Posamezna številka 6 vinarjev.
S1EV. 261. Izvcn Ljubljane 8 vin. v Ljolllaoi, v Četrtek, 13. novembra hd.
Leto XLL
s Velja po pošti:
Sa oelo leto napre] . , K 28'— za en mezeo „ . . „ 2-20 za Hemčljo oeloletno . „ 29'— za oatalo lnozemztvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za eelo leti napre) . . K 24'— ■a en mese. „ . • u 2'— f opravi prejema* mesečno „ 1*70
= Sobotni izdala; ss
za celo leti ...... 7'—
za Memei|o oeloletno . „ B*— h ostalo lnosemstro „ 12*—
Insezatl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poručna Mila, zrinit. osmrtEice lil:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
■ Poslano: i i 3
enostolpna petMvrsta po 30 fin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red,
oar Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev 6/10. Bokoplsi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne b=s »prejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št 6. — Eačnn poštne branllnioe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Dpravnlškega teleiona št 188.
Stoletnica Andreja Einspinlerla.
»Ti delal si kot malokdo«
S. Gregorčič.
Danes sto let se je rodil v Svečah v Božu na Koroškem slovenski politik in narodni prcbujevatelj Andrej Einspie-ler. Bil je rojen ravno 13. novembra leta 1813.
Einspieler je bil eden najpridnej-ših in najbolj simpatičnih mož v zgodovini probuje slovenskega naroda na Koroškem.
Danes je sicer mož precej pozabljen, ali reči moramo in poklicati moramo našemu narodu v spomin, da tako požrtvovalnih, nesebičnih in iskrenih mož slovenski narod tudi danes nima mnogo!
Začel je kot reven študent, sin preprostega vaškega cerkovnika svojo pot in gotovo se mu ni niti sanjalo kedaj, da jo bo končal kot prvi slovenski koroški politik.
Pomisliti moramo, da se jc Ein-spielerju vzbudila njegova narodna zavest še lc 1. 1848., ko je bil mož torej že 35 let star! Vse, za kar jc prijel, jc bilo še neobdelano, trda gruda. Ni bilo ne slovenskih knjig, ne slovenskih šol, ne slovenskih političnih časopisov, kaj še le da bi govorili o kaki narodni samozavesti koroškega ljudstva ! Koroške Slovence je bilo treba zbuditi iz groba kakor Lazarja!
Einspieler je bil mož naravnost železne pridnosti in eneržije, pravi titan dela. Bil je duhovnik, šolnik, katehet, časnikar, politik, pisatelj vse to obenem. 50 let je žrtvoval slovenskemu narodu v neumornem delu. Pisal in re-digiral je celih 35 letnikov »Slovenskega prijatelja«, ustanovil politični list »Slovenec« v Celovcu sedanji koroški »Mir«, par nemških političnih listov, pisal politične brošure, molitvenike, govoril na ljudskih shodih, grmel v koroškem deželnem zboru za pravice koroških Slovencev kot prvi deželni slovenski poslanec, in preganjal narodno zaspanost in brezbrižnost po slovenskem Korotanu. Delal in pisal je cele noči, tako da je na svojo starost od dela skoro oslepel! Prav po pravici mu je zato zapel Simon Gregorčič ob njegovi zlati maši:
»Ti delal si kot malokdo. Zvesto si delal pol stoletja, Posvetil vse si domovini!«
LISTEK.
, Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L e n a r d.
(Dalje.)
Zdaj ga je sprejel brez obotavljanja in pomneč navodila Natalije Fjodorov-ne, sc je prijazno nasmehnil, prosil sesti in mu ponudil cigareto, ter ga vprašal:
»Kaj pa je pri vas novega, batjuška?«
Pop je opazil to spremembo in prišlo mu je na misel, da jc gubernator po navodilu arhijereja zapoved al glavarju, da mora biti prijaznejši ž njim, loraj je odvrnil s prijaznim nasmehom:
»Prišel sem h gospodu glavarju v zadevi spomenika za ranjkega cesarja Aleksandra II.«
»Jako dobro, pričakoval sem vas Vsak trenotek... Kakšen je proračun?«
Pop jo segel v stranski žep z besedami:
»Natančen račun . pokažem takoj ...«
»Nepotrebno batjuška,« se jc nasmehnil prijazno, »povejte splošno svoto.«
»Tisočosemslo rubljev s postavljanjem«
»Ah, to je malenkost... računajmo
Einspieler je bil človek jeklene vztrajnosti. Od nemških političnih nasprotnikov je žel vedno zasmeh in preganjanje, enkrat so ga zaradi njegovega narodnega dela celo za en mesec zaprli. Bil je tudi profesor veronauka in slovenščine na celovški realki in bil je zaradi svojega političnega dela že na tem, da mu kruh vzamejo. Ali Einspieler ni omagal in njegova železna volja ni omahnila. Ostal je vedno mož na svojem mestu kakor iz železa, skoro sam sredi političnih bojev in vrtincev in šel svojo pot, naprej.
Njegovo vztrajnost je pripisovati njegovi neomajni veri v pravičnost sveta in bodočnost slovenskega Korotana. Bil jc silno veren in religiozen mož in iz tega prepričanja je črpal svojo moč in svoje sile v vseh osebnih in političnih neuspehih. Ni dosegel Bog ve kakili velikih političnih uspehov, koroški Slovenci so tičali še preveč v nemških škor-njih. Ali dosegel je, da sta ga spoštovala prijatelj in nasprotnik. Ko bi se bil dobil človek po njegovi smrti in prevzel njegovo dedščino, bi imel že danes slovenski Korotan drugo lice! Sedaj pa se slovenski Korotan zopet budi v Ein-spielerjevem duhu.
Bog vzbudi Korošcem še več Einspieler jev, njihova reč ni izgubljena!
Hrvatsko-slovenski klub je komaj izvolil odsek, ki bo zbral skupaj ves material, k j. se tiče krivic in zapostavljanja slovenskega jezika in slovenskih uradnikov pri državni upravi in državnih oblasteh. Pameten človek bo rekel, počakajmo! Bomo videli, kaj bo prišlo iz lega. Ampak pamet in slovenska, liberalna politika! Kdaj je šlo še to skupaj ! Kakor medved pod drenom.
Komaj so liberalni listi zavohali, da bi utegnil nastop hrvatsko-sloven-skega kluba v vrstah slovenskega urad-ništva napraviti kako izpreobrnjenjc od sterilne, onemogle in čisto brezpomembne liberalne stranke, pa so začela njihova narodna srca že pešati.
»Slovenski Narod«, drugače nekaka dolina narodnih solza, jc že začel intrigirati in spletkarki proti tej velc-važni narodni akciji, jo skuša osmešiti in preprečiti. »Narod« piše pretekli ponedeljek sledeče:
»Kruto se moti, kdor pripisuje klerikalnim besedam kaj resnega pomena.
na izvanredne stroške dvesto, to bo skupaj dvatisoč rubljev. Ali ne?«
»Celo preveč... dasiravno bo prišlo prav.«
»Torej velja,« in pozvonil je, a k vstopivšemu tajniku:
»Vi, Ivan Ivanovič, bodite tako prijazni in razpišite prostovoljno zbirko za spomenik Osvoboditelja v Tesni. Dvatisoč rubljev razdelite enakomerno na orale orne zemlje. Zupan naj pobere z grajščin, od katoliških duhovnikov in od kmetov ... Kaj? Ali ste zadovoljni?«
»Lepa hvala, gospod glavar, toda ostaja še križ, odstraniti ga je treba neobhodno, ker uporniki k njemu romajo.«
»Ilm . . vidite, to je težko,« jo vzdihnil, »pokvaril mi je vse Foma Aleksandrovič ... stražniki so raznesli, da je križ Čudežen ali začaran, ne marajo se ga dotakniti, vidite, nimam sil.«
»Toda križ je treba odstraniti v zadevi pravoslavlja,« se je razvnel pop.
Te glasnejše besede so razdražile glavarja in rekel je z nasmehom:
»Vidite sami, batjuška, kaj je naredil vaš prijatelj Koma Aleksandrovič, dva vojaka je ubil, kajti ranjenec je umrl v bolnišnici, križ pa stoji. Poslal bi ga zopet, tocla ne opravi nič.«
»Gospod glavar, dajte mu samo oblast nad vasjo, midva bova že naredila red, toda ker je on brez moči vsled vašega povelja, katero sem čital, kaj more opraviti.«
To so deklamacije, ki imajo namen volilce premotiti, in drugega nič. Klerikalci ne bodo za naše narodne pravice ničesar storili, ker jim je narodnost poganstvo, in ker se sploh nc sinejo zameriti vlacli in nemški stranki.«
Tako pozdravlja liberalna stranka važen sklep slovenske parlamentarne delegacije na Dunaju! Liberalna stranka, ki bi morala biti slovenskemu uradniškemu stanu na kolenih hvaležna, cla sploh še vegetira na naših tleh! Mi naravnost občudujemo nesebično in krvavo požrtvovalnost, s katero se peha slovensko liberalno uradništvo, da vzdržuje tega političnega utopljenca sploh še nad vodo. Naj se liberalni uradniki nikar ne motijo! Liberalna stranka je še vsakemu plačala strankarsko zvestobo. Delavci, kmetje, obrtniki, učitelji, vsi so že dobili plačilo od liberalne stranke! Danes so vsi veseli, da so še precej poceni ušli iz tega brloga. Sedaj je liberalna stranka, kakor kaže, na tem, da tudi to zvesto uradniško četo primerno poplača.
Niti v sanjali nam ni prišlo na misel, da bi nemara kdo bil tako bedast, da bi se ustavljal temu za narodne pravice velevažnemu sklepu naših parlamentarcev. Toda kaj poreče javnost k temu neverjetnemu dejstvu, da so se znašli slovenski uradniki, ki v slepi strasti, v neverjetnem nasprotsvu do naših parlamentarnih zastopnikov odpovedo sodelovanje.
To je tisto liberalno hinavstvo, to tista hvalisana narodnost liberalizma, ki noče hiti našim poslancem na. uslugo, kadar zbirajo material za pritožbe, za hrbtom pa vselej kriče, da naši poslanci ne napravijo ničesar, se nič nc brigajo za krivice, ki se gode slovenskemu uradništvu. Upamo, da dobimo tozadevno ugodnejše poročilo, sicer bi bili primorani vse ozire opustiti in povedati javnosti, kje, kako, kdo in kateri liberalci kažejo neumno kratko-vino strankarsko strast.
Dunaj, 12. novembra 1913.
Politična razprava.
Zbornica jo danes pričela politično razpravo z ozirom na včerajšnji odgovor min. predsednika glede upravne komisije na Češkem. Prvi je dobil besedo češki soc. demokrat dr. Š m e r a 1,
Tako je govoril pop, ki je bil vsled glavarjevega obnašanja prepričan, da je zdaj prišel čas, ko bo on odločeval v zadevi križa"
' Glavar je namrščil obrvi in pogledal jezno, tocla naredil je takoj spet sladek obraz:
»To je slabo, Mihael Vladislavovič, da vaš prijatelj Foma Aleksandrovič izdaje uradne skrivnosti, povelje je bilo zanj osebno, to je bila »sekretna bumaga«,1 110 dobro, lo si bom zapisal.«
»Ilm ... zapisati si morete.« se je nasmehnil pop zbadljivo, »toda mislim, da vam ta novica ne ho nič koristila, ker Foma Aleksandrovič je goreč pravoslaven vernik in naj dobi oblast, pa bodo uporniki zginili.«
»Predložile ta vaš načrt hitro gubernatorju,« se je nasmehnil, »da ne pridete prepozno «
»Za dobre reči je vodno čas,« jc odvrnil ponosno.
Kratko molčanje jc pretrgal glavar:
»Vidite, batjuška, botel sem z vami živeti složno, kakor gre ruskim ljudem v tem kraju, a ne marate, kaj početi?«
»Jaz sem vedno želel sloge.«
»Ako je to res, nikar ne pišite, batjuška, pritožb zoper mene. ne naznanjajte me višji vlacli, ne pritožujte se čez mojo zanikernost in verujte mi,
1 Skriven papir
ki je ostro grajal vlado in stranko V češkem dež. zboru zaradi krize. Vso stranke sc na videz upirajo upravni komisiji. Toda na tihem sc že pripravljajo na »oktroa«, ker same nimajo poguma, da bi rešile jezikovno vprašanje. Soc, demokratje pa žele, da stranke sklenejo kompromis.
V	imenu čeških poslancev je govoril bivši trg. minister dr. F i e d 1 e r, dokazoval, da jc vlada s patentom, ki je ustanovil upravno komisijo, kršila ustavo. Pravi odgovor bi bila obtožba ministru. Toda vprašanje je, ali in kedaj bi taka obtožba v zbornici prišla na vrsto. Zato so vložili samo interpelacijo,
V	imenu nemških poslancev s Češkega je umival zamorca dr. Lodg-mann. Businski poslanec dr. Oku-n i e w s k y se jc bavil z gališko krizo in član »brv. slov. kluba« Perič z jugoslovanskim vprašanjem.
Graienauer.
Prične v slovenskem jeziku rekoč:
Zadeva, ki je v razpravi, ima Ja-nusovo glavo.
Za one, ki so vzrok njenih nedo-statkov in ki jo na uprav brezobziren način praktieirajo v škodo številno močnejšim narodom v Avstriji, je obličje te zadeve krasno.
Za nas pa, ki nc lc poznamo, ampak tudi trpimo škodo, ki jo napravlja ta zadeva Slovanom, kateri smo v Avstriji številno mnogo močnejši narod kot Nemci, je njeno obličje naravnost gnjusno.
Za Avstrijo kot državo '">a pomeni rešitev te zadeve ali: Alelujo, ali pa »Dies irae«.
Avstrijsko geslo: »iusticia regno« rum fundamentum« nima prav nobenega pomena več, saj je nam Slovanom sploh, posebno pa nam Jugoslovanom znano, da je to geslo že davno izpre-menjeno v »iusticia regnorum ad libi-tum«.
Greh, kateri nas tepe, se začenja v zbornici, a krivi smo tucli sami.
Ako n. pr. kateri izmed nas izpre-govori uvodoma nekaj slov. stavkov, se bere v sten. zapisniku: »Bedner be-ginnt in slov. Sprache«.
I11 ako zagromi naš tovariš Bian-kini v hrvatskem jeziku »Visoka ku-čo«! Zapišejo brzoznanci: »Bedner be-ginnt in kroatiseher Sprache«. In tako sc godi vsem slovanskim poslancem.
To je vsa naša jezikovna pravica v
cla jaz ravno tako skrbim za pravo-slavjc, kakor vi.«
»Bacl hi to verjel, gospod glavar, toda ta križ... ta katoliška cerkev?«
»Bodite mirni, batjuška, vse to sc godi na hvalo in slavo pravoslavju... ako mi pa nc verujete, pojdite se posvetovat. s Fomo Aleksandrovičem.. < Toda požurite se, kajti v kratkem ga ne samo da ne boste našli v mestu, ampak sploh ne v okraju.«
Pop sc je zmedel. Tako jo bil prepričan o svojem vplivu, tako je računal na povišanje Fome Aleksandroviča, zdaj so mu pa naenkrat glavarjeve besede dokazale, da jc on močan, neoma-jan in ostane tu šc dalje, a Foma Aleksandrovič odiclc.
llitel jc obvestit prijatelja o grozeči mu nevarnosti, torej sc jc naglo poslovil ocl glavarja in šel naravnost k Fomi Aleksandroviču. V njegovi hiši je našel otroke žalostne, ženo objokano, a načelnik deželne straže je od časa do časa izpil kozarček žganja, z jeznim obrazom hodil po sobi, preklinjal in zvijal cigareto za cigareto. Ko je zagle-al popa, je zakričal jezno:
»Poglejte, koliko hudega ste mi naredili... vse radi vašega neumnega upora... Vrag vas vzemi, niti kopejke ne dobite, niti ene pravoslavne duše več ... Vi pa vedno svoje in svoje ... Vsote kaj? pregnali ste me . . . Premestili v drug okraj.«
(Dalje.)
parlamentu. Izjema je samo pri obstrukciji.
In mi Slovani smo narod, ki tvori večino v Avstriji in bi jo moral Imeti tudi v parlamentu.
Do naših pravic in do prave veljave v Avstriji, pa sploh ne pridemo, dokler ne bomo spoznali, da leži naša moč v zjedinjenju naših jozikov; za tako dejstvo je takorekoč zaspala in se odložila vsa skrb.
Nadaljujoč v nemškem jeziku naglasa: Vlada je pred počitnicami obljubila. da bo rešila jezikovno vprašanje. na Češkem in gališko krizo. Zgodilo pa se ni prvo ne drugo. Avstrijske vlade vedno mnogo obljubujejo, pa na obljube pozabljajo. To je avstrijski podedovani greh. (Veselost.) Sicer pa od nobene vlade ne moremo pričakovati pravičnosti, ker ministri so doma iz krajev, koder je vse pri starem. Stri-žejo ovce, sestavljajo tržna poročila in ljubi Bog naj skrbi za vse. (Veselost.)
Ta ljubi Bog pa je nemški narodni svet, zadruga pogrebcev, med katerimi so mnogi tajni svetniki kot izvrševalni organi. (Pritrjevanje.) To čutimo posebno mi Jugoslovani. Vlada ne sedi pri krmilu državne ladje, ampak v kabinah, krmarijo pa nemški narodni sveti, ki tirajo ladjo proti severozapa-du, proti Berolinu. Toda ti možje so slepi, ker silijo v svoj pogin. Pride dan plačila.
Na Češkem ki jc najbogatejša dežela, je vlada ustanovila upravno komisijo. Taka komisija pa bi bila potrebna in umestna na Koroškem. Jezikovno vprašanje ni pereče samo na Češkem, ampak je državno vprašanje. Akcija na. Češkem je ponesrečena agrarna operacija. Cela država je pašnik, koder naj sc urede pašne pravice. Na jugu vlada noče uravnati jezikovnih pravic, ker so Nemci varni v svojih pozicijah. Lotila se je vprašanja na Češkem, koder so Nemci v manjšini.
Justični minister Hochenburger je v odgovoru na interpelacijo glede jezikovnih razmer pri ljubljanskih sodiščih jasno dokazal posebno izdajo rav-nopravnosti. To je dokaz, kako si vlada in nemške stranke mislijo narodno ravnopravnost. Danes ne velja avstrijski rek »Iustitia regnorum fundamen-tum«, ampak »Iustitia ad libitum«. Uradniki, ki niso zmožni v deželi običajnih jezikov, niso na svojih mestih. Uradnike pa, ki celo zasmehujejo jezik prebivalstva, kakor se godi na Koroškem v uradih, šolah, pri železnicah in vseh drugih panogah državne uprave, take uradnike naj koklja pozoblje. (Pritrjevanje.) Gospodje, le čitajte knjižico »Iz koroškega vilajeta«. Ta pojasni obupne razmere za koroške Slovence. Med "200 polit, uradniki je lc 14 Slovencev; v statusu dež. uradnikov je 75 Nemcev in le dva Slovenca. (Čujte!) V dež. šol. svetu je 11 Nemcev in eden Slovenec, kot zastopnik katoliško cerkve. Na srednjih šolah in učiteljišču je 72 Nemcev in le osem Slovencev. Pri sodnijah jc 63 Nemcev in štirje Slovenci (Čujte!). in sicer v jezikovno mešanih okrajih. Pri drž. železnici je 600 Nemcev in 15 Slovencev, pri ravnateljstvu v Beljaku 655 Nemcev in le trije Slovenci. Pri juž. železnici jc na Koroškem 173 Nemcev in devet Slovencev. Pri pošti 160 Nemcev in pet Slovencev. Pri davkariji 102 Nemca in osem Slovencev. Take so razmere na Koroškem in na Štajerskem niso dosti boljše. V Gradcu vlada cesar in kralj Pitreicli. Vlada pozna tc turške razmere, toda, ona je slepa, in gluha za vse opomine. V zistemu je krivica. Zato bodemo mi Jugoslovani pobijali ta zistem. dokler ne pride v šolske zavode in državne urade zakonita pravica. (Živahno pritrjevanje.)
V petek bode ta politična razprava končana. Zbornica je nato nadaljevala razpravo o fin. načrtu. Rusinski poslanec dr. Z ah a j k i e w i c z govori žc nad dve uri v obliki stvarnega popravka.
Gališka kriza.
Danes popoldne je min. predsednik grof S t ti r g k b pričel osebno posredovanje med Poljaki in Rusini. Zbrali so se pri njem dr. Glebinski in grof Skarbek v imenu poljskih narodnih demokratov, Z a m o r s k y v imenu kršč. soc. zveze, grof S i n i n s k i in vitez U r b a n s k i in Krzen no-w i c z v imenu avtonomistov knez C z a r t o r y s k i, C i e n s k i in S t a -szynski v imenu središča v gali-škem deželnem zboru. Vsi ti poslanci zastopajo stranke, ki se protivijo na-daljnim koncesijam. Obenem pa zahtevajo, da se v mestih voli po proporč-nem zistemu. Ces. nam. dr. Korytowski je danes zatrjeval v zasebnem razgovoru, da ni še izgubil zadnjega upanja. Tudi Rusini ne bodo do skrajnorti napenja!) strune. Posledica bi bila, da vlada odgodi državni zbor in si s § 15. pomaga čez novo leto.
V nemškem taboru pa že nekaj dni kujejo načrte, kako bi zlomili rusinsko obstrukcijo. Dosedanje izkušnje pa uče, da. so se še vedno izjalovili vsi taki načrti. Vsako nasilstvo zadene ob najhujši odpor rusinskih poslancev, katerim bi se brez dvoma pridružili češki agrarci in radlkalci. S tem pa. je ustvarjena kriza v parlamentu. To pa hočejo ravno nemški kršč. socialci. ki so zabredli v radikalni nemški vrtinec. Še vedno niso preboleli poraza pri zadnjih volitvah na Dunaju. Toda notranje in vna-nje razmere ne dopuščajo, cla bi se igrali z ognjem.
Koroške razmere.
Poslanec Grafenauer in clr. Verstovšek sta bila danes pri na-učnem ministru in ga zopet opozorila na postopanje koroškega dež. šolskega sveta in dež. odbora v šolskih zadevah. Odločno sta zahtevala, naj vendar enkrat minister prisili dež. šol. svet, da vpelje slovenski učni jezik na šolah v Strojni, Št. Danielu, Št. Janžu in Vogr-čah, kakor so že odločile najvišje instance. Žalostno je za avstrijske razmere, če najvišje oblasti nimajo toliko moči, da bi proti nižjim instancam ne izvojevale veljave svojim nareclbam in pravice zakonu. Na šolskem polju vlada na Koroškem popolna anarhija.
Pogajanja o glasovanju malega finančnega načrta.
Včerajšnja seja poslaniške zbornice je trajala do 8. ure zvečer. Jutri je zopet ob 10. uri dopoldne seja napovedana. Za kulisami se dogovarjajo, kako cla bi obstrukcijo zlomili. O načrtu posl. Finka, da bi pričeli v petek s trajno sejo, ki naj bi toliko časa trajala, da se obstrukcija zlomi in da naj se finančne predloge en blok sprejmejo, se več ne govori. Pač pa sc krščanski socialci z drugimi strankami pogajajo, da bi se finančne predloge en blok sprejele. A s tem načrtom se ne upajo prav na plan, ker se boje drugih strank, ki bi Rusinov ne pustile potlačiti.
Delegacije.
Gosposka zbornica voli delegacijo dne 14. t,, m. dopoldne. Članov šteje zdaj gosposka zbornica 155. Od zadnjega imenovanja v gosposko zbornico je namreč 15 njenih članov umrlo in sicer 8 članov desnice, pet ustavne stranke in tri srednje stranke.
Uoaslo prostozidarska laE.
Vsled izida zadnjih državnozbor-skili volitev v Rimu je odstopil rimski župan Ernesto Nathan in ž njim prostozidarski občinski svet v Rimu. Bivši veliki mojster italijanskega »Velikega Orijenta« je izginil s pozorišča javnega življenja ter bo samo še na skrivnih shodih lože mogel zadostiti svojemu sovraštvu proti papežu in cerkvi. To njegovo sovraštvo je tudi bila vodilna nit vsega njegovega delovanja kot župan večnega mesta. O njegovi nesposobnosti pa so se končno prepričali tudi njegovi dosedanji stebri, vsem na čelu milanski »Corriere della Sera«, ki mu je dal pred kratkim izpričevalo, da je otročjega značaja, da blamira Rim in celo Italijo in da govori kot bi bil v antiklerikalnih beznieah.
Oglejmo si nekoliko Nathanovo kul-turnobojno delavnost. Kako neverjetna nizkost, duha in srca je bila v Nathanu, je pokazal žc s svojim govorom 20. septembra 1910, s katerim se je uvedel v javnost kot župan. Govoril je takrat o Rimu, o papežu kot gospodarju teme in nevednosti ter je označil papeževo nezmotljivost kot bogoskrunsko revolto proti Bogu in ljudem. Akoravno se ta dogma razteza samo na nauk o veri in nravnosti, jo je vendar označil Nathan kot vzrok ljudske nevednosti, kot oviro vsega kulturnega, dela in svobode mišljenja. To neverjetno prekoračenje kom-petence rimskega župana je zavrnil papež z ogorčenjem v nekem pismu na kardinalnega vikarja Respeghija. V tem pismu stoji: Pred 2 dnevoma se je neki javni uradnik pri izvrševanju svoje službe nc samo zadovoljil s tem, da se je na svečan način spominjal vrnitve onega dne, katerega so sc svete pravice papeževe suverenitetc teptale, /. nogami, temveč je dvignil svoj glas celo, cla je zasmehoval in zasramoval nauke katoliške vere, namestnika Kri-stovega na zemlji in katoliško cerkev samo. Ko je govoril o Rimu. ki naj bi bil po slovesnih izjavah spoštovani in mirni sedež papeža, je naravnost napadel našo dubovsko oblast s tem, cla sc je tako daleč spozabil da jc zaničeval clela naše apostolske službe in drzno odrekel sv. Petru in njegovim naslednikom od našega Gospoda Jezusa Krista dano oblast, ter se je upal celo javno upreti se proti božjemu bistvu cerkve, proti resnici nienib dogem in proti av-fori'oij njcn'h k^rc"Mnev. II ' otu je papež slovesno protestiral proti nepre-
stanemu in vedno močnejšemu zasra-movanju napram katoliški cerkvi celo v mestu, kjer je sedež papeža. Nato so katoličani v vseh petih delih sveta protestirali na tisočih zborovanjih proti zasramovanju Nathana. Kako močna je bila takrat loža v Italiji, kaže dejstvo, da je Nathan izšel iz cele zadevo nekaznovan, akoravno določuje garancijski zakon za žaljenje in prestopke proti osebi papeža kazni. Zato je umevno, zakaj je bilo Nathanovo sovraštvo proti papežu in cerkvi od leta do leta večje. Leta 1912. je govoril o sponah vladajoče teokracije in letos o sponah praznoverja. V spominu pa je še sramotenje katoliških telovadcev, ki jih je pustil v posameznih skupinah voditi skozi mesto, ocl policije kot zločince. Svojo kulturnobojnost pa Nathan ni kazal samo v govoru, temveč tudi v dejanju. Preprečil je, da katoliški stariši niso mogli zakonu primerne zahteve glede verskega pouka v šoli uveljaviti. V gospodarskem oziru pa Nathan tudi nič pomembnega napravil ni. Razmetaval je mestni denar, da vlada tudi z letno podporo petih milijonov ni mogla pokriti primanjkljaja. O polomu »velike« nacionalne jubilejne razstave leta 1911. pa je boljše, da se sploh ne govori. Tako je končalo gospodstvo diktatorja Nathana, ki je kot nezakonski sin angleške Židinje in italijanskega revolucionarja, inozemec.
Po kijevskem procesa.
Po več nego štiritedenski, silno zapleteni razpravi se je te dni v Kijevu končal Beilisov proces. Kijevski porotniki, ki jih je judovsko-svobodomiselsko časopisje in judovstvo celega sveta v naprej toliko blatilo in jim odrekalo sodno sposobnost, so sicer potrdili dejstvo, da je bil na Juščin-skem izvršen ritualni umor, oprostili pa so Beilisa, ker se iz različnih izpovedb prič ni dalo popolnoma zanesljivo dognati, ali in v koliko je bil Beilis na tem ritualnem umoru soudeležen. Vestno upoštevajoč to okolnost, so porotniki izrekli i n d i v i -d u e 1 n o oprostilno razsodbo, splošno so pa krivdo potrdili. Tega judovsko-frajzin-sko časopisje ne bo spravilo s sveta, pa naj nagromadi še toliko slavospevnih člankov o Beilisovi oprostitvi.
Kijevski proces je zopet ugotovil dejstvo, da judovski ritualni umori niso prazna bajka, marveč za evropsko kulturo sramotna in za judovstvo uničujoča resnica, resnica, ki se jc tudi že v prejšnjih časih mnogokrat sodno dognala. Judovsko časopisje naj se poslej že celo ne drzne govoriti o ritualnih umorih kakor o bajki in naj ne zmerja s »srednjeveškimi ignoranti« onih, ki si glede židovskih ritualnih umorov ne puste zamazati oči in zavezati jezika. Ljudstvo pa tudi lahko spozna, pod čegavim klobukom so tisti, ki se zavzemajo za jude in jim pomagajo zakrivati resnico o ritualnih umorih. To so plačani židovski hlapci ali pa drugače od mogočnega židovskega vpliva odvisni ljudje. In kam ne sega danes javni ali prikriti židovski vpliv!
Kako prav so sodili porotniki o istini-tosti kijevskega ritualnega umora, izhaja iz cele zgodovine tega slučaja in iz poteka glavne razprave; zlasti pa to priča nezaslišano, škandalozno početje judovstva pred tem procesom in med njim. Poglejmo!
Koncem marca 1911 je izginil 13letni krščanski deček Andrej Juščinski. 2. aprila so našli njegovo truplo na posestvu juda Zajcova, in sicer v takem stanju, ki izključuje vse navadne morilske motive. Truplo je bilo skoro popolnoma brez krvi in je imelo 47 ran, iz katerih se je bila kri iztočila — čisto po načinu židovskega klanja. Glasom izvida strokovnjakov, profesorjev Obolenskega in Tovtanova, so bile rane prizadete s šilom ali bodilom. Kljub temu pa, da je iz trupla iztekla skoro vsa kri, ni bilo ne na truplu samem, ne na prostoru, kjer so ga našli, nobene najmanjše sledi krvi,
Velezanimivo je, da se je med judi v Kijevu in drugod takoj, ko je deček izginil, pojavilo mrzlično gibanje, da bi odbili vsak sum od sebe. Poudarjamo, da se je to gibanje med judi začelo preje, negoli je bil deček najden in ko še nihče ni na to mislil, da bi jude radi izginolega dečka česa krivil. Že to je bilo dovolj značilno. Ko so oblasti uvedle preiskavo, so judje vse storili, da bi preiskavo spravili na krivo sled. Dvignilo se je vesoljno judovstvo, da zabašuri kijevski dogodek, vodja cele kampanje pa je bil judovski urednik in sotrudnik »Neue Freie Presse<, Brasul, Židovske zlate zakladnice so se na široko odprle in denar je tekel v potokih. Podkupili so policijske organe, ki so imeli preiskavo v rokah, da so posodili svoje ime za zvito izmišljena židovska poročila o preiskavi, češ, da so to in lo dognali oblastveni organi in da so ta poročila uradna. Suni vale na čisto nedolžne osebe, predvsem na starše umorjenega dečka; ko se lo izjalovi, s' u?s:o 1 "o ~ "ti sirr-šem edinih dveh prič, ki sia biii navzoči,
ko je Juščinskega s silo odpeljal neki mož — t. i, na Vero Čebernjakovo. Teh dveh glavnih prič — nedoraslih otrok Vere Čebernjakove — tedaj že ni bilo več med živimi: kmalu po dogodku z Juščinskim so se jima približali podkupljeni policijski agenti in jima dali neke sladkorčke. Ko sta otroka sladkorčke pojedla, sta umrla. Bili so zastrupljeni! Ker se je tudi osumljenje Vere Čebernjakove ponesrečilo, se ji ob neki priliki v železniškem vozu pridruži neznan moški in ji obljubi 40.000 rubljev, potni list v inozemstvo, oziroma najboljšega odvetnika za zagovornika, — ako prostovoljno sprejme nase umor Juščinskega. Ko se tudi ta nakana izjalovi, se skuša krivda zvaliti na Čebernjakovo na ta način, da neznani plačanci skrivaj spravijo v njeno stanovanje predmete umorjenega dečka in najamejo proti njej podkupljene krive priče. Toda vse zaman! Kraj in okoliščine pri najdbi dečkovega trupla obrnejo sum na juda Beilisa, ker skoro ni bilo mogoče dvomiti, da se je zgodil ritualni umor,
Sedaj se je judovstvo vrglo na straho« vanje ali odstranitev eventualnih prič v bodočem procesu. Obenem so začeli spe-ljavati na led evropsko javno mnenje, delovati je začel mogočni judovski vpliv, V sinagogah so prirejali molitve za osumljenega Beilisa, 300 judovskih časnikarskih poročevalcev vseh jezikov pošljejo v Kijev, da bi »delali« javno mnenje v Evropi. Nad 1000 protestnih zborovanj se uprizori za to, da bi se proces sploh ne vršil! V isto svrho se rusko delavstvo nahujska k štrajkom, ki se jih je vršilo nad 200, Evropske politike in učenjake se v imenu svobode angažira za judovsko stvar. Celo poslanske zbornice se skušajo zlorabiti za proteste proti procesu. Visoki cerkveni knezi in vladarji se nadlegujejo, da bi nastopili v prilog judom. Vsemogočna židovska plutokracija grozi državam s finančnimi polomi, z mednarodnimi zapletljaji, z notranjimi revolucijami. Za slučaj Beilisove obsodbe se delajo obširne priprave: izbruhnili naj bi generalni štrajki, ruski vrednostni papirji naj bi na celi črti padli. Različne vlade se poživljajo, da naravnost nastopijo za Beilisa. Proti juriji in pričara za Beilisovo krivdo se nastopa s težkimi grožnjami. Kaznjencu Kasačenku, ki je bil z Beilisom skupaj zaprt, je le-ta obljubil veliko denarja, ako umori dve važni proti« priči.
Judovstvo je mrzlično na delu tudi za časa glavne razprave. Človeku se ježijo lasje ob pogledu na vse to, kar so judovski listi in poročevalci spravili v javnost, da bi potvorili resnico. To so naravnost peklenske zvijače in laži. Ruska brzojavna agentura se je sicer trudila, da bi varovala resnico in bi prišla v javnost objektivna poročila ter je nastavila le krščanske stenografe, A kaj pomaga, ko so pa židovske korespondence potem ta poročila potvorile in so specialni židovski poročevalci svoje liste zalagali z zlaganimi in zavitimi poročili. Židovska predrznost in nesramnost je šla v tem oziru tako daleč, da je predsednik sodnega dvora v javni seji zagrozil, da ako bo časopisje še nadalje tako lažnjivo in krivo poročalo o poteku razprave, bo moral časnikarske poročevalce od razprave izključiti, — Judovstvo je mobiliziralo peterburško odvetniško zbornico, judovsko časopisje je blatilo strokovne izvedence in jim odrekalo vsako sposobnost; na vse strani se je delalo iz vseh sil in izrabila vsa gmotna in duševna sredstva, da bi se od judovstva odvrnil odij ritualnega umora in bi bil Beilis oproščen.
Treba priznati, da je ruska justica in ruska država v tem slučaju postopala s tako strogo nepristranostjo in pravo svo-bodoumnostjo, kakor je nasproti katoličanom in unijatom nikoli ne pokaže. Ako je judovstvo kljub temu dvignilo po vsem svetu tak nezaslišan hrup in poklicalo v boj vse svoje sile, potem ni mogoče drugega misliti, kakor to, da imajo judje glede ritualnih umorov — slabo vest. Spomniti se je namreč treba, da se je vesoljno judovstvo dvignilo še vselej, kadarkoli se je kje pripetil enak slučaj umorstva in je padel sum na jude. In takih slučajev Ev-. ropa ni malo doživela. Sedaj pa pomislimo, koliko grozodejstev, nasilij in krivic se je že zgodilo v Evropi — bodisi celim narodom ali stanovom, ali tudi posameznikom; koliko neprijetnih dogodkov sc pripeti v najvišjih in najuglednejšihArogih in družinah — in vendar ni nikogar, ki bi razburjal radi tega celo Evropo in jo spravil na noge, nikogar ni, ki bi podkupoval, grozil, lagal, sleparil in celo moril, da bi se stvar prikrila in potlačila pred svetom. Kvečjemu da prizadeli krogi molče. Zdaj pa primerjajte svetovno gonjo, ki jo judovstvo vselej uprizori za svoje Beilise!
Najbolj žalostno pri vsem tem je pa to, da se izobražena Evropa vedno ropet da speljati na led in izrabljati za tak nesramen veležidov.,ki boj tet pomaga reševati židovske zločir.co, Beilisov proces mora tudi slepemu odpreti oči, da izore-gler'a in vidi, k-':o te*'e in sra-r^e v ' e j "i l"'?! i in s.obudomLtiiia i.v i va se v 2,0, štetju.
Slovensko gledališče.
Iv. pl. Zaje: »Zrinjski«. Opera. Nestor hrvatskih skladateljev, glasbeni prvoboritelj za kulturno osamosvojo hrvatskega naroda, dvakrat krmilar hrvatske gledališke ladje (leta 1870. in 1880.), stvoritelj prve hrvatske operete, Ivan pl. Zaje je danes že v 79. letu svoje starosti. Že s šestim letom je kon-certiral na Reki, v 11. letu je zložil prvo opero (»Marija Terezija«), v 20. letu je žc dirigiral svojo opero »La Tirolese« na konservatoriju v Milanu in dobil zanjo častno nagrado. Nato je bil sedem let gledališki kapelnik »Karl-Theatra« na Dunaju, leta 1869. jc bil kapelnik zagrebškega kazališta ter od leta 1870. do 1889. dvakrat operni ravnatelj v Zagrebu. Njegove opere in operete so se z velikim uspehom neštetokrat izvajale na Dunaju, v Italiji, v Rusiji, na Nemškem ter po raznih slovanskih odrih. Tvorna sila Zajčeva je uprav velikanska in vir njegove fantazije neusahljiv, večno močan. Napisal je čez tisoč glasbenih del, med temi 21 oper in 32 operet, 60 kantat, 53 himen, 43 overtur, 3 velike simfonije in nebroj zborov, pesmi, koračnic in drugih. Na našem odru so sc pola sledeča Zajčeva dela: »Zrinjski«, »Mesečnica« in »Mornarji na krov!« — Največji uspeh je imela njegova junaška opera »Zrinj-ski«, ki ga uprizori ensemble hrvatske opere na našem odru v torek, dne 18. t. m. pod vodstvom opernega ravnatelja, prof. Srečka Albinija. Glavne vloge bodo izvajali gospodična Mira Ko-roščeva in gospa Irma Polakova ter gospodje Marko Vuškovič, Stanislav Jastrzebski, Josip Križaj in Zvonimir Strmac.
Z juga.
General Ivanov govori. Bulgarski dnevnik »Politika« je že pred enim mesecem prinesel neko ustmeno izjavo generala Ivanova proti generalu Savovu. Ona izjava menda ni bila dosti točno objavljena ali pa je general Ivanov menda ni namenil za javnost. Sedaj pa je general Ivanov v istem časopisu sam objavil članek o krivcih nesrečne proti-zavezniške vojske. Iz tega članka navajamo samo najvažnejše točke.
General Savov je bil od 15. decembra 1912 dalje vrhovni poveljnik bulgarske armade; prej je bil vrhovni poveljnik car sam, Savov pa njegov »pomočnik«. General Savov je dal res povelje za napad dne 28. in 29. junija. Ker je to zapoved dal brez vednosti tedanje vlade, zato je res izvršil državni prevrat ali če hočete — izdajstvo. Ali so bili za hrbtom generala Savova še drugi, to je drugo vprašanje. Za sedaj je general Savov faktično odgovoren. Brez dvoma so za njim tudi še moralno odgovorni provzročitelji, ki so izkoristili slabost generala Savova in ga nagnili, cla jc dal ono povelje.«
Ali je bila naša armada za vojsko pripravljena? Ne! ln v tem je največje hudodelstvo in izdajstvo. Naša armada ni bila koncentrirana, ampak razkropljena. Kako je bilo mogoče, da so se začele vojne operacije s samo dvema armadama, a druge tri so mirno čakale, da sta bili prvi dve armadi premagani od silnejšega sovražnika? Kakor da bi bila vmes izdajalska roka! Vse kaže, da so bili v glavnem stanu brez pameti.
Grki pometali bulgarske vojne vjetnike v morje. Iz Sofije poročajo: Odkrivati se je pričela skrivnost o usodi tistih bulgarskih vojakov, ki so jih Grki vjeli, a jih ni bilo, ko so vjetnike Bulgari in Grki menjavali. Doznali so, da so 80 bulgarskih vojakov, ki so jih v verige uklenili, prepeljali na parnik »Pelops«, češ da jih bodo zdravniško nadzorovali, če so zdravi. Med vožnjo so pa bulgarske vojake na kapita-novo povelje vrgli v morje; dvanajst bulgarskih vojnih vjetnikov so pa Grki na isti ladji do smrti mučili. To je videlo več potnikov, med njimi tudi ravnatelj družbe Singer.
Grško-albanske meje. Iz Frankobroda ob Meni poročajo iz Aten, da se je glede na grško-albansko mejo podvrgla Grška londonskemu sklepu. Reuter poroča, da velesile razpravljajo glede na grško-albansko mejo o kompromisnem predlogu, ki ga je stavil angleški zastopnik obmejne komisije. Ta predlog sklepa londonske konference ne izpremeni, marveč se tiče le ozemlja, o katerega pripadnosti sta tudi Avstrija in Italija voljni, da pripustita diskuzijo.
Grška poslanska zbornica sc jc 12. t.
/n. slovesno otvorila.
Srbi in Črnogorci. Iz Belgrada se poroča, da so že predložili pogodbo o razdelitvi osvobojenega ozemlja med Srbijo in Črnogoro v podpis, ko je zadnji trenutek črnogorski delegat Mijuškovič se branil pogodbo podpisati, nakar so Srbi stavili nove predloge, ki tičejo vprašanj, kako postopaj Črnagora v zunanjih zadevah. Srbija za-
hteva, da naj jo Črnagora v slučaju konflikta z drugimi državami vojaško podpira. Črnogorski delegat pa ni bil pooblaščen, da to podpiše in se je na svojo vlado za nadaljne inštrukcije obrnil.
Moratorij v Srbiji. Srbski uradni list objavlja postavo, ki določa, da se za menice odpravi moratorij 30. januarja 1914, ostali dolgovi se pa morajo pričenjati 12. t, m, plačevati.
Srbska skupščina. Pašič je naznanil skupščini, da bo vpokojen predsednik državnega sveta Nikola Pašič in več državnih svetnikov. Skupščina naj zato 11 novih državnih svetnikov izvoli. Ker ni bila skupščina več sklepčna, bodo volitev v petek izvedli.
Turki in Bulgari. General Savov, ki se je vrnil v Sofijo, dementira, da sta Turčija in Bulgarija sklenili alianco; pripozna pa, da obstajajo na obeh straneh ugodne dispozicije. Savov zelo hvali stanje turške armade.
Občinske volitve v Bulgariji, ki so merodajne tudi za izid državnozborskih volitev 24. t. m., se mirno vrše. Vladni krogi so z izidom zadovoljni. Vlada upa, da bo imela v zbornici še večjo večino kakor dosedaj.
Dnevne novice.
-j- Podprimo narodno delo! Iz poročila o zadnjem občnem zboru »Slovenske Straže« je vsak naš čitatelj lahko spoznal ogromno, a uspešno delo, ki ga vrši to naše mlado narodno-obrambno društvo. Sedaj nastopa »Slovenska Straža« četrto svoje poslovno leto. Naj bi si ohranila vse dosedanje dobrotnike in naj bi pridobila mnogo novih. Vsak naš somišljenik mora postati vnet podpornik »Slovenske Straže«, ako hočemo, da bo v tekočem poslovnem letu mogla izvršiti svoje naloge! »Slovenska Straža« svoje narodno delo vedno postavlja na verski temelj, zato je njeno delo dvojne podpore vredno. Danes prilagamo položnice »Slovence Straže«, katerih naj se naši čitatelji blagovolijo poslužiti za od-pošiljanje darov. Vsaka položnica naj »Slovenski Straži« prinese dar za domovino! Nabirajte za »Slovensko Stražo« med svojimi prijatelji in znanci ob vsaki priliki. Ob stoletnici rojstva Andreja Einspielerja, katero slavimo danes, naj vsak z darom »Slovenski Straži« pomaga pomnožiti njegovo delo!
+ Liberalci iščejo kandidatov. Liberalna stranka jc prišla tako na nič, da neče noben pameten človek več kandidirati na njen program. Zadnjič se je peljala deputacija liberalcev prosit Klinca na Gor. Polje, da bi kandidiral. Kline je pa rekel, da ne sprejme mandata iz rok časnikarja Pirca. V Mokronogu so imeli skriven sestanek, pa nobeden ni hotel prevzeti kandidature. V kostanjcviškem okraju vlečejo Kožarja iz Malenc, češ, da bo poslanec, pa ne mara. Ribnikar je grozno hud. saj on. celini jc šc vnet za liberalno delo, pa ga vse na cedilu pusti!
+ Stric Trebušnik kot kandidat. Stric Trebušnik, v navadnem življenju se piše Kržišnik, bivši župan v brezni-ški fari, je žc mnogo zabave napravil slovenski javnosti. Njegova pot na Triglav je splošno znana, v Trstu jc metal Lahe v morje. Sedaj sc jc lotil šc težavnejše poti, kot jc bila ona na Triglav. Hoče namreč priti v kranjski deželni zbor in na Gorenjskem nastopiti kot. liberalni kandidat nasproti dosedanjemu poslancu Pibru. Nekdaj jc mož metal Lahe v morje, sedaj bo pa sam padel v vodo.
— Čudna zdravila. »Zarja« piše: Zakaj jo položaj delavstva šc vedno tako žalosten in beden? Zakaj izžemajo podjetniki še vedno milijonske profile iz delavnega ljudstva? Zakaj bogato agrarci na račun proletariata? Zakaj dolavcc šc vedno ne loči pravega od nepravega prijatelja? Zakaj šc vedno nima delavstvo socialnega in starostnega zavarovanja, katero je obljubila vlacla že leta 1907.? Zakaj dovoljujejo meščansko stranke milijarde za militarizem? Zakaj naraščajo ocl leta do leta davčna bremena? Edino zato, ker široko plasti ljudstva niso poučene o polit, in gosp. razmerah v. državi in deželi.« Vso to bi po prepričanju »Zarje« prenehalo, »čo bi vsak delavec bral ,Zarjo'«. »Potem bi delavstvo vso to vedelo iii bi si poiskalo pot, da se odpravijo to krivico.« O saneta simplicitas! To jo pa zares kamen modrosti. Vsak slovenski de-lavcc naj si kupi vsak dan on iztis »Zarje«, pa nc bo nikoli nc lačen, no žejen, no bo no žalosti, ne bede, nc milijonskih profitov, no bogatih agrarcev in ne davčnih bremen! Srečen svet! Delavsko vprašanje jo žo rešeno. Treba bo samo par soldov za »Zarjo«!
4- K proslavi stoletnice Einspielerje-vega rojstva, ki jo prirejajo prihodnjo nedeljo koroški Slovenci v Celovcu, pojde tudi deputacija iz Ljubljane. Ako se kdo želi tej deputaciji pridružili, naj javi našemu uredništvu. Posebno bližnji
Gorenjci naj v nedeljo po hite v Celovec!
—	Koledar Slov. Kmečke Zveze je
izšel in se začel razpošiljati. Izmed vsebine navajamo; Ljudsko štetje s podatki, kakor jih še naše časopisje ni prineslo. Nadalje: Našo organizacije. Za mlade politike. Vzorna zbirka jabolk. Vzorna zbirka hrušek. Trtne vrste za slovensko Štajersko. Kolobarjenje. O močnih krmilih. Prva pomoč v nezgodah. Sejmi na Spodnjem Štajerskem. Natančnejše poročilo glej v »Gospod. Novicah«. Pristaši Slov. Kmečke Zveze, segajte po Koledarju. Stane s poštnino vred 1 K 50 h. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
—	Nesreča z orožjem. 281etno vdovo Marijo Mižmah, bajtarico v Rudniku št. 3, je ustrelil ponesreči delavec Janez Furlan iz Gatinc v levo nogo, ko ji je razkazoval nek star revolver. Miž-mahovo so pripeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano.
—	Tat pod posteljo. Pred nekaj dnevi je zapazila 721etna Barbara Jenko v Suhi pri Škofji Loki, ko je stopila okoli poldneva v svojo sobo, pod posteljo nekega 201etnega fanta, ki se jc splazil v stanovanje gotovo z namenom, da bi kradel. Na poziv Jenkovo jo zlezel izpod postelje, a nato jo sunil starko v stran in pobegnil.
—	Novo petrazredno šolo bodo šc letos začeli graditi na Dobrovi pri Ljubljani. V svoji seji z dno 13. t. m. je krajni šolski svet ocldal stavbeniška dola mestnemu stavbeniku gospodu Alojziju A c c e 11 u iz Ljubljane. Druga dela so sc oddala raznim tvrdkam.
—	Novi predpisi za izpite telovadnih učiteljev na srednjih šnlah. Nauč-no ministrstvo jc izdalo novo strožje predpise za izpite kandidatov za telovadni pouk na srednjih šolah. Ti novi predpisi bodo imeli za posledico tudi izpopolnitev dveletnih učnih tečajev za telovadne učitelje na univerzah. Poleg dosedanjih predmetov: metodike, telovadnega in plavalnega pouka, teorijo in sistematske telovadbe, kakor tudi telovadne zgodovino in literature, borenja in drugih telovadnih vaj, se bo v bodoče zahtevalo pri izpitih za telovadno učitelje temeljne nauke anatomije in fiziologije človeka, telesno vzgojo (diatetiko in higijeno telesnih vaj v raznih življenjskih dobah), kakor tudi znanje o prvi pomoči pri nezgodah. K skušnji se sme pustiti samo kandidate v starosti od 22 clo največ 30 let, ki imajo popolno telesno sposobnost za telovadnega učitelja, zrelostno izpričevalo kako srednje šole (učiteljišča) in ki so obiskovali dveletni tečaj za telovadno učitelje. Zahteva se tudi obisk kakega kolegija o pedagogiki, o filozofiji, kakor tudi o šolski higijeni (higijenični pedagogiki) in izpričevala o kolokvijih v teh predmetih. Zahteva so nadalje tudi obisk kakega plavalnega tečaja. Aprobacija pri izpitu usposoblja kandidate za učna mesta na deških srednjih šolah, na moških in ženskih učiteljiščih ter za ženske kandidatinje za učna mesta na dekliških srednjih šolah (dekliških licejih) in ženskih učiteljiščih. Taksa za telovadni izpit znaša 30 K, za ostale usposobljenostne izpite 25 K.
—	Smrtna kosa. V Zapužah je umrl 23 letni Franc Š u š t e r š i č.
—	Novice iz kranjskega okraja. Čir-čiški vodovod dobro napreduje. Javni vodnjaki so skoro žc vsi postavljeni in sc sedaj izvršujejo instalacije po hišah. — Nek posestnik iz Spodnjega Bitnja sc je pred kratkim prepiral s svojo ženo. Iz malenkostnega vzroka sc jc začel pretep; pri tem jc sunil ženo tako zelo, da jc padla po stopnjicah. Precej poškodovano so prepeljali v deželno bolnišnico, kjer jc porodila mrtvo dete in umrla. — Mletni hlapec Franc Tršan, uslužben pri posestniku Ivanu Žcrov-niku v Zbiljah, jc peljal tc dni proti Medvodam voz peska. Na klancu jo Tršan pozabil ustaviti zavoro, vslecl tega jc voz potiskal konje naprej. Deček so jo trudil, da bi obdržal konje, in je vlekel z vso silo za vajeti, a pri tem jc prišel pod voz in zadobil težke poškodbo.
—	Kuga na gobcu in parkljih pri goveji živini so jc pojavila tudi v Švici. Treba bo veliko previdnosti, da so ta kuga, ki jo imamo tudi žc na Krasu, šc bolj nc razširi.
Štajerske novice.
š Zmaga v Pctrovčah. Spominjamo se še, s kako gotovostjo so trdili liberalni listi, da je v Petrovčah pri Celju pridobila liberalna stranka kar naenkrat pri volitvah polovico odbornikov. Naši listi so siccr poročali, da to ni res in da je liberalna zmaga navadna laž celjskega uredništva »Slov. Naroda«, a liberalci so kljub temu svoji debeli raci verjeli. Minulo soboto pa sc je v Petrovčah, tej krasni in veliki občini Savinjske doline vršila volitev župana
in starešinstva. Izvoljen je bil z veliko večino zopet dosedanji župan, ugleden naš somišljenik g. Tone Koren, ki že dolgo vrsto let uspešno in vzorno vodi obširno petrovško občino. Liberalni kandidat je kljub liberalnemu mešetarjenju združit nase s svojim vred komaj 7 glasov od 18 oddanih. Tudi v starešinstvu ima naša stranka 3 zastopnike, eden pa je voljen od obeh strank. Novega župana iskreno pozdravljamo in mu želimo, da bi tudi v bodoče tako vzorno vodil izročeno mu občino.
š Zborovanja pretečeno nedeljo. Dr,
Korošec je zboroval pretečeno nedeljo v Št. Jurju ob Taboru, kjer se je vršil tudi zbor političnega društva za vranski okraj. Na shodu je govoril tudi poslanec Pišek, —* Dr. Hohnjec je govoril na ustanovnem shodu Mladeniške in Dekliške zveze v Cir-kovcah pri Pragerskem. — Dr. Kovačič je predaval na shodu Mladeniške Zveze v Dramljah pri Celju.
š Prihodnjo nedeljo priredi Kmečka Zveza oziroma naši poslanci sledeče shode: Dr, Korošec predpoldne v Grižah pri Celju, popoldne pa (mladeniški shod) v Celju pri Belem volu, poslanec Pišek govori na shodu v Vidmu ob Savi, dr. Verstovšek na shodih v Šmartnem pri Slov. Gradcu in Šmartnu ob Paki. Prvi shod se vrši zjutraj, drugi popoldne, V Ormožu se ustanovi Orel.
š Odlikovani duhovniki — veterani.
Ljutomerska dekanija ima med svojimi dušnimi pastirji štiri duhovnike, kateri delujejo že čez 40 let v vinogradu Gospodovem. Ti gg. so: preč. dekan ljutomerški Martin Jurkovič; duh. svetnika Martin Meško, župnik pri Kapeli, Janez Kunce, župnik pri Sv. Jurju ob Ščavnici, in Lovro Janžekovič, župnik v Veržeju. Vsi štirje so odlikovani s kolajno za 40 letno zvesto službovanje.
š Strahopetni Nemci. Graški liberalni Nemci so zgubili korajžo. Za občinske volitve v Gradcu, ki se v kratkem vrše, so glede 111. razreda vrgli iz strahu pred socialnimi demokrati puško v koruzo ter jim hočejo brez boja prepustiti vse mandate v tem razredu. Ni sicer znano, ali vpliva na Nemce strah pred ono »grozno« zverino, ki jim mori živino ali kaj drugega, ker jim je srce zlezlo tako korajžno iz svojega navadnega prostora, a pribiti se mora, da za stranko, ki iz strahu pred svojimi političnimi nasprotniki vrže puško v koruzo, tak korak ni posebno časten. Naša Slovenska Kmečka Zveza pa se svojih nasprotnikov ne boji, ampak povsod nastopa samostojno in odločno.
š Iz odvetniške službe. V Konjicah je otvoril odvetniško pisarno dr. Anton Prus, sin bivšega prvoboritelja konjiških Slovencev, dr. Antona Prusa.
š Aretovan roparski morilec. Dne 2. t. m. so našli pri Varaždinu posestnika in živinskega trgovca Mijo Kralja umorjenega na cesti. Poleg trupla jc ležal okrvavljen kol, s katerim je morilec razbil žrtvi lobanjo. Kralj je bil oropan vseh dragocenosti in večje vsote denarja. Orožništvo je zvedelo, da je na dan umora izginil v sumljivih okoliščinah slaboglasni delavec Ivan Leskovar iz Varaždina, Nadaljna poizvedovanja so tudi dognala, da je res Leskovar morilec in da je s svojim plenom pobegnil na Štajersko. Dne 6. t. m. pe so orožniki v Štorah pri Celju aretovali morilca, ki je tamkaj našel delo.
š Povest poštenega moža. Prijatelj nam poroča: Sprejmite, g. urednik, sledečo dogodbico, ki bo gotovo zanimala slehernega našega pristaša. Bilo jc v poletju 1912. V občini V. na Spodnjem Štajerskem so sc isti čas vršilo občinsko volitve. Moj sosed Ivan je sklical pristaše Kmečke Zvezo skupaj in jih organiziral za boj proti liberalcem in nemškutarjem, kateri so lepo složno in sami sedeli clo tedaj v občinskem zastopu. Ivan jo imel srečo. Ker je bil pošten in vzoren gospodar, jo imel takoj veČino volilccv na svoji strani. Naša stranka jc na dan volitve zmagala z lepo večino na celi črti. To jc bolelo in jezilo nasprotnike. Sklenili so. maščevati se nad Ivanom, ker so vedeli, da jo naša zmaga njegovo delo. Ivan jo bil zaročen s hčerko nekoga veleposestnika v sosednji župniji. Obljubljeno jo imel, da dobi ž njo vred tudi 6000 kron clote. Poroka bi so naj vršila v treh tednih. Nevestin oče je bil nekoliko na strani liberalcev. Na prigovarjanje Ivanovih nasprotnikov jo Ivanu zadnji hip odrekel hčerkino roko. Nasprotniki so šli šo daljo. Nahujskall so njegovega so-seda-stiskača, kateremu je dolgoval šo izza očetovega gospodarstva 4000 K, da mu jc posojilo odpovedal z naročilom, da mora isto v osmih dneh vrniti. Po nekem pijančku pa so mu nasprotniki dali na znanje, da dobi nevesto in se mu posojilo no odpove, ako prestopi v njih tabor. Ivan pa jo rekel prostodušno: Svojega prepričanja ne prodam no za nevesto, ki bi imela vrečo cekinov, no za stiskačevo tisočake. — Nasprotniki so začeli ubogega Ivana preganjati s tožbami in so pritirali tako daleč, tla je bilo Ivanovo posestvo prodano. ,Vz-
dignil je šc par slo goldinarjev in šel je proč iz domače občine. Po prijatelju opozorjen se je napotil v Severno Ameriko. Komaj dobro leto je bil tam in že jc bil poplačan za svojo značajnost. Služil je pri gospodarju, kateri je posedal obširna posestva in bil bogataš prve vrste. Nekega dne v letošnjem poletju se peljeta z gospodarjem na daljno posestvo. Ko se vračata zvečer skozi neki gozd, napadeta ju dva roparja. Ustrelila sta konja ter padla oba po gospodarju, hoteč ga oropati. Ivan ic imel k sreči pri sebi revolver, skoči z voza in srečno sproži revolver proti roparju-ve-likanu, ki je davil gospodarja. Med drugim roparjem in Ivanom se je razvil nato boj na življenje in smrt. Dasiravno hudo ranjen, vendar je ostal Ivan zmagovalec. Rešil je gospodarja gotove smrti. Za plačilo mu je gospodar izplačal drugi dan 10.000 dolarjev (po naše -40 tisoč kron). Sedaj je Ivanu bila zopet pot v domačijo odprta. Čez teden dni se je že odpeljal v domovino. Slučaj je nanesel, da je bila njegova domačija zopet na prodaj. Kupil jo je. In tako vidimo Ivana zopet srečnega na svoji domačiji. Bog ga je bogato poplačal za njegovo značajnost in poštenost.
š Poroke. V Št. Ilju v Slov. goricah se
Sporočil narodnjak g. Fran Bruss z gdčno arico Reisman. — V Središču se je vršila Jioroka našega pristaša Ernesta Novak z mladenko Marijo Vrzela. Gostje so se spomnili tudi »Slov, Straže«. — Pri Št. Petru pri Mariboru se je v ponedeljek poročil mladenič Ljudevit Flucher z mladenko J. Krempl. Bilo srečno!
š Požar v graški okolici. V Unter Till-mitsehu pri Leibnitzu so 12. t. m. okolu polnoči pričele goreti tri ali štiri hiše,
š Trgovska obrtno - kreditna zadruga v Celju.. Iz Celja: V nedeljo, dne 9. t. m., se je vršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor Trgovsko-obrtne kreditne zadruge v Celju. — Ob i. popoldne je otvoril predsednik pripravljalnega odbora gospod Rudolf Stermecki ob navzočnosti 34 zadružnikov to za razvoj spodnještajerskega obrtništva in trgovstva zelo pomembno zborovanje. Povdarja! je, da se je ta zavod ustanovil iz potrebe za trgovski in obrtni slan. Trgovci in obrtniki, ki naj zavod vodijo, najbolje poznajo same sebe in najbolje vedo, kje in kako je treba pomagati obrtnikom in trgovcem, da bo za razvoj in procvit trgovine in obrti koristno. Iz tajnikove-ga poročila smo posneli, da je imela zadruga, ki še niti dva meseca nc deluje, nad 180.000 kron denarnega prometa, da ima blizu 24.000 kron naloženega denarja; dalje nad 26.000 kron hranilnih vlog ter da je žc nad 7000 K posojil izplačala. Za tem poročilom so se odobrila zadružna pravila ter se je izvršila volitev načelstva in nadzorstva.
KRIZA V PRAŠKI OBČINI.
Praška podružnica c. kr. korespon-denčnega urada iz avtentičnega vira poroča, da vest o pripravah v notranjem ministrstvu za razpust praškega občinskega sveta in za namestitev vladnega komisara ni utemeljena.
LUDOVIK III. BAVARSKI ZASEDEL PRESTOL.
Dne 12. t. m. je bavarski kralj Ludo-vik III. slovesno zasedel bavarski prestol. Dopoldne je bila slovesna služba božja v metropolitanski cerkvi, katere sta se udeležila kralj in kraljica s princi in princesi-njami kraljevske hiše, Monakovski nadškof je opravil slovesno sv. mašo. Tudi po drugih cerkvah so bile slovesne božje službe. Popoldne je bila d,eže!na pokloni-tev v veliki prestolni dvorani kraljevske rezidence. Udeležili so se je princi in prin-cesinje, člani diplomatskega zbora, odpo-slaništva korporacij iz celega bavarskega kraljestva. Ko sta se kralj in kraljica vsedla, je govoril grol Karel Ernest Fugger-Glott, predsednik gosposke zbornice, poklonilni govor, ki ga je končal z živio kralju. Godba je zaigrala bavarsko narodno himno. Kralj je prečital odgovor, v katerem izvaja, da ostane tudi v bodoče v stiku z ljudstvom. Močna in dobrotljiva božja roka je vedno Bavarsko vodila in da je ostalo bavarsko ime kljub viharjem stoletij častno v zmedi usode narodov. Trdno stoji Bavarska v Nemčiji, v kateri uživa ugled in katero je tudi bavarska armada pomagala ustanoviti. — Zvečer ob 8. uri je bil slovesen sprejem v slavnostni dvorani kraljeve rezidence.
ŠKANDALI V SAŠKI ZBORNICI.
V drugi saški zbornici so bili 12. t. m. veliki škandali, ko so volili predsedstvo. Prvi podpredsednik, socialni demokrat Fraeszdorl ni bil več izvoljen, ker so socialni demokratje izjavili, da mora njih podpredsednik vse ustavne dolžnosti izpolniti, a na dvor ne sme iti. Meščanske stranke so nato izjavile, da Fraeszdorfa zato nc bodo več volile. Nastal je velik škandal, Mesto Fraeszdorfa so izvolili
konservativca Opitza. Zapisnikarjem izvoljeni socialni demokrat Fleiszner volitve ni sprejel.
Primorske vesli.
p Senzacionelne aretacije. Na Reki so včeraj1 aretirali več mestnih uradnikov mestnega carinskega urada. Koliko uradnikov so zaprli, še ni znano, toliko pa je gotovo, cla gre za velike nereclno-sti z mestnimi denarji.
p Vladni komisar v Rovinju. Kakor smo svoj čas poročali, so meščani v Rovinju napravili na vlado vlogo, v kateri so prosili, cla bi imenovala vladnega komisarja. Vlada je tej prošnji ustregla; v kratkem bo zasedel županski stol v Rovinju od vlade imenovani komisar. Povsod drugod zastavljajo davkoplačevalci in stranke svojo moči v to, cla se ohrani avtonomija občin. V Istri pa jc drugače. Tu morajo davkoplačevalci naravnost prositi vlado, da jim pošlje vladnega komisarja, da se tako odkrižajo laško-liberalne more.
p Znan Italijanaš aretiran. V Lov-rani so pred par dnevi aretirali tri natakarje hotela »Excelsior«, ker jih je lovranski občinski tajnik Marijan Mar c hi obdolžil izsiljevanja pod pretvezo, cla je zakrivil neka nenrav-na dejanja. Pozneje je bil Marchi sam aretiran. Odpeljali so ga v tržaške zapore.
p Pcreški župan umrl. V Trstu je v nekem sanatoriju umrl poreški župan Gan-dussio, lekarnar po poklicu, ld je bil so-trudnik več zdravstvenih časopisov. Pisal je tudi farmacevtske knjige. Poreškim županom je bil izvoljen 1912.
Zadnje vest).
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 13. novembra. Državni zbor je danes izvršil volitve v delegacije. Vlada bo danes podala izjavo proti poslancu Lodgmannu, ki je včeraj v državnem zboru trdil, da je izrekava razsodb sodišč vla-čuga in da se § 111. drugače razlaga, če se gre za nadvojvodinjo ali navadnega državljana.
Dunaj, 13. novembra. V današnji seji državnega zbora je notranji minister Heinold protestiral proti včerajšnjim izvajanjem poslanca Lodgeman-na. Govorila sta socialni demokrat Selliger in Javorski in clr. Rybaf.
Dunaj, 13. novembra. V proračunskem odseku je minister Schuster razvil dogodke s Canadian družbo, in je dejal, cla vlada ne bo nikogar prikrivala, kdor je kaj zagrešil. Pogreškc so se zgodile. Socialni demokrat Diamand sc je izjavil za nasprotnika izseljevanja.
Dunaj1, 13. novembra. V delegacijo bodo izvoljeni za Kranjsko dr. Šusteršič, namestnik dr. Krek, za štajersko dr. Korošec in Schweiger, za Istro dr. Laginja.
POLJSKO - RUSINSKA POGAJANJA
IN RUSINSKA OBSTRUKCIJA.
Dunaj, 13. novembra. Vlada sc dalje pogaja s Poljaki iu Rusini. Danes sc bo poskusilo, ako jc mogoč kompromis glede gališke volilne reforme. V krogih večinskih strank se za slučaj, ako se Rusine ne pregovori, da odnehajo ocl obstrukeije, vendar uvažuje, kako bi sc rusinsko obstrukcijo s silo udušilo. (Glej poročilo iz državnega zbora.)
JUSTIČNI MINISTER O SVOJEM RAZMERJU DO SODNIKOV.
Dnnaj, 13. novembra. V justičnem odseku jc danes justični minister IIo-henburgcr protestiral proti mnenju, cla bi bil znani svoj odlok izdal po vplivu vojnega ministra. V odloku ni kritiziral ne razsodbe, ne utemeljevanja, iz-rečno se je obrnil le proti temu, da sc je pri sodniku pogrešal potrebni takt. Justični ministrstvo si ne pusti omejevati nadzorovalne pravice, ker je to važno sredstvo za varstvo občinstva, ki išče pravico, in je važen del postavnega življenja. Tudi sodnik ne stoji izven postave. — V debati, ki je nato sledila, jc očital poljski socialni demokrat Lieber-mann justičnemu ministru, da jc kršil neodvisnost sodnikov.
ŠEF GENERALNEGA ŠTABA ODSTOPI.
Dunaj, 13. novembra. »Zeit« poroča, da šef generalnega štaba odstopi vsled novih difcrcnc s prestolonaslednikom nadvojvodo Fran Ferdinandom, ki so se pojavile pri lipskih slavnostih. Naslednik Ho-Izendorfov bo fml. Ro t h.
KONFERENCE PRI CESARJU.
Dunaj, 13. novembra. Nadvojvoda prestolonaslednik je bil danes eno uro pri cesarju v avdijenci. Nato je cesar sprejel skupnega finančnega ministra Bilinskega, Po fvdijenci pri cesarju jo prestolonaslednik konferiral z načelnikom generalnega štaba. baronom Iloetzendorfom.
HRVAŠKO VPRAŠANJE.
Budimpešta, 13. novembra. Baron Skerlecz jc izjavil, da je rešitev ogrsko-hrvaškega vprašanja popolnoma v tiru. Za sedaj še ne more govoriti o podrobnostih, ker šc ni končano pogajanje.
CESARJEVA ZAHVALA PREBIVALSTVU V BOSNI.
Sarajevo, 13. novembra. Deželni Šef Potiorek je nabil na vogalih cesarjevo zahvalo, v kateri se cesar zahvaljuje, da je ob vojnih dogodkih na Balkanu vse priprave države brez izjeme spremljalo udano in požrtvovalno.
OBLASTI KREPKO ZASLEDUJEJO
IZSELJENIŠKE AGENTE.
Krakov, 13. novembra, Voditelja zastopstva Avstro-Americane v Krakovu, Ungerja, so aretirali. V Sanovu so aretirali več zakotnih izseljeniških agentov. V Tarnovu so zaprli filijalo Avstro-Ameri-kane in izvršili več aretacij. V Bielicu so izvršili ponovno preiskavo v hiši, kjer jc imela prostore sedaj zatvorjena potovalna pisarna Olma. V podstrešju so našli v nekem kovčku obširno korespondenco te potovalne pisarne z Galicijo in Ogrsko. Pisarna Olma je imela obširne zveze s Ham-burg-Amerika črto in s Severonemškim Lloydom, katerima je preskrbovala izseljence, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti. Pisarna je imela letno subvencijo, poleg tega za vsakega izseljenca 40 K in 5 odstotno železniško provizijo. V četrt leta je ta pisarna zaslužila 16.800 K, tekom treh let je zaslužila 70.000. (Op. ured.: Ali so izseljeniške družbe in agentje samo v Galiciji? Zakaj oblasti z isto vnemo in odločnostjo ne zasledujejo izrodkov pri izseljevanju tudi na Kranjskem?!)
USTAVLJENI IZSELJENCI.
Bregenz, 13. novembra. Tukaj so doslej ustavili 112 izseljencev. Večino so jih že poslali v domovinske občine. Danes so zopet ustavili sedem Hrvatov, ki so sc hoteli odtegniti vojaški službi.
ANGLEŽI ZA KANADSKO DRUŽBO.
London, 13. novembra. »Temps« piše v stvari »Canadiana«, da se v londonskih financijskih krogih pojavlja nestrpnost proti obravnavanju tega vprašanja s strani avstrijskih oblastev. Kljub diplomatskemu posredovanju se zdi, da Avstrija ne namerava poravnati škode, ki jo je povzročila temu važnemu britanskemu podjetju. Angleški veleposlanik naj bi na Dunaju pojasnil, kakšen pojem morajo imeti na Dunaju o obnašanju avstrijskih uradov. Avstrija bi ne smela pozabiti, da je bila »Canadian« njena zaveznica proti monopolu nemških paroplovnih družb,
KOŠUTOVA BOLEZEN.
Budimpešta, 13. novembra, lvošu-tova bolezen se je nevarno poslabšala. Vsako uro jc i ričakovati smrti.
IGRALNIŠKA ZADEVA.
Budimpešta, 13. novembra. Prometna družba je ponovno pozvala vlado, naj ji do 17. t, m. vrne 1,400.000 kron, ki jih jc clala za dispozicijski fond, če nc vloži proti Lukacsu in proti erarju civilno tožbo, povrh pa še proti Lukacsu in proti državnemu tajniku Jeszenskemu kazensko ovadbo zaradi goljufije.
SRBI ZA BOJKOT AVSTRIJSKEGA BLAGA.
Belgrad, 13. novembra. Srbsko časopisje zopet hujska na bojkot avstrijskega blaga.
GRŠKO - TURŠKA SPRAVA.
Atene, 13. novembra. Ker so vso diference med Grčijo in Turčijo poravnane, je pričakovati, cla se mirovna pogodba šc danes podpiše.
Atene, 13. novembra. Zvečer odpotuje rumunski zunanji minister Take Jo-nescu preko Carigrada v Bukarešt.
GRŠKA SE PODVRŽE?
Frankobrod, 12. novembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz atenskih diplomatskih krogov, da je grška vlada sklenila, da se v stvari albanskih mej podvrže londonskemu sklepu velesil.
GRŠKI PARLAMENT.
Atene, 13. novembra. Danes je kralj osebno otvoril novo zasedanje zbornice poslanccv ter prečital prestolni govor.
DVOJNI SAMOUMOR NA SEMER-NIKU.
Dnnaj, 13. novembra. 19 let »stari jurist Friderik F 1 c i s c h n e r, sin ravnatelja stenografskega urada državnega zbora vladnega svetnika Fleiscli-nerja, jc z 16 let staro hčerko dunajskega knjigotržCa Lili R ci c h m a n n skočil na Sememiku s takozvanc »VVein-zettcl« stene. Olja sta se ubila. Vzrok: nesrečna ljubezen.
MATER UMORIL.
Motavska Oprava, 13. novembra. Starko Iledviko Blaton jc napadel njen sin ter jo na bestijalen način z udarci na glavo umoril. Morilca je policija zaprla.
PONESREČENA AVIATIKA.
Pariz, 13. novembra. Aviatik Seguin je padel s svojim aparatom in si zlomil obe nogi. Aviatik stotnik Lagarde se je pri izkrcanju ubil.
SNEŽNI VIHARJI V AMERIKI.
Ohio, 13. novembra. Snežni vihar je ponehal. Vreme je lepo. Vihar je uničil 143 človeških življenj.
Znižanje cen mesa na Dunaju. Ker
padajo cene živine že nekaj mesecev, so sedaj tudi dunajski mesarji znižali ceno mesu, medtem ko jc dunajska ve-leklavnica žc prej znižala cene mesa. Cene mastnega in prednjega mesa so znižali za 10 vinarjev in še več. Cene prvovrstnega mesa pa so ostale prejšnje. Kaj pa v Ljubljani?
LjubljansKe novice.
lj Monsignor Anton Hulka, škof V Čeških Budejovicah, sc je včeraj na svojem potovanju ad limina mudil tukaj. Ogledal si je vso prostore Katoliške tiskarne in je občudoval njen napredek in uredbo in je bil gost presvetlega knezoškofa. Popoldne je obiskal tudi deželni muzej, kjer je z največjim zanimanjem sledil razlaganjem gospoda profesorja clr. Mantuanija.
lj Liberalne kandidature v Ljubljani. Sinoči so imeli liberalci zaupen sestanek, na katerem so določili kandidature za Ljubljano. V mestni kuriji kandidirata v
I.	okraju dr. Novak in prof. Reisner, v
II.	okraju pa dr. Tavčar in Adolf Ribnikar. V splošni kuriji kandidira zopet Josip Turk, lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavoda. Dr. Triller je izvolitev v Ljubljani odklonil, ker kandidira v mestnem okraju Kranj—Škof j a Loka in je prepričan, da bode ondi zmagal. Pravijo, da je bilo zborovanje precej hrupno.
lj Opozarjamo na dobro predstavo »Sv. Elizabete«, ki jo priredi v nedeljo, clnc 16. novembra 1913, v »Ljudskem domu« Šentpetersko prosvetno društvo v korist šentpeterski Vincencijevi družbi in društveni božičnici. Začetek je ob pol 5. uri popoldne, da se omogoči udeležba vsem tistim, ki zvečer nimajo časa in onim, ki se udeleže Martinovega večera Društva katol. rokodelskih pomočnikov.
lj Osebne vesti s pošte. Vodstvo c. kr. poštnega in brzojavnega urada Ljubljana I. prevzame s 15. t. m. gosp. nad-oskrbnik Josip F 1 e r e , dosedanji načelnik c. kr. poštnega in brzojavnega urada Ljubljana II. — Kontrolor Ivan Sir n i k , službujoč pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Ljubljana II., prevzame z jutrišnjim dnem vodstvo c. kr. poštnega in brzojavnega urada Ljubljana II.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Za uprizoritev je poslal vodstvu slovenskega gledališča gospod E. Gan-gl svoja dva najnovejša dramatska umotvora: Trilogijo »Dolina solz« (I. Dva svetova. II. Dedščina.
III.	Trpini) in dramo »Katka P o -ljakova«. Ker igralno osobje slovenskega gledališča do sedaj še ni kompletirano, drami pa stavljati na inte rprete velike tehniške in duševne zahteve, uprizore se ta dela takoj, ko bo razpolagalo vodstvo s potrebnimi umetniškimi silami.
lj Umrl je v deželni bolnišnici Ivan Mihelčič, pečarski pomočnik iz Ljul>-ljane. — V deželni bolnišnici je umrl g. Matevž Grcgorač, star 55 let, iz Trnovega v Ljubljani.
lj Umrli so: Ciril Zupan, sin trgovskega sluge, 3 mesece. — Angela Kolcr, del. tob. tov., 28 let. — Helena Frclili, kramarica., 63 let, — Matija Mramor, sin posestnika, 12 let. — Josip Konič, tov. delavec, 41 let. — Marija Jerič, žena delavca, 44 let. — Ela Srakar. hči oo-stilničarja, 5 let,
lj K zgradbi mosta na ljubljanskem barju. V zadnjih dveh mesecih so se pri vseh odločilnih faktorjih storili potrebni koraki, da bi so financiral projekt mostu preko Ljubljanice na barju. Gre se samo še za vprašanje, ali bi se naj ta novi most zgradil v Lipah ali v Črni vasi. Za posestnike bi bil najbolj primeren most na onem mestu, kjer sega že napravljena cesta od Opekarske ceste do Ljubljanice. V tem slučaju bi bilo treba zgraditi na desnem bregu samo dovozno cesto do Ljubljanice. S tom bi bila dosežena tudi najkrajša zveza z mestom. Kar se tiče stroškov, se vrše še tozadevna pogajanja, ki pa bodo. kot je pričakovati, v dogledncm času rešena, tako da se bo z zgradbo mostu že lahko pričelo prihodnjo pomlad.
lj Umrla je na Poljanski cesti št. 5 Helena F r oh lic h. — V Beethovnovi ulic; št. 9 je umrl g. Mihael M a Ii n i č.
lj Zadnji sledovi burne potresne noči leta 1895. so bližajo svojemu koncu. Kakor znano, je čevljarska ulica zaprta veleti dcnioijrauja sedagje Lil*
pristno FRANCOSKO ŽGANJE
EVJE
idealno domače sredstvo proti
protinu revmi slabotnim udom
glavobolu zobobolu bolečinam v kr'žu
Pri medlosti in splošni slabosti nedosežno učinkuje. Pristno le z levom, s simbolom moči!
gorečici izpadanju las slabi sapi
En sam poskus Vas prepriča! * r. Dobi se povsod v stekl. po Vk
v.
Ha debelos Alexa*ider ECutmas*, Ooroaj, 91/
Nord-2 bahnliof.
lekove, v času potresa Germyjeve hiše v ti ulit i št. 3. Moža jc katastrofa takrat tako v živo zadela, da jc bila vsa podrtija prodana, sedaj je bilo v nji skladišče za silo, po razvalinah pa so gnezdili netopirji in se skrival po razpokah razen mrčeš. V Čevljarski ulici so bila vsa okna razbita, zid razpokan in videlo se je takoj, cla tu ni mesta za človeško stanovanje, proti Ljubljanici pa je podrtija izgledala, kakor razvaline kakega zakletega gradu. Da ta spomin na grozno noč scclaj v kratkem izgine, je dala povod regulacija Ljubljanice. Ko bo izginila še podrtija starega lontovža in ko bodo nekoliko rc-novirali Frolichovo hišo v Gajevi ulici, pa izginejo sledovi usodne noči dne 15. aprila 1895.
lj Rimske izkopnine. Pred Prula-mi so na desnem obrežju Ljubljanice naleteli pri kopanju kanala na rimske starine, izmed katerih so nekatere prav dobro ohranjene. Med temi antičnimi izkopninami so krasne posode iz rimskih časov. Posode za pijačo so shranjene jako dobro. Med starinami so tudi nekaki krasno poslikani krožniki, ki so pa žal večinoma razbiti. Iz-kopnin je cel kup. Ker so naleteli na te starine na kraju, ki je svoječasno spadal pod rimsko Emono, je pričakovati, da bodo izkopali pri kanalskih delili še več rimskih star in.
+ »Rauberblatt«. Prijatelj z južnega kolodvora nam piše: Pretekli ponedeljek sem bil navzoč, ko je neki železniški uradnik stopil k prodajalki časopisov in rekel: »Geben Sie mir ein Rauberblatt !« Prodajalka je segla nato po liste in mu ponudila »Dan« ter tako počastila list ljubljanskih liberalnih učiteljev. Si 11011 e vero, ben trovato!
lj Razpisana je Ivana Baptista Wag-nerja dijaška ustanova v znesku 300 K. Vložitvcni pogoji so razvidni iz razglasa na mestni deski.
lj Našel je dijak Karel Bitenc denarnico z manjšo vsoto denarja.
Razne stvori.
— Smrtna obsodba v Sarajevu, Po
tridnevni razpravi se je 12. t. m. v Sarajevu razglasila razsodba, po kateri je kočijažev morilec Stift obsojen na smrt. Stift zločina ni priznal.
Nesreča v rudniku. Trije rudarji ubiti. V Ludwigsburgu so v rovu Rhein razstre-ljevali premog. Ker se je pa en strel predčasno izprožil, so bili trije rudarji ubiti, trije pa smrtnonevarno ranjeni.
Tat treh milijonov prijet. Na Malti so aretirali agenta Giriniona, ki je lyonski zavarovalni družbi Mutuelle de France et de colonies tri milijone frankov poneveril.
V Rimu prijeli dva francoska vohuna. Zaprli so v Rimu profesorja Menozzija in nekega podčastnika, ker sta za Francijo vohunila.
20.000 frankov amerikanski vojni upravi poneveril. Iz Rima poročajo: Poveljstvo v Villa Franci zasidranega ameri-kanskega vojnega brodovja je nameravalo 400 mož odposlati v Rim s posebnim vlakom, da vidijo sv. očeta. Ko so mornarji prišli ob določeni uri na kolodvor, pa ni bilo posebnega vlaka, ker je popotni im-presario z 20.000 franki pobegnil.
Laški parnik ponesrečil; 11 mož utonilo. Pri Adomiru je zavozil laški parnik Elvo na skalo, ko se je hotel izogniti nekemu drugemu parniku, in se razbil. 11 mornarjev jc utonilo, 3 so rešili.
Samostan zgorel. Iz Kovna sc poroča, da je v Krokiju pogorel samostan katoliških redovnic.
Kuga v Kairu. Med romarji v Meko jc izbruhnila kuga. Egiptovsko ministrstvo je ostro zastražilo polotok Sinaj in Sueški prekop.
Mesto Abancav porušil potres. — 200 mrtvih. :New York Times< objavljajo iz Lime došlo brzoiavko, ki poroča, cla jc v
petek porušil potres mesto Abancay ob Apurimaru (Peru), 200 ljudi je mrtvih, na tisoče jih je brez strehe.
Roparska junaštva na Ruskem Poljskem. Pri Kielcu so napadli roparji pošto; enega potnika so ustrelili, tri pa nevarno ranili ter jih oplenili, nato so pa brez sledu izginili. V okolici Kielca se neprestano pojavljajo roparji. Oktobra so 11 potnikov umorili.
Velike nesreče ob snežnem viharju v Severni Ameriki. Največ je ob velikanskem snežnem viharju v Severni Ameriki trpelo mesto Plevlja v Ohyu. Sneg leži 21 palcev visoko. Primanjkuje hrane. 3 osebe so zmrznile, 10 jih pogrešajo. Nek parnik s 23 mornarji se je razbil. Ne upajo, da jih rešijo, ker morje strašno divja. Na brzojavih in telefonih se ceni škoda na 2 milijona dolarjev. 3000 brzojavnih drogov je vihar prekucnil. Na Huronskem jezeru v Michiganu je vihar prekucnil neki 600 čveljev dolgi parnik, ki plava s krovom odspodaj 80 milj od obrežja. Ne ve se še, koliko ljudi je ponesrečilo. Iluron-sko jezero je vrglo 7 mrličev na breg. 16 ladij je ponesrečilo.
Ne ve, kdo da je, V avstro-ogrski konzulat v Milanu je prišla neka približno 20 let stara deklica, ki je prosila, da naj ji izpolnijo potni list. Ni znala drugega o sebi povedati, kakor da ji je Helli ime in da z nekim cirkusom že leta po celi Evropi potuje. Okolu vrata ima obešen križ z napisom: Helli, Wien, 14. 4, 1893.
Slovensko - laški del slovarja. Naročniki dr. Valjavčcvega »Laško-sloven-skega slovarja« vprašujejo neprenehoma po obratnem slovensko-laškcm delu. Naznanjamo s tem, da je izšel ravnokar »S 1 o v e n s k o -1 a š k i s 1 o v a r«, ki ga je sesta vil .T. Iskravec. Cena za vezan izvod 3 K. Slovar obsega 543 strani in ima zelo priporočilo žepno obliko, tako tla se dobro uporablja skupno z clr. Valjavčevim laško - slovenskim delom. Na željo pošljemo en izvod tega slovarja na ogled. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Prehlajenja in kašelj
Vsak ve, kako težko se je iznebiti prehlajenja in kašlja. V takih časih priporočamo rabo Scottove emulzije ribjega olja, ki jo nadaljujte toliko časa, dokler se nc počutite zopet dovolj sveži in močni. Blagodejen vpliv Scottove emulzije ribjega olja, posebno tudi njen kašelj lajšajoči učinek se kmalu pokaže in napredek opazi. Mnogi, ki trpe že leta na posledicah prehlajenja in kašlja, so zadobili s Scottovo emulzijo novo moč in svežost. Scottova emulzija ribjega,
___ olja je tako okusna in lahko
prebavljiva, da jo radi jemljejo odrasli in otroci.	i
Cona originalni elcklunici K S'S0. l>obi so v vseh le-karmih. Kdor pošljn .-,u vin. v znamkah na Scott & Bomio, ti. m. b. H., Dunaj VII., in so Hklicujo na ta časopis, dostavi so mu ena pošiljatev potom lekarno za poshušnjo.
Pomoč onim, ki ima o naduho, broncliitis, katar.
_ Tisočkrat se potrjuje, da Astmol-Asthmn. prašek hitro pomaga, also napade naduha in bronchitls.
Asthma ni nlkakaka orgnnična bolezen, ampak krčevito pregibanje dihalnih mišio. Vdihavanje Astmol-Astlima praška takoj olajša in usiavi napad. Astniol - Asthma prašek stane K 3'— velika pločevinasta škatlica, ki sc dobi v lekarnah tudi v obliki cigaretnih doz. (davna zaloga: Apotheke zum Schwan, Schotten-ring 14, Dunaj i.	;i304
901
Steckenpferd-lilijino mlečno milo
js slejkoprej neobhodno potrebno za racijonaino negovanje kože in lipole. VsaKidsn prtenalnice.
Dohi se povsod a 80 vinarjev.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 13. novembra 1913.
Pšenica za oktober 1914 . . ,	11-23
Rž za oktober 1914.....8-75
Oves za oktober 1914 ....	7*27
Koruza za maj 1914.....' 624
Mnhnriani I 0b sPreJemu družbenih
iYllilIUl JOIftl S knjig darujte po desetniki »Slovenski Straži«!! .
Zenitna ponudba.
jMladenič, lepe postave, siar 24 let, s stalno službo, posestnik, na dobri eksistenci, se želi v svrho poroke seznaniti z gospodično staro 22— 26 let, katera naj ima 4000-6000 \{ denarja y gotovini. Znesek bo zavarovan. Skrbna in pridna gospodična (kmeiska, nekoliko izobražena) ima prednost. Prosi se do 20. t. m. resne ponudbe, ako mogoče s sliko pod ši/ro „URADNIK", glavna pošta Trst.
A/^V ' Cajnost strogo zajamčena
3494
Zahvala.
Podpisani sc tem potom najprisrcneje zahvaljuje blagorodnemu gospodu. Dr. [-'ranit Dergancu, imejitelju „Sanatorija Emona" v Ljubljani, ker me je ozdravil hude bolezni, katero sem žc čez 20 let trpel, ter mu izrekam neomejeno zaupanje in ga tudi vsakemu toplo priporočam, kateri trpi na zlati, žili tej hudi bolezni. Ravno tako priporočam HSanatorium Emona", ker jc resnično dobra postrežba in nizke cene.
S t ob, 9. novembra 1013.
Franc Cerar,
3492	tovarnar slamnikov — Stob- Domžale.
tM" Dobro izurjena"^]"
kuharica
išče službo v Ljubljani. Nastop lahko takoj. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenca" pod ..kuharica" št. 3498.

3-189
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znuncem pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v ltoljšo večnost našo predobro
mamo, gospo • •
ki je včeraj, dne U. novembra ob pol 9. uri, večkrat previdena s svetimi zakramenti za, umirajočo, po dolgi, mučni bolezni v 79. letu svoje starosti, zatisnila svoje trudno oči.
Zemski ostanki nepozabne rajnico so jutri, dne 13. novembra, ob pol 9. uri po sv. maši položo k večnemu počitku na domačem pokopališču.
Sv. maše zadusnice se bodo brale v domači župni cerkvi.
V VIPAVI, dne I:', nov. 1913.
Žalujoča rodbina Perluc.
Kurzne cene
dne 12. novembra 1913.
Državne rente.
4% konv. dav. pr krou. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jul.) 4'2°,o avstr. veli. papir, renta debr.—avg.) 4'2°/0 avstr. velj. srebr. renta (april—okl.) 4 »/o avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4°/o avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 "/o av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 °/o ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronah iz I. 1910. . . 4 'h°/a ogr. renta v kronah iz I. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4°/'o kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 4'/2%) kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4l/2% kranjske deželne banke.....
4°/o bosansko deželno posojilo.....
4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4 % drž. srečke iz 1.1S00. po 500 gld. a. v. 4 °/o drž. srečke iz 1.1860. po 100 g-ld. a. v. Državne srečke iz 1.18t)4. po 100 gid. a. v. Državne srečke iz 1.1364. po 50 gjd. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3°/0 avstr. zemlj. kredit, srečke 1. izd. . 3°/0 avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I. 1880. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld........
Rudeči križ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 1882, po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1S85. po 25 lir . .
Josziv-srcčke iz 1.188S......... . .
Turške srečke...............
Srbske drž. tob, srečke iz 1. 1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka...........
Ang o-avsirijska banka..........
Dunajsko bančno društvo........
Jadranska banka ..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Union banka...............
Živnostenska banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine...................
Škoda ....................
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
K h
81	10
81	_
84	20
84	30
104	35
81	65
81	20
./O 80	05 35
88	60
92 93 80	50 90
81	65
92	75
91	—
1625	
435	—
685	—
0«)_J 271	50
281	—
247	—
20	75
62	50
51	50
31	50
44	75
15	_
°20 27	25
(£2	59
21 V, 1 _ 336 50 511 2,5 410
401 I _
584 — 262 , 75 609 -600 40 106 35 778 j 25 774 _
19 1 09
23	55
24	09 253 75
Vsa tozadovna pojasnila se dobe ludt v podružnici c. kr. priv. avs.r. kredit, zavoda v Ljubljani.
Zahvala.
Za vse premnogo dokaze iskrenega sočutstvovanja ob bolezni kakor tudi ob smrti naše iskreno ljubljene mame. gospe
• • O 8
za častno udeležbo na njeni zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebej se pa še zahvaljujemo pročasttii duhovščini, vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali nepozabni rninici zadnjo čast in nas tolažili ob prebridki izgubi.
Bodi Bog vsem obilen plačnik!
V VIPAVI, dne 13. nov. 1913.
Žalujoča rodbina Perhavc.
KNJIŽEVNOST.
Bjelik: Dobrodošli. To drobno knjižico je spisal v nemščini vojaški škoi' Bjelik, ko je bil še vojaški kaplan. Prevedena je skoro v vse avstrijske jezike in to 1 c to smo jo dobili tudi v slovenščini. Prevel jo jo vojni superior-mon-signor Jaklič in začno podaril slovenskim f&ntom-vojakom nad 3000 izvodov. Skrb za vojake novince jc splošno čezdalje večja in moramo biti Slovenci 'aix ta velikodušni dar našim mladeničem gospodu prevajalcu in avtorju hvaležni. Knjižica ima dva dela. Prvi del jo nekak navdušen nagovor na vojaka, ko prestopi prag vojašnice, ko priseže na zastavo in sc mu opaše orožje. Veliko zlatega zrna je v teh besedah, veliko naukov, ki bodo marsikomu dvignili pogum, ga vžgali kot patriota in mu splošno koristili. Slog je vseskozi vznešen, navduševalen, brez suhoparnega premlevanja, kakor se spodobi za mlada srca. Drugi del pa nosi naslov: Rosna beseda o samomoru. Časj kažejo, da se izredno veliko število vojakov usmrti, da je to pri marsika-kem polku prišlo kakor v manijo. Z< per take obupance sc obrne knjiga na tem mostu in jim daje poguma ter jih resno opominja kot kristjane na siine posledice samoumora, ki jih povzroči staršem, sorodnikom in njegovi večnosti. — Oblika knjižice je zelo okusna, prevod lep. Na čelu je slika vojaškega škofa, kar jc zelo umestno. Ce mora vojak svoje višje poznati po imniu in osebi, naj vojak-katolik pozna tudi svojega višjega duhovnega pastirja. Knjigo od srca pozdravljamo in ji kličemo: Dobrodošla!
Starogorski, Junaki svobode. Povesti in črtice iz balkanske vojne. 2 K, voz 2 K 50 vin.
Deželic, V burji in viharju, llustro-van zgodovinski roman iz jugoslovanske preteklosti. 3 K 30 vin., vez. 4 K 80 vin.	p
Deželic, V službi kalila. Zgodovinski roman. 2 K 60 vin., vez. 3 K 20 vin.
Šenoa, Kletva. Zgodovinski roman. 1 K 40 vin., vez. 1 K 90 vin.
Sedaj, ko so oči celega sveta obrnjene na Balkan in njegova krvava bojišča, se gotovo v vsakem vzbuja zanimanje za balkanske dežele in njihovo zgodovino. V navedenih povestih, katerih dejanje se vrši izvečinc na Balkanu in med jugoslovanskimi narodi, je podan v lopi pripovedni obliki kos slovanske zgodovine, ki bo posebno za Slovenca zelo privlačna. Navedene povesti naj si torej omisli, kdor hoče natančneje spoznati Balkan in njegove prebivalcc.
Moč priprošnje sv. Antona. Zgledi. Zbral dr. Jos. Anton Keller. Cena 50 h, trdo vezano 80 h. — Po>d gornjim naslovom je izšla, ravnokar poljudna knjižica, ki v lepih zgledih opisuje življenje in moč priprošnje velikega čudodelni-ka sv. Antona. Cela snov je razdeljena v tri dele, in sicer: 1. Čudeži sv. Antona v življenju. 2. Čudeži po smrti in 3. Najnovejša uslišanja po priprošnji tega velikega svetnika. Knjižica, ki jc po svoji lepi' vsebini v vsakem oziru priporočljiva, bo gotovo vsem. častilcem sv. Antona izredno dobrodošla. — Dobi in naroča se v »Katoliški Bu kvarni« v Ljubljani.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
1 1 iz pošteno liiše, 16 let stara, ki IIP I? ! P dovršila osmi razred z dobrim uspehom, ter je že vajena v trgovini, želi vstopiti v kako trgovino kot 3454
Ponudbe je poslati na „J. Z 91" Kamnik, Gorenjsko, (poštno ležeče).
učenkg
IlillllllllllillMIIIIIIIlllllllllll
^Zanesljivo dobro
blago ja moške in ženske obleke najdete	3428
v
„?ri Škofu"
Ljubljana praven škofije. (Parite na podobo škofa pri vhoduJ
V prvem nadstropju je veliko skladišče Ugotovljenih oblek
Išče se zanesljiv
34«)
hompnnjon
za dobro idočo mlekarno blizu postaje s približno 2000 K. Nastopi se lahko takoj. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo Slovenca pod „Mle-karna št. 3466."
Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da so naša nad vse ljubljena mati, gospa
Frančiška Gross
vdova nadučitelja
dno 11. novembra zvečer po dolgi, mučni bolezni, večkrat pre-jemši sv. zakramente, mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb nepozabne rajnice bode v petek dne 14. novembra ob 9. uri dopoldne na pokopališče v Zagorju ob Savi.
Prablago mater priporočava v molitev in blag spomin.
V Zagorju ob Savi, dne 12. novembra 1013.
Maks Gross in Karol Gross, prefekt
Konfekcija
za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke R, M i k 1 a u c v
.	. U
(Medena ulica).
Poseben oddelek I. nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 2022
Sveže prav dobre jetrne in krvave
ELMBRME
se dobe vsak petek in torek. Vedno fino praško blago, kakor: šunke, razne salame, hrenovke, prekajeno meso in kranjske klobase, priporoCa Jan Chalupnik, prekajalec, Ljubljana, Stari trtj štev. 19.	3430
s^^^Dobro upeljana^ag
ouina
z mešanim blagom
SS odda pod ugodnimi pogoji za mesec februar v Šiški. Vprašanja na administracijo časopisa pod štev. 3485. 3485
da se takoj u nafem
velik lokal
primeren za vsako podjetje in obrt, bodisi kinematograf, strojno mizarstvo ali ključavničarstvo. Obratna moč na razpolago. Pojasnila daje posestnica. Za podjetne ljudi zelo ugodna prilika. 3491
ll	Vam plačam, ako Vaših kurjib
llfa Rff	očes, bradavic in trde kože tekom
lili Pk	3 dni brez bolečin ne odpravi
Eli I 18	mo' uničevalec korenin Ria-ma-
Um II	žilo. — Cena lončku z jamstvenim
"	pismom 1 krono	336
Kem6ny, Mu (Kasso) I. SSFoSK?

Na prodaj je
3477
♦ ♦
♦ ♦ f ♦ + ♦
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd., vse v največji izbiri in :: najboljši kakovosti v ::
modni in športni trgovini
nasproti glavne pošte. =
'.Milit Ljubljana
3020
♦♦♦
♦
♦
♦
t
♦ ♦ ♦ ♦ f ♦ ♦ ♦
m
rnas
pečjo
v okrajnem mestu na Spodnjem Štajerskem. — Materijal izboren, zadostuje za najmanj 80 let. — Ugodni plačilni pogoji.
Pojasnila daje gosp. Ivan Hajny, Maribor n. Dr., Kokošinekova ulica 32, štajersko.
Tovarne za flsbestškrll],Zenit*
družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materijal.
Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana.
Dunajska cesta 73.	249
Na prodaj je
3476
lepo posestvo
na Sp. Štajerskem
obstoječe iz 21 ha njiv, travnikov, pašnikov in gozda, z gospodarskim poslopjem. — Na posestvu se nahaja kamnojom s strojem kamno-lomcem. — Okrajni cestni odbor krije letno potrebščino v gramozu iz tega kamnoloma. — Ugodni plačilni pogoji.
Pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Hajny v Mariboru n. Dr., Kokošinekova ulica 32, štajersko.
MlllfllHIlllllllllllllHlll;
PPPPPPPPPPPP^#£
P □
□ □ □
a □
□ □ □ p p p p p p pp
i»»cpppppppppppp
IIIIIIIMMMMIMII
■iiiiiiiitiiiiviiaiiiiiiiiaiiu D
"	= P
priporoča vsem Ljubljančanom in gostom z dežele lj
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ki kao, čaj, fine likerje in najfinejše pecivo. 331» :
H P : P
čokolado, ka- I p
: P
P D
PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP
51ouiR za barvanJe ias
Potom priprostega česanja se pobarvajo sivi ln rudeči lasje pristno plavo, rujavo ali črno. Popolnoma neškodljivo! Rabljivo leta in leta. Na tisoče v rabi. Komad K 5-—.
Razpošilja: I. SCHtfLLER, Dunaj III, Krieglergasse 6/II. H87
Zlate svetinje: Berlin Pariz, Bim itd.
; koam. zobo
Sanatorium Emona ^JT,
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šet-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I.kir.odd, deJ.btln.
Takoj se oddajo:
lepi prostori sredi mesta, pripravni za vinsko klel, skladišče ali delavnico.
Ravnotam krasen hlev s pritiklinami za dva konja. — Med državnim in južnim kolodvorom velik prostor za leseno skladišče. — Naslov se izve v upravništvu tega lista pod štev. 3461. (Znamka za odgovor!)	3461
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
rTitik: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.