Poštnina plačana v goiovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. /c. e/s/; r^amezni šlevilki Din 1-50. TRGOVSKI Li Casop:Is @a trgrovirio* industrijo in obrt v. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. |T Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta Dopisi se ne vračajo. — Si- pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. fj 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani, LETO VII. rdlefon &»ev. 552 LJUBLJANA, dne 13. januarja 1924. Telefon štev. S52 ŠTEV. 13. Rimski pakt. Z mrzlično hitrostjo, še preden je mogla javnost zaznati, kaj pravzaprav vsebuje rimski sporazum, sta se odpeljala gg. Pašič in Ninčič v Rim, da podpišeta pakt, ki je postavi! krono neuspeliom naše diplomacije. Medtem ko so se vršili v Ljubljani in drugih krajih naše države protestni shodi proti nezaslišanemu novemu udarcu na našo državo, se klanjata zastopnika naše vlade italijanskim potentatom v Rimu, kjer se vršijo slavlja in triumfi za novo zmago. Nimamo izraza, da bi mogli primemo označiti ta čin. Iz komentari-jev, ki jih prinašajo o paktu ne samo italijanski, ampak skoro vsi inozemski listi, izhaja v jasni luči, da smo doživeli poraz, ki bo imel za našo državo najtežje posledice v nacionalnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Za uporabo, odnosno souporabo malega pomola v reški luki, ki nam jo je milostno dovolila Italija za dobo 50 let, smo žrtvovali samostojnost Reke, s čemer smo izgubiH eno največjih nacionalnih predstraž ter izročili nemilosti fašistov 20.000 naših bratov. Zgubili smo pa s tem obenem tudi najvažnejši trgovski em-perij na vzhodnem Jadranu in tako je gospodarskemu razmahu celega severozapadnega dela naše države odvzeta najjačja točka. Da nam je Italija dovolila uporabo pomola v reški luki, menimo, da ne bo tega smatral niti najbolj zagrizeni italijanski patriot za kako koncesijo napram naši državi, kajti jasno je, da bo uporaba donesla Italiji sami največjih koristi, naši državi pa prav nobenih. Z našo trgovino, z našim uvozom in izvozom, ki bo še! preko reške luke, bo obogatela italijanska Reka, od jugoslovanske trgovine bo živelo na tisoče Italijanov, ki so sedaj brezposelni, medtem ko bodo naše luke, v kolikor bodo sploh uporabne, propadale. Italija je s tem dobila najvažnejše oporišče, s katerega bo dominirala nad Jadranom in ki ji bo omogočilo kontrolo nad znatnim delom srednjeevropske trgovine. Največji uspeh si je pa pridobila Italija s tem, da je s tem paktom odstranila vse zapreke, ki so stale na poti njeni politični in gospodarski ekspanziji na Balkan in Podonavje. Dosledni, smotreni ih brezobzirni politiki Mussolinija se je posrečilo pridobiti gospodujočo pozicijo na Jadranu in obenem odpreti Italiji vsa pota na Balkan. Italija je že davno spoznala važnost jugoslovanskih tržišč za svoje industrijske 'zdelke, južno sadje itd. Komaj čaka, da bo mogla plasirati na našem delovnem irgu svoje odvišne delovne moči, osobito specialiste, ki bodo našli pri nas dobrega zaslužka, in intelektuelne, v komercijalnem oziru dobro rutinirane sile, ki bodo pripomogle k pridobivanju naših tržišč in treba bo velikih naporov, da ne pridemo^ popolnoma pod italijansko politično in gospodarsko tutorstvo. Vprašamo se pri tem, ali je bila ta kapitulacija neizogibna, ali se je morala naša vlada brezpogojno pokoriti diktatu Mussolinija, in ni bila kriva temu neuspehu mogoče samo nespretnost naše diplomacije? Z jasnimi določili rapallske pogodbe je bila zajamčena samostojnost reške države. Ob strani naše vlade je stalo v boju za reško Gospodarska konferenca w Zagrebu. V nedeljo dne 27. januarja 1924 se je vršila v Zagrebu velika gospodarska konferenca ob ogromni udeležbi predstavnikov vseh trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic in zastopnikov vseh važnejših gospodarskih korporacij naše države. Iz Slovenije so bili navzoči: imenom Trgovske in obrtniške zbornice predsednik g. Knez, podpredsednik g. Ogrin, tajnika gg. dr. Fran Win-tiischer, Mohorič ter g. Žagar, imenom Zveze trgovskih gremijev predsednik g. Ivan Jelačin ml. ter podpredsednik g. Zehal, imenom Zveze industrijcev g. ing. šuklje, nadalje veleindustrijci gg. Noot, Pollak, Gassner, imenom ljubljanskega trgovskega gremija gg. Gregorc, Skaberne ter tajnik Šir.uc, imenom mariborske sekcije Zveze industrijcev g. dr. Pipuš, imenom mariborskega gremija g. Pintar, imenom mariborskih obrtnikov g. Džamonja, zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug pa je zastopal g. Ivan Rebek. Konferenco je otvoril ob 9. uri dopoldne predsednik zagrebške trgovske in obrtniške zbornice g. Arko. V svojem nagovoru je pozdravil pokrajinskega namestnika g. Ci-miča, finančnega delegata dr. Pintarja, predsednika trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo g. Kneza in načelnika zveze trgovskih gremijev g. Jelačina in druge odlične zastopnike gospodarskih krogov. Na predlog zborničnega predsednika g. Arkota je bil izvoljen za predsednika konference g. dr. Vrbanič, v predsedstvu pa sta bila zastopana g. Knez in g. lelačin. Po konstituiranju predsedstva se je na predlog g. dr. Vrbaniča poslalo udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. V nadaljnjih izvajanjih se spominja predsednik rimskega pakta, ki jemlje Reki samostojnost in jo prepušča italijanski suvereniteti. Na njegov predlog se je odposlala min. predsedniku Nikolu Pašiču v Rim in ministrskemu svetu v Beograd protestna brzojavka. Predlog so zborovalci z velikim odobravanjem pozdravili in ga soglasno odobrili. V nadaljnjih izvajanjih poda g. predsednik v izčrpnem govoru pregled o težavah, ki ovirajo razvoj našega narodnega gospodarstva. V tem pogledu je povdarjal o težkih davčnih in taksnih bremenih in potrebo čimprejšnje vpostavitve gospodarskega sveta, ki ga nam zasi-gurava naša ustava. Ob splošnem odobravanju je naglašal pomen konference, ki je v prvi vrsti la, da glasno in odločno opozori našo vlado, j da se bo v povečani izmeri ozirala • na potrebe in zahteve gospodarskih krogov, ki državi v obliki raznih ; bremen doprinašajo najobčutnejše ; žrtve. ; Nato je tajnik zagrebške trgovske zbornice dr. Lunaček prečiial načrt resolucij, ki se glasijo: Zastopniki trgovsko-obrtniško-industrijskih zbornic ter gospodarskih organizacij enoduš-! no protestirajo proti dosedanjemu načinu da-: našiuija zakonov in naredb gospodarske stro-j kc ter najodločneje zahtevajo, da se pred ; donašanjem vsake zakonske odredbe te vrste I zaslišijo želje gospodarstva in da se njegovim l predstavnikom v to svrho pravočasno objavi-i jo osnutki vseh zakonov, pravilnikov in na-! redb. Vlada dosedaj sploh ni iskala mišljenja . gospodarskih krogov, če ga pa je, ga potem j ni prav nič upoštevala. ! Celo mednarodne konvencije čisto ekonom-! skega značaja je sklepala naša država kljub i opetovanim protestom gospodarskih krogov j brez njihovega sodelovanja. En primer take-| ga postopanja je sporazum o Reki, ki pomeni j 7.a našo državo težko in nenadomestljivo izgubo. Dosedaj donešeni zakoni so v gotovi i meri ovirali normalni razvoj in napredek ; gospodarstva, mesto da bi ga pospeševali in j olajšali ter je s temi zakoni stvorjeno stanje * mnogo pripomoglo h krizi, s katero se mo-! rajo danes boriti skoro vse panoge našega \ gospodarstva. Naša podjetja so ostala brez ] zadostne državne zaščite napram inozemski j konkurenci, dočini je na drugi strani država ; preprečala možnost sodelovanja tujega kapi-| tala tam, kjer bi bilo to potrebno in za naše \ gospodarstvo koristno. 5 Zaradi tega zahtevajo udeleženci današnje-i ga zborovanja najodločneje: j 1. Da se predvsem institucija Gospodarske-> ga sveta, predvidena v čl. 44 ustave, v naj-j krajšem času oživotvori. j Izdelava zakona v Gospodarskem svetu se ! mora poveriti posebni strokovni komisiji, v | kateri bodo zastopani tudi predstavniki go-.{ spodarskih krogov. ; 2. Da se preneha z dosedanjo prakso uva- ! janja novih državnih dajatev z retroaktivno j veljavnostjo in da se retroaktivnost prekliče ter preneha tudi z linearnim povečanjem davkov. 3. Da se izvršilne naredbe in pravilniki izdajajo samo v okvirju dotičnih zakonov in da se opusti praksa, po kateri se najrazličnejši specialni zakoni menjajo s finančnim zakonom. 4. Da se vsi zakonski osnutki, ki se tičejo gospodarstva, predložijo narodni skupščini šele po zaslišanju zbornic in gospodarskih organizacij ter da se njihova mišljenja, obenem z vladnimi osnutki predložijo narodni skupščini. 5. Da se pri izdajanju davčnih, carinskih in taksnih zakonov v prvi vrsti vodi račun o pravični in enaki razdelitvi davčnih bremen na vse stanove in kraje države. 0>. Da država, ki od svojih pripadnikov zahteva vestno izpolnjevanje dolžnosti, predvsem točno plačevanje javnih dajatev, tudi sama zadošča točno svojim obveznostim. 7. Da se trgovinska, carinska in industrijska politika naše države izvaja v stalnem pravcu v sporazumu s predstavniki gospodarstva. Temeljito naj se zaščitijo vse panoge domačega gospodarstva potom povoljnih trgovinskih pogodb s sosednimi državami. Končno naj se opusti sistem koncesij pri ustanavljanju novih industrijskih podjetij. 8. Državna naročila na račun reparacij naj se čim najbolj omejujejo. samostojnost nad 90% reškega prebivalstva in za reško samostojnost je manifestirala celokupna naša javnost na neštetih shodih in zborovanjih. Zato menimo, da ni bilo stališče naše vlade v tem vprašanju pretežko, da pade vsa odgovornost za te neuspehe samo na Pašičevo vlado, ki ni zastavila zadostnih moči za to, da bi se točno izvršila rapallska pogodba. Toda ako je bilo stališče naše vlade tudi še tako težko, da ni bilo več mogoče rešiti samostojnosti Reke, bi se dalo vendar izvojevati vsaj nekatere koncesije, ki bi mogle pogreško naše vlade ako ne opravičiti, pa vsaj omiliti. Z mejnimi korekturami, s koncesijami glede ravnanja z našim življem na Primor- ; skem bi si mogla naša vlada svojo avtoriteto v tem vprašanju vsaj koli-korioliko zavarovati in prestiž naše vlade v inozemstvu ne bi tako padel, kakor bo brezdvomno pade! po podpisu rimskega pakta. Danes nam niso še znane potanj-kosti pakta, ki se je podpisal včeraj v Rimu, toda kakor je smatral Mussolini določila rapallske pogodbe samo za komad papirja, ki nima nobene moči in veljave, tako bo smatralo tudi naše ljudstvo rimski sporazum, ki je bil sklenjen proti volji naroda in v očividno težko škodo našega nacionalnega gospodarstva, za neveljaven. Sporazum, ki je bil sklenjen proti volji naroda, ni sporazum in nikdo nas ne bo mogel prisiliti, da bomo določila tega sporazuma spoštovali! 9. Obžaluje se, da so prometne prilike še vedno skrajno neurejene ter se poživlja vlado, da v najkrajšem času najde potrebna sredstva ter prične izgraditev dobrega železniškega omrežja. 10. Železniška tarifa se naj dovede v sklad s stanjem in potrebami gospodarstva. Event. spremembe tarife se naj ne izvedejo line- i amo. Vpoštevajo se naj tarife in tarifna po-I Jitika sosednjih držav. Tarifni odbor naj ; takoj začne delo, katero mu je po zakonskih ! odredbah stavljeno v dolžnost, j 11. Zahteva se sistematična izgraditev, vseh j važnih cest s pomočjo države. ; 12. Vlada naj posveti najresnejšo pažnjo j pospeševanju našega pomorstva v splošnem, ; a posebno ureditvi naše plovbe, izgradnji in i razširjenju naših luk. Ustvariti boljših po-| morskih zvez z zaledjem, uvedbi tarifnih, ' carinskih in železniških pogodnosti za po-! morski promet ter da se z vsemi merami | potrudi, da naše Jadransko morje čim prej j postane odločilen činitelj naše zunanje tr-| govine. i 13. Uredijo naj se čimpreje ona vprašanja, ki so v posredni ali neposredni zvezi s tr-j govinskini izkoriščanjem jugoslovenske cone v solunskem pristanišču. 14. Pristopi naj se čimpreje k izvedbi madridske mednarodne konvencije, s katero se regulira mednarodni poštni promet. 15. Olajša naj se poštni promet z inozemstvom in se naj v to svrho poenostavijo, pocenijo in po možnosti povsem ukinejo redar-stveni in konzularni vizi. 16. Gospodarstvu naj se čimprej osigurajo potrebni dolgodobni in krntkodobni krediti. 17. Osigura naj se sodelovanje tujega kapitala v domačih podjetjih. Država naj podpira dobivanje kreditov za industrijo in trgovino v inozemstvu, ne da bi za to zastavljala svojo politično in narodno-gospodarsko svobodo. 18. Stanovanjska kriza naj se rešuje na način, da sa na eni strani gospodarskim krogom ne nalaga dolžnost gradenja v obsegu, ki prekorači njihove sile, a na drugi strani, da tudi država sama gradi ppslopja za svoje urade in uradništvo. 19. Pristopi naj se čimpreje k temeljiti reviziji zakona o zavarovanju delavcev proti boleznim in nezgodam, kakor tudi zakona o zaščiti delavstva. 20. Odpravijo naj se zapreke, ki ovirajo gospodarsko delo in imajo za posledico nezaposlenost. 21. Organizira naj se zanesljiva statistična služba zlasti glede na celokupno gospodarsko življenje in ti statistični podatki naj se pravočasno objavijo. 22. Sporazumno z vsemi gospodarskimi krogi naj se čim prej donese enoten zakon v zbornicah. 23. Vlada naj izdatno podpira strokovno šolstvo za izobrazbo vseh panog gospodarskega naraščaja in vse ustanove, ki so s tem v zvezi. 24. V interesu gospodarskih zvez z inozemstvom naj se vsem konzularnim predstavnikom dodele posebni komercialni atašeji, a trgovinske agencije naj se ukinejo. V za nas najvažnejših inozemskih centrih naj se osnujejo trgovske zbornice SHS. 25. Zajamči naj se neodvisnost upravnih in sodnih organov. Predno se je otvorilfi debata o prebrani resoluciji je pozdravil ude-ležnike konference zagrebški župan g. Heinzl v imenu mesta Zagreb in pokrajinski namestnik g. Cimšč, ki je posegel v svojem nagovoru tudi na politično polje in povdarjal, da gospodarski krogi ne polagajo zadosti važnosti na to, koga odpošljejo v Narodno skupščino. Ako so zakoni slabi, so neposredni povod po-; slanci, ki ne kažejo zadostnega in-| teresa za koristi gospodarskih kro-| gov. j V debati k resolucijam je od Slo-\ vencev govoril najpreje g. Jelačin ml., ki je burno aklamiran pozdravil j konferenco v imenu trgovske in ; obrtniške zbornice za Slovenijo in i zveze trgovskih gremijev za Slove-j nijo. i Nadalje je govoril g. Džamonja iz Maribora o gospodarskem svetu in o kuluku. Glede kuluka je zahteval, da se tudi občinske in okrajne ccste popravljajo in grade z državno podporo. G. dr. Pipuš je v imenu sekcije v industrijcev v Mariboru govoril o občutnosti progresije dohodnine v Sloveniji in zahteval, da se izloči iz resolucije točka 18. .. *.-■*-.» .......^—rrirrmiiiw»«m>nin G. Ogrin, predsednik trgovske in obrtniške zbornice je pozdravil konferenco v imenu slovenskih obrtnikov ter ožigosal postopanje vlade, ki ne kaže nobenega smisla za strokovno šolstvo. Njegova izvajanja so vsi udelež-niki jako živahno odobravali. Zastopnik zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug g. Rebek je govoril o industrijskih kreditih in izročil predsedstvu obsežno specijalno resolucijo. V imenu slovenskih trgovcev je govoril g. Zebal, kot podpredsednik Zveze trgovskih gremijev. Govoril je končno tudi g. ing. Šuklje, povdarjajoč med drugim, da se razširi kompetenca ministrstva trgovine in industrije. Nadalje se je udeležilo debate še več drugih zastopnikov trgovskih in obrtniških zbornic in gospodarskih korporacij. Med temi je vzbudil naj-večjo pozornost govor predsednika Saveza industrijcev g. Aleksandra, ki se je izjavil za čim popolnejšo Objavo uradniške štatistike in po-vdarjal njen pomen za naše narodno gospodarstvo. V svojem govoru se je dotaknil skoro vseh vprašanj, ki teže gospodarske kroge, osobito izčrpno davčno vprašanje, potrebo pravne sigurnosti v naši državi in zahtevo, da se preje uveljavi zakon o gospodarskem svetu. Po sklenjeni debati so se resolucije z dodatkom g. Ogrina soglasno sprejele. Na čast došlim gostom je priredila zagrebška trgovska in obrtniška zbornica zvečer rout, na katerega so bili povabljeni zastopniki gospodarskih, trgovskih in industrijskih krogov. Prisotne goste je pozdravil predsednik g. VI. Arko. Med velikim aplavzom je podpredsednik Centrale industrijskih korporacij dr. Fran Windischer čestital na uspehih konference g. Ar-kotu, mestu Zagrebu in hrvatskim pridobitnim krogom. Na routu so se vrstili govori in napitnice, spremljani vedno z živahnim ploskanjem. Med drugimi so govorili izkušeni parlamentarec Stanojevič, Hrisiič, dr. Vrbanič, Ivan Jelačin ml. v imenu slovenskih trgovcev. Slovenska velika industrija je bila mnogoštevilno zastopana, navzoči so bili predsednik Trgovske zbornice v Ljubljani g. Ivan Knez, nje podpredsednik g. Ivan Ogrin, dalje veleindustrijca gg. Nool, Pollak in Gassner. Vsi so izrekli željo, da bi bilo prihodnje zborovanje pridobitnih krogov v Sloveniji in je g. dr. Fran Windischer končno predlagal, da bodi ta konferenca letos poleti na Bledu. Anketa o volni. Neurejene razmere pri kupčiji z volno v naši državi, neracijonelno izkoriščanje volne in premajhna skrb za izboljšanje njene kvalitete so dale Zagrebškemu Zboru povod za sklicanje ankete o tem predmetu. To zborovanje se je vršilo 16. decembra 1923 v Zagrebu v prisotnosti zastopnikov iz cele naše kraljevine in seveda tudi iz Slovenije. Z ozirom na posebno važnost tega blaga za našo pokrajino, pa naj si bo za producenta, kakor konzumenta, ne bo odveč, če tudi slovenske interesente seznanimo z važnejšimi podatki razprave te ankete. Zborovanje je vodil prof. dr. hran-geš, glavni referat pa je podal prof. dr. UlmanskY. Najprej je govoril o produkciji volne v Jugoslaviji ter zastavil vprašanje, če je pri nas sploh kaj izgleda na zboljšanje volnarstva. Po službeni statistiki je bilo na današnjem ozemlju naše države pred vojno blizu 11.5 milijona ovc. 1o šte- : vilo je med vojno padlo na 5 milijo- | nov, po vojni pa je v zadnjih štirih j letih zrastlo za 100%, f- i- na 10 mili- i jonov. Tendenca za razvoj ovčar- 1 siva stoji torej na prvem mestu; to pa vsled tega, ker so naši kraji vsled svojih klimatičnih in gospodarskih razmer za to žival zelo prikladni. Predvsem so naši kraški kraji vsled pomanjkanja bujne paše in vode v stanu nuditi zadostno krme edinole ovcam, ki relativno potrebujejo najmanj vode in najskromnejša krmila. Vojvodina, Srem ima pa v izobilju strnišča, ki se po ovcah izvrstno izkoristijo. Nadalje imajo Hrvatska, Bosna in Slovenija s svojimi pred-planinskimi in planinskimi pašniki prvovrstne lege za obsežno gojitev ovc. Ovca nam nudi razne koristi: volno, meso, mleko, kožuhovino in drugo. Vendar pa prihaja v prvi vrsti v upoštev volna (n. pr. Merino), potem meso (n. pr. angleška Down-ovca) in slednjič mleko (n. pr. vz-hodno-frizijška mlečna ovca). Za meso in mleko je pa posebno dobra naša domača ovca. Domače pasme so: 1. Glavna je pramenka (takozva-na ogrska ovca — cakelj), ki živi v velikih množinah v Bosni, Srbiji, Liki, Dalmaciji in Vojvodini, križana tudi z drugimi pasmami. Na Ogrskem je razširjena do karpatskega gorovja. 2. Slovenska ovca, od katere imamo poseben tip v jezersko-solčavski ovci. 3. Cigaja, ki jo zraven pramenke dobimo v Vojvodini, deloma čisto, deloma skrižano. Cigaja je rumunska ovca, dobra posebno glede volne, odporna, dobre rasti in koristna tako zaradi mesa, kakor mleka. Slovaki prihajajo vsako leto v Vojvodino in jih pokupijo prej upoštevati obstoječe razmere in tem primerno usmeriti delovanje, predvsem pa nujno organizirati trgovino s tem blagom. To je tem nujnejše, ker je naša industrija že začela računati na domačo volno, ter treba privesti proizvajalca v direktno kupčijsko zvezo z veleirž-ceni. Prosta prodaja je najumest-nejša in najlažje izvedljiva potom dražbe (aukcije), ki bi pa naj delovala obenem tudi poučno. To je zelo potrebno, kajti primitivno striženje ovc in pranje volne pri nas zelo neugodno vpliva na boniteto volne, saj nimamo niti ene pralnice za volno. Ustvariti je treba društvo ali tvrdko, ki bi naj uredila tako pralnico. Vanjo bi prišla vsa volna, bi se temeljito oprala, osušila, kon-dicionirala in sortirala po kvaliteti. Šele potem bi postala sposobna za svetovni trg. Za sistematično poučno delo za obče izboljšanje volne na temelju preizkuševanja in selekcije je potreben zavod za preskuševanje volne. Ta zavod je lahko državni in v tem slučaju bi bil dodeljen zavodu za živinorejo na vseučilišču, ali pa privatna institucija. Po kratki razpravi o predmetu se je sklenilo: Sejm volne je potreben, za sedaj pa ga je oživotvoriti le kot vzorčni sejm. Ta se bo prirejal vsako leto v polovici meseca junija ter začne z 1924. letom. Posameznik spravi lahko na ta sejm tudi večje množine blaga, toda le na svojo odgovornost. Vzorci, ki se pripustijo na sejm, se morajp prej preizkusiti. Da se ideja tega sejma čimbolj razširi, bo Zagrebački zbor stopil v stike s tvornicami, ki podelujejo volno, in ob priliki bodočega Velikega sejma v Zagrebu se bo na zborovanju 3. maja t. 1. načelo tudi vprašanje osnovanja sindikata te tekstilne industrije. To je rezultat te ankete, ki ima pomen tudi za Slovenijo. V prvi vrsti prihaja v poštev zboljšanje volne pri jezersko-solčavski in gorenjski ovci z izbiro in križanjem, dalje urediti bo treba kupčijo z volno v smislu na gornji anketi podanih smernic in slednjič zainteresirati domačo tekstilno industrijo za volno domačega izvora. Predvsem pa poživljamo vse interesente iz Slovenije, | da stopijo v stik z Zagrebačkim ! zborom in pripomorejo k rešitvi te-| ga za naše gospodarstvo velevaž-i nega vprašanja. Inž. R. L. Višjega deželnega sodišča svetnik dr. Edvard Pajnič: Kolebajoča vrednost denarja in pravne razmere. (Nadaljevanje.) do 10.000. 4. Razen teh domačih pasem dobimo v Vojvodini tudi im-portirane ovce, kakor so Merino, Rambouillet in druge. Gle^e volne pri nas nimamo enoličnosti, vsled tega nam manjka stalen izrazil lip ovce za volno. Kvaliteta volne v naši trgovini je groba. Če od 10 milijonov naših ovc računamo letni povprečni pridelek na volni po 1.50 kg, znaša to 15 milijonov kilogramov surovega ali 7 milijonov čistega blaga, ki je pa povečini le groba volna, prikladna le za izdelovanje kmetskega sukna in raševine. Izvoz volne 1922. leta iz naše države je bil malenkosten; uvoz izdelkov iz volne (sukno in konfekcijsko blago) pa zelo izdaten ter je znašal 4745 ton v vrednosti od 353,460.000 Din ali 8.58% celokupnega uvoza. Pravo vrednost volne naš kmet pravzaprav še niti ne pozna, drugače bi pravilneje ravnal ž njo. Toda tudi v svetovni trgovini ne prihaja v poštev naš pridelek; to pa vsled tega, ker kupčija s tem blagom pri nas sploh še ni organizirana. Za tekstilno industrijo ima pomen samo Srem in Vojvodina, slovenska volna je dobra samo za navadno sukno (izdelki iz raševine). Večji del volne iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Like se uporablja za tkanje navadnega kmetskega sukna in za polnenje blazin in posteljnine. Ker pri sedanjem stanju nismo zmožni z domačo volno konkurirati z inozemstvom, nastane vprašanje: ali se da z volno sploh kaj napraviti in je-li mogoče kvaliteto domačega blaga zboljšati? Seveda je to mogoče! Saj je celo znamenita Merino-ovca nastala iz cisto navadne ovce (Raca lacha chura), ki so ji podnebje in gospodarske razmere v Španiji izredno zboljšale volno. Naše podnebje pa tej ovci ne ugaja. Z umnim vzrejevanjem tudi pri nas lahko dobimo finejšo volno; in sicer dosežemo to najprej pri cigaji, potem pri slovenski ovci in slednjič tudi pri pramenki, katere pasme so i brez dvoma v stanu sčasoma zboli-, šati kvaliteto svoje volne. Z ozirom na to dejstvo nam ni treba uvažati boljših tujih pasem, ampak le z izbiro in križanjem domačih plemen dosežemo žlahten tip ovce za volno, ki nam bo omogočila tekmovanje z inozemskim blagom. Hrvatska, Slavonija, Volvodina, del Srbije in Slovenija se morajo intenzivno oprijeti dela za pridobivanje boljše kvalitete volne, medtem ko se je v drugih krajih treba šele odločiti za primerne smeri vzreje-vanja. Glede kupčije z volno treba naj- Pod tako zaščito sodišč so inozemske avstrijske in nemške zavarovalnice pri zavarovanju na doživljenje ali za slučaj smrti ponujale, da zavarovano vsoto inozemskemu upravičencu odštejejo v tamošnji denarni veljavi. Posebno nemške zavarovalnice na tako famozno ponudbo menda še odgovora niso dobile, ker že poštnina za tak odgovor neštetokrat presega celo ponujano vsoto. Tako povzroča silno padla vrednost CL Lahovnik kmet Klančič kmet 'S* «u > g£ o.-— 3 O » ut Sloraisrsflet 116 117 — — — i 808 117 Marenberg 60 60 46 46 — — 631 106 Prevalje 4 112 6 6 108 — 488 118 Šoštanj 46 46 — — — — 885 46 Skupaj . . . 226 335 52 52 108 i 2812 387 N « mestnlkl Vini dnini združena lista nemška lista razni drugi .■= okraj Kraij Ivan mizar Kumprej kmei Lobenwein lesni trg. Barth čevljar Držečnik kmet >ut > 2 u cvu= =» O AC > ut Slovenjgiadec 91 116 — — 26 808 117 Marenberg Prevalje 60 4 60 112 46 6 46 6 108 O T—t 631 106 488 118 klanj 18 46 — — 28 -J*S o 885 46 Skupaj . . . 173 334 52 52 162 2812 387 Izvoljena je gremijalna - obrtna in gostilničarska lista: Rojnik Ivan, trgovec v Slovengradcu in gremijalni odbornik; Vrhnjak Ivan, gostilničar, kmet, lesni trgovec v Pamečah, okraj Slovenjgradec. Namestniki: Kralj Ivan, mizar, načelnik obrtnega društva v Slovenjgradcu, in Kumprej Miha, kmet in lesni trgovec v Št. Danijelu, okraj Prevalje. inr dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. IV. Ljubljanski velesejem. Ta eminentna narodno - gospodarska prireditev se vrši letos od 15. do 25. avgusta. Ogledalo gospodarske sile vsakega naroda so njegovi proizvodi v poljedelstvu, obrti oziroma industriji. To je dvoje očes, skozi katera se gleda v njegovo bodočnost. Mi Jugoslovani smo mlada država, ki je polna naravnega bogastva: polje, gozdovi, rudokopi, živinoreja, morje za plovitev in trgovino, vodne sile za električno moč. Ves svet gleda sedaj, ko smo si stekli svobodo, na nas, če smo sposobni in pripravljeni, da vse te naravne dobrine izporistimo v obrti in industriji ter naši mladi državi pripravimo boljšo bodočnost. Pokazali smo v resnici, da imamo voljo in sposobnost. Dosedanji ljubljanski velesejmi so veseli dogodki v tem oziru; naš narod je sijajno dokazal svojo sposobnost in položil temelj naši boljši bodočnosti. Odlični strokovnjaki iz Češkoslovaške, Francoske, Belgije, Švice in od drugod so priznali velik napredek našega naroda v kratkem razdobju petih let, odkar je svoboden. Naša industrija je takorekoč še v povojih, ali mi imamo v izobilju vsakovrstnih surovin, najboljši predpogoj za njen razvoj. Gledati moramo, da postanemo kar najbolj mogoče neodvisni od tujih tovarn in od tujega kapitala in da bo naš izvoz mnogo večji od uvoza. Agraria in industrija nai bo dvoje rok na telesu Jugoslavije, ona drugi dodaje in pomaga, da naše gospodarstvo v polni meri napreduje. Naš napredek je treba svetu, tujini, pokazati, ako hočemo, da bo naš ugled in ž njim naš upliv zrastel, kar bo v našo neizmerno korist. Najlepšo priliko za to nudijo ravno ljubljanski velesejmi. Vsi naši pridobitveni krogi morajo tu na plan, da pokažejo svoj napredek, po katerem nas bo sodil svet. V njihovih rokah je, kakšna bo ta sodba in mi moramo naprej, ne nazaj. Poleg tega blažijo velesejmi težke krize, ki vladajo sedaj, ter so v veliko moralno in materijelno oporo tako našim industrijcem in obrtnikom kot trgovcem. (Ml ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i Z ah : ^ /i U S VSAKEGA ■ □ gospodinjstva je dobro milo, zato □ zahtevajte povsod edino le I MILO „GAZELA“ ■ ■ ■ ■ ■ H Ul Razno. Rimski pakt. Sporazum, ki je bil podpisan dne 28. t. m. med Italijo in Jugoslavijo obsega dva dela z dostavkom, ki se tiče nekaterih po definitivni odobritvi glavne pogodbe s strani obeh vlad dogovorjenih določb. V prvem delu, ki se bo predložil obenem parlamentoma v ratifikacijo, svečano izjavljata kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italija, da hočeta živeti v prijateljskih od-nošajih in radi tega storiti vse, da se ti odnošaji čimprej urede tako, da se odstranijo možnosti vsakršnih sporov. — Čl. 2. stipulira izpremembo čl. 4. rapali-ske pogodbe. Po tej izpremembi pripada Reka s pristaniščem pod suvere-niteto Italije s pogojem, da se en pomol v reškem pristanišču odstopi v eksploatacijo Jugoslaviji za 50 let proti odškodnini 1 dinarja letno. Cl. 3. določa, da Baroš, Delta in Bankino pripadajo pod suvereniteto Jugoslavije, čl. 4. predvi deva male izpremeinbe naše meje v okolici Reke in v severni Sloveniji. Na Triglavu gre meja pod vrhom. Tekom enega meseca bo posebna mešana komisija določila definitivno mejo. Cl. 5. določa smernice za trgovinski dogovor za našo državo in Italijo na podlagi največjih prednosti. Cl. 6. predvideva izmenjavo ratifikacij v roku meseca dni od odobritve konvencij in sporazuma po beograjskem in rimskem parlamentu. Drugi del sporazuma, ki se ne bo objavil, vsebuje predvsem določbe o garanciji medsebojne nevtralnosti za slučaj spora s tretjim. Obe stranki se svečano obvezujeta, da bosta spoštovale mednarodne pogodbe, sklenjene v St. Gennainu, Trianonu in Neuillyu. Italija priznava jugoslovensko integriteto, Jugoslavija pa italijansko. Italija prepušča naši državi, da vodi akcijo v vseh vprašanjih na Balkanu. V tem tajnem paktu so pa tudi nekatere določbe, ki se tičejo prometnih vprašanj. Smatrati je, da gre tu za usodo Baroša in Delte, o kateri so zadnje dni poročali italijanski listi. V®® vesti, da gre za politično zvezo ali vojaško konvencijo med obema državama, so neresnične. V posebni noti, ki jo Italija in Jugoslavija izmenjate po podpisu pogodbe, se bo reguliralo vprašanje Zanelle in bivše reške konstituan-te. Italija je pristala na to, da se morejo vrniti vsi reški begunci v domače mesto in da jih ne bo preganjala. Dolgove in razne obveznosti Zanelline vlade, ki znašajo nad 5 milijonov lir, bo izplačala Italija. Jugoslavija pri tem nima nobenega angažmana. Škandalozne redukcije v obrtnem in strokovnem šolstvu Slovenije. Kakor se poroča »Slovenskemu Narodu« iz Beograda, je vlada z največjo brezobzirnostjo reducirala naše obrtno in strokovno učiteljstvo ter nam s tem povzročila najtežji udarec razvoju in napredku našega gospodarstva. Reduciran je naš edini keramični strokovnjak. Redukcija na puškarski šoli v Kranju ogroža cel zavod. Odpravljena je važna ustanova obrtnozadružnega nadzorništva in urada za pospeševanje obrti v Celju. Črtana sta potovalna učitelja za krojaštvo in čevljarstvo. Reducirane so sposobne moči na naši srednji tehnični šoli. Proti temu koraku je treba odločnega protesta vseh naših gospodarskih organizacij. Ministrstvo trgovine in industrije je v celem reduciralo nastopne uradnike, ki spadajo pod oddelek za trgovino in industrijo v Ljubljani: Upokojeni so pri oddelku pis. oficijal Proseč, pis. kanclist Erzin in sluga M. Kostanjevac. Reducirani sta pis. pomočnici Wester in Frank. Pri meroizkustvu so upokojeni meroizkusniki Cof v Kranju, Trop v Mariboru in Erat v Ljutonieru. Sluga Bock v Mariboru je reduciran. Pri uradu za pospeševanje obrta so reducirani: Vodja ekspoziture v Celju in obrt-nozadružni inštruktor Ign. Založnik ter pisar, pomočnica Laznik, pisar, pomočnica Kregar, potovalni učitelj za krojaštvo Knafelj (že poprej potovalni učitelj za čevljarstvo Majce), potovalni učitelj in vodja Keramične šole Beran. Na puškarski šoli v Kranju so reducirani Ar. učitelji Rudolf Užnik, Wrulich in Schwarz. Na srednji tehnični šoli v Ljubljani je reduciran inž. Rus in asistentka Lubec. Na trgovski akademiji je reduciran prof. dr. K. Pirjevec, na trgovski šoli v Ljubljani učiteljica Maša Gorazd. Na trgovski šoli v Celju so reducirani učitelji Vudler, Peterlin in Cep. O tem škandalu bomo še pisali. Potni listi za inozemstvo. Kakor javljajo beograjski listi, se v ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo novi predpisi glede izdajanja potnih listov za inozemstvo. Po novih predpisih bo, kakor pišejo listi, manipulacija za pridobitev potnih listov znatno olajšana. Sladkorna tovarna v Usori. Razredna loterija je določila načelnika ministrstva trgovine in industrije g. Milivoja Saviča za svojega delegata v komisiji za ocenitev vrednosti tvornice za sladkor in žganje v Usori (Bosna). Država bo pri tem podjetju, kakor znano udeležena s 35% celokupnega kapitala. Naš uvoz. V drugem tromesečju leta 1923 je naša država uvozila največ iz Avstrije in sicer za 576,080.338 Din, to je 30.6 oust. od celokupnega uvoza v tej dobi, potem iz Češkoslovaške za 367,937.964 Din (19.54 odst.), iz Italije za 255,790.805 Din (13.6 odst.), iz Nemčije za 186,448.072 Din (9.9 odst.). To so države, iz katerih prihaja naš glavni uvoz. Razpust italijanske zbornice. Italijanski Uradni list objavlja kraljev dekret, da je italijanska poslanska zbornica razpuščena. Volitve so razpisane za 6. aprila. Novi parlament se ima sestati dne 24. maja. Anglija in Rusija. Po poročilih, ki prihajajo iz londonskih vladnih krogov, je sklepati, da Anglija ne bo tako hitro pri-poznala sovjetske Rusije, kakor se je pričakovalo. Anglija zahteva pred prin-cipijelnim priznanjem gotove pogoje od strani sovjetske Rusije. Ni izključeno, da bosta o tej zadevi odšla dva člana angleškega kabineta v Moskvo, ki bosta vodila tozadevna pogajanja. Med pogoji Anglije je v prvi vrsti to, da se ukine revolucionarna propaganda v angleških deželah in priznanje pravic angleških trgovskih krogov, pridobljenih v Rusiji ter ureditev po protirevolucijonarnih generalih Kolčaku, Denikinu in Wranglu sklenjenih obveznosti. Naraščanje draginje na Poljskem. Cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam se dvigajo na Poljskem od dne do dne. Stot olja stane 15 milijonov, hleb kruha 1 milijon 100 tisoč, 1 kg sladkorja 2 in pol milijona, sveže maslo je po 6 milijonov, 1 izvod časopisa stane 250 tisoč poljskih mark. Invalidska pošlna znamka za 10 para. Po določbi ministrskega sveta z dne 2. oktobra 1923 izroči poštna uprava osrednjemu odboru vojnih invalidov 500.000 invalidskih poštnih znamk po 10 para s sliko kosovske devojke, da jih razproda v korist vojnih invalidov. Te znamke se smejo nalepljati kot spominske nalepnice na dopisnice poleg poštne znamke. Preden se te znamke izroče osrednjemu invalidskemu odboru, se bodo natiskale na vsako znamko začetne črke YPM na levi in URI na desni zgornji strani in sicer zato, da se pre- prečijo zlorabe. Ta prepis pomeni, da znamka ni več poštna vrednotnica in da ž njo ni plačana poštna pristojbina. Mednarodna razstava za mlekarske in hladilne naprave v Buenos Aires-u. Ministrstvo za poljedelstvo v Argenti-niji bo priredilo v Buenos Aires-u razstavo za mlekarske in hladilne naprave. Razstava' se otvori dne 5. maja 1924. Razstavljalni prostori sc oddajajo brezplačno; samo posebne instalacijske Stroške nosijo razstavljalci sami. Za prostore in podrobnejše podatke je pisati na naslov: Comision Organizado-ra de la Exposicion Internacional de Lecheria y Refrigeracion: Ministerio de Agricultura, Paseo Colon 974, Buenos Aires. Pristojbina za uporabljanje fajnopisa v zasebnih brzojavkah. Z. ministrskim odlokom z dne 31. decembra 1923 )e bila s 1. januarjem 1924 letna pristojbina za pravico uporabljanja iajnopisa v privatnih brzojavkah zvišana od 500 na 1.200 Din. la/.ira. Zbog tega so se v Franciji uvedli spalni vozovi drugega in tretjega razreda. Prvi razred je zelo drag. Vožnja v novih spalnih vozovih drugega razreda je cenejša od navadne vožnje v prvem razredu, a vožnja v spalnem vozu tretjega razreda je zopet cenejša od navadne vožnje v drugem razredu. Vožnja v spalnih vozovih na daljavo 250, km stane za drugi razred 16.65 frankov, za trejti razred 11.60 frankov. V posameznih vozovih je 6 udobnih postelj. Svetovna trgovska mornarica. Po podatkih Lloyd Register znaša celokupna prostornina vseh trgovinskih parnikov 28,208.206 ton. To število je 1 milijon ton večje nego je bilo v preteklem letu. V tem številu niso všteti parniki, ki se še gradijo in katerih je registriranih že 366 z 1,318.505 tonami. Tržna poročila. Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem dne 25. januarja 1924 se je pripeljalo 60 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 8—4 mesece stari, kom. 650—800 Din; 5—7 mesecev 1250—1375 dinarjev; 8—10 mes. 1500—1625 Din; 1 leto 1750—1900 Din. 1 kg žive teže 22—25 Din. Prvi državni kongres hišnih posestnikov se bo vršil od 3. do 6. maja v Zagrebu. Sestavljen je poseben odbor, ki pretresa zakon o stanovanjih, zakonski načrt o agrarni reformi in vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi, nadalje vprašanje ustanovitve gospodarskih zadrug, vprašanje graditve malih stanovanj in zavarovanje proti požaru in toči, dalje ustanovitev posestniške zbornice, skupnega glasila in pristopa mednarodni zvezi hišnih posestnikov v Parizu, vprašanje ustanovitve lastnega denarnega zavoda, pravne zaščite hišnih posestnikov in o davčnem vprašanju. Vsako društvo, ki šteje 100 članov, ima pravico imenovati dva zastopnika, za vsakih nadaljnih 200 pa še po enega. Spalni vozovi na francoskih železnicah. Medtem ko se pri nas uporaba spalnih vozov smatra za drag luksus, še deluje v Franciji in Ameriki na tem, da se uporaba spalnih vozov Simbol je popu- Francoske mere za zmanjšanje uvoza. Poincare je predložil zbornici načrt, s katerim se pooblašča vlada, da zabrani uvoz posameznih inozemskih pred-metovj Rumunija in sovjetska Rusija. Bel- grajski poslanik kraljevine Rumunije, g. Emandi, je izjavil te dni zastopnikom tiska, da se napovedana konferenca med zastopniki Rumunije in sovjetske Rusije v Salzburgu ne bo vršila. Sovjetska vlada je sicer vztrajala pri tem, da se naj vrši konferenca v Odesi, dočim je Rumunija zahtevala, da se naj vrši sestanek na vsak način na nevtralnih tleh. Sicer pa ne gre za kako priznanje sovjetov, tudi ne gre za vzpostavo diplomatskih odno-šajev, marveč predvsem za ureditev obmejnih vprašanj ter za gospodarske od-nošaje. Priznanje Rusije po mnenju Rumunije še ni aktualno. Rumunija je stavila pogoj, da se o besarabskem vprašanju sploh ne govori, pač pa o vprašanju povračila zlatega zaklada rumunske Nar. banke, ki so ga za časa svetovne vojne spravili v Petrograd. Rumunija ne priznava besarabskega vprašanja, ker smatra to stanje kot definitivno. Tržišče kolonijalnega blaga. Povpraševanje tekom zadnjih dni je bilo najmočnejše izza začetka novega leta. Zaloge na deželi so se znatno zmanjšale. Trgovci s kolonijalnim blagom se borijo z novčanimi težkočami manj, nego oni v drugih strokah. Plačila se sicer zavlačujejo, toda ne v takšni meri, kakor se to trdi. Sicer je tudi v tej stroki slabih dolžnikov, toda vendar jih je takih razmeroma malo. Cene za sladkor se drže čvrsto tako pri nas, kakor tudi na svetovnih tržiščih. Ceni sklepi so razprodani, tako, da so tudi zagrebški grosisti primorani povišati cene. Ob koncu preteklega tedna je prišlo do povišanja cen za sladkor v kockah na 21.50 Din in verjetno je, da se bo prihodnji teden cena še zvišala. Izvanreana čvrstost kave traja še dalje. Dasi se je v začetku le velike hose gledalo na njo skeptično, so se morali kupci prepričati, da Brazilija ne popušča, ampak, da nasprotno cene dnevno povišuje. Olje je v preteklem tednu poskočilo za 1 funt ali 2 in pol procenta. Vsa tržišča z rižem so, razen našega, zbog večjih rezerv čvrsta. Na veliko notirajo: v zagrebškem skladišču brez embalaže za kg: sladkor v kockah 21.50 Din, v malih trdih glavah 20.75 Din, kristalni sladkor; 19.25 Din, domači 19 Din, lcandis 26J Din. Kava Rio dobra 85, prima 36, fina 36.50, ekstra brez primesi 38, specijehia 39, »Santos« Superior 38.50. Riž: »Splendor« Japan glace 6-A 9 Din, Japan štev. 12 Din 8.60. Mast, amerikanska v zabojih 27 Din. Olje prima jedilno brez duha v drvenih sodih po 180 kg ali 100 kg 26.50 Din, v zabojih z dvemi vrči po 25 kg 26.50 Din. Octova kislina 80 pro-centna v balonih po 30 kg 44 Din. Milo originalno marselsko 19. Čokolada »Union« 1% 48 Din; »Manner 823« 72. Kakao holandski v paketih 30 do 35 Din. Čaj 59—78 Din. Madžarski sladkorni kartel je povišal cene sladkorju, in sicer kristalnemu od 8140 na 8400 mK, a kockastemu od 8290 na 8400 mK za kg. Zaradi padanja madžarske krone se bodo cene v kratkem ponovno zvišale. ■HiaMC3 r .<-> v:*«, -m ■ prodaje. Dobava »dura« - elementov. Pri upravi inženjerskih slagališta v Zagrebu se bo vršila dno 11. februarja t. 1. druga ofertalna licitacija glede večje količine dvojnih »dura« - elementov. Dobava cerezina. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 14. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 2000 kg cerezina. Dobava angleških klosetov. V pisarni Stalne vojne bolnice Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 14. februarja t. 1. ob 11. uri dopoldne ustmena licitacija glede odstranitve 6 obstoječih avtomatičnih stranišč ter dobave in montiranja 8 novih angleških klosetov v Stalni vojni bolnici v Ljubljani. Dobava specialnih svedrov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 19. februarja t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave zavojnih svedrov za razpornike. Dobava cigaretnega papirja. Pri upravi državnih mnopolov v Beogradu se bo vršila dne 18. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 15.000 bobin cigaretnega papirja za izdelovanje luksuznih cigaret. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Trgovec (Gradska štedionlca) v Ejubljstnl. STAN)E VLOŽENEGA DENARJA preko 90 milijonov dinarjev ali 360 milijonov kron. SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. ZI-ASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. JAMSTVO za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je cS.eEiss.ir popolnoma varen. vsestransko izvežban, vešč špedicije in carinsko posredniških poslov išče primernega mesta pri vele-tvrdki. — Naslov pove upravništvo »Trgovskega lista«. -v* tovarna % LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552 se priporoča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica. Izvršitev točna in solidna! vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje. . SBBSBBBBBBBUannBaBBBBB* Veletrgovina kolonijalne in NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podloge (belgier), potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnico decimalne in balančne najceneje pri I JOSIP PETELINC J Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. § 'BBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBOI Najfmeje perilo za gospode in delavst¥0 priporoča Tovarna perila »TRIGLAV4 v Ljubljani. Cenjene trgovce v mestu in na deželi se opozarja na priložnostni oejled sortirane zaloge perila v skladišču KotodvorsKa ulica štev. 8 nasproti hotela Bbtrukeij o o 8 o ^ 8 JpilOIIC5IIC3IIOIIOIIOIIC^ 0 Rusi 0 jj Slaniki oviti Q r£5>e ^ --------J------------------------------------------------------------------------------------------------ ; jr špecerijske robe 1---------------——--------------------------------------------------------------■■■ibbbbbbbbbbbbbb ! = = Prekajene (BUckllnne) Oslseelieringe Eumarce la znajmske v soli iai kisu Paradlžni sok la domač, čist, v dozah 0 o Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Talna ia solidna postrelila! Zahtevajte tenih! ■ RlajceirueJše nove in roJaljecte PISAbNE STROJE ; B v špecljainl mehaniCnl delavnici asa popravo pisalnih, reCunsiah, rassmnoževair lh ! J In kopirnih strojev Ludovlk Baraga, JLjJuEsljeirsa ti ŠeSenburgova ul- ©-/I. neaelsfir. pisamiska oprema vedno v »aioui. L Barvni trakovi, karbon-indlgo papir ter vse druge potrebščine. 0» « J d 1 0 Naročajte ..TRGOVSKI LIST”! — Prva jugoslovanska industrija s 5 0 za konserve rib, sočivja in q sadja, družba z o. z = Maribor 0 I _ Zahtevajte ceniki jli OOUOIIOIIOIIOIIOIICDIIO Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.