerta so se udeležili tudi zastopniki diplomatskega zbora na čelu s papeškim nuncijem msgr. Feliceni.
Akademski pevski zbor je v svojem koncertnem nastopu dovršeno podal pesem slovenske romantike. Številni poslušalci, ki jih je bila polna dvorana, so res krasno podano slovensko pesem sprejeli z burnim in dolgotrajnim ploskanjem. Akademski pevski zbor iz Ljubljane je v vsakem oziru deležen popolnega uspeha.
Madžarski tuisko-prometni strokovnjaki v L'yb!fan
Ljubljana, 10. aprila. Zastopniki najvažnejših madžarskih tuj6ko-pro-metnih ustanov, ki 60 prišli na obisk v Slovenijo, so včeraj dopoldne obiskali Bohinj. Imeli so izredno krasno vreme, z lepim razgledom, narava pa jih je pozdravila s prvim pomladanskim cvetjem, tako da je bil bohinjski kot za vse pravo doživetje. Včeraj popoldne so 6e odpeljali madžarski gostje v gornjo savsko dolino, kjer so ob lepem vremenu občudovali pravljično Martuljkovo skupino ter si ogledali Kranjsko goro in razgled po naših vrhovih iz ceste na Vršič. Ze v ponedeljek zvečer je bila gostom prirejena na Bledu v hotelu »Toplice« slovesna večerja, na kateri je bil tudi ravnatelj ljubljanske tuj-sko-prometne zveze g. dr. Ciril Žižek, blejski župan g. dr. Benedik, predsednik blejske zdraviliške komisije g. Anton Vovk in drugi. Gostje so noč od torka na sredo tudi prespali na Bledu, danes zjutraj pa so se z avtobusom vrnili v Ljubljano, kjer 60 najprej obiskali Narodno galerijo, po kateri jih je vodil g. Zorman. Nato so gostje odšli na magistrat, kjer jih je sprejel župan dr. Adlešič. Mestna občina je priredila gostom opoldne v srebrni dvorani hotela »Union« malico, pri kateri so bili župan dr. Adlešič, zastopnik SPD dr. Brilej, načelnik trgovinskega oddelka banske uprave Terstenjak, načelnik prometnega oddelka državnih želcznic Podbregar, inšpektor \Vester, predsednik tujsko-prometne zveze v Ljubljani dr. Ratej in zastopnik mariborske tujsko-prometne zveze in ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina dr. Gračner. Gostje so bili z vsem potovanjem po Jugoslaviji zelo zadovoljni, posebno pa fih je razveselilo dejstvo, da je njihovo potovanje prav zadnje dni doseglo svoj višek. Soglasno so priznavali, da so zadnje dol, ko so si pod vodstvom dr. Žižka in taj-
nika gostinskega odseka Zbornice za TOl dr. Ko-ceta ogledali Slovenijo, doživeli največje presenečenje. Spoznali so, da je res to, kar so že slišali, a niso verjeli, da je namreč Slovenija po svoji lepoti enakovredna nekaterim mnogo bolj znanim in stavljenim predelom Švice m Tirolske. Prepričali so se tudi, da so hoteli na Gorenjskem izredno primerni za mad-ža-ske goste, zaradi česar bodo izpeljali še uspešnejšo propagando za obisk naših krajev. Istočasno pa so poudarjali, da računajo tudi na obisk iz Slovenije, saj so se prepričali, da le malokdo od nas jx>-zna lepo prestolnico Madžarske — Budimpešto, ki je prav gotovo za nas Slovence razmeroma blizu in vredna ogleda Gostje so se odpeljali z vlakom, ki odhaja ob 13.11, nazaj v domovino. Pri slovesu na kolodvoru pa so jim zastopniki tujsko-prometne zveze izročili okusne albume z lepimi povečavami naših najlepših krajev v 6pomin na sedanji obisk. Prav tako so dobili gostje vse reprezentativne prospekte slovenskih letovišč in prisrčno tiskano odhodnieo z lepim šopkem pomladanskega cvetja.. Železniško ravnateljstvo je gostom pripravilo poseben vagon in ko jim žel;imo srečno jjotovanje, upamo, da so od nas odnesli le najlepše vtise.
Živahen krompirjev trg
Ljubljana, 10. aprila.
Sezona za semenski krompir se še vedno dobro razvija. Sv. Petra nasip je postal sedaj sjiomladi pravo tržišče za semenski krompir vseh vrst. l'u je prostor, kamor dovažnjo krompir iz vseh kra jev Gorenjske, Dolenjske,' deloma Notranjske in s Posavja. Kmetje vsako leto skušajo menjati krompirjevo seme, ker je znano in dognano, da isti krompir na isti zemlji ne obrodi dobro in da se glede kakovosti počasi izpridi in postane sad od leta do leta slubejši. Posavci najraje nakupujejo za svoje njive gorenjski krompir, pa tudi dolenjca močno obrajtajo.
Kmečki vozniki morajo dostikrat prevoziti več kilometrov dolgo pot z doma nu ljubljanski trg. Po glavnih cestah Gorenjske in Dolenjske je |m> noči pred sejmom o|>ažuti kur cele kolone voz, ki vozijo krompir in hkrnti prepel jttjejo tudi jajca raznim preknpčeviil kam. Kmetje od Krke /agradca in Stične krenejo že okoli ') prejšnjo noč na pol V Grosupljem «e ustavijo in se nekoliko odpočijej<> v prvi vrsti, dn nakrmijo in napoje živino. Nato odrinejo dalje jiroti Ljubljani, dn pridejo ž t okoli 8 no trg in dobe primerno dobro mesto
Včerajšnji trg je bil v vsakem pogledu najživahnejši in največji glede množine blaga. Bilo je okoli 10 dopoldne do 120 velikih le nekaj malih voz krompirju. Računajo povprečno. da je bilo no trgu do 2000 vreč v te/i do 100.000 kg. Neki kmet i/ Vodic je pripeljal na trg nad 3000 kg lepega krompirja, ki ga jc kmalu prodni. Bil je re« prvovrsten, zdrav in najboljši z a seme. Iz Gorenjske je bilo največ voz iz Vodic, Škartične. Sm'ednika in tudi i/ okolice škof je l.oke. I udi iz domžalske smeri je bilo na trgu nekaj voz. Mnogo krompirja je bilo od ižanske in vrhniške strani. Nekaj voz je bilo celo iz Notranjske. Kujičijo so bile splošno živahne in povoline.
V glavnem je cena krompirju včeraj nekoliko padla. Kifelčar, ki ga je bilo le nekaj HM) kg, je bil najdražji, namreč po 2.50 din ksr. Zgodnji rožnik od 2 do 2.25 din kg. Pozni, lejii in zdravi beli kroui|)ir je bil splošno po 2 din kilogram, cena pu je pozneje jia.llu tudi na 1.80 din. To se je včeraj prvikrat zgodilo Ljubljanske gospodinje so hitele nakupovat krompir za domače gospodinjstvo, kajti po trgovinah je že začelo primanjkovati krompirju, ki je postal dražji in ga sedaj trgovci že prodajajo po 2.50 do 2.75 din kg.
I »Triglavska roža«, pravljična igra s petjem v 4 dejanjih, ki jo je »pisal M. Kunčič in nanizal vanjo vse polno triglavske folklore, bo prvič uprizorjena na materinski proslavi Krščanskega ženskega društva v ljubljanskem opernem gledališču dne 15 t. m. ob 7 zvečer. Ta igra je namenjena za odrasle in za mladino. Pevske točke je spretno uglasbii dr Anton Dolinar. Vstopnice 6c dobe od danes dalje v opernem gledališču.
1 Stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda rastejo iz tal Ze lansko jesen je začel Pokojninski zavod Zidat: ob Nuttfki in bodoči Muzejski ulici tri velike stanov w:fke hiše. Do zime jc šla graditev le počasi aped rok in so bili zabetonir.ini le obsežn betonski temelji Srcmladi so začeli kamnoseki ži zgodaj z obdelovanjem kamenja, s katerim bodo stavbe v pritličju obložene Zadnje čase pa so prijel, za delo tudi že zidarj- in tako so začeli že rast: n3 stavbah pritlični zidovi. V glavnem gradijo sedaj še z betonom, v kratkem pa bndo začel: tudi z opečnim zidom, na kar bodo stavbe precej hitreje rasle.
1 »Mladinski dnevi« je naslov zvočnemu filmu, ki je izšel iz delavnice Prosvetne zveze Tako prv; kakor drugi del lilma se je zelo posrečil, saj prikazuje najlepše prizore sprevoda, v drugem delu pa telovadne nastope na Stadinonu. Tako v slikovnem kakor tudi v glasbenem oziru se jc dobro posrečil tudi II. del filma. V nedeljo, 14. aprila ob pol 11 se bo ta film javnosti pokazal na matineji v kinu Union. Prosvetna zveza vljudno vabi zlasti članstvo ljubljanskih prosvetnih društev, Fantovskih odsekov, Dekliških krožkov in krožkov Slov. dijaške zveze, da se te matineje v čim večjem številu udeleži. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7-1 po 5 din za vse sedeže brez izjeme.
1 »Sneguljčica« na odru Trnovskega prosvetnega doma. Preteklo nedeljo ie uprizorilo Prosvetno društvo Trnovo pravljično igro v petih dejanjih »Sneguljčico« s popolnim uspehom. Vse vloge so bile v odličnih rokah, še prav posebno z vso dovršenostjo so rešili svoje vloge škratje, ki so bili deležni odobravanja vseh prisjtnih. Društveni dom je bil mnogo premajhen, da bi sprejel vso množico, ki je hotela prisostvovati pri premieri ene izmed najbolj priljubljene pravljične igre. Igro ponovi Prosvetno društvo v nedelj?, 14. aprila, ob 3 popoldne. Predprodaja vstcpnic od 10 do 12 dop
1 Namesto venca na grob blagopokojne gdč Urške Strah je darovala ga. Agnitsch Angela 100 dinarjev za reveže Elizabetne konference pri Svetem Petru. Bog povrnil
1 Nad kupci starega železa bo treba uvesti strožje nadzorstvo. Kupčija s starim železom cvelc kot še nikdar in to so izkorlstih številni uzmoviči, ki kradejo železo kar na debelo. Tako nam sporoča naš naročnik, da so mu tatovi sredi Ljubljane prfd nedavnim odnesli ponoči iz delavnice dolg pogonski fermen. V noči od torka na sredo pa so ga obiskal; tatovi vnovič. Z dvorišča so odnesli kar dve veliki in težki železni traverzi, ki bosta napravili prav gotovo isto žalostno pot kot V6e drugo v zadnjih mesecih v Ljubljani nakradeno železje. Vzroka, da se tatv;ne starega železa tako množe, ne najdemo le v dvigarou cen starega železa, ampak še posebej v brezvv.stno^ti nekaterih, večinoma niti ne pniavlje-nin nakupovalcev starega železa Nujno potrebno bo da se nadzorstvo nad vsemi, ki kakor koli kupčujejo s starinr. železom, pcostn, da se na ta način naideio in zamaše kanali, po katerih se sedaj spravlja ukradena železnica iz Ljubljane. Nemogočo je namreč misliti, da bi vestni prekupčevalci s starim železom mogli nakupovati od neznanih ali celo sumljivih pro dajalcev staro žele/r.ino, kateri se že na zunaj po zna, da je bila s silo pokvarjena ali razbita samo zato, da jo ie mogoče prodati kot staro železo.
1 Zborovanje gostinskih nameščencev v Ljublja-nL Zveza gostinskih nameščencev Jugoslavije, sekcija v Ljubljani, sklicuje svoj redni letn; občni zbor v noči od 15. na 16 aprila 1910 ob pol 3 zjutraj v m?li dvorani Delavske zbornice na Miklošičev: cesti Dnevni red ie razviden iz razposlanih vabil Na občnem zboru bodo podana zanimiva poročila o dosedanjem strokovnem delovanju sekcije, o nov Uredbi za gostinske nameščence in se bodo reševala druga aktualna vprašanja. Vabimo vse članstvo in v splošnem gostinske nameščence in nameščenkc. da se občnega zbora udeleže v polnem številu in rc prepričajo o intenzivnem delu njihove stanovske organizacije. — Odbor.
Plašči
na;nove;š mode!;
pri
»LAMA«! Maribor Kočevje
Tečaji italijanskega jezika v Kočevju. A' Kočevju bo zavod za italijansko kulturo i/ Ljubljane otvoril tečaje italijanskega jezika, ki jih bo dvakrat na teden imela gu. Anna Mariu Tosoni.
I
Danes II. del senzacionalnih TIM TAYL0RJE\ 111 pustolovščin v filmu
Titu Tay2orjeua sreča
Kino Sloga
Telefon 27-30 Ob 16., 19. in 21. uri
m.
KULTURNI OBZORNIK
Dva govora ob otvoritvi Instituta za italijansko kulturo v Ljubljani
G. senator Giuliano Balblno:
(Podajamo ga v ekscerptu.)
Senator Balbino je uvodoma nanašal, kako da je v sedanjem času, v katerem bo medsebojna nasprotstva v človeštvu narastla do strahovitih iznier, potrebna globoka \>era, da se bo prav zaradi tega vpostavila še večja harmonija ined narodi, zaradi česar so potrebne med njimi dobre kulturne zveze, pa ne na hladnem preračunu, ampak v čim bližjem Btiku duše z dušo. Med slovansko dušo, ki jo označuje stremljenje v brezmejni prostor najbolj širokih obzorij, in italijansko dušo, ki se odlikuje po svojem čutu za klasično mero, je tudi nasprotstvo, toda obe drtuga drugo kličeta od dveh skrajnih točk, da bi se med seboj dopolnili. Seveda je v ta namen potrebno dobro poznavanje kulture enega in drugegja naroda.
Kar se tiče italijanskega dnhovnega življenja ▼ zadnjih vekovih, je treba, da bi razumeli njega razvoj vedeti, da se je nahajati italijanski narod v 18. in 19. stoletju, ko je bila -vsa evropska duša zrevolucionirana, v nekem posebnem položaju. Evropsko človeštvo se je v tem traenutku svoje zgodovine, šele prav zavedlo samega sebe, se tako rekoč postavilo na svoje noge in človek je vprvič uzrl svoj Jaz ter zasanjal svoj mytus svobode. V tem svojem zagonu je zašel pireko vseh meja in se ni uprl samo vsem človeškim, silam in avtoritetam, ki so ga dotlej vodile, ampak proti sami ideji Boga. Ustvaril si je prepričanje, da ima sam iz sebe brez navezanosti na nadprirodni svet moč, da si ustvari svoj etos, meneč, da more uresničiti ideal življenja samo v popolni svobodi svojega bitja. Francija je ta mytus pretvoriSa v politično formo in si zamislila človeško družbo oziroma državo na tako imenovani prirodni podlagi v nekoliko poduhovljenem materializmu. Neinci pa, ki jih ; tu moremo imenovati metafizični narod, so to natu- -ralistično miselnost transcendentizirali in dosegli višek takega mišljenja v poboženjii človeka samega. Italija, ta pa je imela svoj posebni problem.
V letih po reformaciji do preloma med 18. in 19. stoletjem so si bili evropski narodi ustvarili svoje samostojne nacionalne države, dočim je Italija ostala v tem oziru čisto srednjeveška in si kljub raznim zagonom že v svoji zgodnji dobi ni zgradila podlage za kulturo novega časa, ker je livela v krščanskem univerzalizmu, ki mu je v zgodnjem srednjem veku dal najveličastnejšega izraza Dante, za časa preporoda pa orjaški Michelangelo, v katerem sta se srednjeveška in novodobna duša že srečali. Naenkrat pa je bila Italija postavljena pred vprašanje uresničenja svojega narodnega edinstva in je morala zato doprinesti velike žrtve in morala zaradi tega zanemariti veliko drugega dela ter premagati večje ovire, kakor drugi narodi. Predavatelj se je tukaj spomnil predvsem velikega duhovnika Rosminija, enega največjih ascetov novega časa, ki mu pravijo »svetnik brez oltarja«, in duhovnika Giobertija, ki sta si postavila za cilj, da bi spravila v sklad idejo svobode, kakor je bila zaživela po francoski revoluciji s silami italijanske preteklosti, med katerimi je na prvem mestu Cerlcev. Oba sta doživela deloma tragičen neuspeh zaradi ovir z desne in z leve, na kateri je slavni Mazzini predstavljal svobodnjaka sicer z redilnimi silami krščanskega idealizma, toda s pozitivistično materialistično doktrino.
Toda tudi to je imelo končno koristen učinek. V zgodovini deluje zakon Previdnosti, ki stori, da se mnoga njena dejstva dajo razumeti bolj iz bodočnosti, to je iz namena, h kateremu so uravnana, kakor iz preteklosti. Tudi svobodnjaštvo je imelo, kakor povsod, v zgodovini Italije svojo nalogo. Kolikor je bilo zmotno, pa je le bilo edino sredstvo, s katerim je bilo mogoče premagati to, kar je v stari tradiciji bilo napačno ali se je preživelo. To je bila namreč ustvarjalna aktiviteta, drzen pogon in tveganje, kar je bilo mogoče le, če se je pretirano naglašal individoializem in dozdevna moč človeka, da napreduje v neskončnost z lastnimi silami. Kar pa je napačnega na tej miselnosti preteklega in predpreteklega stoletja, namreč prepričanje, da se more duh razloziti iz snovi, ne pa narobe, to se je tekom časa premagalo, kakor se je premagala v moralnem in političnem pogledu misel, ki snuje blagor človeške družbe na zvezi egoizmov, torej na naturalističnem gledanju, kakor da bi človek bil samo »višja žival«. In tem bolj gotova je bila zmaga idealizma nad tem naukom, ker je bil italijanski duši tuj in zato iz nje ni prejemal trajnih življenjskih sil, ampak je le nekaj časa bleščal v svitu tujih ideologij, znanstva in političnih ter socialnih zainislov.
2e v treh pesnikih — ako se zaradi pomanj; kanja časa omejim le na te, je dejal predavatelj — Carducciju, Pascoliju in d'Annunziju, ki veljajo za brezbožce ali vsaj v verskem pogledu za nevtralne duhove, vidimo, kako se ateizem počasi prelamlja. Kakor drugi, je tudi ta trojica mislila, da mora krščanstvo odklanjati zaradi njegove dozdevne pasivnosti, neheroizma in oddaljenosti od življenja, kakršno je, je pa, ne da bi se tega sama zavedala, v svojem poglabljanju v mistenj vesoij-stva nehote odprla vrata v novo dobo, v kateri vidimo krščanstvo v drugi, to je pravi luči. Božjemu počelu so približali te pesnike ljubezen do zemlje, do zdrave družine, do reda in postave, čisto v rimskem duhu, za kar je posebno tipičen Carducci, dočim je 1'ascoli prišel v preddvor Svetega po dobroti, d-Annunzio pa se je mogel dvigniti iz svojega čisto senzualnega naturalizma po svojem neutešljivem hrepenenju v višine, kateremu je zaman dajal pogona po svoji areligiozni mistiki. So bili pa to vse kladivarji, ki so pomagali razbiti led pozitivističnega in mehanističnega gledanja na življenje.
Predavatelj se ni mogel razmahniti po tem širokem polju, ker je čas pretekel in je samo Se omenil italijansko filozofsko delo 20. stoletja, kateremu sta bila na čelu Croce in Gentile, ki sta zamislila svoje vrste idealizem, v katerem se je svoboda zasvetila v svojem pravem pomenu in ustvarjalnosti, če je združena z avtoriteto, in v katerem se je tako politični, kakor socialni red pokazal kot področje, ki je podrejeno nravstvenemu zakonu in urejeno po hierarhiji tak6 moralnih, kakor voditeljskih vrednot. Isto velja seveda tudi za likovno umetnost, v kateri pa še prevladuje strastno iskanje v razne smeri. V političnem pogledu je bil Mussolini tisti, ki je vsa ta stremljenja in spoznanja sintet.ziral v krepko vodstvo javnih poslov oziroma države. Predavatelj je omenil tudi religiozna Iskanja sodobne I ta i e, katerih žal ni mogel izčrpati, in je končal z mislijo, da bo bodočnost Evrope tem svetlejsa, čim bolj Je
danes temna, negotova in razburkana v križanju
najrazličnejših sorodnih in sovražnih sil; ta bodočnost bo dala vsakemu narodu možnost, da samega sebe potrdi in dviga, a obenem bo združevala njihove ustvarjajoče kreposti v eno samo krščansko solidarnost.	F. T.
G. ban dr. Marko Natlačen:
Spoštovana gospoda!
Kot predstavnik državne oblasti v dravski banovini pozdravljam novo kulturno ustanovo ki se danes odpira v glavnem mestu naše banovine, v središču vsega slovenskega naroda, v beli Ljubljani — kot sta se podobni že odprli v Belgradu in Zagrebu. Ta ustanova si je vzela za nalogo, seznanjati naš narod s pridobitvami stare in bogate italijanske kulture in s tem na najplemenitejši in najuspešnejši način služiti vzvišenemu cilju medsebojnega spoznavanja in zbližanja dveh narodov, ki sta po svoji zemljepisni legi in zgodovinski usodi navezana na prijateljsko, za njih materialno in duhovno kulturo plodno sožitje.
Prepričan sem, da naloga italijanskega kulturnega instituta ne bo težka, saj bo s svojim delovanjem le nadaljeval in poglabljal kulturne vezi, ki so se pletle od davna med italijanskim narodom in Slovenci, kot najzahodnejšimi Jugoslpvani in neposrednimi njegovimi sosedi. Po besedah pesnika je
»naš rod med Sloveni šel najdalje,«
namreč v smeri, kamor
»je vrela ljudstev gneča, carji vsi, V6a carstva.«
vsa so vrela dalje na jug, naš rod pa se je ustavil na robu ravnine in
»ni, kot drugi v nji utonil, še se je zavedel, tiho luči se poklonil in na svoje sedel.. .«
In tu na svojem se ni branil žarkov luči, pa naj je bila to luč krščanstva, čigar blagovestniki so nam prihajali tudi iz Ogleja, ali luč svetne učenosti, ob kateri se je ogreval prenekateri »trentarski študent« na visokih šolah v Padovi in drugod. Še posebno po velikem preporodu stare znanosti in umetnosti v Italiji je vpliv njene kulture ojačen izžareval tudi v slovenske dežele in pomagal oblikovati bujno dobo našega baroka. Nje priče občudujemo še danes v mnogih cerkvah, graščinah in meščanskih hišah po Slovenskem, zlasti tudi v Ljubljani, ki sta jo krasila s svojimi deli Quaglio in Robba.
Ob italijanskih zgledih so se navduševali tudi naši prvi akademiki, naši »operosi« in v Italijo so se tudi takrat hodili šolat ukaželjni mladeniči naših dežel. Tam se je izobrazil baron Žiga Zois, ki je po očetu italijanskega, a po materi slovenskega rodu, se pri nas popolnoma udomačil in postal osrednja osebnost našega narodnega preporoda.
O stikih naših romantikov z italijansko literaturo nam govori še vedno neizčrpno poglavje o Petrarki in Prešernu, dveh enako genialnih tvorcih novodobne lirike. Za vso naslednjo dobo naj omenim za primer le Dantejeve prevajalce od Vraza preko Koseskega do Debevca in Župančiča. Najnovejša slovenska književnost pa je dobila tenkočutne poznavalce tudi med italijanskimi slovstvenimi, kot nam dokazujejo imena Cronia, Urbani, Salvini, Maver idr.
Tudi na glasbenem polju, kjer sega čar umetnosti najbolj v srce, so bili naši stiki z italijanskim ustvarjanjem od nekdaj zelo ozki in živahni, saj sta mojstra Verdi in Puccini, da navedem le ta dva, pri nas prav tako priljubljena kot doma in drugod po svetu.
Kakor odkrivajo vse panoge italijanske umetnosti neizčrpne vire lepote, tako nam nudi pomembna in vsestransko razvita znanost v Italiji
Francija Je priredila nedavno umrlemu slovitemu fiziku Edouardu Branlyjn veličasten pogreb. Po »lovesnih obredih v cerkvi Notre-Dame je slavil pokojnikovo veliko življenjsko delo na polju znanosti prosvetni minister Albert Sarraut Nato so položili krsto z zemskimi ostanki pokojnika na katafalk pred cerkvijo in mimo nje so deti lirale čete pariSke gar-nizije. Pogrebnim svečanostim je prisostvovalo na stotisoče ljudi
«DORT
»Caveant consules« slovenske atletike
Ustanovni ali redni občni zbor — to vprašanje namreč še do danes ni rešeno; s tem vprašanjem se bodo bavili še učeni pravniki za zeleno mizo — Atletsike zveze kraljevine Jugoslavije in je med vsemi športnimi krogi po vsej državi povzročil mnogo debat. Upravičeno se vsi izprašujejo, ali res ne bi bilo mogoče najti priprostega izhoda tako, da bi bili zadovoljni i Slovenci, i Hrvati, i Srbi. Kakor smo že. pred nedeljskim sestankom v Zagrebu zapisali, so bila le tri vprašanja, ki jih je bilo treba rešiti. Navzoči delegati posameznih narodnih zvez so ta vprašanja — kakor poročajo vsi listi — na vmesnem sestanku med seboj tudi že rešili. Edino vprašanje, pri katerem pa so Zagrebčani ostali nepopustljivi, je bilo to, da se sedež Vrhovne zveze zaenkrat ne sme seliti iz Zagreba v Belgrad.
In tako se je znova spet načelo ono vprašanje, ki je stalno predmet sporov, odkar se je reorganizirala Jugoslovanska nogometna zveza. Hrvati so se v nogometnem športu čutili zapostavljene in so z vsemi silami delali na to, da so v tej panogi športa dosegli enakopravnost s Srbi. Mi Slovenci smo v tem športu stali ob strani, ker pač kvaliteta našega nogometa ni bila na tako visoki stopnji kakor pri Srbih ali pri Hrvatih. Drugače pa je v ostalih športnih panogah, v katerih Slovenci prav nič ne zaostajamo za Hrvati ali Srbi, ali jih pa celo močno nadkriljujemo. Razumljivo je, da smo hoteli Slovenci v teh športnih panogah, v katerih se čutimo enakovredne s Hrvati ali Srbi, doseči tudi svoje koristi. Po reorganizaciji nogometnega športa se je začelo na veliko reorganizirati tudi ostale športne panoge. Tedaj smo i Slovenci i Srbi lahko očitali Hrvatom, tla iinaio pravzaprav oni v svojih rokah vse najvišje športne zveze in so zato zlasti Srbi začeli zahtevati tudi v tej smeri popolno enakopravnost. Zaradi teh žalitev s strani Slovencev in Srbov je prišlo že do večih sporov, ki so nam iz dnevnega časopisja itak znani. Razen plavačev, ki so na duhovit način rešili to vprašanje, so se skoro vsi drugi občni zbori posameznih športnih zvez končali z nesporazumom in s prepiri. Razlog je povsem enostaven in razumljiv. Hrvati nikakor ne marajo izpustiti iz rok vodstva športnih panog, ki jih zaenkrat še dejansko vodijo in katerih sedež
je v Zagrebu. Toda, če se je že enkrat načelo vprašanje reorganizacije športa v Jugoslaviji, je treba to reorganizacijo izvesti tako. da bomo zadovoljni Slovenci, Hrvati in Srbi. Nikjer ni zapisano, da imajo Hrvati monopol na ves šport, ki jo v Jugoslaviji, in da je vse treba voditi iz Zagreba. S tem dejstvom se bodo morali tudi Hrvati končno sprijazniti. Vendar pa je pri tem pariti na to, da zaradi same reorganizacije uprave športa ne bo trpel ves šport. To pa, kar opažamo sedaj, gre vsemu našemu športu v škodo.
Ista stvar je bila tudi pri zadnjem sestanku delegatov posameznih narodnih atletskih zvez. Ta sestanek je bil zlasti za nas Slovence izredno važen in pomemben. Naša atletika je najmanj na isti višini kakor hrvaška ali srbska in zato ne more biti vse eno, kakšna je oblika vrhovnega foruma. Tega so se delegati slovenskih atletskih klubov tudi prav dobro zavedali in so zato na svojem občnem zboru določili tri zastopnike, ki so imeli pooblastilo to urediti. To so bili predsednik Cerne, podpreds. Finec in član nadzornega odbora San-cin. V zadnjem poročilu iz Zagreba pa beremo, da je Slovensko atletsko zvezo zastopal od na občnem zboru določenih delegatov samo Sancin. Kje sta ostala oba druga delegata? Zakaj se tega sestanka nista udeležila tudi onadva, posebej še zaradi tega, ker sta onadva bila navzoča pri vseh prejšnjih pogajanjih. Ali je iskati razlog v njuni malomarnosti ali kje drugje? Bodoči sestanek naših atletskih klubov bo zahteval tozadevna pojasnila. Marsikdo tudi ne more razumeti, zakaj se je vsa stvar razbila samo zato, ker bi bilo treba prenesti sedeže Zveze iz Zagreba v Belgrad, ko pa je nam Slovencem to popolnoma vseeno. Mi bi nastop naših dveh delegatov v Zagrebu takoj razumeli, če bi šlo za prenos Zveze v Ljubljano ne pa v Belgrad. Nekateri celo mislijo, da je za nas Slovence še bolj prikladno, če je Zveza ' v Zagrebu, ker nam je to pač bližje. Upamo, da bomo na ta vprašanja dobili potrebna pojasnila. Eno je namreč gotovo: tako ne sme iti naprej in zato opozarjamo »caveant consules«, ki vam je poverjeno vodstvo naše atletike. Ne izpostavljajte se očitku, da ste morda ravno vi upropastili slovensko atletiko.

Igralci BSK-a nočejo igrati na Dunaju
Včerajšnje »Vreme« poroča, da je Vrhovna nogometna zveza istočasno sprejela sedem pisem od vse igralcev BSKa, ki so bili določeni za jugoslovansko reprezentančno moštvo, ki bo prihodnjo | nedeljo igralo na Dunaju. Igralci: Stojilkovič, Du-bac, Manola, Lechner, Glišovič, Valjarevič in Ni-količ so pisali pismo iste vsebine, ki se glasi: »Pro-sin cenjeno upravo Vrhovne nogometne zveze, da
memona m y>t»uoua»u i«,«-.....	. ........ me ;zvoli izpustiti iz reprezentančnega moštva, ki
zaklade učenosti, iz katerih moremo s pridom čr- I nast0pilo dne 14. t. m. na Dunaju proti Nem-pati. Ker smo neposredni sosedje, je bil med nami	.. __
že od nekdaj močno razvit promet z gospodarskimi dobrinami, pač v korist obema narodoma. Naravno je in prav, da se poleg nje^a in hkrati z njim vrši izmenjava obojestranskih kulturnih dobrin, kakor se je to godilo v večji ali manjši meri tudi že doslej. In ustanovitev italijanskega kulturnega instituta pri nas pomeni vsekakor važen korak v tej smeri.
Kakor vidimo, je delovanju tega zavoda že od obeh strani dobro utrta pot. Želim, naj po nji uspešno hodi naprej proti svojemu cilju, ki bodi: prijateljsko sožitje dveh narodov — sosedov, ki bosta drug drugega dobro poznala in zato tudi odkrito spoštovala. S to željo razglašam, da je Institut italijanske kulture v Ljubljani odprt,
čiji, ker se ne počutim sposobnega. Vdani. ..«
Morda je iskati vzrok tej odpovedi s strani igralcev BSKa v tem, da Bskovci mislijo, da bi njihovo kompletno moštvo boljše zastopalo jugoslovanski nogomet kakor pa kakšno drugo moštvo. O tem je bilo namreč že mnogo debate tudi ob sestavi naše reprezentance proti Romuniji.
Tekma v alpski kombinaciji na Raduhi
Pri zadnjem poročilu o gornji tekmi se nam je vrinila pomota, ki jo na prošnjo prireditelja popravljamo. Rezultati te tekme so bili:
Herle Franc — Špeci iz Solčave (SPD Celje) je z 200 točkami dosegel 1. mesto. 2. mesto je z
V italijanskem kulturnem Institutu m«3 jovoron K««torJa GJatlanna Balblna. Od desne na levo sede v prvivr™• itlij«»ki minister in »osianlT M-meli, b«. dr. M. Natlačen, fesacva gospa, rektor dr. Slavič v	in dr. M ■vet.
172.67 točke dosegel Mlačnik Tone iz Podpece (SPD Mežica). 3. mesto je dosegel Plešnik Ernest iz Guštanja (SK Železničar, Maribor). Nato slede Štefan in Franc Mlačnik iz Podpece (SPD Mežica) in Wauch Erno, Mešl Pavle, Fleimiš Ferdo (vsi SPD Prevalje), ki so konkurirali v smuku za klubsko prvenstvo.
Nekaj športnih iz vsega sveta
Nov svetovni rekord v plavanju. Znani ameriški tekač Adolf Kiefer je v ponedeljek pri pla-valenm meetingu v Newyorku izboljšal svoj lastni rekord v hrbtnem plavanju na 100 yardov. Nov svetovni rekord je 57.9 sekund. Prejšnji Kieferjev
rekord je bil 58.8 sekund.
♦
Holandska : Norveška. Meddržavna tekma med nogometnima reprezentancama Norveške in Holand-ske je odpovedana. Tekma bi morala biti 23. maja. Vzrokov za to odpoved pač ne bo težko uganiti.
*
Spomenik tekaču. Grki bodo postavili na grob znamenitega grškega tekača Spyridona Louisa, ki je pred kratkim umrl, bronast spomenik, ki bo predstavljal Louisa v naravni velikosti. Spiridon Louis je bil prvi zmagovalec v maratonskem teku leta 1896 pri prvih modernih olimpijskih igrah. Louis je umrl v starosti 75 let in je bil pokopan z največjimi častmi.
*
Zadnje Iportne vesti iz Norveške. V Oslu je
Harald Hanssen osvojil prvenstvo Norveške v skokih brez zaleta. Hanssen je v daljavo skočil brez zaleta 3.27 m, v višino prav tako brez zaleta pa 161 cm. — Pri smučarskem vztrajnostnem teku od Reneja do Lillehamerja je med 518 tekmovalci zmagala Gunnar Hanssveen v času 4 ure 30 min. in 9 sekund.
*
Tekme Francozov in Angležev v Parizu. V pariškem stadionu »Pare de Princes« bodo 21. aprila tri srečanja francoskih in angleških vojakov: dvoboji francoskih in angleških letalcev v rugbyju in nogometu ter kolesarske tekme.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
Kolesarski Športniki in simpatizerjii Kakor že
javljeno, sklicuje naša nova Slovenska kolesarska zveza v Ljubljani informativni sestanek vseh, ki se za razvoj slovenskega kolesarstva količkaj zanimajo. Na sestanku bo poročal o stanju slovenskega kolesarskega športa in o nujnih potrebah za njegov nadaljnji razvoj priznani in preizkušeni strokovnjak kolesarstva podpolk. v p. g. J. Jaklič. Sestanek bo prihodnjo nedeljo ob 10 v prostorih Habjanove gostilne v Sp. Šiški nasproti Keršiču.
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev za alpsko kombinacijo je v četrtek ob 19 v kavarni »Emona«.
Z F 0
F.O. Kodeljevo, Drcvi nb pni 8 telovadba — Načelnik. ""