26. številka. (T «0 ja 1898 ▼ Mbit« sreter M. MriTirj« 181«) Tečaj XXIII nJ»]DlMOBTH »Hoja po trikra* oh teden T iettih ti. dnnjlh ob torkih, AotvtUlh !» »ob&tctb. Zjutranjo iadacje lakaj« ob 6. ir' ij-itraj, veferno ob 7 ari voler. — Obojno lidaaje atan« t t« ItiltiKNec , f. 1,—. ii?« ArMrlj« f. !..SC «» tri . . h.- . , . »« pol let« . . . , , , M,— m 7M , . , , , .1»,- *«rsftalM |e plačevati uprt] n aarsdbs »'51 priložen« Kftročnln« m sprava •žira. fwai*lto po 4 ir(. Oflaai M iiiu« po tarif« v petitu; » anaiovo * debeli«; irkanai aa pl&4'_. ■roator, kolikor obaega navadain vra Poalano, oanrtnioo in javno aahvale, aiadi oglaai itd. a« ra^nnujo po pngtid 0 ▼ai dopiai Bffj so poli l j njo nredntttv alioa Covorma At. 13. V«»ko pu»o m* biti fraukoT.ino. ker netrnokovana a« •prejemajo. Rokopiai a« oo vrsflaja. Sectfaino, rekUr*a«iije in ofjlaao apnt j >(Mj upravniitvo ulic« Moliva pt« colo hit. S. II. nndst. Naroinlno in oglar.u je pl&iofHti laeo Trat. Odprto roklaaa eije io proato pciit&iae 81 I i t i 4 t iMniiH J* m**". V znamenju narodnosti. Po'.itiški d'gotiki v Avstriji se Tile p« zako-nih neizprosne logike in t nevaji čas nevarjatno naglico. Dogodki h vrhovatijo taka, ia aa vrata posamične faia poiitiikik in narodnih boje? tako nrno jedna za drogo, da kar jeailje aapo državnikom, da siromaki oiti ne morejo »lediti, — kasali, da bi prednjačili, kakar bi trebalo — in me-rajo gledati, vsi »asapljeni, za bežsčimi dogodki« Gori na viiiui je atal toj sedanjo doba presojajoče ideje. Avstrijski državniki so si domiš-Ijali, da nimajo drugega važnejega poala, nego da nadevljejo zavoro aa kolesa in pokladajo kamenje ln coklje pod koksa tega vaza, pod keleaa velike ideje. Niti mislili niso na to, da opravljaj« najne-hvaležneje dalo, da so naravnost smešni v svojem trudn in prizadevanja. Kakor ee vrate dan za dna> vem, teden za tadnom, lato za letom, p« večnih lakonih Stvarstva, kaker bali 8as, ne menč se za želje in tažbe redov; kakar je ni aile, ki bi mogla zaustaviti časa kola, vrtače se dalje in dalja po večai peti svoji: tako se razvija tudi življenje narodov po zakonik logik« in narave. Nekoliko čaia so pač zadržavali v«z g«ri na viiini, a le to jim je bilo motno le valed dejstva, da koleaa nis« bila še dobr« namazana, kar ideja le ni dozorela. Sedaj pa jo jel drviti voz niz* dola, zaviračem s« emabnile reka in v zadregi in zbegani zro za bežečim vozom. To j? rJikr redanjih narodnih bojev v Avstriji. To gibanje je elemeatarne in a« ne da zai-staviti. Strvjo t«ma gibanja je pat možno urediti, zaustaviti j« — nikdar t Tu je obnemogla človeška sila. Pristna slika te obnemoglosti je misiflterstva Gautsekeve. V dejstvu, da ni mislilo na urejevanje narednih razmer, ampak 1« na — odlaianje, v tam dejatvu je ključ za tolmaCenje popolna aterilnoati dobe vladanja Gautetchevegs. Nekoliko časa j« pač tekel /a vozom, prežč na ngodni tranotak, da bi s« svojo roko posegel v kol«, ali kolo se vrti dalje neisprosno logiko v — znamenju narodnosti. Razmer« ae r »z vi jaja dalje, v deželnem zboru (elkem se bijejo ljuti boji, a vlada je — kakar kažejo dogodki — povsem brez upliva na razvoj stvari. V rečenom zboru se j« bi! ljut boj o vpra- PODLISTEK. Prednja straža. 44 ROMAM. Peljiki apiaal Btileslav Priti. Poalovsail Podravski. Aekdo mu je pripovedoval, kak« urno v«zi »luftmaftina", nekdo drugi mn j« kričal, da ai mora kupiti škornje, a« pa zapiti denar. Pozneje ga j« ie nekdo dragi prijel za roke ter ga nes«! v hlev. Toda kdo? Ovčar ni vedel. Jedno pa j« bilo gotovo, da se je vrnil pozna i«m«v, a« imajoči niti froša. Gospodinja ga niti vidati ni liotola. Polž pa je kimal s glavo tar dejal: a O j, ti, ti t... Nikdar ai ne prihranil ničeaar, k«r alodej sedi v tebi t«r t« peha v malopridno družbo*. Na tak način ai Ovler ni kapil novih škorenj. Za to pa j« sa teden pozneje dobil dar, o katerem se mn niti aaajalo ni nikdar. B.l j« deževen septembrov večer. V meri, ka« kor je ugajal dao, pokrivalo se je nebo z novimi ianjn: da li naj sa prične razprava o adresi na krono, ali ne f t Nemci s« pošiljali v areno vse avoje aplive, da bi preprečili razprave, Čehi paao proglašali kakor cenditio sine qna non, da tadi deželni zbor čeiki poilj« pred najviši prestol svojo adrese, svoj program. Obveljala je volja Čehov. Vlada bi bila gotovo rada ustregla Nemcem iz vel nego jednoga razloga. V prvo so jej trn v peti državna opravna vprašanja, v drago jo arce samo vleče ns namiko stran, v tretje ae boji po pravici, da ss v državnem sberu zopet prične divji ebstrukeij-aki ples, ako N«mei ozlov«Ijeni zapuste deželni zbor čeiki. In vendar ni mogla vlada preprečiti razvaja, ki jej gre jako navskriž. Da, v poslednji čas se dozdeva, da vlada nima ni toliko energije, da bi naravnost povedala svojo željo. Kar križem rek pričakuje zvrietka v deželnem zboru č«ik«m. Ona atoji križem rek, toda stvari ae razvijajo dalje. Položaj miniaterstva Gautschevega j« danes najaeugodneji in neki list trdi celo, da so temu ministerstvu dnevi šteti, ker ni znalo pridobiti Nemcev, pač pa je pahnilo ed sebe Čeh«. No, dotični list se je menda nekoliko zaletel [pred dogodki, ker je gotovo, da se skoro snide državni zbor? I Še 1« potom, ako se ponesreči ta zadnji poskus, s« nam približati drugi dv« možnosti: ali razpuščanje državnega zbora in nove volitv«, ali pa — absolutizem. Viharjev nam je pričakovati vsakako. Pa-stimo barona Gantschu, da se sam pripravi na t« boje kakor ve in zna, in na morebitni častni — •dkod. Mi moramo omisliti na-ael Mi moramo biti na jasnem, kako nam je vstopiti v te boje I Ali, ako hočemo priti na jasno gloda taktike in načina vojevanja, moramo biti najprej na jasnem gled6 nravi teh bojev, moramo vedeti, katera bode go nilna moč v teh bojih ?l Tu pa ne treba ni-kakega ugibanja; kdor ni na jasnem v tem pogledu, ta je spal do sedsj. Povodom sedsnjim bojem v Avstriji js narodno vprašanje in logično: bližnji boji se bodo bili za način rešenja toga vprašanja! Tu imamo direktivo tudi mi 11 Tudi mi s« moramo — vsi, brez razlik« politiškoga mišljenja — pripraviti za te boje v znamenju narodnosti 11 Is nas no govori narodni šovinizem in tudi ne zahtevamo mi, da bi postali Slovenei sami alepi narodni arditeži I Toda zapomnimo ai: ako bi bili plaatmi oblakov, čimdalje niže segeječib, čimdalje bolj rasdrapanih in turobnih. Lesovi, grilif vas, celo pl«ti pri hišah ao sa raztapljali v sivkasti, vlažni preponi, razaavajači dež, gest in droben, tako droben, da je va« pram««il. Bilo ga je polna v zemlji, ki s* ja razmočila kakor zamešano t«at«; polno na pati, kjer se j« zbiral v kalae studcnce; palno na dveriiia, kjer je tvoril temne kaluž«. Namočile ao s« žajim atr«k« in steue koč, dlaka Ži-valij, obleka in e«lt človeške dale. V Pelševi koši ao pripravljali večerj«; nihč« pa ni bil dobr« volje. Gospodarju ae je sdahalo, gospodinja je bila jezna, fanta zaspana m celt Magdalena s« je obračala balj okerao, neg« navadno. Pogledovali so na ognjišče, kjer se je polagoma kubal krampir, pa na dvari, skozi katar« bi imel natopiti Ovčar, ali na okna, za katerimi je bilo slišati pljuskot dežja, padajoiaga iz oblakov višjih, nižjih in najnižjih, od vseh poslopij, od vs«h venečih listov, streh, sten in šip. Včasih ie je njih odmev zlil v jednega samega ia tedaj se ti je zdel«, da nekdo gre. toliko nespametni, da bi hot«li zatajevati nrav sedanjih bojavjo da ne bi se hoteli oreatiizovati, kakor zahteva ta nrav, zgodi sa nam prav gotovo, da bodo dogedki hiteli k avojemu naravnemu zaključku: preko nas ia brez nas. In ptitem bode prepozno..... Jasneje pač aa morejo kazati se ianji dogodki, kako so ae motili oni rajski na4i, ki so bili nver-jeni že pred par leti, da je možno, pustivši na atrani narodno vprašanja, zapričeti borbo le po verskih in politiških načelih I Mi smo jim oporekali takrat najodločneje, a danes vidijo sami, da pot do nkupnega katoliškega oentrama, brez razlika narodnosti, ne bo odprta, dokler spravimo s p<»ta narodnega vprašanja. Mi n. pr. nismo bili med tistimi, ki so se zgražali nad nemškimi konservativci, ko so začeli delati narodno skoke. Opozarjali smo jih pa« na nevarnost, ki preti konservativni stvari, ako sa definitivno ločij« od Slovanov. T«da obsojali jih niimo, ker vemo, da se tudi oni ne morejo odtegniti plovenja narodne ideje. A ti konservativci zastopajo narod, ki nima zahtevati ničeaar več v narodnem p o g le d u; k v « Č « m u 1 o n a r o d n e privilegije in hegemonijo!! A kako naj bi ai mi, ki imamo zahtevati še malone — vsega,^zatiskali oči pred potrebo sedanje dobe, pred nravjo sedanjih bojev, pred spoznanjem o cilja in svrhi tem bojem ?t Bližnje se odločilne bitke za rešanjenarodnagavprašanjav Avstriji. Čim amo uverjeni e tem, moramo si tudi izbrati pravi bojni klic. Svojedobno je bilo mnogo prapira v Slovencih tudi e tem, kaj da je važneje: vera ali narednost ? Tak prepir bi bil daniš nesmiseln. Nam vaaj je važno — ebeje. Pameten politik pa ne gleda samo na to, kaj je važnaje, ampak zastavlja roke vsikdar tam, kjer je nevaraest naj-akutnaja, Tako eterimo tudi mi! Ker se pripravljajo odlešilni boji za rešenje narodnega vprašanja, ker vse druge narodnosti zap«atavljaj« politiška in celo ekenomiškega vprašanja, da bode megla uveljaviti vae sv«j« aila v tam velikem b«ju, je dolžn«at tudi aam maloštevilnim Slev«nc«m: da aklenemo svoje vrat« v ljubezni do avojega rodu in v skrbi za njega obstanek in da sme združeni vtrdue falango sa predstojeće boje: v znamenja avoje narodnosti I Med tam ao saškripljala vrata v vežo. .Matija", je zamomljal goapodar. Matija vendar ni natopil. Nameato tega pa je bito čuti tipaaja roke, praskajoče po ateni, kakor bi kdo ne mogel najti vrata v sebe. tAli je oslepel ali kaj ?M je rekla gospodinja tar odprla vrata. V veži Je atal nekdo, toda ne Matija; nekaj n«viaek«ga, debelega, aavitega v premečeno plahto. Goapodinja se j« umaknila in udaj j« padal v vežo bl«sk ognja ia v gornjam predoru plahte se je pokazalo človeško lice medene, zakajen« barv«, s kratkim n«aom in poševnimi očmi, katere je bilo komaj opaziti pod geatimi trepavniaami. .Hvaljen bedi Jezua Kriatua l' ae je oglaail izpod plaht« kripov glaa. .To ai ti, Zofija?" je vprašalazačudeaa goapodinja. „Jaz sem!" „Ustopi nrn«, da no pride mraz v sobo". (Prida še). Deželni zbor istrski. IX. seja dne 10./ebruvarja 1899. (Dalje.) PoM. dr. M. Trinajstih j« nadaljeval in zakljačil svej gover: Tudi aafi deželni odbor je hote! krečiti na pot, na katero kažete tem predlogo«, On ni hotel vsprejemati, kaso li račvati hrvatake spise, uložene v te« jezika, ali na opetovane pritožbe od .«tr*ui moje rodtiH občine vrhniške, napetjen je bil od npravuega sodišča, da nuora ne le vaprejemati, ampak tudi rešerati spip^, uložene v teai jezika. S tem so bi Ji poučeni prijatelji predlagateljev! ia tndi on Bana, da j« hrvatski jezik deielni jezik, ako jim je še trebalo takega potka. Toda dozdeva se mi, da se j« it pozabila na to. Pred malo dne*i »mo doživeli, da gospod predsednik ni hotel vzeti ? svojo rok« dveh prošenj, katari sta mu v imet u prosileev izročila moja tovariša, gg. Spiflčič m Uaalič, in to is jedinega razloga, her sli bili napisani v hrvatskem jezikn. Ko pa sa ja tndi tega predložila interpelacija na e. kr. vi. da, ni dopastil g. predsednik, da se iata prečila ia ia je skril za Njegovo Veličaaatvo, kakor da bi Nj. Veličanstvo maglo odobravati krčenja tako valnih zakoaov, kakoriai se državni temeljni zakeai. (Poal. Spiačii: Živio!) Dozivali smo ialibeg, da tadi visoka e. kr. vlada ne spoštuje jedaakopravnoati našega jezika v tej pokrajini; potem ni čada, da naii bahati nasprotniki segajo maogo maego dalja, aego bi mogli in smeli ob normalnih okolnestih. Od vladna mize se v taj aboraici na naia vprašanja vedna in vadno odgovarja italijanski, ia pred mala dnevi smo čili tadi velemoiaega e. kr. aamastaika aa Primorje, da ni, pezdravljsje prvikrat to visoko zboraico, zadovoljil ni na*, niti večine prebivalstva, katero zastopamo, z nekoliko besedami v naiem jezika, in bodisi le pročitanimi a mako, kakor ja ta atoril njegov pradaik. Presvetli vladni zastopnik opravičaje to a danaiajo iajavo svojo: pokriva to nekakiai oportunizm m. Jaz mislim, kjer gra za drlavne temeljne zakeao, tam ni mesta za oportuaizem, ter ds treba ta zakoaa vršiti stroge in brezobzirno, kajti aieer sa po raiesju temelja zruši tudi zgradba, ali država. (Vrij« aa galerijah.) Vsprejemii toraj aa aaaaje svečani pro-Ust vlade proti predloga, o katarom razpravljamo, sa nadejamo, da iavada oaa svoja keasekveaeije ia ia vzama v obramba, ne nas, ampak aakaa, proti samovolji večine in sjaaega predsednika. Vladi in vočiai je dabro poaaano, kaka aa ▼ dragih deželnih abarib, kjar je več dežalaih jezikov, vrid ia iavajaja temeljni aakoni državni. Tam so vai deiolai jeziki jadaakopravai ia no samo, da ja avobodao vsakema poslaaaa, da v aboraici govori v svojem materinem jeziku, predlaga in interpelira, ampak vsi ti ajegevi govori, predlogi in vpraiaaja aa beležijo v aspisnik v istem jazikn, po nokod polog toga tadi v draga« deželnem jeziku. Tako vidimo v Češki, v Galiciji, v Šilezki, ▼ Kraajski, to vidimo v Goriei, to vidima tadi v onih pokrajinah, kjar aa Italijani v manjiini, kakor n. pr. ▼ Tirola, potom v Dalmaciji, kjar Italijani na bi imeli aiti praviee da kakega obzira, kar aaatavljajo komaj 3* vsega prebivalstva. Ali ae-česa vidimo t vseh teh zborih, česar ni pri nas, a to jo: ustavna aavost in spoitovaaja sakoaa v vačiaah. Vaia vočiaa bi hotela aapraviti nakako zavoro vrioajn zakoaa. Nadajamo se, da na prida do tega, ker jo a omonjoao reaolueijo ia padla cesarjeva baaeda v tam pogleda, a eeaarska aa na preklieaje, kar aa aa mera preklicati. Njegova Veličaastve ja izdalo zapoved: Jaa h a i a m mir med svojimi narodi! (Vriič na gala-rijah.) Tlaieajem naroda ia oporekanjem pravie, ki ma pristoje po naravaeai ia pisaaeai zakoaa, se aa avaja mir, ampak ee vzdržuje in poojstraja borba, katera na koristi ai vam, aa aam. S tam sa krii beseda cesaijeva ia kraljeva. Ia aadajaga popisa prebivalstva ja rasvidao, da ja v Istri 185.191 Hrvatov in Slovouoov, Ita-lijaaev pa la 118.017. A da je bil ta pepia izveden pravičneje in točneje, petem bi bila razlika se veča. Toda mi aismo ta od leta 1890., ampak sme ta atoletja in stelotja, ter rabimo avej materini jezik od stoletja do stoletja. Z da-bstaji m pradlogom si ne damo zamaiiti nst, aili aoiemo dopustiti, da bi se z uaizi napravilo tabela asa. Gespdia se bodo gotovo, po svojem •bičajn, sklicevali na svojo naoaiiljeao 20 steietne knltare. No, kaltara ai last jednoga naroda, ampak je svoji aa vsak aarodov tor so ao mere deliti po aarodib, a io tnaaje po pokrajinah. Mi smo sicor v Istri ainovi mladega aaroda, ali ponašati so smemo, da jo ta narod v aekolike desetletjih do-aegel vspehev, kakoršnih so doaezali drugi v stoletjih in stoletjih, tako, da nam za našo večo izobrazbo ae treba ravoo neobhodne povezati v toje književnosti. A dastgel bi bil ie večih vspehev, ds niso uaši očetje za brata in nebrata, pa tadi sa vala očete, prolivali kri, med tem, ko so sa poslednji zgabljali in živeli v ugodaostih. Tudi v tej pokrajini bi bil na* napredek veči na vseh straaoh, ako bi nam vi ne metali polen pod aege ziatematičao in korak sa korakom, in ako bi nam no delali sto zaprek. Toda, delajte la, kar hoiete, tega ne dosežete več, da bi mi obmol-kaili. Mi se hočemo držati modrega reka Paleckega. Ko je bil premišljal ta znameniti mož, kako je bil njega | plemeniti narod psi po bitki na Beligori, tako, da j se ga je smatralo zatrtim, a je videl potem, kako ; s* je pezdignil sopet v tem stoletju, va kliknil ja Palacky ebčadevaja silo potrtega naroda: ia da sem oigau, in bodiai tudi zadnji e.gaa, cigaaski bi govoril vodao 1 Mi nismo zatrt narod, aiti aas ni amati prispodabljati z aaredim Češkim izza bitka aa Beligori, zato pa se hočemo tem trdneje držati tega aaačilaega izreka ter hočamo, | dokler sodima ta, govoriti hrvatski, i ia tndi če bi aa nale itevilo skrčilo aa jednoga j samega poslanec Na bojim ae a tem, da bi nam oporekali naii volilci, nai aarod. Zato aaj ae na j briga niti apaštovani gospod dr. Bartoli, ki nas vodao opominja na menenje naših volilcev. Mi smo prepričani — in to nam more verjeti tudi on — | A« bi nas narod poklieal na račun in zahteval, da t položimo avojo mandata ia le tedaj, k) bi mi ne-hali govoriti hrvatski ia slovenski, in ako bi aa ; ■klonili protiaaravni in pretisakeaiti želji večine, | ker bi a tem najhuje žalili nai aaredni ponos ia j ncio narodno čast. Morda se bodo goapdda sklicevali tudi na j svoje starodavne spomenike. Tudi mi bi so mogli J sklicevati aa svoje glagoljske spomenike, ki se | raztreseni po Istri, v kolikor jih ni uničila vaia j „kalturaa" borba; toda mi sa ae maramo sklica-I vati na mrtva ia nema apomoaika, marveč se skli-j cujeme na onih 185.000 imh spomenikov, ki pritajo inpotrjufao, da smo tu in da smo v veČini/ Gosp. poročevalec ja rakel, da gra ta la aa ! popolnjenje pravilnika, o dodatka enega, kar aa | ja nmelo same po aabi, in kar bi smeli dodati tndi | braz aasarka sankcija. Ml rea, da bi bilo to le navadno papolojoaja in da aa to uma samo ob sabi: to je jedooatavno kršenje zakoaskik predpisov ; in ako bi bilo raa, da eprememba pravilnika na potrebuje sankcije, je pa res tudi to, da sme, ko ama prvikrat stopili v zbornico, avačaaa obljubili ndaaoat Njegovemu Veličcnstva, apoitovanja do lakonov in vrioaje istih. Uvajaajem predložene novotarija v asi pravilnik, kršimo mi temeljna sakoaa država, lomimo poležano prisego. Do tega na ama in na pride. Rekel sem, da na smatram tega predloga raaaim, io to ponavljam. leti ae je stavil la v ta namaa, da provocira iu da daja hrane oni Dante-javi volčiči, katera bo ja spomiajal nedavno spe-itovaai gg. dr. Babba, iu ki ja priila iz pekla aa ta naie galerija. Naj la ta vollica zavija, buči, kriči, beini, riga svoj gnus in vsklika: mi sa je ne bojimo, ker stojimo previsoko, da bi nas mogla doseči ajena prestaičina. Dokazali smo, da znamo, valie vsem izzivom, dalati polagoma, trazao in rosno, in tako hočemo tndi v naprej. Gospoda od večine, ako jim jo rea do reda ia vspeiaega dala, pa naj vsprejmejo naš predlog, kateri ne treba priporočila, ker ga priporočata potreba in praksa v drugih deielnik zborih, in ki aa glasi (Čita) : .Ozirom na §. 1» državnega tameljaega zakona od 21. decembra 1867 Bt. 142 dri. zak., a katerim je proglašena jedaakopravaost vseh aarodov la ja zagotovljeno nedotakljive pravo do čuvanja in negovanja svojo narodnoati in svojega ■ jezike, ter je pripozuana jednakopravnost deželnih jezikov v šolab, v uradih ia v javnem življenju; ozirom na to, da po zadajem štetju pre- j bivalstva živi v Istri 185.131 Hrvatov ia Slovaacev in da sta hrvatski in slovenski jezik pripozaana kaker deželna jezika; oairom na to, da bi bila po vsprejemu predloga apoitovanega goep. d.ra Bartolia v tej viaoki zbornici izključena jednakopravnost hrvatskega iu sloveaakega jezika a italijanskim ter bi bil s tem kriea jeden temeljnih državnih zakonov; ozirom na to, da se je v drugik deželnih zborih, zastopanih v driavnem zboru, kjer ee na razpravah rabijo tam priznani deželni jeziki, pomoglo onim, ki ne razumejo vseh teh jezikov, a uređenjem zapriseženih deželnozborskih tolmače? ae pradlaga: 1.) da se preida aa dnevni red preko pro-dloga apeitevcaaga gosp. d.ra Bartolia, 2.) da se sklene, naj sa za deželni zbor ima* nnjejo zapriseženi tolmači za vse deielae jezika. Po tem krasnem govora posl. Trinajstiča aa je posl. Tomasi, v vrlo marljivo naučenem govoru, polnem pustih fraz, zaganjal v manjšino ter ja povzdigoval do devetih nebes italijanski jezik in italijansko kulturo. (ObŠinstvo »i» detel« naio a preavitlj cesarski r«devino ; ia iinziti čustva ao)suieue ljab«zni in uda-noati* kakor neismern* hvaUinsti, ki navdajajo vos« prebiva'-Uo te dežele radi nedeljive milosti In bligfvolfJtesti viktlsr mn ntiUouje...aga prej&s-nega|vWdi»je t» gos(oilar|a. deiel^; tar pred naj>iši*i cea* rt-ki ta piaitelosa izreši praartaa žel.o sšo, naj bi b*2ja previdnost naai ohranita še mnog* ia nešteta Uta pr« ljubljenega cesarju ia vladarja v blagor dcmoriu«, države in Sjefovtfc-vvvitib narodov." Deželni (bon istrski je sklenil včeraj, da povodoui juii.fej*; odpora. uJaiifcitLo deputacije ped njegovo Veličanstvo. Pročitala so se nekatere Ifttorpe&ee*- Koje povesil poai« 31 av.o.j Jenko, Jt igakt%r razgreta taki ailoo„ ds.se je »orala izprazniti. Deželni zbor štajerski je dovolil subven-oijo irnitfu .Sttdmaick"^ Tretjina svojih dohodiov dobMre d^tela; od Stovonoev, in oi tega, denarja se daje podpora društva, katero je porodilo skrsjno eovršita* de Sloveneev in ki Ima le U namen, da li podilo eloveuske ljudstvo. od praga domačega. Dale« aega rea nemlkonacijonalna brutalnost. Deželni sbor čefikt Vrhni voditelj nemike abstrakcije, posl. WoIf, je nprisoril včeraj deman-•tracijo, po kateri je moinoiooditi, da je irv iz-Ujitia ktik^ tiMl aroe tega človeka, da ne pozna obairov niti de aositelja in glavarja dinastije Habsbirtanov, prod katerim ae ravnokar klanja vee avet v občudovanju in spoštovanju. Cesar Fran Jeaip I. je avstrijski ceoar ia to jo divjaku Wulfti dovol,', da no čestita temu mo-sarha 1 Ko jo namreč deželni marial prosil po-oblasti I a, da ae povodom jubilela on z drngimi poalesei, kale e oi izvoli aaa, poda na cesarski dv*s čestitat, in ko Jo povdarjai, da so vsi narodi jedini v ljubezni do vladarja, ao so dvignili vsi poslanci, razun Wolfa ia ie štirih drnzib. Ju potem ie -psorrt- deteisefs «sr«ala in je napadal avoje lastne nemške tovariša, kur so se udeležili te pa-trljotflke manifestacije. A ko ga jo predsednik pes«*)' ua red, je odgovoril cinišk!: To mi je vse joduo. Treba le čestitati Nemcem na takem voditelju. Predsednik je prijavil, da pride razprava o adresi prihodnjič na dnevni red. Nemci so prote-stovsli, Čehi pa se slava kliei pozdravili to prijavo. K položaju. Baron Gautsch jo odpoteval v Budimpešto. Tamu potovanju pripisujejo, veliko val-no*, km stegne edlotiti e biti «U ne biti ministarstva Gaetsebevegi. Poročila trde soglasno, da ss tudi baron Gantaeh zaveda v polni meri, da mu misfctetstno visi na jodai sond siti. Glede dievs sestanka državnega /.bora se ie vedno se ve ničesar pozitivnega. Vsaksko ie zgodi to le le v drugi polovici meseca msrcs. Čim se saide državni zbor, se mu predloži Ukoj pogotka c Ogersko. atsUNe Nemcev. Člen predsedstva liberalnega tklnba nemškega, poslanec Grosi, je poročal to dni svojim volilcem o položaju. Rekel je, da Wolf in SchBnerer nista bila vodje obstrskcije. (Pač pa razbijanja Op. ured.) Govoril je tadi o socijalnih demokratih in o jezikovnem predlogu Dipaulijevem. Važno je, kar je povedal o jezikovnih navedbah. Menil je: Vprašanje je sedaj, je li nas zadovolje nove jezikovne naredbe ? Odgovor na to je odločen: „ne". Zadovoljiti nas more le zakon, katerim se nemški jezik proglasi državnim jezikom. Mi (Nemci) smo pripravljeni na mir — pa tudi na boj. Nočemo boja za to, da se bojujemo, ampak za to, da se nam izpolnijo naše želje, in da se zagotovi obstanek nemškemu narodu se zgodi, kar hoče, nemški poslanci bodo znali čuvati v parlamentu pravice svojega naroda, bodo vedno pripravljeni vršiti svoje dolžnosti." Seveda, taki so 1 In ker so taki, je moralo priti do bojev I Potem pa trde še, da hočejo mir 1 Seveda mir, ki bi bil za Slovane — mir na gro-bovih. To je že skrajno hinavstvo, ako zatrjuje kdo, da hoče mir, a stavlja hkratu pogoje, ki iz- življajo najljuteji boj. Tudi dr. Orosa ve dobro, da bi prišlo do bojev, kakoršnih še ni videla ta drsava, ki bi pretresali državo doli do najglobočjih nje podstav, ako bi hoteli proglasiti nemščino državnim jezikom; in vsi Nemci vedo dobro, kakov vihar bi navatal zlasti na Češkem, ako bi hoteli potom zakona proglasiti Slovane, večino prebivalstva, za državljane II. vrste, ako bi hoteli delati pregraje med vrednostjo državljanov! To bi bilo ne le krivično, ampak tudi nevredno moderne države. In vendar trde Nemci, da so za mir, v isti hip, ko takimi zahtevami izzivljajo boj. Le skrajna bojevitost in fanatizem je to, ako vsklika kdo: mene ne more zadovoljiti nikdo, ako ne stori prav vsega, kar hočem jaz 1 Kruto bi bilo to, ako je tako govoril zastopnik večine, ali da izzivlje tako zastopnik manjšine, to je že od sile. Dobro, dobro gospod Gross: Slovani vsprejemajo ta bej, oprti na svoje sveto pravo, oprti na ustavo avstrijsko, in so uverjeni, da na utrdbi avstrijski zavihra po dovršenem boju zastava ravnopravnosti Slovanov, ki poneso seboj kakor bojno trofejo pogaženo zahtevo vašo po nemškem državnem jeziku. Tempi passati — dragi gospod Gross I Zakaj je Italija revna? Neki rimski dopisnik podaja nekaj odgovora na to vprašanje. V dopian v tukajšnji »Seri" navaja besede velein-dastrijea Aleksandra Bossijs, ki jo rekel: .Davki ao razvrščeni neprimerno, in tožbe, ki se slišijo povsod o prevelikih davkih, so tako opravičene, da se nikdo ne upa prigovarjati istim. Kajti nije države na svetu, kjer bi moral davkoplačevalsc plačevati v mirnem času tako velikih davkov, ka-kor v Italiji". Cene pridelkom padajo vedne, davki pa rastejo. Lata 1876. ao znašali davki 1133 milijonov, oni leta 189«. pa 1.633 milijonov, torej 610 milijonov več. V teh letik so se nabrali pc-viiki na 6.591 milijonov. Rszven tega mora plačevati Itslijan jako visoko deželne In občinske doklade. Ves ta kapital ae uporablja v nekoristne j ivrhe. j Revščina raste vedno. Badl tega ni <5uda, da i ie izseljuje toliko italijanskih podanikov. Tako ae [ je izselilo 1894. leta 226.393, leta 1896. nad . 993.000, leta 1896. nad 300.000 in leta 1897. ; nad 880.000 Italijanov. | A najglavnajši vzrok tej revščiui je okoln >st, j da so je hotela Italija povspeti do velevlasti in i ker si je s tem nsložila velikih dolžnosti. Italija izdava od avojih dohodkov: za obresti dolgov (nal 11 milijard) 66-96*, za vojiko 2066 Ostatak pa, ki je zel6 majhen, se uporablja za javne služba in ni Čudo, da so javni uradi v neredu. Tako trosi n. pr. sa sodstvo, šolstvo, pelje-delatvo, pošto in telegrgf same 8*73% od vaeh dohodkov. Za javno naprave pa je določenih samo 448#. Kje naj si blaži ljudstvo kruha, če ni dela ? Še drugo jo, ki tlp.či to revno države. L*ta 1867. so znašale pokojnine 46,891.628 lir, a leta 1898. bode traba izplačati nič manj od 80,839.700 lir. To je velikaaski razloček. To so torej številke, ki jssno govore, to jo statistika I Vidi se torsj, ds je prenstrojitev ©dno-iajev v Italiji nujna potreba. Če pojde še take naprej, zna se pripetiti italijanski državi kaj aila neprijetnega. Tako govore pravi Italijani. Kaj pa naša avstrijska irredentaP Ta kaje Italijo v deveta nebesa. Ona slika to deželo bede kakor praio obljubljeno deželo. Res usmiljenja vredni se ti italijanski podaniki, ki morajo toliko trpeti po krivdi in domišljavosti vladuiočih krogov. Ussiljenja vredni po, ker trpe najbsje zlo — lakoto, in ie po lastni krivdi. A kaj naj rečemo o naših irredentovcih, ki si žele — bede in lakote I ? Da ni to naša zemlja, in ako bi bilo molno urediti tako, da bi z Italijani ne trpelo tudi naše ljudstvo skoro bi privoščili našim Italijanom, da bi za par let uživali italijansko opravo in — italijansko lakoto I Protižidovske demonstracije v Pariza. V potek je stopal po .Barre le Duc" v Parizu regiment vojaštva Ljudstvo je priredilo vojaštvu srčrno ow»«ijo t»»r začelo demonstrirati proti Židov-stvu. Razbilo je stekla židovskih trgovin. Trgovac Tauchman je p'b*guil is Pariza. Poseben oklic opominja ljudstvo k miiu. Ranllćn« vtitl. Cesar Fran losip in Lov XIII. pjegavo Veličan- stv? ceiar Josip ja ČMlital Lsva XIII. pevoiom 20-letnice njegovega kronanja, na kar je papei podelil apostolski blagoslov cesarju Franu Josipu in vsej cesarski hiši. Za družbo ev. Cirila in Metoda je zopet nabral mali dečko Reža Josip v gostilni .pri petelinu" na pustno nedelje 2 gl. 60 ač., kateri znesek se je vloi l r nabiralaik .Tržaškega podp. in bralnega društva* na račan pokroviteljniao. Čemu to veftuo rakrlmlnaclje 11 Pod tea naslovom ;tam piša odlična oseba iz Istre — no-duhovnik — nastopno: Te večne rekriminacije, to večno osvežaaje neljubih speminov, to večno opominjanje na neljube atvari, ki - so bile I Č«mu to 1 Ne tajim: tudi rekriminacije so potrebne včasih, a le tedaf, ko je nade, da koristimo tujimi 11 Rekriminacije po nopotrtbnem pa so strop! Takim početjem odpiramo le zopet deloma ali popolnoma zaprte rane. Ia ko smo odprli rano, kane prav gotovo vaajo nekoliko strupa. Tako so zastrupljajo javni odnošaji, tako te ogorčajo čutstvs, tako oo more priti do miru v narodu I In kako potrebni smo vendar ravno sedaj medsebojnega miru 11 Toda ne pozabimo nikar: de mejsebojuoga miru vodi {jedna sama pot — jpot medsebojnega spoštovanja in pozabljanja in — odpuščanja I Oni ja največi junak, ki ume premagati ssmega sebe, ki zna pozabljati na eno, kar ga je ogorčalo nekdaj. Ako pa gre za to, da pozabimo, kar jo bile neljubega med nami esmiisl, kar je bilo nevšečnega mad krvnimi brati, je pa pozabljanje sveta rodoljubna dolžuost. Nikdo se no sme od« tezati tej dolžnosti, ako s »polnjenjem to dolžnosti koristimo rodu svojemu. Tudi jaz sem obžaloval marsikaj, kar se jo godilo v minolih časih in spominjam se, da sto obsojali tudi vi ia včasih cel6 precej glasno. Bilo je Časov, ko je bilo res potrebno, da so so krtiali meči polemike h bistrili pojmi. Zdravnik ros rabi n*ž, ko treba Čistiti rano, a kaj bi rekli Bzdrav-niku, ki bi odpiral rano — brei potrebe in ta zdravem ?! Vidite, 7 a to me vsikdar nekaj zboda v srce, ko vidim, da se (tudi ob najneumestnejih prilikah) še vedno ponavljajo zaganjanja v sedanjegaŠkofa krškega in se ujegova oseba rabi, ali alorabi, kakor argument, ali kakor nekak svarilen iigled proti abliianju med obema atrankama na Slovenskem. Povdarjari-. še enkrat: nočem nagovarjati onega, kar jo bilo. Ker pa visoko ceuim potrebo, da je sodba vaikdar objektivna, in da tudi graja vsikdar izvira le iz Ijabezui do stvari in sikdar is oiebnega sovraštva in slepe strasti, ker je torej po mojih nszorih dolžnost vsakomur, da v ljubavi podaja roko tudi nekiaujemu nasprotniku, ako dobra stvar zahteva tako, in ker me slednjič ljubezen de resnice sili v to: izjavljam tu alovesno — in sem getov, da mi pritrde vai rodoljubje^iatrski dukovnega in posvetnega stanu —, da jo eo» danji ikof krški na svojem moatn, da vlada najbolje razmerje med njim in poznano najodločneje narodne dn> hovščino v tej škofiji, in da posvetni narodni atranki ni dal pravzviieni do sedaj najmanjega povoda do tožeb v n a -rodnem pogledal Nasprotno I Pripovedovalo se nam je od povsem verodostojne strani, da se je sedanji Škof krški pokazal branitelja glagolice v cerkvi, v kolikor je ista v veljavi v rečeni škifiji. Pripovedovalo se nam je, kako je prevsvi-šeni najodločneje zavrnil neko jako odlično osebo, kisemu je bližala z i ns i n u a c i j a m i na škodo slovanskemu b o g o s 1 u ž en ju. Več ne more more zahtevati v sedanjih časih najnavdušeneji Slovan od svojega Škota. To sem kotel koustatovati, ne z namenom, da bi koga drezal, ampak le zato, ker se mi dozdeva, da mnogokje ne poznajo sedanje ^resnica in bi utegnili vsied tegale škoditi dobri atvari se svojimi \ečuimi rekrimioadjami. Pot odom imenovanja knezoikofa ljubljanskega opaža „Naša Sloga*: Novi dkof je rojen Slovenec (z Gorenjskega), u zoren duhovnik in jako čestit slovenski rodoljub. Čestitajoči bratom Slovencem na tom imenovanju, želimo vroče, da bi se posrečilo novemu višemu pastirja, da spravi t popolen red nekaj zamotane odstira aa Kranjskem. ^ .infenjaraa" i3 kdo ,8dper;]eren" na IV Pod tam aaaloTOSi priobčajejo .:adnje .HsTisi* kareait šlaaofc, V katere« dovajajo temeljita M alaarAam fao fcakarijo Nemcev na Kranj- akam a Uato aaaud^joao duševno superijornostjo. Člaafear lekaaaje, da ja avstrijsko NemStvo sploh — valir toau, da ima vso moš v rokah, da so mu aa raaftlago malons vso kslturne naprave v drla vi ia da dragim aarodom brutalno odleza vsa sredstva aa kulturni napredek — vendarle sterilno in se kultarelno krani le ob kulturoi plodovitosti Netacev v Nemčiji. Zlasti pa je Nemitvo ua Kranjskem kultu-reluo tako aeplodovito kakor kraška tla- Polje nemike kajižavnosti se na Kranjskem sploh na obdelava. Na leposlovnem polju se ne producira čisto uit*. Isto taka suša je na polju umetnosti, slikarstva, kiparstva, dramatike, glisbe itd. Ako bi nemškega gledališča v Ljubljani —■ katero vodi neki žid — ne obiskovali — Slovenci, bilo bi prazno. V tem gledališču nastopajo le Čehi in Židje. V Ljubljani izhajata sicor clva znanstvena lista v nemškem jeziku, ali kar je kaj vrednega tam, pišejo — Slovenci! Clankar zaključuje: „NemŠtvo na Kranjskem sploh kulturno ne iivi, je kulturno tako malo produktivno, kakor oianti-zamorci in si mora viie, česar potrebuje za vsakdanje življenje, izposojevati od svojih bratov znnaj dežele in celo zunaj države. Nasproti pa lahko rečemo, da je naša knl-tarna delavnost z ozirom na mala sredstva, s katerimi razpolagamo, uprav čudovita. Slovenci imamo Matico Slovensko, katera izdaja vsako leto več znanstvenih in leposlovnih spisov, imamo »Izvestja muzejskega društva', .Ljubljanski Zvon", ,Dom in Svet*, „Katoliški Obzornik", .Slovenski Pravnik", in še več dragih znanosti ali literaturi in politiki slutečih listov, imamo dobrih slikarjev, znamenitih kiparjev, nglednih glasbenikov, odličnih zgodovinarjev in jezikoslovcev , velikih pesnikov in beletri8tov, imamo slovensko gledališče, kjer Slovenci predstavljajo tudi slovenske proizvode, iz kratka: naia kulturna delavnost je razmeroma jako velika, „prevladajoča nemška kultura" pa je na Kranjskem prazna fraza. Kulturen element na Kranjskem smo jedino le Slovenci, mi smo superijorni; naši Nemci pa so v primeri z nami ne samo inferijorui, na samo .min* derwerthigu, ampak so naravnost kulturno sovražen iivelj, ker so sami povse neproduktivni, a poleg tega ovirajo našo kulturno delavnost." Dobro so jo pogodile „Novice I" Z dejstvi treba posvetiti v obraz tisti nemški bahariji na Kranjskem! Nemcev kranjskih ne poboljšamo, to vemo, ali naši naj bi se enkrat iznebili tistega groznega rešpekta pred — baharijo! Umrl ja na Dunaju vice-admiral vitez Pokor»y bivil admiral pristanišča in poveljnik trdnjave v Pulit. Carfoa ruska je obolela na ošpicah. Oznanila. V zmislu §§. 181 in 184 zakona od 25. oktobra 1898. drž. z. it. 920, zadevajoiega volitev stalnik udov in udov-namestnikov v cenilne komisije za osebne pridobnino, se s tem nnznanja javn9, da so volilne J'st* cmiln^ga eVraja štev. 1 (mesto Trst) in cenilnega okraja itev. 2 (okolica tržaška) (razdeljsiie v tri volilna razrede 7a vsaki oenilni okraj) izložene davkoplačevalcem a \ ogled, za uložite? eveutuvalnih pritožb proti i&tim, na tukajšnji c. kr. davčni administraciji, soba št. »d, skozi 8 dni ed 26. f.bruvarja do vštetega 5. marca 1898., v nraduih arah od 9. predpoludtio do 2. popoludoe. C. kr. ,d a v č n a administracija. Trat, dne 16. februvarja 1898, .Slovenka" i. številka j < izišla daue- z nastopno viebiuol Qn«dlibet, (Peseui) — Vetrič (pašen). — I* naših gora. Dogodbica. - Vzbr-jejte v otrocih piaviculjuhnost' — Prej n »daj. Pesea. — Pravica do sr«če. Pov.«t. — Ank«. Pesem. — Naše gjspodinj^tvo. — Naie gospodinjstvo. — Na plesu. Peiem. — Življenje jap askeg* ženstva v viših »kjih. — h dnevnika nal< gospodinje. — Književnost. — Razno. — Domi. — Hranilnega in poaojilnega^ruitva v Nubrežini redni občni zbor" bode dne 5 marca ob 3. uri pop. v prostorih bralnega društva, po sladačam dnevnem redu: 1. Nagevor predsedaiks. I. Po-ro'ilo nadzo'neg^ e4««ks. 3. P^.-oči'o b'ag^jiika. 4. Vol'tev: tr^h članov v nadzorni odsek za 1. 1898. 5. Rizni nasveti tn predijgi. Na obilno udeležbo vabi najuljudaeje častite zadružnike in prijatelj« zadruge Načelstvo. Ljubavna žalo igra. V današnjem zjatraajem izdanja smo sporečili med aajaevejiimi vestmi o ža'oigri dogedivii se včersj zjatraj v ulici Stadion št. 21. Danes hočemo popoln'ti one poročilo v kolikor imo poizvedeli. Fran Pahor je rojen leta 1871 v Novi vasi pri Opatjem selu (okraj Sežana); v Trst je prišel ie prt d več leti. Tu ae je izučil čevljaraka obiti. Vejaščioo je tudi odslužil. Sedsj je bival pri avoji teti Uršuli Oraiem v ulici Riborgo in ui imel sluibe. Temu je že nekaj mesccev, kar sa ja seznanil s Franjo Samolič tudi is Opatjaga sala, ki je služila pri gosp. svetniku Breldensteinu. V tej ljubezni ni imel sreče, k&jti imel je tekmeca nekega vojaka. Temu je prišel Pah«r aa sled in ni bil več miren. Zairaj je bil zamii'jen in etoiea — niti jesti ni hotel več. Včeraj zjutraj je ila 8-aolič, kakor pa navadi, naknpavat na trg. Vračajo sa domov, je zapazila Pahorja, ki se jej j -a bližal, a oaa je stopila hitreje in mu tako 7g!nila izpred ači. Doapevša domov je zaprla duri stanovanja. Ravno je stregla svojej gospej, ko je pozvoni) nekdo z vso silo. Njej se ja dozdele takoj kedo da mora biti to. Kor ja hčerka njene gospe hotala otopiti k vratom, jej je Semolič zabranila to, ter je ila sama odpirat. Ćuti je bilo pozdrav „Dobro jutro" iu koj na to sta sledila dva strela — a na tlak ati ia ležali dva telesi v krvi. Pakor se je zadel v dušno sence in ja umrl že čez 20 minut. Zdravniki, Vi so prihiteli takoj na lice mesta, niio mu mogli pomagati več. Traplo njegovo so preveli v kapeluo pri Sv. Juttn. Se-molič ima grozno rano na obrazu. Popolaoma nezavestno so jo poležili na njene postelj, dokler je oiso kmalo na to prenesli v bolniinico. Le malo je upanja, da ostane iiva. Sodna komisija je zabeležila vse. Čudne je pa to, da je povedala Semoiič o nekem deaetaku, katerega je imela v rokah da ga izroči Pahorju, a desetaka ni bilo najti nikjer. Nearefio. Nikolaj Petronio je iel predvčeraj mimo železničnega voza, iz katerega ja apničal Ivan Jarsetič omote stlačenega seaa. Jadan teh omotov je zadel Petronija ter ga vrgel ob tla. Petronio se je precej poškodoval ob padu. Navzoči so ga dvignili ter so mu pomagali domov. V bolnišnico so sproveli nekega Josipa Zonta, ki jrt ravfle ilošel iz Ljubljana pe*. Priilo mu je slabo v ulici M; ljutoj. V ulici Cordajioli jo priiel pod voz naki Karel Evangelisti. Vez ga je drsal kake 3 metra seboj, ker se mu je bila suknja zaplela med kolo. Poškodovan je na več krajih telesa. Sedaj je v bolnišnici. Požar. Sinoči o polunoči sta zapazila redarja Kante in Jakovič, da se je iz aagacina C. 11. Tuisa v uliei Forni št. 3 valil dim. Hitro ata tekla jeden po lastnika mag&cina, drngi pa po gasilce. Ker so piisli prt j gasilci nego gospodar, so morali ii^ahiiti vrati iloaa. Goivli jo razni ki 3i za ekspedicijo, papir, zaboji itd. Po prizadevanju dobre ure je bil ogeoj ugašen. Skoda je preeejšnja. Zaloga je zavarovHna. Tatvine. Neka R. Kohl je hot la nesli iz li arne pri Škeduju 9 !sg. bronea Zasačil jo je čuvaj, kateri ja poklical redarja. Regina se je izgovarjal«, da jej je dal t« njen mož in tega je redar takoj aretiral. Na njegovem domu našli so tudi 14 in pol m. dolgo vrv in 10 zabojčkov žebljev, ukradenih v livarni. 3 Neki voznik, Fran G., je prišel mimo trgovine Josipa Leoni v ulici Campaniie, pred katero je bil prazttu sod. Nc bjdi le.i ja naložil s<>d kakor da je njegov. Letnik soda je zapazil to še začasno ter je ob?eatil u tr DORESE SHEM lil Mi Itd 2, lUHMMM ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessandro Levi Hinzi TRST Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2. Zaloga pohiitva in tapetarij vaeh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnie in pogriajal. Na zahtevanje ilustrovan oenik zaatonj in franko. Naročeno blago ae stavlja na parni k, ali na želeiniiko postajo, ne da bi aa te ra-innil stroške NAZNANILO. Spodaj podpisani raznaialec lista ,Edinoeta ki ie zajedoo URAR, priporoča se toplo p. n. občinstva za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hile Št 8 vla Solitario ouvsej LJiiJifo o1 Slovenci in Slovenke! spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda Svoji k svojim! To Vam bodi geslo v gospo- , , 4 ' * * Ji-— ' v •' i ' > darskem življenju! Svoji Is svojim! Slavenke! V ulici Stadiea 20 je pekarija-prodajalalaa. katera ima na prodaj Tiako aro od 5. tjutraj tlo 10. ivečer aveii kruh po navadni «eni. Razprodajaicem, kržiaarja«, gostilničarjem in edjoaialceai na debelo postreie a« toioo s odbitkom- Blago m donnia tudi na doia ! Drii vsakovrstne ■oke za domala in fino pecivo. aaitete, priatno-domaie ■aslo, kranjske klabaae, ciper. maršala, aialaga in taaarlu-dovee na drobna ia debelo. Sprejema t peko, kar kdo ieli! Priporoča se oeobito aloveaaklm materam ca pogosto obiskovanje, udani Jakob Perhavo, lastnik. Aite & Zadnik I I TRST Via Nuova na vogala via S. Lazzaro TRST priporočata »lavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi bogato zalogo ma« nifakturnega blaga Dobiva se najnovejše blago za jesensko-ziaisko sezono, za moške, ženske in deco. Bogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanja, fanele. volnenih in svil-I natib rut najnovejše mode. Razne drobnarije I" č;pke in vezanja v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše stofe za moške obleke, haveloki, I I ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zautevanje takoj. Poši-ljatev poštnine prosto. I)rže5 se narodnega gesla : Svoji k svojim ! ostajeva udnDa Aite & Zadnik Splrltua alnapia oompoaltua ALGOFON jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stan* le 20 nč. ter s« debiva jedino la v lekarni PRAXMARER (Ai due Mori) Piazza grande TRST. ___ Paziti na ponarejanje _ Pravi trpotcev lok je jedino oni, kateri s e pripravlja v lekarni kZrinj-s k o ro u, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjaki t r g i te v. 20 Trpotčev aok nrpresežno deluje pri vseh p r o h 1 n n j e nj ih aopnih organov, ter je najbolje sredstvo za prsni katar, ka« Selj. prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kaielj ne • tom sdra-vitoin v naj k r aj ho m času da o d prav it i; bolniki dobijo tek zajelo, laliko spijo in m ta ntiiu hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval apominjaui tukaj a a ni o ono: „Veleče nje ni goBpod lekarnik! P o 51 j i t o mi & o tri steklenice V a -fioga izvrstno delujočega trpotčevega uokii; potrebujem jih za moje poznane e. Jaz ■«m od dveh steklenic od nesnosnoga kadija popolnoma oidra-.cL Hvala Vara. Priporočil bodom ta zdravilni lok vsem prsobolnim. S spoštovanjem— Rudolf Ausim. NaDu-ii aj u, '20 marca 1897." Pazi naj so torej, daje na vsaki j t o -k 1 e niči TaBtvena inaraka t. j. slika bana Nikole Zrinjskoga, kajti samo je oni pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opiiomje 76 n Č. — Razpošilja se vsaki dan poštom na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priračunavši 20 ni. ta zamotek)alipapo poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih pre-skašanih idravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Le* karnak Zrinjskemu, II. Brodjovin, Zagreb, Z r i nj s ke ga tr g štev. 20. G. KLEMT TOVARNA IA ZATVORNICE 1 aa, »mu ao»juKf m «jh rp«»wpM> e>T, nopT^»i ng ♦afipant THE MOBSE MANUF ACTUP X COMPANT* 7, Red Lion Court, Londou, E.O. ('TL r a t in nfjuii.se ■ ji? < v iaaeeaa (CpncKHM h.ih AycTpnjoKn»«) y npoisop-iuno•* n*cny. Oboj* ftoftpa apM4NRa s* caasora Aa Aoh« ao np.to jenTitmir, AOitpor h e.icraH-raoe ears »*jh MarjeA* »»» A»je oa ciMor a.iar*. Ooouc c»tr nt.ut y cb«TJ» Oaaai jep caspuieno Aofipu p»A" hojo mu ca rpu ro,v>no ;apaiiTyjeMO t ■gaKaito ene Honne, »ko »ynan trnje inAoo^.san Oo.ij car hcuom« e« •arA« NrnnTH mchoa 5 AyK&Ta, MeV/TSiM un m npoAaju>:o aa 30 ANiiapa fM 16 •opuHTS m nukiM« uapitHy h iiomTsipiiH? »k H«era « lua.teMO ra caasoMe 6eanji»THO Onaj c*t *a6piiKyjcuo y 2 bu.ikiiimc aa Myiu*e a HteMC«« » jeAHS je M* *aApnnyjeMO h Apyre npcTe caTona, a.iaTsa i «f*6p"« a uiaMMu Ha saiTea eaaso»e Hatn H.iycTpooaa i^t-iiooiiiii.. Banka „Slavija" razpisuj« več služeb potovalnih uradnikov za življensko zavarovanje proti stalni plači in proviziji. Ponudniki naj izvolijo svoje prošnje s prilogami nasloviti na generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani. Komisijske zaloge IMauthnerjevih slovedih I Amutuit Mirz. Sutw«ite i^nS^cm. Abstaod der Reiheru W8S in der Re&e BodeBbeflAhaireiheit: Tieflocker,« roeht nahrhAft und meht Irisch gedUngt v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih 7. letnico „1898" se sodno upisano VARSTVENO ZNAMKO „MEDVED", nahajajo se skoro pri vseh večjih avstrijskih kupcih z mednim blagom. V vsakem Itraju poverjena je komisijska prodrja 80 vrst semena za zele»jad in cvetlice aamo jedni tvrdki. Sveža, pristna semena od tvrdke EDMUND MAUTNNER (Budapest, Andrassvstrassf 23) smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti in kakor kaže, zraven sto:eča ilustracija previdjeni se sliko medveda in imenom Mauthner. Svari ae pr*l ponarejanji. AmU ^IKIu ttu ^fi-flft,. Jtldfc. JftOft, 'Aj-f;-. kVirttiM smUC StMI.^4 UNEMENT. CAPSICI COMP. iz RichterjeTe lekarne v Piagi, »riposnuo isvrttnc, MsMm blmšeie mamilo, ••biva ae po 40 nč^ TO ia 1 rld. po vaeh le-kannk. Zahteva naj se ta tplolno priljubljeno doiw«8t »reditvt ▼•dao le ▼ originalnih stekleaieah a varstven« saaiako m*dro" is Rloktarjiva lakaraa ter vsame pravidaestae same sUkleniee s te varstvene •**»ke kakar arigiaalat iadelak. RMterJm likaras rf zlit« Im v Pr»«L 8 Tiskarna Gutenberg flllalka opm. kralj, univerzitetne (.'nk t«mo „Slyrl v"1 13 Sackstrasse — OBADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE 1\ CONTO-KNJ1GE ristem „Patent Workmann Chicago" Rnztrlrni zavod — Knji^oveutvo. priporočajo se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Isdelevanje vsakovrstnih tiskovin kakor: fiasnlkov, rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakala« cenikov, ražunav, memorandov, okrožnic, papirja za liste In zavitkov z napisom, naslovnih liatkov Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bog»ta zaloga glavnih-, Conto-Ccrrent-kr.jio« Saldi-Conti, Fakture Debltoren, Creditoren, Cassn-knjig, Strazza, Memorlale, Journalov. Priaa-Mto, edpravnlh, menjiinlh čaao-zapadlih la knjig za kepiranje, kakor tudi vseh po-■loiaik knjig, potam raztrirnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, Matov iz kavieka za kopiranje skledi« i; cinka za kopiranje itd. Za narečbe ia nadaljnja pojasnila obrniti Trst, Via delle Ac^ue B — ARNOLDO do 8,8TneR» zastopnika — Trst, Via delle Acque 5 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCCOCCCCO*OQf OOOOOOOOCOOC i OOOOCOCOOOCOOOOOOOOOOOOOOOQ<>COOOOOOOOOOOOOOO Laatu^ KMONut'ot u. u 'lav atal j in r«dn Golnik. 4oleM v Trat u.