posamezna številna zu sroutik
v trstu, v toreic novemora 1920
Posamezna številka 20 stotink
letniK Ai«
lihajs — lzvaemll ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Urtdniitvo: ulica iv. {'i«nći*Ra AiiSkega «iev. 24, L nadstropje. — D<>««*« —1	jfoSJ?;
nlitvu. — Nefrsnklrana pisma »e ne sprejemajo, ro.
Udajatelj in odgovorni urednik Šteian O od i na.	Kopriv
Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnin« znaia na in*..- L, o.—. <e»a L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57.
E DIN


ST
Posamezne (Kevltke v Tr?t« In Gotici po 20 stotink. — Oglaal «e rsfunab v tirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnici, aahvale, poslanice (n vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa t 2. — Ogla«', naročnina lil reklamacije se poiiljajo IzklJuCno upravi Edinosti, v Trstu, ulica »v' FranČiika Asilkega Stev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-5T.
Ob obletnici ! Jadranska Menja
»GoriAka: Straža* z ^-n* 4. -t. on. pi&e:
^ra2JM*je danes	?*ajodni prsaznifc.
V zjtxk>\uii lenega sodelovanja v s.etovni •\vaii >e ztasrt£ drv*<r>e čmi^a, ki sta danes zoaiH [ . sakemu otroku v I e>.<": p* vto fte Kobarid. kjer"
Avstngct ?n N-envcn fesea* re'.a 1917 naffted'fc jkx»ec :tai' !?Mt-.kim s-cŽa' ni oiconziv^iiii ;pr* drli igloborfko- v fu.r!2«n*ko nl'5'loo. drrago in>e <pa >e Virtorio Venet o, ume malega me-:i£ca ob i>ek-dan* pšavski fronti. Ka\or vzbuCa .prvi dogo-Je'k v I1 botesbne ^jonš'ne na one teKoe dni. iVjo te gnoz&t- nevarnost, •ca bo ItaC.'.;a rastočena Lz ks-ota bojuj o&Lh &e rja k o i© -iane^ %^sak Itai-jan ponosen na drugo ime, kr je vsposia-uiCb •\-saj deuccna drž. iprestfž. Med en;'im in tfru^ini dk^odk^ni poreklo prđbfcđ&no leto dni.
<V -dvajra^tTh igromnih t. tkab je kušala ita-t&aa^ka armeda tekom dveh tet ztonk.li" avstr^ ©kS odpor ob So«. AvaL-i a ;e ib:*a -takrat r.&u-r^a dimnih boffvč-ib, z'izs!•' na Ruskem, (iakic ®efc>. da <po .p-mes-rečerJ 'jVofeki ofenziv! v $e*u 1916 rč mogla dnfcfclT na kako ?r-ic>>-i*vm> pod' jc preti IbaflTfr Sele jesen 1917 <=c fe toliko odldfefcttila, da če zrcn^'h itn /tzveVia j avoto	o*e-zivo pro^ KbuVfft. Spcim^nlam se, J
s ka'loknž obliki smo Jugc^oveni sprane"! *ll ] ■ta'rcralne dogo-crke. U\*d>eL': smo re>nost žajs?. Naše simpatije so bile na »tranj aesreine Italije ki?ub temu. eta »,«crim dbVr^bs-m rhv-,m-o pirav •verjeT^- Znan ^e	r loird^askć fprftaU
5c3 ga skrenila Ital'na z dnu^mr- velev am« ,pred vstopom v srvetx>\Tio \xr*not znam -pa je b i rtudi dogovor med * toli ^jnasdemi drža\T>'ki 1'rumHćem, je	>asa>o o naro^nostoM
tue^Liried abema boda& ma sosednima driav-a-n«t. Tudff >e ie Via ItaJ ;a pr:3rui^I'-a W l6ono-\ stfaT.Sf-u, «kl i»e	^x>bodo za vse
naur-de- ur.; 'e in \e-Vke.	se ark^u&ali
p-ietv-" »t\ <*a rtaie neraupan.'Te -na mestu, 'da "bo I*.VV\ vendrie <\riaZia besedo, in ako bd sani^ te^a ne Krde'.a, da p-^-rbe d.-ruge velesile v m-cnu prrvt'ce, da to«Ttv6eanst 1-ondioi^kejia pa^ rie ebveV-'*. Z<" o smo br»Y •cfb Jv O-ba^jSkem pc-aizu Ju«Jc->ov en: 'bridjoo razo^aranr irn hudo in ker smo +Ov ražill doledanjo naio tlačlteliico Avstrijo do dna duše, so bile naše simpatije na s4-*nl jh>ražene Italije. To hr znal potTdi>j marg ik r te"i Italii^in, k- ,e z niimi Hre-^>ctal ^b vojnih n -^cab v te'bo.-fb kute^raii-ccv. Lo br zna? p>otincJn(r mar^tk^rferš	v
iUi^-ms^ nižini kar na«, le bflo s^rAensk;jH vojakov, ik .-jido koftVcrro-1'i>o razumteSr rrtai' tan-?~čin<i aln fur^-Tnič nc, .pr^a^ni'i'- -snio se knnalu & p*-eVva3stv<m, ld re iKfto os'lr,1,» v ozemliu, olaip;r^n0m po Av»tr;'cr!h <:n Sem:c'»K, ie loS'ažil] Zn ofx^,um-li. da »e vsa! .'olVkio pr^e^a, k-o^kor ga >e neoMi ^ian pr. re.bepo.<iV:Ao p-ed nesrlri rekv;<zjc*ro. Ko se i>e avTstr Sska pivska ofenz va pr-'eti 191S ra^Vna —
L-ko voirw> Do^or'^ ie	Izrecno ptnV^njado.
da so nevsoeh zakf^vili slovanski izd^i^Kki vo-Sfild in p^lkl — (akrejt srno »počeli upaft ne le r,a zo.rretn-o soško fron a. tkeikc(r ''e to u,psl be-ne čari sH kmet, ma-^več snu> tyr,*.*«e!p	rc-rj
na	tv>-az cenl-r> h srt». — M'--rs:'Va-
teri betieča-nskr k-net ie KI t^:V;rai prta našemu ve-o -iu in 4a tpoSteno deVl i n Ne Je (kjnec vo-ine. mn.;^ vet: konec AvsViie, konec italii^n^keea in konec našemi ponižanj« nam Je Ml takrat pred	Pri vnr.nrvn se 5e
d!cf*ro: zaK'*'«! senu v kme3cr» V.	sem
Vment* tVlK^^mn. on rS'! re ^ad'a. Pa sem	ket£a« 'bo pr'^Hr^ tr^-v'ev".
Do	fm'1^, mfi »e -^d^rvn-^ft. Tako
t-dno	""i^unHfe. da n?s iesen' re bo v^fela
^»i.-f1 ~r -k51 rt. In {--o je .©■•^fe1.^ na eoVm« ^Vt f'	k-o 'e b^o Kt-ovo ®opet ma-
j{ev-,io. tečaji smo 'bil- p-en	Ja k4or se
(;7rrferf n?s \-rne. -se vrne v Ju£o<>V>"iilVx 25. ok-
V-,, je V,"lf>. Da^Tio »pred 'em -'he'—.m že so t^rv^eV .^>0«. nem-'f r - 'fov.li^ \->e,nski; TvS**'r če^-ki vz-'-led. V Ju^e^Kisntfu se ie ^'d unr) l:ubl>an=k3 pešpo-ik, v Rad-^-nš se «ie p» tr-rHki, ki so ga tvorili t pretežni reč ini Pr^mo'cl in NotrnnJ-ci, na f*v«iv«: "»a ^o p' eh^^'iVi	t-urr».o-
ma v sovra-fj^kn. V ncč: od 7A pa 25. akrober 'fC (v^-ekel Tvokorščino 2. gorsk5	po'k —
izkitneno Slo\enci. B"* :e na	v furlan-
skem Cr^rtrpu :n e ?mel v k^aitkem od:ti na fronto. Ustnio so zadušili nemški polki, rrved n*mj eni \z L:nca. Da^r '^e f u «TtnotS^ p*"eoove-de>n<i sjovorti o po4runf ie doT~Hek blokoma rainf-el na f-x;nt3 in as1'^^ovau^e forma-c'*e b ie pi^p-avl:ene položi ciroi.»e ob prvi prilik1. Po p?r dnevih <e •<* pi'^ka tudi re3 {ponudila r.">sc čt^re so »o t-^ko lemel'V. 'j.-(koretrle. da so avstirsld geoeraV — tzguO-'? g :*ve. T-ko Je avstrffki slovanski rojak pri-pr->v'iaj Vittorio Venet»>t ker se je smatral za-v—zaveznikrao, tako je pomaci po svo:ih tnočeh Ile'Mi du zrnate in ztom^ avstriiske^a iiranstva. NV^sp'sno ie b^lo	na\du^e-
n>e ra a\-s'.r~*rskf -p raz, kc-r je -uril na trvojj rmago, na zrnati prarvrce nad krHico.
Itaf fa p-az-n ^'e danes zm-.-Jo or'- A'l^orSo Ve-tie». Nam pa *e pr'neseJ raz/ 5ararre nam prfnaša nova razete-^n'"1 -še di-*»-ne, '^"'.n za <Lr*e-\-?tni. Mrcoo v? n?m e obli * V ^ .t krat, ko jemo tiK1!1 m'	zad«r;o cd4rj5'h»o zma-
Te rM :'le ne d^ se n'90 :'zp ln ile, marveč -se ji-' m ie odhToe'o celo era 4- ar s-mo s b'1a tekum lei pr'borii:. D? ne s »nvu bolj nego keda) bnezpra.\Tae r"t»e. na red. ki se mu odrekajo ca£prrao>v$vneji&2 ži\ljen.«k' pog^i.
Vcrašanje v!?jwo oj«Mo v mednarodni podonavski konferenci
fPARIZ, 4. fZakasjTeŽD.) Medrvasrodna pi>do-.oavska k-mferenca se )e sest>a>a včeraj popoid-ijc	bajv<ra z \-pna4An>em -vi^-ega osoi^a
kosvfetres>ce: & ier^ia ie, naj se t'jnoa ađd, iki so Henovaia'	» od itfooienence »une, po-
®ta.vfto na vodfna rr.e^ja v razsrdi aft-jateii rKk cenbr-aAno n-adzoretvo, pjov-.bo in
PRIHOD ITALIJANSKE DELEGACIJE
RIM, 7. Pcsebn' poročevalec ojfcenctje Štefani v	Mao^be«dt» Lftgurslki tnac^a^a: Davi ob 10 in 15 n»mwt prispela s&nika)
notin^ter za vnartj-e pesie ^rol Sioraa tin vojne mJoAber Bonom- v spremisbu »kc-m-sa-rja Saiiate, kons'jsčurfa Rot«o8a, k.eb' neine^a šefa vnamjega m:moštva, poliko\-n.ikov Ca:4etii-;a :m Sogna in Gabric^'}a, min'sterCal-ne^a ka-frnelnega tajnika, N.a l.^lodvonr je ;pre-}ei <dbštece chiaivarrski •poćprefekt Be^S^aaiš v zas'.op^vu gen»v;ikeža prefekta Po^a, "ki •z&Arbal&jD cfctfnsske vo-iV'vie. Množica, ki se '-je bfcfia 'Zibrasia mi penonu ti pri kolodvoru, ye burno pczd-ravlvaia nfofislne n njihovo 5>pj-eni.vtv<x 2c fcu je bi? Rćccotti, 4at-n'k v v manjem CBĆniMrebvru, ki je	že pre^
dosei, da. pcsterbfi ^"»e prt'prave za aej?»aneđc. M3-Tts..ra s s volim spreanstrrom bes^a nais-t^jena v vifo Spkjota, v kater: se bodo	sraagorelorl.
V te} xt'ti stanuje ^-otca Skrz«, »oproda mki-VO-a za. vnasniie z^ideve, kt Kj ap^ejemaiia r^os e. Ksikor je znano, s-jptrem-tiade lUidi miinisSra dr. Veenrića šn dr, T^utrdb^oa njurd. sopnogi Za 7irg:\s*tcven<<Vo deie^eo'^o so se prfpoa^aK pro-s.orš v	Lmperf až. Ju^2ovenska ciete-
^->073 p-03e dr^ea popo^dn© ^ potreb®.'na v)a-
kerm.
PRIHOD IN SPREJEM JUGOSLOVENSKE DELEGACIJE V S. MARGHERITI
S. MARGHERITA, 7. Ob 14'30 >e .prispela
;iigOF5ov««K=fVia <Wej?acn3iai ses!rTe6a se od cn;ni-s trakega predsedbTia Ve&nt'ćav ootntelira za au-n«inie »adove Trujutbtća žn n^uan'ib »ctp^S, od nega mia.:3tra St^iano-vSi^a rji itevŠosb nproxa>-d>evr4cev-f med ka.ter'mi poTkx>\-n'k Ks^a^tav«ćr jniSadloven^ka .pristarv v Pa^f.a, Paivfchr.^, na-6eln2*k v m'fcs-/sstvu ^ Trniinb^ča, prof. Danoc, nzvedenec za zemljeps-je, Os^t^v'tć, z-aseteni Trirmb'ćev tijiirik, razne d:^"; t^^'kž in ^a n^nafrja. Jugntslcrve-nslce dede^- ie ^Jire^eA' po«^a">i Sfcrza, mrn. Booamfl, kom. Sa-Sata?, kcm. Rotiofe, tpir^TOfvrflk	Vcez G a-
hriefii in prefekt &ol BeSrritn^. \l Ben^rada do S. 'MsargbeirSe :*e -spremi"al <ieSe^aor?o du". Br2?a, p"lgl»av :lt»l*!^»tt?k« le^^cp-e v Be^na^u. Svt"k?e-iT^đrs^venćkih Vn rf-iVijainskUi nsV-fAiov je 'b*! o pn'^rčno. Po p^e^iitvl^nAu Te srrem'1 krrvjmik R'coi.t>	»v »Hobei Imtpc^iale«.
Ob 17. ipc.nudr gnof'ca Sforza	ensk'mti
c^e^eđ^.t'Mn 6a-} v v'jl'i StpSnoSa. P- v L se^Anr ek med o'-AT-^ns^'m' in ^otsJotvieaidk^mj deleč i bo ^urb^f pre^boldna.
VARNOSTNI UKREPI ZA PRIHOD JUGOSLOVENSKE DELEGACIJE
SANTA MARGHERITA. 7. Za pr bod
5«ldve*rtsloe cele Sac'Oe re »bil rfccstf na koi.;.chor v&e.Tv arffii <of e prep»c vedajv ce-lo .5aj3ni«kar]em. Tud prostor p-cd kdic.dvoroan ie bid zaprt. Kor-tS-.*n terifci'(r -;ev je za^rža-vai- ciboinstvo 6»$-T/'k-arje. Zdi se, da ie bila t*kD Obsežnem va-r-nastr.Ti« od ec(b-am vzrrJc 'b-c^-azen pred more-fa'nrttmi taP itovsldnv đeunonstnacićamii proti |u-goslc ren^Vim ^e'^atrm. Ob*inst\"o ^e je v obče zrdržev :>o m'mo. Pa<ć pa .so se 5uii na 4rfti fe&scf : »Živela rtaT^i^ska Reika«, fa 80 se na ce^tl ob morju razmetavaj raznob»ain\«i ^tšfii k napisom: vel D Arrkunroi feved® italiian-ska Reka! ZrveJa ;4al:>m>ika DaZnnachjaf«
Utfo.te.v3ea se, da se >e vpa-k, s kat-erim so se prepeljali iu-goslovenski delegarf, riz^Ci^nil Trsttt.
JUGOSLOVENSKA DELEGACIJA V GOS-TEH PRI GROFICI SFORZA
SANTA MARGHERITA, 7. Ob 17 &o iie so-
prc£e ?ugosictvenskih dftee^abov v \r!\o Sjp:ncia, da paset'io skupno £ jvoTcnd srtrrrtfii Sforza. Med obr/^Btoin ®o »e Vesrr?ć, T-unnJb«ć ;m Sbcf^inov^ć pogo\-an-ta5i z m.'tn-'sirđ Sfc^zo % Bononiieno, tod* poteifjčni' potfovcuH se za'čno>o
jutri ipr e>c1tpc-khne.
IZJAVE MIN. PREDSEDNIKA VESNIČA PRED ODHODOM
BELGRAD. 6. Pti odbedu tućosiovenfijoe de-iegacrje v Ital' jo Je podal V«eirbč vzjavo dopra-ri ku ,poluradne »Pravde«. Vesitlč je rekei, (ta ^re .ju^oslovemska: dele>ga^r ^a na pc t z namenom itn žei;t>, <ta bi se -dos«^el «porazntm z toda v sak sporazum <dta zab eva -cb:V es tramske žrtve. Vesnać 'e re'ke-l nadale, da uipa, ;bo tudi ntel'jjanslra delegac^a nsi\dabmrena z <:slrtmri i*fcrfco 'e gov^-iT5! o g, G^/Vr-tu v zelo be? edah. Rdkel je da G'jc^'tti'ja globoko 6pofr.-u:e, bod's'i koit poV'- ka bodf.» kxs< na&eltnf'ka \4ade »n -up«, da žel' 4"dr" Oridtii, naj rse io »-*>raian^e \ end«,r enkra-t ztakliuča.
SLOVENSKA DEPUTACIJA PRI MINISTRIH NA POSTAJI V LJUBLJANI
SANTA MARGHERITA, 7. Posovaavje jt»£o-s!ovemske delejfao're od Be *r?dia do Santo Mar^heriite Je zvrš'ffo v prisebnem vlaiku iai brez ^no'detttav. V Ldulbijanf se 7« predt-jtarvčiiđ ■mLnist-cm odpo^Bansi vo, ^ e?* o'este iz preJsed-ertca venske pokrajinske vlade ki 25 sk>-venslk-'b pr\-akov. Pre-r5ieid.ri an dlva: odpo^lasi-ca so tme^i	oa rtrK&csv roinfistnov Verni-
ca Tnumbća. W tofT« so	na tem,
da nas:	varuhe ^loA-eaiske kcir^Ui in naj
n* teda_ VepJn'<f on TrumArič sta odgovorila, da bosta ču\Taia n^rci^ne korsi, boda tse nista spnifiak v potrebnosti.
PRECUDNA ZAHTEVA
S. MARGHERITA. S. Kukico- ae zatrjuje to verodosto^uiih virov,	načrt, kar se
tiče Daimao e. ni ie dteddfcreja aica Gote^
le, 3a e>abteMa	dsa mora ivar i>tvo
fp nok^ ma^ idi W pnpadale >jrv#4av^ meljta 0» mednarodni po^ctlbc, Jd M dovo^e-vaia <iafmracir. kin» ka£'C>a«racn, de --Hpao Jure« prldc^)6\-a.'fo	n^kjo dHfer Varstvo, On da svo-
bodno	evcie iinocfee
ske>< kaJor/r tr^cvostefce ta cflrikMte, pmvl* ce. T* pogo'ib* bi pa ne biU veva^etrnoa in bd cm vaeala Ite&ge, da
iposbop* w torik Kosfavfmlfim	9đ M <*talo *
PRVA SEJA
S. MARGHERITA, 8. Bnvj	aied.
♦^gofctoveaaskiinii in tlele jfar,	tra-|
j^đ cd 9 in p^* 13 in oer»rM$st.	^ i
^.^noč-i se Se bd (potlaJ	ens^ki .pc- j
ves^etiBc k j^rofu Sf< rz\ mu TLazmanat, <kt j Siu^osiovenska d^legaci^1 iorvedertil dnevai red.' S Sar za, ie cdgtnori, da se mom (po nJegoven* mnenju bifetveno v^ raša"^« brez ovrnkov spra-a^ti na dne\in& red, da so na <ia imč*n raz>as-cjćOj nameni itaJ^n^ke vlade. Pri ent to ie skfiiceval aa pot-ebo, da «e torta razprava vpra-5sn*.a na r«<k nafei* da bi &c pri prvi »e?g uveljavilo sp^JiaJiie, dfe |e k^iitaio pre-tar^sati ^ prešanje	važnosit. Mšslft da. bi
ctaJccR.ovala pri	ptrisoitinoeb poanopc-
oibia&6enoe\\ an da pr* seji ne bo f etkoČ. k? b? z-abtevaie pon^c^ «zv«Žetticev.
Da\i? ch 9 «> pol «0 s? padanj ai osRbri Vesnić, lerucnAjač Sttciw*os\-ič V vito Spinoic, k^er sta jpiaćakovala minera Sfotrza fe Bomcmit Sej: sta pTTKSGStfvcrvaJa AmoeSović ico-^ Sugctsteveniku izvedenec dn Salata, Osrean^e^ urad» za aa&e&iao oz ed&e.
je povxel besei j Sicrza-. Spravil Je eniarnS nafirt itaGJan^k'h zab-tev b«k ^ v raz-ipravo, kaiti, rekel te. ^	»a avoia <lo5-
i-zatAi da so bedb fju^OBtav-eiisM de»e-igaiti' lahko &iw pre) piov^iarJS dJcancv, ^er vib 6eika A-ele> «4na vofiitca	pa hudk zsto,
ker m*<sJ!, da bi rvm bite tanestoo, se pto •toiiik«ni raszpnaivJptnJu o po^iavitril* fio^icib pava»6aifl vedno na i^fo-
MiniisUr Bomouš jo •izva^sj-, idte asmaja žaaiT-•jaaiske 4eri^ori|erTne zMenre, tki da. »maj^ samo abranAoo fiara/vor ntioake ofetie^me ost% ii ba
ft/>A «kp«r'tnt prvi*	Obrarloža^ i«
aut zsen4levždur icaA dk v je pogrebu!;« I-taJa^a; za ob>aari>o. dn -trdilv ^ jsrifeotđka irst jufio^o-
mu -o Veni«. Teartu Je sled-J? T-rum-bč, ki (te dđžo govori! v ^a.^aiaskemi jezđkitL Razvila &ba> nai?cb5:me> 5a najpccbobne^e sroiye «itafrS6ew na^laiujcč, za kako .^c/boko Sn <Ao>ie-■s^raniik'kn največjBm »tea-esom n-uiino potreben sneaćmafta pokoli* spoc-a^tan, tpedifi-eo tfo-3.-pcidanslrf,
Spicieji ;e uJ^ da so Ju^oaJavenjkL dek^^i ugr.vastai!£ ;ttaJ5an ^kćan, kar sie ti6e .bei-i toa^am^t zaahtev, kr »o £ta,vđi ŽDtal^anekS delegati, in floar se t'te jplanindke vahoeAae beneško - Jtilsi-<-ke n»eCe, da pa so, pr-beja^etč porjpebo, da .^e sklene Sjpcrazuin.,	možnost nedaljc-
-vamja ^razprav, kamero na} v^aj tcnsogoč*. da se ofisfaovo s>ta!l'4če bo^a ocen^.
Se>a se je cib 16
Socijalistiftil uspem M upravnih volitvah v severni ltolill
Občinski zatlopl v Milanu ta T urla« ▼ rokah M-ciJalistoT.
MILAN, 8. Včerai »o ae vi?ile tukaj občinske volitve, pri katerih ste al atali nasproti samo dve stranki ali bolje reCeno — dva tabora. V enem »o nastopale skupno vsa raeičansk« stranke, združeno v takoimenovanem »narodnem bloku v drugem taboru pa so bili zbrani sociJaHstL Volilaa borba je bila huda 4n prišlo »e tu pa tam do hudih spopadov, pti katerih 1» bilo ve« oseb ranjenih.
Pod večer je bil ob] k vi jen izid volitev, ki se je glasil v prilog socijalistom, kateri so dobili nekoliko tisoč glasov veCias. Is radosti nad uspshom so danes delavci večinoma stavkali. Kakor v Mt-lanu |a smagala soeijalistična stranka tudi ▼ Tu. rinu, Uko da eia dva aajvečfl la najvainejši občini severne Italija preiti v roke homunisto«.
HesMkKlt Ml Fraidli li Anglije
PARIZ, 7. Ang-ežki poskuk »o«! Deriby je
virofrj! danes predpoldne m>v'st rskeni.ii serfniku Leyfne«M odgovor am#e5ke Vjadie na fciaincosdto »o® z dne 20. o&t. v	-povrabci,
to, iib Ajfft« iNeončš> zavcasnrfconi. Neko po-1Ktčžio stjfen-c^ Havas prrav5, da «je i>:i pogovor mod dos^ojanjstveovkama iprav priučen. Odgovor aagieike vlade \pomeni resen kcwik na^jrej. kar se i't&e najina. 8t»ko bi se obe vtadl po-godtle grede ugotovitve piačr'4, ki na^ se nafto-i^a NeraCiji, to na kateri nastra W se NemCija prr^ta, da ipia&a- Zadnje mesece se je diozde-v^do, kakor hi foc'jela atv^eSka vbda poveri to naAc«to v sta^fvi^em svetu združenim ^-đadsm obeb držav, francoska v!as*a pa kakoo- dla smatra za bolj umestno, de poveni naftsgo, do-lo&jiti svoto« M bi io moraSa NeanCsJa plakati, rep^jsacr<jski koinšsip\ Pr* zadnf b an^eSko-frartco<kib razgovortfe so se pa veodar esOtrat dece^r zaxk>vo3ršvi zakiflitčki, čzjžmtio je ne-3ci ie brio nasta»!o peS toCmadeaTu ver-sa$!eske pogodbe, nesporaarunv!*,enJe je biio po-asitieno in pojasnjeni »o bil! vidafkj. obeh viad. Vlaidr »ta se zbližal do tojke, da se labko re<&e, da soglaftati v tem, da se bosta ded^-i v kolikor tre za ptraidftJ Nemtjo, da p»a»6a ^ ote, ki i'h dol-Hve zaveznikom. Msnfstvrskt prodsedrrk Levjfues ?e odgovori zvečer aa »/.o fiz Fo-erjtfn Office. P'T'čakii^e »e, da bo to vprašanje morda le pred koncem tega tedna koctinoveljarMno reieoa__
»Diesel« • bM m bodo mmUfni
•PARIZ, 8. Kakor perodajo aosabrago en-tereskran* krogi uorien^e *D6e»ei« - moricuifev za THif^ lp-«« H^ft tere) i'mestn^zd mortorli ne bodo tm6eo4. _
Borbo nove Rusije za obstanek
Utmke-riski ofenzivi preti lenerali Zeftievtkeu
VARŠAVA, 8. b VHom porote^, de io za-čtk Lštovd pr td oetoBoo dnevi »Povito den-iha prati vHrtd generala	vakege ia da
f^n posnaf^o motel adkMkš boJfievi«3rfi čet. LUoksIg* ki raske Me so sapreibvefle aa 20 km ki m sadH pdb^e Vte ne 35 km.
Neuspešna bol)ievtfka ofeaztra protf postojankam gcaeraia Vraafeta
CARIGRAD, 7. Na \se* bajni trt branijo: armade generah Vrai^Jela z uspebcm na^ j po9t^iwke Bcl->fc'V:lti so doasedsj brcz4ii.pefcno | eteuSali avutaljevatJ s-vo^o elefta^vbclHevrJke •^sgubo so neiismemo velike.
Predsednik to člaal poljskega o4po*Ua*tra v Rigi
VARŠAVA, 7, Mjn&šnrtfc* avei je ^Jejriž, da bo (predsedoval pojj&kemu odposlan jIa u v Riif ipic^predsednfek Domski; ker CJan* odposlanstva bddo opotavaJi niiTnistrski lmmes^rfrk Stra*s»-buir^Cif, n^nV^iki	in
d-r. Ka^i'k,
Vpraiaaje Gdaasksša rslsae v prid Poljski
PARIZ, 7. Poslanička konfereca s* je sestala danes prepoldne in ie odobrila izprsmetabe sporazuma glede me«>ta Gdaaskejia »n Paliaks. Konferenca je sklenila, da bo morala biti pogodba podpisana za 15. novembra obenem r. listino, ki vacboie poljsko tirtavo.
Kemiki ittm\ zbor
Neiačiia ne prizna sklepov Zveze nazedov r zadevi okraje? Eapea a Malnredy
BERO LIN, 6. Se»a državnega zbora se ie po-»\Tejbi-la edfenr. nalog?, ra^pr^d-^a o dveh sn-jn sicor o inteu'pela-cip demcđcr-aAr skejfa iposJaiaca Soltfferia gle-de s3d'2tpa Zveze oarudoA% s katerem se ra-1 'tloira Ljudsko vtainOe v okfiaših Eapen 3n Maime?dy v 'prr.d Bel-im predložen o*J d^nokra^^ke^a po-ff^anoa Kc^reih* jjtetde pc.loža;a pcreifi-ke^R- p-re-biva^stva in tfledie sbrtoSkic.v, id Jli moru pjena-žatjf iNemJ^a. Miiai^lfer za vtusavje zaieve SU nupng }e r^cef, da tlrri Zveze nsa-cidcv ce •rejo ob^^tiLii ker c: ta zveaa sestrf.v^a na caiči'n, jvcdvTldfen v JE^rovr^ -po^cibr ji kts ZodLnjene države atsc» fclaarJ csnecjeno Zvez« Nero&Sja. tove} ne rpinliznava sSdepirv Zveze n*?o-do\ v zad'e-vi- cStrajev Eupen. "ji M«Jaredy.
Vprašanje poreajskik pokrala
REROLIN, 8. Od^o.a^aieč era isiteipeiaoioiO ^ede poloiafa v pc-ren^kk pokrs^nab, va>9-dertfb po izJavezinflkf'ib, 'e m«>:i5.t.ei' za oo^raarte nadeve Koch Traiifd-'i v državnem zbo?n, d*a znaša Število zavcr\rlSkib xaf«dlben;b ćes nad 130.000 ator, iccm bi na podlagi mirovne po-•gerdibe ne smelo prese^aii 70.000 nwž. M'.nlsier je dtastovM, kts zahtev ala zajvieznM razeji 12 nemških letala, ki so -/e prej obstoiak. v po ren'v>k*b pokrai« 18 novih Hetafefeč. Radi vrfSketfa fifcer^Ta za «?ed!be n-^i teS —je nadaljeval nfTMe^ — onemogoča zavezahka atAsecŠiba, da bo rno^Ca omatetit trdnega namena ne-jtike ncV:c.v ižlsidc vojn "k c4>no:v» la zasedba ii?už> kot eredstrve za tir5\-anj,e v nemško czem^e -'n zarada ile£ja ne ime Nadttčtf^a oebaii .prcxt3St6ra»jii. Ncibena v^blcs* ixz. sveitu. Je rekel ar.Cnfeter, ne bo mo^ia omajat todnega namena neonske vlade, da doseže, da bi .se pc. en.7ske pokrajine ne cdcep le cd Nemfiejje. Peste&ec Bre;>-cli S r, ireodv/snj SGc'iai': t z levega k -'ls. ie rekel t »Tudi mi protes/-ani;» prortu ekiepom, »uflarenje-nwn v zadevi porenjskega oreb'VaStva; m! Parenjci nisnro Piu^' in ne ivpoštevamo tore1} kakin'h njarodnostn 1» •korisil, kakor upoštevaje nekateri Pritei labinsko vprašan.^, temveč ar sino Neme* in 611;črno kot člani oaroda, da se bo inozemstva zdruillo z na>Ti>' v protestu |xrob? po»kqpan/u 2 zaseden;tm oremCom. Po-ren^aiki delavci nrso nak!o^eni ne neodvisnosti ne oddelHvi poren^s-kib petoar« - cd Nemčije.
BeroUa t tem)
BEROLIN, 6. Nocoj 30 iđelavc; obaiaalaSi eOe^ '. 'čtkih tarama prc^S rV'i stavSca In zapu-die^o. Meitto je oatdfco v temsi, •traim;Tay-' ne ve®'$o; čas^-fpfisi nc izh-aiairi	pca&nVan^a
eiWki iriičase sile.
Vzpcstavttev oscbmili stikov ate4 uglciklai ia oeasikimi vseučiliičaimi profesor^
BEROLIN, 7. NeJkafceri •viseu&'9%6Dfi profesoR. \A so Kiaoš državnega zbora, so odgovorile na neko ffisnnv ki so Je pis»h anš>ešk'' .pa-erfesonj? fcend^kega vseuč'ližća, reOcoč, da so pr^prarvijeavi 'vapoabavfitS osebne stike, k® ao bA preikiirjeni tekoto vo^ae, Jk> •poz-aibitn s s9cupni>m d el ovanjem me<feeibo|ne Mine,
Avstrijski smoistl protf sr|3iovmlu s krttimsklmi socllaici
DUNAJ, 7. Socijjajfet^cnj sbed je odobril sklep ptradkne^a centralnega \-od:-Sva!, da ostanejo <p»cstenci v cSriavni skupščini v opioztojl. Shod fe 5zja4V-'l, da Je c2*i socrUdstorv* ipr^jučn-1<erv Avgtri|e k 'Nemfr:^ ćln da. ,>e i reba 'cz tistih naz3ogcrv odMcnfđ vsak	za zvezo z
državam?., flci so rbžkJon ^ne vzpo«/»3ivi',tvi Habs-buTŽanov. P*iec^ic-g, a ik-ie-'i-n se zabteva 1'ud-sko	^e^e premoga za f*r'ik£učitev
k Nen>5iK» se je	»v p^r«^evsi/e 8 strani
itrairskne^a prejcJtela'^va. Fnld'etfJk Aril?r re pre^oži'i fonrlkiopo, 3 Bec/tJemo se .ipr^e'iamajo va!V-''ri nejn?>e -neocK-sne '5trar>e, švicarske soc^-rsTiSne s r stoke in neodlvisae Labcur Pai-4y xa konfe>renco str?i>k. 9c0 so pristapde k rfnsgi en tret^ isternacijonall.
Toke Jonescu edpotovol v Bokoreft
VARŠAVA, 7. Take Jonescu f acJpotcval v Bukasre&t; spremna po'jski nyr»¥5ter v Bu-kare^t« SkJyczyns2cL
CeškosJoveneka ia Zveza aarodov
PRAGA, S. Ceikosloven^ca bc zakopana na atvtorr»five»n3 sejti Zveze po cpobicimočenih mtoi-etiib Oauskem {PajSz) Du*4kcm» (Bern).
Šolsko vftfašaaje aa Ceikoeloveaake*
PRAGA, 8. Mie.-jtjer aa Uk. pnol. Susta, .ie piotaAo^cnral drtSavncvborskemu odb>ru za dk, dt «o oe morade -nokatere nesalka šo*e oa Cel-isos^vendceiD »spremi rad5 pomaakmla *otekab otrok neao&m narciiosii. Dokazal »a, da »o oeiaSke nsantitea e ftolsksm ozi-ru ssa borben« tej* ČKikos^.anak;«,
Trgovinska pogodba med CešVo^toreaeVo ta Francijo
PRAGA, Cešk! mliris er ^a iuiii.rn^o /j« deve Beneš te pc^p^a, dno 4. t. m. tnov^BifrkO r^fiodbo med	~n Ceifkosđovenska.
Stalen odbor čciketloTsnskegs prolctsii^at«,
PRAGA. 8. Zastopniki socijazio demokrati^«* levice in desnice, dalje 2*&ko<4ov«ni.kih in nem-Skih stndakatov in zadrug so »klenili, da bodo postopali »kupno v vseh vprašanjih aproNltacijr, in da ustanovijo »tal«n odbor proletarijata vseh narodnosti na Će^koslovenskem v &vrho skupnega postopanja \ vseh vpraSantfh Ut ga tiecjo.
Hotrooja krizo no Grškem rodi smrti Krnijo »leksonaro
ATENE, 6. Takoj po smrti kralju Aleksandra,-kakor tudi Že za časa njegove bolezni, ko *o jia bili v vladnih krogih že rbrisaii, je poslala krlia preptolon^jlcdstva zelo ostra. KaLiv je znano, 90 se obrnilo oti odločujočih krogov ua irLdoga princa Parla, brata pokojne^i kralfa. Ta pu jc isjaril, da. aicer sprejema ponudbo, da pa želi, da bi <e ljudstvo samo izreklo potom ljudskega glasovanju, kat si mteU pravzaprav o vpra*an)u prv rt o Ion a »led stva. z drugimi be?edam5. hotel b! biti Izvoljen cfi n&roda. V soiui stvari pa je v lem stališču le malo odkritosrčnosti in bolj $e približujejo resnici tisti ki so mnenja, da gro le za družinsko Intrigo, Jo vodi od Venizclosa raz.prc3tolienl KonitanUft
In lako je dogodil sedaj na Grlkem redsk »ki*
čaj v zgodovfni ovropskili cnonarhlf, da }e osta^ prestol nesaspden. da iti prL*el nani ne nov kra^f ift niH noben regent.
Prinčev jv pač dovolj, toda ne spadajo na pre« stol", so Ltndesirablcs^ sa sedanjega rainvalrsketja predsednika Venizelosa. kvorca Velike Giike. ki je razprostrla svolo roo6 v nezasliiane dalfavs n« evropski in asjjskJ celini. Ta roo2 |u bil žo za Ča^s vlade vanfkeg« Aleksandra pravi diktator, ki f» povede! grftki narod proti volji večina, lahko rečs blafodarea ponuitl eaveznlfildh driav po potf zmage do sedanje veličine. Ako je imel ie ob času vo4ne mnogo nasprotnikov raed germanofili la pri»ta5i biržega Icralja Konstantina, s« je ta dvo-deJno-j* grškega javnega tnnanja »5e bolj poglobila prilikom eedaufo krize, ki je prišla opoziciji prav kot povod za agitacijo proti Venizeloeovim pol-mote {frike ztinanje politike.
Kriza je Se povečana veled dejstva, da je narodna skupjčiaa raepuščena in aa Grika nahaja ravnu aedaj v najhujših volilnih bojih, kar clajiava ^ nekoliko agitacije opozicije v prid Konstantinu. Argumcnll ndnistrskega predsadnika Venizclosa in njegovih somiJljcnikov so kajpada upravičen! m za vsakega je sedaj jasno, da je rasprestoljeni Konstantin tudi ob času vojno počenjal naravnost veleizdajnike Čine. Vsem so Se v spominu letak? s Konslantinovim podpisom, ki so jih metali nem-SkJ zrakpotovi v grške jarke na solunski fronti in v katerih je užaljeni kralj pozival vojake, naf »e uprejoVenizelosu. Pri vsem tem pa seje bati tudi ti» ljud*ke nehvaležno«ti. ki »e Icaj rada na perja proti velikim mcHIem, ko so izvršili svojo ulogo.
In opozicija vodi zares psihološki preračunjeflf* agitacijo. Pred vsem povdarja svoj legitimizem, t j. vero v nedotakljivost vladarskih pravic, pro*l katerim se je pregrešil Venizelos z najodločnejio brezobzirnostjo. S tem geslom se jc podal v volilno agitacijo Konstantinov zagovornik ln bivlt ministrski predsednik Gunarii. In kaj pomeni legi-timizem v glavah balkanskega naroda kot je grškf, to vam ni treba posebno povdarjati. Ravno tako prihajajo opoziciji zelo prav tudi vesti o nekaki nameravani osebni uniji med Jugoslavijo in Grško, o kateri poročajo mnogo v zadnjem času inozemski listL Trditev, da bi imel Venizelos nam«e ponuditi grftki presto! jugoslovanskemu regentu Aleksandra, ni nić drugega, kot !e izmišljena goro. stasnosi, katere izvor fe treba iskati pri Gunarisu in v njegovi okolici. Namen tem vestem je. da diskreditira jo Vcnizelosovo politiko zavezniltva t Jugoslavijo, a njega samega, da predstavijo lahkovernemu grfikemu narodu kot nekakega Izdajnika gr£ke neodvisnosti, ki bi bil pripravljen prianati sedanjega jugoslovenskega regenta za nekakeg* novega Dušana Silnega, carja Srbov, BolgaroT, Albancev in Grkov iz 14. stoletja. Resnica J« ta, da niti misli Veaizeloa na tako gorostasno politično pustolovstvo, niti bi pak Jugoslavija hoteU zakriviti takšno politično zmoto in se smrtno za* meriti grftkemu narodu ta razžali'.i njegov narodrS ponos.
Kriza {e torej globoka, nevarna in pomembna, Radi tega pričakujejo vsi pra i griki patrijotjs • nervozno nepotrpežljivostjo izid državnih volitev, od katerih bo odvisen nadaljni razvoj grike na« tranje In tudi ^uuanje politike.
TurtUo note ratificirati m!«
CARIGRAD, 7. Turška v<adu ie obve*„:a en< ca «natra .trenor.ek oe ugoden z* r»tf £iikao'|o mirovne pogodbe.
Razpravuani« o vzpostavitvi zvez med francosko v lado ia Vatikanom
PARIZ, S. AlLn stnskL .p^ed; .ednlk
izjavil zas^pn ku is-oa -PeUt ParV^en^, da b« v jada	raia, na) s« rtmputtdjjiattje o vapro-
StavvHvđ zvtz z VatlvkattOrfU vrii tak^-j ^iiso-v^nKi o novem r.aćrju ^e železtr'c.
Obed v Etizeju v daet gpssskem« ke^ju la kraljici
PARIZ, 7. Španski kra£j in .V^rca sifca oba-davala v BKee^u, kamor blfa \-3bS*e*>* od jvedbediak rcp^iblske.
Ostavka belgijskega mt&letn«va
BRUSELJ, 6. Belž^kii kraffj, kfi > vemka^ z zrakoplovom Fz Bc nđmuift, od De la Croćxa
Reka Pad s« ]a xa£ela laUvarf
PIACENZAr 5. Reka Pad r^sto 1» nckfcj M
ki ie po^sda nevarna ©b ^ombard Mtsra brs^ kjer se povod e»} dirt.
Brazilifa priznala armensko HfihUto
RtO DE JANEIRO, t. Bnaaftska vkA N uradno pr'znala emvenJko repobTiiet*.
V slovenski družini slovenski lezlkl!
|Mo fta rMsUao fseveda, kakor nekdaj. nji-K#HIVia(C Vmi	horo — politično prepričanje. Oh. da: če hi v*.
Smrtmm kosa. V petek fe umrfa t« tfoapajHka metla resno hotaU in mogla — to bi imela
Aleksandra KamuJčič, soproga bivšega nekda- danca ogromnega dela. njega načelnika v Rojanu in nekdanjega voditelja
aloven&ke Sole pri Sv. Jakobu, gospoda Miloša Kamui&ča. V imenu žalujočega soproga izrekamo ■
Pogrela se. 16 let stari mizarski vajenec Eraest Uriič je delal v Tržiču pri tvrdki »Adria Wsrkec. Dne 27. oktobra m. m. je bil omenjani Uriič će
na tem mestu zahvalo vsem, ki so inu ob tej ta- v Tržiču. Javil se je pri zdravniku bolnega. Imet iootni priliki izrazili sožalj«, in vmol ki so po- j i® bolezen »malarijo«. Od 27. oktobra p. m. pa do kojnico spremili na radnji poti.	i danes še ni bilo nobenega glasu o njem. Oblečen
Ženske na pogajanjih m rešitev jadranskega ie biJ v zelenkast vojaški jopič, hlače je imel sive, vprašanja. Je ljudi, ki amairajo kot slabo zuame-1 klobuk pa temno plav. Postave je prccej velike, nje, če so zjutraj prvo srečali kako žensko osebo.1 Ako bi kdo kaj vedel o njem, se nakroša, da nai posebno pa Se. če ni več mlada. Takih vraž mi blagovoli njegovo bivališče naznaniti nj«tfovi ma-nimamo; nismo tako — babjeverni. Tudi ne pri-1 teri Tereziji Urfič, Ro,an, ul. Škorklja-Sv. Peter trjamo tistim, ki — tudi takih je med Dami —i št-	_
tc sedaj z absolutno gotovostjo ne pr ičakujejo Prošnja. Boris Pavlin, ki biva sedaj v Neverni nič dobrega od pogajanj za rešitev jadranskega Ameriki. Clcveland O. 6517 Bonna A ve. ima spo-vprašanja; ie radi tega, ker so gospodje delegati fočiti ***	stva"	Valeriji Gombac,
vreli 8 seboj svoje respektivne soproge Taki črno-	slovenskih »tarišev. lu ima,o gostdno nasproti
gledi nismo mi napram ženstvu, da bi menili, .da bolmšmci pn 5». i>iarip Magdaleni, £alo Zeli iz-so ženske v takih resnih stvareh neizogibno le|vedctl sedanji naslov. Kdor ka, ve. na, spo-predhodnice slabega. Ne, ne, a tako črno mne-	Dažemu uredništvu.
nje ne bi bilo le nekavalirsko, ampak tudi krivično. More je gojiti le kak zakrknjen sovražnik
Stavka na pošti se je končala včeraj opoldne. Začasni uslužbenci. Člani fašistovske delava*«
Ženstva, ker se mu je pripetila kedaj kaka — ne- ; zbornice, so dobili brzojavno obljubo iz Rima, da zgoda, da je zgrešil pot v zakonski »jann«. Iskre- ac jim naročijo takoj zimske poStarske obleke pri no in pošteno smo dalt besedo med navodnice, ker (tržaških tvrdkah. Popoldne se je začelo zopet nor-
Često prcnaSajo težji jarm tisti, ki si niso naložili zakonskega. Ali v tem konkretnem slučaju — navzočnosti žensk na pogajanjih — ne moremo povsem odklanjati bojazni tistih, ki vidijo v tem slab znak. Menijo namreč, da delegatje ne bi biil vzeli seboj svojih soprog, če ne bi vedeli, da je vspeh že za-zagotovljen, oziroma, da ie diplomatična kupčija že sklenjena, da bodo — kakor smo že rekli v zadnjem izdanju — »pogajanja« v S. Margherrti Lt-gurski le še gola formalnost ter da ima navzočnost gospa dati lepo dekoracijo k velikemu dogodku. Zadovoljni pa da ne bodo ne Italijani, ne Jugosloveni. Tako sodijo črnogledi. In včasih imajo tudi ti prav.
Kaj fe na stvari? Nedeljski tLavoratore« je spo
ma Ino raznašanjc poštnih pošiljatev po mestu.
UradM rasti
Novi predsednik pokojninskega zavoda sa u-
radnike ▼ Trstu. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo je imenoval za predsednika pokojninskega zavoda za uradnike v Trstu za prihodnje petletje č. dr. Juriia Pitacca.
Tedenski Izdatki družine sestofeče iz dveh od-raslih oseb te treh dečkov. Občinski statistični urad v Trstu fe sestavil za mesec oktober 1920. kompletno bilanco tedenskih izdatkov družine, stoječe iz dveh odraslih oseb in treh dečkov; tedenski izdatki za živila in dodatne predmete znašajo 149*19 lir, oni za obleko, kurjavo in razsvet-ročil vest o dogodku, ki bi mogel — ako sporo- | Ijavo ter stanovanje, vštevši razne druge izdatke, čilo socljalno-demokratičnega glasila odgovarja' pa 89*59 lir. Skupni izdatki znašajo torej 238'78 resnici — imeti hudih posledic za bodočnost mesta Ur. Računano v odstotkih odpade na živila in dru-tržaškega. Iz poročila posnemljemo: Poveljnik no-j ge dodatne predmete 62*47%, na obleko, kurjavo ve češke trgovinske ladje »Legie«, ki so jo te dni in razsvetljavo, stanovanje in druge stroške pa — povodom narodnega praznika č«škoslovenske j 37*53% skupnih izdatkov,
republike — krstili v Trstu. Holub, je bil za časa ■ Povišanje cen tobakn in tobačnim izdelkom, vojne avstrijski poročnik linijske ladje in povelj- i Glasom dekreta, objavljenega v uradnem listu nik nekega podvodnika, ki je potopil več trgovin- I »Gazzeta ufficiale« se povišajo cene tobaku in torkih ladij ter je bil zato tudi na listi entente ti- bačnim izdelkom takole: Tobak za noslianje (trin-stih vseh, ki naj bi se izročili tej poslednji. Niso ciato) od L 60 na L 70; zavojčki 16 g od eent. 60 ga pa mogli izročiti, ker se je nahajal na krovu na 79. Cigare (smodke): Toscani od L —'45 na L češke ladje. Sedaj pa zahtevajo tržaški fasetsti, —'60, regalia Locdra od L 1*40 na L 1'60, Londres da naj čež koalo venska paroplovna družba odslovi od L 1*15 na L 1*30, Trabucos od L —'95 na Holuba, čemur pa se je konzul Šeba uprl na jod- L 1*10. medianitos od L —'75 na L —'85, Min-ločneje ter fe zagrozil, da zapusti svoje mesto in ghetti od L —*70 na L —'80. Grimaldi od L —'50 Trst s konzulatom vred, da si poišče drugje boljše na L —'60. Brasile od L —'50 na L —'60, Dama
pozfcsro, kjer fe naniiHi obisk ded aktiva. Stre« žarjen ee je posrečilo aretirali navideznega de* dehtiva r osebi težaka Mihaela Pertota, 25 let starega. Pertot fe Id r ulico Coroneo, kjer bo v hrano majhnim, belim, goda zelo krvoločnim živali cam.
Hajka« požar v Bojanu Včeraj zjutraj so bili ognjegasci telefonično pozvani v vojašnico v Ro-jan. Tu je nastal v skladišču majhen požar. Uničil je dve bali sena in nekaj drugih predmetov. Skoda se ceni na 500 lir.
Nesreča z orožjem. Včeraj so pripeljali v bolnico tajnika tukajšnjih fašistov, odvetnika Giunia. Omenjeni Giunia je snažil svoj samokres. Pri sna« žer.ju se mu je sprožil in krogla ga je zadela v desno nogo. V bolnici so ga sprejeli v IX. oddelek.
Dve bombi v zasebni hišL Včeraj zvečer sta Šla dva kr. stražnika v neko hišo na trgu Gari-baldL V prvem nadstropju hiše sta našla na hodniku dve vojaški bombi. Bombi sta takoj odnesla na kvesturo. Varnostna oblast je odredila strogo preiskavo, da se dožene, na kak način sta prišli bombi v hišo in kdo je bil njiju lastnik.
Nevaren padec. PopoviČ Jakob, pomorski kapitan, 60 let star, stanujoč v ulici Malcanton št. 19. je šel včeraj zvečer po ulici. Med potjo mu je prišlo slabo in starček se je zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je bil sprejet v IX. oddelek. *
Dopisi
Francka Prelc, Franc Prunk, Ivan Vatovec. A!o{s Ambrožič, Karla Novak, Jakob Prele, Neimenovan, Antonija Sila, Josipina Ercitfoj, Frančiška 2ulek, Ana fikrij, Ivanke Vrdjanova, Andre* Ma-gajna. Neimenovan, Franc Tozon. Neimenovan, Josipina Bak, Antonija Ambrožič, Marija Dujc, Ksrlina Tonetova, Marija Prelc, Marija Vatovec, Antonija Renčelj, Josip Cerkvcnik. Josip Skrlj. Frnc Skrlj, Helena Skok, Josip Hrefčak, Urša ; $krij. Marija Borič, Marija Lipold, Marija Ambrožič, Jože Gustinčič.
Po ianicijativi g. Bizjaka nabralo veselo omizje pri našem Angelj-u v soboto 6. t. m., 66 L.
Franetič Jožef 5 L.
Dcsedaj izkazanih L 21.117*44: v današnjem Izkazu L 466'—. Skupno L 21.583*44.
ZflSTOPSTUO JUŽHE ŽELEZmCE
Prodaja voznih listkov iz Logatca
za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Societa Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje.
(148)
! JUOOSLOtFEMI!
Zbirajte pridno za „T S-KOVNI SKLAD EDINOSTI«
U
Zaiosa ur in ziatanine
z (astno delavnico	(225 >
&LOJZSJ POVH
Ptazza flaribcldi 3«. S
prej Barriera — ielefon Stev. 3—29
r
IG
gostoljubnosti! Ali glej vraga: Holub. bivši po-veljnik avstro-ogrske^a podvodnika, je bil imenovan ravnateljem čcškoslovenske plovhene družbe, a naslednik, kol poveljnik, »Legie«, mu je sedaj kapitan Vosaček, ki je bil za časa vojne poveljnik nekega avstro-ogrskega paroplovbenega oddelka. ki je svoječasno — obstreljeval Benetke?! In fajcliti — dosledni kakor so vedno — z^hte-
od L —'30 na L —'35, Attenuati od L —'65 ita j L —'80. Vtrginia od L —'65 na L —'80, Virginia; zbrani od L —"45 na L —'60, Toscani corti od. L —'35 na L —'40, mezzi Toscani od L —'22 na i L —'30. Cavour normali od I. —'45 na L —'55, na! slamico (Sella) od L —'35 na L —'55. Branca od , L —'30 na L —'37. Cigarete fsvalčice): Mary!and od L 1*10 na L 1*30, Virginia od L 1*10 na L 1*20
vajo sedaj, naj se Vosaček odstranil Tudi češko-; Nazionali od L 1'— na L 1*20, indigene od L —'70 slovensko odposlanstvo V Rimu je odgovorilo, da, na L —'90, poroolari od L —'60 ca L —'70. ali kapitan Vosaček ostane na svojem mestu, ali
pa ubere češkoslovenska trgovina druge potilf »Lav.«-jev dop. zaključuje: »Vidite, kako lasclsti ščitijo koristi Trsta! Vse čeSko brodovje je tvo-1 rilo del avstrijske mornarice, a po zahtevi fa- j
Društvene vostl
»Glasbena Matica.« V Četrtek (11. t. m.) ob 19.; je odborova seja.
Zadružniki svetoivanskega gospodarskega dru- j
. , ,«ii i t j.	t	-r : it^a »Narodni dora- so naprrženi. da javijo pod-
trnelii. nobena češkoslovenska ladia pr.stati v lr-> .	,,	__„-|rtt0r;f; :
— , , , , . . , . , . » • j i ; pisanemu Taboru, cko se nameravalo udeiej-iti • stu. Za slučaj, da bi »e hotelo tako m da bodo j £	na Mar1inovem večeru«, dne 13.
celo grozili so vse čeike ladje pr,pravljene, da;t ^ ob g ^ ^^ ^ ^ ^ ^^	do
odpluje,o. Prav za prav so ze začelo s tem. -	^ ^^ _ ^^
Ker nas ta vešt zanima v visoki meri — «a, bi | '	_
bila stvar naravnost usodna za trgovinsko živ-	__	_
ljenje Trsta — smo se obmib' do neke odlične	tFŽ3SiC@93 ZlVlj6lll3
osebe iz češkoslovenske kolonije, proseč jo po- i
jasnila. Dotičnik nam je pojasnil, da ni vse prav \ Velik« tatvin«. Včeraj rvečer so neznani tatovi tako. kakor poroča »Lavoratore«, ali, neki incident obiskali stanovanje Alojzija Webra v ulici Trento da fe bil in se odigra v Rimu. In vskliknil je »t. 5. S ponarejenimi ključi so odprli stanovanje, dotičnik. v kako kričečem nasprotstvu da je ta j Tu so pokradli raznega blaga in zlatenine v skupni afronl proti čeSkoslovenski republiki z lepimi be- j vrednosti 15.000 lir. Tatvina se je zgodila med 6. sedami, ki so se govorile povodom češkosloven- J in 7. uro zvečer. Weber je vlom naznanil takoj po-skega narodnega praznika in krsta »Legie«! Dejal liciji. Došli policijski agenti so izvedli hišno prei-!
Vrtojba. (Zakasnelo). Dovolite, da neka) pripomnim k naši lepo uspeli veselici, ki se je vr» iila dne 24. nov. Ne bom na dolgo opisaval in kritiziral prireditve, ampak samo nekaj pripominjam: kaky so kazale priprave do zadnjih dnf M moralo biti vse nekam nepristransko, ali zadnji hip so hoteli naii »komunisti« vse pordečiti, kar se jim je tudi deloma posrečilo na za vraten način.
Iz Gorice in okolice doftla inteligenca je kar začudeno gledala vse v rdeči zarji, posebno cve-tličarke v narodnih nošah, pa z rdečimi nageljni. Pa ravno take so izbrali, ki simpatizirajo s tujci; pa saj jim odpuščamo, saj komunizem je mednaroden. Najbolj žal nam je bilo za našo inteligenco, ki je bila na hinavski način zapeljana, da je morala sodelovat pod rdečo krinko! Hvaležni smo goriškemu pevskemu zboru pod vodstvom g. ko-mela; saj on je premeni! malo barve vse prireditve. Ob izvajanju naših narodnih pesmic, katerim so sledili burni aplavzi, je na občinstvo uplivalo. da je zadobilo drugačen vtis. Po prireditvi se je vršila šaljiva pošta. Med poito je igral tamburaški zbor iz Št. Andreža, poleg narodnih pesmi, tudi »si accende la fiamma deli amor...«, najbolje je igral tole zadnjo, ker so mu mladi komunisti pomagali s petjem. Tako Sirijo kulturo naSi rdečkarji! Kam pridemo po tej cesti. — Z Bogom morala.— Čitalnica! vstani ki pokaži, da Vrtojba ni tako rdeča, kot jo slikajo na zunaj naši komunisti. Amen. — Narodnjak.
Žrtev nsgle vožnje z avtomobili. Iz Dutovetf. Danes, okoli 5. ure pop., je pridrvel iz Trsta v našo vas avtomobil, Id je povozil neko l2!cino dckJctce, ji zlomil desno nogo in ji prizadejal veliko ran na glavi. Razun tega je revica vsled u-darca Izgubila dva sprednja zoba. Dekletce jc bilo j z materjo, ali avtomobil je pridrvel s tako brzino, da *e niste mogli dovolj umakniti v stran. Nesreč-nica je iz Voglen, občine Veliki Repen. Ukrenilo sc je. da se ponesrečenka čim hitreje odpelje v bolnišnico v Trst. — Koliko nedolžnih žrtev bo zahtevalo le to divjanje t avtomobili, predno u-krenejo oblasti potrebno, da se na-pravi konec tej nadlogi in nevarnosti za zdravje in življenje ljudi? Saj po vaseh in povsod, kjer je zbranih več ljudi, naj bi avtomobili vozili nekoliko previdnejc. Ni komur se ne mudi toliko, da ne bi mogel utrpeti vsaj par minut. Pravimo: skrajni Čas je, da se o-blasti zganejo.
DAROVI
Eksekutor nabral za razbito steklo v CM šoli i pri Sv. Jakobu: N. N. L 2'20. Stojkovič 1 L. Turk 2 L, Stolfa F. 2. Sosič 2 L, Grom 5 L, D. A. 2 L. Jerman 2 L, Koruza 5 L, Curek Kodo 4 L. Matejo 2 L, Nevro 2 L, Albin Kate 2 L, Dr. Kimovec 5 L, Asturi 3 L. N. N. 2 L. Vledko 5 L, Tone 2 L. Skupaj L 50'20.
Za Ciril-Met. družbo daruje Franetič Jožef 10 lir.
Za rojanski »Sokol« se je pri od boco v i seji sabrao 105 L. Denar hrani blagajnik.
Za pogorelce Narodnega doma daruje Jo žel Franetič 5 L.
Borzna poročfEa.
Tečaji:
V Trstu, 8. novembra 1920.
Žunlč & B.ri - HfifDlle
Izvrstna Istrska, dalmatinska In Italijanska vina na čebelo.
Cene zmerne. (2r&> Cene zmerne.
__t a====g
Jadranska banka	465
Cosulich	490
Dalmatia	360
Gerolimich	1820
Libera Triestina	693
Lloyd	1980
Lussino	23C0
Martinolich	335
Oceania	440
Premuda	5l>0
Tripcovich	525
Ampelea	620
Cement Dalmatia	360
Cement Spalato	405
Krka	501
Taja valuta ca tržaškem trga:
V Trstu, 8. novembra 192U.
je. da kar strmi na taki slepoti
Z veliko metlo groze sedaj ultranacijonalisti in
fkraineži: hoteli bi menda odpraviti od tu vse, kar je nekdaj služilo avstro-ogrskemu režimu v kakršni-kcli obliki?! Ali kam bi dospeli s tem pomclaniem: tega vprašanja si gospoda menda
skavo pri nekaterih osumljenih tatvine, toda naSli niso ničesar.
Poizkulen samoumor. Včeraj popoldne so pripeljali v mestno bolnišnico prostitutko Ivano Ko« vačič, stanujočo v ulici Androna Pancogole it. 1. Omenjena Ivana je bila pred kratkim radi nekega
niso stavili Še nikdar. Sicer bi bii gotovo neko-1 piestopka obsojena na 2 meseca zapora. Velik, liko previdnejši. Koliko je n. pr. tu po državnih i strah in bojazen pred zaporom, je pripravilo Ko- j uradih bivših avsiro-ogrskih državnih urad-1 vačičevo, da je popila veliko množino karbolne. .rt---- j------—-----:—.......	L^rt. I kiseline. V bolnici ji je zdravnik Giorgiracopulo:
nikov, danes visokoccnjcnih uprav od tistih krogov, ki bi hoteli pometati z veliko metlo?! Koliko jih je. ki danes razobešajo italijansko triko-loro z drznostjo, kakor da so vsikdar kot skala trdao stali za svoje — ideale, a ki so do poloma Avstrije z istotako globokim patrijotičnim — u-verjenjem razobešali črno-rumeno zastavo?! Koliko jih jet ki igrajo danes velike italijanske pa
izpral želodec. Kovačič se nahaja v jako opasnem stanju v II. oddelku bolnice.
Navidezni dedektiv. Pred par meseci je postala:
žrtev tatvine Marija Sponza, ravnateljica kavarne j rBizantino«, stanujoča v ulici Pctrarca it. 3. Pred-j včerajšnjim jc dobila telefonično obvestilo iz kve- j sture. da so policijski organi že na sledu tatovom.
trijote, ki pa so popred z istotakim patrijotičnim Potom telefona ji je bilo tudi naznanjeno, da pri-; navdušenjem — z besedo, dejanjem in zvenečimi. de takoj v njeno stanovanje dedektiv, ki bo ie dokazi — povspeševali dunajsko stvar?! Koliko enkrat stanovanje preiskal. Sponza je šla takoj jih je. ki bi hoteli danes z ognjem in žveplom pre- domov. Čez par minut pride v njeno stanovanje ganjati vse, kar se ne kaže v tako živih barvah lepo oblečen gospod. Ko je nekaj časa govoril i: navdušenja, kakor §e kaiefo oni — danes, ki pa Marijo, ji je konečno rekel, da mora sedaj ogle-f>0 bili nekdaj — izravno ali neizravno — v služ- dali stanovanje in omare, iz katerih je bilo pokra-) bi bivše avstrijske policije?! Koliko jih je. ki kriče deno. Navidezni dedektiv je potegnH «op vetrihov i d^nee o svojem italijanstvu, ki pa so svoječasno iz žepa in začel odpirati omare in vrata. Ko ga je dajali stotisočake y takozvane »reptilijske fonde« Sponza vprašala, zakaj to dela, ji jc gospod od-v podporo glasilo*" — avstrijakantstva?! In celo govoril: »Mi moderni policisti imamo vedno take tudi vrste »bojevnikev« bi se prccej razredčile.' stvari pri sebi. da nikdar ne pridemo v zadrego.* uko bi velika metla, ki groze žnjo srditeii, res Ko je naš gospod !e nekam tako rumljvo gledal pometala z rsem, kar je nekdaj služilo prejšnjemu režimu: ne le v c. in kr. vojski in mornarici, r.e le p** državnih službah, ampak tudi kot me-ičani in državljani, ki bi bili lahko svobodni, ako bi jih ae bila vezala skrb za osebno korist in varnosti Ta skrb jih veže tudi danes, z razliko le, da napram — drugemu gospodarju! Istotako glo-
po zlatenini, je S porazi prišio na um, da v tem gospodu ne tiči samo dedekliv, ampak tudi skoraj nadarjen tat Rekla mu je, da nima časa in da mora nazaj v službo ter da naj gresta na policijo. Šla sta res, toda gospod je vedno iskal priliko, kje bi ji moral pobegniti- V ulici Ginnaslica ji je utekel. Sponza je tekla v ulico Bacchi na policijsko eks-
Za tiskovni sklad „Edinosti"
Nabrano v Sepuljah v veseli družbi: gostitelj odstopil odikodnino 50 L; po 5 L: Hinko Schmidt, Kovačič D., Anton Antonov«, Kari Ivanovič. Kineze hajduk Veliki, tisti, ki v tla raste. Kineze. Simon Štefanov; Turk Alojzija 10 L. Schmidt za kozarec 2 L, -Split rdeč« 1 L, Jane« F. 2 L; skupaj 110.
Pri kolesarski in pešhodnl poskuSnji se je nabralo med člani in nečlani na Opčinah 109 L, od katerih se da tiskovnemu skladu 55 L (in kolesarskemu društvu »Balkan-« 54 L); darovali so: po 10 L: Cok A., voditelj Šentjakobske Sole, Kernev M.. Kovačič D., FabčiC Tonček; po 5 L: N. N., Ivan Počkaj, N. N.. N. N., Jerič. Ražem, N. N.; po 3 L; Pahor in Veroviek. Počkai. Janko, N. N.; po 2 L: Tonič Anto«, Grbec Fran, Peterlin Ivan, Svab Rafael, Milič, Pahor, Peternel, Čok, naduč., Kovačič D.; po 1 L: Gržina Boris, štok Miho. Na-rnar Josip. N. N., gZaa Pečenko, N. N., in Mer-lak.
V vremski dolini nabrano 230 L. (Darovali so: Janko Dekleva, ker je bil aretiran in koj izpuščen 20 L; po 11 L: Miroslav Rodič. župnik, in nabi-ralke; Andrej del Trepo 10 L; po 5 L: Viljem Prelc, Mihael Cevna. Nina Kogoj, učiteljica, Mara Stegu, učiteljica. Leopold Dekleva, Maks Deldeva, Fran Božič, kaplan, Janko Novačičev. Jokel Za-vitov za dva poljuba cabiralki Dragotini Maca-rol. Andrej Čepcr. Jakob Novak, Jakob Vatovec, kovač. Jakob Dujc, Amalija Dujc; po 4 L: Anton Vatovec; po 3 L: Anton Grablič, Jakob Matijasič, Fran Vatovec, Franc Dujc, Anten Cevna; po 2 L: Franc Novak. Anton Ktemenčič, učitelj, Josip Prhavc. Marko Civko, Anica Volk, Rakete Ma-gajna, Emilifa Novak, Marija Krebelj, Edvard Se-mec, Josipina Skok, Jakob Skok, Josip Sila. Fani K lun, Dnjc Ludvik, Borič Francka, Janko Dujc, Anton Vatovec. pomotoma izostalo, Ivančič Fran. Amalija Franetič; po 1 L: Josip Mer gon, Jokel Za vi tov, hi ker je rekel Vi Josip 6 kri, Josip Sila, Franc Koren, Marija Prihavc, Anton Cevna, Francka Petrovčič, Matija Prunk, Antonija Prunk,
PODLISTEK
TUJINEC
Danilo Simonovič-
(3)
_ Da moj	bil xakupnU asato&h del
Sn Jc gredi! tam nKvsi-,	«« rod:1-
_ Pa žmate tam znancev #ii prijateljev, seveda?
— Eh da! OdnesJi so me o«J tam, loo nri S® bilo komaj dve teti, a od teda<j sem bival po raznih ta^ih, kjer so grad!!! fcaio cer^kev, §ok\ cesto. aJ* zop«t most samo todifco, dokler je traiaJ-a tista gradlnja. In tafco tmesn nikjer preživel več nego dve leti sd vsi krati ao nd enako tuji. Aj» sem tu, ali sem tam, meni Je to «pov®ero v^eeoa Ntoam nikjer ne rodfat-iie, ne	Ali bi	Jaz se za-
J^sb^am v vaaii kraj m ijudje se mi fa^o prt-iK»bJjatt>, ali, vendar oetafem to>'n«ct In io od-fca^ams Se tužne*. AK m to čudno?
DofcV»r Mirko ie začel dremati, al:, ihn ie
Siamko obcn Jkirii, je odprl oči in je, otmi vši se ptTpodnoma k n^eirai, poka®a8 žei'o, dia W čtrl tudi ostalo- No .Stanico je zažga! cigareto dp. jel gledat: na nizfke hJS oe ped bregem, ki se le raztsn 4ma in me&e ješa sputtat* nanj« tudi noč, dia so se komaj Se všdeSe temne in za-ika.ene strelne.
\sa dol sna, iz katere s-3 se vspeanjaii, je bila v tminf, ker Je že ugasnil zapadni ž«ur, a neko beto svetlobo, ki se je ftfcrila od v-eboeta, je zakrivaj breg.
In kakor da ga ^ vspodibudiii %\>oia(vi dan cigarete, je nadaljeval nevpr*#eo:
— A sedaj bi želel vedeti <srvoj rozini ikira.). da »idim, ali mš poslane srcu	ne0a diru^i,
Četud? se ta ne spom:s^am nemalo. Saj Imdje toičko ponore o svojem rc^stnem kraju, pade bi ietel vedeil, ka3 te tafleo čarobnega v nAem? Bil strm ravnokar v Jagodn^al«x, k^er nt |e meti tunarfa in je ttedf pnfflcopana tam; (b5l sem v Mil«-teosinr, kjer sa mi za^rebll brata fci sestro, pa bil sem tudi v da^njem Bučovtm, fc|er mi Je očetov grob! Ali v»e to so st mi zdeli tu£ grobovi in ni-
sem cfcčui3 JKkaicctfa posebnega <čutstva^ posebno pa, 3» so mi reMB, dtt v onem grobu z očetom kdo ve looSfco le db^ftti Jnosetojakonr, Grobo\i očetovi — fvrfdrloml pnSsžIieoo (po-(Toglpvx> in obmoJknil. — A jaz odii v-del nisem njihove smrti — je fttfjjJcdaJ >zcptt — enkrat sem bofl rtst tf^mnarr^j. dru^fkrait sa realki, a isrefdkrai sem se adta-v^i v Karlovih v®r?h-Hcrtef je Se nekaj rotf, ra\~no tedlaj se po-epeja na bre^ Konja sta pobitega ki pred očmi se jim |e prikazala tv daljavi vefcJca doima, a fte dalje ee je dvi&ti mesec tzza niriefi bot-mov. Rekel H, da se je zem^a pred očmi za-vMa o#o doii k vahodu in ju|u.
Staai-ko fe nekoMco vsdrbtci, ko ic zagledal to opevano in nepoenanc dcKno (n veđto reko, ki je Hestete v meneči. Te reke viti m bilo ^-^k5eti preko \<sega poftK Id Jo teida po njem, ker solana zafvvfSt «fcrf» mS malo iogf. Vfsoko jAia&je |e ^fdita le ibm0b to vrbovi so aevab oepremSfttio to ofi ee. de M nI pa<Do z
njih.

Neprepcčatene \krone
avstrijsko-ncmSke krone
češkoslovenske krone
dinarji
leji
marke
dolarii
francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napele oni
650— T—
6'- 6*25
31'- 32 —
7450— 75'—
43'- 43'25
36*- 37 —
2845— 2S,!;5
172*-17250
436*-440 —
97 "50— r-8"—
118*-122'—
21'- 22 —
94*- 96 —
MALI OGLASI
se računalo po Z* stotink beseda. — Najmanjia pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Nafmanfta pristojbina L 4-— Kdor tiče službo plača polovično c*no.
ZGUBILA se je med 5. in 11. uro na južnem kolodvoru. železniika legitimacija, glaseča se na Marija Herščak. Pošten najditelj je naprošen. da jo izroči pri upravi.	519
HIšO z vrtom, blizu mesta, prodam proti doplačilu 9500 L. Naslov pri upravi.	520
DVE POSTELJI iz trdega lesa, novi vzmeti sinf-fonicr, dve nočni omarici, omara s 4 predali in dvojna vrata, se proda po nizki ceni v ul. Mas-oimo D'Azeglio 3, I. nadst. _518
TRGOVSKA TVRDKA Jo«. Bruss, v Logatcu,
sprejme trgovskega	pomočnika, mannfakturista
prvo moč, veščega	slovenskega in italijanskega
jezika v govoru in	pisavi. Ravno tam sprejme
tudi vrtnar.	521
IŠČE SE dobra kuharica srednje starosti z dobrimi spričevali. Oglasiti se fe v nI. Boschetto 46. (VSa Marta).	522
FRAN BIZJAK, krojač v ulici Chiozza 43, II. nad. pri Birsi izdeluje obleke po zmerni ceni. 391
TRIJE pisarniški pomočniki se »prejmejo na deželo. Natančnejše pri upravi »Edinosti.- 494
ISCE SE čevljarski vajenec. Via Arcata 8.
501
IftčEM polteno deklo. Via S. Lazzaro 7, goetilna.
502
DOBRO IZURJENI ključavničar in aut. monrer, išče službe v kaki delavnici. Pisma jc poslati na Pode restante, Grahovo 33/5.	503
KROJAČNICA Avgust fttular, uL S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	395
MODISTKA (prej ut Alessandro Volta 2), naznanja, da se je preselila v ul. Colo£na št. 13, I. nad., ter se priporoča cenj. damam v mestu in okolici.
Stnj a frraaj« is vonje pravi nenSKi izmi Sel del & Neumann In
,Slnger* Gast & Oasser
Tvrdks ustanovljen \ IS7J
FRANCESCO BEDHAR
papravllaala- . Trst, ul Campan.le 1«
TiBOVSin - obtna zadruga v Trstu
registrov«rut zadr. z neomejenim Jamstvom ul. Pler Lulgf da Faiestrfna St 4,1, n,
sprcleno Irnllai vloge od 11 dane.
Navadne vloge obrestuje po
4 Vk «Urpp dogovora.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune - Posoja hranilne puSke na dom. - Renta! davek plsčuje Iz svojega.
Daj* poiojll* po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan Izvzemti nedelj fn praznikov od 8 do 1.
i
JADRANSKA BANK
Del. glsv.: K 3< >,000.000. Rezerve ti 10,0^) "00 Peigrad, Celje, Dubrovnik, Diin*j. Kotor, i v noj, LJubljana. Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zcdar, Zagreb
Obavlja vso v bančno stroko spadajoče posle. Sprejemna vloga
na hranilne knjižicc ter jih obrestuje po Jl aV0, s v baneogiro prometu po 4 /,.
Vloge, ki &e Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (sifes). Eančnf prostori v Trstu se nahajajo : ut« Časa a di RfapćtC'nio, uS. 5. Nicalo
Telefon : štev. Ht>3, 179 i,
Ris^ajna posluje od 9 do 13
Odhajanje In p lajanje vleko«
Centralni kolodvor (Južaa iel«zcica).
Odhodi:
0'15 O. E. v Bel^rad in Bukarejt skozi Sv. Peter.
na Krasu Logatec, Ljubljano in Zagreb, l'30 B. na Dunsj skozi Videni. Trhli. (Samo v
ponedeljkih, sredah in pelkih. 5'45 O. v Červinjan skozi Bi\4o (Gradežj.* 6'00 B. v Benetke (pr. 1005)/
6*15 Pb. na Dunaj, (pr. 2200} »kozi Ljubljano in Gradec; samo v torkih, četrtkih in sobotah. 6*35 B. v Peko skozi Nabrciino, Divačo, Sv. Peter na Krasu.* 6'50 P. v Benetke (pr. 18'15) skozi Videm. 8'50 P. v Reko, Logatec, Ljubljano. !0'50 B. na Dunaj (pr. 7 05) »kozi Trbiž; samo v
ponedeljkih In četrtkih. U'10 P, v Benetke (pr. 1710) skozi Bivio. Cer-
vinjar (Gradei). 14'25 B. v Benetke (pr. 22'00) skozi Bivio, Videm. 15'00 B. do Logatca (zveza z RckoL 15'50 O. do Logatca in druge postaje." 17*35 Pb. do Rima (pr. J2'15) »kozi Cervinjan, Benetke (pr. 2200). 17'55 Pb. do Vidma (pr. 21*15) akozi Bivio/ 18*20 P. skozi Nabrežino, Sv. Peter na Krksu. Reko/ *
21*00 L. E. Lloyd Ekspress (vozov I. reda) na Dunaj, skozi Ljubljano. Samo ob pr.ned' . ih. 23*00 P. v Benetke (pr. 4*42) skozi Červinjan. 0*30 O. S. v Pariz, skozi Benetke. Milan.
Dohodi:
0*20 B. iz Benetk (od. 20'20) skozi Červin)ans Tržič.
3*20 B. iz Dunaja. (Samo ob sredah, petkih in nedeljah.
7'45 O. iz Logatca. Nabrežine, Grijana. 8*15 L. E. Lloyd Ekspress iz Dunaja skozi Ljubljano. (Samo v četrtkih.j 8'35 O. iz Vidma (odh. 5'30) Gorice, Triiča, (Cer-vinjana, Gradcia), Grijana/ 10*10 P. iz Reke. St. Petra na Krasu, Nabreiiu«, Grijana/
11*30 B. iz Benetk (odh. 6'56) (Rim - Turin) bkozi
červinjan. 3ivio. 14*10 Pb. iz Rima (odh. 19*45).
16*05 B. iz Dunaja (odh. 2i'20) skozi Tri 1 samo
v sredah in sobotah. 16*35 B. iz Logatca. Sv. Petra. Divače. 17*00 B. iz Benetk (odh. 9 45) Vidma.
18	35 O iz Cervinjana (odh. 16 35).
19	35 P. iz Benetk (odh. 13*50) skozi Červinjan/ 20'40 P. iz Ljubljane, Logatca. Reke. Grijana. 21*00 Oe. iz BukareSta, Belgrada, Ljubljane, Logatca (odh. 18*30).
21'35 Pb. iz Dunaja (odh. 7*20) skozi Grade", Ljubljano; sarno v sredah, petkih, In nedeljah. 22*00 P. iz Benetk, (odh. 13*20) skozi Videm. Trblz. 22*20 B. iz Reke. Sv. Petra na Kra*u, Nahreiine. 23*45 S. O. iz Pariza (Londona) .Milana. Benctit. KOLODVOR SV. ANDREJ.
Odhodi:
5*20 O. v Herpelje - Kozino, Kanfanar, Pulo. 5*40 M. v Koper, Buje, Poreč. 6 00 O. na Opčine, Prvačino, Ajdovičtno, Gorico, Podbrdo/ 9*00 M. v Buje Koper.
11*55 B. v Herpelje - Kozfno, Kanfanar, Pulo. 16*50 O. na Opčine, Prvačino, Ajdovičino, Gorico, Podbrdo/ 17*10 O. v Herpelje - Kozino; iz Hcrpelj pospegea
vlak do Kanfanara, Rovinja in Pule. 17*20 M. do Kopra in Buj.
Dohodi: 8*25 M. iz Buj in Kopra/
10*20 O. iz Podbrda, Gorice. Ajdovščine, Prvačino, Opčin/
10*45 O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara bi Herpelj/ 16*05 B. iz Pulef Kanfanara, Herpelj - Kozine. I6l30 M. iz Buj in Kopra/
21*05 O. iz Podbrda, Gorice. Ajdovščine. Prvn-
čin«. Opčin. 21*55 M. iz Poreča, Buj. Kopra. 22*40 O. Is Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj . Kozine.
P. potpeScrK B. brzovlak, Pb. poapcien brao« vlak; E. ekspresni vlak. M. mešan- O. omnibua
*) ne vozijo ob nedeljah.