V nedeljo dne 19. marca se bo ob 9. uri vršilo v Ptuju na Kvedrovem trgu
OKRAJNO PREDVOLIVNO ZBOROVANJE
Govorila bosta miuister za znanest in kulturo pri vladi LRS in poslanski *< andidat tov. dr. Jože Potrč ter p d~ predsednik Obiastnega  ljudskega odbora Maribor tov.
Simonič Franc
Okrajni odbor Osvobodilne fronte, Ptuj
   Naše ljudstvo si je zaslužilo,
da ga vodijo najboljši sinovi jugoslovanskih narodov
Naše delo
Tov. Dušan Koeder generallajtnant JA in član Glavnega odbora OF Slovenije, je kandidai v volivnem okraju Ptuj-levi breg.
Na številnih sestankih so defali volivci; •Želimo, da pride naš kandidat na nase zborovanje!« Odtrgal se fe za nekaf dni
Generallajtnant JA tov. Dušan Kveder
od svofe oisoke vojaške odgovornosti in prišel med volivce Mnogi so ga videli in slišali. Te prilike pa niso imeli vsi vo~ livci. Poznajo ga in vendar radi vedno znova slisijo o njem pripovedovati, kako se fe boril za pravice delovnega Ijudstva. Leta 1933 je bil sprejet v Partijo. 2 največjo požrtvovalnostjo je kot profe-sionalni revolucionar izvrševal vse par-tijske naloge. Izključitev iz gimnazije, večkratno zaptranje v Ptufo iif obsodba pred Ijubljanskim sodiščem na pol leta ječe ga ni niti za kratek čas odtrgala od revolucionarnega dela med množico. Ta-koj po povratku na svobodo je nadal/c val v Ljubljani z delom kot član pokra-jinskega sekretafiafa SKOJ-a za Slove-nijo in kot glavni urednik mladinskega časopisa »Mlada pota« vse do leta 1936, ko je moral zaradi preganjanja pobegniti v inozemstvo. V Francifi fe nadaljeval z delom med rugoslovanskimi izselfenci pri organizacifi sindikatov in štrajkov Kot urednik »Glasa izseljencev* fe mnopo pripomogel k tesnejši povezavi Jugoslo-vanov v Francifi. Od 1937 leta fe bil kot prostovoljec v Španifi stalno na tronti kot  pariifski  funkcionar   in  politkomisar
v činu kapetana. Dvakrat je bil ranjen. Francoska reakcija ga je po porazu španske republikanske vo/ske dala are-tirati februarja 1939 skupno z drugimi prostovoljci in internirati v taborišče, kjer so ostali nad 2 in pol leti. Kot član ia-boriščnega komiteta KP je deloval na ideološko političnem izobraievanju inter-nirancev do časa, ko so ga nemhki oku-patorji skupno z ostalimi interniranci odpeljali iz Francije v taborišče v bližino Berlina, Od tam je tov. Dušan Kveder pobcgnil avgusta 1941 v Jugoslavijo, se takoj vključil v NOB ter se tolkel z raz-nimi okuoatorskimi formacijami na Šta-jerskem, Dolenjskem, Gorenjskem in Pri-morskem kot politkomisar bataljona, od-reda, grupe odredov in korpusa, nato kot načelnik Glavnega štaba Slovenije. za tem kot pomočnik načelnika Vrhovnega štaba Jugoslavije, pozneje kot koman-dant Gtavnega štaba Slovenije. Ob osvo* boditvi je bil komandant Trsta. V vojni je dosegel čin generalmajorja in leta 1947 čin generallajtnanta. V NOB ie bil dva-krat ranjen.
Dvojno odlikovanje v Španifi, Parti-zanska zvezda 1. in II. reda, orden zaslug za narod 1 reda, orden bratstva in edin-stva l. reda ter 2 ordena za hrabrost so
odlikovanja, ki jih nosi tov. Dašan Koe-der, ki zavzema sedaj visok položaj i JA.
Dne 26. marca t. l. bodo volivci ii ptujskega okrafa dokazali z udeležbo nc voliščih, da so °za poliiiko vlade FLRJ in tinijo CK KPJ s tov. Titom na čelu ter da so za to, da zavzemajo v Zvezni shup-ščini FLRJ poslanska mesta taki sinooi naših narodov, ki so pripravljeni, pre-našati vse teiave ter prevzeti odsovor-nost tudi za nadaljnje pravilno vodstvo pri graditvi socializma  v FLRJ
Okr.   oolivna   komisifa   Ptuf
   Govor maršala Tita
na predvolivnem zborovanju v Drvaru
Ljudem, ki jim stvari še niso jasne, je treba tudi po stokrat pojasnjevati, za kaj gre, da bodo vsi razumeli našo stvarnost
V nedeljo, 12. marca je maršal Tito govoril na prodvolivnem rborovanju v Drvaru — glavnem raestu Bosanske Krajine. Zborovanje je otvoril sekretar Oblastnega komiteja" Partije za banjaluško oblast Rudi Kolak, nato pa je imel tovariš Tito naslednji govor:
Tovariši ln tovarišiče!
Dovolite, da naji>rej izročim tople po-zdrave tako vam, ki ste lu navzoči, ka-kor tudi vsemu ljudstvu Bosanske Kra-Jine. Zelo sem srečen, da sem lahko po neka) ietih, odkar srno se tn borili za svobodo naše države, prišei v ta kraj. ki ]e pokaaal med nerodn^osvobodilno borbo stojo visoko zavest in dal nepre-cenljive žrtve za nažb novo socialistič-no Jug   lavijo.
Moram vam re^ii, da sem želel kandi-dirati prav v vašem okraju, v Drvaru. DrvaT sodi — čeprav Je v na§i državi mn<-qo uiest in vasi, v kat rih }e plame-nela ljndsfea vstaja — med tisie maio-5.te\ilre cvaje, ki sobili od prvih dni vstaje 1. 1941 do konca vojne žarišče Ijudske vstaje, urvaT je bilo majhno mestece. ki je čvrsto nosilo plamanico revoluciokarnega osvobodilnega giba-no Ju    slavijo.
Pred vojno je malokdo v svetu vedel za Dn i. In ne le v s-vetu, roarveč tud» v Jugoslaviii. Menili so. da je to neki od ostalega sveta odrezan kraj. za ka-terega se nihče ne briga Danes pa je Drvar znan ne le ž-irom po naši iržavt marvef tucM široin po sveiu. sa} so 'se v hjem, njegovi okolici in losanski Kraji-ni azvijale funaske borbe. Tu ^e Ijud-stvo pokazalo, kaj zmore, te se zaveda svoje dolžnosti če se zaveda, da je osvoboditev samo v njegovih LastnJb rokah.
»o izdajstvu oblastnikov siare Jugo-slavi|e in vseh tisti^, ki so bili dolžni nanr.. iti vse za oWŽ»ibo naše drtov« je naŠe ljudstvo po vsef driavt, pa tudi v Drvaru, ostalo samo, osaml^eao in go-loroko — ter bilo podvrženo vsem tno-gočim preganj-anjem tn iztrebljevan)em Tudi   v   D/"varo  kot   v   rtriTrrih  krajih  so
delavcl, kl so tvorili njegovo jedro, in kmetje iz okolice, ki so hkrati bili tudi delavci. enotno na&topili v borbi protJ nadmočnemu sovražniku. In ko smo «e še borili v srbskih planinah in vaseh, ko smo se še tam bili, smo vedeli za Drvar in ljegovo vztrajno borbo. Verjemite da smo Mli pred srbskim ljud^ivom po-nosni na to, kar sta dala Drvar in Ifud-stvo tega kraja že v prvib dneh na§e velike os^ouodilne borbe 1941. leta (Močno vzklikanje bratstvu in enotno-sti).
Tovarišl In tovarlšice, Drvar ]e na) bo" zgovorna priča nale lastne o«Tobo-ditve. Drvar fe aajboljša priča, da \t naše IjudMvo s svojimi lastnimi silamt življenjem in krvjo svojih nafboljših sl-nov pripo^ioglo k svoji osvoboditvi, da se Je naša držaT« osvobodila v prvl vrsli i našimi lastnimi 41ami. (Odobra-vanje.) Vsi tisti, ki danes govore, da «o nas «rvobodili in da nismo bili sposobm saml sebe osvobcditi — nimajo pravlce tako govoritl. (Odobravanje in ploska-nie.) Od leta 1941 smo storili vse za osvoboditev naSe države, pa tndi za njl-hovo borbo, ki so Jo tedaj vodili. Dali smo dovolj krvi in žrtev, dovol| člove-§kih življenj za s-vobodo naše driave — in vse to, kar danes govore tn delajo je obrekovanje, neresnica in blatenje naše velikt juna&ke osvobodilne borbe Tovariši in tovarišice, aikdar jim ne moremo prltrdHi in jim ne bomo, da so nas onl osvobodill. (Odobravanje).) Ml smo se osvobodlli... (enodušno odobra-vaije). k« |e bii Nemec Se ob zidovib Moskve ln na Volgl, smo se mi borili ter smo imeli svobojeno ozemlje. (Tako je. tako |e! ITeroi Titol Heroi Tito! Par-tifaO Toda, čeprav so to skupno borbo, ki sn.o 1o vodfli skupaj z narodi So vjetske rveze. smatrali in morali sma-trati koi medsebojno  pomoč, Lot vza
Jemno borbo proti sovražnikii, čc^prav \e ta borba naši državi pokazala, da smo mi napravili relativno več kot kateri koli drng narod na svetu, vendar hoče-jc danes vse to zanikali in govore, da brez niib — nas ne bl bilo. Pred nekaj leti tovariši. so popolnoma drugače go-vorili. Ndkoč so govorili, da so narodi J?.irosla vije edini v Evropi. znotraj tako imenovanega fašistifnega novega reda, ki da*ejo vse 6J sebe za splošno stvar za-veznikov ln kl so resnični In ©dlnl pra-vi zaveznik narodov, ki so se borili pro-ti neraSkiro in dinglni fašističnim tol-pam Takrat so tako govorili. Govortli so, da |e to. da so narodi majhne drža-ve znotrai neke fašistične države imeli tollko smelosti. da so se uprli proti naj-večjemu sovražniko — fašističnemn osvajalcu — zanje I moralna podpora i velikanska pomoč. Takrat so pravilno govorili. danes pa ne govore prav, to-variši (Tako ,el Dolgotrajno ploskanje) Tako ia      to zadevo in ni.* drugaČe.
Toda oni danes ne zanlkujejo samo tega, ne glede na te velikaoske žrtve, marveč še več V vsakodnevnem njiho-vera pisarjenta, pripovedovanju in brb-Ijanju po radiu lahko s!i5imo razlifne neresnice fn neumaosti. Na prlraei, dane^ že pišejo in govore v moskovskem radlu in v svojih časopisJh. da so *a nas že med vojno ustvarili pogoje za industrlali-zacljo naše države, da so nas med.voj-no gospodarsko podpirali. Kje ste vldeli to gospodarsko pomoč, tovariši? (Vzkliki: »Laže]O!«| To kar tl govore, ni resnica, tovariši iu t»vari§icef toda vendarle go-vore. ka| pa to dokazuie? To dokazuje, da hočejo prav tako. kot so hoteli redu-cirati na oičlo našc veliko osvobodilno borbo, kot da je m niti bilo, danes redu-cirati na ničlo naSo nadfloveško borbo za zgraditev sodalizma, pa rečejo, da so nam vse to. kar imamo, onj dali in ustva-rilt Vse to oi res vse to |e laž — in sramota Je da se danes kdo upa tako govorlti. (Enodušno odobravanje, ploska-nje in   vzklikanje     Partiji iin Titu.)
Komu pa to pripovedujejo4ii komo ]e to potrebno, tovaiiši in tovarlšice? Se-veda nam tega ne raorejo dokazati, sa] vemo, kdo daje danes svoi prispevek, kdo daDes gradi sociallzem in čigavo po-mof tmarao: poinoč imamo v svojih Iast-nib notranjih silah, našib narodih, naših zavednih Ijurleh, ki so se vsi kot e» mož oprijeli dela ter se čim bol) potru-dill da bi našo državo dvignili iz zaosta-losti. v kateri je Toda vendar vam bom navedel čeprav so številke na takib zborovanjih dolgočasne, neka{ primerov, iz katerih boste videli, kako je v resnld s to zadevo.
Moskovski radio fe povedal 24. fe-bruarfa — to vam bom prebral dobe-sedno — da so »Jugoslovanski trocki-stičnj upravitelji dvignili hrup pri biiž-njih tako imenovanih skupštinskih volit-vab«. Zanje so torej naše volitve trn v očesu. Moti jlh to, da bo naše Ifadstvo na teh volitvab svobodno lzreklo svojo besedo -- ali je za napredno socialistično Jugoslavijo ali za odvlsno državo. Naše Ijudstvo bo povedalo, da Je za neodvis-no socialistično Jugoslavijo. (Odobra-vanje.) Dalje pravijo, da ibeogTajski voditelji ne skoparijo z obljubami«. Slt-Site. tovariši in tovarlšice, danes Imamo voditelje v vseh krajib naše države ln poglavitni voditelj Je naše ljudstvo. Ako )e kdo za nič, ga bo odstranilo Ijudstvo, ako pa jedober.ga bopovzdignao ljudstvo, ne pa kski posameiniki ali skupina l)u-di. Mi nismo nič drugega kot predstav-aiki Ijudstva, ki izpolnjujejo tisto, kar naie ljudstro želL fMočno odot>ravanje ln tnklikanje) Bodimo logičnl. Tisti tre-nutek, ko bl mi. ki smo po volji Ijud-stva na svojib mestih, napravili nekaj, kar bi bilo proti temu ljudstvu, lahko vsakdo na svetn verjame. da bi morall zginiti z mesta, na kaierem smo. To ljud-stvo, ki je zmoglo ne le strmoglaviti prejšnji režim ter vse korenito spreme-niti, temvec tudi okupatorja izgnati iz svoje driave, to Ijudsivo je sposobno tudi vsakega človeka in vsako skuplno Ijndi pognati z mesta, na katerem so, ako ne bi delali pravilno, ako bl delall proti njegovi volji. (Odobravanje.) Tako je s to zadevo tn niL drugače. A tlsta trditev, da tukaj vlada nekaka klika, nl nič drugega kot obrekovanje našega ljudstva. S tem bi radi dokazali, da na-še ljudstvo ne zna mlsliti s svojo glavo. Pa še kako zna naše Ijudstvo misliti s svojo glavo, saj Je tisti trenutek, ko so hoteli položiti pest na našo deželo. na§e Ijudstvo kot en mož reklo »ne« in dalo prav nam, ki se nismo strinjali s tako njihovo politiko. (Tako je! Močno plos-
kanje to vzfcliilkaiiije CK KPJ fai tovariSn Ti-tu.)
Glejte, kaf dalje pravijo: »Znano ]e, da je sovjetska država ie med vojno ix-kazovala Jugoslovansklm oarodom veM-ko pomoč pri obnovi In razvoju gospo-darstva ter atrfevanju n]ene poRtlčiie in gospodarske neodvisnosti.« (Smeh.) Kje pa |e ta pomoč? KJe so te tovarne, k|e so poslopja, ki so iih oni zgradili? Ni |ih. To pomeni — lažejoJ Dobesedno sem vam prebral, kaj govore. Ali |e to častno zanje? Nl. Dalje pravijo: »Pomoč Sovjetske zveze Je ustvarlla realne moi-nosti za spremenitev Jugoslavlje iz za-ostale agrarne v napredno in v gospo-darskem pogledu razvito državo z last-Do indnstrijo in visoko donosnim kme-tljstvom.« Tore^ oni čitajo ti?to. kar ml pravimo, da hofemo, ter si polaga|o na-fezik, da onj to delajo. To so naše be-sede, ki so |ih oni uporabill, da W do-kazali nekaj, česar nikdar nl bilo. nekaj, o čemer so oni popolnoma drugače mi-slili.  (Odobravanje.)
Dalje pravi/o: »Sovjetska zveza je že konec 1944. leta poslala v Jugoslavijo 50.000 ton iila, po vojnJ pa je storlia vse ukrepe, da bi tzkazala Jugoslaviji pomoč pri obnovt In razvoju narodnesa gospodarstva.« Ne botn govori! o tera, odkod je to žito, saj to ni potrebno. Toda sramota Je, da nefcdo stalno očita, če je dal kako potttoč med voiino. Pa tud3 z Zapada srao dobili še več, vendar te^a stalno ne spomlnjiajo. Nistno dobili mllo-sčine In Je n?smo od nikogar zahteviH. Če smo kaj dob!R tedaj ?mo tudi zasln. žMI, da to doblmo.
tn dalle nravijo: »Na tcmeljn trgovh-sk?h pogodb, ki so fiHe sklenjcne z Jo-gosJavijo * aprilu 1945, * [uniju 1S46, y Inlfju 1947, Je Sovjetska zveza dobavlla Jacoslaviji od leta 1945 do 1948 za 541,6 milifona rnbljev blaga. Nato }e ZSSR na prošnjo jugoslovanske vlade dala kredit v znesku 795 milifonov rtibljev.« — Poglejmo, kako |e s tem kreditom Res je, da smo imeli s So""'et»ko zvezo t trgovinske 1 investlciiske pogodbe. Kaklna ie zadeva s trgovinskimi pogod-bami? Celotna naša izmenjava blaga po trgovinski pogodbi je bila taka: od niih smo dobili raftinih derivatov, benzfcaa in drugeoa 386.0C3 ton, barvnega mate-riala 57.265 ton, papirja io celuloze 69 tisor 500 ton, bombaža 35.80? tpne, ke-mičnih izdelkov 29.900 ton, koksa in antracita 100.143 ton ter za 5435 dolarjev raznega gumita in gumijastib surovin. V dolarjih zna?a vse skupaj 75,367.000. To so erlavni predmeti, ki se placujejo v dolarfih, razen teb pa fe bilo še nekaj dmge drobnarije. Kolikc pa smo ml njim irvozili? Od 1945. do 1949. leta smo izvozili v Sovjetsko zvezo 51.259 ton svinca. To .e diagoceno blago in ga labkc prodaš za dolarje, kjer koli bočeš na svetn. Bakra srao izvozili 13.691 »cn, ostalib iTid; mangana ln drugih 298.407 ton konoplje 1T.360 ton, tobaka 16 540 ton, vinskega destilata 8449 ton, špirita 10 006 ton, sladkorja 9992 ton, olivnega olja 1550 ton, cementa nad 70.000 ton, suhih sliv 14.230 ton. Vsega skupai srao izpolnili pogodbo za okrog 84 inilijo-nov dolarjev, kar pomenl, da smo mi njim na temelju trgovinske pogodbe več d?li kot oni nam. Taka Je zadeva s to pomočjo. Oni so pomagali nam, mi smo pa še boli pomagall njtra pri bla-govni izmenjavi. Tti ni nobene druge pomoči, kot |e pbičajna pomoč, ko se trguje s kapftalističniml državami, s kateriroi pra tako trgujemo na istera temelju: blago za denar, denar za blago Nekje Iahko celo ceneje kupimo. Taka fe zadeva j to izmenjavo, s to pomočjo
Onl govore tudl o tem, kaf so nam dale taki imenovane ljudske demokra-cije — češkoslovaška m drage, ničesar pa ne povedo o tem, da so nam Madža-ri ostali dolžni za več kot 55 milijonov dolarjev reparacii in da so nam vrh tega zadržali še 1200 milijonov din. kl smo Jih vnaprej dali za blaqo, ki nam ga nato nvso holeli poslati. Niti o tem nič ne govore, kaj nam bi morali Poljaki dcbaviti, pa niso, čeprav je nekaj bilo plačanega. Nič ne govore o tem. kaj so oni napravili v Avstriji, to je, da so-vietske vofa§ke oblasti niso dovolile dobavljanja turbin za naše hidrocentra-le, ki bi fih že morali odposlati in za kafere smo ie plačali 700.000 dolartev. O  tem ne govore.
Kakšna je nadalje zadeva s temi ta-ko imenovanimi krediti? Tudi te šte-vilke vam bom navedel. Le-te ntegne-jo biti na zborovanju dolgočasne, toda vedeti moramo zanje. Meseca junija 1946. leta smo sklenlli sporazum, ka-teresra obseg jc znašal 9 milijonov do~ larjev, odplačila pa so bila določcna za dobo  petih  let  s  3%  obrestmi  kot
(Nadaljevanje z 2. strani)
   Kandidat tov. dr. Jože Potrč
med volilci iz Haloz
Na predvolivnem zborovanju v osnovni žoli v Podlehniku se je zbrala v nedeljo, 12. marca t. L, nad 200 mlajših in od-raslih mož in žena ter mladincev prcd-ˇojaške vzgoje.
Tega zborovanja se je udeležil tudi kandidat za volivni okraj Ptuj desni breg tov. dr.  Jože  Potrč.
V poljudnem daljšem govoni je kandi-dat tov. dr. Jože Potrč volivcem nazorno prikazal vse okoliščine o graditvi socia-lizma v naši državi. ki vežejo nase z vscmi napori in težavami, uspehi in na-pakami tudi življenje in delo delovnih ljudi iz Haloz. Vsa dejstva iz kandida-tovega govora so bila zanimiva najmlaj-šim in odraslim udeležencem zborovanja. Razumeli so, zakaj je odnos našega državnega in partijskega vodstva napram našemu Ijudstvu drugačen kot v dnigih demokratičnih državah. Večina volivcev je razumela, zaka} imamo ob lastnih rud-nih bogastvih pogoje za zgraditev lastne
težkc industrije m zakaj nočemo ostati zaostala država. Večini kmečkib ljudi je jasno, zakaj skrbijo pošteni kmetjc in poscstniki za preskrbo delavcev v indu-striji, obratih in ustanovah in zakaj se poedinci upirajo vsakcmu delu za draž-beno gospodarstvo. Nešteto je mater in očetov, ki so doumeli, zakaj je pravilno dati svoje otroke v šole in zakaj je na-pačno, da nekateri otroci kljub svoji volji zaradi ncrazumevanja staršev ne morejo v šole. Večini ljudi vt Haloz je jasno, zakaj je v tem delu okraja vedno pre-vladovala revščina in zakaj je moralo vcdno nešteto očetov in sinov z doma, da družinam doma ni bilo treba trpeti h«-dega pomanjkania. Danes so prilikc v Halozah le delno drngačne. Kdor se ni vključil v delo na Strnišču alj drugjc, na državno posestvo v Podlehnikn ali v vi-nogradniško zadručo v Draviniskcm vrhu, jc pri malem nefodovitnem posestvu pri-(Nadaijevaaje na 2. strand).
Kandidat tov. dr. Jože Potrč med volivci
(Nadalievanje s 1. strani)
tilil srojo druiino na nezavidno življe-nje. Kandidat tov. dr. Jože Potrč je na-vedel oešteto dejstev in primerov, ki ka-iejo na velik napredek r naši državi.
Vse, kar je dejal, je bilo zajeto iz rcs-niinega življenja in ustvarjanja v naii državi. Volivci so večioo stvari sprejcli brez ugovora, ncjasnosti pa so si prihra-nili  za diskusijo.
V diskusiji se je prra oglaaila Iot. Ga-brovec Neža iz Zakla. Prepričana je, da pri bremenih niso dorolj opošterane ka-loške terenske prilike, zato je predlagala, naj bi se pri obTezni oddaji živine in pri davkih to apoštevalo Kritizirala je, da ni mogoče kupiti krampoT in motik in drtigega orodja ter potrebščin. Trdila je, da je morala leta 1948 oddati 1000 kjj krompirja, lani pa nad 7000 kjj. Prcdaed-nik KLO tov Brezinšek se je zavzel z* pravilni načio določanja hektarskega do-nosa. Dojjajalo se je laoi, da so določali nercalni ha-donos krompirja, Tot. Bigec Terezija iz Sedlašeka se j« marzela sa oblcko ia obuter tcr postcljnmo šolo-obTcznih otrok. Trdila je, da t Halozah spijo mnogi otroci na slami, ker ai 110-gočc dobiti postcljninc. V»ski pridelck iz Haloz doprinaSa drfayi Tcliko možnosi nabare dcviz, zato smatrajo y Halozah, da bi morale biti dane Ijudem \% Haloz rečjc možnosti nabare raenih potrebščin. Pemekova hči iz Sedlašeka »e je zani-mala za prarice STOJejJa slepejj« očeia, ki je leta 1922 v občiflskcm kamnolotnu po ncsrcči oalepel. Posestnica PrcjačcT* je prikazala postopek odraere in iz-t^rjare davka v njenern slučaiu. Zarubljcnik stvari ni tnojjla več dobiti nazaj, četudi je z izposojemm denarjetn takoj plačala evoj dol«J. Smatra, da ni prarilao, če se priTatnikom zarubljenc attari potcm pro-dajo drudim priTatnikotn, namesto da bi jih kupile orjjanizacije in ustanorc kot n. pr. radio aparate, kolesa in druge predmetc, ki se pri rtibežu ntzko cenijo. Dejanska vrednost zarubli«nah prcdm«-toT predstarlja za  priratnike kupc«  obo-
gatiter. Tov. Skok Anton iz Sedlaieka te je zanimal za blago, ki je na bone. Trdil je, da imajo kmetje več bonov kot je blaga. Mila že dalje časa ne dobijo. Tov. Hren Amalija iz Dežna je kritizi-rala samovoljni postopek ljudi iz ekono-mije v Kozmincih, ki so vzeli s posestra pok. Kurež Roze brez privolitve dedičeT krmo. Tot. Kovačič Kata iz Stanoiine trpi krivico v tem, da je bilo z njihovcga posestra vzetih že 1948. leta nad 100 m8 lesa, plačila pa še doslej ni dobila, Med-časno pa se pri izterjari davka nt apo-šteTalo, da ima tudi cma napram državi zahteTe. Doslej Sc ni prejela niti potrdi-la o odrzetem ozir. odkupljenem lesu. Koiar toT. TopoloTec Vinko iz Podlehni-ka je predlagal, da bi Tsi okrajni organi opraTljali aaloge na tcrcnu le v navzoč-nosti krajemih funkcionarjev KLO, kcr je edino tako mogoče obraroTati ljudi pred kriricami in ncpravilnostraL
Na vsa rpraianja je dal kandidat tor. dr. Jože Potrč primerna načelna pojaa-nila, gledc napak pa je prikazal razlike med relikimi kriricami režimov pred-aprilske JugoslaTije in današnjimi manj-šimi napakami, ki jih rečkrat hote ali nehote delajo organi ljudske oblasti. Naj-rcčje kriTice so bile odpravljcne med borbo in po osroboditri, ko imo zrinili z gospodarskih položajeT izkoriščcvalske bankirje, releposestnike, tovarnarje, vele-trgOTce ia izdajalce, manjie napake pa scdaj sproti in do«ledno odprarljamo. Podčrtal je t ztczi z rsem nujnost večjc tktivnosti OF pri reSevanjti vsch oblast-nib akcij  m ukrcpOT
To zborovanje je dalo ToliTcem per-spektiTO za naic bodoče ustrarjanje in borbo za red in praTico t rseh naJih živ-ljenjskiti Tprašanjih, kandidftt toT. dr. Jo-že Potrč pa ae je prepričal, da si ga ljudstro iz Haloz r«s leli za poslanca v Zvezno skupščino, kjer bo ie nadalje po-majjal na čcla delavcer, kmetor in de-lorne inteligence roditi borbo za naprc-dek in za industrializacijo naše domo-rittm.                                                         LF.   
   Volivci iz cirkulan in okolice se bodo polnoštevilno udeležili volitev 26. marca t.I.
Na prcdvolivnera sestankn je v ioli v Cirkulanah v nedeljo, 12. marca t 1. go-voril 120 navzočim volivcem kamlidat tov. dr.  Jože Potrč.
Skromni in marljivi mlajši in odrasli možje in žene ter obvezniki predvojaške vzgoje so z zanimanjem poslušali po-slanskega kandidata govoriti o družbeno gospodarskih problemih, ki segajo več ali manj tudi v življenje vsake družine na haloških  gričih  in t dolinah.
Ljudje iz Haloz sc zavedajo, kaj po-meni v težavah pomoč prijateljev in za-veznikov im kaj poraeni izkoriičanje ˇ stiski. Posledice tcžav in klevet iz vzho-da, prcdvsera s strani nekatcrfh Tcdite-Ijer Sov/etske zreze, segajo aa sroj na-čin tudi ˇ Haloze, predTS«in pa TpliTajo ca to, da se Sc bolf ureljarlja stari pre-jJOTOr, da je trcba zanpati predrsem t lastnc sile, kakor je to tndi dejal tOT. Tito. Težko dclo na atrrafh rinojradniSkih pobočjih je borba za dragocen rinski pri-delek, ki nam omojoia nabaTO dcviz za nakup »trojer r imo»«instTu, Mnojji de-lavci iz Halož doprinaiajo tadi itoj de-lež za to, da bi t n&ši domorini odpra-vili sledove zaostalosti irt si nstvarili težko indlistrijo. Zavcdamo »e, koliko naporov jc žc mimo nas in koliko jih je le pred nami. Po odpravi izkoriščeTal-skega razrcda smo se lotili relikih nalog Tovarne. elektrarne, šole in stanovanjske zjjradbe rasicjo na ozemlju naie domo-vine. Deiavskcmu razredn r produkdji sc prtdružuie vedno vcč kmečkih sinoV in h€era Podcžclic izvrSufe veliko na-lojje preskrbe Iiudstva. Vrši se bovba za obdclavo vsakega koJčk* zemlje, za čim večji pridelek, za čitn bolj intenriTno go-spodarstvo.   Sovražniki   sociali«:ma   pa   se
čutijo razoroženi. Ljodstru ne znajo po-vedati ničesar norej(a razen laži. Inform-biro si je izbral iz njihove vrste poedin-ce, ki so t dokaj kratkem času priznali naši hudski oblasti, da so zašli na krivo pot. Bogastvo naše zemljc in visoka de-lovna morala naših ljudi ter doslednost v praksi marksizma-leninizma ' tvorijo osnovo  naše  bodočnosti
Vsc kar je govoril kandidat tov. dr. Potrč je našlo svoje mcsto t zavesti ljudi iz Haloz. Vneto so, ga poslužali ter si   pripraTili  več  strari   za  diskusijo.
Srednji posestnik toT. Erncrši.č Anton iz Malega Okiča se je prri jaril k disku-sijt. Spomni! jc kfrndidata {ot. dr. Potrča in domačinc na čase, ko so delarci in km«tje iirili med skromnim haložkim ljudstTom propagando za komunizem ter poma^ali rrSaii borbo proti izkoriščeTal-»kim reišmom stare Jugoslarije. Omenil j« delei tcg* predela Raloz za osrobo-diter ispod okupatorja. NaStel pa je tudi sedanjc težave haloških poscstniko-r in d«laTC«T z obrezami in z nabaro naj-nujnejiih fiTljenjskih potrebščin. Mali posestnik tor. RakuJ je želcl slišati raz-lago, kaj pomcni socializem na v&si, kako naj pomaga OF pri izterjevanju in dru-go. Prikazal je, da imajo v Halozah kmečkc bone, zadrugc pa nimajo dovolj blajja. Popravilo cest in graditcv Todnih cistem smatrafo tam za nujno potrcbno. Cisterae bi jim služile za napajanjc ži-rinc, škropljenjc Tinojjradov in za <aie-tsje požaroT Redilna srcdatva za živino irj umetna jfroiil« zelo pogreiijo. Tov. Krajnc Terceiia \% GruSkorca, Hebcr Aloizija in drujji diskuianti so prtkazali problem rcje svinj in rolov ter krar. V vinojjradih  nimajo prtdelka krmnih  rast-
Itn. Male površine njiv imajo za pridelek žitaric. Iz boljših parcel imajo kmetje s polja tam travnlke. Plan prodaje vina so presegli, drugih obvcz pa ne zmagu-jcjo. Celo posestniki s hrvatske strani prodajajo tamkajšnji prcvzemni postaji Vinarskc zadruge iz Ptuja svoj pridelek. Nekateri kmctjc s Hrvatske prodajajo ttikaj svoje pridelke na ime in hišne Šte-ˇilkc tukajšnjih posestnikov. Zaradi tega 9« dogaja, da so tukajšnii posestniki daTČtio preobremenjeni Tako je nekdo prodal 336 litrov v!oa na naslov tov Maihen  Jofeta s Pohorja.
Po pojnsnilu o socializmu na vasi je kandidat toT dr Jože Potrč načclno po-jasnil Tse nakazane problcme ter končno poudaril Tažnost prarilnega odnosa or-jfanoT Ijudskc oblasti in funkcionarjcT OF do dclomih množic. Našim deloimim Hudcro je treba redno znova poiasnjeTati ra tolmačiti rse dogajanie ˇ domorini in ˇ tratn, da bodo vsi znali, kako se gradi cocitltKem t suTcreui noyi Jutfoslaviii. LiudstTO bo ob razumevanju tudi rado »odelcralo t akciiah kot pri vsch Tolit-t«Vi   ˇ  krajevne   in   riSic   organe   ljudske
VoiiTri so povabili Vandidata tor dr. .To^eta Pofrča. nat nrM<» vo?krat v Ha-lozc. kar y.m  f«  Htdi  obliubfl.          Rf.   
Okrajm svet Ptuj obvešča vse izvo-Ijene dele^ate sindikalnih podružnic in Tabljene goste. kakor tudi rsi sindikal-no cl^nstvo, da fe letna skupščiia OS zaradi  tehničirh   ovir  preložena.
Skupščina se bo vrsila z istim dnev-nim redom 2. aprila 1950 v dvorani »Oqrado« ˇ Ptuju..
   Volivne
zanimivosti
Vsakih pet let se obnavljaio, oziroma na novo spisujejo stalni in abecedni vo-livni imeniki. To je precejšnje delo.
Tokrat so to delo v določenem roku in najlepše opnavili KLO: Loperšice, Obrež, Salovci, Velika Nedelja, Pavlov-ci. Ši.iole in še nekateri. Nekateri med njimi so prav vzorno izpisani n. pr. iz KLO: Obrež, Velike fto**lm**im*jih. Ti so ptlvo nasprotfe fi&SHHHa^Ko iih poslaH KLO: Maišperk, Sloven-av is, Majski vrh. Pleterje in drugL Tudi na-fin izpisovania volivnih Lmenikov v ne-ki neri kaže sliko dela ne samo usluž-benca, ki jih je pisal, temveč tudi sliko dela celokupnega krajevnega Ijudskega odijora.
V ptuj-skem okr«ju je ˇ vse volivne imenike vpisanih 19.345 moških in 25 tisoč 638 ženskih volivnih upravičencev.
   POPRAVEK!
V §1 10 Našega dela i dne 10. marca se nam je v člamku: Kandidat tov. Du-šan Kveder je bil v Ptujti med voliv-d — v začetku tretjega odstavka vrinila neljuba pomota. Začeteik navedenega od-©tavka se glasi pravilno: Po otvoritve-ndlh iin pozdravnih besedab predsednik-a MOGF   tov.   Vogrinca   Janka   je. ..   itd
Uredništvo
   Stari novi svet, družbeni red
Policija napada kmete brez zemlje ˇ T Italijl
Pred kratkim ao kmetj« brez zemlje r mnogih krajih Italije zasedll velepo-»estnlSka zemljiJča. Polldja, kl je na-stopila y obrambo releposestnlkov, je napadla kmete fai )th več ranila, V asnogih primerlh pa |e bllo gotovo 8te-vilo  kmetoT  tudi obltih.
900.000 delaTcer in namešfencev stavka ˇ Prancijl
Borba franroskth delavcev fn name-*čencey za povišanje plač se nadaljuje. Do sedaj je stavka zajela že nad 900.000 delaTcev ln nameščencev. V stavko bl pa stopilo Se Tellko večje števllo de-larcer, da ni rlada tega preprečila s tem, da ]e mobillzlrala delarce r elek-trarnah  ln pllnarnah.
4   Ib   pol   milijotia   brezposelnlh t Ameriki
V febmariu Je bilo v ZDA več kot StM In pol mllijona brezposelnlh, kar fe na]-v«)a itcvllka od avgusta lefa 1941, ko Jlh  je bilo   nad pet  milfjonov.
Brezposelnost v Avstrlji , Po poročilih avstrljskega zveznega ml-nistrstTa za soclalno skrbstvo Je v Av-Btrljl 195.46« brezposelnlh. Vellko Ste-y|Lo delornih mest zavzemajo y Avstriji razseljenci, ki pa |itn onemogočajo vt-nltev v domovlno. Z repatriacijo teh bl veliko Sievilo domafinov našlo delo in z&služek.
V Vojrodinl je le Se 8 krajev, kjer $e ni kmečko delovnib zadrug
V   Vojvodini je  744  kmečkih  detoonih zadrug, ki obsegajo 1,143.000 oralov zem-Ije. V zadruge fe očlanfenih 98.524 kmeč-kih   gospodarstev.   Danes  je   v   Vojvodini le $e 8 krvjevnih Ijudskih odborov, kjer še nimajo kmečko  delovnih  zadrug.
Uspeh ansambla jugoslovanskih      jl narodnih plesov  v  Svici          ^^L
Ansambel jngoslovanskih narodnih pt^^^ sov fe na svojih nastopih v švici doseg^K velike   uspehe    Občinstvo   fe   nastopajočt navduseno   pozdravljalo   ter  jih  nagra/e-valo  s  ploskanjem   Tudi   v   tisku  je  bil nas    ansambel      pohvaljen    in    laskacc ocenjen.
Nove kmečke delovne zadruge v Bosni
V   Bosni in Hercegovini je bilo v časa od 10. februarja do 1   marca astanovlje' nih 41 novih kmečko-delovnih zadrug.
16 avtomobilov na dan  bodo fzdelali -v iavaniit avtomobllov v Mariborn
V  naslednjem letu bodo v tovarni avto-mobiloo   v   Mariboru   dnevno  izdelali  po 16 vozil. Za vsak avtomobil bodo porabih po  1200 delovnih ur   Ko so  v letu 1947 izdelali prva vozila, ,so za vsako porabili še po 3300 delovnih ur.
Napredek v coni B svobodmega triaškega o/emlja
V     poročila     jugoslovanske       vojaške uprave    o    stanju   v    jugoslovanski   coni Svobodnega   tržaškega   ozemlja   predsed~ niku  Varnostnega sveta  fe rečeno,  da fe cona    kljub    neizpolnjevanju     obveznosti italijanske   vlade   dosegla  znatne   gospo-darske  uspehe in  pospešila kulturni raz-voj prebivahtva
   Govor maršala Tita
v Drvaru
fNočaliPvanh- s ' -,tranii povsod. Na temelju tega sporazuma smo uvozili za 8,168.000 dolarjev blaga. Prvo odplačilo je bilo izvršeno v letn 1948 v znesku 2.139.422 dolarjev. To svojo obveznost smo izpolniili. Drugi -porazum o oborožitvi in za vojaško-iehnične potrebe je bil sklenjen dne ;0. junija 1947. leta. Po tem sporazumu se je vlada ZSSR obvezala, da bo v 1947. letu dobavila za 78 milijonov dolarjev orožja in vojaškotehničnib potrebSčin. Ta kredit je bil dan zs do-bo 10 let, odplačevati pa bi ga morali eačeti lani. Lani smo odplačali 3 tni-lijone 196.000 dolarjeT z obrcstmi. Kaj pa so oni napravili? O tem ne bom govorH, niti • kakovosti tch vojaških dobav, toda navedel bom nek njihoT postopek še ix dobe pred pismi. 2e te-daj so torpedne čolne, ki so bili naro-tenj pri njih, zadržali ita poti na Ma-džarskem ter jih odpeljali nazaj v Sovjctsko zvezo. To je bilo naročilo na temelju tega kredita. O tem nc bom scovoriJ. To so vojaSka vprašanja in Ut bomo mi t njirai razčistili. Tisto, kar smo dobili, bomo plačali, a tistega, kar so poslali nazaj, ne bomo. Glejtc. taka je zadeva 5 to »bratsko« pomočjo, ki ni  nič  drugega   kot navadna Ironija.
Sporazum o dobavi industrijskib na-prav, ki je bil sklenjen 25. julija 1947, določa kredit v zneskn 135 milijonoT dolarjev. To je največji kredit, na te-meiju katcrcga bi morali dobiti razne stroje, indusirijske naprave itd. Od te-ga kredita smo prejeli vsega skupaj za 800.000 dolarjcT materiala, oni pa pišcjo, da so nam dali 135 tnilijonov dolarjev. V čem je ta stvar, tovarisi? Z njimi smo se dogovorili, da nam bo-do zgradili v Doboju industrijski kom-binat, zelezarno, da nam bodo ˇ Mo-staru zgradili reliko tovarno alumini-ja, da nam bodo zgradili Telike koftsar-ne. To mnogo stane, a vse to je spa-dalo v te krcdite. Zgraditev tovarne v Doboju Je propadla. ker so dejall, da smo sovrafnj do strokovnjakov ter so jih poliiicali domov. Dobili smo torej vsega skupaj za 800.000 dolarjev blaga in to jim bomo pošteno vrnili z obrest-tni. a 135 miiijonov dolarjev je za nas padlo v vodo, ker nam jih niso dali in zato naj o teia ne govore. Toda *onJ vendarle govore in, glcjte, zato mora-mo mi danes govoriti in bomo govorili tako dolgo, doklsr oni govore neresnJ-co, dokler ne bodo umolknili. Ali je tako ali ne? (Tako je! Tako je! Dolgo-trajno ploskanje.)
Tako je nekf pisnn načečkal. mo-skovski radio pa prenesel, češ da nam je Sovjetska zveza dala skupno okrog 6000 žclezniškHi vagonov In. lokomotiv. Kakšna je zadeva s tcmi nekoliko ti-soči vagonov in 70 lokomotivami? Oni pravijo, da smo jib dobili 85. mi pa smo jih dobili samo 70 Toda odkod? Ko se je končala vojna, }e bilo v naši državi in v dmgib driavah, v tistih, ki so biJp s&telitske in ki so se bojc-valc skapaj z Nemci proti nam in prcti ZSSR. mnogo trofejnega mate-riala. Zahtevali stno, naj nam Sovjet-ska zveza odstopi all. bolje refcno, da-rujc 10.000 vagonov, ki so bili bodisi v satelitskih bodSsi v nail državi. Me-niii smo, da zato. kcr smo se bojevali, imamo tudi mi pravico do trofej. Prl-voJUi so, da nam bodo dsli Iz Madžar-ske in drugih držav. ker je mnogo ti-soč naših vagonov odšlo in izginilo v Ncračlji, Madžarski, pa tudi v Poljiski HdM tni pa smo ostali brez železniške-ga parka. Tedaj so natn obljubili, da nam bodo dali te vagone in lokomoti-ve brezplačno. da bomo tako tndi tn! dobili dcl tch trofej. ker smo se bo-jevali. Toda ko nismo bili več v pri-jateljsluh odnosih. so nam za te vago-ne In lokomotive zaračunali 6.04S.500 dolarjev z odplačilom za dobo petib let. Torej tudi to ni pomofc. saj tudi te vagone in lokomotive plaCujcmo. S tcm da smo plačali obrok v znesku 1.038.888 dolarjer, smo do sedaj tndi to našo obveznost izpolnilL TovariSi, takšna je zadeva s to »bratsko pomoč-jo« in nii drngačna. Oni pa naj pi-ftejo, kar hočejo, ne bo jim uspelo svcta zakriti oči. kajti mi bomo vedno osveiljevali resnico tako, kakrtna je. (Močno odobravanje in vzklikanje: »CK ~ Tito! Mi smo Titovi — Tito Je naš!«)
Da ponorim rs«' Se enkrat na krat-ko, Med riami io njimi je bila blagov-na izmenjara takšna: po blagovni osnovi je bilo vsega sknpaj dobavlje-no Sovjetski zvezi sa 114.804.000 dolar-jev bJaga, 2 za kritje neblagovnih pla-čil &e za 2,150.000 dolarjev. Oni »o nam dobavili za 120,440.000 dolarjev raznih stvari plus okrog 72 milijonoT pe to-jaSkem kreditu. ki je čele sedaj dospel v odplačilo in katerega bomo odpla-čevali. Tovariii. nič nam niso daroralL Cclotna blagorna hcmenjava oziroma plafilna bilanca tnaia s njjhore strani 202,440.000, a t naSe stranl U6.954.00f dolarjev sknpaj z neblagornimi plači-li. Tisto, kar smo mi imeli kot plns ˇ trgovinski bilanei. tisto, kar je bile aktivno v tej bflanci. je ilo m nebla-govna plaoila., to Je za naie prcdstav-ništvo r ZSSR in za naie Studente. ki so tjakaj odhajali na Stadiic Vedeti morate. da irm morali sa naSe Hn-dentc, ki so »e tam Solali ita Tsenčill-šču, in sa tiste v dragih Solah, plačati po 7000 din mesefno. kar za»ia sto*ine mafjonoT dinarjer. Plafali smo 1 bl»-gom in moramo i« plafati in pličali bomo. Takžn« je sadeva 1 »bratsko pomočjo« SoTjetske zrese. Hvala jim tadi za to. rendar naj ne laiejo o ti-stem, kar ¦! res. (Enodušno odobra-vanje in vzklikanje: >Partija — Tito! Heroj  Tito!«)
Glejie, torarill ta tovarišic«, ftepraT tmarao druge dpravke \u tkrbL mora-mo vedno zavr»čati neresnlce, ki »e širijo o vsem in vsakrinem v evezi > našo državo,   čeprav ml  t Jugoslarijl
vetno, kaj je resniea in kaj nl. To mo-ramo storlti pred rananjim sTttom, ker hočejo pred njfm ia pred srojimi narodi dokazati nekaj. kar ni resnitno. da bi nas na ta nafin ie bolj očrnill in »dokazali«, kakino Je IjudstTO v tej »gorostasni deieli«, kakor >e deial Manuilski — da bi pokazati. kako ne-hvalcžno ie te ljadstro, katrrcmn s« oni baje s obema rokama dajali. Toda pri tem ne bodo nsprfl. ioTarifi. Mi pa smo hvaleini samo tistfmu, ki hoče iskreno sodelovati * naral, ki se noše rtikati v naSo srobodo, t naio neod-visnost, ki zare« hoče pomatati, p« it je ta pomoč tadi T««.JeiBnega cnaiaja. Cetadi bi se ta T*ajemna hnnenj«ra iraenovala pomoč. jo bomo smatrali za tako, ne moremo pa nncnorati bralsko pomoč nekaj dozdevnega. to, kmr mmr nikoli niso dalL Tak« rt«ji ttrar. 7m r*di tega rooramo siokrat n««aTl|»tJ eno in isto. Natn *• nt bo prenedlo, mlsllm pa. da se b« t«di IJadstv« v njihovi driaTi nekmt «h»kopal« de tega, kaj |e resniea in kaj »4. Toliko • tej pomočL O tcm aem t«vori! danes tn prcd rftmi sat«. ker aenim, da nisera mogcl iiajtl po«liilaleeir. ki W bni boU poklieani. koi tt ki *«m jlh a«i«l v Drrarn, kJ jc Uko knravel i» dal »voj delei ˇ b«rbL K ram »« obračam, ie-ˇarili, fa k UndstT« tsc Botan^ke Kra-jte«. (Močno vzklikanje Tifru, rretni vladi. CK  KPJ.)
. Potem 1« *ot. Tito gororll o gradnfi todiustrije t Bo©an«ki Krajiai, ki bo dvkj-nila lirlienjsii nivo na tššjo »topnjo, 1« katero pa bocio moiaM pretoiralci pri-sperati delovne ai'le.
Nato je tovariš Tito aadaljeral z go-Torora sledeče;: dej.tc, za tole gre: da-b«s %*> natiajaate ˇ pola«m x«letm fra-dltre nai« driav«. Na^eK ma t»c mSc »fle, boij kot \% nogofe fm. Ae ¦kraJaosU ita vs«k ttrane* Vem. dat Je trflto tvdl t leni ioKhHtrljl, pri »«č«)l 4rr, ko mo-ra kmet name^k) »a bJIto v goa«t, z to-zon ln voH roifti l«c, ria f» borao !ahk« prodail. Kaj nočemo, ko aaaa ]e potreb-
no. ko je to za «as Talnta, za katero prodajamo In kupujemo stroje. Zavpamo t vaio visoko zaTcdaost Ta ste kmetje in poslviafte, kaf v«to bon po-vedal: morino preznngati te napore, raoramo nabaritl, kar nam je potrebno za lnd« striallzaci|o ltd. te ps J« tako. potrtn tei* t»e smfte rretl kot nekak prltiik.
Nikar ne mlslite, da ne vem, da »e ˇ nnogih piimerib dela neprarllno, da ne-katerl organJ l|udske oblastl tn dnitji Tčasth izvajaio prttlak, da nepraTilno rama)o, da ne po)asn]a]e]o dovolj (]ud-stva. LJudstvu }e treba veC poJasnjeratL N« rerjamen, da bl se naSel kdo, kt |« prllatelj te driave, ki )o ljubi in jo ima xa stojo rodoo grudo, ki ljobl to socinli-stk-no aredlteT, pa da b« bi. Ce »e mn pojasnl in dokaie, »premenil araenja ia razamel, 1* kaj gre. Vem ta take prjne-re nepravilnostt, toda »H 9« proU njint borimo la se bomo borili še bolj odloino. Ne bomo dorollli, da bi nam pouamez-niki delali prl ljndstTu nerarpoloienje tam, kjer to nl potrebtto.
Na drngi strani pa — ne mdsllte, d» nfenam pogvma, da bt to vam poTedal — 10 knet]e, kl ne razume)o Sjo notejo raz-nmeU na^lh ˇelikansklh potreb. Ljudj« nekako gledajo bolj »Toje oije posle. Danes pa, torarlSt. ne U sraelo blto tako mnenje. Danes moramo vso n«io driavo gledaM kot en kolekthr, a« glede na rax-b« narodnostl, »e glede na to, da je se-starljeoa fa rei repablik. NaSa driara je zvezna, Je rveza deloTaih ljudi, dc-larcev ta kmetoT, tlstlb IJudi, ki a»tvar-Jajo doto »odalistlfno druibo. Ta zvesa mora enotao delati. Ta ireia mora enot-•o rainraeti naie skupne potrebe. enotno teiHl k takemu boljšeam 1b sre^nejSeiBa iivl|ea)a. Kaxuml{ive )« poten, da mo-rano take posancnrfke, kl tega ao(e)o raziraetl, tudl 9r«j«ti. Prtniavam. da }e krlvda hidi «a nafti strant, prav tako pa se taki priraert ned raifti, ki delate. O takla prinerih govorin. Mar je tako ali ¦e. tovarlSIT  fT*ko Ve.  tekn   i«f)
Hotei bi povedatl nekaf beaed tmll o aaLem   ladružniStro.    O  teb   zadrugab
mnogo goTorlmo In piiemo, le-vedno pa )e do«t1 natertala o katerem 1« treba ffororiti, k«r aaSe lJtidstTo na rasi še ni ^opolioni razumelo poroen« r.adrag, ker tega »• si razumel rsak čloTek. Tema ¦eras«aeran{u Je maogo krlvo nepravil-a« ravaanle pri astanarljanju zadrug. Mlsliat, d« «bm> prav pri vpraSan]a nstn-Barljanla zadnig imeli' največ napak. N«»i Uodje spodaj 90 se lovill boli za itevilkarai, gledall so, katera republika bo ««t«»oTlla ref zadnig. C« Je bilo ˇ sekl repnbliki nstanorljenlh 1000 zadrug, *n <e trodili, d« bi )ih bllo t drugi re-rino 1500. Račnaall so Cisto matematlč-¦©. nlso pa gledali na realne moinosli, o« zavett na razpoloienje ljudi, na to, te »o tj«dje pripravMeni iti ˇ zadrugo. NaJT npTodi te stoletja tlre tn, dolge gnoer»ci\e so bilj rzgajani ˇ starera du-hu, v d»h« lndlrldualnega gospodarstva — »sroj na sToJem«, »stoJb hišica — sToJa STobodica«, kot Je nekoč goTorll Radit, kar pa mislimo. da Je napačno. N*a| bo stoJ rva ivojem, toda tako, da 1* vSe to »aše, ker smo mi rsi skupat del-¦iČarji teg« delniJkega druStva, naše ln-cJostrialliarlj«. naSega gospodarstra iW^ tsc to |e nale. Vsakdo nvora redetl, da 1* ta alj oni otyekt nal ia da tega niWe ret- «e rnore rzetl. To smo s svojiml žn-ijaTimi roknmi gradlli in zgradlli ln nl-konoT ae bomo dalL To rse |e naSe in *»• vodi k astrar^afllti boljšlb ilvljenj-sklh pogojer. Z zadrngo Je prav tako. SeveKla ie almam« doTol) stroJeT da M |!h dell ladmgara. nlmamo Še dovolj g«o]lla in rarnib drngih stvari, polago-ma pa homo premagali tudi to, bri ko hono aatprei premagali najteije vpra-*»nje, graditc* težke iBdustrije. O tera s«m ie govorll lo bo prlSlo v kratkem ^a^ potesi |M bodo ««*e zadrage hitro ctofMtle aa^rcj Daae« alhfe oima pra-vic« aeknga aillti v zadrngo nn reči, da mo b« fe a« ho Sel v zadrugo, xt1-ial davek, atl 9« aagital ˇ gozd za delj koi j« treba. aU pa naSel kar kolt. samo da U ni rekel- »Greia v ladmgo«. Raz-nmljiro je, da na ta načio ui šel z lju-
beznijo v zadmgo In da nl tako kori-sten kot Ustl, ki 1e zavestno dal vse, kar |e Imel. t zadrngo in zavestno v nje} dela, raznmerajoč, da 1e to njego-vo gospodarstTo, da so vsf skupaj v za-drugi ena velika drnitna, v katerl moTa rsak dajati po STOjih sposobnostih, do-bivatf pa tisto, kar nni ]e polTebno xa življenje. Zadruge, t katerlh so ljudje zarednl. 50 daleč napredovale, r n]ih Tlada zares socialistitno blagostanje, ka-kršm> mora rladati. Takih sicer ie nd mnogo, bo jlh pa vsak dan vedoo ve^-Ljudt ne smemo s silo ttratl t zadru^, temTef Jih moramo preprieevall. Vsi ne moreio ˇ enem letti t zadrugo, neka-ten bodo $11 letos, dragl prlhodnle leto, tretji pozneje itd., saj \e fas. Ko bomo Jmeli ^iovolj strojev za zadruge, potem bo šlo bolje in raje. Taka nepravilna politika pri ustanavijanju zadrug rodi na dragi strani tudi mnogo negatlvnih poja-vov. Nekateri kmetje, ki so prisiljeni itl v zadrnge, greSe na ta način, da pro-dajo srojo iivino ali inventar ali poko-Ijejo iirino in tako delajo zločio do svoje ljndske skupnosti. zmanjšujejo splošni zirinski fond. Proti takim se 1« treba boriti ln preprečiti, da bi tako de-laU.
Zakaj pa naj bi Sli t zadrugo? Ne zato. da bi se v njej zbrali in več sto-rili r korist driavi, tcmveč da se zbolj-8a todj rai lastni položaj. Na drugi strani jc točno, da ima na§a driava skupne 16 mflijonov prebitalcev in da Jo hočemo spremeniti v industrijsko, ker imamo rnnogo pasivnib krajev. Hoteli bi, da bi nas ne bilo 16 milijo-nov, temveč čim več, da bi nas bilo 25 milijonoT. Kje pa bomo potem ži-rell, e^ jc premalo zemlje? Potrebne so tovarnc, da bomo mogli živeti, da bomo ustvarlli pogoje za nove milijo-ne, ki bodo prišli. Nam ni za to, da bi nas bilo čim manj, temveč da bi nas bilo čim ve^c. Zaradi tega torej delamo vse to. Seveda bomo hkrati z gradit-rijo industrije spopolnjevali tadi naše (Nadaljevanje aa 3. stidnl)
Govor maršala Tita
v Drvaru
(Nadaltevanie s 2. stratti)
cmetijstvo, ker pri nas danes Inten-:ivno delamo ne samo v pasivnih, emveč  tndi v bogatib  kraiih.
Tovariši in tovarišice, dejal sem, da io napake na eni in na drugi strani. }« pa so danes ugovori, da več zahte-famo od vasi, kot ji dajemo, je treba redcti, zakaj je tako. Od vasi zahte-.ramo zato, da bi prehranili tisto pre-)ivalstvo, ki se ne ukvarja s poljedeli^fl itvom. Slišall ste in veste. da imamffl »,400.000 delavcev in drugih delovnih Iržavljanov z drugimi posli, poleg tega >a tudi prebivalstvo v pasivnih krajih, d nima nlčesar. Ta številka predstav-ja tretjino našega celokupnega prebi-?alstva. Zato morajo tisti, ki so ostali t kmetijstvu, pridelatl več, da bi pre-lranili sebe in te Ijudi. Njihova bre-nena se morajo razdeliti enakomerne^H colikor mogoče bolj enakomemo. ^enol la se obremenitve ne razporejajo ved-io enakomerno, da so tudi nepravil-aosti, da človeku večkrat izpraznijo [KMlstrešje in ne puste ničesar, da ne račanajo s tem, da mn bd treba po-tnejc spet dati, ker ˇ naši državi niti enega človeka ne smemo pustiti, da t)i umrl od lakote. Vctn za take ne-pravilnosti pri odkupu. Organ na te-renu dobi številko in včasih dela 5a-blonsko, ne da bi vprašal, kdo ima in kdo nima.
Seveda so tndi ljndje, ki skrivajo, fe mnogo takih, ki notejo izpolniti svoje obveznosti do države. So pa tudi siromaki, ki nimajo. So tudi takf. ki so Že fzpolnili obveznosti, ki so obre-menitvi prostovoljno zadostili in dal) >d srca, toda tlsti, ki izvaja odkup, tpet zahteva, če mu še manjka, in tudi tretjič pride. Do tega nitnajo pravice ln to je nepravflno. To so ncpravilno-sti, ki jih delajo posamezni organi od-ttnpnega aparata in Ijndske oblasti. Proti temu se bomo borili in letos bo-mo storili najbolj odločne ukrepe proti ^sem takim dejanjem nekaterib na^ih Ijudi, ki delajo neodgovorno, ne da bl raznmeli, v kako veliko škodo je to za našo državo. ker nam tako delo de-la tudi politične neprilike in povzroča, da posatnezniki izgubljajo zaupanjc v tako oblast in državno avtoriteto. Ob-last mora biti pravična, tovariši. Bitl tnora stroga, toda pravična do vsakega.
Zaradi takib napak se dogaja, da Uudje ne sejejo radi. To se ne tiče toliko vas v Drvaru, govorim o kmctih nasploh. Imamo kraje, kjer so kmetje izgubili interes za setev, ali posejejo samo malo in redko, posejej« na 5 ali 6 ha toliko, kolikor bi tnogli na pol hektara ali na enetn hsktaru. Vemo to, tovarfši, Ne moreS kmeta prisiliti, marveč j^a moral prepričsti. Toda mar jc pravilno, če ta kmet dela tako? So Ijudje, kl so ogorčcni in kl so izgubili pogled v bodočnost. So taki primeri, saj veste. da vcdno udarjam po naj-bolj značiinib primerih. Kako pa bo tak človek rad začel s spomladansko setvijo, če so mu očistili podstrešje? Np bo je začel rad, ali pa jo bo začel zelo nerad. Tudi pri vas v Bosni ne sejete toliko, kolikor bi morali. Pove-dal vam bona številke, da boste vedeli, kako je s setvijo v naši državi. Vemo, da je bilo 1939. leta v Jugoslaviji za-sejanih nekaj nad 7 milijonov hekta-rov. Lani ie bilo zasejanih 6 milijonov 800.000 hektarov, kar je precej manj. V vsej državi je bilo posejano Iani za okrog pol milijona hektarov manj kot 1948. Na vas v Bosni in Hercegovinl odpade od tega približno 150.000 ha. To je velika štcvilka za Bosno in Her-cegovino. Zakaj vse to ni bilo pose-jano? Vem. da so bile težave. vem, da je bila vprežna živina zaposlena na drugem mcstu, vem, da je bilo po-manjkanje delovne sile, vse to vem. N! pa bilo tudi zadosti interesa za se-tev. Kaj pa bo država dclala*: če bo Slo tako naprej. če ne bo dovolj in-teresa la setev? Kje bozno vzeli novo Jito, koruzo in drngo, kar moramo imeti sta prehrano tistib. ki ne obde-lujejo zemlje? Tu se torej iz ene na-pake dela druga. Na napakah posa-meznih Uudi, kl so nepravilno ravnali « Ijudstvom, sedaj nastajajo druge na-pake pri posameznikih, ki so ogorčeni. Te napake botno popravljali, kjer so. Toda kmct se ne sme samemn sebi maSčevati, kdor pa tako dela. se ma-ščn.Je samemu sebi, kajti odkod bo vzel?
Tovarlš! In tovarlsice, zasejati ie treba vsako ped nase zemlje, In ne samo za. sejaU, temveč tudi paziti, kako bo raslo in rodilo. Na drugi strani je potrebno tudl več evidence o setvl, Mar mislite, da, so Ijudske oblasti v tem ozlru sto. riie vse, kar je potrebno? Niso. Tud! je-scnska setev ril bila izpolnjena. So or-gani, kt so aktivn! satno, kadar žito do-zori in ko pride čas za odkup. Ljudske oblas« in Ljudska Ironta in vsi tisti, ki sp zadolženi, naj bodo aktivni že tedaj, ko je setev. Pomasjati je treba tistira, ki ne morejo sami posejati, zasejati je treba vsako ped. Treba ie gledati. koiiko je kdo p<)selal, ne pa da ijudJ nepraviino ohremeniujejo, zasledovati |e treba tudi setev 9n vedetl, koliko je k}e rodilo da se ne bo šablonsko m:unalo, da se ne bo dogajajo, da bo recimo nekje v BosnJ odstotek donosa računan kot v Vojvo-din!, Itd. Ne, treba Je realno precenitl možnosti IJudstva pri razdesJtvS žetve. Vse to se da odpraviti. treba ie samo bltl aktiven in buden. nenehno delati 'oi mlsUti na to. To \e stvar liudske oblasti. NaJ ml tovarlši ne zamerijo, ker to ne zadeva samo Bosne Jn Hercegovlne. tem. več vse naše kraje.
O setvl sem govorll zato, ker rn^slim, da ie to leto usodno za našc prehrano. Storitl moramo vse. da bo tud> letos za-dostl žita za prehrano našega prebival-stva.   Na drugl  stranJ   vam  obliubUam,
(Nadaljevanje na 4. 6trani)
   Volivci iz Dornave so predlagali
zgraditev žel. postajališča Dornava
V  dornavski osnovni šoli še je zbraio v nedeljo zvečer  12. marca t 1. 38 žen in deklet ler 80 mož in fantov iz Dornave ter Mezgovc,   ker  so vedeli,   da bo na tem zborovanju govoril  kandidat voliv-nega  okraja  Ptuj - desni   breg    tov.  dr. Jože Potrč, minister za znanost in kuL ture pri vlada LRS in   član   Politbiroia CK KPS.
Pri vstopn kandidata v šolskj razred so ga volivci s ploskanjem sprejeli. Po otvorirtvenem nagovoru tov. Erkerja je imel tov. dr  Potrč kratek govor.
V  domačih besedah je votlil misli zbo-rovalcev preko vrste   važnih   razvojnih sprememb v naši  državi, ki   so   dokaz velikega napredka,   navedei  jim  je  več primerov    iz    razvoja    demokracije    v vzhodnih in zapadnih državah ter naka_ zal  perspektive   za   nadaljnjo   graditev sociitlizma pri nas.
Kmetje in delavci \z Dornave in Mez-govc poznaio iz časopisov in radia po-sebnosti našega razvoja. Ob marsikatc-rem ukrepu Uudske oblasti so priznali pravilnost linije vlade FLRJ in CK K.P-J na čelu s tov. Titom. Mnogi med njimi ceniio naše dosedanje pridobitve, neka. teri pa* pozabljajo na velike gospodarske spremembe, ki so predstavljale za naše ljudstvo zadoščenie za prejšnje izkori-ščanje, za izkoriščevalce pa so pomenile neizprosen udarec. Naša rudarska bo-gastva, naša neodvisnost in volja naših narodov za dvig kmetijstva in industrije ter borba za boijše življenje so dale večini naših delovnih ljudi pobudo za maksimalne napore. Laži in klevete In-formbiroja o našem zapadanju pod vpliv imperializma niso mogle vzeti našim ljudem moči, da ne bi moglt misliti z lastnimi možgani. Dvajset miliionov do-larjev posojila je samo malenkostna po-moč za nabavo strojev za rudarstvo, kar pa ni vezano na nikake politične konce. s|je. Graditev tovarne aluminija v Strnišču, nove elektrarne ter številne tovarne v državi predstavljajo veiike stvari za naš napredek. Izkoriščanje v predaprilski Jugoslaviji ni dalo našemu Ijudstvu možnosti graditve težke indu-strije. V državi brez izkoriščanja kot je nova Jugoslavija, si bo lahko Ijud_ stvo ustvarilo boljše življenjske pogoie. Vse to je v zvezi s težavami, ki jih dan za dnem premagujejo delavci in kmetje ter delovna inteligenca.
Ves kandidatov govor so volivd po-zorno poslušali. Vseboval je vrsto zanL
mivih dejstev iz dosedanjih naporov in uspehov in iz perspektive za bodoče ustvarjanje. Za referat so se valivci kan-didatu zahvaliii s ploskanjem.
V diskusiji se je oglasilo več .volivcer in volivk. Obvezna oddaia živine in ko_ ruze ter zgraditev železniškega posta-jališča v Dornavi so bili osrednji pred' meti diskusije.
Tov. Vuzem Jože je kritiziraJ napake Pfi odkupu živine in je navedel primer 72-Ietnega Bratuša. Ožbalta, ki je oddal brejo kravo z malo zamudo. Plačati mora zraven škode, ki jo ima z izgubo breje krave, še din 4000 kazni. Tov. Ju-rič Anton je ogorčen zaradi zamenjave krave za telico, pri čemer odkupno pod-jetje ni upoštevaio razlike v teži med kravo in teJico. Tov. Zagoršek Neža iz pornave se je v disknsiji dotaknila na-cina razdeiitve obvezne oddaje koruze. Volivci iz Dornave smatrajo kot nepra-vilno, da spada Dornava v prvi, Mez-govci v drugi in Juršinci v tretji mle-karski okoliš. Na travnikih se ne vpo-števa škoda, kije nastala zaradi raz-voza zemlje ob regulaciji Pesnice. Isto-časno so prosili kandidata tov. dr. Jo. žeta Potrča, da bi podprl na merodaj-nem mestu njihov predlog za zgraditev železniškega postajališča Dornava. ki bi bilo le 300 metrov od vasi, dočim mo. rajo hoditi sedaj na ppstajo v Moškanjce ali v Ptuj. Postajališče Dornava bi korL stilo tudi ljudstvu iz Pacinja, Polenšaka in Brezovca. Zgradbo bi zgradili ob pro_ stovoijnem delu in tudi denarne prL spevke bi zbrali za material. Od ostalih vpraišanj je bilo najvažnejše vprašanje materiala za popravilo obutve kmetov in njihovih družinskih članov. Za kože dobljeni podplati ne zadoščajo tudi za popravilo.
Kandidat tov. dr. Jože Potrč je našel za vsaki problem načelni odgovor. Za reševanje vseh lokalnih problernov ie prikazal nujnost jspdelovanje Fronte s KLO zlašTTv borfii proti nppravilndsttm, ki ITTr povzročajo fiote aii hehote"po-edimci   pri  izvrsevanju   terenske   službe.
Zborovanje se je končalo v živahnem razpoloženju Volivci so -videli. da ]c kandidat tov. dr Jože Potrč dobro se-znanjen o vseh važnejših problemih podeželja. Kandidat tov. dr. Jože Potrč pa se je prepričal, da bodo šli Dornav-čani polnoštevilno 26. marca t. 1. na vo-lišče.                                             Bž-   
   Glas množice je na predvolivnih zboro-vanjih odkril krivice in krivce
DesetAne  predvolivnih    sestankov    in
¦<Miu   vioue   i i.'\j   ui  v_-[v   ivi j.   iiit'_i   v* ;n   "^
go na drugi strani volivci na predvoliv-nih zborovanjih našli priliko za diskusijo 6 kandidatoma tov. CHišanojn Kvsdrom, generallajtnantom JA m članom Glav-raega odbora OF Slovenije ter $ tov. dT. Jožetom Potrčem. ministrom za znanost in kulturo pri vladi LRS in članom Polit-biroja CK KPS ter njiroima namestnikoTOa tov. Kovačičeili Zlatkom in tov. Lackom Milanom.
V diiskusiji so delovni Ijudje iz ptuj-skega okraja kandidatoma pri-znali, da so za socializem, za politiko vlade FLRJ, za Rjiajo CK KPJ, da «o za red in pravico ter da jih močno motijo nekatere krivice, ki so ožkjosane v ustavi in kj. jih morajo prenašati zaradi nekaterih bre^vestnih oslužbencev iz  dTŽavnega  aparata.
Razumljivo je, da je moralo pritl na dan, d>a je bilo lani najmanj 14 kmetom t>dv?;ete in tTansferirane več glav goveje iivine, pitanih prašičev, konj z opremo vTed, massti, radioaparatov in Itoles, o Le* mer nimajo kmetie potrdil, kdo jlh ]« odvzel. prevzemniki pa nimajo potrdil, komu so te stvari oddali ali predali, po-" TeTjeništvo za finance prl OLO nlma za ae stvari odpisanth davkov itd. Tp «o poiavi nereda, s ka^terimi 6€ razumlfivo ne morejo kmetje eprijaznitl, ker trpijo š<kodo oni tn ,država. TaJcih pojavov pa je mogoče še v«-č, vendar irtnogl ndtl ni-«o znani kontrolntm organom oblasti
Ker trradimo družbeno gospodarstvo, Ker se boriroo za dmžbeni red in pravi-ce, ni mogoče ostati samo pri ugoto-vitvah napa-k. temveč |e nujno, d<s ]e treba poeoči hidii po ufaepih. ker |e malo verjetno, da bd nepošteni poedinci s pre-pričevanjem epremenili svojo razdiialno taktiko na  teren-u.
Javol tožilec ra ptujeki okraj je od-redU pripor Golob Tomaža iz Dor-nave 5t. 11, Mernik Jožeta. uslužbcn-ca 2iv*noprometa t Ptuju ln H o r v a t Franca, treluibenca finančnega poverje-nAStva v Ptuju, ki eo « svojim Izvrše-vamjem službe iemali ugled ljudske obla-6ti, kmetom jy& ec povzročali škodo Zato bodo prim^rno kaznovani glede na deja-njo, ki so že v preiskavi dognana in ki bodo   še  odkrita
G o 1 o b Tomaž ix Doraave je bil dSavčni izterjevalec. Pri izterjevanju dav-ka je izdajal strankam pctrdila o pla^a-nem davku. Ta potrdila pa niso vsebo-yala celotnega plačanega zneska. Nekaj je odbijal za svoj€ stroške in dnevnice, ki eicer zneske od 20 tear celo ret iot 100 dim.
Mernik Jože, udTjžtienec Zivlnopro-meta y Ptuju, si je na KLO Slavšina po-Mredil posamezne sezname kmetov, ti eo bili določeni, da plačajo akcmtacijo za prvo četrtletje 1950 Pri izterjevainju >e zahteval od kmetov od 50 do 300 din fe več kot bd morali reemčno plačatj po seznamu, ki ga je «©stavil tov. Korotaj Jože na poverjenišlvu za finance v Ptuju, ki  je  hodil  na   pomoč KLO  Slavšina.
Horvat Franc, trsluibenec finančne-ga poverjeništva r Ptuju. si Je neupravi-tesno posvojil pri davku 1000 din, radio-apaxat in ene sanL Kmetu Jerenku iz Sel
ie neup-ravičeno  znižal  davek za  18.000
>    in     Jim
H,w.i,,     l:c;    l.-vjtiv>     U.-idjv  li.,    ^ .-.    n9    bod6    ŠW
volit   S terena ]e prinažal poverjenižtvu lažne  podatke  o  pobranih  davkih,
Takih priinerov nl mogoče opravičitl z napakaml, ki se delajo ab obiln«m de-lu,  neznanju  itd.           '
V kolikor je takih pojavov več ln jih prizadeti lahko dokažejo, je ra-rumljivo, da bo ljudska oblast povrrodrtelje takth krivic m nepravitaosti klicala na odgo-vornoisi in jih kaznovala ter oškodovanim dokazala, da ljudska oblast dosledno fe-vaja enakopravTiost pred zakonora in da ne dopušča pov^rofanja škode m krlvic svojim državljanom.
Ns.   
   Kako tekmuje mladi-
na na čast volitev
v Zvezno skupščino
Nfladlnski aktivi so na vaseh, v po>d-jetjih in ust-anovah sprejemeli tekmoval-ne obveznosti na čast volitev v Zvezno skupščino. Mnogi aktivi so do danes do-6©gli lepe uspehe pri svojem delu. Se bolj so se zagrizli v iivršitev plana, za izvršitev  svojih   obveznosti.
Aktiv Tovarne perila v Ptujn je spre-]©1 obveznost, da bo tekmoval za večjo storilnost dela v 6vojeia podjetju. Ob-vezaj sc je, da bodo vsi članii organi-zacije dosegli in presegli postavljene norme Obveznost diievno izpolnjujejo. Mladinke, ki pred tekmovanjein 6voje norme niso dosegle, jo danes prekoraču-jejo za 3—5 od»t. Dne 10, 3. eo tekmo-vale za večjo storitoost dela. Doseiend «o bili naslednji  rezultati:
Kramberger Marija j« dosegla 220, Kolaiič Marija 178, Slatič Terezija 189, Korpar Stefka 126 tn Verti* Marija 118 odet   postavljene  norme.
"H uspebi nam dcnkazujejo, da članl mladlnske organizacije t Tovamj perila častno kvršujejo sprejete obveznosti Tekmovali bodo še v naiprej, ker vedo, da bodo na ta način mnogo doprinesli k pravočasnemu  izvrševanju   plana  podje-
Mladtnski aktiT Spehlja ne zaostaja za drugirai aktivl Upoštevati moramo, da se je aktiv šele pred kratkim ustano-vll'. Dane« dosega ie lepe uspehe. Napo-redad }e teškmovanje aktivu Budina v več točkah. Pripravlja se na fculturno prireditev, katero bo imej r začetkti aiprila — ˇ čast volitev. Irna redne ot-ganizacijske in študijske sestanke. Spo-znali so se i deloan Ljudske skufpščiTie. Studirajo članke naših državnih vodite-Ijev. Organirzirajo izlet aktiva t »a^© krasno Prtm.orje. Na dan 26. marca bo-do šll skupno na volišče, kurili kres, CkkrasiH volišče in imeli budnico.
Mladina na ekonomiji t , StmiS&a je ustanovila mladinsko delovno brigado. Na ta na^čin bo labko pravočasno opra-vila visa poljska dela in delala po nor-mah.
Imenovani akttvi naj Tiam bodo T vzgled — posnemajte jih.1
   Tudi žene v Ptuju pridno delajo
AntifašietSifenia fronta žena v Ptujn jo imela 10. marca plenruim. Zasto-pani so bild vsi terenl, saino Budina in Bretje ne. Tov. Kancler JuDca je kot predsed-nica AP2 v Ptuju otvorlla plenum s po-zdravom v&em navzočim. Podala je po-litično poročilo ter ugotovlla, da sta hi-la urejena in izpopolnjena dva teren-ska AP2 odlbora. Pozdravila in predsta-vila >e nove odbornice, želeč jim lepih uepeihoT piri delu v AF2 organizaciji Na<to so sl^&difla poTočila 6ekrelark po te-reniib., ki so pakazala, da 6o tereni pri-dno delali. Le tereo Turmšče ne more priti v pravi tempo. Tereaa Breg m VI-čava prednjačita. Otvorila sta skiapno z OF orgenazaciio ˇsak svojo terensko knjižnaco. Nekateri tereni eo imeli pre-davanje o diavici. Zene so delale copate za otroike t DID-b in šdvale plenice za jasli Delale in pomagale so v mlečni kuhinii ter iinajo lepo število ur proste-voljnega dela, ki ps bodo objavljene šele aprila, ker je teikraovanje podaljšano do koinca marca.
Zeoe eo todft krititoo anailfeiraVe pro-slavo 8. roarca ter pohrvaldle vse vrlina. Nedostatke in napaike pa bodo poptraivile. Neto so sprejele sledeče nove naloge: 1. Volitvei PTfetopile bcnno k slefaer-ni ženi, po&ebno k idstim, ki stoje ob stranii, tcr jilh prepričale o pomeon in važnosti volitev, da bodo šle vse voKt. — Volitve na-j pokažejo našo enotnost ter ovržejo imiormtoirojevske klevete. Naš petletni plan napreduje. Poanoč «o nasn odireikli, naslonili smo ee na lastne 6ile. Uspeihi isn zroage nas hratore. 2. Za DID stno napraviSe zadosti copat (70 pa-rov). Zdaj bomo šivale manjše copato za otroke v Dečjem donra,
3.  Za prvo 6etrtletje bojno odldaJe pra-ročasno poročila  o  delu  ženLa po  tere-nih.
4.   Vplivale  bomo  na  matere,  da n© puste o*rok v kin« k no^nim in za otro-ke neprimemijm predstavain.
5.   Naša   glavna   naloga  bo,   sfort)   za Tzgojo otrak in mladin©.                  A. B.   
   Proslava 8. marca v Gorišnici
V prijetnera raxpoložcnju so 8- marca t. 1, končale žene iz Corišnice zimski bralni krožek. Razšlc so sc z najboljšim ^rtisom.  Lepo je bilo!
Iste vtisc so odnesle žene tudi s pro-slave za 8. marcc, ki se je TrSila v lepo in prijetno okraušeni sobi gorišniške šole, Tor. KunčeTa je pozdravila žcne t smi-slu šc Tečje vzajemnosti io strnjenja na fronti pravice, r smislu, naj bi nc bila nobena žcna reč le netna opazovalka živ-ljenja, ampak  njega živi  člen.
Mladinke 3. razr. Višje scdemletkc so pod vodstvom načelnice tov. Mlinarič Ma-rije izvedle zelo lepo in vsebinsko utem-ljeno reportažo »Naše žene«, ki so jo same sestavile. Izvcdba tega dela, ki ga je smatrati žc za pravo umetnino, je žela mcd ženami  veliko priznanje.
Priznanjc in tso srčno naklonfcnost jc žcl tudi desctletni »umctnik« Mulej Ton-ček, ki jc pojjumno odigral s tovarišico Kirbiševo dve štiriročni skladbi. Za »umctntkom« Tončkom niso hoteli kar nič zaostajat; drugi mladi »umetniki«: Marinka — solistka, Parla — altistka, Martina — s harmoniko in še in še. Mla-
di pionirski zbor ir Gorišnice, ki je žc t radio-oddaji pokazal, kaj zna, jc tudi to pot »postavil cclcga moža«. »Nczakon-ska mati«, »Hasanaginica«, »Lcpa Vida«, prevzctna Urška iz Prešernovcga »Po-ˇodncga moža«, so bili ženski liki, ki so se že v kar mojstrski obliki prikazovali ženatn iz Gorišnice. Mala »raamica« Min-ka, ki se je izprva majce prestrašila svo-jih relikih tekmovalk, jc s prijctnim gla-som zapela sroji mali zaspanki — uspa-ranko. V ubrani pcsmi so nato pionirke zapele  pcscra  »Moja mati«.
V znak priznanja za vestno izvrSevanje poklica in dcla med ženami so poklanile žene iz Gorišnice krajevni babici tov. Ku-harič Avgusti knjigo, prar tako sta bili obdarovani tor. Belšakova in Severjcva, materi, ki sta darovali sTOJa sinova za našo srobodo. Tov. Brec Jero, mater de-sctih živečih otrok pa so žene presene-tilc z zavojem potrebščin za dojenčka, dar ORK v Ptuju.
Živo se fe dojmila vsch žen Skrbinško-va enodejanka »Skržat«, s katero }c bila zaključena zelo uspela proslava 8. mar-ca.                                            M. K.   
   Gradilišče "Gradis" v Strnišču si je drugič priborilo prehodno zastavo CO ZSJ
Delovnl kolektlv »Gradls«-a v StrtiL šču si Je drugič prlborll prehodno za-stavo resornega minlstrstva za CO ZSJ ter visoko den?rno n?^rado 2S0.0C0 din
in iTastcn nas!         '       .....vnl ko-
lcktiv«,A
Na svefiano^t, ri jc ona '>. t. ni^ Je prtžlo veliko StevHo gostov, med njimi pomočnlk zvetnega m'nistra za gradnje tov. hig. Valentinčič Jože, po-močnik ministra za gradnje LRS ln«. MJba Gažper, član CO ZSJ tov. Gagič Vetemir. član CO ZSJ tov. Plevnfk, tai-nlk republižliesa odbora gradblr.cev tov. SubaŠIč, glavni dJrektor podjetja tov. In«. IViiravlja, zastonnfW sindfealitSh fai partijskih organlzacij ter šefmženirji \n zastopniki raznžh gradbcnih podictlj SlovenSje.
Goste ln delavstvo ie pozdravll v Imenu kolektiva šellnženir Borut Ma:-ster, kl je v kratklh besedah poudaril pomen ponovne osvoiltve prehodne za-stave ter predal besedo pomočnlku zveznega mlnistra za sjradnie tovanšu Inst- Valentlnčlča, k\ je dcjal:
»Tovariš! jtradbincl! Prlnašam vam Iskrene česlitke In borbene pozdrave zveznega mlnistra za gradnje (ovariša Zečeviča In cclotnega delovnega kclek-tiva zveznega minšstrstva za gradnje.
V letu 1949 ste izvrSili veliko delo, za katerega ste že drugič prejeli visoko nagrado. prehodno zastavo CO ZS.I in resornega mlnistrstva ter časten naslov zashižnega delovnega koiektiva. Zvezna ocenjevalna komls?ja Je imela^ zelo strog krlter!} pri ocenjevanju dela kolektivov ln ponovno ugotovfla, da ste drugl naj-boljš! gradbenl kolektiv za visokogradnie v državi.
Vaša organizaclja dela |e glavnl do-prinos  prl  izvršitvi  vaš»h   plansklh  nau
!og, saj ste poznan! šJrom države kot gradilišče, ki Ima zelo razvh brigadni sistem dela, v katerera Je zastopanega 89 odst. celotnega delavstva. Pravilna vzgoia stndikaine in partHske organiza-cije sta pokazali svoje sadove bi rezuL tate.«
$ temi naiogami ta cIIJS se bomo §e nadalje zagrizeno borfll za uspelie kot snto se borili do sedaj, da si priborimo končno zmago — socializeru. Ne sabo-taža informbiroievcev niti njihovo kle-vetanie nas ne bo skrenMo s poti, po kateri nas vodlta naša slavna Partija in tovarK Tito.«
Delavstvo ]e z vlharnlm odobravan]em sprejelo govor tovariša pomočnlka zvez-nega minlslra za gradnje, nakar je član CO ZSJ tovarlš Gagič predal prehodno zastavo, katero Je spreiel predsednik sindlkalne podružnice tovariš Lorenčič ter se v imenu kolektlva zahvalil za vL &oko priznanje.
Sledtli so pozdravnl nagovori zastop-nlkov parUjskih in slndikalnih organiza-cll, natar je delavstvo posatneznih sek-torjev gradilišča podalo obveze za dela, ki ith bodo v terminih izvržili v čast ponovne dodelltve prehodne zastave.
S svečanostl so bile poslane resolu-clie CK KPJ Beograd, Ministrstvu za gradnje FLRJ Beograd, CO ZSJ Beo-grad, Glavnemu odboru ZSS Ljubliana \n svojetnti pokrovHeUu minlstru za gradnje LRS tovarišu Akček Ivanu.
V vseh teh obvezah se delovni kolek-t!v zavezuje, da si bo še v tretjič prL boril prehodno zastavo \n še nadalic ncomajno stopal po linjji, kl sta nara Jo začrtala Partija in  tovariš Tito.
Sledll je kulturnl program s prL!etn!ra družabnim večerom.                       Uš.   
    Okrajni proračun predvideva povečanje izdatkov za prosveto, zdravstvo in soc.
skrbstvo
23. februarj« x. L je Wl po razpravi Okrajnega ljudskega odbora spredet pred!!og proračuna za Okrajnd ljudski odibor Ptuj za  1950. leto.
Letošnji proračun se od lanftkega ne razlikuje sa<mo po svofl bruto vsoti, ki znaša 97,864.000 din dohodlcov in prav toliko izdatkov od lanskoletnega, ker je povLšan za 29*/» temveč tudd po tem, da so za gotove potrebe predvidene prece) večje vsote, kakor so bile lansko ]eio. Tako ©e n. pr. predvideva vsota izdatkcv za investicije v znesku 4,200.000 din. napram 2,960.000 dfa v 1. 1949, za zdrav-stvo to soc. skrb6tvo 30,320.000 ddn, na-pram 15.730.000 diin t letu 1949, za pro-sveto in kulturo 21,949.000 din napram 19,660.000^ddn v letu 1949. Na drugi sira-ni pa pToračtm predvideva znižanje strošikov državne uprave na 16,195.000 din napram 23,799.000 dao v lanskem Jetu.
To so torej značll-nostd letošnjega^okraj-nega proračuna, Iz teh značilnosti je razvidiK) 6tremljenje naše ljudske obla-std»v merilu okraja po neposrednem zvi-šaniu življenjskega standarda delovnih množi-c.
Zanimiivo je, ogfledati sd posamezne postavke dohodkov okrajnega prora^tma. Največjti del dohodkov odpade na okTajna državna goepodarska podjetja. ToreJ propagiranje ustanavljanja novih okraj-
niilh iai krajevnih gospodarekih podjcti] ni samo stremljenje po socializacijl ce-lotnega našega gospodairskega ždvljenja, temve-č gospodarska nujnost. Iz tega iž-ha}a dejstvo, da morajo poverjeništva In. posamezni ljudski odboTi stremeti k u&tanavljainju vedno novih gospodarakfh podjetij in k povečanju rentabilnoeti že ob-stoječih, ker bodo le-ta vedmo bolj povečevala dohodke, na dnigi stram pa s povečanjem količine potrebnih potroš-ndli predmetov koristila delovnim lju-d«m.
   TABORENJE
Omladma Desternika- noče zaostati, to Je pokazalo 10-dnevno taborenje, pri katerem je bila udeležba 100% in disci-plin^ vzDtria. Plan dela }e obvladan ter bo resnično dober uspeh dosegli tudi novinci letnika 1933. Za zaključek je center cbi&kala delegacija vojnega od-seka in okraja Ptuj, omladinci pa so po-tem tudi svečano obljubili, da bodo svoje politično kakor vojno strokovno znanje še poglobili do konca leta, tako' da bodo še nadalje vredni obdržati pre-hodno zastavico. Deluje tudi motokro-žek ter bo v bližnjem času položilo $o-ferski izpit 15 mladincev.              H. J.   
   Govor maršala Tita
v Drvaru
(Nadaljevanje s tretje strani)
da tnoramo in botno pri vprašanjih od-kupa, vprašanjili cenitve in raznlh obre-menžtev storili vse, kar je potrebno, da se bo s tistimi Ijudmi. kl so pravlčnl. pravilno ravnalo, kaznovall pa bomo ustega, kdor bote in vedoma hoče storiti krivico Ijudstvu, in tistega, ki bo vedotna hotel ali prevaral Ijudsko državo. Taka je ta stvar. Vse to moramo zakonito iz. vesti. V naši državl pa lahko pridelamo toliko, da bomo prehranili naše Ijudstvo. Zernlie imarao še dovolj- Morda ie bo čez nekaj let prcmalo, toda gre za to. da jo dvignemo na višjo stopnio, gre za to, da napravimo več strojev. zadosti gnojil in drugih stvart skratka, da z ekstenzivnega preiderao na Intenzivno obdelovanje zenilje. Naša država n. pr. že to leto da|e zadrugam kredit 9 niili-jonov dinarjev./Če upoštevate naše mož-nosti. tovariši, to ni majhna, marveč ve-likanska vsota. Za njo bodo dobavljenl stroii in vse druKO, kar je potrebno.
Našerau zadružništvu bomo posvetfli največjo skrb, ni pa res, da ne bomo skrbel' in da ni treba skrbeti tudl za zasebne kmete, za tiste kmete, kl se še niso dovolj prepričaii, da je treba iti v zadruge. Tudi za njih bomo skrbeli, ker se bomo samo na ta način, Le bomo z njimi račnnali, če bomo tovariško rav. nali z njinii, če se bomo brigali za njL hove težave, za njihove nesreče, samo tedaj se bodo ti Ijudje prepričali. da je to, kar Ijudska oblast govorl, resnično in pravilno. ter bodo to poslušali rn šU v zadruge. Nl treba zahtevati, da bi že tetos šli. fisti pa. ki misli.io. da je kmet, če noee itl v zadrugo zaradi tega izven zakona, se zelo motijo. On ni na tuji zemlji in zanj je treba skrbeti, čeprav ni v zadrugi. Vedeti moramo, da 6500 zadrug, kolikor jib danes itnamo, obsega še zelo majhen del zcmlje v naši državi in da velik del obdelujejo zasebni kmetie. V skladu s tem je treba tudl z njimi rav-natt. Strogo moramo postopatl samo do sovražnikov naše države, do sovražni-kov naše sociaHstične graditve. Do Ijudl pa, katerim vsa stvar še ni jasna, je po-treben tovariški odnos, treba ilm ]e stokrat pojasnjevati, za kaj gre, da bodo mogl! razumeti našo stvarnost Jn našo težnjje. Tako morajio ravnatl tudl organl naše Ijudske oblast! !n vsl tisti tovariš!, ki so zadolženl z delom na vasi. Vidite, tovarlši, to sera vam imel »>ovedati v zvezi z odnosom do kmetov in glede na dolžnosti kmetov do države. Čigava pa Je ta država? Vaša, tovariši. VI morate pomagati, da bo naša država čim moč-nejša.
Zapomnlte sl, tovariši in tovarišlce, da smo danes tako rekoč sami, da moramo danes skrbetl ne samo za to, da zcrradimo našo državo in ustvarimo to-vame za druge objekte, temveč prav tako tudi zato, kdo bo branil te tovarne in to našo vedno srečnejšo, vedno bolj-šo In nax>rednejšo drzavo. Ustvariti mo-rarao trdno vojsko. (Močno pritrjevanje rn vzklikanje — »Partija-Tito«, »Zivela Jugoslovanska annada, varuh neodvi-s-nosti naše države«). Ustvariti raoramo trdno vojsko in Ji dali sredstva za obrambo naše države. V našl armadl služijo vašl sinovi, ki so vsak dan pri-pravljeni vstatl proti vsakomur, kl bl dvignil roko na našo državo, ter se bo-riti na življeiije in smrt. Zato Jim mora-mo dati srdstva. Za to gre vellk del naradnega dohodka. Kajti v porušeni državi nismo našli ničesar ln nihče nam ničesar noCe dati zaston). Orožja nam ne bo nibče dal. Malo pre] sem vam povedal, kako ie bilo v tei^ oziru 9 So-vjetsko zvezo po vojni in kako Je bilo drago plafano. Če bi mi naročall orožje iz inozemstva, bi zapravili našo državo, ker za oborožitev morajo iti velikanska sredstva. Ustvariti moramo tovarne, kl bodo same delale, kar je potrebno. To je naš namen tn zato pozivamo naše ktuete, naj razumejo naše potrebe tndi qlede na obrambne sposobnosti naše države. Zato vedite, tovariši in tovari-šice, da če se danes postavljajo zahte-ve druga za dnigo, so razlogi za postav-Ijanje teh zahtev. Vprašanje Je samo, kako se postavljajo tn kako se izpolnjo-iejo.
Na koncu bl rad, preden konfam, apeliral na vas. da v teku tega In prl-hodnjega leta, ko se približuje konec našega petletnega plana, zastavite vse svoje sile, da verujete v to, kar delamo in govorimo, kafti naše besede se ne smejo fn ne morejo ločit. in razlikovatl od dejanj, Pozneje nam bo laže in gle-dali bomo, da bo breme zmanjšano, gle-dali bomo, da ne bomo presegli naših možnosti, gledali bomo, da dragih stva-ri ne bomo nabavljali od zunaj, temveč jih bomo sami izdelovali, saj 2e danes dosti izdehijemo. Prepričan sem, da bo-mo tedaj, ko bomo pri5li k vam, videll, da ste drugafni, da so dnigačne naše va«i. Tedaj bodo dnigačna tudi naša raesta, ker bodo hltreje in Jasneje pri-hafale do- izrata dobrote tega velikega dela izpolnitve petletnegu plana tn ure^rvitve socializma.
Sorializem, tovariSi ln tovarlšlce, nl zadosti samo želeti. Socfalizem je treba z znojem crraditi. SocializRin ni stvar, ki se gradi z de!rrefi. Sorializem se ustvar-1? z ?«!?', s težkjmi napori ln ž^tvami. Ustvariti bo!}?e ?iv]{enjske pogoje lz nif, ni lahka stvar. To ve vsak kroet iz-med vas. ki ]e zaf^l krčiti gozd, da bl sebi napra^il njive. Danes hočemo usf'--¦¦••" ' -*:*- Jivlfenjske ^- —" ~n '."¦•                       ¦-?, za  vso nr*
\v                     ^e,    da je za  to r  m .:   _-n
% -                    Zato vas pozivam, tovariši
in                  -   -^ v"=!  kot eden    primete
/a  ';i-'°. ;^                    sem, da bo zmaga
nv i   ri!  da........   . .Iiče te zmage ne bc
,¦,.¦.-.-¦•.¦.^1.
Naj rjvi naša Fedcratlvna Ijudska re-nnMika .Tunoslavija!«
   Gasilci se resno pripravljajo na volitve
Na pobudo OOF je sklicala OGZ kon-ferenco društvenih rcfereotov za knlturo in prosveto za nedeljo. dne 26 februarja v Gasilskem domu v Ptuju v svrho izved-be priprav za volitve v Zvezno skupščino in Svet narodov.
Konference se je udeležilo 82 pred-stavnikov društev ter z zanimanjem sle-dilo refcratu tov. Leskovec Franca, se-kretarja OK KPS, ki je podal zunanje- in notraniepolitičen pregled, pomen volitev, važnost sodelovanja gasilccv pri tem za-radi množičnosti v našem okraju.
Po rcferatn se je po kratki diskusijl izvolil agitacijski aktiv pri Okrajni ga-silski zvezi:
Horvat  Martin,  pmrcljnik brigade;
Pučko Franc, referent za kulturo in •prosvcto pri OGZ;
Grcbenjak Valentin, gasilski referent;
Bcrginc Petcr, sekretar OOF.
Ravno tako sc jc r 6 rajonih, t katere )c razdeljena OGZ, izvolil po tročlanski odbor za vsak rajon, ki bo nadziral delo volivnega aktiva po četah.
1.   rajon:   Hojnik   Karl,   Bclšak  Milaa, Kovačič Franc;
2.   rajon:  Pučko Fraac, Klobočar E>ra-go, Bezjak Franc;
3.  rajon:  Znidarič  Ivaii,  Bezjak Jožef, Beišak Alojz;
4.  rajon: Meznarič Pctcr, Kekea Janez, Šttunbergcr Cecilija;
5.   rajon: Šijanec Bcno, Bedrač  Janko, Gojčii Franc;
6.  rajon:   JcrŠič Josip, Mtirko Gašpcr, Podgoršek Ignac.
Na koncu so bili sprcjeti sklepi v svrho poživitve dela v gasilskih vrstah okraja Ptuj:
1. Vsako društvo izvofi tričlansld aktiv agitatorjev z zadolžitvijo:
a) Izvedba vseh predvolivnih sestankcrv v društvu z odločilno borbo proti vscm škodljivhn parolam, ki bi se slučajno po-favile na tcrentij
b)   Povezava  tega  aktiva   s   krajevnim odborom  OF   v   svrho   pravilne    izvedbe predvolivne   kampanje   in   okrasilve   vo-lišča;
c)    Izvolitev  tričlanskega   agitacijskega aktiva izvcsti   do 5.  marca   in   poročati OGZ;
2.   Vsako   društvo   izvrši   vsaj   po   dva predvolivna  sestanka,    točna   poročila    o kraju  in števUu  udeležencev  na OGZ;
3.   Posebno    lekmovanje    med    društvi OGZ za stoodstotno udeležbo članstva pri volitvah in izvedbi istih do 9. urc zjutraj;
4.  Skupni pohod" na volišča in po mož-nosti  slikanje  istih.    Okrasitev   gasilskih domov s  parolami  in zelenjem na pred-večer volitev;
5.   Plan  dela do dncva volitev — vt-vedba:
a)   Organiziranje   prostovoljnega     dela pb rajonih za društva, ki rabijo gradbeni matcrial ali slično za gradnjo ctstern  in gasilskih   domov;
b)  Prcgled    vodnjakov,    studcncev    h\ potokov t požarnem rajotiu in odreditev potrcbnih popravil v svrho sigurnega od-vzema vode;
c)   Pregled  požamovarnostnega  rajona r  pogledu   slabih    dimnikov,    podstrešij, pozarnih zidov z ozirom na bližajočc po-mladne   vetrove.      (Izkušnje  iz  lanskega leta: 37 dimniških požarov v okraju);
6.  Plan dcla po gasilskfli četah na dan volitev dne 26. marca 1950:
a)  Čiščenje prostorov gasflskega doma, orodfa in opreme;
b)   Prva vcčja  vafa  članov s kratkimi narfovori o pomen« dneva;
7.  Tekmovanie o točncm poštlianitt po-ročil.  o izredbi  del v gornfih točkah:
8.   Končno  poročilo  mor*a  biti  posiatio do  27.  marca   1950   do   12.   nrc ˇ  s-rrho ocene  m smnarncga poročila na pristoi-na mcsfa.
Za 10 naf1>oTi?i1i druStcv v tem tclcmo-vantti   so  prcdvtdena   msmena   onznatiia. Konferenca se Je zaklfttStla ob tl .?0.
H. M.   
   Mladinski aktiv v "Domu Fronte" tekmuje v čast volitev v ljudsko skupščino
V času pired volitv.ami so si aktivi v ptujskem okraju napovedali tekmova-nje. Pobndniki niso bili samo starejši in močni aktivi, temveč bo tekmovanje na-novedali tudd tisti, ki so bili ustanov-Ijeni šele pred nedfevnim. Med temi je tudi aktiv v Domu fronte, ki je bil usta-novljen sefle pred tratkim. Ni z^ostal za dmgiml, temveč se je lotil dolžnostl tn pristopil k nacrtnemu deln. Na prvem svojem sestanku si je zadal obveznost ter obenem napovedal tekmovanje akti-
vo OLO in OZKZ,  katera pa se še ck> da-nes niste odzvala tekmovanju.
To tekmovanje je zajelo predvsem politični študij, kulturno prosvetno delo, kcmkretno izvajanje gospodarslfth na-log, tehnično in agitacijsko pomoč KDZ s prostovoljnim delom.
Aktiv si je na svojem sestanku izvolil 2 clansko komisijo, ki zbifra podatke o poteku tekmovanja, ter to dnevno po-roča. na VOK LMS.                             R. F.   
   Mehanična tkalnica v Ptuju
bo imela samo kvalificirane
delavke
1. marca se je ziačel v MelbanSiiii tlkal-nSd v Ptura Stirrimeseični tečaj za tfeal-ke. Tečaj obiskuje 10 mladfiTik iz bBS-nje okolice Ptuja, ki doslej še niso bil« niikjer raposlene v prosdt&ciijl
Tečai <rt>sega teoTetioen tn pralktičen del. V teoreričnem delo ae mladtnlke spoznavajo med drugim 6 predimetl splošn« izobrazbe, fcar bo v ve-lalkl merf drvignilo nj&ov kulturni ntvo^ Za p<re-davanje kažejo veliko zanism^anje, v ka-terem jim prednjači dekle, fci ^Je iepo število let pred vistopom ˇ tetaj žlTOla kot gospoditiisfka poonocrilca.
Teča^ bo kon>čam s stTokovnlm izpftom, nafcar bodo mladinke zaposlene kot pol-kvalificiran© tkalke v Mehaničnii tkal-nid v Ptuju.
Mnoga vodstva delovoSh kotektlvov v ptujskem okraju imajo možnost sleditl zgledu upravnika Mehanične tkalnlce v Ptuju tov. Maučiča, ki samoinicialivno in poirtvovalno skrbi za nove kvalifici-rane ih poHkvalificiran© kadjre ,xa naišo JTiid-ustriio.                                           Nn.   
   Roditeljski sestanek v Dražencih
IJčiteljski kolektiv breške sole /e ^ obiskal v nedeljo, dne 12. marca Draience, kjer je bil popoldne rodi-teljski sestanek. Ta vas je oddaljena od šole 4 km in ima največ kmečkih šoloobveznih  otrok.
Starši v Dražendh raznmefo potre-bo tesne povezave šole z domom, zato so se udeleiili tega sestanka v veli-kem številn. Z zanimanfem so sledili izvajanjem apravifeljice šole tov. Vi-čarjeve in nčiteljice tov, Verdenikove, ki sta jim govorili o vzgoji njihovih otrok, V referatn so slišali, kako se pravilno vzgafa otroka v predšolski dobi, kako v šolski dobi, seznanili sta starše tndl z vsemi pridobitvami, ki fih nudijo naši novi socialnt zakoni materi in otrokn. Predavateljica tov. Verdenikova /« poudarfala predvsem, kako vzgofimo novega socialističnega človeka in je govorila o moinosti štu-difa in izobrazbe  današnje mladine.
V iivahni diskusiji so starši ieleli predvsem, da bi bili njihovi otroci do-voljno preskrbljeni z zvezki in svinč-nihi. Želeli so, da jim pomagajo nči-telji vzgafati njihove otroke še s strozjo disciplfno. Po skupni diskasifi ko se nadaljeoali tndividualni razgo-vori s starši o posameznih učencih. Tako *o ostali ačitelfi s starši se dol-go v razgovora, kar fe še botf poglo-bilo zvoze med starši irt učitelfstvom. Sfarši si zelijo še več takih sesfcrn-kov.                                            Gp.   
   Film
»OBMEJNA UtlCA«
Te dni gledamo v našem kincinato-grafu poljski film »Obroejna ulica«, ki ga je leta 1948 izdelalo poljsko filmsko pod-jetje »Filim Palskl«. To je po vrsti peti povojni poljski umetniški film, ki zajema snov, prav tako kot vsi ostali povojni poljski filmi iz let fašitstičae etrahovlad©. — Poljaki, ki so v časm devetletne faši-etiične okupacije, poleg jiigoi&lovanskih nairodov in UkTajincev, največ trpell, so s fi3mi, ki 'obravnavajo tisoče in tisoče tragedi} hitlerievsike tiraaiije, dosegli že zavidlidve uspehe. Prvi ujihov povojni umetniški filra »Posledinia etapa«, je bil splošno priznaTi v svetu in so g« celo todi na zapadiu razglasili za Tiajiboljže uspel film tistega leta, ki oforavnava te-matiko  dnige svetovne vojne.
»Obroejna nlica« cbravnava tra^edijo Judov, naroda, katerecfa so v miTM]-H voini nadl^li obsodili jia smrt. Ta pro-blem je tmdi1! snov že mTH>gi!m film&kijm nstvarjalcera. — (Videli smo že nemšk.i film »Zakon v ©enci«, kl oforaiv-nava tovrstno snov.) Stevilne varšavsike žide so hitieTjevd paonali v tazbiti d**l me>st.a — ghstto. Filmska zgodba se od-v! ia olb družiini, ali bolje. otrocilh židov-skcga zdiravnika, ki nra ie svoje priT>ad-Tiištvo u-S'T>elo prikriti. Zavid1! jivi »vollcs-deutsrheri« ga izdaiajo, nia(.fcar tttdi nje-cja izženelo v CThetto, kier kasneje pod-leže  l^eoariu.  Eno  glavnih  vio-g v filiira
igrajo o<troci, ki nas z dovršeno odigra-nimi vlogami naravnost z>ačtidijo. Pred leti je mala igialka iz Hol1ywooda Shirle Temple bila še »aineriško čudo«, ki je navdtiševala 6vet s svojo igro, danes pa vse pogosteje opažamo, da se »koraj t vseh filmskih proizvodnjah uveljavljajo nadaTjeni otroci-igra-lci. Tako, je tudd ˇ »Obanejini ulid«: mladi igralci aasn do-bro priikaiejo liike »vojoih otrok« z iiz-gtiblfeno mladostjo, kasneje pa tudi z zivljenjem. Razvijie 6« pretresljrva dia-raa prisrčnega otrožkega tovaristva, na drugi strani pa tudS ©ovraštva in i^diaja — Prep.rosti poljski delovni 2idje s©. videč namen fašistov, ki jih hočejo ˇ ghfittu pomoriti, pridriržijo nasitajaioči pol j«ki narodno-osvobodilini rojski. Oeta-nek Zidov v zasfraženl, obzidand židov-eki četrti — ghettn — hočejo esesavd uničiti! ko vdro v ghetto, se jim Zidje postavijo po robu in sredi ^^aršave »e vname neenakomeima bitka. Bijejo ©e s posledniimi moč-mi ne le odrasli, teraveč tudi oitroci, ki so majhni le še po tvostavl Poljaki jim pomagajo, koliikor se da. To-da mori napadenih irc napadalcev so ˇ prevelilkem ne&oria7.Tnerjia...
Film »ObmeJTia ulica« je br«z dvon>a progresivno delo, ki si g.g je vrert.no ogledati. TahniČTie pomarnjikljivosti, kj so se vrmile, so le posledica tega, da je ta film ed«m »prvorojencev« mlade film-fike proiizvodTije.                              -kok-   
14.  jannarja  Je blla  najdena ˇ Ptuju
v cerkvenem zvonaiku žepna ura, Osko-dovanec naj 6e javi na Poverjenistvu za notranje zadeve v Ptuju.
   UPOKOJENCI!
V soboto, dne 18. marea t. l. ob 18. uri (6. uri zvečer) bo v Ptuja v »Mladiki« sefanek upokojencev, na katerem bo pre-daval delegat iz Ljubljane o novem za~ kona  o  socialnem  zavarovanfn.
Ob tej priliki bo sprejemal tudl pred-loge k aredbi o prevedbi dosedanjih upo-¦ kojencev na ta zakon.     *
Zaradi vaznosti vabimo vse npokofence k  adeležbi.
ZSJ — Društvo npohofencev v LRS, podružnica Ptuj.
   Fotoamaterji!
Foto-klub Ptuj že ima svoje prostore. V četrtek 9. marca je začel s tečajem. Takoj se pri-javite, da ne boste zaostajali. Iz pisarne foto-kluba
   Gledališče
Mestno gledaliSče Ptuj:
Ponedeljek,   20.  marca   1950 ob  20. vrfc
Gogo"lj:   »Zenitev«   (devetič). Sreda, 22. 3. 1950 ob 16. uri: Godiia: »Sne-
guljčica«.   Režija:   Fazarinc  Draga. Petek, 24. 3. 1950 ob 20. uri: Gogolj: »2e-
nitev«. Režija: Janja Baukart Poaedeljek, 27. 3. 1950 ob 16. url GoHa:
»Snegoiljčica«. Reži}a:  Fazarinc  Draga. Toreik, 28. 3. 1950 ob 20. uri: Golia: »2e-
nitev.«  Režija:   Janja Baukart. Cetrtek, 30.  3.   1950 ob  20.  uri:  Gogolj:
»2enitev«. Režija:  Janja  Baukait. Sobota, 1. 4. 1950 ob 20. uri: Golia; »Sne-
g-uljčica«.   Režija:   Faizarinc   Draiga. Nedelja,   2.   4.   1950  ob   16.  uri:   Goltat ' »Sneguljčica«.   Režija:  Fazarinc Draga. Kako tekmuje  mladlna
   Radio
Dne 15. marca so skoraj vse radi]-ske postaje v naši državi spremenile svoje valo^Tie dolžine. Isti dan so sriremenHe svoje valovne dolžine tudi dmge radijske postaje na srednjih in dolgih valavih v Evropi. Zato od 15. maroa -jutraj slišimo našo radijsko po-staje in tudi skoraj vse evropske ne na dosedanjih, temveč na aovih valovnih dolžinah, to na v smislu konvencije, ki je bila sprejeta na mednarodTii konfe-renci v Kopen.hagnu 15. septembra 1948. S to spremembo so odstranjene števil-ne motnje, ki so posebno v večernih urah oviraJe poslušanje skoraj vseh radijskih postaj na srednjih valovih. Ra-dijski posJušalci naj pazijo &a to, kako po spreraembi valovnih dolžin slišijo posamezne naše radijske postaje in svo-ja apazovanja sporoče pismeno kotnite-jn za radiodifuzijo vlade FLRJ v Beo-gradu, Kneza Milopa 7.
Od 15. marca naprej imajo naše ra-dijske postaje tele valovne dolžine: Ra-dio Beograd 439 m, Radio Beograd I. 212,4 m.Radio Beograd II. (postaja LR Srbije) 236,6 m, Radio Zagreb 264.7 m, Radio Ljublj^na 327,1 m, Radio Skoplje 370,8 m. Radio Titograd 340,5 m in Ra-dio Sarajevo 490,9 m, Radijske postaje Novi Sad, Priština, Reka in Maribor sltžimo na valovni dolžini 202,1 m.
Radio Beograd (zvezna postaja) ima samo majhno spremembo valovne dol-žine in je prešla od 437,3 ra na 439 m. Poleg zvezne postaje Radio Beograd imamo od 15. marca tudi zvezno posta-io Radio Beagrad I. na valovni doliini 212.4 m. Ta postaja prenaša 3 oddaje v srbskem   jeziku in v tujih jezikih.
   Prosim naj ostane med nami
*V0ZNI PARK«
I / ečkrat slišijo Ijttdje izraz *Vozni park«  in ne vedo, kaj to pomeni.
Pomena tega izraza v Ptufa ni tezko dognati.
Pred zgradbo minoritskega samO' stana fe park. Pod drevesi so bili po-zimi razvrščeni vozovi, sedaj pa so sani.
Dobro. da stofijo ta drevesa zraven Mestnega parka, sicer bi se ta »Vozni park« verjetno nahajal pod drevesi Mestnega parka.
MESARSKO KLANJE
W časih so veljali tisti za dobre Ijadi, ki so privoščili tudi iivalim dolgo iivljenje.
Pri Velikj Nedelfi te lastnosH oei ne priznafo, zato pa so lani v 2 me-secih pzeli življenje nad 230 rejenim prašičem.
Na KLO so zelo neizprosni. Potrdili so vse predlagane smrtne obsodbe.
Škoda, da ni bilo nikogar, ki bi se zoper usmrtitve pritoiil, sicer bi bilo življenje nekaterim prašičem podalj-sano za nedoločen čas, drugi pa bi spremenili  mesto  bivališča.
POTNIKI BREZ »PUTNIKA«
*7 e pred štirinajstimi dnevi smo sli-^ šali po radin in čitali v časopisih o velikem pomenn mednarodnih tekem v Planici in o Putnika, ki pripravlja odhod na Planico s specialnimi vlaki.
Mariborski Pntnik fe v to svrho zelo na veliko propagiral ' in obve-ščal množične organizaeije, naj se njihovo članstvo prijavi v čim večfem stevila.
Tako smo tudi mi mladina tovarne Strnišče na njihov poziv zbrali denar in v določenem easa poslali v poslo-valnico »Mariborskega Putnika« Oni so nas zavrnili, češ da Maribor nima vlaka za to nedeljo, 12. marca 1950, ampak samo skozi teden in drago ne-deljo, za katero pa da so bafe karte ie prodane.
V soboto pa smo izvedeli, da »Ma-riborski Putpik* ima vlak in da še ima celo 68 vozovnic za Planico. Naša mladina je nžaljena in se fe x>dločila. da ta slučaj opiše v časonisu. da bo *Mariborski Putnik« v bodoče odstra-nil malomarnosti v svofem obratova-nju!
METEOR
"\Japooedani padec meteorfa v Ptnjn *¦ ^- najmanj ne vznemirja potrošni-kov, ki dvomifo, da bo padel na hiše, kjer že dolgo  niso kuhali mesa.
Potrosnikom se zdi oerjetno, da bo padel na ptujsko poverjeništvo za na-bave klavne živine in bo aničil najno-vejše pismene prepovedi tedenske de-litve mesa ptafskim potrošnikom
Pred napovedjo meteorja so se go-spodinje v Ptujn sprasevale. če bo v soboto meso, zdaf pa se sprašnjejo, katero soboto  bo  pridrvel meteor.
   ZAHVALA
Kolektivu zobne arobulante Ptnj oe okrajnd odbor Rdečega križa zaJivaljiuje zg darovanih dftn 800.—, ki so jih daro-vall nameščenci namesto venca na grob tov. Bmčičevi. — OO RKS Ptuj.
   ZAHVALA
Vsem, ki so spremiH našega pokojnega očeta Jurija Bukovič na njegovi zadnja poti ter darovali vence in cvetje, se is-kreno zahvaljujejmo.
Dobriiia. 9. maTca  1950.
Zalujoča rodbina Bukovte.
Pozivam poštenega najditelja, da vrne izgubljeino izkaznico o kolesu, glasečo se oa ime Vnuk Martja, Sp. Breg 111. V nasprotnem shičapu  jo prekffcTrfcm
Pozivam poštenega najditelja, da vr-ne v poffvedeljek, 6. marca t 1. v Ptuja izgt±>ljerK> o-sebiio legitianacijo, izka<z-nico OFf zadružno legitimaco glasečo se na ime Ivamia Rojko, Rabelčja vas št 26 ter oblačilne in živilske nakaznice za mesec marec, glaseče se na imena Rojko Anton, Ivana, Anica, Anton, Ivan na gornji naslov, denar pa naj obdrži za n.a«Tado. V naeprotnem slučaju jiih pre-kltoiijem.
Razveljavljam lzg-ubljene osebne do-kumente, fekaznico o kolesn tn živilske ter indjustrijske nakaznice na ime Štel-zer Peter, kljfu^avničar, Strnisč^, doma iz Šhikov 35. Obenem prostm poštenega ričijdStelja, da ml jSlh vrme oa gomjii naslov.
   Objava
Slovenija-avtoproinet SAP Marfbor je atvoril e 1. marcem t. L redue kosovue tovorne avtoproge za prevoz kosovaih pošiljk  na sledečih progah:
Marilbor—^Ptuj—Varaždin—Zagreb vozi ob srediah. Odlhod iz Maribcra ob 7. uri.
Zaigreb—Varaždin—Ptuj—Maiibor vozi ob četrtkJh. Odhod k Za-gjreba ab 10. tmL
Maribor—Pol jčane—Maj šperk—Roga-tec—Majšperk—Ptuj—Maiibor vozi ob STedah ob 5.30 \i Maribora ter ob 12.30 fe  Rogatca.
Za prevoz se sprejeroajo pošiljke od 10 kg navzgor, katere pa morajo biti za-vite in opremljene z dobro vidnim oa-slovom  odpošUjatelja in prejemnika.
Voznina se zaTačunava ob predaji bla-ga po tariH.
SAP  —  Poslovalnica   Ptuf
Kupimo godalni bas v boljsem stanju. Panudbe pošljite Kulturno umetni-škemu društvu na gim-naziji v Ptujn.
   Konkurs za dvoletne strokovne tečaje
Tečaji so namenjeni rzgoji mladincev za kralificirane delavce ključavničarie-mcMiterje.
V  poštev   pridcjo  mladinci   od   16.   do 25.  leta,   ki   so  dovršili   2   razreda   ražie srednje   šole  ali  njei  enako vredne  šole ter   so   telesno   in   duševno   zdravi    Tudi interesenti s samo osnovnošolsko izobraz-bo niso izključeni, kakor tudi oni, ki niso starejši od 30 let
V  času obiskovanja tečaja b'odo tcčaf-niki  prejemali   plačo  v obliki  štipendije. Svoie teoretično znanje. ki na bodo pr'_ dobili na tečaiu, bodo izpopolnjevali tudi v praktičnem  delu
Tovariši, ki sc nameravajo vpisati v tečaj, naj pošljejo naikasneje do 25. mar-ca 1950 na upravo Hidromontaže Mari-bor, poštni prcdal 56. prošnje za spre-jcm in  lastnoročno pisan  življcnjepis.
Hrana   in   stanovanje  sta   prcskrbljcna.