Učitelja^-voditelja uradne knjige. WM. ^/esten gospodar si zapisuje važne dogodke, ki vplivajo na gospodarstvo in njega razvoj, zapisuje si važnt; gospodarske izdatke ter končno stavi nekak spregled, oziraje se na dohodke in stroške, uspehe in ovire, katert1 se mu tekom leta javijo. Tudi šola je polje unmoga gospodarstva — a gospodarstva z duševnimi mocmi! Vesten učitelj si beleži obravnavano tvarino, važne dogodke, kateri vplivajo na razvoj šole in pouka, ovire, katere prete rcdnemu _olsk(inni obiskovanju i. dr. Kakor gospodar, istotako izplarujo (udi uritclj prisluženo plačilo.  Težavno, odgovorno je stališče ucitelja, a še težavnejše ono šolovodjo. Od obeh se zahteva vstrajnosti, neutrudnega dolovanja in v uradnem poslovanji primernega takta.  \ svrho natančne kontrole ponka, šolskega obiskovanja, napredka v soli in mnogo druzega nkaznje ministorijalni ukaz z dne 20. vel. srpana 1870. 1. v § 33., da je učitelj odgovoiTn za natančno vodbo nekaterih uradnih knjig, kakor: zapisnika, todnika in razrcdnice. Šolovodja, bodi si že kakeršnc katego- rijc, odgovoren jc tudi, da se natančno vodijo: šolska niatica, opravilni zapisnik, inventar in še nekaj drngih uradnih knjig_ 10* Nikakor ni prijeten položaj mladega učitelja- voditelja, kateri, koraaj iz pripravnico došel — že prevzame vso — lahko trdimo: težko odgovornost vodstva šole. Ni rmi znano, kako voditi matico, kaj in kako spisovati v opravilni zapisnik in kako dopisovati šolskim oblastvom. Ako to poudarjam, ni mi do tega, koga mlajših nciteljev žaliti — saj sem tudi še ,,mlad učitelj" — a vsak, ki je to skusil, roko na srce in ,,ali je bilo tako, ko sem nastopil slnžbo voditolja na jednorazrednici?" — Krepak ,,Da!" je gotov. Zato bi bilo uraestno, ko bi se ob poukn specijelne metodike pripravnikom zadnjega leta podajalo v vsaki uri nekoliko opazek o spisovanji uradnih knjig in o dopisovanji z šolskimi oblastvi. To bi bodočeran učiteljuvoditelju izvestno mnogo hasnilo. Do sedaj objavljeni šolski zakoni — izvzemši jednega — ne podajajo nikakeršnega navodila o spisovanji in uredovanji uradnih knjig. Zato naj tu še jedenkrat izrazimo željo, naj-bi slavni dež e 1 n i o d b o r b 1 a g o i z v o 1 i 1 k m a 1 u izdati novo nrejeno zbirko šolskih zakonov, tikajočih seKranjske in sicer naj bi se stvar izrocila prvim našira šolnikom vizvršitev, kateri bi zbirko uredili gotovo s stališča praktične upor a b e i n t o v k o r i s t s 1 u ž b n j o č: i m kakor tudi bodočim učiteljem. Namen temu spisn bodi, svojo — nikakor ne merodajne — skušnje, katere sem si tekom večletnega službovanja na več- in jednorazrednici v uradnem poslovanji pridobil, tu objaviti, opis vseh do sedaj v rabi obstoječih uradnih knjig in njih formulare, taki kakor so ali s stavljenimi preineinbami podati. Kakor nas naudaja želja, da 'se zjedinimo v pouku, tako naj budi tudi ta spis željo, da se zedinimo v spisovanji uradnih knjig. In v to: Bog poinozi! Za spisovanje in sestavljanje z a p i sn i k a, r a z r e d n i c e in t e d n i k a za vsakdanjo in ponavljalno šolo odgovoren je vsak nčitelj. Šolski vodja pa je zavezan spisovati in uredovati poleg teh tudi: 1. šolsko matico, 2. šolski inventar, 3. šolski vestnik (kroniko), 4. vložni zapisnik (eksihibitni) protokol, 5. zapisnik izposojenih knjig otroške knjižnice, 6. zapisnik knjig otroške knjižnice, 7. zapisnik izposojenih ubožnih knjig. Poleg tega je jako umestno, ako si sestavi: 8. z a p i s n i k s p r e g 1 e d o v š o 1skih zamud, 9. indeks o v kazalu šolskih zamud izkazanih nčencih in nčenkah ter popolnjuje vsako leto z vposlanim narastkom, 10. zapisnik knjig okrajne učitoljske knjižn i c e. Uradnih knjig, kar vsak nvidi, j« dovolj — še preveč! A na stroške mirne vesti voditelja ne da se nobena izbacniti! Vprašanje je le: katero prvo urediti pričetkom šolskega leta, kako te uradne knjige spisovati, kaka bodi njih vnanjost, kaka notranjost in kako te knjige — saj jih ni malo — v redu imeti? Glavna uradna knjiga je šolska niat i c a. Smerao jo imenovati vir vsem drugim in zato treba to vsako šolsko leto popolnjevati, kar zahtova začetkom imonovani zakon in razpis c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 8. vinotoka 1870. 1., st. 316. Dolžnost terau v prvo je krajnemu šolskemu svetn; a tacih našteti, ki bi to spolnjevali, gre lahko ,,na prste" in zato izvršuje nje uredbo le šolski vodja. Iz šolske raatice izpiše si nčitelj - voditelj (in na veerazrednieah vsaka nčna nioč za-se!) šologodno deco za posamezna šolska lota ter sestavi tako razrednico. To je prva uradna knjiga pričetkom novega šolskega leta, kajti prvi šolski dan treba že zamude zaznamovati. Tej sledi t e d n i k, v katerega spisnje učno tvarino in potcm z a p i s n i k ali k a t a 1 o g. Vsekakor treba prvo uradno knjigo sestaviti na podlagi zapisnika preteklega šolskega leta že dva tri dni pred novim šolskim letom. Uradne knjige naj so sešite, obrezane, v posebnem zavitnem (temno-modrem) popirji, snažne, s črno tinto z največjo skrbnostjo in pregledno spisane ter formelno dovršene, t. j. brez vsake slovniške in pravopisne napake. Jezik — razume se: na slovenskih šolah — slovenski (žalibog, da se še sedaj najdejo voditelji, kateri zaradi ,,lepšega" ali _iz navade" spisujejo na slovenskih šolah uradne spise nemški in s tem sami svoj materni jezik porivajo v kot!) bodi priprost, brez vsakih zavijač in lahko umljiv. Ne da bi jo ogledovalec odprl, naj že zna, kaj drži v roki; zato naj ima vsaka uradna knjiga na sprednji strani napis — etiketo. Štiri glavne uradne knjige, o katerih bodem tudi najpreje govoril, naj so vedno trdno vezane. Uradne knjige so last šole. Kot take treba jih na glavni poli označiti z uradnim pecatom dotične šole ter inventirati, kar bodi — kakor pozneje v spisu o šolskem inventaru omenjeno — očividno na zavitnem popirji ali pa na glavni poli zaznamovano. Najbolje je, ako ima učitelj pri rokah male prazne etikete slične onim, s katerimi se značijo zvezki knjig. Na etiketo vpiše ,,Inv." in dotično rubriko. Koncem ali začetkom šolskega leta izkažejo se vse nove uradne knjige kot prirastek dotični rubriki inventara. Tu gre tudi za neko važno vprašanje. Učitelj I. službuje na šoli v A. mnogo let. Tednik spisuje si z neko nepopisljivo skrbnostjo in natančnostjo leto za letom. Ker želi imeti nekako natančno kontrolo v napredku vsacega leta v svoji praksi, zato hrani si tednike vsacega šolskega leta. Na svojo prošnjo je premeščen na šolo v B. in — nolens volens — odnese tudi tednike s saboj. A krajni šolski svet v A. pritoži se radi tega na c. kr. okrajni šolski svet in I. kot odgovorni bivši vo- ditelj dotične šole ima se zagovarjati, kam so te in te uradne knjige zginile. Gospod urednik nam bode učiteljemvoditeljem gotovo jako ustregel, ako nam tak slučaj zakonito razjasni — je-li učitelj upravičen svoje z velikim trudom sestavstavljene tednike — akopram je krajni šolski svet popir kupil in so uradne knjige, pod pogojem, da je plačal krajnemu šolskemu svetu popir, smatrati kot svojo last? Prijeten utis napravi na ogledalca uradnih knjig, ako se iste v posebni trdni mapi hranijo, da ostanejo vse leto nove, nezamazane in nezaprašene.*) Vsak vodja lahko na to deluje, da se za tako mapo stavi v proračun ta vsotica, kar z uljndno prošnjo do predsednika krajnega šolskega sveta lahko doseže. Seveda treba tu in tam precej ,,božati", a doslednost vodi k cilju! Taka mapa ostane potem last šole in je neobrabljiva. Vse uradne knjige mora učitelj-voditelj (na večrazrednicah vsaka učna moč v kolikor je za to odgovorna) koncem šolskega leta lastnoročno podpisati, ker je le on za to, kar je spisal, odgovoren. Stiri glavne uradne knjige, o katerih hocem najpreje govoriti, so: šolska matica, šolska kronika (ali šolski vestnik), vložni zapisnik in inventar. (Ualje prih.) Fr. Marolt — Brdo. *) Knjigovez Bonač v Ljubljani naredi tako mapo prav lieno v platno s trdno lepenko, trakovi in napisom »Uradne knjige« vezano za 1 gld. 40 kr. Pis.