Leposloven in znanstven list. —-- Leto 1. V CeloTci, 1. februarja 1881. Štev. g. Pomladanski vetrovi. Povest iz časov francoskih vojsk. (Dalje.) ,,In kdo je bil ta nepovoljui prišlec?" vpraša zavzet Vinko. „Bil je sreujski sluga, ki je urno hitel po poti proti hiši." V pogovoru je bilo Vinku že iz mislij prišlo naročilo, ktero je dobil po županu. Sedaj je uvidel, da tudi on ne sme dalje odlagati potrebnih ukazov. Težko je bilo svoji soprogi o tej reči govoriti, toda prej ali slej je morala tudi ona vse zvedeti. „Ali ga nisi vprašala po njegovem opravku ?" „Ne, saj ni nič posebnega, če k nam pride". I - „Bil je pri meni" nadaljuje Vinko, a oblak skrbij pokril je z nova njegov obraz. : „Ali je prinesel kaj novega?" „ Goste dobimo." „Goste? Kake goste?" vpraša Ljudmila in svoj pogled zvedavo v moža upre. „Major Besson z desetimi konjiki nas bo jutre počastil." „Major in deset konjikov! Za Boga! kaj pomeni to ?" vsklikne preplašena njegova žena. „Ali je to kaj strašnega? Saj se v teh časih vojaki vedno premi-čejo. Kaj to pomeni? Nič drugega, nego da so se drugod ti gospodje že naveličali in hišne gospodarje že popolnoma obrali. Zvedeli so, da imamo na Lipnici v kleti še precej starega vina in po shrambah polno jedij najboljše vrste, da bi jih še vojak velikega Napoleona ne zavrgel. To jim je zadišalo. Prav imajo; na Lipnici bodo bolje postrežem, kakor marsikje v mestu". „Ali pa ui še kak drug uzrok njihovega prihoda mogoč? Da jih le ne bi kak drug nagon pripeljal na Lipnico, — jaz mislim, da le 6 ne bi imeli kake posebne naloge v našem kraji!" pristavi po časi žena, ki je slutila pretečo nevarnost, a v svojem strahu se ni upala izreči prave besede. „Če imajo še kako drugo nalogo, nego naše sode in našo klet sprazniti". odvrne Vinko zaničljivo. „če se hočejo tudi uriti v orožji in v vojaški službi, popeljem jih tje v laze na ono reber; tam se naj pehajo eeli dan. kolikor jim je ljubo in drago, da konji jezike iz gobca povešajo." Tako se je hotel Vinko ognoti njenim vprašanjem. Mislil je sani vse poskrbeti; žene ni hotel strašiti. Ali ona je že davno vse uganila, j česar ji on ni hotel razodeti. »Imajo pa morebiti še drug nalog" žena dalje poprašuje, „da vestno opazujejo, kaj se godi v naši hiši. Mar misliš, da so pozabili, da so se pri zadnjem uporu kmetje v naši okolici najprej vzdignoli, da si bil ti duša vsemu početju, da si ti sam Kostelce in Poljance vodil in učil. da si kmete pri Novem mestu nagovarjal k složnosti, vzajemnosti in skupnemu uporu?" „To pač vse dobro ved6; toda prizanesli so vsem, kteri so se pomirili. Ko bi nas hoteli zaradi tega kaznovati, bili bi že to davno storili." ,,0 ne, zavoljo preteklosti nas ne opazujejo", nadaljuje Ljudmila, ,,pri nas ne iščejo maščevanja, le bolj pazni so postali, da se z nova punt ne vname. Morebiti več vedo, kakor bi smeli. Tvoje ponočne hoje, tvoji skrivnostni pogovori s kmeti po vaseh, ali ni vse to sumljivo ? Ovaduhov pač ne pomanjkuje okoli nas; tudi svoje prijatelje bi izdali za lahko zasluženi a sramotni denar." „Ne boj se ljuba" tolaži Vinko, „še je vse mirno, in nadejam se, tla nekaj časa še vse tako ostane. Vojaki pa tudi nimajo nikakih dokazov. Kdo ve, kaj se jaz s kmeti pogovarjam ? Hoja v vasi in po vaseh mi bo pa vendar pripuščena ?" „Torej le še nekaj časa", nadaljuje Ljudmila vedno bolj vznemirjena „in potem bodete zopet pričeli boj zoper močnejšo silo vojaško. Zraven pa ne pomisliš, da ti morebiti sreča sedaj ne bo tako ugodna , tla ti sedaj morda ne prizanese svinčenka. Tudi imaš mnogo raznovrstnega orožja spravljenega v kleti, več nego ga za lov potrebuješ. Če to zasledijo in zved6 o tvojih skrivnih naklepih, kdo ti je potem porok, da ne zapadeš smrtni kazni." „Le ti in jaz veva za kraj, kjer hranim orožje. Ni misliti, da bi nas zasačili, naj se upirajo kakor hočeje." »Večkrat sem že o tej zadevi premišljevala", prične zopet ona s pro-j sečim glasom. »Namerjavala sem ti odkriti enkrat svojo bojazen. a sedanji položaj ne dopušča več, da bi ti jo še dalje zatajevala, Ne huduj se nad mano, Vinko, poslušaj mirno mojo prošnjo; nareka ti jo ljubeče srce, ki za te v strahu trepeče. Prosim te, ne pečaj se dalje z ljudmi doli v vasi! Pusti pri miru reči, ktere ti le pretč pogubo prinesti. gara dobro res -— saj ni še dolgo od tega — kako žalostne nasledke je imel prvi brezumni upor. Vojaki so opleuili in požgali posamezna poslopja- in cele vasi, veliko upornikov je bilo pobitih, Francozje pa so ostali gospodje v deželi." „Res je", odgovori Vinko, „pri prvi vstaji so preslepljeui ljudje v svoji kratkovidnosti in neslogi učakali žalostno osodo. Ko se je razširila vest o junaških činih Tirolcev, ko se je po kremah in občnih shodih raznesla novica, da so tam že trikrat vrgli sovražnika iz dežele, razvnela je ta novost kakor iskra zatirano in odirano Kranjsko. Hipoma so grabili za orožje in brez vzajemnosti in reda drli na tujce. Ali tu ni bilo ne skalnatih pečin po strmih gorah, ne skrivnega zatišja po ozkih in globokih jarkih, da bi imeli varnega zavetja; njihov trud je bil brez uspeha. — Minola so od onega žalostnega časa štiri leta: v tej kratki dobi pa se je veliko spremenilo. Zvezda sreče, ki je Napoleonu vedno jasno sijala, jela bo po malem svojo bliščobo izgubljevati. Kar smo si namreč prej le tiho na uho šepetali, je sedaj sploh znano, da je one velikanske vojne čete, s kterimi je Napoleon hotel mogočnega protivnika na vzhodu ponižati, uničila na Ruskem nenavadno ostra zima. Na tisoče pešcev iu koujikov je zagrnola na ruskih planjavah snežena odeja, ne-brojno množico je požrla ledena voda, Naš prejšnji gouverneur. ki je še le to spomlad v Ljubljano prišel, toda kmalu po nastopu svoje službe nesrečno zbolel. —■ pravijo, da je znorel —- se je zelo trudil, da bi svojemu cesarju nadomestil izgubljene čete in pridobil novih vojnih sil, osobito konjištva. K temu pa je bilo denarja potreba, Po sili iztir-jevati ni šlo, ljudje so bili dosta siromašni. Prosil in moledoval je okoli meščanov, nabiral je' prostovoljne iz »domoljubja" darovane doneske, imenoval jih je „svedočbe udanosti". — Sedaj se tudi sliši o ljutih bojih na Nemškem; pripoveduje se o zmagah francoskih; toda odslej se ne bodo vo-jevale samo redne vojne čete, ampak ves nemški narod se baje hoče za osvobojenje svoje domovine protivnikom v bran postaviti. Iu če so tudi nedavno v Ljubljani po višjem povelji slavili zmage francoske z zahvalno mašo v stolni crkvi iu zvečer z razsvečavo po mestu, vendar ni kljubu takim slavuostim nikdo dvomil, da bode Avstrija poslala v kratkem silovito armado proti jugu in tajala svoje izgubljene pokrajine nazaj, a da Kranjsko zopet torišče krvave borbe postane. — Za „Na-poleonov dan" petnajstega avgusta delajo se že sedaj velikanske priprave. Gromenje topov, slovesna maša. razdelitev kruha med uboge, obed pri gouverneurji, zvečer pa javne igre in ples v gledišči — vse to bo značilo slovesnost tega dneva, Ljudstvo bo skupaj vrelo in radovedno paslo svojo zvedavost, nekteri bodo tudi skušali svojo udanost izraziti, a vsakdo bode prepričan, da še to poletje razprostre habsburški orel svoja krila, da se pod njegovo zavetje z bero izpeljani mladiči. Vzdignol 6* se bode vojni hrup in vri g po deželi, na naših gorah pa bodo zasveteli kresi, veseli in davno že pričakovani znak osvobojenja. — Ne boj se Ljudmila! Ne bomo imeli dolgo teh zopernih gostov; poklicali jih bodo kmalu tje, kjer bodo bolj potrebni. Tudi ue bomo sami lahkomišljeno prevzeli vse naloge. Glavno delo bode izvršilo avstrijsko orožje, iztrgalo bode Francozom vladarstvo iz rok, mi pa bomo potrebili njih puhle pristaše iu privržence, vzlasti te priliznene mairje, ki se tujcem hlinijo in dobrikajo, prisiljeno francoski tolčejo, ljudstvo pa z ošabnostjo pitajo". Gotovo je tudi Ljudmila iz srca svoji domovini sreče želela, toda za svojega moža se je bala, da bi onesrečil pri kakem nevarnem početji. Saj bi se potem tudi njena sreča zgrudila. „Ne ugovarjam tvojim preudarkom", odgovori torej možu; „kar ti upaš, želim tudi jaz. Ali je pa tudi potrebno, da se vselej in povsod ti postaviš na čelo vsakemu nevarnemu podjetju, da kljubuješ pretečim okoliščinam in se za druge tam žrtvuješ, kjer je nevarnost največja? Če nam bode osoda mila, če se znebimo tujih vsiljencev in nam zazori srečnejša doba mirnega delovanja iu pokojnega življenja po starih pod avstrijskim žezlom utrjenih postavah, zgodilo se bode to tudi brez tvojega prenapetega sodelovanja." Rad bi bil Vinko ustregel svoji ženi. Smilila se mu je, ko se je skrbno in milo ozirala proti njemu. Ali to prošnjo ji je moral odreči. „Kaj pa bode, ljuba moja" nadaljuje Vinko, „če se bode vsak s takimi in enakimi izgovori odtegoval svojemu poslu? Tujci še imajo mnogobrojno vojaško silo, vedno še drže oni naša mesta in vasi v svojih rokah. Veliko si bodo morali naši prizadevati, da jim izpulijo utrjena stališča; trda bo borba, a izid negotov. — V takih osodepolnih treuotkih pa marsikaka na videz slaba podpora lahko zdatno pomore. Naš trud ne bode zastonj, če o pravem času podamo rešiteljem pri blagodejnem delu združeno roko. Ali naši ljudje vidijo le to, kar jih neposrednje tišči. Uradne služabnike, osobito one, kteri davke pobirajo, črtijo in sovražijo iz cele duše; nad temi bi se radi znosili ter jih iz dežele zapodili: potem bode že vse dobro. Vendar pa sta bila naša prva dva gouverneurja, maršala Marmont in Bertrand, poštenjaka viteškega značaja in plemenitega srca, ki sta si prizadevala, da bi narod s sedaujo osodo spoprijaznila, da bi ga s pravičnostjo in osobno ljubeznjivostjo pridobila. A zraven sta bila tudi vojaka in svojemu gospodu udana služabnika, ki sta točno izpolnjevala njegova povelja. To pa se ve da ljudem lii ugajalo. Vso jezo in sovraštvo so naklonili tema možema in drugim uradnikom, češ, da oni ravnajo cel6 prosto po svoji glavi brez kakega povelja, in da so oni zakrivili vso nesrečo. Zato je treba ljudstvu voditelja, da 11111 ukazuje in ga podučuje o vseh važnih stvareh iu njegovo vrtoglavost obvaruje bedastih činov. Kdo mu pa bode v našem okraji stal kot dobrohoten govetnik na strani, ako ga tudi jaz v tem velevažnem času v nemar puščam ? Posamezne neprijatelje iz vasi zapoditi, to samo še nikakor ne zadostuje, treba je jedro bolesti udušiti ter na bojnem polji protivnikovo moč zatreti." „Ali se pa tudi smeš zanašati na nje, da ostanejo mož-beseda, da ge v nevarnosti bojazljivo ne poskrijejo in tebe samega na cedilu ne puste?" poprašuje dalje žena, ktera je vse slučajnosti pretresovala, ki bi utegnole onesrečiti njenega moža. „Stara in odločna naklonjenost Avstriji mi je v našem narodu dovolj porok dobre volje in vstrajnega dejanja. Vez, ki nas je že davno družila k habsburškemu prestolu, je globoko ukoreninjena v naših srcih, in nobena zunanja sila je ne bo raztrgala. To je naša od pradedov čislana očevina, in to hočemo neoskrunjeno zapustiti našim potomcem." „Res je", pravi žena, ^prirojena čutila se ne dade hipoma zatreti. Zato moram priznati, da so mi sila zoperni oni prilizneni poetični proizvodi, s kterimi nekteri pisatelji proslavljajo pri vsaki priložnosti francoskega mogotca; polni hlimbe v strahu in spoštovanji pred njim koprne, na videz navdušenost kažejo, kije pa v resnici nimajo. Tudi Vodnik v svoji „11 i r i j i oživljeni" zelo laskavo govori o ^dobrotnem vitezu". „Toda Vodnik ne išče proslavljanja Napoleonovega", odgovori Vinko. »Njegova pesen je radosten vsklik blagega, za srečo našega malega naroda gorečega srca, v njej nam podaja navdušeno izjavo svoje narodne zavesti, pozdravlja našega naroda probujenje v sladki uadi njegovega na-daljnega razvoja. Ljubezen do domovine — tako nekako je pisalo naše vladno glasilo „Telegraphe officiel" — veje iz vsake teh mičnih vrstic, in sveti ogenj navdušenja oživlja celo pesen. Da, v resnici blag, dobrodušen mož, zgled vsem rojakom! Trdno se nadeja, da bode v novejši dobi možno jezik dostojno gojiti in mu pod pokroviteljstvom Napoleonovim dati primerno veljavo". „Ali se pa to sme od sedanje vlade pričakovati?" „Ni misliti, da bi tujci še dolgo gospodovali po naših krajih. Toda pod njihovim daljšim gospodstvom bi moral Vodnik kmalu uvideti, da je bil prazen njegov up, prazne njegove nade. Srce bi krvavelo rahločutnemu možu, ko bi videl, da jezik še vedno ostane zanemarjen, nepoznan, da se mrzla tujščina vriva našemu ljudstvu pri vseh javnih poslih. Saj se mora militi vsakemu rodoljubu, če vidi, da oni mili glasovi, s kterimi mu je mati v njegovi mladosti navdihovala čista, nesebična, naj-blažja in najmočnejša čutila — materinsko ljubezen, da oni glasovi še vedno ostajajo nečislani od našincev, zaničevani od tujcev, in da ima le to, kar je tuje, veljavo. Le malo imamo takih veljakov, da bi iz čiste ljubezni do materinščine darovali svoje imetje in svoj trud očevini na korist, da bi preiskavali zaklade in svojstva našega jezika, da bi se v njeni urili in učili, v pisavi in govoru ga likali in njegovo lepoto kazali svojim rojakom. Le malo jih je tudi, ktere bi ganole slabosti in nezgode »obratov, kterim bi v srce segala njih beda in siroščina, da bi nekoliko svojih m oči j posvetili narodu v občni blagor." „Kdo bode pa tudi zahteval tolike požrtvovalnosti?" pristavi Ljudmila. „Mož mora misliti tudi n&-se in na svojo družino. Ne sme se toliko od njega zahtevati, in nespametno bi bilo, da bi svoje posestvo obrnol v prid svojim sosedom, da bi le za-nje skrbel, svojo družino pa zanemarjal in v sili zapuščal. Glej, Vinko, tudi ti se ne spominjaš svoje žene, ampak dolgo časa že s kmeti doli v vasi kuješ temne naklepe, kteri bodo tebe v nevarnost, a tvojo soprogo v obup spravili." nAli bi se pa jaz ne moral tudi pred tabo sramovati, ko bi se od samega strahu pred nevarnostjo nemoško odmika! zaupnim prošnjam nesrečnih ljudij ? Ali bi me tudi ti ne zaničevala, ko bi o onem času, ko se bodo naši kmetje vzajemno borili za rešitev od tujega jarma, jaz sam bojazljivo po kotih posedal?" „Kaj pa dalje?" razvneta poprime žena besedo. „Kaj bom počela sirota, kedar te ranjenega ali celo mrtvega prineso iz bojišča? Kje bodem našla tolažbe, ako me ti edini, v kterega sem stavila vso svojo srečo, zapustiš, in v slepi domišljiji, da koristiš narodu, v brezuspešnem uporu končaš svoje življenje?" Mirno je sedaj Vinko poslušal ugovore svoje žene. Toda misel na ono slučajnost, da bi ga mrtvega prinesli na njegov dom in ga položili v naročje preplašeni soprogi, ki bi v brezmerni žalosti obžalujoča svojo in njegovo osodo obupno vila roke, pretresnola je njegovo dušo. Srce se mu krči pri tej misli, in on zbere ves svoj pogum, da potolaži svojo ženo. „Pomiri se Ljudmila! Bila si vedno umna in pogumna deklica, ki si z gorkimi besedami hvalila vsako blago djanje in vedno le želela srečo našemu narodu. Kako vesel, kako ponosen sem bil vedno na te! Saj sem si bil svest, da bodeš tudi v tem ozira z mano vedno enakih mislij. Upal sem, da bodeš vse nesrečne naključbe, ki bi utegnole naju zadeti, stanovitno prenašala, da ne bodeš v stiski obupno tarnala; tudi sedaj sem preverjen, da ne bodeš nikoli malosrčuo od mene želela nemožatega postopanja." „Vselej sem te pazno in verno poslušala, kedar si sočutno govoril o občnih narodnih zadevah", govori Ljudmila, a glas se ji trese in jok jo posili. „S teboj sem delila žalost in veselje, občudovala in opazovala sem z veseljem tvojo blago navdušenost. Ali prevstvari, predrugači mi srce, ki najvišje čisla srečo in blagor svojega moža! V strahu sem pričakovala vesti o izidu prvega nesrečnega upora, jokala sem, ko so mi edinega brata prinesli mrtvega domu, a radosti se mi je tresla vsaka žila, ko sem zvedela, da se ti zdrav vračaš iz bojišča". Bridkih mislij navdana nagne uboga žena svojo glavico, nasloni se na svojega ljubljenca, na njegovih prsih skriva obraz, da uteši nepogojno srce. Saj je danes prvič okusila grenkost življenja. Sočutno jo tolaži Vinko, gladi ji lice in jej popravlja lasce, ki so v neredu padali po čelu. »Blagor mu, kdor še ni okusil grenkosti življenja. Nikomur ni osoda v življenji naklonila vedne sreče. Obljubil sem ti, Ljudmila, in z vsemi močmi si bodein prizadeval, da te srečno popeljem skozi življenje, da ti gladim pot in odvračujem vse nevšečnosti. Drugega ti ne morejo človeške moči podati. Ali tudi nama se utegne izneveriti goljufiva sreča; življenje nama lahko poda grenko čašo bridkosti, in v tolažbo ostane le zvesto in zaupno srce." V drevesnem perji se zaziblje rahli vetrič, izmed košatih vej zasveti solnčni žarek ter posije na vroče solze, ki so mladi ženi padale iz užaljenega očesa; rodila jih je živa v bojazni solzeča ljubezen. —- »Denarja. Vinko, denarja!" zasliši se iz obližja klic močnega glasu, in kmalu potem se prikažeta izza hišnega ogla dva mlada človeka. Prvi nekako bolj mestno oblečen, šibke rasti, uren in gibčen, se je vedel kot zapovedovalec proti svojemu neukretneniu kmečkemu pajdašu, ki se je kakor prisiljen nemarno premikal za njim. »Matevž, ti pa sedaj hitro vprezi Murota!" reče prvi drugemu, in se hipoma obrne proti njemu. Ker pa Matevž, njegov tovariš, ni kazal nikake volje, da bi se malo bolj hitro pomikal, razvnela je ta počasnost in malomarnost tako hudo njegovega gospoda, da se je ves razsrjen za-poletel va-nj, svojo glavo vrival v njegov hrbet in z obema rokama udrihal po njegovih plečih, da bi ga v malo hitrejši tir spravil. »Premakni se vendar, ti nemarnež", vpije nad njim, ali Matevž se ni zmenil ne za prigovarjanje ne za nebrojue udarce. Crhnol ni besedice, ampak po svoji stari navadi, kakor da ne bi ničesar videl ne čutil, meril je svoje dolgočasne korake proti hlevu. Gospod mu naloži še nekaj gorkih za slovo, ko pa vidi, da pri Matevži njegov trud ničesar ne opravi, spusti se v diru na vrt in v sledečem trenotku je stal pred Vinkom. »Vinko, denarja, hitro denarja!" ponavlja prišlec svojo prošnjo, pomoli roko in z nogo tepta — znamenje, da se mu zelo mudi. »Si pa zopet kakor burja, Binče! čemu potrebuješ novcev ?" pobara Vinko in srpo upre v njega svoje oči. „Ali ti moram zopet razlagati in s tem čas tratiti, ko se mi tako mudi? Denar je moj, ti mi ga moraš dati. Če pa hočeš vedeti, ti tudi rad povem. Vojaki so prišli v mesto; te hočem videti." »Kaj pa bo s tvojim ptičjim lovom?" ga vpraša Vinko. „Zlodej naj vzame še ta ptičji lov! Sem se že dosta dolgočasil. Pa še sopsti 1 »i mi kmalu v uti ne pustili ti paglavci." „Kje pa imaš sedaj svoje pomagače ?" „Domu sem jih spodil. Kaj se bom pa tudi jaz, izobražen gospod, ukvarjal s tako sodrgo" odgovori Biuče nevoljen, ker mu je razgovor ,žo bil predolg, kajti o neljubih stvareh, posebno o denarnih zadevah on sam ni hotel in tudi drugim ni pustil veliko govoriti. Težko je pričakoval zaželeni denar, prestajal iz ene noge na drugo, z desno roko mahal po zraku, da bi bolj poudarjal svoje govorjenje, zraven pa prste na levi grizel. To je pa vselej storil, kedar ga je kaka neprijetna misel vznemirjala, osobito če je kdo njegovo potrpežljivost zlorabil, kakor sedaj Vinko; kajti izmed vseh dobrih lastnostij je imel Binče potrpežljivosti najmanj. Tudi sedaj je je imel le še malo na razpolaganje. Zakaj pa Vinko vse povprašuje, čemu mu bo denar, in kaj bo s ptičjim lovom. Saj bi mu lahko že takoj dal, kar želi. ,,Prosim te, Binče, ne griži mi zopet nohtov!" ga je svarila prijazno Ljudmila, ktera se je že dolgo časa zastonj prizadevala, da bi mu odpravila to nelepo navado. Albin Bojar — kteremu so pa ljudje sploh „Binče" rekali, je bil mlajši sin pokojnega Bojarja, kteri je svoje lepo posestvo zapustil svojemu starejšemu sinu Vinku, zraven mu pa v varstvo izročil njegovega mlajšega brata Binčeta, ki je bil nekako topast in ne prav pri pameti, na pol nor, kakor so ljudje dejali. Bajni oče je zapustil toliko gotovine za svojega mlajšega sina. da bi se z njo celo življenje lahko preživel; Vinko naj bode njegov pokrovitelj, varh in oskrbnik njegovega premoženja. Dobro je bil pogodil pokojni mož. Vinko je skrbel za svojega brata bolj, kakor marsikteri oče za svojega sina; varčno je gospodaril z njegovim premoženjem, da bi zadostilo za celo življenje. Saj si ubogi brat sam ne bi mogel nikoli nič prislužiti. Resnega dela se nikoli ni poprijel. Vsak dan si je izmislil kako novo bedarijo, radoval se nekaj časa in kratkočasil z njo. ali kmalu se je je naveličal, poprijel se zopet kake druge in tako vedno burke uganjal, da so se ljudje v okolici nad njim razveseljevali. Njegov vedni spremljevalec, strežaj in prijatelj je bil Matevž iz Mačkovca. V otročjih letih sta se že bila seznanila, skupaj sta odrastla, in ker je Binče v resnici varha potreboval, da ga je na vseh potih nesreče in nevarnega početja varoval, ostal je Matevž vedno pri njem. Sicer pa tudi Matevž ni bil bistre glavice. Vinko ga je obdržal, da ima Binče tovariša, s kterim se zamore pečati in kteri hoče njegove bedarije prenašati. Zato pa je bil Matevž kakor navlašč vstvarjen. Hladnokrvno je trpel in se ni ganol, "kedar je Binče s hudimi udarci uad njim svojo jezo hladil, in prav tako mirno se je pustil od njega objemati in poljubovati. Take spremembe občutkov so se pa pri Binčetu velikokrat prigod ile. in le Matevž jili je uinel prenašati. Zato se pa tudi Binče nikoli ni mogel od njega ločiti. Skupaj sta obedovala, in ko se je Binče v prejšnjih letih pri domačem učitelji učil, je moral Matevž pri mizi zraven sedeti in se videzno nemškega in latinskega jezika vaditi. Bila je to nerazločljiva dvojica; Binče je bil svojemu varhu prav po otročje udau. Se ve da je 011 svojo udanost izraževal tudi z zaušnicami, kedar se je v svoji ognjevitosti kaj razvnel, vendar pa, če je 011 sploh koga ljubil, ljubil je gotovo Matevža 111 pa svojega osla — Murota. I Popoldne ko je Ljudmila na vrtu svoje delo opravljala in Vinka pričakovala, prikoraka Binče počasi, oči v tla uprte, a prste med zobmi držeč po stezi na vrt. Vse je kazalo, da kake tehtne misli pretresuje, da sploh nekaj misli. To je bil pri njem velejažen trenotek posvečenja, kajti mislil je naš Binče silo malo in malokedaj. Ni bilo treba dolgo pričakovati, kmalu se je pokazal plod njegovega mišljenja. »Matevž! danes gremo na ptičji lov", veli svojemu tovarišu, ki je pri vrtnih vratih sloneč pričakoval, kaj bode njegov gospod za danes priredil. »Pripravi urno, česar je treba", pristavi odhajajočemu in se obrne na pot proti gozdu. „Toda Binče! kdo bo sedaj po letu na lov hodil, saj ni pravi čas zato? Nobene živalice ne bodete ujeli", oglasi se Ljudmila. „Kaj to tebi mar? Jaz hočem daues svoj ptičji lov imeti, če ni tudi nobenega ptiča v gozdu" odvrne Binče, ki se je rad bavil s ptičjim lovom. Matevž ni preudarjal. kak uspeh bode lov imel. Svest si je bil, da pri tem lahkem delu si ne bo nihče vratu ulomil; to mu je bilo dovolj. Nabral si je v vasi nekaj poniagačev, že odrastlih dečkov, ki so radi z njim hodili vede, da ne gredo zastonj. Med nje razdeli nekoliko orodja, da spleto uto, sani zadene kriv drog na ramo in tako stopa kot ponosen vojvoda pred svojo četo. »Bogovila rogovilo nese" se oglasi nagajivo dekle, ki je na njivi plelo. »Ubogi Matevž", pravi njena tovaršica, »gotovo ga bodo letos v vojake vzeli, ker tako ravno in tako gibčno stopa pred svojim krdelom." »Da, da" pristavi zbadljivo tretja, »lepo se mu bo podajala vojaška suknja, da ga bode v mestu vse gledalo; me revice bomo pa doma jokale," Matevž je preslišal te neprijazne ogovore in porogljivi posmeh svojih vrstnikov. Mirno se je motal dalje po poti proti hosti, kjer jih je že Binče pričakoval. » Razstavili so limanice po drevesih, spleli veliko uto, in v senci ležeči so vabili ptice s: čvink, čvink. Dolgo so čakali in se trudili, a nobena se jih ni usmilila. Binče je s prva godrnjal, ker ni smel na glas govoriti, a potem je zadremal. Predramila ga je govorica dveh kmetic, ki so mimo grede se pogovarjale o novosti, ktero so videle v mestu. „Ne v4m, ali nimajo res kam poslati vojakov, da jih vedno le nam vrivajo" pravi prva, ,.Pa še toliko jih je sedaj in sami konjiki" pristavi druga, „Lepo jih je bilo pač videti, ko so na konjih v vrsto se postavili. Ko bi človek le ne vedel, da nam to malo prida, a dosta kvari prinese!" Binče je razumel pomen teh besed ter planol hipoma iz ute kakor razkačena zver iz brloga. rMatevž, kje si Matevž? Midva greva v mesto vojake gledat. Vi drugi pa naprej lovite, ali pa domti pojdite: danes tako ne bo nič," To v naglici spregovori iu Matevža z vso silo po poti proti domu peha, Fantičem iz vasi je bil ta uovi Binčetov premislek kaj malo po godu. Oni niso prišli ptičev lovit, ampak mislili so, da dobe vsak po en kos belega kruha in pa kupico vina. kakor jim je sicer Binče po lovu delil. Zavzeti se spogledajo in nevoljni začno med seboj godrnjati. „To imamo! Dobro nas je opeharil! Ona dva sta odšla, mi bomo pa tukaj ptiče pekli in žabe cvrli." „Tega ne smerno trpeti! Maščevati se hočemo." ,,Iz voza ju prevrnimo, ko se bodeta v mesto peljala!" „Da bi šel nas potem tožit; mi bodemo pa sedeli." „Podvezniee mu porežimo iu kolesa strimo!" „Tudi ne gre. Poslušajte! Ko bo Matevž osla brzdal, naj mu eden podvrže v vino namočen košček kruha. Bodete videli! Muro bo norel." „Da, da! Muro bo norel! Mi pa bomo imeli maščevanje in svoje veselje". Tako so sklenoli in kmalu potem svoj sklep spoluili. Med tem se je Vinko na vrtu z Ljudmilo na klopi sedeč pogovarjal. Slišal je, da je šel Binče na lov; mislil je torej, da ga pred nočjo ne bo nazaj. Toliko bolj se je zavzel, ko je hipoma pred njim stal in prosil denarja. Vendar ni hotel kratiti bratu tega nedolžnega veselja; dal mu je potrebni denar. Pogled na denar je Binčeta pri tej priči vsega spremenil. Misel, da nobena reč več ne opovira njegovega pohoda v mesto, ga je tako razvnela, da se je veselja tresel. Brzo skoči k svojemu bratu in ga začne objemati, božati, poljubovati na roko in na lice: njegove ljubeznjivosti ni bilo ne konca ne kraja. Ko se ga je pa Vinko s težavo odkrižal, oklene se Ljudmile in s silo svoje ljubkovanje nadaljuje, da so njegovi krepki poljubi kar zveneli na njenem lici. Tudi ona se je branila njegove brez-merne ljubeznjivosti, a vendar se ni mogla smeha zdržati, videča otročje vedenje že skoro dvajsetletnega mladenča, Posadi ga na klop med se iu med brata, in Binče prične goreče v eni sapi izraževati svoje otročje veselje in svojo neskončno občutljivost. ,,Kako si dober, bratec! Nihče jiima takega brata! Zato te imam pa tudi rad. Vzemi si od mojega denarja, kterega hraniš, kolikor hočeš! Pa Murota ti posodim, kedar bo treba. Da, jutre popeljem tebe iu Ljudmilo v mesto, da si vojake ogledamo; naj bo Matevž pa za vozom tekel. Matevž! kje tiči tako dolgo! O ]co bi 011 le tako počasen ne bil! Po noči bova nazaj hodila. Muro noče dolgo teči, jaz ga pa nočem bičiti." Na to vstane in iz vrta dirja, da bi videl, ali je vendar že voz pripravljen. Pri vratih se pa zopet vrne iu nazaj priskače: ,,Ljudmila. ali ti naj kaj iz mesta prinesem V Kar povej! Vse ti rad storim. Zvečer bom vama pravil, kaj sem vse videl. Novi vojaki so v mestu in sicer konjiki. Na trgu v vrstah stojč. Da le ne bi zamudila, da le ne bi prej iz vrste stopili! O, ta nerodni Matevž! Matevž. Matevž !" Namesto Matevža se je oglasil Muro s svojim neprijetno golčečim glasom. Strgal se je bil od jaslij in kakor besen je zdivjal na pol obrzdan iz hleva na travnik. Za njim prisopiha Matevž, debel kol v roki vihteč. „Le počakaj me, ti zlodjev kocinec, ti dolgouhast! Vse kosti ti bom polomil. da te le dobim." Ni bilo pa misliti, da bi ga Matevž kmalu dobil. To je menda tudi Muro mislil, kajti navlašč, kakor da bi hotel Matevža dražiti, uleže se znak na tla in vse štiri noge kvišku moleč se začne v pijani radosti valjati po travi. A ko je Matevž do njega prikrevsal, bil je že davno na nogah. Še ga je debelo gledal, ko je vzdigoval svojo težko roko. Ko je pa njegov preganjalec tik njega stoječ hotel udariti po njegovi koži, prhnol je z burno naglostjo čez mejo na sosednjo njivo, da se je daleč slišalo pokanje in krhanje koruznih stebel. „To malopridno živinče! Koliko bo škode napravilo!" pravi Vinko nevoljen, ko ga je ta krik privabil k vrtnim vratom. „Grnus ti oslovski!" rentači Matevž. „Vso dlako ti bom populil; pa naj reče Binče, kar hoče." „0 Murče, Murče!" javka Binče. „Kako se boš obtolkel in opraskal. Strezi, strezi Matevž, da ne gre doli čez mejo! Lahko bi si kaj zlomil." Muro pa je dalje dirjal po njivi, in ko ga je hotel Binče prestreči, se na mestu hipoma zabrne in v Matevža buši, da bi ga bil skoro pre-vrgel. Ali Matevž ga zgrabi in se za-nj obdrži. Z levo roko se krepko poprime za rep, z desno neusmiljeno loputa po njegovih rebrih, a s kolenom ga od zadej suje in brca, kolikor more, Tako sta se drvija v naglem tiru eden za drugim po polji. Prišel je čas maščevanja in kazni; saj ga je danes Muro zopet razjezil, in Matevž ga je črtil posebno zato, ker ga je imel Binče rajši, . nego njega samega. Sveta jeza zgrabi Binčeta. ko vidi to brezsrčno pretepanje in take muke svojega ljubljenca. Oči si zatisne in pri vsakem udarci zaječi. Nato pa plane, kakor ris, srdit in objokan za njima, ujame se za Matevževo obleko in prične z bičem, kterega je že za vožnjo pripravil, nadevati na njegov hrbet silne udarce. Matevž se ni pritoževal ali opravičeval pri Binčetu, ampak trdno se držal za Murotov rep in molče še hujše pritiskal svojega prednika, in Muro je še hitrejše tekel. Kakor brzovlak se podijo po travniku okoli vrta: osel riga, Matevž stoka, Binče pa joka! „Vmaknite se ua stran" veli Vinko pericam, ki so se s težko posodo na glavi od potoka vračale domu, toda izza ogla vrtne ograje uiso mogle opaziti, kak pogubonosen vlak njim nasproti drči. Na ovinek prišedši so se razpršile na desno in na levo, ali tudi Muro, ki je ta živi vlak vodil, se je hotel ognoti in je zato tudi na stran zavozil. Nesreča je hotela, da je zadel in trčil ob deklo, ki je nesla polno vedrico vode na glavi. Znak je padla na tla, Muro se je zraven zavalil, na-nj sta počepala njegova preganjalca, čez vse štiri pa se je zlila strahovita ploha. Iz bližnjega griča se zasliši surov krohot vaških fantinov, ki so se tam zbrali in škodoželjni pričakovali uspeh svojega hudobnega čina. „Voda je dobro storila" oglasi se eden izmed njih, ko so nesrečniki počasi vstajali. „Muro se je streznil" pritrdi drugi. „Danes je njegov dan", počasi zavije Matevž. ko je čedil in popravljal Binčetu obleko. Tudi Binčetu je voda dobro dela; mirno je zraven Matevža stal, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Začne zopet priganjati svojega tovariša k delu, da bi zamogla kmalu v mesto odrinoti. In res! čez malo časa sta sedela na vozu, ki je drčal proti mestu. Binče je bil že zopet dobre volje; objemal je Matevža. Čez četrt ure se vrneta nazaj. Binče je pozabil rokavice in dežnik; brez rokavic pa ne gre Biuče nikoli v mesto in brez dežnika nikoli pol lire od doma. Napotita se zopet proti mestu; čez pol četrt ure se pripeljeta zopet nazaj — Binče poišče svojega brata. „ Vinko, premalo bo denarja. Deset frankov ! Bodi pameten! Kaj bo to! Matevž toliko sne in spije. Pa v družbo častnikov pridem. Tam ne smem denarja tiščati in štediti." Vinko mu da že pet frankov. „0 zlati bratec!" ponavlja burno Binče in svojega brata objema. „lgarsko-frenski rečnik, II. 25. Ker smo pa že G o t e imeli t spominu, si ne morem kaj, da ne bi tu navel, kar piše Jordanis ali bolje porok mu Cassiodorij o njihovih z a-k o n i h. On pravi: „Diceneus .. . ethicam eos erudiens, barbaricos moreš oompescuit; physicam tradens naturaliter p r o p r i i s 1 e g i b u s vivere fecit, quas usque nune conscriptas b e 1 a g i n e s (sic cod. Palat., b e 1 o-: giones cod. Ambros.) nuuoupant".1 Nemški učenjaki in med njimi ne-. umrlega spomina J. Grimm2 mislijo na gotsko koreniko temu izrazu, izvajajoč ga iz *binalagjan in bi bili got. b e 1 a g i n e s to, kar nem. b e-1 e g e. Ta pomen je za dobo, v kterej je beseda nastala, prav malo verjeten in J. Grimm sam se tudi ne poteza posebno za-nj. Ako pomislimo, da Jordanis to poroča o vzhodnih Gotih, ki so svoje dni bivali ob severnih bregovih P o n t a in imeli za sosede na severji Slovane (Ante kakor je nekteri stari pisci imenujejo), na vzhodu pa (ako imajo nekteri sicer prav vešči zgodovinarji prav) med drugim rodove turškega kolena, — se menda ne bode nikomur zdelo pretirano, ako izrečemo mnenje, da so dobili Gotje svojo besedo, ki dela učenim dosta preglavice, iz istega ali podobnega vira kakor Slovani. Glede iz turščine vzetih besed pak sledi' naravno, da nam je ločiti s t a r o t u r š k e, bi rekel, od n o v o t u r š k i h; sicer ua izrazu ni toliko, da se le sporazumemo, kaj hočemo z njim zaznamovati in kdor ima v spominu, kar smo gori povedali, mu stvar ne more biti več nejasna. Marsikaj bi se dalo lažje določiti, da bi bil stari jezikov zaklad tako na razpolaganje, kakor je recimo staroindijščina ali le starosloven-ščina, a v Turcih je uepriličnost, da imajo toliko kakor nič starih spomenikov (najstarejši je iz 1. 1069.) in nam torej o zgodovini njihovega jezika vedo učenjaki prav malo povedati. Vendar se pa po primerjalnem potu in vzlasti oziroma zgodovine naših jezikov pri posameznej besedi ne bode težko odločiti ali jej je izvirnik v starejšej ali novejšej turščini. B č 1 e g x smo torej v teh vrsticah v družbo izposojenih besed zapisali; ali je zarad tega naj ne rabimo več? Zakaj bi je ne? Prav v najnovejšem času smo se je tako oklenoli, da bi hodilo marsikomu prav hudo, se od nje ločiti. In kaj bi morali vse pustiti, ako bi zametavali, kar nima čisto domačega lica! Brez tujih besed ni mogel do zdaj še noben narod prebiti in menda mi ne bodemo prvi te zgodovinske resnice na laž postavili. Ali nekaj bi pač dobfo bilo in koristno. Kedar imamo za isti pojem domačo in tujo besedo, ue puščajmo slednjej vsaj p r e-oblasti. Ako nam nudi ne le sedanji, ampak tudi stari jezik z n a m e n i j e 1 Jordanis De Getarum sive Gothorum origine et rebus gestis, ed. C. A. Closs, Stuttgartiae 1861, cap. XI., pg. 51. 2 Geschichte d. deutschen Sprache, 3. AuU., Leipzig 1868, str. 317. in znaki, poleg belegi. ter z n a m e n a t i in z n a m e 11 a v a t i za ♦beležiti (gl. Miki. Lexicon s. v.) nam ceteris paribus menda ne bode dolgo misliti, komu pristoji prednost. 3. 0 s o j a, o z o j a == 111 u 11 u m. Marko Marulic (r. 1450., umrl 1524. 1.) in nasledniki mu imajo za pojem mnogo redkokrat izraz o s o j a ali o z o j a. Tako poje Marulic v svojej Juditi: Mnoga bo ozoja ondi bihu tada, kim ne hiše broja, kola tere stada.1 Ali Hektorovič v Prikaz, života sv. Lovrinca: Mene močno tuge dave eič bolesti moje glave, ka mi daje trud o soja, da ne mogu najt' pokoja." Daničič (v knjigi Pošlovice, v Zagrebu 1871, str. 122) navaja (iz Dizionario italiano-latmo-illyrico, opera del p. Art. Della Bella, in Venezia, 1728, Ragusa 1734) poslovico (1. cit. štev. 4525); „što je ozoja ozoja" a se inače ne spušča v nobeno razlaganje besede osoja ali ozoja. Luko Zore (v razpravi Nešto o pjesmam M. Maruliča Splječauina, u Dubrovniku 1876, str. 21) misli, da je bržčas turška in Leskien (Archiv f. slav. Philologie V. 82) pravi samo, da utegne satis po m en jati a da je drugače skrivnostna (r a t h s e 1 h a f t). Kolikor je vsaj meni znano, je to vse, kar se je dozdaj pisalo o njej. Skrivnostna je zares in dvomim, da se bode komu posrečilo jej tako do korena poseči, da bi se pokazala hrvatsko ali srbsko. Naj jo presojam in primerjam kakor jo hočem, nič analogičnega jej ne morem vsporediti. Sodim, da ni domača, ampak kljubu končnemu a vzeta iz italijanskega a s s a i = mnogo. Ugovarjalo se menda ne bode, da ni navadno v istej besedi naglašeni in nenaglašeni tuji a v o spreminjati, kajti samo naglašeni zategneni a je v slovanščini tudi a, nenaglašeni pak in naglašeni kratki a se spremeni v o (gl. Miki. Vgl. Gramm. I.2 72). Tudi ni, da bi se pisava ozoja poleg osoja navajala proti izpeljavi; pisava uprav ni d o s 1 e d n j a in se tedaj razven ozoja in osoja celo javlja o ž o j a in o š o j a. Vsekako nenavaden pa je p a r a s i t n i končni a, kakor rad se sicer v besednej sredini ,vtika: kontenat, punat, veras iz contento, punto, verso. Na primere kakor oda vtsiht, oba tu meju in podobno se nam ni sklicovati, ker bi z njimi za naš slučaj ničesa ne pridobili. Bolje ugaja primer: kad je njiha (m. njih) paša domamio, 1 Stari pisci hrvatski; na sviet izdaje jugoslav. akad. znanosti i umjetnosti, I. 12. 1 Stari pisci hrv. VI. 95. Pod črto stoji opazka, da „se može čitati i ozoja, ožoja ošoja." koji iz Jukicevega Bos. prijatelja (I. 39) navaja Zima v knjigi Figure u našem nar. pjesuičtvu, str. 203. — Ali včasi nahajamo v starejših pisateljih e n a istem mestu: vime (Stari pisci II. 15), d o m o m e (ibid. 510) in ne bilo bi nemogoče, da se je vsled analogije nekdaj govorilo tudi o s oje, ali se kasneje iz kterega uzroka koli sprevrglo v 0 s o j a. Naj si pa je kakor koli, končni a nas ne more preveč motiti in je v tem slučaji prav tako epenthetičen kakor e, ki je nekdaj uteguol stati na njegovem mestu. Vse drugo se popolnoma sklada in ni prezreti, da se o s o j a nahaja edino lev spisih primorskih pisateljev, t. j. onih, ki so bili z italijanskim življem v najožjej dotiki, kakor danes tudi beseda razven v nekterih redkih krajih po Dalmaciji nikjer ni več znana in tudi poprej ni bila. Po sporočilu prijatelja mi Mat. Valjavca se v kajkavskih knjigah naleti sicer redko na neki prilog ozojen, — ali že pomen sam ga loči od naše besede ravno tako ,kakor o s o j e (sr. sp. in navadna oblika), o s o j a (Belost.) ali o s o j (Mikalja) in ga tedaj ne jemljemo v poštev. Osoja torej pomenja mnogo in je vzeta iz italij. assai smo rekli. Poslovici „š t o je osoja osoja" je nalik „što je bolje bolje" iu je oboje skrajšano iz „što je ozoja je ozoja" in „što je bolje je bolje" kakor se pravi „što je lijepo mučno je" (prim. Daničiceve Poslovice str. 122). Kakor tedaj velimo „kar je preveč je preveč" ali „kar je prav je prav" ali uprav Nemec „was viel ist ist viel" tako se tudi pravi „što je osoja osoja je" ali „što je osoja osoja". G. Krek. Zgodovinske črtice o nekdanji provinciji Windiscl^graz. Priobčuje Davorin Trstenjak. III. Provincija Windischgraz vlastnina grofov Andechsov od leta 1120—1251. Dognano je, da je provincija Windischgraz v starejših časih bila del korotanskega vojvodstva, in torej vlastnina k o r o š k i h vojvodov. Kot vlastnino koroške vojvodske familije je to okrožje spoznal bistroumni Czornig (Gorz, str. 296), in tudi dobro izurjeni poznavatelj štajerske lokalne zgodovine Felicetti von Liebenfels (Beitrage zur Kunde steierm. Geschichtsqu. 9. Jahrg. str. 54 seq. 10. Jahrg. 115 seq.) je pre-pričalno v svojih spisih dokazal, da so koroški vojvodje prej, nego je prišla ta pokrajina pod štajersko vojvodstvo, imeli v njej deželno-go-s p o d s k o ol ilast, samo določeno še ni, je-li p r o v i n c i j a W i n d i s c h-g r a z bila samostojna župa, ali pa je spadala pod „c o m i t a t u s J u n o t a 1" — pod junsko županijo. A od leta 1173. nahajamo slovenjegraško okrožje gotovo v posestvu grofov Andechsov. Kako so ti prišli do te vlastnine? Že marljivi preiskovalec deželne zgodovine koroške in štajerske dr. Tangi je mislil, da se je to zgodilo po dedovanji (glej Mitth. des hist. Vereins fiir Steier. 12. Heft str. 149), in ni se zmotil. Koroški vojvoda Engelbert iz rodovine Sponheim — lavantske je imel hčer z imenom Ri-c h ar d is; ta se je omožila s Poppom I. „markgrofom" isterskim, in mu to provincijo, skupino imen j (Giitergruppe) prinesla za doto. Poppo in Riehardis sta imela hčer Sofijo, ktero si je vzel za soprogo Berthold II. (ne I. kakor Tangi poroča) grof z A n d e c h s a*. V Monument. Boic. (10, 18—9) se v listini od leta 1122. ta Sofija imenuje Bertholdova žena: „Comes Berthold u s praesente uxore sua Sophia et tiliis suis Poppoue et Bertholdo". Pod Bertholdoin III. se je ta rodbina mogočno razvila, on je podedoval posestva sorodnikov svojih na Bavarskem (Neuberg, Schaerdiug, VVimberg), ob Innu in Donavi (Asbach, Reichersperg, Wormbach), in v Karantaniji materino dedovino. O tem pričajo listine iz leta 1173., po kterih „Marchio Pertoldus" vsako leto daruje iz svojih posestev „i 11 W i 11 d i s c k i n g r a e t z" Zajckloštru dva mernika zrnja, in 10 pintov bražke (Malz); dalje je dal istega leta omenjenemu samostanu privilegij, da mu ni treba plačevati mitnine (Zoll) in davkov „in Windis ckingrat z". Listine so zapisane v Steir. Orkundenbuch I. 706—707. Berthold III. si je za državo in cesarja velike zasluge pridobil; cesar 11111 je dal Istrijo za „reichsleheii", in tako je dobil vladar-stvo črez deželo, v kterej so bili vladarji že predniki njegove matere. Upliv očetovih zaslug je Bertholdu IV. pridobil naslov: vojvoda dalmatinski in hrvatski (1180), a namesto tega pa je od leta 1195. izključ-ljivo le rabil naslov: ,,Dux M a r a n i e, M e r a n i e, to je vojvoda morski, primorski. BertholdIV. je potrdil pravice, ktere je'njegov oče Zajckloštru podelil. Jaz priložim v izviru to listino, ker je marsikteremu celo neznana, drugim pa samo po sodržaji. Ta „Marchio Istrie Pertoldus" je tudi * S svojo sorodnostjo s koroškimi vojvodi so se Andechsi radi ponašali in jo v listinah omenjali. Tako se „Perhtoldus (III.) comes de Andeehse" v listini iz leta 1149. imenuje „cognatus" koroškega vojvode Henrika, (Urkundb. des Herzogth. Steierm., I, 343—4.) Vojvoda Henrik V. je bil vnuk markgrof-Poppovega (H.) svaka — Engelberta vojvode koroškega. nadlegoval Bertholda archidiakona s a vinske doline, kar se še bode v enem poznejših člankov posebej omenilo. Tudi listino, ki se te dogodbe tiče, izvirno priložim, ker je ta listina najstarejša, v kterej se omenja: ecclesia sancti Pangratii de Gratz", zdanja starotrška farna crkev. Mejni grof Berthold je tudi leta 1196. v Strassburgu na Koroškem vpričo in soglasjem svojega sina 011 o n a in svojih ministerijalov sklenol s krškim škofom pogodbo glede medzakonov med ministerijalci škofovimi iu svojimi na Koroškem, Kranjskem in v Slovenjem Grade i. (Listine tiskane v Arehiv fiir osterr. Gesehichtsquellen, 12, 77—9.) Med njegovimi nasledniki je za Slovenji Gradec posebno znamenit mejni grof Henrik IV. Njega dolžijo, da se je udeležil uboj-stva nemškega kralja Filipa, a novejši zgodovinopisci ga hočejo tega madeža oprati (glej Winkelmauu, Philipp von Schwaben, v Jahr-biicher der deutsch. Gesch. 466—8, 540—1). Kralj O t to je Henrika z A n d e c h s a v Augsburgu 6. januarja 1209. obsodil, iz države izobčil, in mil vzel vsa dostojanstva, fevde in vlastiiine. „Otto a Bavaria in Alamaniam (veniens) ibique in epiphania Domini apud Au-gastam oolloquium habens, Ottonem palatinum in Witilinsbach,* nec non m a r k i o n e m d e A n a d e c h s e, lege Bawarica sententialiter p r o p t e r o c c i s u m P h i-lippum proseripsit, eosque dignitatibus, beneficiis ac prediorum suorum reditibus sine spe recuperationis judicialiter privavit, dignitates eorum in alios transferens, aliisque beneficia concedens, reditibus prediorum heredibus eorum delegatis". — (Ottonis Prisig. Continuat Sanblas. in M. G. S. S. 20, 332). Henrik odide meseca sušca 1209. iz dežele, in sicer naravnost v Ki m, .menda zaradi tega, da se očisti. Iz Kima se je podal na Ogersko k svojej sestri kraljici ogerskej.1 Zdaj se je njegova stvar na boljše zasukala. Otto VIL mu daruje vse njegove vlastiiine na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, in tudi avstrijanski vojvoda mu postane pokrovitelj. V Annal. Scheflar. (M. G. S. S. 338.) stoji: H e i n r i c u s m a r c h i o Y s t r i e favente duce Bawarie Luodewico r e p a t r i a v i t. Leta 1223. ga nahajamo na svojem posestvu R i f e 11 s t e i n (Blagovna, Reifensteiu v * Kakor Fragmentum apud Urstisium, Toni. II, Otto de s. Blasio, Cap. 50. in Arnoldus Lubecensis, Lib. VII., Cap. 14. poročajo, je Otto zWittelsbacha, bavarski „Pfalzgraf" brez vsega dovoljenja v hišo Filipovo stopil, in mu meč skoz truplo porinol. 1 Bila je omožena z ogerskim kraljevičem Andrejem, pozneje kraljem. Ko je kralj Emerich imel svojega sina ujetega, je njegovo ženo iz dežele prognal „uxorem eius flliam Perhtoldi dueis Meranie" (glej Fessler, Gesch. von Ungarn, bear-beitet von Klein I, 301). Necrolog. Diess. opazi: Gertrudis regina obiit ab homimbus illius terre interfecta, quam pro Christo credimus passam, quam inter prinoipes eon-stat fuisse frugalissimam. Njena sestra je bila sv. Hedvika, „duoissa Zlesie", kakor jo Necrolog. Diess, imenuje. fari sv. Jurja pod Rifnikom), kjer je napravil neko darilno pismo, ki se naj bere v Monum. Boic. 8, 170—1. Ko se je naš Meranec zopet Hohenstaufovcem priklenol, so ga takoj na cesarskem dvoru imeli za n e d o 1 ž n e g a, in mi ga že leta 1220. najdemo v družbi cesarja Friderika na laški zemlji. Da je tudi z avstrijanskim vojvodom Leopoldom v prijaznosti živel, pričuje mnogo listin. On je crkvani in samostanom dosti dobrega storil. Umrl je 18. julija 1228. „i n G r a z a". Diessenski necrologium opazi: Anuo incarnationis dominice 1228. 15. Kaleud. Augusti H e i n r i c u s felicis recordacionis, m a r c h i o Istrie, filius ducis MeranieBerhtoldi, die ista jussa carnis exsolvit. (Monum. Germ. S. S. 17, 343.) Poznejši rokopis še ima pridevek : „s e p u 11 u s in c a p i t o 1 i o" Gen. Diess. V. imenuje mesto njegove smrti: G r a z a, in Monum. Boic. še imajo pridevek: „o b i i t G r a z z e". Aventin je mislil pri tem imenu na G r a s s a u pri Chiemsee-u, a to gotovo ni drugo mesto, nego Gradec, ki je bil njegovo rodbinsko posestvo, in „capitoIium", kjer je pokopan, je crkev sv. Pankraca ua gradu, še zdaj farna crkev starotrške (graške — slovenje-graške) fare. Njegova žena S o f i j a je po smrti svojega moža stopila v samostan ad-montski in tam leta 1256. umrla. „Sophia e x m a r c h i o n i s s a I s t r i a e monacha nostra congregationis obiit 11. Kalend. Febr. (glej Pez. S. S. rerum Austriac. 2, 200). Bila je hči grofa Alberta Weichselburškega (višnjegorskega). Po Henrikovi smrti je podedoval dedovinska imetja grofov A n-dechsov v slovenj e-graškej provinciji njegov brat Berthold V. 1. 1206. stolni prošt v Bambergu, potem višji škof v Koloči, ban hrvatske Slavonije in Dalmacije, vojvoda sedmograški, grof bački in bodroški in od leta 1218—1251 patrijarh oglejski, ki je s 1 o v e n j-g r a š k o p r o-vincijo oglejskemu patrijarštvu sporočil. Kterega leta je pa ona postala vlastnina grofov z Andechsa, se ne da na tanko določiti. Berthold II., ki je to imovinsko skupiuo po svoji ženi za doto dobil, je umrl leta 1151. Leta 1122. pa je že bil gotovo oženjen, kakor smo se iz gori navedene listine prepričali. Gotovo so najmanje sto in trideset let grofi z Andechsa bili vlastniki gradu, mesta in okrožja slovenj-g r a š k e g a*. * Imovinska skupina Andechsčanov v provinciji Windisehgraz je obsegala, grajščine: starotrško, vodriško (Wiederdriess), gradiško, gallenhofsko, feld*e nhofsko, legenško (Lechen), mislinjsko, rottenturnsko, valdeško (AiValdeck), buhenštajnsko itd. Te grajščine so že grofi Andechsi in pozneje patrijarhi oglejski dajali kot praedia beneficiaria et fiduciaria (Lelienguter) drugim plemičem. „Alker senior et junior de W al de k" se najde kot vasall Bertholda IV. (Monum. B. IV, 70.). H koncu tega članka naj sledite že gori omenjeni listini. Glasite se: pertoldus, Dux Da.lmatiae, confirmat beneficia, a suo parente in Cartusiam Seitzensem collata. Ex arcliivo Seitzensi.' In nomine Sanctae et Individuae Trinitatis. Ego Pertoldus, Dei Gratia Dux Dalmatiae et Marchio Istriae, per praesens scriptum praesentibus et futnris insinuo, et sigilli mei impressione ratum facio et eonfirmo id, quod pater men s Marchio Pertoldus pro salute animae suae omniumque praedecessorum ac suceesorum suorum obtulit Deo et beatae Mariae et fratribus Ordinis Cartusiensis in Valle S. Joannis Deo servientibus. Est autem hoc. In Windisckingratz dedit praedictis fratribus singulis annis duos modios de fru-mento et decem mensuras de Bracio. Dedit etiam de omnibus rebus nostris propriis, quas ibi vendemus, aut etiam ememus, quod nullus praesumat a nobis teloneum exigere, aut si quid per viam eundo seu rediundo duxerimus, nec tributum dare, nec exactionem aliquam exigere, aut violentiam inferre quisque audeat. Simili tenore dedit quoque nobis, ne quis teloneum aut tributum in foro suo Stein a nobis accipiat. Siquis autem hanc nostram potestivam traditionem infringere praesumpserit, sciat se nos graviter offensisse, et ob hoc gratiam nostram perdidisse. Huius rei testes sunt hi: Engilbert de Wrispereh, Pertoldus de Ufildorf, Witego de Libegilberch,* Wernherus Pincerna, Bernardus de Funsingen, Traiboto de Andesh, Cunradus de Ki-richem, Otto de Welflsberch. In nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti. Anno dominieae Incarnationis MCLXXIIII. Indictione VII. quinto die mensis Januarii in Castro de Obremburg." Nos quidem Volricus Dei gratia Sanctae Aquilejensis Ecclesie Patriarcha Apostolice Sediš Legatus, de controversia, quam dilectus Prater Noster Richerus Beleniensis Abbas pro ecclesia S. Pangratii de Gratz more antecessoris sui cum Pertoldo Saunensi Archidiacono habebat, diligenter cognovimus. Que utique tališ erat: dicebat enim Abbas, quod praedicta Ecclesia sibi de jure foret expedita, et qnod idem Archidiaconus XIIII. sibi marcas dare teneretur, et insuper offitii sui peri-eulum incurrere deberet, et hoc ideo, quod ea, quae inter antecessorem ipsius et eumdem Archidiaconum prius statueramus, et in scriptis redegeramus, minime observaverat, Archidiaconus vero dicebat: quod tum ex persecutione quam a Marchione I s t r i e nomine Pertoldo, et ab aliis sustinebat, tum etiam ex nimia paupertate predicta complere nequiverat, et misericordiam petebat. Nos igitur securitate pro jnter-positione fidei ab ipsis recepta, ita quod mandatis nostris in hac parte absolute obe-dirent, eandem controversiam consilio Pratrum nostrorum sic decidimus. Praefato siquidem Archidiacono, Ecclesiam S. Pangratii ab Abbate in-vestiri fecimus eo tenore, nt ipse suprascriptas Marcas argenti nomine census annatim in Puriflcatione Beate Marie Abbati et eius Monasterio persolvat. Archidiaconus vero postea eandem Ecclesiam Abbati refutavit, ita ut si debitum censum statuto tempore Monasterio eius non persolverit, ipsa Ecclesia sit Abbati expedita et eam cui voluerit absque omni conti'adictione committat. Pro snbtetis etiam Marchis Abbati vadiari fecimus pro quibus Piligrinus Civitatensis Prepositus fldeijussor est constitutus, ita ut si usque ad proximam dominicam qua cantabitur Beminiscere sibi persolute non fuerint ipse Prepositus in bonis snis auctoritate nostra pignoret. Ad hec Archidiaconus in 1 Glej: Pez, Codex diplom. Tom. V. pars II. pag. 64. Sign. 108. * Pravilnejše berilo: Lileginberch. Ti plemiči so imeli na Štajerskem: Li-lienberg, zdaj z Velenjem združeno, Ostrovico in Heggenberg. Ta rodbina je že izumrla, slednjega Jobsta Lilgenberga zasledim pri obsedavanji Dunaja 1529. 3 Gornji grad v gornji savinski dolini. manu nostra sub fidei Sacramento promisit, quod omnia que ab eadera Ecclesia alie-navit usque ad proximum festum S. Johannis Baptiste espediet, et eidem Ecclesie restituet. Quod si 11011 fecerit tam de violatione fidei, quam de dilapilatione Ecclesie reus teneatnr et judicetur. In his anteni severitate juris det .... mus nt senectuti et necessitati Archidiaconi consuleremus. Quod ut verius credatur, et firmius observetur, liane paginam inde conscribi et sigillo nostro insigniri fecimus. Interfnerunt Fratres nostri Gerardus Concordiensis Episcopus, prefatus Prep. Leonardns Concordien. Canonicus, Henricuš Plebanus S. Michaelis de jure, Comes Hen-ricus Hartenburg, Weriandus de Hoenk Volricus de Plavili. Ego Romulus Aquil. Magister Scolarum, et domini Patriarche Notarius, mandato ipsius seripsi sigilavi et dedi. (Ex Tabulario Eccles. Aquilejensis.) v Številka devet. „Prosim Vas, gospod učitelj, ostanite danes v svoji sobi in ne hodite k nam h kosilu! Saj veste: trinajst hi nas bilo. Storite mi to ljubav." S temi besedami nagovori grofica uljudno in ljubezujivo hišnega učitelja, vendar pa tako odločno, da ni bilo mogoče ugovarjati. Kdo bi se pa tudi zamogel taki ljubeznjivosti ustavljati! »Kakor Vam drago, milostljiva gospa!" odvrne ponižno učitelj. „Iz srca rad Vam storim to ljubav." Razgovor je bil končan. Grofica prijazno pokima, učitelj pa naredi velikanski poklon in odide. Osamljen sedi učitelj v svoji sobi iu premišljuje: »Trinajst bi nas bilo. Eden je preveč, kajti trinajsti bi moral letos umreti. Tej vraži ljudje verujejo, in jaz jim moram pritrditi in od mize iti. Kdo bo pa odstopil drugi nego učitelj, ki je prav nepotreben pri kosilu!" Strežaj prinese jedi in škodoželjno po strani ogleduje učitelja, češ, prav mu je, temu ošabnežu, ki misli, da je kaj več, kakor smo mi. ker z gospodo jč. Ubogi učitelj! Prav danes se je moralo to naključiti, ko je učiteljica godbe iz bližnjega trga s sabo pripeljala svojo mlajšo sestrico, krasno devo, ktero je učitelj za Boga rad videl. Celo jutro se je veselil in ugibal, kako se bo pri mizi vedel, da bi bil njej všeč. Ker bode ona gotovo pri mizi gori pri hišni gospej sedela, menil je učitelj, da bode najboljše, če bi on če prav doli pri vratih sedeč vendar njih razgovor poslušal, prilično sam kaj povedal in tako včasih ujel kak pogled iz njenih očij. Ali ta nesrečna številka trinajst in njena skrivnostna moč mu je ves načrt porušila. Vsa osoda je sovražna učitelju, zdaj ga pa še številke preganjajo, in vendar hoče številkam posvetiti trud celega življenja. Čmeren vstane od mize in stopi k oknu. Sneg je naletaval, vrabiči so na okno kljuvali žele si gorkega zatišja. Ali učitelj je bil danes malomaren opazovalec natornih prikaznij. Y duhu gleda njo, ki sedaj ljubko kramlja z drugimi gospodi, in kamor obrne revež po polji svoj pogled, povsod vidi ono strašno številko, ktero mu razvneta domišljija riše po sneženi odeji gori do roba karavanskega gorovja. „I)a, Pvthagoras je bil t pravi mož;" mislil si je, „011 je poznal vse skrivnosti številk in jim je odločil primerno mesto. Današnji dan pa le številka trinajst in njena čarobna moč sinje. Sedmerko še nekoliko čislajo, trojko in dvojko poznajo le dijaki, devetko pa skoro le naše slovensko ljudstvo v svojih prislovicah in rekih, 11. pr. Dober glas seže v deveto vas. Ako pride huda toča, pravijo, da je devet far pobila, in če kje sluje lepo dekle, vsi govorijo, da tako zalega dekleta devet far ne premore. I11 kdo ne pozna naše devete dežele, in narodne pesni, kjer se poje: Imata devet belih gradov, Devet gradov, devet hčera. Ali: Jaz bom gost'vala devet hčera. Bog vas obvari devet sestra. Ker že naše ljudstvo številko devet tako čisla, naj se še tudi pove, da ima devetka lastnostij, ki jih sam Pythagoras poznal ni, in da ima slovenski narod celo prav, ako številko devet bolj čisla in ceni, kakor meni neljubo trinajstko, ki mi je danes moj načrt porušila in vse veselje skvarila; zatorej mi naj bode ona odslej deveta briga." Na to se vsede in spiše sledeče opazke o številki „devet". a) Oe se številka 9 s ktero koli številko pomnoži, je svota številk v tem produktu zopet 9. Na pr. 9 . 2 — 18, 1 -(-8 = 9, 9 . 3 = 27, 2 -f- 7 = 9, 9 . 5 = 45, 4 -h 5 = 9, 9. 7 = 63, 64-3» 9, itd. Če se pa 9 pomnoži s kterim koli številom, je svota številk v produktu 9 ali 2krat 9 ali 3krat 9 itd.; tako da, če se številke prve svote seštejejo, dobimo zopet 9. Na pr. 9 . 35 = 315, 3 4- 1 4- 5 = 9. 9 . 53 _ 477, 4 + 7 4- 7 = 18, 1 +8 = 9. 9 . 235 = 2115, 24-I4-I-+- 5 — 9. 9 . 532 = 4788. 4474-8 + 8 = 27, 2 + 7 = 9. b) Če se ktero koli število obstoječe iz več številk narobe zapiše tako, da številke v novem številu ravno narobe sledijo, in se manjše število od večjega odšteje, je ostanek 9 ali 2krat 9 ali 3krat itd. Na pr.: 76 — 67 9, 81 — 18 =- 63 7 . 9, 432 — 234 198 22 . 9, 1921 — 1291 = 630 = 30 . 9, itd. Ta posebnost tudi ostane, če se taka števila s 13 pomnožijo in manjše od večje odšteje, kajti ostanek je 9. ali 2 . 9 itd. 94 iS '-{19 aI ' , VAZ 546 — 312 234 26 • 9 itd-42 . 13 546 Ravno isto lastnost imajo potence ali vzmoži takih števil. Na pr.: 122 144, 212 441, 441 — 144 297 - 33 . 9, 123 1728, 213 = 9261, 9261 — 1728 7533 837 . 9 itd. Pa ne samo številka 9, temveč tudi druge imajo posebne lastnosti, izmed kterih pa danes samo eno omenim. Na pr. če število 37 s 3 ali z 2 . 3 — 6, ali s 3 . 3 9 itd. do 9.3 27 pomnožimo, dobimo število obstoječe iz treh enakih številk. Svota teh številk daje število, s kterim se je 37 pomnožilo. Na pr.: 37 . 3 — 111, 1+1 + 1 3, 37 . 6 — 222, 2 + 2 + 2 6, 37 . 18 = 666, 6 + 6 + 6 -18, 37 . 27 999, 9 + 9 + 9 27. B. B. Slovstvo: Došel nam je Jezičnika XVIII. letnik, ki nam podaja tri slovstvene razprave: A) Jernej Kopitar, B) Matija Čop, C) Dr. France Prešern. S tem letnikom si je marljivi naš pisatelj g. J. Marn zopet lepo zaslugo pridobil za natančnejše spoznavanje našega slovstva, Ljubljanski Zvon: Leposloven in znanstven list, kterega izdajajo: Jos. Jurčič, Janko Kersnik, Pr. Leveč, dr. Ivan Tavčar. Odgovorni urednik mu je: Dr. Ivan Tavčar. V Ljubljani 1881. Lj. Zvon izhaja v zvezkih 4 pole obsežnih po enkrat na mesec in velja za celo leto 4 gld. Prvi zvezek nam podaja mnogo raznovrstnega leposlovnega kakor znanstvenega berila. Slovenski Pravnik izdaje in ureduje dr. Alf. Mosche ter izhaja vsak mesec na 2 polah in velja za celo leto 4 gld. V Ljubljani 1881. Slov. Pravnik se bode le s pravo-slovjem pečal in vabi vse iste na delovanje, kojim je širjenje tega znanstva na srci. Osnovanje takega lista je bila Slovencem nujna potreba. Listnica uredništva: V 1. štev. omenjeni rokopis je že facsimilovan in se pri-dene v 3. štev. razpravici, ktero je spisal prof. dr. G. Krek. Listnica opravništva: Vse one, kteri so prejeli prvi snopič našega lista, a se nikakor ne mislijo na-nj naročiti, uljudno prosimo, naj nam blagovolijo snopič nazaj poslati, če bi ga bili tudi že prerezali, kajti prvi nam je tako pošel, da bi bili sicer prisiljeni drugi natis napraviti. — P. n. naročnike prosimo, da naj na pošti prej po listu poprašajo, nego ga reklamujejo. Popravek: Na str. 63. se naj blagovoli popraviti beseda brat; Berthold namreč ni bil brat koroškega vojvode, temveč stric vojvodove žene Neže. Izdaja, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. Odgovorni urednik: Dr. J a ko b S k e t.