18
Čebelarji, dajajte čebelam vode!
Hraaa in pijača sta vsem živečim stvarem potrebni. Divje živali si priskrbujejo obojega same, domačim pa skrbi gospodar. Le pri čebelah ravna mnogo gospodarjev drugače. Prelahkim, lačnim panjem daje medu, če ga ima, še precej radodarno, če ga nima, kupi ga tudi; da bi čebelam za pijačo poskrbel, ne pride mu niti na misel. A vendar so čebelice tudi nje potrebne. Čebelarji, le malo bolj pazno poglejte, kadar boste pri uljnjaku kakega izvrstnega čebelarja; gotovo bodete kako posodo za vodo povsod našli.
Kako nastane v panji po zimi ali zgodaj spomladi žeja, povedali smo v preteklih tečajih že večkrat; pa tudi po leti se to lahko zgodi. Marsikje nimamo ni potoka ni studenca, ampak le pokrite vodnjake. Kadar je dež ali pada rosa, ni skrbi — čebelicam je povsod zadosti vode; ali lahko se zgodi, da o suši, o vetrovnih nočeh po več dni ni nobene rose, in tedaj lahko nastane velika žeja v panji. Zatorej najdeš čebelic, ki vode iščejo povsod polno, kjer je kaj mokrega: pri žehtoikih, smrdljivih mlakužah,   celo pri   gnojnici.   Da  jim to ne dene
19
dobro, umeti je lahko, čebela je nad vse snagoljubna živalca, ali sila kola lomi! Zatorej glejte, čebelarji, da poleg hrane, skrbite čebelam tudi za vodo!
Naprave za vodo so lahko razne. Za silo zadostuje vsaka cepina. Bolje pa je in stane malo truda, da se izdolbe lesena, podolgovate plitva posoda, še najbolje pa kakega pol metra plitva koritca, katera naj se nalivajo z vodo ter pokrivajo z mahom ali s koščkom kake volnate reči. Tako čebele lahko, kadar jim je treba, srkajo vodo, pa vendar ne utonejo, kakor se jim po drugih krajih mnogokrat godi.
Kdor pa hoče svojim čebelam posebno postreči, naj izvoli kak solnčen, tih kotiček blizu čebelnjaka (kakih 4—6 metrov proč), opaži naj ga z leseno, do metra visoko steno proti jutru in večeru, da jih ne bodeta burja in sever nadlegovala, ter postavi v zatišje 2—3 koritca. Solnce ogreva vodo, in taka malo topla voda ugaja čebelam bolj nego vsaka druga. Da se pa voda ne usmradi, naj se prenovi vsak tretji dan, ter tudi mah ali volnata reč dobro ožmeta. Da se čebele na spomlad privabijo, da se jim dvakrat, trikrat malo medu med vodo. Pozneje tega ni treba, ker bodo rade v tiho zavetje pit hodile, kolikorkrat jim bo treba. Kadar ni suše, in o poletnjem času mnogo rose pada, ni treba koritec nalivati, ker dobivajo potrebne vode povsod zadosti.
Tako umen čebelar ničesar v nemar ne pušča, ampak postreza svojim čebelam, s čimer le more; sme se pa tudi zanašati, da mu bodo obilno vračaie, če bodo le sicer letina in druge okoliščine ugodne.