Leto LXXV~ St. 6 Poštnina plsčans t gotortaL L|nl*Jaaa, sateta 9* I——1» 1943-XXI Gena 50 cent« 1 UIUOJMIATVO LN u F ka va' LJUBUAMA, PUCONUBVA UUCA ft IZKLJUČNO AAS TUPSTVO ta oglase uc Kraljevine Italije m inozemstva tmft mviONF PITBBIJriTA ITALIANA S. A„ Mfl^ANO si-: S1-2S in Sl-St — zmagovite letalske akcije v Severni Afriki Bcmbardiraitje alžirskih pristanišč in sovražnih kolon — Dva velika parnika potopljena, nadaljnjih 5 poškodovanih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavi] 8 januarja naslednje 938 v03-no noroćilo* Zmerno operacijsko delovanje na bojišču v Sirti in Tunisu kjer smo odbili izpade sovražnih elementov in ujeli nekaj Odde'ki italijanskega letalstva so ponovili bombardiranje pristanišča v Roni in «o skupno z nemškimi oddelki nastopili proti sovražnikovim kolonam motornih vozil Nad 5(1 teb vozi ie bilo oncsoo«*ob-Uenih. mnosro pa mod novimi napadi v nizkem poletu poškodovanih. V borbah veera ^šn.ieca dnp je bilo se-streVienih pet sovražnih lovcev. Vzdolž alžirske obale so nemška letala z uspehom napadala neki konvoj. dva trg'ovska parnika p« fl.ron .on ki sta bila pobodena, sta se tako! potopila pet nadaljnjih pa je bilo gotovo zadetih Severnoameriški ^tirfmotnrni homhn;ki So včeraj odvrati vel?ko število bomb na pristaniško področje in osrednje dele Pa-lerma. pri čemer so povzročili poruSenie zasebnih poslopij PretvvaJstvo je utrpelo po cmsedanvh upotnvHvab tele izgube: 46 mrivih in 262 ranjenih. Tudi nad Llcato Te bilo odvrženih nekaj zažigalnib listov Skoda, ki je bPa pri tem povzročena, se omejuje le na nekaj poslopij in enejra ranjenca. Ez nemškega vernega porečila Nemško vojno poročilo pravi o oojib v Sredozemlju in Severni Afriki: V severni Afriki krajevno bojno delo- vanje. Sovražnik je utrpel Pri presenetljivih napadih nemških brzih bojnih leta* v Libiji občutne izgube motornih vozil In vojnih potrebščin razen tepa pa Je izgub«' še tri letala v letalskih bojih V pristani šču Boni sta bili poškodovani dve sovražn: «tražni ladji Bombni zartetki so bil* dnse ženi na neko sovražno letalska oporišč* v Mi7n«»m Tunisn k.ter so povzročili občotna razdejanja Ponoči so nemška bojna letal? potopna pred pristaniščem Bugle v nekem konvoju dve treov^ki ladii s 16.000 br. res tonami Pet trgovskih ladij Je bilo hodo poškodovanih. Razen tega Je nemška podmornica vzhodno od Alžira potopila sovražnega lovca na podmornice. Ista podmornica je pozneje torpedirala veliko tovorno ladjo. Krepak italijanskih čet ob Donu BukarO&ta, S. Jan. a. Vo;,aški kr'tik lista »Timpul« obravnava peložaj na vzhodn; front j v Kol kor se t'-če cdseka, ki ga drže Italijanske ćete. ter se takole izra±a: Italijanske čete. ki same branijo važen odsek srednjega Dona. so nadvse krepko prispevale v obrambni bitk1 ob priCetku zime. Na Malto je bilo odvrženih za 12»c4>o ton bomb Carigrad. 8. jan. a. Po računih angleškega poveljništva za Srednji vzhod je bila Malta v celoti med bombardiranjem letalstva Osa v preteklem letu zadeta z 12.000 tonami bomb. Vedno globlje italijansko-nemško sodelovanje Berlin. 8. jan. a. Vodja italljansko-r.em- Skega združenja, drž. tajnik von Tscham-mer und Osten je sklical v Berlin predsednike vseh sekcij združenja, kj so mu po-1-oča.li o delovanju v preteklem letu Von T<*<-hammer und 0«ten je dal navodila za delovanje v tekočem letu. tako da bodo vedno bolj ojačena v vseh krajih Nemčiie sodelovalna središča združenja. Veleposlanik Dino Alfieri ie spi^jel vse voditelje združenja ob navzočnosti von Tschammer-und Ostona In drugih italijanskih in nemških osebnosti, med njimi tudi senatorja Murgagnija in Martina Franklina. Veleposlanik Alfieri je podčrtal ob tej priliki, kako pomembno je njih delo. Rekel ie. da je bolj kakor tradicionalna Italija spomenikov in umetniških lepot, pomemben možati Mussoltnijev narod, ki v tišini dela in se hrabro bori ter učinkovito prispeva k skupni stvari Osi Razen vojaškega napora je poudaril tudi krepak prispevek italijanske industrije in njenih delovnih armad, ki na polju in v nemških delavnicah sodelujejo za dosego zmage. Omenjajoč, da so se v preteklem letu vezi vzajemnosti in sodelovanja med obema državama Osi še poglobile je velepo-ianik Dino Alfieri vzkliknil Kralju In Cesarju ter Duceju in Fiihreriu. navzoči so pa odgovoru* z gorečimi vzkliki Osi in njenim voditeljem. Državni tajnik von Tsehammer und Osten se je toplo zahvalil veleposlaniku in mu zagotovil, da vsi voditelji odsekov zdru- ženja z navdušeno vero opravljajo poverjeno jim nalogo v svrho nadaljnjega razvoja italijansko-nemških odnosov in vedno globljega ter prijateljskega sodelovanja med narodoma obeh držav. Gostje so petem posdu&ali koncert In je Margherita Carosio ob tej priliki za svoj nastop žela odobravanje in občudovanje navzočih. Berlinski cbisk predsednika agencije Štefani Berlin. 8. jan s. Predsedn;k agencije Štefani senator ManBo Morgagn- ie v Beri nu* kjer se razgovarja o vprašanjih sodelovanja novinskih auenctj obeh držav n o vprašanju preureditve dopisnega urada agencije Štefani v Nemčiji. Šefi tis*ka zunanie^a mi-•aistrstva in pnrpatva so pHred li v čast senatorju Mnrrgsgn ju sprejeme, katerih so se udeležile številne osebnosti iz novinarskih krogov n dopisniki italijanskih listov. Kraljevi veienosi^amk Italiie Dino Alfieri je povab , predsednika agencije Štefani, šefe tisk ravnega urada zunanjega ministrstva ? prtsta&i Ze|0 rnz. ićarani so A ntf'eži doznali, da Roc«evelt doslej ni privolil v namera^nt putovanje De Gaulla v VVashin^ton Položaj se je še bolj zamotal s tem. da je prsp>J v AIžtt mladi pretendent na francosici prestol grof Pariški. AIžjt je postal zbira/l išče vm,H po-1 tikantov. p»i^e'0 vojni dopisniki m v nekaterih aneleskh krogih že slutijo, da se bo tam doli zopet koj posebnega zgodilo. Ameriške človeške izgube Buenos Aires, 8. jan, s. Vojni poročevalski urad Združenih držav je objavil nov seznam 2819 padlih vojakov, s čimer znašajo skupne '"zffube severnoameriške vojske 8531 mrtvih. 7589 ranjeni, 42.740 pogrešanih in 2466 ujetih. Snežni zameti v Španiji Madri^ g ovražnik zopet zaman napadel s podporo številnih ukopnih voz in je tudi tukaj iz-Tubil 15 oklopnih vozil- Lovski letalci so sestrelili v hudih letalskih bojih nad srednjim in severnim odsekom fronte 32 sovjetskih letal brez lastnih izgub Obstreljevanje dovoza po Lado-škem jezeru se je nadaljevalo, ponoči pa ie bilo bombardirano mestno in pristaniško področje Murmanska. V zgodnjih jutranjih arah današnjega dneva so izvedba angleška letala vznemir-ievalne napade na zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube. Povzročena je bila neznatna škoda na poslopjih Junaški odpor posadke v Velikih Lukih Berlin, 8. jan. s. DNB obvešča, da garn»-zija v Velikih Lukih se vedno hrabro brani oporišče pred močnimi napadi Sov je tov. Anglosaške utvare Afo-nafcovo. 8. jan. s. »Abendzeitung« podaja pregled srd te oorambnt bitke, ki div-,a brea prestaTika na vzhodnem bo-ji-«»ču in pripominja, da trdovratno** s katedro stkuša srvvra/nik z uporabo \-seh ra^polož^m^h rezerv ljudi in potrebščin prebiti na katerem koli mo&Tu nemško zavezn' ko razvrsTitev. n •? j bo! j š dokaz, da se sov-ražnrku š« m po sreei-lo doseći kakrsme kot-i koristi Značilno je razen tega dejstvo da so nrav v teh dneh začeli v Londonu ;n VVa^nm^tonu zopet razpravljati o znamenitem vprašanju druj>e^a bojišča nn s-icer v te-m smisrfu. da b- pa poskusili irs-t \-a H H v resn'ci, se preden bi se sovjetski ofenzivni boji ^črpali Ako gledam-o na sovjetsko znensko ofenzivo v letu 1942/43 s tega vidika, ima poseben I m značilen pomen: Stalin s« je vrgel v borao z vsem-' svojimi s-Uami in sku^a. kt^likor e mogoče, angažirati nemškt zavezn'^e Nole. medtem ko naj bi Američani skušali zkonstitj to ugodno priložnost m ustvariti drugo bojišče Toda Američani zaključuje list. bi se predajali zelo brdkm ut\aram. ako bi mislili da je obrambna moč Osi na drugih področjih kakor koli oslabljena Nove tovarne za sintetični bencin v Nemčiji Berlin, 8 januarja, s Izvedelo se Je. da je bilo konec leta 1942. zgrajenih v vzhodni Nemčiji 12 novih tovarn za izdelovanje sintetičnega benc:na Dela je organizirala in izvedla orean^aciia Todt z delavci. *aily M&il« zopet piše v uvodniku, o resnosti podmomiske nevarnosti. Ta nevarnost, pi5e list, se ni zmantsala. Nssprotno, v zadniti oas li imajo nemSlte podmornice veCjo brzmo in so močnejše kaJkor prejšnje Javnost se mora zavedati tega položaja. Dokler podmornicia ne bo premagana, tuli ne bo zmage. Rim, 8. lan. s. Tolmač londonskega radia je govoril o podmorniški vojni m značilno izjavil- Zopet moramo ponoviti, da bodočnost vojne zelo zavisi od bitke za Atlantik. Brez nadaljnjega lahko trdimo, da bomo izgubili vojno, čc izgubimo bitko za Atlantik. Avstralija se boji japonske invazije Razni znaki kažejo, da se pripravljajo na Pacifiku veliki dogodki — Vznemirjenost Avstralcev Stoekholm, 8. jan. s. Po vesteh lz Londona bo avstralski vojni svet na svoji seji prihodnji torek pozval ministrskega predsednika, naj čimprej odleti v London in VVashington in zahteva od zaveznikov večjo pomoč za Avstralijo. Zavezniško letalsko lzvidništvo nad Rabaulom je odkrilo, da je velika japonska armada, ki se tam nahaja, znatno narastla po Stovllu in jakosti v zadnjem tednu. Avstralci še nikoli prej niso opazili toliko sovražnih ladij zbranih v vodah Rabaula. Japonska invazijska mornarica v tem kraju se smatra za jačjo od ene. ki je izkrcala okupacijske čete na Salomonskih otokih. Bnonoa Atre«. 8. ian. s. Donlfmik lista »Exchange Telegraph« je poslal iz New Yorka naslednje poročilo: Vojaški opazo- valci pričakujejo prihodnje dni bitko med Amerikanci in Japonci v južnem Tihem morju, ob kateri bodo verjetno stopili v ozadje vsi dosedanji boji na tem področju. Ta morebitnost postavlja zaveznike pred zelo kritične dni Zato je severno od Gua-dalkanara pripravljena neka ameriška eskadrila, da bi posegla v boj. Ugotovljeno je bilo. da so JaDonci poslali mnogo letalskih skupin na Salomonsko otočie ki jim služi kot izhodišče za boje na Guadalca-naru. Poročna iz AvFtraliie pa vedo povedati, da bo avstralski m'nistrski predsednik Curtin, kolikor moeroče h'tro odpotoval v Washington, kier bo razpravljal z Roose-veltom o vojaških vprpšnm'ih Verietno bo pogovoru prisostvoval tudi Mac Artur. Nov dakaz, kako je Roosevelt sist£^t?čni> izzival vej no Berlin, 8. Jan. s. Sef tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu je sporočd novinarjem, da bed- nemške agencije objavile dokument, ki je nov močan dokaz o odero-vornost: predsedn ka Zedinjenih držav za nastanek vojne Gre za tajno brzo.avko francoskega odpravnika p-alc-v v Washing-tonu z datumom 7. novembra 1937 o nje-govem razgovoru s Franklinom Roosevel-tom. V poročilu ebve§ča franeski diplomat svojo vlado o osnovnih črtah polt:ke severnoameriškega predsednica. Roosevelt je zatrdil med razgovore m, da razume nuj-nest odvrnitve Amerike od pol't'ke nevtralnosti ln izolacionima in da je storil že prvi korak v te*n smislu s sv o j'm govorom v Chfcagu. KrSeč Monr-ejevo doktrino, se je Rocseve^t zdaj vmcšnl v evropske za^evre :n sporeč 1 francoskemu odpravnku pslov da smatra za nekoristne vse napore za ureditev vprašanj med Nemčijo in Francijo, izhajajočih iz verrajske pogdbe. Ta dokument, je dodal m'n ster Schmidt. nesporno dokazuje Rooseve^tovo odgovornost za vrjno in se popolnoma sklada z navodili. k: yh je dal nieeov veleposlanik Buli jt poljskemu grofu Potockemu. Tako lahko nudimo svetovni javnosti nov jasen dokaz Ro-sebej in zlasti za otroke Ko je princesa odšla s kolodvora, ji je množica pred izho~« dom priredila tople ovacije. Beiana v Stockh3!t^m Stockholm, 8. jan. s. Vsi listi objavljajo obširna poročila s slikami o raz lel je van ju daril ob fašistični Befani otrokom ttaU.taa-ske zajednice. Razdeljevanje je bilo v fašističnem domu ob navzočnosti italija^s^ej^a posl/3nika in zastopnikov oblasti. List podčrtava ozračje živega patriotizma, ki je obeleževalo prireditev, na kateri so n iVB0€i vzklikali Italiji ln Duceju. Listi opozarjajo tudi na plodno delovanje zavodo za ItsJtjOO* ske studije, ki je uvedel tečaje o umetnostni in literarni zgolovini Italije in ki so prvabill številne obiskovalce. Usoda Bslgariie *e združena z usrrdo Osi S°flfa, 8. 1an. s. Listi bodo ob pravoslavnem Božiču objavili članek predsednika bolgarskega tiskovnega združenja s naslovom ^Upanje Bolerarije«. »Svetovna borba, piše člankar. v kateri se nahajamo tudi mi Bolgari, je stonila v odločilno fazo. Tudi mi imamo dolžnost izpolniti mnoge napore in morda še večie žrtve, da zgotovimo boHšo usodo našim otrokom.« člankar podčrtava, da je usoda Bolerarije neločljivo povezano z usodo sil Osi in zaključuje s poudarkom, da je enodnsao ur»a-nie bolearskega naroda v zmagi Italije ln Nemčije. Bolgarski vrr*ii minister pri Hitlerju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. ian. p. Hitler je sprejel v svojem glavnem stana bolgarskega vojnega ministra genera a Ml-keva, ki se n^Jiaja v Nemčiji na obisku . Mefiorac!]e v Bol^a^fii po italijanskem vzorcu Sofija, 8. jan. s> Poljedelski minister Petrov je sprejel ob navzočnosti Kr min'stra j Italije bolg-arske člane vodilnetra sveta ita-lijansko-bolearskera zavoda zn meHoraola I je, ki so mu poročali o rezultatih dela v I prvi dobi delovanja zavoda V februarju bo ; v Sofiji plenarno zborovanje vo^^npca sveta zavoda s sodelovanjem predsednika zavoda senatorja Prampolinil« ln vseh italijanskih članov. Svet bo določil, katera praktična dela naj se med letošnjim letom izvedejo v Bolgariji. •tren • >SLoynm N4»0Pi, f. Pmvrt* m+Toa •tor. « Pred važno revizijo občinskih davščin Znižanje občinskih davščin bo prineslo siromašn ljubljanskemu prebivalstvu prihranek 4,§po prebivalstvu pakrafins pa 14,000.000 lir Ljubljana, 9. januarja Davčno breme je zalnja desetletja nosu- jalo težje m težje. Zlasti LJubljana je bila zelo prizadeta. V našem mestu se je posejano občutilo dejstvo, da so bili izredno obdavčeni predmeti, ki so bili življensko potrebni manj premožnemu prebivalstvu. I>avki se niso nalagali samo na dragocenejše, za vsakdanje življenje manj važne predmete, temveč tudi na predmete vsakdanje potrošnje, kot na primer na krompir, sadje-zelenjavo, moko in polobno. Razumljivo je, da je prebivalstvo sprejemalo zelo nerado tako obremnitev in da, 3e je vedno pritoževalo. Obdavčenje, kakor ja bilo doslej pri nas v navadi, je bilo, lahko rečemo, med najširšimi sloji zelo nepriljubljeno. Druga ovira pocenitvi blaga ip t tem njeg-ovi pristopnosti večjemu krogn potrošnikov pa so bile zaščitne carine. Ta oblika. obremenitve se je zelo lahkomisljeno izrabljala. Zaščitne carine so stalno naraSčale n niso bile v nikakem sorazmerju ne Z vrednost jo bla mašnejš} sfoji. Zato bodo povišane predvsem postavke za blago, ki ga trosijo imo. vitejši sloji. Vsi ti ukrepi bodo v korist ljudskim množicam naše pokrajine. Naša javnost bo gotovo pozdravila človekoljubno odioibo Visokega komisarja, ki si po navodilih Du-ceja prizadeva olajšati življenjske pogoje lojalnim življem, medtem ko je na drugi strani izdai proti izdajalcem slovenskega ljudstva in preti zločin:cem zelo stroge ukrepe. Olajšave, ki se obetajo, ne bodo ostale samo na papirju, temveč jih bodo občutili vsi siromašni sloji. Zaenkrat še niso znane podrobnosti o posamezn'h predmetih, pri katerih bodo ukinjene ali znižane trošarine. Da pa bodo ti ukrepi izdatni, nam priča okolnost, da gre za olajšanje bremena za več kakor 14 milijonov v vsej Ljubljanski pokrajini. Samo z revizijo občinskih trošarin bo ljubljanskemu prebivalstvu olajšano davčno breme za 4 in pol milijona lir. Izpred ekrožnega sodišča Tatica-vfctnilka Magda Župančičeva obsajena na 4 leta robije in 5 let izgube častnih pravic Ljubljana, 9. januarja. V četrtek dopoldne se je nadalievala kazensko par IM il V« proti Magdi Zupančičevi, proti kateri sta h ili že dve razpravi. O njenom na j nove j-U.1 ni grehu smo že podrobno poročali. Lani je bivši tfvaji delomajalki Ani J. v času, ko je bila ta zaprta odncala iz njenega stanovanja skoTai vse količsaj vredne predmete. Obtožnica jo je dolžila. da si je v celoti prisvojila 05 k/ttov naj- raz-ličncj-e^a friagA, Istočasno je bila Zupančičeva obtožena, da je neki cSk(.r, kar pa ta več zabteva. s« zavrne na pot civilne pravde. Oprostilo pa je sodišče ob-to/enko zaradi pomanjkanja dck*zov po $ 280. kaz. p,, da bi bila namreč ukradla več kosov por:la na ^kodo Ane B. Predsednik je v u temelj i tv* ugotovil, da je razprava pokazala, da obtočenka od osko-dovanke ni imela nobenega pooblastila za vstop v njeno stanovanje. Slien kazenski list kaže. da je tatica iz navade Zato je v zvezi z drugimi ugotovitvami eoma možnost, da je ed no ona odnesla prav vse pred mete, ki jih navaja obtožnica, razen že omenjene ptičje kletke Vse druge stranke v htei ne pridejo v poštev V hi§i b.vajo že več let in se doslej ni zqodila niti ena tatvina. Pred sodiščem so zasl-Sane kot priče ruipraviile najugodnejši vtis. V poštev kart storilk a pride torej samo ob tožen k a. ki je itK.T.v-a ffrreti ponarejene ključe. Ohtoženka s kaznijo in sodbo ni bila zadovoljna. »Sploh ne sprejmem,« je odvrnila na zadevno predsednikovo vprašan ie. Prijavila je revizijo in priziv Tako z Magdo Župančičevo imelo opraviti še kasacij-sko sodišče. Ni verjetno da bi cbtoženka dosegla pri njem kakšno posebno milost, Obtožencu Milanu preti velika nevarnost Pred sodnikom poediince-m je bilo že več razprav proti samskemu kleparju Milanu R . ki je menda prvi na najbolj.^ poti, da zapravi pogojni odpust kazni, ki mu le bil priznan na podlagi kraljevega amnestijske-3a dekreta z dne 17. oktobra Milan je bili pred mesec' z dvema sodbama obsojen na 4 mesece nma s pismi, ki jih je obtoženec svojčas pisal svoji zaročenki, pa jasno kaže da je vsa piama napisala ista roka. Ko* priča je bila zaslišana tudi že omenjena zaročenka ki je potrdila, da so ljubavna pisma bila res napisana zanjo in da jih je napisal obtoženec. Obtoženec je potem zahteval, nai sodišče ustno vpričo njejja zasl&i ovaditelia Jožeta M. Sodnik je njegovi zahtevi ugodil vendaiT pa se Jože M. ni od^va.l vabilu Tako je moral sodnik razpravo ponovno prekiniti. Neubogljivega Jožeta bodo pri-peljaili pred sodišče s podicija Z Gorenfcfce — Ovčjo vOlno je treba oddati. Rejci, ki imajo manj kakor 25 ovac, starih eno leto ali več, morajo oddati od vsake ovce na leto poldrugi kilogram neoprane slabše ali 1 kg oprane boljše volne uradu za oddajo volne. Ostalo volno smejo sami predelati ali pa jo lahko proti plačilu oddajo v predelavo Ne smejo pa lastni uporabi namenjene volne prodati ali Izročiti komu drugem". Predelava vome proti plačilu Je dovoljena samo, Cq predloži lastnik potrdilo uradne zbiralnice, glede volne oddan* po 8. juliju lanskega leta, če predloži inadno i potrdilo pristojnega krajevnega kmečkega vodje ali Supana, toliko n«4 Wfl leto »tirih ovac ima po stanju štet* *ivine v de* cembru laaafcaga le|a \n ča j« «Idal vsa) že polovjos vrtne, fc* to mor* oddati nm podlagi potrjenega stsJeSa ovac Rejef, ki Imajo nad fft ovac pa morajo oddati vso volno, turej ImU Q|} mladi* ovac in jag* njet. — ef»vi ffrotevf, v Skofji i*>fci so umrli v decembru Prane Kosir in Prane Lusan iz škofje Loke, Bogoljub Striinar iz Ihana, Franc Pernar iz Zgornjih BiteHj. Ljudmila VoJKer is Puštala, Fni»č$fca WPlgemiiW in Leopold Hafner iz Trnja, Vence T Oman iz Zgornjih Bitenj in Martin Guzelj iz Puštala. V Selcah je umrl Janez Klemenčič, v Predvoru so iimrll vpokojeni orožniški atražmojster Luka BaSa, star 74 let, vele-posestnica Marija Ofner z Jezerskega, stara 68 let, otrok Štefan Vrhovnik iz Orehovi ja in vdova Marija Dob run roj. Bede-nik, stara 75 let. V Kamni gorici je umrla Frančjška Ažman iz Spod. Lipnice. V Vo- ■ dieah je umrla Ivana žitnik, v MengSu pa j Pilomena ftkriep. V Cerkljah so umrl; 1 Marija Ctnaer, Peter Novak in Jože Kepic. V sotišurju pri Hrsaiu m umrli Vitmma mobctniH il Vogejj, Karel Priceij in Ja-BSP Q*«Ja;k il Šenčurja ter Franc Tusek iS A<|fTfaja. V Medvodah SO umrli Julijana Mio veo ipflpodnjc Senice, Marija Hftiner iz VS^ ill J©ta H#r2;ipar i» Preske. V ponula-iah so ifflarli Jurij LuJiaB, Jote Flepln, Janez Celan in Ana llil-e roj. Orel. V Zalegn jO umrl Matim Šinkovec na Cernučah f»ta umrla Franc Mrak ja Ro^c Kožuh. V Ihanu sta umrla Gacilija gidan in Franc ška Majcen. Na Brezjah sta unirli Marija Mur-nilc in Marija Cotel. — življenje In umiranje v ftkofji Lofc|, V Škofjeloški občini je bilo lani rojenih 236 otrok, novih grobov so pa imeli 12S. Na Škof jo Loko je odpadlo 164 rojstev, na občino tabnico pa 52 rojstev in 36 novih grobov. — Težka nesreča. Revizor Anton felogrer je prišel na jeseniškem fcdodvoru z levim nadlaktom med odbijače dveh vagonov Zadobl je težke poškodbe jn prepeljati so ga. morali v bolnieo na Golniku. Prvi komorni koncert v novem letu NaZa velika mojstra sta potrdila sdovec, ki A. Trast i» pral. J. Alaic venca njuno umetnost Ljubljana. 8. januarja Ljubitelji komorne glasbe so spet doživeli čudovit večer, pobro so sipoči scađedh veliko fdmharmonično dvorano in se s poglobljeno pozornostjo vtopili v preJe*>tno reprodukcijo treh srečno izbranih sonauuh skladb. Večer je pocaeUi s svojo navzočnostjo Visoki komisar Eksc. E. Gr»xioU s soprogo. Naša znamenita mojstra prof. Anton Trosf in prof. Jan Slais, ki tverita Ljub-ljansHi komorni duo, sta se odločila pri sestavljanju komornega koncertnega spor?da za Veraclni—flesp^ghijevo šesto sonato v e-molu, nadalje za Beethovnovo senato v c-molu ter za Bortkievviczevo sonato op 26. S tem »ta hotela poudariti reprodukcijsko raznolikost pri slogovno različnih senatnih skladbah, kar se jima je odliflno posrečilo. Od skladbe do skladbe, od stavka do stavka sta stopnjevala kontakt občinstva, ki se je divilo dovršeni spretnosti cbeh umetnikov, virtuozov. Veracini je pisal predvsem sonatne skladbe za violino. Gradi svoje skladbe v klasičnem stilu in po stopinjah slavnega A. Corellija ter njegovega kroga; v njegovi Sinoči sijajno izvajani šesti sonati v e»molu zasledimo svojstvene prvine sklada-teljskega duha A. Corelija^ o katerem ugotavlja glasbena zgedovma, da je posta vil bistveno važne osnove viclinskj kompoziciji vobče in prav posebno še v'olinski sonati. Ritmična, tematična izprepletenost. ki poživlja posamezne stavke (Largo, Alle-manda. Pastorale, Giga), žarko dopolnjuje celetno podebo klasično izgrajenega sonat-nega parta. Oba umetnika sta po uspešno končani uvodni točki zaigrala s poglobljenim občutjem znamenito Beethovnovo sonato v c-molu, ki je najmočnejša v skupini treh vicl nskih aonat op. 30 (v A..-durut c-melu in G-duru) in ki najznačilneje prikazuje oria&Vi napredek pri oblikovanju sonatah skladb. Vse tri so bile posvečene ruskemu carju Aleksandru I., ki se je oddolžil nepre-koalj vemu dunajskemu glasbenemu geniju s podarjenim briljantnim prstanom. Kakor po večini vse Beethovnove komerske skladbe, tako je bila tudi sonata v c-melu prvič preizkušena pri ruskem poslaniku na Dunaju grofu A. K. Razoumovskem, kjer je doživela blesteč uspeh. V prvem elegično podčrtanem stavku (Alegro con brio) pronica Beethoven v globine duševnega razpoloženja in ustvarja čudovit razplet tem. In potem sledi nepozabni Adagio cantabile Kjer naa je čaroflejna Slaisova umetnost s svojim svetlimi pojočim in mestoma kr»-stalno bisernimi kakor iz neskončnih dalj prelivajočim se izvajanjem zazibala v blagodejno dobropočutje estetjčnega uživanja. !£di se, ko da je Beethoven pri snovanju tega opojno spevnega stavka povsem ooza-bil pa ozire do instrumenta ter da se je popolnoma predal omamni sili ustvarjalnega trenutka. V Scherzu se poraja nagajivo poskočna, kapriciozna useglasena ritmika, v finalu pa »e vaporeja bržeča naglica živahno valujočega življenja z resnobno širino usodnega stavka. Iz Bortkieuifieve romantične Sonate 26 pa so zazveneli povsem drugačni toni, ki so presad U hvaležne poslušalce v nov svet glasbenega snovanja. Dinamičnost, opojna melodioznost prvega stavka je odgrnila zaveso, za katero slutiš skladateljevo do-movmo v vseh njenih spevnih čarih. Potem se v drugem stavku (Andante) odkriva ne-desežna pojočo lepota, ki se razpleta v sklepnem AUegru vlvace e con brio V iskrih folklornih spevnih in plesnih utrinkih, ki vedro zaključujejo divno sonatno skladbo in ki izstopajo tudj v drugih njenih delih Tako se nam je razodela sinoči svetovno seriozna, umetniško visoko vzpeta raven kvalitetnega, mojstrskega podajanja obeh umetnkov širokega formata. Pianist virv tuoz prof. Anton Trost je ponovno *zpri-čal vse one odl;ke v svojem reprodukcijskem oblikovanju, o katerih je bilo govora v zvezi z nedavnim solističnim nastopam na sinfoničnem koncertu. Njegova klavirska solgra je b;la globoko doumljena in je pričarala pred nas nepozabne vtiske. To velja v enak' merj tudi za našega sijajnega glasbenega pedagoga, velikega mojstra, virtuoznega violinista prof. Jana ftlaisa, ki z občudovanjem vredno temeljitostjo raz-Členja najfinejše odtenke, jih brusi in poživlja v vseh njihovih slogovnih, arhitektonskih značilnostih. Njegova interpretacija je čudovito lahkona, prelestno čisti ter ubrani zvoki se utrinjajo izpod čarobnih prstov. Snočnjega komornega večera pod okriljem Glasbene Matice v Ljubljani ne bomo zlepa pozabili, za kar dolgujemo zahvalo obema mojstroma, umetnikoma. Občinstvo jima je navdušeno vzklikalo, prejela sta več krasnih šopkov in sta morala večkrat na oder. Ob sklepu sta razveselila hvaležne peslušalce s prelep'm dodatkom. Po-trdla, poglobila sta sloves, ki venca njuno ime, njuno umetnost. Živilski trg januarja Mraz je tolika popustil, da je zapet lažja prodaja po vrtnine na prsstem Ljubljana, 9. januarja. Januarja in februarja je navadno najslabši promet na živilskem trgu. Mraz zelo ovira prodajo občutljive povrtnine na prostem, tedaj je pa tudi najmanj naprodaj pridelivov, ki sicer prevladujejo na trgu-Tržne razmere so pozimi v veliki meri odvisne od vremena, zato smo zdaj lahko zadovoljni, da je popustil mraz. Doslaj tudi nJ zapadlo toliko snega, da b; oviral dovoz živil na trg. Po božičnih praznikh je doslej vladalo precejšnje mrtvilo na trgu. Prvi teden po praznikih je bila slabša ki;pčija. potem je pa pritisn1! mraz in zadržal nekatere prodajalke domače zeleniave doma Zvesti so nam pa ostali stalni prodajalci, ki dova-žajo na trg domače pridelke ob vsakem vremenu in času. Razumljivo je, da so ostali pri svojih stojriieah tudi branjevci. Občutljivo blago je bilo na prostem na stojnicah dobro pokrito. Prodajalci so ga zavijali v odeje in posamezni so tudj zakurili v pečicah z ogljem. Vendar najhujšega mraza še ni bilo in to so le navadne zimske težave, kar so morali prodajalci prestati deslej. Nekatere go?podinie so doma onazile dr so prinesle s trga pomrznjeno blago. Na toplem je postala zelenjava mehka, oranže so* pa bile neprijetno grenke- Gospodinje se jeze na prodajalce, češ da iim prodajajo pomrznjeno povrtnino ip sadje. Toda posamezni prodajalci ob hujšem mrazu sami opozarjajo kupovalce. naj dobro zavijejo blago, da bi jim med potjo ne zmrznilo. Kupovalke prenašajo pogosto povsem nezavarovano občutljivo sadje ip zelenjavo ter ne pomislijo, da jim med potjo lahko pomrzne. Prodajalci jim ne morejo po-streč: še s papirjem. ?ato bi naj vsaka Ku-povalka prinesla s seboj dovolj papirja, ua bi lahko dobro zavila vsaj najbolj občutljivo blago. Zdaj pa ni takšnega mraza, da hi zelenjava zmrzovala na prostem tako hitro: previdnost je pa potrebna taKoj ob hladnejših dnevih, da ne bomo zametovali dragocenih živil. Prodajalci res skrbe, da je naprodaj čim boljše blago. Priznati je treba zlasti, da je naprodaj skoraj vedno cvetata izvrstne kakovosti. Neka i cvetače se seveda pokvari, a postani prodajalci navadno u trpe škodo sami, saj slabšega blaga nikomur ne vsiljujejo. Tržno ž'vlieni* se *taj latenja precel pozno. Procjajalke, prihajajo n9 trg celo do kp nekatere Že prodajo svoje Plafo- Ku-novalke se morale Se preusmerjati' rm- mestu domačih pridelkov Icupujejo čedalje bolj uvoženo zelenjavo. Uvoženega blaga je zdaj že več naPrpdaJ kakor domačeg3. Prevladuje še vedno cvetača, mnogo je pa tudi že endjvije, ki je zdaj tudi lepša kakor prejšnje tedne. Nekaterih vrst domaČe zelenjave zdaj ne more biti več mnogo naprodaj; tako je motovileč in špinačo pokril sneg, endivije je že mnogo razprodane, zeljnatih glav tudi ni posebno mnogo v zalogi za prodajo, prav tako pa tudi ni več toliko ohrovta. Med domačo zelenjavo bo kmalu začel prevladovati radič. Vendar je upanje, da bodo naš; poklicni zelenja-darji še dolgo zalagali trg z nekaterim? lanskimi pridelki, čeprav ne bodo mogli ustreči več tolikim kupovalcem kakor prej Prodajalk nekaterih vrst blaga je na trgu še vedno toliko kakor prejšnje mesece. Tako n. pr. zima ne vpl-va na prodajo zelišč in semen. Pri semenaricoh ali zoliščaricah je zdaj celo včasih bolj živahno, ker kupujemo zelišča, cvetje in koreninice za razne čaje. Branjevci nam zda i nudjo razen cvetače in salate še vedno mnogo oranž in citron. Posamezni so založeni še z jabolki. Tu in tam je naprodaj lepo suho sadje, slive in hruške. Mani je pa blaga, ki je slo nekoliko bolj v denar pred božičem. V splošnem fq stojnice branievcev sorazmerno dobro zalozope; prodajalci se založe tem bolj z blagom, ki ga je največ naprodaj tako da so tržne mize polne, čeprav jo naprodaj le nekaj vrst blaga. Iz Spodnie Štaferske / — Bjfpvj *r©tK>v«. V Gornjem Ftadvanju pri Mariboru je umrla zasebnica Josipina Berdnik. stara 82 let. Njene zemske ostanke so prepeljali na poKopalilče v Limbu-šu. V Velenju je umrj poštar Franc Kotnik, star 56 let, v Celju je umrl uslužbenec zemljiškega urada Johan Fauland, star 49 let. V Marenbergu je urnrj Janez Lukas — Priznanje nemškemu Rdečemu krizr v Celju. V okviru svečanosti, ki jo je prirod:! nemški Rdeči križ v Celju, je izročil okrožni vodja Dorfmetster po lepem nagovoru četovodji Hansu Sagerju častno bodalo, skupinskim vodjem Janezu Kova-čiču. Janezu Mirniku, Gabrijelu Sentjurcu in Fritzu Vidicu pa izpričevala o opravljenem 4B»itu za skupinske vodje. — Vinlftarflki teeaj. V vinarski loli na Kapeli pri Radencih se zaene 15. februar^ nov lOmesrčni vmičarjkj tečal. v katerem se bodo izobraževali posestn'Ki in njihovi sinovi v modernem vinarstvu, Kletarstvu in sadjarstvu. Dncejeva nagrada za rojstvo dvajikov Viaokl komisar je U llueejevegm akUda podflfll TsMftnetma I elgel Ivan ln Cfecllljft iz Ljubljano o priliki rojutva dvoje-kov gradu v utGftkH BOO L. na- Se/ezn/ca KOLEDAR Dane*; Sobota. 9. januarja: JuHJan, VL tal. Jutri i Naa*ija4 xo. januarja: rawlf Svata družina. DANAŠNJE P R I R K DlT V E Kino Matica: Carmela. Kino Sloga; Džungla. Kino Union: Pon Juan. Kina Must«: Trgovec s sužnjami in Kapitan Tempvsta. Razstava Mušič-Sedej-ZoniC v Jakopičevem paviljonu. rKlKKUltVF V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. DE2URNE LEKARNE Danes; Dr. Piccoli, Blelwelsova cetU §; Hočevar, CelovSka cesta 62; Gartus, Mo^te, Za!> il*a cesta 4 7. Nedeljsko dežurno im\n>lko aJufcbo So opravljal od aobote od 20 do ponedeljka, d« 8 zjutraj mestni vtSji zdravnic dr. Fran C i b e r , Štefanova ulica 7/1, Lovro Kuhar — Pre-žihov Voranc — ujet Ljubljana, 9. januarja. Današnji »Slovenec* ponx Včeraj dopoldne so organi varnostne službe ujeli v Ljubljani na stanovunju ne« kega inženirja, vod:lnega slovenskega komunista Prežihovega Voranra- Lovrenca Kuharja, clana \odst\"a ScOfnunjfttf stranke v Sloveniji in znanega ir.*^narodnega revolucionarja- I/n-renc Kuhar je bij prod sedanjo vojno najprej name^en^ sovjetskega poslaništva na Dunaju, potem pa kurir Komintcrne Ki >Srednj(i Evropo in za Balkan. Njegova revolucionarna k a* rijera se ni začela z idoolocsijo. tc:n\ eč s poneverbo denarja rudarskega delavstva v Meži, kjer je b:] uslužbenec hratovske skladnice. 2^radi le ptincverbe je pobegni] v tujino, kjer ?e je prndal Ki>m:ntcrnj. Ril je več let v Moskvi, nato pa je bi] poslan v Pariz, kjer je organiziral skupino vodilnih jugoslovanskih komunistov v tujini Ilegalno sc je vrnil v bivšo Jugoslavijo, kjer je pod psevdonimom Pr^ž h<>\- V< rane« s peresom ^iril k nit i u: i i boljševizem, da bj z literarnim slovesom, katerega *o mu umetno ustvarjali razni U-vičarsi . publieisti. prikrival svoje politično in volucionarno delovnnje. Po izbruhu volne s sovjetsko Rusijo je bil član Centralnr.",;i komiteja komunistične franke za Slm*r-nijo in član Tzvriilnega odbora Ov< i*> ne fronte. Z njim ie pr .šel v roke pra\ eden pogTlavitnh kriv« ev za strahote, | | jih je povzročila komunistična revoluciju pri nas. Športni pregled Jutri konec prve polovice prvenstva Jutri Je v ita!jarL5kem nogometnem prvenstvu divizije A na sporedu zadnje začetno kolo. Jutrišnji rezultati bodo r»i-ločili, kdo si bo priboril »jesensko* prven. stvo. Izglede zanj imajo edinole: Llvomo, Torino in Juventus Najtežja naloge taka Livorno. ki bo nastopil v Milanu. Torino igra doma proti Bariju, Juventus pa v Vi-cenzi. Od ostalih je zanimiva tekma v Benetkah. Ambrosiana bo morala napeti vse sile. če bo hotela nadaljevati tvojo že več kol za povrni o zmagovito pot. Ju tri Jm jI rezultat bo odločilen za njene izglede na poti do končne zmage. Celotnj ^vored jutrišnjega XV. kola je naslednji'- Bergamo: Atalanta—Lazlo, Genova: Li-guria—Bologna, Torino: Torino^Bari, Benetke: Venezia—Ambrosiana, MHano: Milano—iJvorno, Vicen»a: Vlcenza—.Tuven. tus, Firence: Fl°rentina—Genova In Rim: Roma—Triestina. V diviziji B je spored Se bolj pirivkičon Kar šest tekem je zelo važnih za vrstni red na prvih mestih. Pro Patria in\i mnoco izgledov, da se bo #e napej obdržala v vodstvu. Njena najnevarnejša tekmm'alka Spezia gostuje v Aleatandni in je zelo mogoče, da ne bo odnesla popoln(»ma zdrave kože. Največja borba pa bo v Napoji.n. Brescia. ki je V zadnjih tekmah odločno pritisnila v ospredje, nastopi proti Napon-ju. Moči so precej izenačene. Izid je za oba kluba izredne važnosti. Tekme so razdeljene in razvrščene takole: Cremona: Cremones«—1'dln«« Savona: Savooa—Siena, Palermo: Palermo—Pe»-cara, Pisa: Pi9a—Fanfulla, Bubto Ars: Pro Patria—Mater, Novara: Novara—PaOovm, Alessandria: AlessandHa—ftpe«i». Modena: Medena—Anconitana in Napeli« Napeli— Brescia. — Slovaški tabletenisti na Dunaju. Slo-vn^ka tableteniska reprezentanca je pred božičem nastopila v Zagrebu. Na povratku so se Slovaki ustavili na Dunaju ln pod imenom reprezentance Bratislave nastopili proti dunajski reprezentanci. Po zelo zanimivih igrah je Slovakom urpelo premagati Dunajčane 5:3. Slovake so zastopali: Kolarvk, Tokar in Božuta, Dunajčane pa nemški prvak VVunsch, Bodnar ln Juat. Slovak Tokar je premagal v»e tri Dunajčane. «— Prvak Brazilije. Nogometno prvenstvo Brazilije si je osvojil klub »San Pao-lo«. V odločilni igri je premagal moštvo kluba »Vasco da Gama« 1:0. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 9 jan. ob 17.30: Učiteljica. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja, 10. jan. ob 14.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17,: II milrt. laven. Cene od 18 Ur noztol. e OPERA Sobota, 9. jan.; ob 17.: La Bohrmt. Red B Nedelja, 10. jan. Ob 16.: Seetra Angel ka — T. ainfonija. Isven. Cene od 24 Ur navzdol. ftte*. c »SLOVEH8KI NARODc. sdbota, 9. januarja l*i3-XXI Sinn 9 Janko Kač s 99Na novinah" ^Človek |t arut*b»a ttvaa*4 — Utods kmetov ob Savlu]! ta 1*1 ubl iana, 9 lanuarja Janka Kaca raaglažaio za kmečkega pi« ■atella aH, l«akor se prav! literarno, za ru= ralista Vendar ni menda glavno, kakšno mamke ohes*5 pisatelju: navadni rt*atelii se aannpamo predvsem, alt je pisatelj dor ber ali ne Knnflnp je vseepo. kam postavi pisatelj deianie povesti- r^membneiše le ali nam zna kai povedati in ali pripove^ duie užitno Preprost človek stori tako vzame kni;go v roke in io kFatknmalo prečita brez vseh r* Podkev Seveda se pa oaifa tudi na ime rvFatells. če mu ie *e znano Kn ie prejel kn?ie;a Vodnikove družbe »*ja nevinah« ip ppečitaj na nji ime: Janko Kar =e je spnmnU pj*t;r »Med pada.rr in zdravnU-;«. pred nri so mu sto^ P:li IHiflJfl iz -Grunta* in »Molnha«. pa ie s priietmm pričakovanjem ?ačel čitati tn kron ko neke sose-.ke. vasi in člove*kJh ob Savinii Ni =e zmotil; tpdt tu ie Rs Sel žive kmečke ljudi ki ž:viio. mislijo in čutno, liubiio in sovražijo trpe in umi-' raio. kakor pač živ' kmet. Odkrije se nnm svet, ki ti je domač, če si sam kmečke krv: n STffonej! Mtlfli kakor ^nhrn znance, ki z njimi lah^p takoi Račnefi besedo Ali fe +o kmečka povest' Težko ie povedati, kai bi smeli upravičeno imenovati kmečko povest, sai 1e v naSem slovstvu tskn malo rtobr'h vzorcev — nmire* reali-s+;čr»:h kmečk'h povest! ki bi nnm pnka-Zcde našeea kmeta kakršen te v re.-nici Tlfia je bilo narr'^i'n'h že ne?*e»n or»vest: o kmetu in mnnrta so bile tod' n?meniene n^omii Todn ne more? se fnpniivt;. da Fi v tem velikem kumi nnn'rfa kdni prečil našega pravega vaščana V naših vkmeč-kih« povestih so kmetje bodisi slaboumni in zabiti surnveži. ki se iim meščan s taksno samozavest io smeie v veseloigrah, ali SQ astralna bitia. ki govore kaknr odvetnik ali zmedeni učitelj, ali so pa lutke v narodni noši. AH nam res njhfe ne more prikazati kmeta k"t človeka * Kako daleč sn naŠ€ kmečke povest: od kmečke stvarnosti, od tistega neposrednega realizma ki z nekaj besedami zrdrr« v 7;vi tpr narp a tak§no lahkoto pr'f^ra živee-a človeka-pa F^že r plitvino in globino živlienirv razgali nam živlienie. kakršno le v resnici precej nesramežljivo. Kdo bi torej ne vzel z veseljem v roke knitse ki nam obeta »vonj zemlie*. kleno kmečko besedo in JHve ljudi? Kač nam v resnici sftuia vedno iskreno pokazati kmeta in ne oapirna*ega strašila. V tej Knčevi krmgi začno kmetje »ro-bantiti* že na prvih straneh V tem bi morda nažli nekaj podobnosti z Jurčičevimi kmeti, ki so tudi eovorili kmečki in ne učiteljski jezik Važčani nrideio do be*eHp seveda predvsem v gostilni: tam se razveže iezik in se začno kresat! misli, da ie marsikatera beseda vredna zlatnika Kmet sicer nad molči, ko pa mora pasti beseda, naj tudi nekaj odtehta Toda tu se ne razpleta dejale kmečke romantike: o čem bi nai govorili vasčani. če ne o zaslužku, o zemlii in vremeni)? Bilo ie pred prvo svetovno vojno, ko so znčeli regulirati Savinjo, bistro, neugnano in malo potuhnjeno reko, ki je samopašno gospodarila po dolini in pa »gmajni« ob vasi, kamor je pisatelj pastavil dejanje. Regulacija je dala valcapem zaslužka, a pomembnejše je, da so Savinji iztrgali precej zemlje. Zemlje, ki je je kmet tako lačen! Kmet in kočar Človek je družabno bitje (Kač pravr iivad). toda, ko gre za delitev aemlie. čeprav na gmajni, tega kmet ne priina tako gladko Zemljo so seveda razdelili; to je novina. Na novini si ie junak povesti ustvaril dom Okrog novine, zemlje, denarja in zaslužka se zapleta in raznleta dejanje, a iz nieea seveda ni mogoče izločiti ženske. Kruh in ljubezen. £ivijanje pa ni tako prenrosto. Preprosti človek to čuti, kar ie naSlo izraz v njegovih verovanjih v skrivnostne sile, v veri V moč greha, ki se maščuie še v pozne rodove, v prokletstvo in blagoslov nnd človeškim deianjem in nehaniem. Tu pas ie p:sa*eli postavil pred nrepad*. nekie na dnu se skrivajo globme človeške duflevno-sti Opisal nam ie božjastnega človeka in skrivnostno, strašno bolezen, ki ored nio zdrav; vztrepetajo v čudnem strahu. Pravo odkritje le. kar smo zvedeli o tej *krivnnstn: bolezni ki si zasužnii človekn. za kar mu pa nudi užitek rudneea sladostrasna kai*i med npnadom vzdrhti ter zaigra sleherni žvec T^k^nn grozno ugodje nuii Pozirani nan^d da holmk išče še nadomestila v holest^ h nagnjeni h in zlo-č:n=kih deianrh eaj }p r>nv?em zasužnien. V Kačevi povesti ie božjastnik postal po-fipptpc in. zblaznel ie Kn bnžja^tnik končno pomagal Savinji razdeiati nasip, da bi utopil iz maščevirna go^nociaria na nevini, se je dopolnila njegova usoda: vo- ga pntrnViiii) npcn'fl naoi proda Tnmlrt so našli in zdravnik ie lahko ueo-tovil. ds je »avtonsiia še vedno naiboliša diagnoza*: vzrok bolezni ie bila odebelela možganska kost. ki ie močno nritiskaia na možeane in povzročala božin«tne nanade: odebelina ie bila verjetno rahitičnega izvora. To mimogrede da bn«te sprevideli, ka* lahko vsebuio tudi kmečka povest — ne I le zeoli v7-d;hovania o Prični ljubezni Janeza in M;cke ?.;vlienie ni n;kdar take preprosto, čeprav ere »le* za kmeta, ko im^mo onrav'ti z Žjvim človekom. Va? ie neirai ve^ Irak^r te izletna točka ali počitniški kraj mehčana: n^ateli. ki nam vsaj skuša prikazati '"zrezek vaškega žJv-lienja. mori rto-^nati rlu?evnost vaščana in njegov iezJk Kač ta pogoi seveda izpol-niute. Niego\T< vaščapi vsekakor dovoli govorijo, da sk'šimo niihov ie^^k ter spoznamo ni:hovo mi«eipost P-'^a+oti tu in tam pripoveduje š'*roko, kakor da se razliva ^araf^a ftn,'i*>^" ok,"*'T" »•»^vp^t' mu ^° zate pretesen ip dei'ania bi bilo ?a obce7ep roman. Krajevna barvitost išče izraza md; v jeziku: marsikai zv^em* krepko, nekatere posebnosti pa horlo šče^e+ale je7:kostovce ip iez'čnike Kač ima že svoie č;tafplie — lahko bi rekli svoio sosesko, odločne privržence, ki se tudi ob tej prilik' ne hod? zanimali mno?n za strokovno sorlho. vendar bi bilo z£n;m?vo. kako bi slovstveni ocenjevalec zastavil pero o tel knjigi. DNEVNE VESTI Minister Pavollni otvori 1 fotografsko razstavo V rimski razstavni galeriji ja bila otvorjena četrta razstava združenja rim-eUib fotografskih amaterjev. Otvoritveno-mu slavju 50 prisostvovali minister za ljudsko kulturo Pavolini, rimski guverner, predsednik fašistične konfederacije svobodnih poklicev in umetnikov pac. svetnik Di Marzio, knez Franc Ruspoli ter nacionalni svetnik Amato. Na razstavi je zbranih 297 umetniško izdelanih posnetkov, ki pričajo o visoki stopnji kvalitetnega slikanja rimskih fotografskih amaterjev, katerih dela so vzbudila pri odličnikih, občinstvu in kritike toplo priznanje. — Smrt znanega Italijanskega atleta. V neki vojni akciji je žrtvoval svoje mlado življenje topniški poročnik Mario Belimi, po rodu iz Milana. Pokojnik je bil zelo znana ter čislana osebnost v vrstah italijanskega nacionalnega sporta. Bellini je bil več mesecev s svojo baterijo na področju Egejskega morja. Kot športnik se je specializiral zlasti na tek 800 metrov in je bil dlan športne družine Oberdan pro Patria. Leta 1P39. se je udeležil italijansko nem-ikegra tekmovalnega srečanja in si je prvič oblekel sinjo majico. Ob izbruhu vojnih sovražnosti je flel pod orožje In se je bojeval na raznih področjih. Italijanska lahka atletika izgublja z njegovo emrtjo svojega od-llčneg-a tekmovalca, čigar ime je zaslovelo tudi preko italijanskih meja. — slovesna Izročitev ncni&Kejra odlikovanja generalu Me««*e. V Padovi je bjlo na svečan način izročeno nemško odlikovanje velikega križca reda nemškega orla s eab-ijajni armadnemu generalu eKsc. Ivanu Messe. Slavje je bilo v navzočnosti vojaškega atašeja nemškega poslaništva v Rimu majorja von Branoonija, ki je Izročil odlikovanje generalu Mesae v Hitlerjevem Imenu. — Abeslnski apostolski delegat se je vr-nll v Rim. Iz Brlndisiia poročajo: Brln-disl je toplo pozdravil večjo skupino italijanskih rojakov, ki so se vrnili na par-nikih Sattirnia in Vulcania iz raznih področij italijanskega afričkoga imperija. Kakor smo že svojčas poročali, je bil doslej že en sličen prevoz, ki mu je sedaj sledil drugi z istima parnikoma. s sedanjo skupino abesinskih povratnikov se je vrnil v Klm tudi abe^lnski apostolsk delegat m0ns. Casteliani. Minister za italijansko Afriko Teruzzl in strankin podtajnik Tarabinj sta bila ob tej priliki sprejeta po prefektu, strankinem Zve«nem tajniku, poveljniku armadnega zbora In drugih preditavnikih ohlastev ter ustanov v SHndliMv. mm* Teruzut iB strankin podtajnik Tara brni sta nsJproje položila venec v svet:šču padlih tema spomenik italijanskemu mornarju, nakar sta se podala na t^&bjg^ tanih parnikov. kjer sta ^re^1ka.n^raTt^ kom pozdrave Ducela In strankinega Tajnika Vidussontja Ob njihovi v™1** * d£ movino ls EtiopUe je bilo P°*kpb,-j'no " prisrčen sprejem ter odpravo na M aoio-«ena bivališča, kamor so se odpeljali s ■po-•ebnlml vlaki. Povratniki so bili razmesce- Delavniki: Matica ob 14.30, 1G.30, 18.80: Sloga od 14.30 dalje; 1'nion ob 16., iHAb. — Nedelje in prazniki: ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TEUEFOlS 2*1-4 Pretresljiva ljubezenska drama o blazni lepotici . . po romanu Edmonda de Amicisa Cartnela V glavnih vlogah. I*al Javor, Doris Duranti. — Privlačna, ganljiva vsebi na, krasni naravni posnetki kino si <><;a — rKLKKO.n *7-:
  • proti Tivoli. Uradne ure dopoldne, le po dogovoru popoldne okrog 4. ure. —lj Otroška poliklinika in posvetovalnica za matere pri Higijenskem zavodu, oddelek za zdravstveno zaščito mater, deee in otrok v Ljubljani (Dečji dom) v ponedeljek, torek in aredo 111.—13. jan> zaradi generalnega čiščenja preatorov ne bo»ta poslovali. —lj Prijave tujcev. Sindikat hišnih posestnikov v palači Bata je založil tiskovine za prijavo tujcev, ki se po uredbi Visokega komisarja aavezani prijavam tujeev. —rij V. »infoni*ni konoert. V ponedtrljek 11. t. m. ob pol 7. zvečer, bo v veliki unLu-ek: dvorani V. sinfonični koncert Id nšnje sezone, fee nobeno leto ni§o imelj smfo-n čni koncerti tako velikega zanimanja, kakor v letošnji aezeni. Vsak koneort je bil popolnoma razprodan in prepričani smo. da bo tako tudi v bodeče, sa] imami pr*d seboj še najmanj pet koncertov r anar,eni-timi sporedi V ponedeljek bo izvajal e.n-frničn. orkester pod vodstvom Dra^a Ida-ria šijanca naslednji »pored; 1» Coiep.: Cc neerto groaao o aveti božični no*M 2> Čajkovski: Sinfonija St. 5; 3) AdvnU* SCherzo, QpozarjamQ pa toCni začetek koa-eerta, kajti l«J tako omosfo* m° bolj odda,-ljenim posetmkom koncerta, da dcbij> po kon&rfu koncertu Se tramvajsko /«vezo V rasne dele rne&tu. Vstopnice V knjtsnrni Glasbene Matice. GOSPODJE. POZOR? KLOBUČARNA ,-PAJK" Vam strokovno osnaži, preobhka m prebarva Vaa klobuk da zgleda Kot nov Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča lil l>OLf HAJK. Ljubljana, S\. I**tra cesta At. 88. MlkloAi-čeva crsta It. Nasproti potela Union, lj Siulikat hišnih posc*tnikov. Prvo društvo h finih posu^tnikov m Društvo po-seatn k v novih hš ter ostali posestniki V LjubljanLk' pokrajini so po uredbi Visokega komisarji združeni v smd kat htfnih. posestnikov ter se je te dni preselil v palačo Bata. tTlica 3 maja št 1 II. Poslovne ure so 'd S - |? ;n od 3-0- InformaCjC pe dohe po raoinosf od 9—12 ure. Člani 90 vsi hični p sestn ki, ki so podvrženi zgra-darmi m bodo določeno članarino pobu rale pr-sto^ne davčne uprave. _lj i'pra\;« kina Fiuoiia obveSča ce«J. obiskovalce kinematografa, da so rred-stave od vključno 9. t. m. naprej cb sledečem časti* ob delavnikih ob 18. in 18 15 um: oh nedeljah in praznikih pa ob 10 90, 14 36. 16 30 in 18 30 url. Inseriraj v „Slov. Narodu44 Križanka št. 18 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. eno največiih gordnoža^ gorskih podjetij bivše Jugoslavije z upravnim sedežem v Sarajevu, 5. slovenski pesnik, 10 veljak, voditelj, v »portu zmagovalec v prvenstvenem tekmovanju. 14. francoski operni komponist (»Postilion iz Lonjumeaua«-, »Ce bi bil kralj«), 16. snov. iz katere vlivajo zvonove, 17 duhovnik pri sfarih Slovanih. 18 predlog, 20 vinski kis, 21. arzen, 22 iera na karte (fon.). 23. krajevni prislov. 24. medmet posnemajoč" naravni glas, 26 vzklik, 27 žito. 28 jeza. bes. 29. na1vi§ia točka. 30 mogko ime, 32. sobica na ladji, v konal'šču. 34 le. samo, 36 italMnn^ki zdravnik, filozof in zvezdo-slovec ki ie zasledovan od infcvizicMe umrl v 1eči (19^0—1316>. 37 stavčni člen. 38 reiec malih živali se peča z njim. 39 nasprotje hitrega, pridnega 40. ime filmske igralke Mirande. 41 srebro v kemiji. 42. kdor za n!ma. ea spraviio v norišnico. 43 na. glei 44. osebni zp/mek. 45 redovniška meniška obleka. 47 Društvo narodov. 48 najvišji vrh v Karavankah. 50 pritok Urala. 51. narodni pevec nri starih Kelt'h. 52 mesto v N°rmandiji fFrancijaV 54. kraj ob reki Eure v Franciiv kler ie krali Henrik IT fl54?~-18S§) d^l zgraditi za svojo Iftibico D;ano de Poitien veličasten Brad. 56 hrib pri Beoeradu 57 junak praffozda (no romanu in filmu). 58. osebni jamčeva-lec. Navpično: 1. mesto na Gorenjskem, ki ie pripadalo do francoske okupacije bri-žinskim Škofom. 2 vezn;k. 3. okraiSano moSko ime. 4 izraz 2fa ponavlianie v glasbi: 6 sibirska reka. 7 včasih ao rekli, da brben no^e . B del obraza. 9. veznik. 10 predlog. 11 stvar, predmet, 12. Vercelli 'avtomobilska značka). 13 človek ki se vleče samo za za«luzek. 15. naprava iz živalske kože 17. jo uporabi^aio pri senčnem vozu. 19 mamen, tene>. suh. 22 'nv liae, Cesta Arielle Rea vrsta. 28 padavina, 29 gosposke hiše, 31.št. 16 (»Pri Levu«). ne — ugodno proda -»Metalla«. Cesta Arle-le Rea 16 (Pri Levu). POHIŠTVO po naroČilu in vse vrste stolov izdelujem. Politlram oprava tn izvriujem vsa popra-v/lla najceneje. — J*-«lp /ornian. Ljubljana. Breg 14. nnnrrTinnnrrrnorDnoD —lj Sad.iarska >n vrtnarska podružnica Ljubl.tana I bo tudi letos skušala preskrbeti svojim članom semenu za spomladansko setev ter semenski krompir in fižol. Oddajala bo spomladi kakor lani sadike paradižnikov, toda le proti naročilu. Naročila semen in sadik sprejema predsednik dr. Spiller-Muvs, Erjavčeva 4a1I, do 16. t. m. mel 14. in 15. iuo. —lj Umrli so v LJubljani od 1. do 7. t- m.: Cebulj Frančiška, roj. Obiičnik. 47 let, žena delavca, Pavš čeva ul. 1; JankoviČ Terezija, roj. Finž^ar, 62 let, delavka tob. tovarne v p.. Draga 45; Ravnic Vincencij. 46 let, Vlakovodja drž. žel., Gubčeva u! iT; Cesnik PaveJ. 57 let. trgovsk- raston-mk. Poljanska c. 13; Ažnoh Uršula, roj Meriol, 85 let, zasebnica, Soteska 4; Samec Marija, roj. Kompare, 68 let. vdova ve-letTgOVCa. Mestni trg 21; Lenaasi Herman oLletVura(llliH drl žel- v P- Hinka ul. fm-\ Šimenc Janez, 36 let, mestna vpo. -ojenec. Grajska pl. 1; Widmaiar Jožefa, ^'oj. Judež, 78 Jet. žena delavca, Galjevica '0; ElerŠia Ivan. 85 let. zidar. Japljeva il. Z\ Nečemar Vekoslava, roj Križnik. 44 Jet, zena žel. premikaca v p.. Sadjarska ul. S — v ljubljanski bolnišnici se umrli: Baje Maks, 63 let, učitelj v p.. Barvarska ?teza 5; Jevšek Štefan, 8 mesecev, oskrbovanec mestnega zavetišča za Rež gra-£om; Trelc Andrej, 43 let, delavec. Sv Petra c. 43: Sega Ivana. 44 let. šivilja, 2le- I *>»c 10, obč. Ribnica; Kandare Alojzij ?5 Srečno novo teto želi SCHNEIDER & VER0VŠEK trgovin« z ieleznino LJubljana .....iiimiiiirnii>in»iiiiiiiii rmri n ri]iT nmumi ir» rs it ji nr rirTTnnnnnnnnnnnnnnnnri nnr mi * Vsem si/o/rm cenjenim odjemalcem srečno novo leto fTffr'Pffii, mmmm tu I. C. Mayer JUUUUUUUUULIJ ILI..JLJUUUrXODar^^ Essamivosti o najstarejših koledarjih E^ptski, grški in indijski koledar —Vsaja grška republika Je imela svoj koledar Ljubljana, 7. januarja 2godo\-ina najstarejših civilizacij je zvezala Z Zgodovino koledarja. Lahko celo trdimo, da bi najstarejših civilizacij, esirske tn cgiptske sploh ne bilo, odnosno bi ne bili tako Jf-po razviti, če bi ne imeli koledarja. Za ustvaiitev koledarja so bila potrebna astronomska opazovanja ter proučevanja, kole '.ar so pa potrebovali zaradi obdelovanja zemlje, ker so morali veleti, kdaj je nastopila deževna doba in kako dolgo je trajala. Nedvomno so znali meriti čas ±<* AsLrci in Babilonci, čepiav r.e vemo niti, ali so poznali koledar v pravem pomenu besede. Vsekakor je treba iskati zametke astronomije že pri Asircih. V tem pogleda Egipčani najborž niso bili prvi. saj so se sicer precej naučili od Asircev. Tako je treba Z2^etke koledaj-ja iskati v Aziji. Prvotni egiptski koledar Dokler Arabci niso zavzeli Nilske doline, je bil v Egiptu v veljavi prvotni koledar, pozneje je pa prijel v rabo muslimanski. Egičponi so pra\ tako kakor Asirci določili koledar na podlagi opazovanji nebesnih pojavov. Da so bili med Egipčani dobri asti-oriorni, so dokazali učenjaki tudi v novejšem času pri proučevanju piramid, ki so služile med drugim za stronomska op-a-ija ter bile postavljene po natančnih : osmih let — ottaeteride. V tej skupini let je bilo 5 navadnih let po 365 dru tn tri prestopna leta po 38 i dni. Navadno leto je imelo 12 mesecev, prestopna pa po 13. Po tej reformi je koledarsko leto sorazmerno dobro ustrezalo sclnčnemu letu. a tuli precej tudi luninemu, vendar so lun me me e po prvi ot-tacteridi prehitele za dan ln pol, v 16 letih za 3 dni itd. Zato so koledar zopet reformirali; uveuli so skupino po 16 let (ex_ie-caeterikle). V tej skupini let se je prvih £ let vrstilo enako kakor v ottaeteri.,i, v na slendnjih osmih letih je pa bilo S dni več. Razlika po tem koledarju je znašala, mel lurdnim letom nad eno uro, med solcnim dnevom pa 3 dni. Posrečena reizrma grškega koledarja Najbolj posrečena reiorma grškega koledarja je bila Metonova. ki je uvedel skupino po 19 let — eaneadec^eteride. 19 solnč-nih let vsebuje 6940 dni, 235 luninih men (mesecev se pa tudi lepo zvrsti v tej dobi, v 6940 Iv.eh, Kljub temu tudi ta koledar ni bii idealen, ker je ostala še večno razlika 7 r v 19 solnčnih letih. To razliko je ugotovil astronom Kolipp 1. 330. pr. Kr. in uvedel je krogotok štirikrat po 19 let, to se pravi 76 let, ki so štela 27.759 dni. V 2. stol. pr. Kr. je Ippark ugotovil, da je doba predolga za tri stotinke solnčnega leta, zato je odvzel po en dan vsakemu 304. letu. Ta reforma nas spominja na poznejšega papeža Gregorja XIII., ki je reformiral julijanski koledar. — V antični Grčiji se je dan uradno začel ob solnćnem zaiio ".u, menda zato, ker ob solčnem zahodu vzhaja polna luna ter se začenja pivi dzn meseca: ozirali so se namreč predvsem na lunine spremembe, zato so si toliko prizadevali, da bi spravili v sklad lunino in solnčno leto. V začetku dneva niso delili, šele pozneje so posamezni njegovi deli dobili svoja imena: jutro, poldne, večer in palnoč. Vpliv civilizacije Babiloncev se pa kaže v paznejši delitvi ineva na 12 delov in da so poslej računali začetek dneva od solnčnega vzhoda ter ga razdelili na 6 dvanajstin do zahoda. Indijski koledar Dandanes je v Indiji v rabi več koledarjev. Upoštevati moramo predvsem muslimanskega in Kitajskega. Kajbolj je v rabi brahmanski koledar. Osnova tega kole larja je lunino leto. Vendar Indd računajo tudi Z d verni razli enimi koledarskimi leti na osnovi solnčnega leta ter uporabljajo pri štetju dva različna cikla. Prva vrsta solnčnih let temelji na računih, na opazovanjih dozdevnega solnčnega gibanja t enakonočje). Druga vrsta let je pa prilagođena praktičnim potrebam; to leto je daljše od solčnega leta, zato so meseci premični glede na letne čase. Mesecev je 12 in so imenovani po nebesnih znamenjih živalskega kroga. V rabi je tudi koledar, ki je v njem solnčno leto raedel.eno na 27 enakih delov, »zvezi«. Skupine let so razdeljene na dobe ali krogotoke (cikle). Za praktične namene le določena. doba 60 let, v svetih besedilih ter listinah pa računajo z dobo, ki šteje 5,320.000 let. Po verovanju Indov smejo v tej dobi vladati izmenoma bogovi stvarniki, ko pa mine ta doba, nimajo več pravice na svetu. Sedanji svet je ustvaril Brahma. njegova vlala traja 2,660.000 let. Velika doba indskega koledarja je razdeljena na več delov. Prvi del obsega 2.728.000 let, drugi del 1.296.000 let tn tretji 864.000. kar znaša skupaj 4,888.000 let. živimo v četrtem odseku, ki traja 432.000 let in ki se imenuje Kaii-Yuga ali doba nesreč. Ta Odsek se deli zopet na manjše dele; živimo v tretjem Jelu Kali-Yuge. v šali-Vaam. Kali-Yuga se je začela 18. februarja 1. 3102 pr. Kr. — V praktičnem življenju ta koledar nima pomena; uporabljajo koledar, ki je sestavljen tako, da leto šteje 354 dni (torej lunino leto), 60 let pa zaključen krogotok. V določenem času je treba dodati mesec! da se koledarsko leto izenači s solnčnim. Mesec je razdeljen na »svetlo« in »temno« ali na »belo« in »črno«; to se pravi »svetlobe je približno 14 dni. ko eo svetle lunine roci, druga polovica meseca je pa ob mlaju. Meseci so razdeljeni že na tedne. Dnevi se imenujejo: sunne (ponedeljek), mungal baud, borhuspt, šukur, šenešer in adaitie. Iz palače Venezla: Duce izroča odlikovanja voditeljicam ženskih oddelkov PXT" llavk na leto razpošlje lekarna v Caubu v Nemčiji ita vse str ar, sveta Hindenburgova lekarna v Caubu v Nemč'ji prejema dopisnice, pi?ma in tudi brzojavke iz mnogih evropskih in prekomorskih držav, da. celo iz nemške Vzhod-e Afrike- Ta lekarna je znana po svojih pijavkah, ki jih razpošilja na vse strani sveta. Lekarna v Caubu je že od 1. 1871 znana pc pijavkah Njen promet je od leta do leta naraščal. Podjetje je velikega pomena za zdravniško vedo. saj zalaga bolnišnice in sanatorije mnogih držav s pijavkami. Od kod dobiva lekarna pijavke? Ni tako lahko dobaviti vsako leto okrog 150.000 pijavk, kajti v nemških rekah, potok h in bajerjih jih nj več Lekarna jih dobiva :z Madžarske in bivše Jugoslavije, kjer jih nalašč v ta namen rede. V plitvih bajerjh rede pijavke 3 do 4 leta. da dora^to- Vsakih 6 mesecev debe mlade pijavke žabe. da jih izsesajo ali pa jim mečejo v vodo velike s svežo krvjo napolnjeno svinjske mehurje. Pijavke so dvoživke, ki se posebno docro počutijo v blatu, kjer večkrat menjajo kozo. Ko doraslo jih polove z mrežami in spra- vijo po 100 v vrečice, obloiene z mc!:rim mahom. Vrečice spravijo v katoriske škatle in tako jih poš^a^o lekarni v Caubu Tam jih polože v velike lonce, napolnjene s svežo vodo in v njih se počutijo ptjavke prav dobro. Če seže človek z roko v tak lonec po pijavko mora biti zelo spreten, da jo ujame, ker se mu hitro izmikajo iz rok. Cim jo pa ujame, pijavka otrpne in se potuhne kakor da je mrtva. Ce jo pa položimo na dlan kmalu zopet oživi, se iztegne in začne brž iskati z glavico v obl'ki sesalke. kje bi se lahko prisesala. Pijavka je dolga do 13 cm. Lekarna razpošilja samo povsem sestradane pijavke in talgo je razumljiva njihova žeja po krvi-Kakšno vlogo igrajo pijavke v medicini? 2e v prvem stoletju pred Kristusom so bj'e znane pijavke kot zdravnki človeštva. Praktične izkušnje sc ljudem pokazale, da je mogoče s pomočjo pijavk preprečiti motnje v obtoku krvi zlasti pr; visokem krvnem pritisku, ^i nastane zaradi poap-njenja žil. Pijavko samo enkrat uporabno za sesanje človeške krvi, potem jo pa ubijejo. Ker pa ne sesa samo krvi, temveč tud: gnoj. jo uporabljajo tudi zobozdravniki za odstranitev gnoja iz Čeljusti. V novejšem času uporabljajo v medicin: ' erino več pijavk. Znanstvena razisk rvanja so namreč pokazala, da vbrizga pijavka v žilo svoj hirudin in posledica je razredče-nje krvi. To nam tudi pove. zakaj človek, ki so mu postavil: pijavko. Že 24 ur potem krvavi iz nevidne ranice. Hirudin je snov, ki učenjak: še ne poznajo njene analize. Znana je samo njena presnetljiva zdravilna moč. Protest pr*£i z£&t prem©žo!3|a Poročali stno da je turški vlada odredila obvezno oddaj r prem^ t^nja. Ta ukiep je še vedno predmet Živahne notranjepo-lit'črn diskusije, pa tud* diplomatskih ko-v Ankari akreditiranih tajili p:s!a-- n Gre namreč tudi za oddajo premoženja narodnih manjšin. Vsa poslaništva so vložil >ri turškem unanjem ministrstvu prote.- ne note. Vse note s: v glavnem enake. Švicarcki poslanik je predložil turškemu zunanjemu min strstvu Tone-nje pravnega izvedenca. k: izpedbijs ustavnost zakona o obvezni oddaji premcž^ija. Vedno jasneje pa postaja, da gre tujski vtedi pri tem ukrepu na eni stran: za finančno vprašanje, na drugi pa za on? dei turšker-a gospodarstva, ki je bi doslej v veliki .neri pod nadz rstvom in vplivom inoz^mcev, odoosuo narednih manjšin turška vlada svojega stališča nikakor ne misp izpremsniti, temveč je trdno odločena poskrbeti, da ^o premoženje res tudi oddano. Nekatere prizadete inozemske kolonije se nameravajo cbrn tj n i svoje vlade s prošnjo, naj bi priskočile ni pomoč. da b: ne pr'šlo do popoine gospodarske likvidacije kolonij. Človeška k ©za človečka koža je zelo gosto in zanimivo razpredena. Na vsakem kvadratnem centimetru je povprečno pet dlak, dve toplotni žarišči. 12 žarišč mraza, 15 maščobnih por, 25 točk pritiska, 100 potnih por, 200 bolečinskih točk, 1 m ožilju.. 4 m živčnega tkiva, 5000 čutnih telesc in ekrog 6.000.000 celic. Če bi hoteli izračunati za vso površino človeške kože veljavne številke, bi morali gornje pomnožiti okrog z 20.000 in prišli bi do skoraj fantastičnih številk. V vsej človeški koži je 120 miljard celic. 20.000 žilic In i in 2,000.000 potnih por. Aljehin botra Svetovni šahovski moj^er Aljehm j« pred božičnimi prazniki hudo zboieH, zdaj se mu je pa bolezen že obrnila na bolje Ziiadi bolezni je morat preložiti svo; na-s*C7» pr*>! B<^ljubovu, ki je hotol z njim O u prati štiri partije, in sicer v januarju v Lvt vU. Bolezen je bila tudi kriva, da sc ni m--cel uoelež'ti semnaria mladih nemJških šiah.-vskiii mojstrov v K rakovu. Največji šopek Največ ti Šopek kar so jih kdaj prodale cvrtiičar-Tie. je bi narejen v 15. *o ?^mrti se je opekla z vrelo jnho. TVlotnn Marija Korošec iz Mugg ie je pre-vmi'a med igro s ŠtedihVka lonec z vrelo juho. ki je ubogo dekletce taxo poparila, da je rev*ca kmalu po prevozu v triestin-sko bolnišnico podlegla za smrtnim: opeklinama. — Otvoritev operne sezone XXI. Včeraj je bila v triestinskem Verdijevem gledališču otvoritvena predstava operne sezone XXI. Uprzorjena je bila Gluckova opera »Orfej« pod vodstvom maestra Franca Ca-puane. Na odru Pcliteama Rosetti nastopata odlična subretka Erika Sandrl in izvrstni kemik Ugo d'Alessio. V Fi'odrama-ticu uprizarjajo zabavno veseloigro »Zmeda v koledarju«. — Ponesrečenci. 551etna gospodinja Marija Vsintini iz Šalite Prom^ntorio v Trie-stu si je pri padcu po stopnicah zlomila levo nogo. 22;etna Bruna De Zorzi iz ulice Canova 20 si je pri padcu poškodovala če!o. Obe ponesrečenki se zdrav.ta V triest bolnišnic-., kjer se zdavita tudi 20, ;ni Giordano Rosetti, ki si je pri smučarju zlomil levo nogo in 43letna Ana ki ima poškodbo na vratu od udarcev. — Nagrada ancOnski materi za figlcd— človekoljublje. Dr. Josip Ferranti je h el počastiti spomin junaškega alpinskega Kapitana Alda Lorenzett ia. ki je pade] na grško-a' banskem boiišču. s pobudo posebne ustanove, iz katere naj se uigraj l-jejo dejanja odličnega človeko'jub usmiljenja. Te dnj je pristoinj odbor r pravljal o števlnih predlogih, ki so mu bili sporočeni, ter je sklenil, da se omenjena človekoljubna nagrada podeli nn~ conski mater., 521etnj gospodinji Ev.ri Portavia. V utemeljitvi teda &] ^e na- vaja: V vojni bolnišnei Umberta I. v Anconi se je zdravil njen i n Bruno, ki :e za posledicami bolezni podlegel. Tuka] je spoznala Elvira Portavia tud pešca S 1-vatorja Rimandella. ki je bolehal za Isto boleznijo, kakor njen sin. Po s novi smrti se je Portavijeva z vso toploto nežnega materinskega srca zavzela za bolnega R>-madella- Nudila mu je v izdatni mer. n ralno in materialno pomoč I at na dan je prehodila pot od doma do boJnA-niče ter je prinašala Rlmandellu kruh, slaščice in drugo hrano. Ko je vc>-jak umrl. je spreje'a v svojo hišo pokojnikove starše kot drage goste. Ni.sila e vsak dan na oba grobova, svojega sini :n pešca R mandella sveže cvetice, ki o pričale o neusahljivi materinski ter vekoljubni ljubezni vzg ledne an conske matere ter žene. — DrugI grozdni Sejem v Rtmn. V prostorih predajalne kmetalca goapt dinje na trajanskjh tržišč h v Rimu je bil prire. n drugi sejem grozdja, k so ga aorantle organizirane kmetske gospo