OGLASNIK
GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA
APRIL 1980	ŠTEVILKA 4	LETO XIV
OB 1. MAJU
Zastave plapolajo v vetru. Praznik je. Delavci praznujemo, praznujemo svoj največji praznik.
Zgodovina prvega maja sega v sedemdeseta leta preteklega stoletja, ko je policija v Chichagu napadla delavce, jih šest ubila, več kot petdeset pa ranila. Leta 1869 je prvi kongres Druge internacionale proglasil 1. maj za delavski praznik.
Veliko različnih prvih majev je od takrat že mini-
lo.	Dolgo so oblasti preprečevale njegovo praznovanje, marsikje se to dogaja še danes. Zahteve čika-ških delavcev, izražene v treh osmicah, še vedno niso povsod uresničene. Delavki razred svoj boj nadaljuje do zmagovitega konca.
In kako je pri nas. Se bomo praznika veselili samo zato, ker ne bo treba delati in že računamo, koliko bomo prosti. Vsebina praznovanja je odvisna od nas samih. Smo v letu, ko se vsa družba z izrednimi napori prizadeva, da bi dosegla boljše gospodarjenje, da bi določene stranpoti odpravili. Delovni ljudje širom po domovini so dokazali, da so pripravljeni žrtvovati marsikaj. Treba bo bolje in več delati na vseh področjih. Ni stabilizacija samo zmanjševanje nekaterih obrobnih stroškov, pred velikimi problemi pa zatiskamo oči ali pa jih v množici malenkosti sploh ne vidimo. Stabilizacija pomeni tudi drugačno poslovno obnašanje, več sodelovanja med organizacijami, oz. njenimi predstavniki, manj izgovarjanja da drugače ne gre, več
POČITNIŠKI DOM V FIESI ODPRT ZA 1. MAJ
Vse, ki bi radi preživeli prvomajske praznike v našem počitniškem domu v Fiesi obveščamo, da bo dom odprt od 30.4. 1980 do vključno 4. maja 1980.
Letovanje začnete 30. 4.1980 z večerjo in končate 4. 5. 1980 s kosilom (4 polni penzioni). Cena paketa:	za odrasle
1.000,00 din, otroci pa imajo 30 % popusta. Kdor ne bo letoval cele 4 dni plača dnevni penzion 260,00 din — plansko ekonomsko ceno za leto 1980.
Pismene prijave sprejema tov. Hren Jožica, Titova 37, Ljubljana, do vključno 20. aprila 1980.
ustvarjalnega razmišljanja in manj odločitev od danes do jutri. Naj ne bo praznik tista »prelomnica«, ko bomo ugotavljali, kako bo potem vse drugače, naj tisto drugače traja kar vse leto.
Ko razmišljamo o praznikih, se spomnimo tudi
27. aprila 1941 — dneva, ko so se združile vse napredne sile slovenskega naroda in se odločile za oborožen boj proti okupatorju. Letos praznujemo 35. obletnico zmage nad fašizmom. 35 let živimo v miru in svobodi. Se zavedamo dovolj tega dneva!
^ VSEM BRALCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA
5 OtfsuiM
GOSPODARJENJE V LETIH
1979 IN 1980
<________________________________J
' \
REZULTATI LETA 1979
PLAN ZA LETO 1980
Globalno so rezultati leta 1979 nad dosežki slovenskega gospodarstva, vendar z dvema karakteristikama in sicer: med letom ugotovljeni rezultati so ugodnješi od tistih ob zaključku leta in kvalitetni razvojni dejavniki, predvsem pa ekonomičnost in rentabilnost so na nižji ravni kot prejšnja leta. Sorazmerno nižji je bil tudi prispevek produktivnosti, ki se je povečal za okoli 3 %, v slovenskem merilu za 4 do 5 %, za občino Ljubljana-Bežigrad celo za okrog 7 %; vse v primerjavi z letom 1978.
celotni prihodek
dohodek
čisti dohodek
OD in skupna poraba
poslovni in rez. sklad
zaposleni
poprečni OD
Indeks	179/78
IMP	SRS
138	128
136	129
136	130
134	127
160	139
111	103
124	124
100
Podrobnejši prikaz dosežkov TOZD nam pokaže veliko različnost in sicer: ob izjemnih dosežkih nekaterih TOZD je opaziti stagnacijo oz. poslabšanje pri drugih oz. tretjih. Kot zgledno in v poslovnih rezultatih izkazano prizadevanje lahko izpostavimo dosežke TOZD Montaža Koper (v primerjavi z nekajletnimi slabimi rezultati), TOZD Elektrokovinar, TOZD TIO, TOZD TRATA, TOZD ITAK, TOZD SKIP, TOZD LSNL, TOZD HVA, TOZD LBK, TOZD IP, TOZD INŽ, TOZD PB in TOZD ZASTOPSTVO.
V strukturi celotnega obsega poslovanja je že drugo leto zapored najmočnejša industrijska proizvodnja, ki v letu ,1979 predstavlja 52,23 % dejavnosti SOZD IMP, na drugem mestu pa je montažna dejavnost, ki predstavlja 42,47 %, medtem, ko na dejavnost poslovno tehničnih storitev odpade preostalih 5.30 %. Obseg izvozne dejavosti je znašal 6,37 %, od tega odpade na investicijska dela 3,83 % in na celotni blagovni izvoz 2,54 % (leto popreje 4,86 % celotne dejavnosti IMP).
Kratek povzetek: kljub visoki konjukturi niso vse TOZD izkoristile možnosti in izboljšanje svojih rezultatov poslovanja, mislimo predvsem na TOZD OV, TOZD MM, TOZD Blisk, TOZD EM in TOZD DVG
pri poslovanju na domačem trgu. Poleg tega je prišlo do bistvenega povečanja neplačanega prihodka. Iz teh in že v začetku omenjenih razlogov 11 od 26 TOZD ni ustva-. rilo planirane ravni dohodka. 6 TOZD pa ni proizvedlo planirane realizacije. Zaradi tega je prišlo do izpada zadostnega obsega akumulacije (akumulativna sposobnost se je v primerjavi s prejšnjimi leti znižala za okoli 3 %), do povečanja nelikvidnosti in predvsem do tega, da ni ustvarjenih dovolj kvalitetnih sredstev za odplačevanje že sprejetih obveznosti iz naslova kreditov (primer TOZD DVG in TOZD PAN). Vse to zahteva poglobljen pristop in izdelavo zelo konkretnih stabilizacijskih, v treh primerih tudi notranjih sanacijskih programov.
Večina TOZD je sprejela plan za tekoče leto konec lanskega decembra ali v začetku januarja letos. Medtem je republiška skupščina sprejela resolucijo, ki je opredelila drugačne pogoje družbenoekonomskega razvoja v letošnjem letu.
V primerjavi z letom 1979 bi po planu povečali celotni prihodek za 25 %, dohodek za 35 %, čisti dohodek za 33 %, za OD in skupno porabo bi namenili za 20 % več, za poslovni in rezervni sklad za 81 % več in poprečno število zaposlenih za 6,2 %, vajencev celo za 28 %. Brez podrobnejše interpretacije se postavlja vprašanje realnosti planirane dinamike predvsem za sorazmerje rasti celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, kot tudi sredstev za sklade in povečanje števila vajencev. Plan investicij v osnovne naložbe še ni usklajen.
Povzetek bistvenih ukrepov za uskladitev planov z resolucijo SRS
—	vrednost relativnega razmerja od 1. 2. 1980 dalje naj znaša 3600 dinarjev; v kolikor dohodek TOZD ni zadosten, naj bo ta vrednost ustrezno nižja;
—	za izračun planirane mase OD se upošteva 8 % za preseganje norm, razen za projektivni biro 15 %;
—	gibljivi del za planirano maso OD znaša 10 % mesečno;
—	minimalni prirast produktivnosti je 7 %;
—	planirana višina sklada skupne porabe ostane nespremenjena, zaradi omejitve koriščenja sredstev skupne porabe (13 %) je treba spremeniti regres za malico od 1. 2. dalje od 570 din na 550 din mesečno, višina regresov za dopust ostane na ravni leta 1979, upoštevajoč izplačilni razred posameznega delavca v letu 1979 in sicer je za neto izplačilo OD do 6.200 dinarjev 2.500 regresa za delavca in 587 dinarjev na družinskega člana; za
. neto izplačilo OD do 8.600 dinarjev je 2.200 din za delavca in 352 dinarjev za družinskega člana;
—	za režijska delovna mesta se planira 1900 namesto 1950 ur letnega fonda delovnega časa;
—	pri politiki zaposlovanja se priporočilo kolegija SOZD IMP iz meseca decembra 1979 podaljša za celo leto 1980, režija naj ostane v planiranih in realiziranih okvirih za leto 1979 (razen izjem, kot so povečanje investicije večjega obsega, delo v inozemstvu, itd.) za zaposlovanje proizvodnih delavcev pa je treba računati na povečanje predvsem iz vrst lastnih vajencev in kot osnovni kriterij upoštevati razmerje med proizvodnimi in režijskimi urami v 9 mesecih leta 1979;
—	v realizaciji je treba upoštevati tudi restrikcijske ukrepe ZIS in sicer: stroške reprezentance in delo po pogodbi je potrebno znižati za 20 % glede na izplačilo v letu 1979; stroški za propagando in izplačila za avtorske honorarje naj ostanejo na ravni izplačil v letu 1979; potni stroški (dnevnice, nadomestila za prevozne stroške) se lahko (v masi) povečajo največ za 10 % glede na leto 1979.
\
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor:Nevenka Šajni^ Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut VVildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov.
—	stabilizacijske programe »človek — delo — produktivnost« iz meseca junija 1979 je treba dopolniti za vsako TOZD in delovno skupnost;
—	osrednjo pozornost je treba posvetiti intenzivnosti dela in merjenju individualnih rezultatov dela (norme), v tesni povezavi s politiko OD, nujno je treba uveljaviti zahtevo Zakona o združenem delu in postopoma opuščati časovne norme;
—	vsak TOZD in delovna skupnost naj v svojem stabilizacijskem programu predvidi najmanj dve dodatni stabilizacijski soboti;
—	vsi sestanki (razen delovnih) morajo biti praviloma izven delovnega časa (po prvi izmeni);
—	v vsakem TOZD, kjer mesečni oz. komulativni plan fakturirane realizacije ni dosežen, se mora pristopiti h korekciji v planu predvidenega RR za ustrezen odstotek izpada mesečnega plana.
JURIJ ZAVEC
DOIZIP
TOZD INŽENIRING-IZVOZ-UVOZ
V skladu s Pravilnikom o zadovoljevanju stanovanjskih potreb komisija za stanovanjska vprašanja TOZD Inženiring-izvoz--uvoz objavlja naslednji
Razpis
o potrebah delavcev TOZD po dodeljevanju kreditov za individualno gradnjo, adaptacijo ter nakup stanovanja.
Vloge morajo vsebovati naslednje podatke:
1.	ime in priimek ter rojstne podatke
2.	Stalno bivališče
3.	Stanovanjske razmere delavca in njegove družine
—	glede na število točk sedanjega stanovanja (čl. 8)
—	glede na število nr na člana družine (čl. 9)
4.	Socialne in zdravstvene razmere (čl.l 1)
5.	Premoženjsko stanje delavca (čl. 12)
6.	Pomembnost delavčevega poklica — povprečni delovni prispevek (čl. 13)
7.	Delovna doba (čl. 14)
8.	Namen kredita (novogradnja, adaptacija, nakup stanovanja).
Vse zainteresirane prosimo, da do 30. 4. 1980 oddajo pismene vloge v tajništvo TOZD Inženiring-izvoz-uvoz, Titova 37 Ljubljana.
POSLOVNO POROČILO GENERALNEGA DIREKTORJA SOZD
Tovarišice in tovariši delegati, vaši sodelavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih so vam izkazali posebno zaupanje,, ko so vas izbrali za delegate delavskega sveta delovnega kolektiva IMP, ki je naš najvišji samoupravni organ. Dovolite, da se čestitkam pridružim tudi sam in vam skupaj s sodelavci čestitam k izvolitvi. Današnji dan pomeni tudi formalni začetek drugega mandatnega obdobja samoupravnega odločanja v pogojih organiziranosti IMP kot sestavljene organizacije, vendar z nekoliko spremenjeno delegatsko mrežo.
Krepko smo že zakoračili v novo poslovno leto, zadnje iz tega srednjeročnega obdobja. Vendar je prav, da sedaj, ko smo z lanskim povsem razčistili in ko nam ostajajo pred očmi glavni dosežki in resnični problemi, naredimo kratko oceno dogajanj v sestavljeni organizacji IMP v letu 1979. Ob tem s zavedamo, da je delitev na lansko in tekoče poslovno leto potrebno zato, da si ustvarimo skupen imenovalec za primerjave dosežkov v preteklosti in nalog v prihodnosti.
Dober mesec je minil od tedaj, ko so bili izdelani razni dokumenti, s katerimi se kažejo pomembnejši pogoji in rezultati poslovanja kot tudi procesi samoupravnega odločanja. Pri tem mislim na sprejem bilanc, na analize pošlo-/ vanja, na poslovna poročila poslovodnih organov, itd. Zato se v podrobnosti za ta ali oni uspeh ali neuspeh v tej ali drugi temeljni organizaciji tokrat ne bom spuščal. Posredovati vam želim nekaj globalnih ocen o našem skupnem , delu v celotnem IMP v letu 1979.
GLAVNI
EKONOMSKI KAZALCI ZA LETO 1979
—	celotni dohodek je bil ustvarjen v višini 5 milijard 649 milijonov dinarjev, kar pomeni povečanje v primerjavi z letom 1978 za 30 %, in da je plan celotnega prihodka presežen za 9.72%, v primerjavi z dosežki slovenskega gospodarstva je naša razvojna dinamika za dve petini intenzivnejša;
—	dohodek je bil ustvarjen v višini 2 milijardi 162 milijonov dinarjev, kar pomeni za 36 % več, kot leto poprej, oziroma plan dohodka je komajda dosežen; od tod sledi, da nismo dosegli planirane rasti povečane udeležbe dohodka; tudi v primerjavi s celotnim slovenskim gospodarstvom imamo sicer za 24 % hitrejšo dinamiko rasti, vendar z obratnimi sorazmerji, ker je v slovenskem gospodarstvu povečana dohodkovna stopnja;
—	čisti dohodek je znašal 1 milijardo 532 milijonov dinarjev in je za 36 % večji, kot leto poprej, vendar plan čistega do-
hodka ni dosežen (za 2 % izpod). Vzroki za to so v večjih obveznostih za obresti, v večjih prispevkih in davkih, večjih prispevkih za delovne skupnosti in zaradi višje obračunane pospešene amortizacije;
—	za osebne dohodke, osebne prejemke in sklad skupne porabe smo namenili 1 milijardo 102 milijonov dinarjev, oziroma za 34 % več, kot leto poprej;
—	v poslovni sklad smo namenili 286 milijonov dinarjev, kar je 63 odstotno povečanje, vendar je rezultat še ugodnejši, saj smo v tekočem mesecu za neto poslovni sklad namenili za 84 % več, kot leto poprej, za kar je poglavitni razlog v discipliniranem spoštovanju republiške resolucije in družbenega dogovora, da po zaključnem računu ne namenjamo za gibljivi del (razen v TOZD elektromontaža in delovni skupnosti EMOND, ki je svojo prvotno odločitev odpravila);
—	upoštevajoč 147 milijonov dinarjev amortizacije in 170 milijonov dinarjev neto poslovnega sklada, je torej ustvarjeno 317 milijonov dinarjev za reprodukcijo, kar pomeni glede na leto 1978 60 odstotno povečanje; rezervni sklad se je povečal za 57 milijonov dinarjev, oz. sorazmerno z rastjo dohodka za 35 %;
—	povprečno število zaposlenih, ki je bilo v letu 1978 7.100 delavcev, se je povečalo na 7.875 delavcev, oziroma za 11 %, kljub temu pa plan zaposlenosti ni dosežen za 3 %; tudi plan vajencev ni bil dosežen za izpadlih 6%.
—	osebni dohodki na zaposlenega so leto poprej znašali 6.717 din, v lanskem letu pa 8.304 dinarjev, kar pomeni 24 odstotno povečanje, toliko kot približno znaša porast življenskih stroškov, kar pomeni stagnacijo realnih osebnih dohodkov; v primerjavi s slovenskim gospodarstvom, kjer je znašal povprečni neto osebni dohodek 7.130 dinarjev, smo lahko samo na prvi pogled zadovoljni, saj se je v zadnjih nekaj letih zmanjšala razlika od nekdanjih 25 do 30% na lanskoletnih 14 % OD v IMP;
—	fizični obseg poslovanja se je povečal za približno 14 %, od tega na račun dodatno zaposlenih 11%, ostalo je prispevek produktivnosti dela, torej približno 3 %, kar je približno 2 krat manj, kot v prejšnjih letih in za okoli polovico manj, kot znaša porast produktivnosti v slovenskem gospodarstvu.
Z navedenimi rezultati je IMP še bolj okrepil svojo vlogo in pomen ne samo med slovenskimi, temveč tudi med jugoslovanskimi proizvodnimi organizacijami. V svoji dejavnosti smo vodilna jugoslovanska organizacija združenega dela. Zgolj za ilustracijo navajam podatke dveh, po našem
mnenju pomembnejših jugoslo- da bi naša hotenja in dejanja te- bim to priložnost in prisotnost vanskih konkurentov in sicer meljila na spoznanju, da mora njeneg predsednika, da se zahva-Unioninvest Sarajevo, ki je s hkrati z obliko organiziranosti lim in izrečem iskreno priznanje 7.100 zaposlenimi delavci ustva- obstojati in se krepiti zavest in delegatom, še zlasti pa tovarišu ril 4 milijarde 410 milijonov di- odgovornost do IMP in da se predsedniku, ki so v njej delovali narjev celotnega prihodka in 1 mora krepiti duh enotnosti, trd- v minulih dveh letih ter s spreje-milijardo 290 milijonov dinarjev nosti in odločnosti ter spoštova- timi priporočili, sklepi in odloči-dohodka s povprečnim osebnim nje do skupnih interesov, predv- tvami prispevali k doseženim dohodkom 6.865 dinarjev in sem pa krepiti zaupanje, sodelo- uspehom in rezultatom. Njihov Monter Zagreb s 3.402 zaposle- vanje in socialistična solidarnost, čut odgovornosti in konstruktivnimi ustvaril 2 milijarde 268 mili- Kot primer za razmislek navajam nega delovanja je pripomogel, da jonov dinarjev celotnega prihod- spoštovanje, oziroma nespošto- so seje potekale v delovnem ka, 809 milijonov dinarjev do- vanje dogovora o politiki izplače- vzdušju. Neizmerljiv je tudi prihodka s povprečnim osebnim do- vanja osebnih dohodkov v IMP spevek večine delovnega kolekti-hodkom 8.505 dinarjev.	glede na določila republiške reso- va, ki je s svojim delom, delovno
Ne moremo tudi mimo nekate- lucije in posebnega družbenega disciplino in zgledom prispevala k rih dosežkov pri nadaljni krepitvi dogovora.	doseženim rezultatom in k uspe-
samoupravnih družbeno eko- Tovarišice in tovariši! Delovni šenemu sodelovanju po samou-nomskih odnosov. Izpostavljam kolektiv IMP stoji pred po- pravnih poteh. -predvsem rezultate, ki so jih de- membnimi nalogami. V letoš- Vam, tovarišice in tovariši delovni ljudje z visoko stopnjo za- njem letu, ki bistveno oprede- legati delavskega sveta SOZD vesti sprejeli za svoje na referen- ljuje pogoje gospodarjenja za ve- IMP, želim uspešno delo v tem dumih konec novembra lanskega čino let prihodnjega srednjeroč- najvišjem samoupravnem orga-leta: sprejem osnov temeljev nega plana, je treba razrešiti in nu, čigar usmeritve in odločitve plana za prihodnje srednjeročno predvsem dogovoriti vprašanje bistveno vplivajo na večjo ali obdobje in sprejem posebnega razširjene reprodukcije od manjšo rast in razvoj, na razvoj samoupravnega sporazuma o skupno pomembnih investicij do samoupravnih odnosov, na polo-združevanju sredstev. Dopolni- združevanja sredstev zanje in žaj delovnega človeka — njego-tve in spremembe smo izvajali nato opraviti potrebne organiza- vih delovnih in življenjskih pogo-tudi v drugih samoupravnih cijske premike na prodajnem po- jev, na razvoj njegovih ustvarjal-splošnih aktih na vseh treh nivo- dročju.	nosti. Boljše metode dela je spo-
jih samoupravne organiziranosti. Zato bomo izboljšali položaj le soben vnašati samo človek s svo-Kljub globalno ugodnim rezul- s tem, da bomo zagotovili nasled- jim ustvarjalnim duhom. Odlo-tatom pa vendarle nastopajo ne- nje:	čajo dejanja in znanje, stroka,
kateri znaki, ki kažejo, da prispe- — da bodo delavci v TOZD delo. Zgolj lepo govorjenje in ob-vek kvalitetnih razvojnih dejav- resnično informirani o razvojnih ljubljanje nič ne pomaga, nikov upada. Vzroki za to so v možnostih vseh v IMP združenih Poudariti tudi želim, da to, do nadaljnem naraščanju režije in temeljnih organizacij;	koder smo prispeli danes, ven-
znotraj tega zlasti preveliki kon- — da bo dosežen vrstni red no- darle pomeni bistveni napredek v centraciji strokovnega kadra silnih investicijskih programov za razčiščevanju medsebojnih de-izven temeljnih organizacij, v do- IMP kot celoto in bodo zanje lovnih, ekonomskih, tehnoloških, datnem poslabšanju izkoristka združevana sredstva;	pravnih in drugih odnosov med
fonda delovnega časa, saj smo v — da bo vsem delavcem IMP posameznimi organizacijskimi lanskem letu na vsakega zaposle- predočeno stanje in bodo sezna- enotami. Veliko zamišljenega ali nega delavca dodatno izgubili en njeni s problemi v zvezi z repro- premalo domišljenega ob reor-cel delovni dan, za kar je glavni , dukcijsko sposobnostjo za vse ganizaciji smo že uveljavili, toda razlog v novosprejetih pravilni- TOZD;	še veliko moramo spremeniti,
kih o delovnih razmerjih, da je — da bo povezan sistem deli- dopolniti in spraviti v življenje. In blagovni izvoz padel na kritično , tve osebnih dohodkov z interesi to bo predvsem odvisno od nizko raven, ki resno ogroža ne- za združevanje sredstev za pro- uspešnosti dela samoupravnih moteno reprodukcijo v prihod- jekte skupnega pomena;	organov v tesnem sodelovanju z
nje, zaradi težke devizne situacije — da bo izvedena reorganiza- družbenopolitičnimi organizaci-v SFRJ nasploh in zaradi bistveno cija prodajne funkcije, tako da bo jami, s poslovodnimi organi, zaostrenih predpisov, še posebej opravljeno sedanje dvojno nasta- predvsem pa od spremljanja in ohlapna pa je postala pripravlje- janje stroškov, da bo uveljavljena uresničevanja neposrednih inte-nost za sporazumevanje, še več, inženiring dejavnost doma in v resov delavcev in širših družbenih gre za kulturo samoupravnega tujini iz ene organizacijske enote usmeritev, poslovnega obnašanja; sprožena na temelju skupnega prihodka in Zahvaljujem se številnim sode-je bila vrsta konstruktivnih izhajajoč iz dejanskih in nepo- lavcem, ki so se tudi v letu 1979, pobud, ki je doživela le delen srednih interesov med temeljnimi kot že mnoga leta poprej, borili uspeh ali popoln neuspeh. Pri tem organizacijami pri izvajanju kon- za naše skupne cilje, za naš gre tudi za nasprotovanje spreje- kretnih projektov;	skupni boljši jutri. Brez požrtvo-
tih dogovorov znotraj družbeno- — da bo ustvarjena takšna valnega dela velike večine poslo-političnih organizacij ali na ekonomska in politična osnova za vodnih delavcev in njihovih sode-skupščini SOZD IMP.	skupno življenje, ki bo krepila lavcev, brez napornega dela naših
Zatorej še vedno ostajajo od- enotnost kolektiva in, ki bo pri- inženirjev in drugih strokovnja-prta in ne do konca pojasnjena spevala k afirmaciji samouprav- kov, brez kreativnega, pa disci-vprašanja v zvezi s smotri, ki so Ijanja kot družbenoekonom- pliniranega izvrševanja delovnih nas vodili v reorganizacijo. Iz prej ;kega sistema; s tem v zvezi se je v , nalog večine članov kolektiva povedanega namreč izhaja, da pri /ečji meri in predvsem v delav- |IMP kot celote, niti posamezna nas razvojni tempo popušča, da I ;kem svetu SOZD IMP potrebno delovna ali temeljna organizacija enotnost našega delovnega ko- prizadevati za tolerantnost za v današnjih zaostrenih pogojih lektiva ni več takšna kot je bila, zaupanje v možnosti skupne poli- gospodarjenja ne bi uspešno deda je spoštovanje izvrševanja tike in medsebojnega dogovarja- lovala. Preko vas tovariši delegati skupaj dogovorjenih akcij vpraš- nja in povezovanja interesov vseh iskreno pozdravljam vse člane ljiva bolj, kot kdajkoli, da je v TOZD.	vaših temeljnih organizacij in de-
nekaterih TOZD resno poslab- Tovarišice in tovariši! Žal lovnih skupnosti z željo, da bi šan družbenoekonomski položaj, nimam priložnosti, da se zahva- uspešno, odgovorno in razumno Skratka, priče smo poskusom za- lim za plodno in uspešno sodelo- sprejemali odločitve tudi v na-piranja nekaterih delovnih in tudi vanje delegatov skupščine SOZD prej.
temeljnih organizacij, namesto IMP. Zato mi dovolite, da pora-	STANKO KRUMPAK
Stabilizacijska prizadevanja naših temeljnih organizacij
V IMP Glasniku št. 3-80, smo objavili izvlečke iz stabilizacijskih prizadevanj nekaterih naših TOZD, tokrat nadaljujemo naše zapise. O stabilizacijskih prizadevanjih bomo odslej redno poročali v redni številki našega časopisa. Upamo, da bomo kmalu lahko pisali tudi o rezultatih fZ ustalitvenih prizadevanj naših delavcev.
Temeljna organizacija združenega dela Montaža Maribor se bo za stabilizacijo prizadevala tako, da bo povečala produktivnost s tem, da bodo delo preko polnega delovnega časa odobravali delavcem le v tistih primerih, ko bi zaradi neopravljenega dela nastala družbena škoda. Poostriti nameravajo kontrolo bolniških izostankov. Izpopolniti imajo namen stimulativno nagrajevanje po delu. Do prvega marca so predvideli izdelavo osnutka novega pravilnika o normah. Družbenopolitične organizacije ir organi upravljanja bodo imeli svoje seje izven delovnega časa. Proizvodni proces računajo racionalizirati na ta način, da bodo vodje organizacijskih enot in skupin nenehno izboljševali organizacijo dela. Nadalje bodo za stabilizacijo delali 2 sobote. Njihovo relativno razmerje bo v letošnjem prvem četrtletju znašalo 3.800,00 dinarjev. O tem, kolikšna bo vrednost relativnega razmerja od prvega četrtletja dalje naj bi razpravljal delavski svet tega TOZD ob sprejemanju periodičnega obračuna za prvo letošnje trimesečje.
Za stabilizacijo namerava TOZD Klima montaža ukiniti delo prek polnega delovnega časa za režijske delavce. Delavci jih bodo opravljali samo v primerih, ko bo delo nujno potrebno. Nadalje bodo v tem TOZD prenehali plačevati kilometrino za službene vožnje z zasebnimi avtomobili režijskim delavcem. Poostriti imajo namen evidenco izhodov med delovnim časom; za izhod bodo morali imeti delavci ustrezne dovolilnice od vodij služb.
Relativno razmerje v tem TOZD znaša od 1. decembra lani 3.800,00 din.
TOZD Panonija se vklju-' čuje v stabilizacijo tako, da se bodo vse njene pripravljalne in proizvodne enote organizirale tako, da bo proizvodnja de javne jša. To pa na bi dosegli z odpravo čakanja na dostavljanje materiala na delovna mesta, z montažo in demontažo orodij in naprav itd.
Za zmanjšanje okvar strojev in orodij bodo vsakega zaposlenega delavca, ki uporablja orodje in stroje, seznanili s pravilno uporabo in z vzdrževanjem stroja in orodja. Poostrili bodo vhodno kontrolo materialov, medfazno kontrolo polizdelkov ter predpisali dovoljen odstotek izmeta. Za zmanjšanje števila bolezenskih izostankov bodo povečali kontrolo delavcev na domu. Zavzemali se bodo za zmanjšanje fluk-tuacije delavcev in se trudili, da bi dobivali nove delavce. Nadalje imajo namen zvečati produktivnost dela, znižati oziroma zadrževati nabavne cene (v ta namen bodo izdelali program znižanja cen). Prav tako predvidevajo znižati oziroma zadržati fiksne stroške (uvedba kontrole porabe pisarniškega materiala, delovnih oblek, zaščitnih sredstev, kontrola razsvetljave, porabe goriva, drobnega inventarja, reprezentanc#, povečanje kontrole stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja itd.).
Nenazadnje naj bi zniževali stroške osnovnega materiala. Vrednost njihovega relativnega razmerja je 3.450,00 dinarjev.
TOZD ITAK se bo za stabilizacijo prizadevala v tem smislu, da bo v vseh sektorjih in oddelkih dosledno izvrševala plan in rebalans plana za letošnje leto.
Povečali naj bi produktivnost dela za 8 odstotkov. Za tako povečanje se bodo v tem TOZD prizadevali tako, da bodo najbolj racionalno izkoristili delovni čas. V režiji nameravajo ukiniti
nje, zapolnili pa naj bi le tista delovna mesta, ki so pomembna za nadaljnji razvoj TOZD. Omejitev zaposlovanja pa naj bi ne vplivala na realizacijo mesečnih planov in tudi ne na uresničitev letnega plana.
Nadalje je v smislu stabilizacije v tem TOZD tnišljena ukinitev izplačevanja nadurnega dela režijskim delavcem. Le to bodo plačevali samo v primerih, ko bodo delavci delali nadure, da bi se odvrnila večja gospodarska škoda. Nadurno delo naj bi odobraval le direktor TOZD ali pa njegov namestnik.
V	stabilizacijske namene bodo delali 2 soboti (1. marca in 5. aprila letos) in naj bi te dve soboti delavci ne koristili letnega dopusta.
Sestanke samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij bodo tudi v tem TOZD imeli izven delovnega časa.
Kar zadeva vprašanje prodajnih cen, bo komercialna služba prek oddelka za kalkulacije analizirala strukturo prodajnih cen in odstopanja proizvodnih stroškov (lastna cena). Na osnovi gibanja cen repromateriala in storitev naj bi oddelek za kalkulacije mesečno izdelal poročila o višini lastne cene proizvodov. Prodajna služba pa naj bi na osnovi dobljenih podatkov uveljavljala nove prodajne cene.
Prodajna služba DO IKO naj bi se skupaj z razvojne tehnično službo prizadevala za zvečanje izvoza iz programa TOZD ITAK. Uvozne materiale pa naj bi nadomestili z ustreznimi domačimi materiali.
Glede na to, da TOZD plačuje delavcem za službene vožnje z zasebnimi avtomobili visoko kilometrino, namerava TOZD nabaviti avtomobil R-4.
Povečati imajo namen produktivnost za 8 odstotkov.
V	stabilizacijske namene bodo gospodarneje uporabljali orodja, drobni inventar, stroje itd. Skrbneje bodo izkoriščali delovni čas (točen nrihr,i) n? delo. pdbod ?. dela.
zmanjšanje bolniških stale-žev, zmanjšanje števila opravičenih in neopravičenih izostankov itd.).
Osebni dohodek že od 1. letošnjega januarja izplačujejo z vrednostjo relativnega razmerja 3.800,00 dinarjev.
Navedeno vrednost nameravajo obdržati pod pogojem, da bodo produktivnost zvišali za 8 odstotkov, ukinili ali vsaj znižali nadure, ukinili izplačilo gibljivega dela do konca letošnjega junija.
V TOZD Industrijska proizvodnja bodo stabilizacijsko ukrepali v tem, da bodo pospešili razvoj in prodajo izdelkov. Posodobili naj bi proizvodnjo z ustreznimi napravami, s pripomočki in z nakupom potrebnih osnovnih sredstev. Pospešiti imajo namen razvojno delo, zmanjšati proizvodne čase za 7 odstotkov (v poprečju) zmanjšati zaloge repromateriala in polizdelkov, zmanjšati vrednost nedokončane proizvodnje, vrednost uskladiščenih gotovih izdelkov. Nadalje
nameravajo pregledati dosedanji način naročanja materiala, določiti nov način dela in materialne normative, pregledati obračanje zalog^ vseh skladiščih preveriti uspešnost in usposobljenost skladiščnikov. V boljše gospodarjenje se bodo vključili tudi z ukinitvijo nadur, z ukinitvijo (v letošnjem letu) zaposlovanja režijskih delavcev, z omejitvijo izplačevanja dnevnic in potnih stroškov.
Vsi vodstveni delavci v TOZD IP naj bi poostrili nadzor nad uporabo energije (elektrika, voda, izključevanje varilnih transformatorjev, aparatov za' točkovno varjenje med malico itd.), pomožnega materiala, službenih in delovnih oblek itd.
V stabilizacijske namene naj bi dopolnili dosedanji način nagrajevanja, povečali produktivnost, poostrili delo vratarske službe.
Politiko osebnih dohodkov so v tem TOZD v celoti prilagodili resolucijskim dokumentom.
TOZD Panonija
SPREJEM NOVIH ČLANOV V ZVEZO KOMUNISTOV
V petek, 21. 3. 1980 so člani osnovne organizacije Zveze komunistov v TOZD »Panonija« sprejemali v svoje vrste nove člane. Lansko jesen so evidentirali sedem delavcev za sprejem v ZK. Od teh jih je pet obiskovalo seminar za novo sprejete člane. Vseh pet so soglasno na seji sprejeli v Zvezo komunistov. Sprejeli so: Ivana Raškoviča, Bela Dravca, Olgo Gorčan, Geza Lutharja, Vladimirja Šturma. Dva izmed teh sta iz neposredne proizvodnje.
Ugotovili so tudi, da je v vrstah komunistov v TOZD premalo delavcev iz neposredne proizvodnje. Del vzroka za takšno stanje nosijo tudi člani osnovne organizacije, saj so posvetili premalo pozornosti iskanju kandidatov se svoje vrst«*. Vzrok za to
pa je tudi ta, da je večina kolektiva mlada in živi pri starših na deželi in ti pa zaradi realigioznosti ne dovolijo, da bi se njihovi otroci vključili v vrste komunistov.
Del krivde za odklanjanje vstopa v vrste komunistov nosi tudi sorazmerno visoka članarina in tako se pojavijo tudi odgovori, da je komunist lahko tudi brez izkaznice in mu ni treba plačati članarine.
Na seji so zadolžili sekretarja!, osnovne organizacije, da opravi razgovore s posameznimi delavci, ki bi bili kandidati za sprejem v ZK, predvsem iz neposredne proizvodnje.
O rezultatih razgovora bodo pa nato razpravljali na eni izmed prihodnjih sej osnovne"organizacije.
DELEGATI ORGANOV UPRAVUANJA
V___________________________J
Sredi letošnjega marca smo izvolili nove delegate v organe upravljanja, ker je mandat prejšnjim potekel. Poleg imen delegatov organov upravljanja objavljamo še sestav nekaterih drugih organov in pa imena predsednikov, oz. sekretarjev družbeno
DELAVSKI SVET SOZD
političnih organizacij. Krepkeje tiskana imena so predsedniki posameznih organov. Pri delavskem svetu sozda in zborov interne banke je na prvem mestu napisan delegat, ,na drugem pa njegov namestnik.
TOZD, DS	DELEGAT IN NJEGOV NAMESTNIK
OV
KM
MK
DS PROMONT
Janez Ocepek, Ludvik Maček Janez Kupljenik, Janez Korenčan Jože Cetinski, Marija Mozetič Marjan Tičar, Jože Kotar
SVET SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE SOZD
DO	DELEGAT
4 PROMONT PMI
EMOND
KLIMAT
IKO
LIVAR
KLIMA
IZIP
DS SOZD in IB
Marjan Tičar Mira Obran Franc Brenčič Vinko Bogataj Franc Češnovar Marjan Jovan Drago Orač Mijo Tisaj Andrej Pogačar
MM	Milan Kerkez, Rudolf Uranjek
IB	Jožica Flere, Ivan Pograjc
BLISK	Jože Šebčk, Viktor Vrečič
EKO	Anton Borovnik, Jože Bračič
DS PMI	Janko Siranko, Jože Puhan
EM	Marjan Terčič. Albin Jakončič
DVIGALO	Henrik Škantelj, Danilo Držan
TEN	Martin Vidergar, Borut Sekula
ISO	Miloš Bračič, Alojz Mlakar
DSEMOND	Demetrij Uran. Andrej Hudoklin
KP	Ivan Celija. Vladimir Pirc
TIO	Simeon Oblak, Silvij Velikanje
PAN	Olga Lazar, Franc Klemenčič
DS KLIMAT	Jasna Gruden, Karel Tiegel
TRATA	Aleksander Slanovec, Tereza Novak
ITAK	Jatiez Rotar. Igor Bajec
SKIP	Ivan Češnovar, Tomaž Kotar
DS IKO	Marko Drobež, Zvone Štrekelj
LSNL	Jože Mravlja, Marjan Oltra
HVA	Ivo Smodiš, Dušan Bedene
LBK	Stevo Popovič, Marijan Andrič
DS LIVAR	Borut Wildmann, Franc Rovanšek
IP	Branko Mernik, Ludvik Krajcer
MP	Silvo Fendre, Anton Kralj
DS KLIMA	Jože Lorbek, Janez Leben
INŽ	Jože Kranjc. Miran Gorriol
PB	Gregor Kenig. Zlatko Zorčec
ZAST	Metka Zupančič, Sonja Varl
IC	Gabrijela Kovač, Marija Fekonja
DSIZIP	Marjana Ovsenik, Dušan Hočevar
DS SOZD	Tone Štrus, Helena Križaj
DS IB	Viljem Semolič, Kristina Zevnik
ZBOR INTERNE BANKE	
TOZD	DELEGAT, NAMESTNIK
OV	Janez Brajer, Anton Primc
KM	Janez Žagar, Vinko Lapuh
MK	Ivan Batagelj, Zorko Cerkvenik
MM	Rado Zupan
IB	Franc Lešnik
BLISK	Jože Prša
EKO	Velinka Čoki, Ema Širovnik
EM	Oliva Marušič, Marica Urbas
DVIGALO TEN	Leopold Fakin, Dolores Stražar Božidar Cunder, Štefka Kavčič
ISO	Janez Majcen. Alojz Klevže
KP	Slavica Poznič, Kristina Lazarevski
TIO	Silva Kosmač, Marica Bončina
PAN	Janko Sever, Gizela Horvat
TRATA	Janez Smole, Alojz Gognjavec
ITAK	Ludvik Prušek, Alojzij Slak
SKIP	Boris Bernetič, Marjan Bečan
LSNL	Bogomir Hofbauer, Martin Škof
HVA	Vojteh Hočevar, Jože Zadražnik
LBK	Ivan Janežič, Marjan Čuden
IP	Anton Klakočer, Mihael Močnik
MP	Mirko Koprivnik, Hermina Čretnik
INŽ	Jože Podrgajs, Mijo Tisaj
PB	Bojan Šijanec, Ivanka Hozjan
ZAST	Mitja Ogrinc, Milena Petje
IC	Ida Kurent, Cirila Ketiš
ODBOR SAMOUPRAVNE	
DELAVSKE KONTROLE IB	
DO	DELEGAT
PROMONT	Alojz Jankovec
PMI	Marija Habjan
EMOND	Polonca Vrhovnik
KLIMAT	Milan Stegu
IKO	Ivan Bolha
LIVAR	Jožica Markovič
KLIMA	Vili Bertole
IZIP	Peter Levart
*		SVET INŽENIRINGA
SVET USTANOVITELJIC		
PODJETJA V TUJINI —		L Anton Zima
IMP METALL GmBh, AVSTRIJA		2. Vladimir Ulčar
		3. Franc Kumše
L Janez Stanovnik		4. Vlastimir Boh
2. Rudi Geršak		5. Lado Mazovec
3. Jože Podergajs		6. Valentin Mendiževec
4. Boris Gazvoda		7. Alojz Zupanc
5. Gorazd Kordelič		8. Janez Miklavc
6. Julij Čuk		9. Janez Stanovnik
7. Frariek Lazar		10. Viljem Semolič ■ i -■	■	'	' r	-t U	‘
10.	Bogdan Rejc
11.	Pavel Štrubelj
12.	Vinko Tratnik
13.	Ivan Turk
14.	Bojan Vukšinič
15.	Pavel Zofič
DELAVSKI SVET
TOZD OV
1.	Vlado Bračko
2.	* Janez Brajer /
3.	Janez Igličar
4.	Alojz Jankovec
5.	Marjan Košir
6.	Ludvik Maček
7.	Franc Pavlin
8.	Štefan Preglej
TOZD KM
1.	Janez Cerar
2.	Vinko Tratnik
3.	Bojan Vukšinič
4.	Pavel Zofič
TOZD MK
1.	Silvo Germanis
2.	Vojko Paliska
3.	Bogdan Kodrič
4.	Jasna Hrvatin
5.	Božidar Markovič
DS
1.	Marjan Močnik
2.	Irena Švab
NOTRANJA ARBITRAŽA
1.	Marjan Košir
2.	Jože Kramarič
3.	Milovan Vulovič
4.	Dušan Kecman
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Janez Jesihar
2.	Alojz Balkovec
3.	Josip Didovič
4.	Janez Sterle
5.	Janez Šošterič
TOZD
Ogrevanje vodovod
DELAVSKI SVET
1.	Ivan Bitenc
2.	Janez Brajer
3.	Anton Muc
4.	Janez Igličar
5.	Ludvik Maček
6.	Andrej Dolničar
7.	Rudi Brlečič
8.	Rudi Vrbovšek
9.	Leopold Breskvar
10.	Jože Kočevar
11.	Marjan Remih
12.	Viktor Lavrač
13.	Alojz Jankovec
14.	Srečo Serajnik
15.	Jakob Pižem
16.	Jože Magdalenič
17.	Milorad Cvijič
18.	Dragiša Maksič
19.	Drago Novak
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
L Jože Požrl
2.	Janez Jesihar
3.	Peter Bore
4.	Vinko Luznar
5.	Alojz Balkovec
DISCIPLINSKA KOMISIJA
L Jože Avbelj
2.	Vili Muc
3.	Jože Žagar
4.	Stane Osredkar
5.	Marija Dremelj
6.	Franc Hren
7.	Janez Rešek
8.	Janez Krištofelc
9.	Dionizij Valjevec
TOZD Klima montaža
DELAVSKI SVET
L Janez Cerar
2.	Edo Drgan
3.	Miran Francekovič
4.	Jože Gregorčič
5.	Drago Kačar '6. Vinko Lapuh
7.	Milan Mustar
8.	Franc Papež
9.	Marjan Rakovec
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Janja Bolta
2.	Janez Debeljak
3.	Franc Tomše
4.	Ignac Zaletelj
5.	Milan Žurga i
DISCIPLINSKA KOMISIJA L Martin Sirk
2.	Franc Balant
3.	Josip Didovič
4.	Marjan Omerzel
5.	Stanislav Jesenovec
6.	Franc Pavlič
TOZD Montaža Koper
DELAVSKI SVET
L jSilvo Germanis
2.	Boris Bordon
3.	Egidij Grabar
4.	Marjan Šuber
5.	Vinko Krmac
6.	Vojko Paliska
7.	Damjan Pegan
8.	Ljubo Peternel
9.	Franko Čendak
10.	Julijan Carli
11.	Darinka Cunja
12.	Franjo Paušič
13.	Vinko Tušar
14.	Vojko Habe
15.	Franc Lampe
16.	Silvo Boštjančič
17.	Sebastjan Kumar
18.	Vlado Bončina
19.	Edi Antolovič
DISCIPLINSKA KOMISIJA L Boris Legiša
2.	Boris Pucer
3.	Valerij Lovrenčič
4.	Stane Reissner
5.	Stjepan Koprivec
6.	Lucijan Sabadin
7.	Anica Nabernik
8.	Jasna Kocjančič
9.	Tiberij Lemut
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
L Ivan Čebron
2.	Mirko Paliska
3.	Janez Sterle
4.	Mira Peternelj
5.	Drago Rupnik
DELOVNA SKUPNOST
DELAVSKI SVET
L Cilka Brlečič
2.	Marjan Habjan
3.	Jože Kotar
4.	Emil Lorenci
5.	Marta Mrak
6.	Dušan Okoren
7.	Miran Poljanšek
8.	Irena Švab
9.	Vika Štravs
10.	Marjan Tičar
11.	Slavko Žagar
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
L Risto Dangijev
2.	Stane Hribar
3.	Majda Slapar
4.	Janez Tabernik
5.	Zvonko Vovk
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Vinko Gleščič
2.	Marta Hribar
3.	Leopold Ivanc
4.	Martin Kosmina
5.	Dušan Simšič
6.	Milan Tomac
7.	Janez Žagar
8.	Jože Brezar
9.	Jovan Jurišič
DO PMI
DELAVSKI SVET
TOZD MM
1.	Milan Kerkez
2.	Stanko Koležnik
3.	Franc Koren
4.	Jurij Kuhar
5.	Franc Muršič
6.	Janez Šajt
7.	Milan Toplak
8.	Branko Zidarič
TOZD IB
1.	Uroš Prodanovič
2.	Janez Roš
TOZD BLISK
1.	Karel Kolar
2.	Branko Šavel
3.	Ludvik Števančec
4.	Jože Brdnik
5.	Janez Kuzma
TOZD EKO
L Janez Polanec
2.	Anton Volgemut
3.	Lovro. Kostanjevec
4.	Ivo Gobec
5.	Franc Kunčnik
DELOVNA SKUPNOST
1.	Marija Habjan
2.	Martin Kovač
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Boris Šorgo
2.	Ivan Krmpotič
3.	Vili Varga
4.	Andrej Plavčak
5.	Milojka Sitar
SKUPNA DISCIPLINSKA KOMISIJA (TOZD MM, IB, DS)
1.	Rudi Kosmačin
2.	Ivan Pem
3.	Vlado Žirovnik
4.	Jože Lubej
5.	Milan Berlič
6.	Franc Ratajc
7.	Marjeta Dikaučič
8.	Marjeta Stanišič
9.	Alojz Ajdnik
10.	Ivan Valcl
11.	Rajko Jeler
TOZD Montaža Maribor
DELAVSKI SVET
1.	Anton Bela
2.	Milan Belej
3.	Drago Dragšič
4.	Marjan Bekonja
5.	Franc Huzjak
6.	Jurij Kuhar
7.	Zvonka Karažinec
8.	Ivan Lah
9.	Bojan Marinič
10.	Franc Muršič
11.	Anton Rebernak
12.	Janez Šajt
13.	Franc Štumberger
14.	Rudolf Uran jek
15.	Rado Zupan
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Franc Avguštiner
2.	Cveto Krajnc
3.	Franc Kurnik
4.	Marcel Mejač
5.	Boris Šorgo
TOZti
Inženirski biroji Maribor
DELAVSKI SVET
1.	Milan Berlič
2.	Karel Delakorda
3.	Jožica Flere
4.	Ivan Pograjc
5.	Uroš Prodanovič
6.	Janez Roš
7.	Dušan Šulek
8.	Igor Založnik
9.	Branko Žižek
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Zdenka Gašparič
2.	Marko Grošelj
3.	Ivan Krmpotič
TOZD
Blisk Murska Sobota
DELAVSKI SVET
1.	Bojan Skalar
2.	Marija Fujs
3.	Valentin Jantolek
4.	Karel Kolar
5.	Branko Šavel
6.	Stanko Kavaš
7.	Franc Horvat
8.	Marjan Zobarič
9.	Janez Toplak
10.	Ludvik Š krilec
11.	Ludvik Števančec
12.	Janez Kuzma
13.	Franc Donša
14.	Nikolaj Brfnič
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Vili Varga
2.	Franc Gregor
3.	Franc Keršič
4.	Franc Donša
5.	Jože Forjan
DISCIPLINSKA KOMISIJA
L Jože Papič
2.	Ivan Šantavec
3.	Zlatko Devetak
4.	Dezider Lulik
5.	Franc Farič
6.	Jože Papič
TOZD
Elektrokovinar Ruj
DELAVSKI SVET
1.	Terezija Rajh
2.	Rafko Svenšek
3.	Danilo Papež
4.	Janko Veršič
5.	Peter Mlinarič
6.	Alojz Rampre
7.	Anton Volgemut
8.	Stanko Bedenik
9.	Viktor Janžekovič
10.	Zlatko Klemenčič
11.	Slavko Polažar
12.	Mirko Anžel
13.	Franc Kunčnik
14.	Janez Sagadin
15.	Ivo Gobec
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Andrej Plavčak
2.	Franc Kajne
3.	Franc Serdinšek
4.	Peter(Kukovec
5.	Jože Štumberger
DISCIPLINSKA KOMISIJA L Franc Fridl
2.	Miro Lačen
3.	Tomo Benkovič
4.	Anton Feguš
5.	Željko Sarič
DELOVNA SKUPNOST
DELAVSKI SVET
1.	Jože Puhan
2.	Marija Dresler
3.	Marlena Zgoznik
4.	Ljubomir Puškaš
5.	Marija Habjan
6.	Erika Jarc
7.	Nežka Kramarič
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Jože Škofič
2.	Milojka Sitar
3.	Mira- Cotar -
DO EMOND
DELAVSKI SVET
TOZD ELEKTROMONTAŽA
1.	Miro Koželj
2.	Adolf Krčar
3.	Peter Močnik
4.	Janez Ovca
5.	Stjepan Panič
6.	Ciril Peterlin
TOZD DVIGALO
1.	Marjan Kopitar
2.	Marjan Kukovec
3.	Branko Gorjup
TOZD TEN
L Tomaž Miklič
2.	Stane Polanc
3.	Janez Smolnikar
4.	Ivan Zoretič
5.	Boris Zupančič
TOZD ISO
1.	Oto Bauman
2.	Mirko Kračun
DELOVNA SKUPNOST
1. Marjan Žagar
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
TOZD ELEKTROMONTAŽA
1. Roman Gabrovšek
TOZD TEN
1. Stane Štefan
TOZD DVIGALO
L Brane Vulovič
TOZD ISO
1. Starko Nečemer
DELOVNA SKUPNOST
1.	Leninka Koleša
TOZD Elektromontaža
DELAVSKI SVET
L Andrej Berčič
2.	Franc Bolta
3.	Miro Grčar
4.	Jože Gregoran
5.	Ludvik Horvat
6.	Jože Jevnikar
7.	Anton Jošt
8.	Branko Langus
9.	Terezija Laznik
10.	Miro Klemenc
11.	Adi Kovačič
12.	Vinko Merc
13.	'-'rane Merkun
14.	Ivan Mohar
15.	Silva Novak
16.	Štefan Panič
17.	Ciril Peterlin
18.	Dušan Radkovič
19.	Slavko Robič
20.	Josip Slunjski
21.	Jože Soršak
22.	Marjan Terčič
23.	Ivan Volavšek
24.	Roman Železnik
25.	Stane Žlogar
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Uroš Ambrošič
2.	Vinko Horjak
3.	Henrik Jankovič
4.	Blaga Juvan
5.	Tomislav Križaj
6.	Jože Miklavčič
7.	Marija Mlinar
8.	Janez Petrovčič
9.	Zlatko Plačko
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Jure Flajnik
2.	Roman Gabrovšek
3.	Stane Gregorc
4.	Anton Žakelj
5.	Igor Žitko
TOZD
Tovarna elektro naprav
DELAVSKI SVET
1.	Marjan Baloh
2.	Franc Bavec
3.	Anton Bezjak
4.	Franc Bolta
5.	Ladislav Gaertner
6.	Rihard Hribar
7.	Danica Keber
8.	Marjan Korinšek
9.	Stane Košak
10.	Miro Latinčič
11.	Janez Ocepek
12.	Franc Prošek
13.	Štefan Ribič
14.	Nada Slobodnjak
15.	Štefan Smrekar
16.	Dominik Struna
17.	Leopold Tomšič
18.	Marjan Uhan
19.	Franc Videnič
20.	Polonca Vrhovnik
21.	Boris Zupančič
DISCIPLINSKA KOMISIJA
L Vladimir Lužnik
2.	Anton Oven
3.	Branko Praznik
4.	Jože Selan
5.	Franc Zupančič
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Janez Hren
2.	Pero Ilič
3.	Ciril Martinc
4.	Vlasta Repar
5.	Zdravko Velkavrh
TOZD Dvigalo
DELAVSKI SVET
1.	Frano Antič
2.	Izidor Brlečič
3.	Miroslav Buh
4.	Jože Fortuna
5.	Vladimir Gerdina
6.	Bairo Hasanagič
7.	Alojz Indof
8.	Matej Jamnikar
9.	Marija Jakopin
10.	Ivan Kotolenko
11.	Slobodan Ristevski
12.	Janez Smrekar
13.	Dolores Stražar
14.	Anto Tadič
15.	Drago Vidmar
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Marjan Peterlin
2.	Franc Požar
3.	Jože Lazar
4.	Anton Sušeč
5.	Jože Košak
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Vojko Škerbec
2.	Stanislav Vatovec
3.	Franc Špehar
4.	Jožef Rabuzin
5.	Božidar Butala
TOZD Industrija stikalne opreme
DELAVSKI SVET
1.	Anton Jakopič
2.	Oto Bauman
3.	Anton Šretl
4.	Štefan Pravst
5.	Henrik Knez st.
6.	Alojz Mlakar
7.	Mirko Kračun
8.	Ivan Lovec
9.	Daniel Černec
10.	Stojan Šmid
11.	Miloš Bračič
12.	Vinko Padušek
13.	Branko Klančnik
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Florjan Ajtič
2.	Drago Bohak
3.	Črtomir Koren
4.	Dominik Kline
5.	Jože Žnidar
6.	Franc Brumec
7.	Jože Kokot
8.	Vilko Premru
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Ivan Cvahte
2.	Ivan Gorenjak
3.	Erik Mihelag
4.	Irena Vedečnik
5.	Franc Juhart
DELOVNA SKUPNOST
DELAVSKI SVET
1.	Marija Babič
2.	Ivo Cvek
3.	Milena Doberšek
4.	Ljubiša Jakovljevič
5.	Majda Jurša
6.	Ivo Križnič
7.	Bogdan Maravič
8.	Željko Moškun
9.	Franc Podlipec
10.	Boris Vuga
11.	Alojz Zevnik
12.	Anita Zupančič
13.	Marjan Žagar
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Karel Cotič
2.	Ana Liščinski
3.	Jože Štempelj
4.	Ivan Završnik
5.	Ila Zupančič
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
L Leninka Koleša
2.	Stanko Režek
3.	Alojz Umek
4.	Stane Zorman
5.	Marjana Žvikart
DO KLIMAT
DELAVSKI SVET TOZD KP
1.	Ivan Celija
2.	Stane Majhen
3.	Vladimir Pirc
4.	Janez Škrabec
TOZD TIO
1.	Mirko Sedej
2.	Albin Pirih
3.	Slavko Pelhan
4.	Miloš Poljanšek
TOZD PANONIJA
1.	Franc Klemenčič
2.	Alojz Barbarič
3.	Terezija Bačvič
4.	Jože Kouter
5.	Štefan Legan
6.	Albin Mikula
7.	Anton Utroša-
8.	Alojz Švec
DELOVNA SKUPNOST
1.	Janez Dolinar
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
TOZD KP
1.	Slavko Cesar
2.	Stane Krvina
Tozd tio
1.	Edi Sedej '2. Vinko Mohorič
TOZD PAN
1. Ivan Kos
DS
1. Vinko Bogataj
TOZD Klima proizvodnja
DELAVSKI SVET
1.	Milan Becele
2.	Jana Berlan
3.	Jože Bevcer
4.	Vlado Drobež
5.	Dušan Farič
6.	Danica Gobec
7.	Vojko Grden
8.	Stane Majhen
9.	Borislav Nedič
10.	Vladimir Pirc
11.	Rudi Podpečan
12.	Velizar Prvulovič
13.	Ivan Rušeč
14.	Nada Ulčar
15.	Bojan Zatler
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Alojz Agnič
2.	Anton Jamnik
3.	Stjepan Šimunič
4.	Anton Vreček
5.	Jerko Bodljaj
6.	Ciril Živec
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Slavko Cesar
2.	Ciril Grošelj
3.	Janez Kosem
4.	Stane Krvina
5.	Rajko Zalokar
TOZD Tovarna instalacijske opreme
DELAVSKI SVET
1.	Janez Murovec
2.	Ciril Rupnik
3.	Anton Bajec
4.	Silvij Eržen
5.	Miro Šinkovec
6.	Slavko Jereb
7.	Ivan Peternelj
8.	Andrej Likar
9.	Evgen Gantar
10.	Darko Tratnik
11.	Igor Bončina
12.	Venceslav Hvala
13.	Mirko Zajec
14.	Zdravko Hvala
15.	Ivan Petrič
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Emil Tratnik
2.	Jože Sedej
3.	Franc Troha
4.	Pavel Gnezda
5.	Marijan Bizjak
6.	Franci Brus
7.	Marko Likar
8.	Bojan Sever
9.	Marija Jereb
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Marica Bončina
2.	Ivo Vencelj
3.	Ivan Brus
4.	Ivan Zajc
5.	Srečko Mrak
TOZD PANONIJA
DELAVSKI SVET
1.	Štefan Legen
2.	Anton Bakan
I
3.	Bela Bagari
4.	Ivan Cesar
5.	Miroslav Čeh
6.	Jože Erjavec
7.	Zltan Godina
8.	Martin Horvat
9.	Alojz K er ec
10.	Olga Lazar
11.	Albin Mikola
12.	Avgust Pajek
13.	Jože Režonja
14.	Ludvik Škalič
15.	Alojz Švec
16.	Jože Škrlec
17.	Jože Škafar
18.	Anton Utroša
19.	Jože Tkalec
20.	Martin Vaš cer
21.	Ivan Varga
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Jože Tivadar
2.	Štefan Čeh
3.	Štefan Nemec
4.	Franc Lukančič
5.	Slavko Santro
6.	Alojz Zorko
7.	Boris Jurakovič
DELAVSKA KONTROLA
1.	Jože Kuferšin
2.	Ivan Kos
3.	Sonja Kardoš
4.	Alojz Kouter,
5.	Martin Kozlar
6.	Janez Merica
7.	Anton Smodiš
DELOVNA SKUPNOST
DELAVSKI SVET
1.	Janez Dolinar
2.	Anton Dobravec
3.	Katja Ferlan
4.	Maja Pečkaj
5.	Karel Tiegel
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Vinko Bogataj
2.	Anica Gole
3.	Boris Krivic
DISCIPLISKA KOMISIJA
1.	Jože Javornik
2.	Milena Drašler
3.	Branko Pirc
4.	Zlatka Rebec
5.	Jerko Bodlaj
6.	Ciril Živic
DO IKO
DELAVSKI SVET
TOZD TRATA
1.	Stane Zagoričnik
2.	Stipe Komadina
3.	Janez Čepeljnik
4.	Andrej Božičnik
5.	Tomo Pulič
6.	Mijo Goričanec
7.	Milivoj Zakšek
TOZD ITAK
1.	Janez Hribar
2.	Igor Jerina
3.	Alojzij Slak
4.	Slavko Somrak
TOZD SKIP
1.	Jože Brinovec
2.	Slavko Kastelic
3.	Miroslav Lavrenčič
4.	Branko Sobočan
5.	Peter Zorman
DELOVNA SKUPNOST
1.	Leopold Škander
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
TOZD TRATA:
1.	Stane Slapnik
2.	Milan Bernik
TOZD ITAK:
1.	Ivan Bolha
2.	Ferdinand Premelč
TOZD SKIP:
1.	Dimitrije Časovič
2.	Franc Češnovar
DS:
1.	Klara Kozina
TOZD Trata
DELAVSKI SVET
1.	Dragutin Cvetkovič
2.	Anton Zalar
3.	Mitar Savič
4.	Mihael Kranjc
5.	Viktor Murko
6.	Peter Slapšak
7.	Stane Zupančič
8.	Janez Robida
9.	Peter Šešelj
10.	Martin Brinovec
11.	Miro Vujanič
12.	Emil Topolnik
13.	Lambert Jereb
14.	Stane Zagoričnik
15.	Anton Plantan
16.	Stanislav Savič
17.	Jože Lavrič
18.	Anica Pantar
19.	Anton Reberšek
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Miroslav Vodnik
2.	Marjan Ceglar
3.	Franc M ase 1 j
4.	Zvone Volf
5.	Marija Murko
6.	Janez Bečan
7.	Ciril Cimerman
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Milenko Dženadič
2.	Franc Gimpelj
3.	Nikolaj Pezdirc
4.	Alojzija Vogrinc Hribar
5.	Jože Jerina
TOZD Itak
DELAVSKI SVET
1.	Alojz Ferkolj
2.	Igor Jeriha
3.	Jože Kmet
4.	Anton Križan
5.	Milan Nagode
6.	Rotar Janez
7.	Josip Rušeč Ginter
8.	Jože Toplak
9.	Anton Velkavrh
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Alojz Tome
2.	Igor Bajec
3.	Franc Bobič
4.	Ciril Cimerman
5.	Anton Križan
6.	Janez Bečan
7.	Kržiščnik Jaka
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Ivan Bolha
2.	Vlado Gogov
3.	Brane Matko
4.	Aloz Petelinkar
5.	Ferdinand Premelč
TOZD Skip
DELAVSKI SVET
1.	Mile Štrbac
2.	Ranko Tiča
3.	Marjan Jeraj
4.	Jože Brinovec
5.	Miro Bratina
6.	Bojan Marucelj
7.	Stane Dolinar
8.	Jože Habjan
9.	Ivan Češnovar
10.	Slavko Kastelic
11.	Ivan Jenko
12.	Anton Gradišek
13.	Branko Sobočan
14.	Janez Štefe
15.	Janez Kovačič
16.	Marjan Strojan
17.	Franc Stanonik
ODBOR DELAVSKE KONTROLE
1.	Janez Bečan
2.	Franc Češnovar
3.	Milan Horvat
4.	Branislav Vujin
5.	Ivan Zadnikar
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1 • Dimitrije Čosovič
2.	Nikica Kombura
3.	Stane Oblak
4.	Marjan Strojan
5.	Viljem Trampuš
6.	Ciril Cimerman
7.	Jaka Kržiščnik
DELOVNA SKUPNOST
DELAVSKI SVET
1.	Alenka Bajec
2.	Pavla Bratina
3.	Marko Drobež
4.	Frančiška Kranjec
5. Aleksandra Skočir	DISCIPLINSKA KOMISIJA	SAMOUPRAVNA
6. Marija Šporar		DELAVSKA KONTROLA
7. Franc Tofant	1. Karel Andoljšek	
8. Jožica Velikonja	2. Marko Drobež	1. Pavle Avžlahar
9. Ladislav Zupančič	3. Jožica Eržen	2. Cvetka Jerlah
	4. Jelena Kolarič	3. Jasminka Kemperle
	5. Ciril Cimerman	4. Stane Kladnik
		5. Klara Kozina
DO LIVAR
4.	- Alojz Skubic
5.	Vinko Hribar
6.	Ivan Janežič
7.	Danica Miklavčič
8.	Jože Petrič
9.	Jože Košak
10.	Vinko Blatnik
11.	Jože Grden
DELAVSKI SVET
TOZD LSNL
1.	Slavko Gomilar
2.	Rudi Hribar
3.	Zlatko Klemen
4.	Jože Mravlja
5.	Marjan Oltra
6.	Jože Perkovič
7.	Jože Sadar
8.	Martin Škof
9.	Janez Vodenšek
10.	Miha Zajc
11.	Franc Zaletel j
12.	Alojz Zupančič
TOZD HVA
1.	Franc Kastelic
2.	Alojz Mirčavčič
3.	Ivo Smodiš
TOZD LBK
1.	Ivan Janežič
2.	Štefan Žižek
3.	Stevo Popovič
DELOVNA SKUPNOST
1.	Srečo Klopčar
2.	Ljuba Košiček
3.	Bojan Šušterič
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Iztok Munih
2.	Miha Dovč
3.	Janez Hrovat
SVET DELAVSKE KONTROLE
1.	Majda Janežič
2.	Polde Pušljar
3.	Franc Murgelj
4.	Branko Špendal
5.	Franc Perme
6.	Franc Žagar
7.	Lojze Hribar
8.	Franc Škrbec
SVET DELAVSKE KONTROLE
1.	Anton Godec
2.	Peter Iskra
3.	Majda Janežič
4.	Marjan Jovan
5.	Alojz Rogelj
TOZD
Hladnovodne armature
DELAVSKI SVET
1.	Janez Hrovat
2.	Franc Kastelic
3.	Jože Kastelic
4.	Alojz Miklavčič
5.	Miro Papež
6.	Ivo Smodiš
7.	Janez Vrenčur
8.	Jože Zaletel
9.	Jože Zaletel
SVET DELAVSKE KONTROLE
1.	Slavko Bedene
2.	Jože Čož
3.	Ivan Mrzel
4.	Franc Murgelj
5.	Branko Špendal
TOZD
Livarna barvnih kovin
DELAVSKI SVET
1.	Janez Alauf
2.	Marijan Andrič
3.	Drago Boldin
4.	Marjan Čuden
5.	Franc Gašperič
6.	Franc Hribar
7.	Ivan Janežič
8.	Alojz Kastelic
9.	Marjan Križman
10.	Jože Marinič
11.	Stevo Popovič
SVET SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Živko Caran
2.	Franc Perme
3.	Jože Pijanec .4. Silvo Pintar
5.	Spomenko Prpič
DELOVNA SKUPNOST
DELAVSKI SVET
1.	Jožica Jakopin
2.	Ivica Jesenšek
3.	Franc Koporec
4.	Iztok Munih
5.	Jože Petrič
6.	Franc Rovanšek
7.	Bojan Šušterič
8.	Jerica Verčič
SVET DELAVSKE KONTROLE
1.	Branko Hočevar
2.	Lojze Hribar
3.	Hedvika Praznik
4.	Franc Škrbec
5.	Irena Šušterič
TOZD Livarna sive in nodularne litine
DELAVSKI SVET
1.	Rajko Arkar
2.	Rudi Hribar
3.	Drago Kohek
4.	Jože Mostar
5.	Jože Mravlja
6.	Rozi Oltra
7.	Cveto Ozimek
8.	Franjo Perič
9.	Jože Perkovič
10.	Jfnez Vodenšek
11.	Franc Zaletel j
12.	Miha Zajc
13.	Alojz Zupančič
DELAVSKI SVET
TOZD IP
1.	Marjan Z grabljic
2.	Branko Mernik
3.	Franc Koritnik
4.	Ivan Polšak
5.	Boris Petrina
6.	Marija Brežnik
7.	Martin Potočnik
8.	Boris Golob
9. Miha Lipuš
10.	Ludvik Krajcer
11.	Jože Škafar
TOZD MP
1.	Viti Selič
2.	Helga Volk
3.	Janez Leben
4.	Jože Lorbek
5.	Ana Paj
DELOVNA SKUPNOST
1.	Anton Kralj
2.	Marjan Podbreznik
3.	Milan Kugler
4.	Jože Hauptman
5.	Franc Horjak
6.	Silvo Fende
7.	Branko Bugarin
SVET SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Konrad Kaučič
2.	Vili Bertole
3.	Branko Bugarin
4.	Anka Pfoder
5.	Drago Orač
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	Stane Novak
2.	Erich Weissenbach
3.	Milan Kos
4.	Anton Vodeb
5.	Frido Sotošek
6.	Franc Zdovc
7.	Majda Lednik
8.	Jože Vrečer
9.	Erna Kos
10.	Ivan Bratanič
11.	Marjan Cvek
TOZD
Industrijska proizvodnja
DELAVSKI SVET
1.	Marjan Zgrabljič
2.	Mirko Bevc
3.	Branko Mernik '
4.	Franc Koritnik
5.	Ivan Polšak
6.	Boris Petrina
7.	Rajko Ribezel
8.	Marija Brežnik
9.	Martin Potočnik
10.	Boris Golob
11.	Miha Lip uš
12.	Ludvik Kraj cer
13.	Jože Škafar
KOMISIJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Konrad Kaučič
2.	Vili Bertole
3.	Anica Kramer
4.	Marjan Majcen
5.	Alojz Vajdec
6.	Alojz Počkaj
TOZD
Montažna proizvodnja
DELAVSKI SVET
1.	Anton Kralj
2.	Branko Brežnik
3.	Milan Kugler
4.	Franc Horjak
5.	Adolf Tanšek
6.	Anton Hauptman
7.	Branko Bugarin
8.	Šibo Fonde .4.
9.	Rade Kneževič
10.	Anton Gerl__
11.	Marjan Podbreznik
KOMISIJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Branko Bugarin
2.	Alojz Pinter
3.	Anka Pfoder
4.	Ivan Karner
5.	Miran Deželak
6.	Dani Lenardič
DELOVNA SKUPNOST
DELAVSKI SVET
1.	Jože Lorbek
2.	Rezika Brežnik
3.	Jožica Lečnik
4.	Helga Vott	'
5.	Vlasta Mohorič
6.	Ana Paj
7.	Vili Selič
8.	Janez Leben
9.	Hermina Sikošek
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Marija Koprivnik
2.	Drago Orač
3.	Marjeta Bevc
4.	Drago Dora
5.	Valerija Kadilnik
6.	Leon Madronič
DO IZIP
DELAVSKI SVET
TOZD INŽENIRING
1.	Nataša Peternel
2.	Jože Zver
3.	Jakob Stržinar
4.	Milan Krajc
5.	Ladislav Tompa
6.	Drago Leben
7.	Franc Gerjol
TOZD PROJEKTIVNI BIRO z
1.	Boris Gobec
2.	Primož Goslar
3.	Dušan Holzbauer
4.	Andrej Jesenšek
5.	Franc Kobal
6.	Fanči Perko
7.	Zdenka Šlibar
8.	Dušan Udovič
TOZD ZASTOPSTVA
1.	Stane Pintar
2.	Vlado Rovšek
3.	Jože Marolt
4.	Leopold Šega
5.	Stojka Zalaznik
TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER
1.	Erna Tadič
2.	Martina Strmšek
3.	Marko Kobentar
DELOVNA SKUPNOST
1. Milena Antončič
SVET SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
TOZD INŽENIRING
Mijo Tisaj
TOZD PROJEKT. BIRO
Slavko Vasič
TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER
Marjan Zalokar
DELOVNA SKUPNOST
Ljubo Alič
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	MARJAN Praprotnik
2.	Nevenka Dornik-Šajnič
3.	Peter Gspan
4.	Jana Wenzel
5.	Elka Rojnik
6.	Milka Sraka
7.	Vinko Dečman
TOZD Inženiring
DELAVSKI SVET
1.	Majda Šmigoc
2.	Nataša Peternel
3.	Ivan Ferk
4.	Alenka Zupan
5.	Jože Zver
6.	Franc Mrhar
7.	Ana Doroški
8.	Silvan Ban del
9.	Franc Hočevar
10.	Milan Krajc
11.	Igor Meliva
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
1.	Mijo Tisaj
2.	Bara Krašna
3.	Ivan Ferk
TOZD Projektivni biro
DELAVSKI SVET
1.	Drago Ambrož
2.	Franc Anderlič
3.	Rudi Bensa
4.	Fedor Cankar
5.	Primož Goslar
6.	Metod Pečar
7.	Fanči Perko
8.	Andrej Povšič '
9.	Anton Prah
10.	Zdenko Roič
11.	Milko Sotlar
12.	Alojz Šafarič
13.	Jože Trampuš
14.	Dušan LTdovič
15.	Drago Zupan
16.	Srečko Zupanc
KOMISIJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Ivan Belicijan
2.	Alojz Mele
3.	Ivo Povše
4.	Tonka Potokar
5.	Primož Štucin
TOZD Zastopstva
DELAVSKI SVET
1.	Zofija Kavčič
2.	Slavko Sešek
3.	Metka Zupančič
4.	Stjepan Jelič
5.	Leopold Kmetič
6.	Sopja Varl
7.	Stojka Zalaznik
8.	Marjeta Blatnik
9.	Vlado Dominič
10.	Pintar Stane
11.	Vlado Rovšek
KOMISIJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Franci Hlebš
2.	Vito Rus
3.	Jana Kolman
TOZD
Izobraževalni center
DELAVSKI SVET
1.	Vili Ješovnik
2.	Lidija Vranešič
3.	Milica Dimitrijevič
4.	Marija Silahič
5.	Ida Kurent
KOMISIJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Milica Dimitrijevič
2.	Marjan Zalokar
3.	Majda Gradišek
DELOVNA SKUPNOST
DELAVSKI SVET
1.	Milena Antončič
2.	Ana Udovič
3.	Dušan Hočevar
4.	Nevenka Radivojevič
5.	Branka Konjar
6.	Metka Krese
7.	Cveta Janeš
DS SOZD
DELAVSKI SVET
1.	Nevenka Bohte
2.	Janez Zaviršek
3.	Ivo Kopač	j
4.	Tone Štrus
5.	Meta Zajc
6.	Tone Marolt
7.	Helena Križaj
8.	Dušan Mučič
9.	Gordan Šibič
10.	Sonja Debeljak
11.	Franci Zatler
SKUPNA DISCIPLINSKA KOMISIJA DS SOZD IN IB
1.	Stane Murovec
2.	Jožica Hren
3.	Stane Mauri
4.	Tončka Pogačar
5.	Francka Štrucl
6.	' Lidija Močilnik ar
7.	Janez Goršič
8.	Marinka Vodnik
9.	Zvezdana Cer
10.	Janez Ribnikar
11.	Ivanka Žabjek
TOZD ZASTOPSTVA Jana Kolman
V nekaterih TOZD do zaključka redakcije še niso bili znani predsedniki delavskih svetov
Predsedniki IO sindikata, sekretarji OOZK, predsedniki 00 ZSMS, predsedniki konferenc sindikata
	Predsednik		Predsednik	Predsednik
TOZD oz. DS	IO sindikata	Sekretar OO ZK	OO ZSMS	konference sind.
ov	Bojan Jazbinšek	Janez Ocepek	Jožko Čolnik	
Klima montaža	Ivan Lapuh	Ivan Sokler	Branko Žilavec	
Montaža Koper	'Ivo Alič	Ivan Batagel	Lučano Benčič	
DS Promont	Lojze Dornik	Vojko Tomič	Jožko Čolnik	Ivo Alič
Montaža Maribor	Milan Belej	Anton Praprotnik	'	Miran Kokol	
IB	Adi Smeh	Emilijan Kožar	Matjaž Porenta	
Blisk	Branko Savel	Branko Brulc	Janez Lanjšček	
EKO	Rok J uršič	Janez Zemljarič	Janez Jelenc	
DSPMI	Zlata Petovar	Janko Siranko	Miran Kokol	Roman Kučej
Elektromontaža	Tone Lah	Tomo Gorjup	Ciril Peterlin	
Dvigalo	Miran Žitnik	Boleslav Bizaj	Ivan Žunič	
TEN	Dušan Mestinšek	Stane Vrhovec	Viljem Jurca	
ISO	Branko Kropar	Alojz Kračun	Aleš Gorenjak	
DS Emond	Zoran Barešič	Jožko Veselič	Zdravko Jazbec	Anton Lah
Klima proizvodnja	Žarko Bego	Marjan Jager	Dušan Mencin	
TIO	Ivan Šuligoj	Evstahij Krapež	Aleksander Hvala	
PAN	Štefan Šeruga	Helmut Vidic '	Zora Horvat	
DS —Klimat	Ivan Sambo!	Boris Krivic	Stjepan Šimunič	Ivan Šuligoj
Trata	Rajko Primc	Josip Kolarič	Josip Pernar	
ITAK	Lado Lipovac	Zoltan Kovač	Slavko Somrak	
Skip	Marjan Bečan	Boris Bernetič	Anton Vovk	
DSIKO	Miro Janežič	Pavel Avžlahar	Aleksandra Skočir	Janez Rojic
LSNL	Zlatko Klemen	Iztok Munih	Dušan Bedene	
HVA	Lojze Mikllavčič	Iztok Munih	Dušan Bedene	
LBK	Franc Žagar	Iztok Munih	Dušan Bedene	
DS Livar	Jožica Pogačar	Iztok Munih	Dušan Bedene	Janez Vodenšek
IP	Ljubo Geršak	Rado Božič	Boris Petrina	f
MP	Drago Trašek	Franc Hudej	Cvetka Marzidošek	
DS Klima	Anton Jager	Zdravko Vidmar	Boris Petrina	Stane Božič
Inženiring	Tomaž Rataj	Ante Jurkovič	Vito Rus	
PB	Niko Vukmirovič	Zdravko Krvavica	Vito Rus	
Zastopstvo	Branko Centa	Mitja Ogrinc	Vito Rus	
Izobraževalni cent.	Elka Rojnik	Fani Pahor	Vito Rus	
DS Izip	Milena Jankovič	Ante Jurkovič	Vito Rus	Barbara Kocmur
DS SOZD in				
DS Interna banka	Slavko Cvetanovič	Viljem Semolič	Stane Murovec	
z	\
Koordinacijski odbor sindikata
	Sozd
PROMONT:	1.	Ivan Lapuh 2.	Ivo Alič
PMI:	1.	Roman Kučej 2.	Vlado Asi (Adi Smeh. Jožica Flere — namestnika)
EMOND:	1.	Branko Kropar 2.	Anton Lah
KLIMAT:	1.	Ivan Šuligoj 2.	Žarko Bego
1KO:	1.	Janez Rojic 2.	Marjan Bečan
LIVAR:	1.	Janez Vodenšek 2.	Iztok Munih
KLIMA:	1.	Anton Jager 2.	Stane Božič
IZIP:	1.	Barbara Kocmur 2.	Mijo Tisaj
DS SOZD:	1. Vladimir Rabzelj
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem Klima proizvodnja za darovano cvetje, izraze sožalja, posebno pa naj velja zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. OLGA KOBAL
ZAHVALA
Sindikalni organizaciji IMP TOZD TEN in sodelavcem se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in vence ob smrti mojega očeta Francka Kosmač
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TEN in svojim sodelavcem za darovano cvetje, izraze sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Marjan Mejak
POČASNOST PRI PRIDOBIVANJU DOMA NA VOJSKEM
Komisija za prevzem doma na Vojskem, ki se je sestala v drugi polovici letošnjega marca, je razpravljala o prenosu doma na Vojskem. o združevanju sredstev zanj ter o nalogah v zvezi s tem v prihodnje.
Glede prenosa doma na Vojskem je bilo na sestanku rečeno, da .idrijska občinska skupščina podpira dosedanji postopek.
Člani komisije so sklenili, da je potrebno pred prenosom opraviti sodno cenitev doma ter urediti plačilo prometnega davka.
Ženske TOZD TEN so za svoj praznik 8. marec prispevale 10.000 dinarjev za gradnjo Onkološkega inštituta.
V fazi priprave in pridobitve celotne dokumentacije bo investitor TOZD TI O Idrfa. V času izvedbe adaptacije pa bo investitor SOZD IMP. Podpisnik pogodbe o prenosu doma naj bi bil generalni direktor SOZD Stanko Krumpak.
Kar zadeva združevanje sredstev za adaptacijo tega doma, je sedem TOZD že od oborilo finančna sredstva, pogojno so jih odobrili 4 TOZD, medtem ko 9 TOZD sredstev ne namerava prispevati, 5 TOZD pa še ni poslalo sklepov o združevanju sredstev.
Za adaptacijo doma in za pridobitev potrebne dokumentacije je TOZD TlO Idrija že izločil 1.500.000 dinarjev.
Naša gradbišča
Letos poizkusna proizvodnja v Julonu
Gradnja Julona je bBa predvidena za pokrivanje potreb po umetnih vlaknih, ki jih mora tekstilna industrija sedaj v celoti uvažati. Tako na primer od
20.000	ton poliamidnih vlaken (le-te bo Julon proizvajal v novem objektu), Id jih letno po-rabimo v Jugoslaviji, uvozimo
15.000	ton (le 5000 ton teh vlaken pa je domačih). S to gradijo bo zmanjšan uvoz za približno
10.000	ton letno (v vrednosti okoli 45 milijonov dolarjev).
Za slovensko gospodarstvo pomeni gradnja Julona povečanje surovinske osnove, saj je bUa le-ta v preteklem razvoju dokaj zanemarjena. Omenjena gradnja bo stala okoli 2 milijarde dinarjev.
Tretjino teh sredstev je namenjenih za uvozno opremo. Sredstva za gradnjo tega objekta združuje 37 organizacij združenega dela, ki so predvsem iz vrst tekstilne industrije iz vse Jugoslavije. Združena sredstva skupaj z deležem investitorja Julona znašajo blizu 310 milijonov dinarjev. Ostala sredstva so inozemska in domača posojila.
Izvajalca gradbenih del na novogradnji sta Pionir Novo mesto in Obnova Ljubljana, izvajalec instalacijskih del je IMP, tehnološke montaže Hidromontaža Maribor. Dobavitelji opreme so poleg tujih partnerjev iz obeh Nemčij ter deloma Francije in Švice še trije domači, in sicer IMP, Metalna Maribor in Prva Iskra Barič.
Gradbena in montažna dela bodo predvidoma zaključena do konca letošnjega oktobra in je tako v novembru letos že mišljen začetek poizkusne proizvodnje na eni od treh tehnoloških prog.
V novem objektu bo zaposlenih okoli 500 delavcev. V pretežnem delu novozgrajene tovarne bo delo potekalo neprekinjeno. Tako bo dobršen del novozapo-slenih delavcev porazdeljen v štiri izmene.
Površina objekta znaša 45.000 kvadratnih metrov.
Vrednost dnevne proizvodnje v tej tovarni bo ob polnem obratovanju znašala 5 milijonov dinarjev.
Glede na to, da je investicija
draga in da bo z vsakim dnem zakasnitve gradnje izgubljenih tolikokrat po pet milijonov dinarjev, kolikor dni bo gradnja v zamudi, bi morali vsi izvajalci svoje naloge dosledno opraviti v predvidenem času.
Pri uresničitvi tega projekta sodeli^ejo tudi naše temeljne or-ganizadje. Montažna dela bodo opravili monterp tozd OV, Klime montaža, Elektromontaža in Dvigalo. Opremo bodo izdelali tozdi: TEN, ISO, TIO, ITAK. SKIP, Dvigalo, Klima proizvodnja, projekti so delo projektantov iz tozda PB, pogodbo pa je sklenil in dela koordinira tozd Inženiring. Vrednost montažnih del in opreme bo približno 200 milijonov dinarjev, vrednost projektov pa bo približno 21 milijonov, od tega bodo stali gradbeni projekti (Slovenija projekt) približno 10 milijonov, projekti instalacij (tozd PB in Inženiring) pa bodo stali okrog 11 milijonov din.
Ta zapis naj V grobih'obrisih pove, kako delamo na tem objektu.
~»Na gradbišču smo s prekinitvami od lanskega oktobra. Monterji tozda OV bodo vgradili vodovodne in ogrevalne ter instalacije za energetske medije (hladilne vode, para, demineralizi-rana voda, plini, stisnjen zrak). Z roki bomo izredno na tesnem, saj mora biti prvi pogon gotov do konca avgusta 1980. Problem so projekti in pa dolgi dobavni roki za opremo. Slabo je bila sklenjena pogodba, saj tudi pomožna zidarska dela plačuje IMP. Sodelovanje z gradbinci je dobro.«
tiako pa ste uredili prehrano in bivanje monterjev?
»Nekaj monterjev stanuje v samskem domu, drugi se vozijo na delo od doma. Na gradbišče vozijo iz naše kuhinje toplo malico.«
Glede na to, da je gradbišče v Ljubljani, nastopa cela vrsta posebnih okoliščin — kako je z nadurnim delom?
»20—30% monterjev jih dela, kar je trenutno tudi dovolj, vprašanje pa je, kaj bo, ko bo potrebno pospešeno delati. Roki so izredno kratki, gradbinci kasnijo, mi pa ne bomo mogli vsega nadoknaditi, saj se nam odpira več ve-
lllliillillllllll
likih gradbišč hkrati. Lahko rečem, da je delo na gradbišču izredno težko. Veliko smo delali v kleteh, kjer je mrzlo in mokro,« je pripovedoval operativni vodja tozd OV Janez Ocepek. Monterji klimatskih naprav doslej niso imeli kakšnih posebnih problemov.
»Največja težava je skladiščenje opreme. Posebnih skladišč nimamo, v zgradbi pa tudi nimamo posebej urejenih skladišč. Kar smo imeli možnost narediti, smo tudi postorili. Težko pa bo, ko bodo gradbinci objekt zaključevali in bomo morali vsi hiteti in bo na gradbišču veliko naših monterjev. Zbirnih načrtov instalacij ni, usklajevanje na gradbišču pa je včasih zapleteno.«
Kako pa je z garderobami za vaše monterje?
»Imamo dva kontejnerja, kar je za garderobe dovolj, nimamo pa prostora, kjer bi lahko malicali,« je pripovedoval vodilni monter klimatskih naprav Ivan Lavrič.
Vodilni monter Oto Skomšek je dva meseca stalno na gradbišču, prej je s svojo skupino prihajal občasno.
»Delali smo v kleti, kjer je slaba razsvetljava, mraz in voda. Od devetih e monterjev delajo I trije, štirje nadure, ker jim v nekaterih občinah preveč odtegujejo. Naslednji problem pa je velika fluktuacija. Najboljši monterji | gredo po zaključku objekta za vzdrževalce, ker so bolje plačani in jim ni treba delati na terenu.«
O tem problemu je spregovoril tudi tehnični direktor tozda OV dipl. ing. Vlado Kuret, ki je dejal, da je to vprašanje vedno bolj pereče in bi morali po njegovem to reševati na republiški ravni, ker bo sicer tozd OV izgubil preveč I najboljših delavcev.
Za delo vodilnega monterja se pripravlja tudi Janez Potisek, ki je bil doslej monter specialist.
»Delo v kleteh je resnično zelo težko. Za material na gradbišču nimamo posebnih prostorov, zato večkrat prelagamo in kaj rado se zgodi, da že naslednji dan kdo zboli. Pogoji dela so pri naših osebnih dohodkih premalo upoštevani.«
Franc Kolar, ki je po poklicu vodovodni inštalater, opravlja pa delo vodilnega monterja, je začel v IMP združevati delo leta 1949. Tedaj se je prvič zaposlil za nedoločen čas. V skupini, v kateri vladajo dobri medsebojni odnosi, ima trenutno 11 monterjev.
Obveščanje v skupini je dobro, saj so redno o vsem obveščeni z okrožnicami in z raznimi dokumenti ter z Glasnikom.
Delo na tem objektu je od vseh del, ki jih je opravljal doslej, najbolj zahtevno, in sicer zaradi kratkih rokov, neusklajenosti del, zaradi česar nastopajo zamude, ki jih morajo hitro nadoknaditi, da potem monterji neovirano nadaljujejo delo.
Delavci v glavnem prihajajo na delo iz različno oddaljenih kra-
i«V. od blirvi ni skrtro, n ,'He-vo:>
Delana gradbišču je zahtevno, skupinskih normah prihaja do predvsem za vodilnega monterja, nekaterih odstopanj in tako dobri saj je zelo obremenjen, ker ima delavci niso ustrezno stimulirani, svojo skupino raztreseno po zelo Valentin Brojan, vodja izgra-prostranem gradbišču in mora denj v tozdu Inženiring, je zadot-zato veliko hoditi po gradbišču z žen za koordinacijo del. enega konca na drugega. Zaradi »Težko je določiti začetek in del na različnih koncih gradbišča konec našega dela. Mislim, da bi je treba daleč prenašati orodje in morali to vprašanje rešiti spora-material, kar ni lahko.	i z umi. Za Julon smo prepozno
Za funkcioniranje strojne dobivali dokumentacijo, kar ote-opreme je nujno potrebna elek- žuje izvajanje, ker ni podatkov, trika, ki jo bodo napeljali mon- ki bi jih potrebovali na gradbišču, terji tozda Elektromontaža. O Drugo so napake, ki se pojavljajo svojem delu sta nam pripovedo- v projektih. Menim, da je to naš vala dva vodilna monterja.	»domač problem, ki ga nadzor in
Stanislav Zorec, po poklicu investitor na objektu ne bi smela elektro monter, je prišel k IMP iz čutiti, a vedno ni tako. Objekt Urbana pri Čakovcu po končani sam je zelo zahteven. Pri tehnolo-osnovni šoli leta 1963 in opravlja ških instalacijah se lahko zgodi,
delo vodilnega monterja. V skupini dela 26 delavcev, od katerih
da bo kaj manjkalo. Če bi naše temeljne organizacije ne bile to-
so štirje vodilni monterji, 14 je Hko zasedene, bi na gradbišču elektromonterjev, 6 učencev in 2 sami iskali možnosti, kaj še lahko
pomožna delavca. Glede urejenosti
naredijo, tako pa se prevečkrat gradbišča izgovarjajo na gradbince, da niso
pravi, da je v primerjavi z drugimi stvari pripravljene. Lahko rečem, gradbišči zelo slabo organizirano, da imamo zelo, zelo dober mon-saj so načrti neusklajeni, nekate- tažni kader, ki pa ga na gradbišču rih sploh še ni, gradBišče je slabo obremenjujemo s problemi, ki bi zaščiteno, premalo razsvetljeno jih morali rešiti drugi, ter preveč odprto, gradbena dela Investitorji zahtevajo skupne so v zaostanku ter tako vse skupaj vodstvo na gradbišču. Naši tozd povzroča mnogo težav.	vedno bolj težijo, da bi ga imel
Delo na gradbišču je zahtevno sami, ker menijo, da so strošk predvsem pri kemičnem delu, sedanjega preveliki in da ne deli
medtem ko je tekstilni del nekoliko manj zahteven.
Delavci iz njegove skupine prihajajo na delo predvsem iz Ljubljane in njene okolice.
Na gradbišču se monterji srečujejo z nekaterimi problemi: delo na višini, dela, ki se ga lotijo, ne morejo dokončati zaradi drugih del in morajo zato začeti drugo delo, ki ga spet ne končajo, itd. Problem predstavlja tudi osebni dohodek, ki po njegovem mnenju ni pravilno razdeljen, saj ima monter začetnik tolikšen osnovni osebni dohodek, kot tiiti monter, ki je pri IMP že več let. Nadaljnji problem so norme. Le-te so skupinske in ne stimulirajo marljivejših delavcev.
Martin Podkrajšek, ki je po poklicu električar in opravlja delo vodilnega monterja električne napeljave, je prišel k IMF leta 1962 z vajeniške šole iz Zagorja ob Savi. Svoje skupine nima, saj imajo vodilni monterji dela razdeljena tako, da je on zadolžen za instalacije moči in za trafo postaje.
Delo, ki ga opravlja, meni, da je zelo zahtevno, predvsem kar zadeva tehnologijo in zaradi neusklajenih načrtov, ter zato, ker to delo zahteva veliko sodelovanja z več tozdi.
V primerjavi z nekaterimi drugimi gradbišči je gradbišče Julona s strani IMP dobro organizirano (monterji IMP imajo kontejnerje), medtem ko je z gradbene strani neurejeno.
Na gradbišču se monterji spopadajo z različnimi problemi, kot na primer z neusklajenostjo načrtov in s kratkimi roki. Težave so tudi okrog osebnih dohodkov, ki bi bili najbrže drugačni, če bi jih orei^mel*
najbolje. Res so težave, izhajaj: pa predvsem iz razloga, da ni mamo kompetenc.
Naslednji problem, ki bc vedno bolj prisoten, pa so naše cene. Morali se bomo približati cenam konkurence. Če hočemo na trgu obstati, bomo morali spremeniti miselnost in predvsem bolj spoštovati delo in delavca.«
M. Primc T. Štrus
»Montaža elektroinstalacij poteka normalno, z dosedanjim delom smo zadovoljni. Delo bi sicer lahko potekalo hitreje, vendar gradbinci ka-saije. Strojni del montaže se še el začel. Problem je tudi ta, da projektov za posamezne instaladje sploh še ni. Na gradbišču dobro sodelujemo in sproti rešujemo nastale težave,« je dejal Franc Kralj, predstavnik investitorja, odgovoren za jakotočni del elektro instalacij.
»Glavni problem so projekti, Id jih ne dobimo pravočasno, so pomanjkljivi in jih potem s pomočjo projektov dopolnjujemo. Montažna skupina je dobra, sami opozarjamo na pomanjkljivosti, da se pravočasno odpravijo. Je pa res, da se gradbinci ne ozirajo posebno na želje montažerjev bi le težko usklaju-, jejo svoje programe dela s potrebami montaže. Redno spremljamo vse spremembe, | Id se vnašajo v projekte, kar je i^m za izdelavo izvedbenih I projektov,« je dejal Anton Lukane, nadzorni za elektro instalacije pri Smeltu.
SKRB ZA INVALIDI
O tem, kako se v TOZD TEN in v TOZD Elek-tromontaži spopadajo z reševanjem problematike zaposlovanja delavcev, ki ne morejo več opravljati svojega dela, smo se tokrat pogovarjali z delavci v kadrovski in v tehnični službi omenjenih TOZD ter z njihovimi prizadetimi delavci.
V	TOZD Elektromontaži, kjer je 650 zaposlenih (od teh 101 učencev v gospodarstvu) rešujejo problematiko zaposlovanja invalidov na osnovi določb pravilnika o delovnih razmerjih. Le ta ima sedem členov, ki se nanašajo na varstvo invalidov. Na temelju tega pravilnika razporejajo delavce — invalide in tiste delavce, ki nimajo statusa invalida, so pa manj sposobni za delo, k lažjim delom v skladišče in k pomožnim administrativnim delom. Po opisu del in nalog so dela, h katerim je mogoče razporediti za delo manj zmožne delavce in delavce invalide, točno določena. V pravilniku o delovnih razmerjih je tudi določba, če ni prostih del oziroma nalog, ki jih opravlja zdrav delavec, se je ta dolžan po sklepu komisije za delovna razmerja umakniti invalidu. Ta člen v praksi te TOZD zaenkrat še ni prišel v poštev, ker so delavce — invalide doslej vseeno uspešno premeščali k ustreznim nalogam.
Trenutno imajo v tej TOZD 5 invalidov s priznano tretjo stopnjo invalidnosti. Ti so v glavnem razporejeni na ustrezna dela z lažjimi delovnimi pogoji (delo v zaprtih prostorih, delo brez večjega fizičnega napora, brez prepiha itd.). Ker na montaži ni del, ki bi bila primerna za invalidne delavce, jih skušajo premestiti v skladišče in k lažjim administrativnim delom.
Problematiko okrog zaposlovanja rehabilitiranih invalidov rešujejo ob sodelovanju socialne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer so dokaj uspešni. K uspehu pa prispevajo nemajhen delež delavci invalidi z voljo in pripravljenostjo za delo.
Omenjena TOZD ima sedaj enega delavca na rehabilitaciji in bo predvidoma prihodnje leto usposobljen za delo. Zanj imajo že pripravljeno delovno mesto.
V	tej TOZD so postali le trije delavci invalidi zaradi poškodb pri delu, medtem ko je invalidnost pri drugih invalidih nastala izven delovnih obveznosti.
Imajo pa tudi take invalide (3), ki so po nastanku invalidnosti ostali pri svojih prejšnjih delovnih nalogah in jih opravljajo normalno, s tem, da jim sodelavci pomagajo le pri najtežjem delu (zlaganje materiala, vlečenje kablov itd.).
Veliko mero posluha pri reševanju problematike, ki zadeva zaposlovanje invalidov, ima v tej TOZD vodilni in vodstveni kader. Nemalo si prizadevajo okrog problematike v zvezi z invalidi samoupravni organi predvsem pri dodeljevanju enkratne denarne pomoči ob nastanku invalidnosti, v primerih daljših obolenj itd.
Za zdravje delavcev pa skrbijo v TOZD na ta način, da vsako leto pošljejo približno 30 delavcev v razna zdravilišča na priporočila zdravnikov. Nadalje so lansko leto 120 delavcev poslali na sistematične preventivne preglede. Analiza teh pregledov je pokazala, da je 5 delavcev sposobnih zi delo z omejitvijo (prepovedana so jim dela na višini itd.), 38 delavcev pa je bilo napotenih na dodatne zdravniške preglede.
Iz tega se vidi, da so takšni pregledi koristni in jih kaže opraviti vsako leto ter jih bodo zategadelj v tej TOZD tudi letos organizirali. Starejše delavce, ki so zaradi iztrošenosti (psihične in fizične) manj zmožni za težja dela, skušajo v TOZD zaposliti na lažjih delih. Osebni dohodek jim pa ostane na novih delih neokrnjen.
Temeljna organizacija združenega dela Elek-tromontaža predvideva v naslednjih desetih letih zaposlovati invalide in manj zmožne osebe v delavnici, ki jo gradi TOZD TEN, saj je Elektro-montaža v to gradnjo namensko vložila 10 milijonov dinarjev in sklenila samoupravni sporazum o zagotovitvi 20 delovnih mest. Le-te naj bi TOZD TEN Elektromontaži postopno omogočila v razdobju od leta 1981 do 1990 glede na potrebe Elektromontaže in možnosti TOZD TEN.
V DO EMOND resno razmišljajo o tem, da bi v prihodnje premeščali invalide iz ene TOZD v drugo, v kolikor bodo na razpolago ustrezna delovna mesta.
Problematiko zaposlovanja invalidov bo v prihodnje v okviru DO EMOND strokovno reševala socialna delavka (edina v IMP) ob sodelovanju strokovnih služb posameznih TOZD.
Eden od invalidov v TOZD Elektromontaži, ki je bil prerazporejen na druga dela in naloge, je Marjan Zrnec, star nekaj nad 26 let. V Elektromontaži se je izučil za elektroinstalaterja in je to delo opravljal 6 let, do leta 1978. Od tega leta dalje pa opravlja delo kopirca, h kateremu je bil prerazporejen zaradi okvare enega očesa (oslepitev), ki si ga je poškodoval doma pri sekanju betona.
S tem delom je zadovoljen in je TOZD Elektromontaži hvaležen, da mu je najugodneje rešila problem okrog iskanja primernega dela.
Kar zadeva denarja, je zanj prikrajšan na ta način, ker bi kot elektroinstalater imel možnost napredovati in s tem dobiti večji osebni dohodek, medtem ko sedaj take možnosti nima.
REŠEVANJE PROBLEMATIKE ZAPOSLOVANJA INVALIDOV V TOZD TEN
V TOZD TEN imajo okoli 15 delavcev invalidov, ki imajo priznano stopnjo invalidnosti. Od teh jih je 5 premeščenih na lažja dela. Takih delavcev, .ki nimajo odločbe o invalidnosti, pa jih je bilo treba iz zdravstvenih razlogov premestiti na ustreznejša dela, je v tej TOZD 30.
Ko oboleli delavec dobi zdravniško spričevalo, njegovo zadevo v TOZD, ko gre za premestitev, obravnava komisija za delovna razmerja. Kar zadeva vprašanje primernosti del in nalog, se kadrovska služba TOZD poveže s socialno delavko iz Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Socialna delavka si ogleda delavčevo delo, ki ga opravlja pred prerazporeditvijo in tisto, ki ga TOZD delavcu, glede na njegovo zdravstveno sposobnost, lahko omogoči. Nadalje socialna delavka opiše delo, h kateremu naj bi premestili invalidnega delavca, z vidika psihične in fizične težavnosti ter preveri opis, ki ga je pripravila TOZD. Delavec invalid podpiše opis del pred obiskom socialne delavke in po njem in je šele potem prerazporejen.
Večina delavcev, ki so postali invalidi in jih je bilo potrebno premestiti k ustreznejšim nalogam, razume svoje stanje in pri predlogu za prerazporeditev pomaga temeljni organizaciji združenega dela s tem, da le-ti povedo,kaj bi radiin lahko delali.
Pri reševanju te problematike, žal, v TOZD ne gre brez težav, saj so imeli na primer delavca invalida, ki se z nobenim od ponudenih del ni strinjal, čeprav je bilo njegovo zdravstveno stanje tako, da bi delo, ki so mu ga ponujali, lahko opravljal. V tem primeru je TOZD poklicala zdravnika, ki je na delavčevem delovnem mestu ugotavljal težavnost dela in delavčevo sposobnost za opravljanje dela. Šele potem je delavec pomirjen sprejel po-nudeno delo in ga tudi opravljal.
S težavami se srečujejo tudi v primerih, ko v delavnici zmanjka lažjih del za delavca invalida in
mu morajo pri težjem delu pomagati zdravi delavci, ki neredko negodujejo, saj imajo svojega dela dovolj.
Na probleme v TOZD naletijo tudi, ko se srečujejo z začasnimi nezmožnostmi za delo. Taki primeri se pojavljajo v delavski jedilnici, ko delavke glede na higienski minimum začasno ne morejo opravljati svojega dela in je kratkotrajno nadomeščanje težko urediti.
V	TOZD TEN se usposablja invalidna mladina, ki jo sem napoti Zavod za zaposlovanje. S temi mladimi invalidi imajo v TOZD nemalo skrbi, saj so le-ti nestalni (večkrat ne prihajajo redno na delo, itd.) in tako priučitev ni vedno mogoča v pravem smislu.
V	TOZD usposabljajo po dva učenca letno, ki prideta iz šole Janeza Levca, s katerimi ima TOZD precej več težav, ker so nedisciplinirani in imajo manj delovnih navad.
Vesna Vrabec, ki je stara 31 let, je prišla v TOZD TEN pred desetimi leti brez poklica. Tu je približno 4 leta delala stikala v kovinski delavnici. V tem času je zbolela za sladkorno boleznijo ter odšla v bolnišnico na zdravljenje. Po vrnitvi z zdravljenja je bila na zdravnikovo priporočilo leta 1974 premeščena k delovnim nalogam specializiranega monterja vezalca in je to delo opravljala do leta 1978. Od tedaj dalje pa dela kot specializirani mehanik šibkega toka.
Dela po štiri ure dnevno in prejema osebni dohodek za štiri ure v TOZD TEN ter invalidnino pri Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. Denarno je prikrajšana za gibljivi del, saj ga dobiva le za tiste štiri ure, ko dela.
S sedanjim delom pa je zadovoljna, saj fizično ni pretežko, sicer pa ima občutek, da je v TOZD več vreden tisti delavec, ki je sposoben delati poln delovni čas in po potrebi tudi več, kot tisti, ki lahko dela polovični čas.
• TOZD Panonija
Letovanje delavcev
V	četrtek. 20. marca 1980 je bila seja IO OOS TOZD »PANONIJA«, na kateri so razpravljali o letovanju delavcev v okviru Počitniške skupnosti in o kriterijih za pokrivanje dela stroškov letovanja delavcev TOZD »Panonija« v okviru te skupnosti. V Panoniji so namenili za kritje stroškov letovanja soeialono šibkejšim delavcem 100.000.00 dinarjev iz sklada skupne porabe.
Določili so naslednje višine pokrivaja stroškov letovanja:
Delavcem z mesečnim OD v letu 1979 do 5.000,00 bodo (in njihovim otrokom) plačali 40 % stroškov, medtem ko bo moral zakonec, ki ni zaposle v TOZD plačati celotno ekonomsko ceno.
Delavec, ki je v preteklem letu prejemal v povprečju OD od 5.000 do 7.000 din bo upravičen do 30 % regresiranja, prav tako njegov otrok. Zakonec bo moral v celoti plačati ekonomsko ceno.
Delavcu s povprečnim OD v letu 1979 med 7.000 din
9.000	din bodo pokrili 20 % stroškov letovaja in to zanj in za njegovega otroka. Njegov zakonec bo moral plačati v celoti ekonomsko ceno.
Vsi delavci, ki so prejamali mesečni OD v letu 1979 več kot 9.000 din, bodo morali v celoti plačati povprečno ekonomsko ceno zase in za vse svoje ožje člane, ki bodo letovali v okviru počitniške skupnosti.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se ti stroški regresiranja smejo gibati samo do namenjene višine. Če bi se prijavilo večje število upravičencev po teh kriterijih, bodo imeti pravico koristiti samo delavci iz prve, oz. prve in druge skupine.
V	TOZD smatrajo in upajo, da bodo tako dosegli, da se bo prijavilo za letovanje večje število članov kolektiva z nižjimi dohodki.
Ugotovili so še, da je letovanje v Počitniški skupnosti precej drago in se giblje po ceni v rangu hotelskih cen. Iz povprečne ekonomske cene 260 dinarjev se da sklepati, da mora biti dejanska cena za odraslega enaka hotelskim, če upoštevamo, da je cena za otroka od 50 do70 % dejanske cene za odraslega udeleženca.
ANDREJ ZADRAVEC
• Med mladimi v TOZD Panonija
S kolesom na petsto kilometrsko pot
Nekaj manj kot sedemindvajsetletni Darko Kuzmič je bil rojen v Slovenj Gradcu in živi v Murski Soboti. Po poklicu je ključavničar. Za ta poklic se je izučil pri zasebnem obrtniku Rudiju Žaliku v Murski Soboti. Delo je združeval v mariborski Metalni, v škofjeloški Jelovici, v TOZD Panonijo pa je prišel pred petimi leti in dela v lakirnici. Ko je bil lani na mursko-soboški občinski konferenci ZSMS izvoljen za sekretarja centra mladinskih delovnih akcij, je bila mladinska brigada iz Murske Sobote na delovni akciji v Suhi Krajini. Odločil se je, da obišče svoje šoto variš e v brigadi. Sprva je načrtoval, da se bo tja peljal z avtobusom, a je tak načrt opustil in se misleč, da bi bilo zanimivejše potovati s kolesom, odločil za kolesarjenje. Lepo vreme je še podkrepilo njegovo odločitev. Opravil je malenkostna popravila na svojem dirkalnem kolesu, da ga med potjo ne bi presenetila kakšna okvara. Nikakršnih posebnih priprav ni imel pred odhodom in tudi treniral ni prej. Ker je imel dovolj kondicije z nogometnih tekem, je enostavno zajahal »konjička«, svoje dirkalno kolo in se odpeljal. Vzel je s seboj le najnujnejše, to je dežni plašč, fotoaparat in majhne rezervne dele za kolo. Z njim je odšel tudi prijatelj, prav tako z dirkalnim kolesom.
Lepega junijskega dne sta odšla na pot okrog poldneva. Na cilj bi prispela še isti večer, če bi se vreme ne izpridilo. Ker je začelo močno deževati, sta okrog 40 kilometrov pred Novim mestom pot prekinila in si poiskala prenočišče. Zjutraj ob
6.	uri sta nadaljevala s kolesarjenjem in sta okrog devetih dopoldne prispela na cilj.
Kakšnih posebnih težav na poti. nista imela.
— Kako so vas pričakali prijatelji v brigadi?
Nestrpno so naju čakali, saj so bili seznanjeni z najinim prihodom. Dočakali so naju s stražo in s steklenico Union piva. Brigadirji celotne akcije so
naju obsuli z vrsto vprašanj predvsem v zvezi z nevsakdanjim načinom potovanja. Pogovori so se zavlekli do poznega popoldneva. Po kosilu sem imel z brigadirji kratek sestanek, kjer smo se pogovarjali o njihovih uspehih ter o težavah, s katerimi se srečujejo v brigadi. Brigadirje sem interv-juval za Prekmurski vestnik. Tako je dan hitro minil. Naslednje jutro pa sva se po jutranji telovadbi in po zajtrku s prijateljem odpeljala nazaj v Mursko Soboto.«	<
— Kako pa sta potovala proti domu?

Darko Kuzmič
»Pot domov je bila razburljivejša od poti v brigado in sicer zato, ker sva spremenila smer vožnje in je naju že po nekaj prevoženih kilometrih namočil dež. Da je bilo potovanje zanimivejše, sva obiskala Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita, si ogledala muzej NOB v Podsredi in Elektrarno v Krškem. Pot naju je nato vodila skozi Ptuj in Ormož. Med potjo proti Ormožu sva obiskala še mladinsko delovno akcijo Slovenske Gorice in nato krenila po bližnjici proti Ljutomeru. Ker tod ni bilo nobene gostilne, naju je lakota prisilila, da sva se zatekla (dež je lil kot iz škafa) vsa premočena k neki domačiji, kjer sva pozvonila in gospodinjo, ki je odprla vrata, prosila za kruh. Ta me je najprej premerila od glave do peta, preden sem jo prosil za kruh. Rekla je, da bo pogledala, če ga ima. Po nekaj minutah sva ga dobila in se odpeljala. Po nekajurni vožnji sva prispela domov v Mursko Soboto.«
S tega potovanja in z obiska brigadirjev je odnesel lepe vtise. Res je bila pot naporna in polna neprijetnosti, a so vse poplačala lepa doživetja.
— Ali bi se še kdaj odločili za tako potovanje?
» S prijateljem sva nameravala mesec za tem kolesariti na delovno akcijo v Istro, vendar te namere nisva uresničila, ker sem moral oditi na mednarodno akcijo na Madžarsko. Za letos sva s prijateljem predvidela potovanje z dirkalnimi kolesi po Jugoslaviji. Uresničitev tega načrta je med drugim odvisna od tega, če bom v TOZD Panonija dobil pet do deset dni izrednega dopusta. Na pot bi šla v času kolektivnih dopustov, to je julija ali avgusta.
— Kaj načrtujeta za prihodnost?
»Letos se bom poročila (a ne pred potovanjem po Jugoslaviji). Z očetom bova to leto verjetno začela graditi hišo.«
— Kaj delate v prostem času?
»Kolikor mi dopušča čas, se posvečam športu in za »hobi« izdelujem svetilke, lustre. Da se zabavam s tem »konjičkom« imam celo delavnico, v kateri prebijem največ popoldnevov.«
— Kako planirate dopust?
»Če bom potoval, bo to moj dopust. Če pa se bo ta načrt izjalovil, bom krenil za nekaj časa v hribe.«
Prva socialna delavka v IMP
Dina Vožič, ki je prva so- domovih. V dijaških domovih cialna delavka v IMP, oprav- je namreč največ mladih ljudi lja to delo v DO Emond šele iz drugih republik, ki se v nekaj mesecev. Pred tem je glavnem srečujejo s problemi osem let in pol delala kot teh- v zvezi z vključevanjem v nična risarka v projektivnem novo okolje (precejšen del biroju temeljne organizacije teh mladostnikov je iz neure-združenegadela Elektromon- jenih družin). Vzgojitelji iz taža. Za študij, pravi, se je od- dijaških domov želijo sodelo-ločila iz osebne želfe po izo- vati s socialno delavko, ker bi brazbi. Ker jo je veselilo delo le ti, ko nastopijo problemi, z ljudmi, ki je najbolj dina- potrebovali tovrstno strojnično, si je izbrala študij na kovno pomoč, višji šoli za socialne delavce. Ker je sama za to delo, bo Sedaj je pred diplomo (zak- delala na celotnem socialnem ljučila je že vse izpite) in piše področju (za reševanje stano-diplomsko nalogo. Kot pri- vanjske problematike, pro-pravnica se spopada z začet- blematike alkoholizma, pranimi težavami okoli tega, blematika okrog vključevanja kako zastaviti delo na po- učencev itd.). To delo pa za-dročju socialne službe, da bi hteva sodelovanje z več orga-rodilo čim boljše rezultate, ni, za začetek bo sodelovala Meni, da se bo potrebno pri- predvsem v stanovanjski ko-lagoditi socialnim potrebam v misiji. Trenutno so opravili delovni organizaciji. Zdi se ji, gerontološke preglede nad 45 da je največ problemov na let stari delavci v delovni stanovanjskem področju, če- skupnosti DO Emond. Miš-prav jih še ne rešuje. Veliko je ljeno je bilo, naj bi bili pre-težav v samskih in dijaških gledani delavci iz celotne DO
Emond, vendar ta akcija ni uspela zaradi previsokih stroškov, ki bi jih morale plačati TOZD v okviru DO Emond.
V času, ko opravlja delo socialne delavke, je prišlo na naslov socialne službe precej prijav, ki se nanašajo na problematiko alkoholizma, vendar se v reševanje teh problemov še ni spuščala.
Na vprašanje, kaj je DO Erhond nagnilo, da je prva v IMP zaposlila socialno delavko, mi je odgovoril direktor kadrovske službe Boris Krist in dejal, da socialna služba ni samo služba za reveže. Ker je v delovni organizaciji niz problemov v zvezi z zdravjem, z alkoholizmom, stanovanjskimi težavami itd., je bilo potrebno za reševanje tako pisane palete problemov organizirati socialno službo. Dotlej so namreč socialne probleme različno uspešno reševali sekretarji, ki so bili preobremenjeni z delom. Ker v tej DO kopico problemov (zdravstvenih, stanovanjskih in drugih) niso hoteli prepuščati naključnosti, so si organizirali socialno službo.
T
AKTIVNI PLANINCI
Odhajanje v zimsko naravo je tudi za planince poseben čar, posebno še, če je to povezano z našo revolucionarno preteklostjo, kar nam daje danes dolžnost, da se spominjamo in naprej razvijamo njene tradicije.
Po gričih in dolinah so padali borci za današnji dan in zato imamo dosti spominskih krajev, kamor smo dolžni zahajati. Eden izmed takih krajev so Dražgoše, ki imajo vsako leto v zimskih dneh (januarja) tisoče obiskovalcev, ki se tod spominjajo težkih borb in žrtev. V ta kraj smo se tudi mi podali po najdaljši poti.
Le kratek premor je bil do pohoda na Stol, kjer se planinci vsako leto udeležimo in se tako oddolžimo borcem NOV, da smo vsaj delno deležni njihovih naporov v snegu in strminah. Na tej poti nas sedaj ne spremljajo žvižgi svinčenk in sovražnikovega orožja, hodimo v miru, zato pa nas je vsako leto nekaj tisoč na tem najbolj množičnem in najtežjem zimskem pohodu.
Ko začneš, te veleče, da nadaljuješ pot. Tudi proti Snežniku, to smo letos prvič tako množično izvedli, smo se odpravili v snegu. Ravno na dan žena smo v domu te gore izrekli 3 krat glasni »hura« za številni ženski svet, ki je tokrat z nami premagoval pot v kar strupenem zimskem okolju, kjer smo izkazali svojo sposobnost in moč.
To doživetje je vlilo voljo za drugo smer proti Poreznu. In tudi tokrat smo bili deležni mrzlih ur snega in burje. Grel nas je spomin na borce, ki so imeli leta 1945 okrog sebe sovražnike in pod streli le-teh tudi umrli.
Franc Vodnik
Družbeno politične organizacije
Koordinacijski odbor sindikata pred odgovornimi nalogami
Poročilo volilne komisije sozd
V prejšnji številki Glasnika smo poročali, da je koordinacijski odbor sindikata SOZD IMP imenoval za svojega predsednika Janeza Roji ca, vodjo oddelka lakirnice v tozdu Trata. Da bi lahko zapisali nekaj več o tem, kako namerava koordinacijski odbor delati v prihodnje, smo Janeza Rojica prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
Katere naloge iz programa dela bo koordinacijski odbor najprej opravil?
»Osnovna naloga, ki jo bo treba uresničiti, je združevanje finančnih sredstev na ravni SOZD IMP, ki naj bi jih združevali v gradbene namene, to je tistih sredstev, ki so izpadla iz srednjeročnega programa v prvi fi'7i. Skrb za uresničitev te naloge naj bi bila na ramenih sekretarjev z' :zv komunistov in predsedniki.v o lovnih organizacij sindikata. 1 a nalog seveda ne bo lahka, saj se nekatere delovne organizacije IMP ogrevajo samo za svoje investicije. Med prioritetnimi nalogami so nadalje zaključni račun, analiza poslovanja in dan IMP.«
AK bo za svoje naloge koorid-nadjski odbor imel dovolj sredstev glede na sklepe zadnje seje?
»Glede sredstev koordinacijskega odbora upam, da ne bo problemov.«
Glede na to, da je koordinacijski odbor edino DPO organizirana na ravni sozda, kako si predstavljale sodelovanje z drugimi DPO?
»Kar zadeva sodelovanje z drugimi DPO. bi kazalo v prihodnje ubrati takšno pot, kot je bila praksa doslej.«
Naši upokojenci
V prejšnjem mandatu ste bili podpredsednik, kaj vas je pri delu koordinacijskega odbora najbolj motilo?
»Motila me je premajhna resnost delegatov koordinacijskega odbora«.
Delo v koordinacijskem odboru bo zahtevalo precej časa. kako boste opravljali svoje redno delo?
»Na to vprašanje težko odgovorim. saj bom moral svoje delo itak opravljati, ker sem vodja oddelka v lakirnici in se mi pri tem delu vsaka odsotnost zelo pozna. Zavedam se. da bo funkcija predsednika prinesla dodatno obremenitev.skaterose bo kazalo spopadati tudi izven delovnega časa.«
Kako na splošno ocenjujete
delo sindikata v IMP?
»Delo sindikata v IMP še nima tiste razsežnosti, ki jo narekujeta ustanova in zakon o združenem delu.«
Kje naj bi bilo nasploh »težišče« dela koordinacijskeg odbora sindikata?
»V prihodje bi se moral večkrat sestajati kot doslej in se bolj povezovati z vodilno strukturo sozda. Potrebna bo tudi večja delavnost delegatov koordinacijskega odbora sindikata.
Težišče dela naj bi bilo v tem. da bi tisto, kar bi se dogovorili, izpolnili ter v tem. da bi delo potekalo bolj v smislu kolektivnega dela namesto, da bi vse slonelo le na predsedniku koordinacijskega odbora, kot je bila praksa doslej.«	Janez Rojic
ZIMSKI POHOD NA STOL
Zimski spominski pohod na Stol je množična manifestacija v spomin in počastitev borbe jeseniške čete, februarja 1942 z nemškim okupatorjem. Obenem pa je posvečen spominu padlega borca Jožeta Kodra.
Tega mikavnega pohoda se udeležujejo tudi planinska društva. Tako smo se planinci IMP odpravili na enodnevni izlet na Stol. Odpeljali smo se zjutraj s prvim vlakom proti Žirovnici. Po vijugasti < poti smo mimo vasice pod Stolom in budnih graničarjev, prispeli do Valvazorjevega doma.
Po krajšem postanku in
okrepčilu smo se podali na bolj zahtevno pot. Kolona planincev se je počasi vila navzgor proti koči, ki je bila med vojno požgana, nato v povojnem času zgrajena nova, še večja in lepša. Z vrha Stola je lep razgled. Po daljšem počitku smo se zopet počasi napotili po strmem pobočju navzdol. Ko smo prispeli na železniško postajo, smo kramljali, tarnali, saj so nas od naporne poti pekle in bolele noge. Seveda tudi brez žuljev ni šlo. Na vlaku smo se za silo odpočili. Razšli smo se zadovoljni, saj smo si nabrali moči in telesne kondicije
Od frizerja do kontrolorja končnih Izdelkov
Josip Kos se je leta 1917 rodil v Budimpešti materi Slovenki iz Murske Sobote in očetu Madžaru. Ko mu je bilo pet let (1922), se je družina priselila v Mursko Soboto. Tu je naredil šest razredov osnovne šole in tri razrede strokovne šole (frizerske stroke). V uk za frize rja je šel leta 1931 in 1. 1934 je postal frizerski pomočnik. Frizerski poklic je v Murski Soboti opravljal do odhoda k vojakom, leta 1938.
Od leta 1933 do 1938 se je veliko ukvarjal z nogometom. Vojaščino je služil dve leti v moma-
i'Wi '. ’	■, ;• ’. ■> i	1,v-	iIV
bližini Maka reke spoznal s svojo ženo, s katero se je pet mesecev po prihodu od vo jakov (februarja 1941) poročil v Baški vodi. Od tam se je sam vrnil v Mursko Soboto. Maja 1941. leta je šel v Baško vodo po ženo, vendar v Mursko Soboto nista mogla priti, ker so jo v času njegove odsotnosti okupirali Madžari. Tako sta z ženo ostala v Baški vodi do leta 1947. Tam je Josip sodeloval v NOB. žena pa je bila aktivistka. Z ženo in šestletnim sinom je I. 1947 odšel v Mursko Soboto in se še isto leto zaposlil kot frizer pri zasebnem obrtniku ter ostal pri njem doleta 1952. ko je mojster odpustil vse pomočnike. Po krajši brezposlenosti se je leta 1953 zaposlil v Industriji kovinske galanterije (IKG) kot skladiščni delavec, kjer je to delo opravljal par let. Od tu je bil premeščen v strojni oddelek k delovnim nalogam stiskalca, kar je bil do leta 1969. ko je zbolel (meniskus v desni nogi in operacija — posledica igranja nogometa). Po desetmesečnem bolniškem staležu je bil glede na zdravniško priporočilo prerazporejen k delovnim nalogam končnega kontrolorja :.'hX81	V'H k o«|i jJo
leta 1975. ko je ponovno zbolel (poleg stare bolezni še bolezen hrbtenice) in bil isto leto decembra invalidsko upokojen.
— Kako ste se navadili na upokojensko življenje?
»Sprva je bilo nekolikanj težko.«	,
— Čemu posvetile največ svojega časa?
»Poleg tega. da sam porotnik na Temeljnem sodišču v Murski Soboti, mi ostane velik del prostega časa. ki ga posvečam vnukoma. Poleti po dva meseca preživim na ženinem domu v Baški vodi. kamor nameravam iti tudi letos.«
— Imate še stike s svojimi nekdanjimi sodelavci?
»Z njimi se snidem vsako leto na srečanju upokojencev, ki ga organizira TOZD Panonija enkrat letno. Z njimi pa se večkrat sreču jem tudi na cesti, kjer se pogovori neredko nanašajo tudi na to TOZD.
— AH ste drožbenopotitično aktivni?
»Sem član ZK od leta 1959 in se udeležujem članskih sestankov v okviru terenskih organizacij terena Turopolje.
J««ej koci
Iz poročila volilne komisije SOZD (le to je bilo sprejeto tudi na prvi seji na novo konstituiranega delavskega sveta SOZD 4. aprila letos) je razvidno, da je skupščina SOZD na svoji 7. redni seji v letošnjem februarju s sklepom razpisala volitve delegatov v samoupravne organe (delegate in njihove namestnike v delavski svet SOZD, delegate v svet samoupravne delavske kontrole SOZD, delegate in njihove namestnike v zbor interne banke, delegate v odbor samoupravne delavske kontrole interne banke) ter hkrati imenovala predsednika, tajnika in člana volilne komisije in je bil sklep objavljen v redni februarski številki IMP Glasnika.
Volilna komisija SOZD je opravljala svojo funkcijo v skladu s 44. členom Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter na osnovi sklepa skupščine SOZD. Od imenovanja dalje je komisija vse do opravljenih volitev v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih v sestavu SOZD spremljala delo kandidacijskih konferenc, ugotavljala zakonitost kandidatnih list, opozarjala na nepravilnosti, zbirala pismene pristanke vseh kandidatov o sprejemu kandidature za delegate v omenjene samoupravne organe ter zbirala zapisnike volilnih komisij v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Na podlagi zbrane volilne dokumentacije je na svojem sestanku 29. marca letos ugotovila volilne izide (zapisnik tega sestanka je sestavni del poročila volilne komisije).
Kandidiranje in glasovanje skoraj v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih je potekalo v skladu z zakonom ter po predpisanem postopku in v rokih. Kot je razvidno iz zapisnika volilne komisije je 22 temeljnih organizacij in vseh 10 delovnih skupnosti SOZD IMP izvedlo volitve v dneh od 14. do 21. marca 1980, t. j. v roku, ki ga je s sklepom o razpisu volitev določila skupščina SOZD. Dve temeljni organizaciji sta volitve izvedli pred razpisanim rokom, ena jih je izvedla 24.4. 1980, ena temeljna organizacija pa do sestanka volilne komisije 29. 3. 1980 volitev ni opravila, vendar
ZAHVALA
Ob smrti najinega očeta se iskreno zahvaljujeva osnovnim organizacijam sindikata in sodelvacem TOZD Elektromontaža in TOZD Klima — montaža za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Miha Travni kar Ivan Žgalin
je tudi v tej temeljni organizaciji tekel kandidacijski postopek.
Volilna komisija je ugotovila, da so težave nastopale predvsem pri koordinaciji kandidiranja skupnega delegata delovne organizacije v svet samoupravne delavske kontrole SOZD ter ob upoštevanju določbe 563. člena zakona o združenem delu. Nekaj temeljnih organizacij ni kandidiralo, niti izvolilo namestnika delegata v zbor interne banke IMP, nekaj temeljnih organizacij pa je volilo delegate tudi v organe, za katere skupščina SOZD volitev ni razpisala, ker teh organov ne predvidevajo samoupravni splošni akti SOZD IMP. Volilna komisija je imela tudi nekaj težav pri zbiranju volilne dokumentacije.
Volilna komisija ocenjuje na podlagi zbrane dokumentacije, da so predvsem delovne organizacije EMOND, LIVAR in KLIMA Celje ter tudi posamezne temeljne organizacije in delovne skupnosti v sestavu drugih delovnih organizacij (TOZD PROJEKTIVNI BIRO, TOZD INŽENIRING, TOZD OV, TRATA, TOZD TIO Idrija, TOZD ELEKTROKOVINAR Ptuj, i. dr.) vložile v postopek kandidiranja in samo izvedbo volitev največ naporov in skrbi za pravilnost ter pravočasnost izvedbe celotnega volilnega postopka.
Volilna komisija je ugotovila, da je na volitvah v samoupravne organe sestavljene organizacije združenega dela v 25 temeljnih organizacijah in 10 delovnih skupnostih volilo skupaj 6.870 delavcev in učencev v gospodarstvu, od 8.323 v volilne imenike temeljnih organizacij in delovnih skupnosti vpisanih volilnih uor.avičencev. Odstotek volilne udeležbe znaša za celotno sestavljeno organizacijo 82,54 %. Kot je razvidno iz zapisnikov volilnih komisij temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, so imele nad 90% volilno udeležbo naslednje temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti:
—	delovna skupnost DO IKO — 94,12%
—	TOZD Izobraževalni center Domžale — 92,30 %
—	TOZD LBK Ivančna gorica
—	91,54%
—	TOZD ISO Slovenske Konjice — 91,00 %
Najmanj delavcev — volilnih upravičencev je glasovalo v temeljni organizacji BLISK iz Mur-i ske Sobota in sicer 68,72 %.
V svoji končni oceni volilna komisija smatra, da so volitve v samoupravne organe tako po družbenopolitični, strokovni in samoupravni strani uspele. Osnovne organizacije sindikata in njihovi izvršilni odbori so v celoti odigrali vlogo, ki jim jo narekuje zakon o volitvah in sistem socialističnih samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela.
Tl rv » >	-