8554 AA
60100200
OSREDNJA
PRi...wt3SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 400 lir
Let« XXXVIII. Št. 67 (11.195)
TRST, sreda, 31. marca 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 r vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NOVE SENCE PO ODLOČNIH ZANIKANJIH V PREJŠNJIH DNEH
Zadeva Cirillo-Unita se zapleta Potrjeno kontaktiranje s kamoro
Obe tajnoobvmcvalni službi stopili v stik s Cutolom - (Mo včeraj odstopil Prof. Semerari baje sestavljavec dokumenta, ki ga je objavila «L’Uiiita»
NEAPELJ, RIM — Kampanjski deželni svetovalec Ciro Cirillo je včeraj odstopil od vseli javnih funkcij. da bi, kot je poudaril v pred-sinočnjem pismu generalnemu tajniku KD Piccoliju, (osvobodil krščansko demokracijo vsakega nepravičnega podtikovan.ia* in da bi se tv Dopolni svobodi branil pred napadi* o skrajno vprašljivih okoliščinah njegove osvoboditve
Cirillov sklep je bil povsem pričakovan, saj so se pričele vedno bolj kopičiti vesti, da je bilo plačilo njegove odkupnine in osvoboditev vse prej kot zasebna zadeva ozkega kroga »prijateljev* m družine. Njegov odstop je v včerajšnjih dneh zahteval tajnik PL1 Za-ncne, isto je za KPI zahteval Nat-ta. predvčerajšnjim pa je Andreotti jasno povedal, da se ne sme «z lahko roko* prezreti dejstva o nudenju orožja rdečim brigadam in vsej (veseli neapeljski druščini*. Andreotti je bržkone imel v mislili vlogo neapeljske kamore pri vsej zadevi Cirillo.
Odstop pa bo le delno pomiril razburkane vode ob demokrščanski barki! Če so zaradi objave lažne ga dokumenta v « Unita* o vpletenosti KD in kamore pri osvoboditvi Cirilla, komunisti naivno nasedli. se sedaj vsa zadeva obrača proti krščanski demokraciji in posredno tudi proti vladnim inštitucijam.
Osvoboditev Čira Cirilla je namreč vse prej kot jasna, da .je že upravičen sum, da je «L’Unita* res objavila lažni podtaknjeni dokument, ki pa je v bistvu vseboval marsikatero resnico. Rimski javni tožilec Antonio Marini je včeraj zaslišal generala Musumecija, bivšega vodilnega funkcionarja SISMI (vojaške protiobveščevalne službe} ih člena tajne p^ostozid-trske loče «P 2*. ki ga v komunističnem gla šilu objavljeni lažni dokument navaja kot enega od pobudnikov po ga.janja s kamoro za osvoboditev Čira Cirilla. Musumeci je zanikal, da bi se v zaporu v Ascoli Picenu sestal s kolovodjo neapeljske kamore Cutolom. a je priznal, da so to storili njegovi agenti r;a njegov ukaz. Poleg agentov SISMI so se s Cutolom sestali tudi agenti SISDE (obveščevalne službe notranjega ministrstva). še več. Cutola sta baje
ne* osebe. O teh stikih je general Musumeci včeraj izjavil, da so jih ukazali »nadrejeni*. Isto je povedal tudi direktor zapora Giordano. Njegovi nadrejeni pa so v vrstah sodstva in pravosodnega ministrstva. Nič čudnega torej, da je včeraj senator KD Adolfo Sarti odločno izjavil, da ni v obdobju do 23. maja 1931, ko je bil pravosodni minister, nikogar pooblastil, da obišče Cutola v Ascoli Picenu, obenem je poudaril, da bo tožil vsakogar, ki bi poskušal to zanikati, če so trditve o ukazih nadrejenih resnične, obiske pri Cutolu je sodstvo že dokazalo, je bilo v zadevo Cirillo baje vpleteno pravosodno ministrstvo (pooblastila za obiske), notranje ministrstvo (agenti SISDE) in obrambno ministrstvo (agenti SIMSI).
Zadeva Cirillo je torej postala klobčič, ki mu ni videti ne začetka in ne konca. Poldruga milijarda lir odkupnine niso mačje sobe. Promenada tajnih agentov v Cutolovi celici pa še manj. Da bi bila vsa zadeva še bolj zapletena, je pismo, ki ga je skrivnostno izginuli prof. Semerari poslal dnevniku «L’Unit£.» s trditvami, da je on sestavljavec lažnega dokumenta, avtentično. Seveda je vsebina pisma zavita v preiskovalno tajnost. Prav tako tajno
PREISKAVA O LOŽI P 2
Dveurna aretacija generala Giaiiniiiija
RIM — Preiskovalna komisija o dejavnosti fiamasonske lože P 2 je včeraj za kratek čas odredila aretacijo bivšega poveljnika finančnih stražnikov generala Gianninija (na sliki); člani komisije so namreč dvomili v generalove izjave v zvezi s hišno preiskavo v vili Licia Gellija. Kasneje je general izjave še enkrat potrdil in komisija je zato odredila predajo dokumentacije o generalovih izjavah državnemu pravdništvu, gen. Gianninija pa so po dveh urah izpustili na začasno svo bedo.
v zaporu obiskala tudi demokrščan-ski župan iz Giuliana Granata in neki pomembni član nearijske kamore	,
Direktor zapora v Ascoli Picenu Coshno Giordano se je tako znašel v pravi godlji. Proti njemu sta že v teku dve preiskavi: kazenska, s strani sodstva, in upravna po nalogu pravosodnega ministrstva. O-bc morata preverili ah so bili obiski pripadnikov SISMI in SISDE v skladu z zakonskimi normami, ali pa. kar pa bi bilo najhuje, če so se obiskov udeležile tudi «neurad-
je bilo včerajšnje srečanje ministrov Rognonija, Daride, načelnika SIS MI generala Lugaresija (obrambni minister Lagorio se namreč nahaja v ZDA) in načekiika SISDE De Francesca z ožjim parlamentarnim odborom za varnostne službe.
Za sodstvo sedaj prihaja najtežje obdobje, saj je nevarno, da bo njegovo kolesje zagrabilo kak pretrd oreh. Preiskava zaradi lažnega dokumenta v komunističnem glasilu, je že zabredla v skrajno nevarne vode, kjer laiiko pride do zastojev zaradi «višjih državnih interesov*.
Semerari se skriva?
NEAPELJ —- Aldo Semerari. docent psihiatrije na rimski univerzi, ki je neznano kam izginil iz svojega hotela v Neaplju, je po mnenju preiskovalcev to storil na lastno pest in ga ni nihče ugrabil, kot se je prvotno sumilo. Preiskovalci so prišli do tega sklepa, potem ko je postalo jasno, da je Semerari vpleten v zadevo Cirillo - Unita. Tega mnenja je baje tudi Semerarijeva žena, ki je že navajena, da mož za daljši čas izgine, ne da bi sporočil, kje se nahaja.
Pertini v Chicagu
V okviru svojega potovanja po ZDA je italijanski predsednik Pertini prispel v Chicago, že sinoči pa je odpotoval v New York (Foto AP)
24 UR PO ZAPRTJU VOLIŠČ IN ŠE PRED RAZGLASITVIJO KONČNIH IZIDOV
Vodja salvadorskih neofašistov D Aubuisson napoveduje sestavo skrajnodesniiarske vlade
Duarlcjev a.	demokracija potisnjena \ opozicijoSporočilo gverile
SAN SALVADOR - Samo 24 ur po uradnem zaprtju volišč in še pred razglasitvijo dokončnih izidov je salvadorska desnica sestavila skupni dokument o zavezništvu, ki vladajočo Duartejevo krščansko demokracijo dejansko že vnaprej potiska v opozicijo in popolnoma izjalovi njeno Pirovo zmago na ne deljski volilni farsi.
Vodja najmočnejše desničarske stranke (Arena* (zbrala naj bi več kot 30 odstotkov glasov) Roberto DAubuisson postopoma že uresničuje napovedi opazovalcev, po ka terih, naj bi Duarte popolnoma izgubil ali pa vsaj težko obdržal oblast, če bi njegova stranka ne dosegla absolutne večine na volih vali, kar se je dejansko tudi zgodilo.
Dokument, katerega .je »odpisalo pet strank, ne oušča mnogo Dro štora sklepanju kakršnihkoli pogajanj z zmernimi silami v državi. Napoveduje namreč ostro borbo proti komunizmu in tudi komunitari-zmu, izraz s katerim desničarji opredeljujejo krščansko demokracijo. S sklicevanjem na ohranitev in izboljšanje družbenogospodarskih reform pa se desnica skuša prilizati ZDA in pridobiti njihovo naklonje-
nost. DAubuisson .je tudi napovedal možnost ustanovitve mešane vlade, ki naj bi .jo sestavili en civilist in (dva dobra vojaka*, kar Domeni, da zamisel o «veliki desničarski vladi* lahko računa na podporo širokih krogov salvadorske voiske, ki .je doslej vladala skupaj z Duartejem. Med podpisnicami dokumenta sta tudi stranki ljudske sprave in demokratične akcije, za kateri je bilo sprva mišljeno, da bi lahko v ustavodajni skupščini sodelovali s krščansko demokracijo.
Tudi ameriški veleposlanik v Salvadoru Dean Hinton je izjavil, da bi bile ZDA, ki so doslej odkrito podpirale Duartejevo vojaško hunto, pripravljene podpreti skrajnodesni-čarsko vlado v Salvadoru. če (bi pripravila program, ki bi bil sprejemljiv za ameriški kongres*. O desnici naklonjenem ozračju priča tudi molk in zaskrbljenost Duarteje-vih pristašev. Sam vodja KD še ni hotel komentirati sicer uspešni izid volitev, kar potrjuje, da se njegova stranka nahaja v hudi politični stiski, saj se utegne znajti povsem o-samljena v opoziciji, ne da bi lahko sploh sodelovala pri pogajanjih za sestavo nove vlade.
Kaj bi pomenila zmaga skrajne
HiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiminnimiiiiiiiiiiiniimiiinittiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiHiniiiiiiiiiiniiiivi
Predsednik Kraigher na obisku v Maliju
BAMAKO — Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je včeraj prispel na dvodnevni Uradni obisk v republiko Mali. To je četrta in zadnja neuvrščena prijateljska država zahodne Afrike, ki jo je Kraigher obiskal med sedanjo turnejo po državah tega dela afriške celine. Na letališču v Bamaku je predsednika predsedstva SFRJ pozdravU predsednik republike Mali Musa Traore.
Včeraj popoldne so se začeli uradni pogovori, v katerih so pozornost namenili predvsem večji dejavnosti neuvrščenega gibanja v sedanjih zaostrenih mednarodnih zadevah. Predsednika Kraigher in Traore sta s sodelavci razpravljala tudi o pripravah na jesensko srečanje neuvrščenih v Bagdadu.
V tamkajšnjih sredstvih obveščanja pa tudi političnih krogih pou-' darjajo. da je v sedanjih razmerah, ko v Afriki in svetu nasploh nastajajo nova krizna žarišča, nujno okrepiti enotnost akcije neuvrščenih. Prav tako izražajo prepričanje, da si bodo neuvrščene države prizadevale za vzpostavitev enotnosti in vzajemnega sodelovanja med narodi in si prizadevale za izgradnjo novega mednarodnega gospodarskega sistema.
Sinoči je malijski predsednik Musa Traore priredil slovesen sprejem v čast predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja, ki bo danes prispel na tridnevni prijateljski in uradni obisk na Portugalsko. V političnih krogih v Lizboni njegovemu obisku pripisujejo velik pomen in opozarjajo, da gre za nadaljevanje uspešnih dvostranskih stikov in sodelovanje med državama.
Številna dosedanje srečanja na najvišji ravni med političnimi In državnimi osebnostmi so potrdila nenehno rast vsestranskega sodelovanja pa tudi možnosti za sodelovanje v prihodnje. Sergej Kraigher se bo s predsednikom Eanesom pogovarjal o mednarodnih razmerah in o dvostranskih odnosih, (dd)
desnice v Salvadoru, je moč razumeti tudi iz izjave bivšega ameriškega veleposlanika Roberta White-ja. ki je majorja DAubuissona označil za «patološkega ubijalca*. Takšen vzdevek si je vodja »Arene* zaslužil z aktivnim udejstvovanjem v nasilju zoper salvadorsko ljudstvo in fanatičnim preganjanjem levičarjev.
Medtem ko uradna salvadorska propaganda z navdušenjem navaja, da bo udeležba na volitvah bržkone presegla rekordno število 806.000 volivcev, ki so jo dosegli 1972. leta, sta fronta za nacionalno osvoboditev Salvadora Farabundo Marti, in salvadorska revolucionarno demokratska fronta v glavnem mestu Kostarike San Joseju sporočili, da se bo oborožena borba proti salva-dorskemu režimu nadaljevala. V sporočilu je rečeno, da volilna farsa ne bo privedla do rešitve problemov, zaradi katerih se je razplamtela državljanska vojna in da samo pogajanja med vojskujočimi se stranmi lahko zagotovijo mir v državi.
Uspešen obračun iranske ofenzive
TEHERAN — 650 tankov, 170 o-klopnih vozil, 500 kamionov in 170 topov. To je vojni plen, ki naj bi ga iranske vojaške sile osvojile med zadnjo množično protiofenzivo na bojni fronti z Irakom v območju o-kupiranega Kuzistana. Tem številkam teheranska vlada pridružuje še obračun mrtvih in ujetih Iračanov, katerih naj bi bilo 25 tisoč oziroma 18 tisoč. Z «zmagovito operacijo* kot Iranci imenujejo zadnjo protiofenzivo, naj bi tudi osvobodili pomembna naftna polja in vrsto strateških gričev.
Še dva minolovca odplula proti Sinaju
RIM — Minolovca «Bambu» in sMogano* bosta danes odplula iz vojaškega pristanišča v La Soezii proti Sinaju. Minolovca sestavljata skupaj s (Palmo* italijanski delež mednarodnim mirovnim silam na Sinaju, ki jih predvideva campda-vidslri sporazum med Izraelom in Egiptom.
Solidarnost islamskega sveta s Palestinci
DŽIDA — Organizacija islamske konference je prihodnji petek razglasila za dan (islamske solidarnosti* s Palestinci, ki živijo na okupiranem zahodnem bregu Jordana
in območju Gaze. Generalni tajnik konference Habib Čati je tudi pozval muslimanske države, naj o-krepijo svojo pomoč palestinskemu ljudstvu ter obenem kritiziral zahodne države, češ, da v preveliki meri podpirajo (izraelski teroristični ustroj* in izraelska stališča v OZN.
Odložena podražitev telefonskih storitev
RIM — Podražitev telefonskih tarif bo začela veljati šele sredi aprila in ne z jutrišnjim dnem, kot je bilo sprva predvideno. Medministrskega odbora za cene CIP še niso sklicali, sicer pa je postopek za podražitev storitev precej zapleten, tako da bodo sicer nove cene verjetno res začele veljati sredi aprila, zaračunali pa jih bodo šele čez nekaj mesecev.
RIM — V četrtek se bo v Bonnu sestalo vodstvo socialistične internacionale. Sestanek bodo namenili odnosom med Vzhodom in Zahodom, stanju v Srednji Ameriki in tragičnim dogodkom v Salvadoru.
OB PRISOTNOSTI NAJMANJ 2.000 OSEB
V Riminiju se danes začne programska konferenca PSI
Konferenca naj bi pomenila kvalitetni skok v snovanju strankine politike * «Laicne in socialistične sile morajo prevzeti oblast v driavi», a počasi in previdno
RIM — Danes popoldne se v Riminiju začne prva programska konferenca PSI. Ne gre za običajno birokratsko srečanje, ampak za veliko strankarsko manifestacijo, katere namen je, da predstavi javnosti sliko stranke, ki raste in ki meri naravnost na vodstvo v državi in v vladi. V Rimini bo prispelo najmanj dva tisoč oseb. Celotno vodstvo, centralni komite in socialistični ministri, več kot 600 delegatov krajevnih federacij in kakih 1.000 gostov. Med temi bodo sterilne tuje delegacije, najvišji sindikalni predstavniki (Lama, Marianetti, Benvenuto in Gara-vini), predstavniki vseh drugih strank (komuniste bo zastopal sen. Natta).
Razprava se bo odvijala po posameznih temah. Danes bo član vodstva, bivši pristaš Lombardijeve struje in sedaj načelnik »program-skega urada* Luigi Covatta podal uvodno poročilo. Jutrišnji dan bo namenjen mednarodnim vprašanjem, tretji dan reformi inštitucij, četrti dan gospodarstvu, peti dan pa socialnim vprašanjem in seveda sklepnemu posegu Bettina Craxija. Med govorniki so tudi številni intelektualci, tako člani PSI kot tudi osebnosti. ki so socialistični strani blizu, a niso vem jo včlanjene: Federi-co Mancini, Francesco Alberoni, Paolo Silos-Labini, Federico Coen, Giorgio Ruffolo so samo nekatera od znanih imen.
Spored zasedanja je torej zelo bogat. Sicer pa je Craxi že pred časom poudaril, da pripisuje temu srečanju velik pomen. 4 Mi smo strank? modernih.* poudarja Covatta, ko komentira dnevni red tega petdnevnega zasedanja. Cilj. ki so si ga socialisti zadah je »upravljati spremembe*, do konca preučiti družbene spremembe, ki so v teku, pa tudi spremembe v .-.politični, institucionalni in upravni strukturi. Vse to .je potrebno za resnično politiko pravih in modernih reform.
Dejansko zadobiva srečanje v Riminiju obliko kongresa brez volitev. iz katerega naj bi izšla osnovna zahteva: laične in socialistične sile morajo prevzeti vodstvo v državi. Vendar, pravijo socialisti, ki sedaj odločno nasprotujejo predčasnim volitvam, potem ko so pred kratkim celo prvi sprožili za misel o volitvah, treba .je delati brez naglice, previdno, počasi. Socialdemokratski kongres, ki se je končal v preteklih dneh v Milanu, .je prvič pokazal res skupna stališča obeh socialističnih sil. Prvič ,;ie prevladal vtis. da bi obe stranki skupaj (ki že sedaj dosežeta skupno skoraj 20 odstotkov glasov) lahko odžrli velik del volivcev krščanski demokraciji.
Seveda pa je pred vrati še kongres KD. Treba bo počakati do konca tega kongresa, da bo mogoče razumeti, če Spadolinijeva vlada ostane, na valu združenih moči laičnih strank, ali pa če se začenja novo kritično obdobje za stabilnost zakonodajne dobe.
R. G.
Pahr o avstrijsko jugoslovanskih odnosih
DUNAJ — Avstrijski zunanji minister Willybald Pahr je v pogovoru s skupino jugoslovanskih novinarjev ponovil, da so odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo zares dobri. Obe državi ležita med blokoma, obe se zavedata, kaj pomeni varnost v Evropi za neodvisnost, njuni pogledi na zunanjepolitična dogajanja pa so sorodni. Avstrijski minister je tudi poudaril, da so dobri odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo tudi v prid slovenski in hrvaški narodnostni manjšini v tej državi. Ob tem je navedel izjavo predsednika Kirscblaegerja, da so narodnostne manjšine most sodelovanja med državama in da bogatijo avstrijsko kulturo.
Posebno pozornost je Willybald Pahr namenil madridskemu sestanku KEVS in sodelovanju delegacij obeh držav na tem srečanju. Poudaril je, da so neuvrščene in nevtralne države vložile velika prizadevanja, da bi ohranili evropski proces varnosti in sodelovanja. Po njegovem mnenju, so nezaupanje med velikimi silami in zastoji v pogovo-
rih o razorožitvi vzrok, da so sedanje mednarodne raz.mere tako zaostrene.
Izrekel je obžalovanje, ker v Madridu niso dosegli konkretnih rezultatov: preložitev do novembra pa je vsekakor bolje, kot da bi konferenco prekinili. Jugoslavija in Avstrija ter druge evropske nevtralne in neuvrščene države so se prizadevale, da kontinuitete konferenc ne bi prekinili. Avstrijski zunanji minister je opozoril na možnost, da se bodo do novembra sešle nevtralne in neuvrščene države na ministrski ravni.
(dd)
Od maja dalje višje pokojnine
RIM — V maju bodo upokojenci prejeli zopet nekoliko višje pokojnine. Minister za delo Di Giesi je namreč včeraj podpisal odlok, ki določa višino nove štirimesečne dra-ginjske doklade za pokojnine. Minimalna pokojnina za jdvisne delavce bo z majem znašala 230.250 lir, za samostojne delavce pa 207.350 lir mesečno. Socialne pokojnine, ki sedaj znašajo 112.6C0 lir, bodo zvišali na 148.450 lir.
BERUNGUERJEV OBISK V PARIZU
Soglasje med KP Italije in francoskimi socialisti
PARIZ — Sekretar italijanske komunistične partije Enrico Ber-linguer se je sestal s tajnikom francoskih socialistov Lionelom Jospinom, s katerim je imel zanimivo izmenjavo mnenj. Poročilo o pogovorih med obema trdi. da so stališča italijanskih komunistov in francoskih socialistov podobna glede vrste mednarodnih vprašanj, še zlasti kar zadeva analizo mednarodne krize. KPI in PSF sta ocenila krizo v popuščanju napetosti, nevairnost pospešene oboroževalne tekme ter podpirata uravnovešeno razorožitev. Berlinguer in Jospin zavračata logiko delitve sveta v bloke ter poudarjata potrebo po sodelovanju med razvitimi državami in državami v razvoju. Na sliki (telefoto AP): prisrčen pozdrav med Berlinguerjem in Jospinom.
niriiiiiiiiiiiinuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiifiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
2 ENODNEVNO ZAMUDO ZARADI VREMENSKIH NEPRILIK
SREČNI KONEC TRETJE MISIJE COLUMBIE
Vesoljski trajekt (Columbia* med pristajanjem v White Sand.su (AP)
VVHITE SANDS (Nevv Mexico) -Po skoraj osmih dneh, potem ko je preletel preko 5 milijonov kiiome trov in je 129-krat obkrožil Zemljo, je vesoljski trajekt «Columbia» včeraj srečno pristal na pristajalni stezi raketnega oporišča Wiute Sands v zvezni državi New Mexico.
Polkovnik mornariških strelcev Jack Lousma je nehote poskrbel za nepredviden strah tisočih ob pri stajalni stezi in milijonov ob televizijskih ekranih. Prezgodaj je namreč usmeril kljun vesoljskega letala proti tlcm, a se je takoj za vedel svoje napake, da je kljun ponovno dvignil in se s prednjimi kolesi dotaknil tal, šele ko je vesoljsko letalo doseglo primerno hitrost.
Bučni aplavz tehnikov kontrolnega centra v Houstonu je kot odrešitev končal skrajno napetost. Polkovnika Jack Lousma in Gordon Fuller-ton sta po enodnevni zamudi zaradi peščenega riliarja, ki je divjal nad White Sandsom, uspešno končala tretjo misijo vesoljskega trajekta »Columbia*.
Za znanstvenike se začenja sedaj naporno delo preverjanja zbranih
podatkov. Vesoljca sta opravila cel niz znanstvenih poskusov in uspešno preverila delovanje ogromne me-nanske roke, ki bo v bodoče iz skladišča vesoljskega letala spuščala v zemeljsko krožnico umetne satelite, ali pa jih celo prestregla in spravljala v skladišče.
Povsem razumljivo bodo 'morali tehniki tudi skrbno proučiti vrsto o-kvar in nevšečnosti, id so se pripetile med poletom. Bržkone pa bodo še vedno povzročale največ preglavic termične ploščice, s katerimi je vesoljski trajekt obložen. Od 32 tisoč oblog, se je odluščilo samo 37, a kot kaže niso še našli pravega veziva, ki bi brezhibno spajal ploščice s trupom.
Po tretji in najdaljši misiji (Columbie* bi bilo še preuranjeno trditi, da so tovrstni poleti postali rutinski, a pot do tega cilja je kot kaže kratka. (Columbio* bodo v prihodnjih mesecih v čimkrajšem času usposobili za nov polet. S peto misijo pa bi morali [»leti postati nekaj povsem običajnega, da bo »Columbia* zaslužila termin »vesoljski trajekt*.
Na pobudo slovenskih in italijanskih dijakov
JUTRI ENOTNA MANIFESTACIJA PROTI <ČRNIM> PROVOKACIJAM
Slovenski in italijanski demokratični dijaki se v teh dneh vestno pripravljajo za jutrišnjo dopoldansko manifestacijo po tržaških ulicah, s katero hočejo odločno in na viden način odgovoriti na fašistične zasedbe šol in provokacije iz prejšnjih dni. Pobuda za manifestacijo je izšla iz četrtkovega množičnega zborovanja slovenskih in italijanskih dijakov na stadionu «1. maj*, na katerem so se odločili za jutrišnjo stavko na vseh tržaških šolah. Na sprevod, ki bo krenil ob 9. uri izpred Rossettijevega spomenika po Ul. Battisti, Ul. Carducci, Ul. Ghega, Ul. Roma, Korzu Italia vse do Trga Unita, so dijaki povabili tudi učno osebje, starše, predstavnike delavstva in sindikatov. Predstavniki dijakov bodo izročili vladnemu komisarju in šolskemu skrbniku protestno resolucijo, nakar se bo razvila skupščina, na kateri bo govor o predloženih zakonskih osnutkih za zaščito Slovencev v Italiji.
V okviru priprav na enotno manifestacijo je mladina, ki se združuje v slovenskih organizacijah, izdala dvojezični informativni letak, ki ga bodo naši mladinci danes razdeljevali pred šolami, tovarnami, industrijskimi obrati in po mestnih ulicah (del letakov bodo razdelili tudi v Gorici), da bi na ta način opozorila italijansko javnost o grobem fašističnem instrumentaliziranju in potvarjanju »problema dvojezičnosti* in jo pozvala, naj se udeleži jutrišnjega sprevoda. Zvedelo se je, da je mladinsko gibanje MSI napovedalo za četrtek svojo manifestacijo na Akvedotu pred svojim sedežem.
Od pobud naših organizacij v podporo boja tržaških demokratičnih dijakov gre predvsem pohvaliti poziv, ki ga je dal včeraj odbor Sindikata slovenske šole svojim članom: poziva jih, naj se jutri polnoštevilno udeležijo protestne manifestacije proti izbruhom nestrpnosti do slovenske manjšine v Italiji.
Sinoči se je sestal v Študentskem domu stalni antifašistični odbor univerzitetnih študentov, ki se je odločil, da se udeleži (s svojim transparentom) jutrišnjega sprevoda. Demokratični študen-je bodo razdeljevali danes po fakultetah in v Študentskem domu letake s pozivom na manifestacijo. Jutri se bodo študentje zbrali ob 8.30 pred stopniščem univerze, od koder bodo v sprevodu krenili do zbornega mesta pri Rossettijevem spomeniku.
S SINOČNJE SEJE DEVINSKO-NABREZINSKECA OBČINSKEGA SVETA
Skupščina pozitivno ocenila važnost hitre ceste zahtevala izoolnilev določenih z
I večino glasov je bila odobrena resolucija - V njej odločno obsojajo strumentalizacije, s katerimi je prišlo do zasedb nekaterih italijanskih šol
Na sedežu turistične in letoviščar-ske ustanove v Sesljanu se je sinoči sestal devinsko - nabrežinski občinski svet, ki je sprejel več sklepov, zasedanje pa začel z razpravo o dveh resolucijah, ki jih je predložil občinski odbor KPI - SSk - PSI.
Prva resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, je obravnavala vprašanje hitre cestne povezave med Sesljanom in Prosekom; v njej občinski svet ugotavlja, da gre za infrastrukturo, ki je bistvene važnosti za razvoj tržaškega gospodarstva in izredno pomembna za italijansko - jugoslovanske trgovske izmenjave ter za mednarodni trgovski promet, ki se steka preko italijansko - jugoslovanske meje; upošteva sicer nujnost, da se infrastruktura uresniči skladno s potrebami prebivalstva in občinske uprave, negativno pa ocenjuje dejstvo, da občina ni prejela kopije izvršilnega projekta načrtovanega objekta.
Občinski svet v resoluciji vsekakor izraža povoljno mnenje o pomembnosti infrastrukture, poleg tega pa zahteva, da se izpolnijo na-
_____________________________________________________________________________________________________ slednje potrebe krajevne uprave in
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiia
Zveza partizanov VZPI-ANPI obsoja fašistične provokacije
Sinoči so se v openskem Prosvetnem domu sestali predstavniki pokrajinskega vodstva ter predsedniki krajevnih sekcij VZPI - ANPI. Med drugim so razpravljali tudi o zadnjih dogodkih na italijanskih višjih srednjih šolah ter o poskusih ustvarjanja nove napetosti med slovenskim in italijanskim prebivalstvom.
S tem v zvezi so tudi sprejeli resolucijo, v kateri v imenu vseh svojih članov — bivših partizanov ostro obsojajo te podle poskuse.
Prav tako obsojajo špekulacije na fačun zakonskih pobud za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Reakcionarne sile v tem pogledu namenoma izkrivljajo resnico in netijo sovraštvo. Zveza partizanov obsoja tudi molk nekaterih sil, ki bi morale o teh vprašanjih zavzeti jasna in odločna stališča ter poziva vse, ki sta jim resnično pri srcu zaščita demokracije in miroljubno sodelovanje med tu živečim prebivalstvom, da se odločno zoperstavijo vsakršnemu poskusu obujanja mračne preteklosti, ki je povzročila Trstu toliko gorja. Vse svoje člane in antifašistične organizacije pa pozivajo, naj bodo budni in naj preprečijo vsakršno izzivanje, ki bi prispevalo k zastrupljanju političnega ozračja v teh krajih, ki se poleg vsega pripravljajo tudi na u-pravne volitve.
NA SINOČNJI RCDNI SIJI
REPENTABRSKI OBČINSKI SVET ODOBRIL PRORAČUN ZA LETO 1982
Soglasno izglasovana resolucija, s katero občinski svet obsoja protislovenske manifestacije
Z glasovi svetovalske večine je repentabrski občinski svet sinoči odobril proračun za finančno leto 1982, medtem ko se je Slovenska skupnost vzdržala. Župan Pavel Colja je orisal sestavo proračuna, ki daje malo manevrskega prostora, saj se v skladu s finančnim zakonom tekoči izdatki, med kate rimi spadajo tudi letos stroški za oseb.je. ne smejo povečati za več kot 16 odstotkov. Nujna je bila pristojbina uporabe električne energije. ker bi v nasprotnem primeru država ne krila primanjkljaja. Med
Odbor Sindikata slovenske šole poziva vse osebje, da se jutri, 1. aprila, polnoštevilno udeleži protestne manifestacije proti izbruhom nestrpnosti do slovenske manjšine v Italiji.
S SINOČNJI StJC Kit
Dela v katinarski bolnici napredujejo po načrtih
Osrednji del bolnice bo nared že pred koncem junija
Na sinočnji seji skupščine Tržaške krajevne zdravstvene enote je bilo spet v ospredju vprašanje nove katinarske bolnice. Predsednik Pan-gher je namreč v odgovor na vprašanje nekaterih komunističnih svetovalcev potrdil, da dela napredujejo po načrtu ter da tudi nedavni incidenti (dva požara in manjša poplava) ne bodo zakasnili odprtja te prepotrebne strukture. Kot znano, v novi bolnici že deluje tako imenovani TAC za hiter pregled pacientovega stanja na osnovi kompjuterja, prav tako že deluje telefonska centrala. Tudi opremljanje prostorov in nameščanje raznih naprav je že v polnem teku. tako da računajo, da bo osrednji del bolnice odprt že pred koncem junija, ambulatoriji pa novembra letos.
Pač pa očitno še niso rešeni problemi osebja, kot je poudarila v svoji repliki predstavnica KPI De Rosa. Predsednik Pangher je imel na sinočnji seji tudi poročilo o stanju v tržaških bolnicah, iz katerega med drugim izhaja, da razpolagajo zdravstvene strukture s 3.900 posteljami, kar pomeni 13.4 postelje na vsakih 1000 prebivalcev.
V kratkem se bo na skupščini KZE začela razprava o proračunu. V ta namen sta že bili določeni seji 29. in 30. aprila, predstavniki radi kalne stranke pa so ”čera; zahtevali, naj bi temu ključnemu dokumentu za letovanje KZE posvetili najmanj še dve seji. O tem vprašanju bodo vsekakor sklepali načel niki svetovalskih skupin KZE.
Novi učbeniki za slovenske dijake
Deželni šolski urad je izdal naslednje učbenike namenjene dijakom slovenskih višjih srednjih šol: dr. V. Ozim »Osnovne operacije v kemijski industriji* — učbenik za dijake kemičnega oddelka Poklicnega zavoda »Jožef Stefan*; inž. C. Mučič »Osnovne radioelektronike in televizije* — učbenik za dijake sekcije R TV Poklicnega zavoda «Jožef Stefan*; M. Giordani (v Crevatinovem prevodu) »Kemija, uvod v pouk blago znanstva* — učbenik za Trgovski tehnični zavod »Žiga Zois*.
Knjige so v prodaji na upravi slovenskih šolskih knjig v ul. Frausin št. 12 v Trstu na srednji šoli »Ivan Cankar*.
V kratkem se pričakuje izid naslednjih učbenikov; prof. M. Puntar in prof. D. Stopar - Kranjc »Kvalitativna in kvantitativna analiza* iz prof. C. Grbec «Organska tehnologija*.
Učbenika sta namenjena dijakom Poklicnega zavoda za industrijo in obrt «Jožef Stefan* — oddelek za kemijo.
dohodki znaša redno državno nakazilo 242 milijonov lir, kar je 71 odstotkov vseh dohodkov. Kar zadeva tekoče izdatke .je 55 odstotkov sredstev namenjenih za ose bje. 10 odstotkov za konzorcije in 30 odstotkov za tekoče stroške. Tekoči izdatki znašajo skupno 329 milijonov lir, investicij pa so vpisali za 873 milijonov lir Načelnik svetovalske manjšine Karto Guštin je napovedal vzdržanje z željo, da bi v bodoče ne bito več spodrsljajev in da bo SSk dana možnost sodelovanja pri vseh občinskih pobudah in akcijah.
Na začefku zasedanja je repentabrski občinski svet soglasno gla-sovaLza-resolucija. stotero ogorčeno' obsoja protislovenske raanife staeije in zasedbo nekaterih italijanskih šol v Trstu. V svojem poročilu je župan poročal o otvoritvi telovadnice in o pobratenju, ki je odlično uspelo, ter o obisku delegacije v Tržiču. Dela za razširitev pokopališča na Colu v vrednosti 100 milijonov lir se bodo v kratkem začela. Pri telovadnici bodo uredili parkirišče za kakih 50 avtomobilov. Poleti pa bodo razširili in popravili cesto v Zagradcu. Svetovalec Karto Guštin je izrekel nekatere pripombe in postavil nekaj vprašanj v zvezi z najbolj perečimi problemi. Vprašanje javne čistoče bodo morali na neki način urediti, na javnem shodu pa se bodo pogovorili o možnosti orikliu čitve na plinovodsko omrežje- (BS)
Dolinski zavodski svet obsodil fašistično gonjo
Zavodski svet srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini je odločno obsodil na svoji seji najnovejšo gonjo nacionalističnih skrajnežev, ki je naperjena proti našemu življu in ima za cilj onemogočiti in preprečiti ureditev položaja naše narodnostne skupnosti. Zavodski svet zato zahteva od pristojnih oblasti, da store vse, kar je potrebno za čimprejšnji sprejem zakonskih določil glede ustrezne globalne zaščite Slovencev v Italiji in s tem preprečijo nadaljnje šovinistične izpade proti civiliziranemu sožitju tu živečega prebivalstva.
občanov:
1.	Treba je spoštovati zakonite interese lastnikov zemljišč, ki so bila že, ali ki bodo razlaščena v zvezi z avtocestnimi deli v občini. Vsedržavno cestno podjetje ANAS mora izplačati odškodnine za zemljišča, ki so bila razlaščena leta 1969 za gradnjo cestnih vpadnic v Sesljanu ter mora poskrbeti za pravično izplačilo, ki naj upošteva morebitne melioracije zemljišč, ki bodo sedaj razlaščena. Omenjene odškodnine morajo biti izplačane skupno z izdajo razlastitvenega odtoka; ANAS mora z gradnjo ustreznih krajevnih poti zajamčiti dostop na vse parcele.
2.	Pristojne oblasti morajo zagotoviti protivrednosti za kmetijstvo, ki ga bodo te razlastitve ponovno prizadele, z ustreznimi posegi v korist kmetijske dejavnosti; poleg tega morajo zagotoviti protivrednosti občinski skupnosti, ki bo ponovno doživela delitev svojega teritorija, ki so ga razlastitve za javna dela nadobčinske koristi v zadnjih desetletjih že znatno osiromašila; kot protivrednosti so mišljena primerna finančna sredstva za javna dela, ki naj jih izvede občina v korist vsega občinskega prebivalstva.
3.	Načrtovana dela ne smejo ponovno kvariti kraškega okolja. AN AS in gradbeno podjetje morata v mejah možnosti poskrbeti za ohranitev pokrajine in za izboljšanje videza morebitnih nasipov s posadit-tvijo kraške flore; še posebej pa mora ANAS z dovozom zemlje olepšati nasipe pri sesljanskem vozlišču.
4.	Z dograditvijo avtoceste se bo promet na pokrajinski cesti znatno povečal. Da bi se zmanjšala prometna nevarnost na pokrajinski cesti skozi Nabrežino, je potrebna dokončna ureditev iste ceste z izgradnjo prečnice -ter nadvoza na cesti Nabrežina - Šempolaj.
5.	Ko bodo dela v teku, se bo treba posvetovati z občinsko upravo glede vseh tistih obrobnih zahtev, ki so povezane z gornjimi.
Zadnja točka je bila k resoluciji dodana po razpravi, v katero so posegli svetovalec Lenarduzzi ter odbornika Vocci in Brezigar; slednji je predvsem skupščino seznanil, zakaj jo je občina pripravila: da bi izrazila svoje mnenje o hitri cesti in postavila točne zahteve, ki jih lahko razdelimo pa štiri dete: za-ščita posameznika, zaščita interesov skupnosti, zaščita okolja in varnost na že obstoječih cestah.
V nadaljevanju seje je občinski svet razpravljal o drugi resoluciji, s katero je obsodil strumentalizaci-jo, s katero je prišlo do zasedb nekaterih italijanskih šol. O resoluciji, ki je bila sprejeta z večino glasov, kakor tudi o drugih točkah dnevnega reda, bomo še poročali.
Imenovan upravni svet otroške bolnišnice
Ministrstvo za zdravstvo je z odlokom imenovalo novi upravni svet bolnišnice za otroške bolezni Burlo Garofolo za predsednika je bil potrjen Mario Berce (imenoval ga je ministrski svet), v njem pa so še Franco Rosso, Ervino Gregoretti, Gianfranco Bettio, Vittorio Giam-musso, Gaspare Pacia, Fulvio Sos-si, Luciano Davanzo in Benedetto De Bernard. Svojega predstavnika v upravni svet mora imenovati še tržaška krajevna zdravstvena enota; vsa dosedanja glasovanja v glavni skupščini niso dala nobenega rezultata, zaradi pomanjkanja vsakršnega sporazuma o osebi, ki naj bi v glavnem svetu bolnišnice zastopala KZE.
Za predsednika nadzornega odbora bolnišnice je bil imenovan Re-migio Bregant, sestavljala pa ga bosta še Raffaele D’Ari in Sergio Santin.
V Slovenskem klubu odprtje Bogatajeve razstave
V Slovenskem klubu je svoja dela razstavil mlad slovenski poklicni fotograf Janez Bogataj. Na 32 črno-belih fotografijah, ki bodo na ogled do srede aprila, je jasno izražen avtorjev smisel za likovno kompozicijo in liriko, ki skozi fotografski objektiv izvablja iz narave. Značilnost razstavljenih del je popolno odsotnost človeka in iskanja čistih, idealnih motivov. Janeza Bogataja, ki so ga spremljali nekateri njegovi ljubljanski kolegi, je predstavil umetnostni kritik Milko Bambič, nato pa je stekel sproščen pogovor o fotografiji kot umetniškem izraznem sredstvu.
Naj omenimo, da bo srečanje z Jožetom Javorškom, ki je bilo pred videno za sinočni večer in je zaradi pisateljeve nenadne obolelosti odpadlo, na vrsti v enem od prihodnjih torkovih večerov.
Nadaljevanje procesa Sandrinelli-Prearo
Na tržaškem kazenskem sodišču se bo danes nadaljeval proces proti notarju Oscarju Sandrinelliju, njegovem zetu odv. Marianu Prearu in njegovi hčerki Tiziani Sandrinel-li Prearo, ki so obtoženi protizakonitega izvoza poldruge milijarde lir v tujino. Vsi trije so bili vpleteni v «zadevo Polojaz*, ki je konec decembra dvignila mnogo prahu v tržaških trgovskih krogih. Proces se je začel 25. marca.
PREDAVANJE BO DANES OB 17. URI V DVORANI GLAVNE BOLNICE
SLOVENSKA ŽIVINOZDRAVNIKA 0 PREPREČEVANJU STEKLINE
Podrobne informacije o tem zaskrbljujočem pojavu namenjene v prvi vrsti učnemu osebju
Če nevarnost poznamo, jo znamo tudi učinkovito preprečiti. To že večkrat uveljavljeno pravilo velja upoštevati tudi pri pojavu gozdne stekline, ki se je — kot priča ponovna na.jdba stekle lisice pri Križu — razširila tudi v naših krajih. Ker se steklina širi poprečno od 50 do 100 kilometrov letno in ker .je nevarna tako za domače živali, predvsem za pse, kot za človeka. je lahko vsakomur jasno, da bo steklina v prihodnjih mesecih okužila še marsikatero žival, da obstaja nevarnost, da se iz gozdne spremeni v urbano in da je torej treba hitro ter učinkovito poskrbeti za njeno množično preprečeva
II jP.
Kako to storiti? Rekli bi, da kolikor je pojav dobro poznan, ni velikih dvomov, kaj storiti. Vprašanje pa je, kako ukrepati, da bodo posegi odgovornih zdravstvenih oblasti res učinkoviti in hitri. Zato se je Krajevna zdravstvena enota, ki .je že sprejela vrsto ukrepov na ravni živinozdravniških in higien-
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
(nniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiNiiiiuiiiifiiiMniiiiiiiiiimiiiiiiiMiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiin
Udeleženci vsedržavnega kongresa kronistov gostje našega dnevnika
PRIZIVNI PROCES ZARADI LEPLJENJA NALEPK
Amnestija za Gambassinija in šest somišljenikov LpT
Včerajšnji prizivni proces pred tržaškim kazenskim sodiščem proti bivšemu melonarskemu občinskemu odborniku Gianfrancu Gambassiniju in drugim šestim somišljenikom li-starskega prvaka zaradi kršitve zakona o volilni propagandi je trajal borih pet minut. Sodni zbor je sedmerico melonarjev oprostil zaradi amnestije potem, ko se je za tako rešitev izrekel sam zagovornik obtožencev. odv. Nardi.
Dogodek, ki je privedel melonar-sko druščino v sodne dvorane, se je pripetil v noči 6. junija 1980, ko jo je policijska izvidnica zalotila pri lepljenju belordečih nalepk z znakom in parolami LpT na cestni tlak na križišču Ul. Carducci z Ul. Battisti. Policisti (vodil jih je mare-šalo Scozzai) so legitimirali sedmero oseb in jih prijavili sodišču, ker so lepili propagandne nalepke izven
• Danes ob 20. uri se sestane milj-ski občinski svet. Dnevni red obsega vrsto točk, med drugim tudi večletni občinski načrt in proračun za leto 1982.
..........milimi.mi.mm.milil.mimmimmim...........
«BRIDKA» RAZSODBA TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA
Oprostili fašiste, ki so izzvali izgrede pred Študentskim domom
Prvostopenjski sodniki so štiri od sedmih obtožencev obsodili na 9 mesecev ječe
»Fašistični skrajneži ostanejo ne-kaznovati tudi, ko jih dobijo z rokami v kaši* — ta bridka ugotovitev zagovornika zasebne stranke, odv Battella, pove v bistvu vse o včerajšnjem prizivnem procesu proti skupini mladih neofašistov Obtožnica je 28-letnega pretepača I.ivia Laia, 24-letnega Paola Mo-rellija (sina deželnega svetovalca MSI), 23-letnega Dina Ruzziera, 25-letnega Silvana Antoniuttija, 25-letnega Roberta Cetina, 18-letnega Edoarda Scioliia in 25-letnega Ro berta Cappellina bremenila povzročitve telesnih poškodb, materialne škode in še nekaterih drugih prekrškov. ki naj bi jih zakrivili 8. novembra 1979 med fašistično provokacijo pred Študentskim domom potem ko se je le ta sprevrgla v nretep dveh demokratičnih študentov.
Prvostopenjski sodniki so 29. junija lani obsodili Laia, Morellija, Ruzziera in Antoniuttija zaradi povzročitve telesnih poškodb vsakega na 9 mesecev zapora, en mesec aresta in 50 tisoč lir globe, preostale tri pa oprostili zaradi no manjkanja dokazov (za Scioliia so upoštevali njegovo mladost). Včeraj je sodni zbor oprostil Morellija zaradi amnestije in (glede obtožbe uporabe predmetov, s katerimi naj bi napadel demokiatične štu dente) zaradi pomanjkanja dokazov vse ostale obtožence na je oprostil, »ker niso zakrivili de janja*.
Dogodek je svojčas zelo razburil tržaške demokratične kroge. Dne 8. novembra 1979 .je skupina kakih dvajsetih delno zamaskiranih fašistov prišla delit izzivalne letake pred Študentski dom. Demokratični
študent.je so jih skušali osamiti, fa šisti so jim odgovorili z metanjem kamenja, razbijanjem šip. dva študenta so na stopnišču pred menzo napadli in pretepli. Razbežali so se šele ob prihodu policije.
Organi javne varnosti so tri fašiste ujeli (Slugo, Valenčiča in Gre vatina), estale pa izsledili na ood lagi pričevanj številnih očividcev in fotografij o izgredih ki jih je bil Dosnel član fotokluba Arci.
Slugi, Valenčiču in Crevatinu so sodili točeno in jih na prizivni obravnavi oprostili. Po tisti razsod bi (11. novembra lani) je bito »pri čakovati* tudi oprostitev za včerajšnje obtožence. Pričakovanja so se. žal. izpolnila, kar pa seveda ni način za omejevanje skrajnodesničar ske protidemokratične dejavnosti, ki prav v teh dneh spet nevarno zastruplja ozračje v našem mestu.
prostora, ki je predviden za volilno propagando (8. junija 1980 so bite namreč na Tržaškem pokrajinske volitve).
Na prvostopenjski obravnavi je pretor Reinotti obsodil Gambassinija, njegovo ženo Lori Negrini, 48-letnega Daria Olia, njegovo 43-letno ženo Floro Di Manzano, 47-letno Emilio Riavini Cavazzoni, 50-letno Benedetto Bombacigno Nordio in 49-letnega Argea Sanzina pogojno na 20 dni pripora in na 200 tisoč lir globe. Včeraj so jih, kot rečeno, o-prostili zaradi amnestije.
Kmalu seznam občin ki bodo morale pripravili večletne načrte
Deželna komisija, ki je bila u-stanovljena z namenom, da bi pripravila deželne odtoke za izbiro tistih občin, ki bodo morale izdelati večletne izvršilne načrte o trenutno veljavnih urbanističnih instrumentih, bo kmalu zaključila delo. Pred koncem aprila bo namreč izdelan odlok s seznamom omenjenih občin, še posebej pa onih, ki jih označuje posebna dinamika v urbanistični in gradbeniški transformaciji. Te občine, poleg onih, ki imajo več kot tisoč prebivalcev, bodo morate namreč izdelati večletne izvršilne načrte; v ta namen deželna komisija proučuje rezultate lanskega popisa.
• Drevi ob 20. uri bo zasedal zgo-niški občinski svet, ki bo med drugim razpravljal in odobril proračun za finančno leto 1982.
• V vojašnici Ducu D'Aosta pri Sv. Ivanu bo danes priseglo zvestobo 509 gojencev šole javne varnosti in 300 pomožnih agentov drugega tečaja. Slovesnosti prisege, ki ji bo načeloval poveljnik polk. Franco Greco, bo poleg številnih predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti prisostvoval tudi vladni komisar prefekt dr. Marrosu.
• Tržačan Paolo de Gavardo, predsednik upravne komisije prevoznega podjetja ACT v Trstu, je bil imenovan v upravni svet vsedržavne prevozne zveze Federtrasporti.
V	teh dneh se, kot znano, odvija v našem mestu vsedržavni kongres Zveze italijanskih kronistov. Sinoči so bili udeleženci kongresa gostje našega dnevnika. Ob tej priložnosti so si ogledali Kraško hišo v Rep-nu ter Bubničevo dvorano, kjer je delegacija kronistov z vsedržavnim predsednikom Pierom Passettijem na čelu položila cvetje pred Bubničevo podobo ter s tem počastila njegov spomin.
V	restavraciji Volnik, kjer je bito družabno srečanje, je goste iz vseh krajev Italije pozdravil glavni urednik našega dnevnika Jože Koren ter jim orisal zgodovino dnevnika do današnjih dni. Goste je pozdravil tudi dr Vito Svetina, ravnatelj Tržaške kreditne banke, ki je srečanje omogočila, o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pa jim je obširneje spregovoril ored-sednik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Boris Race.
V	imenu gostov se .je za topel in tovariški sprejem zahvalil predsednik vsedržavnega združenja kronistov Italije Piero Passetti. ki je podčrtal prijateljske odnose med člani Združenja kronistov in slovenskimi časnikarji v Italiji, ki izvirajo še iz časov podelitve na grade »Kronistovo življenje* Albinu Bubniču, obenem pa je tudi zagotovil, da bodo kronisti italijanskih dnevnikov obogateni z boljšim poznavanjem problemov slovenske manjšine v Italiji, za te probleme bolj zavzeti. Predstavnik našega dnevnika .je predsedniku Passettiju podaril v spomin kolekcijo izdaj Založništva tržaškega tiska.
Enajsti kongres vsedržavne zveze italijanskih kronistov se je včeraj zjutraj nadaljeval v hotelu Evropa s poročilom predsednika Piera Passettija. To pomembno zasedanje časnikarjev, ki se neposredno ukvarjajo s krajevno stvarnostjo sovpada z zelo delikatno fazo v sindikalnem boju novinarjev, tudi s trenutkom, ko ta stroka stvarno in resno razmišlja o dejanski vlogi novinarja.
Prav tem perečim problemom je predsednik Passetti posvetil največ pozornosti in ob tem poudaril, da je enotnost novinarjev v sindikalnem boju za obnovitev delovne pogodbe največje jamstvo, da bodo pogajanja z založniki obrodila zaželene uspehe. V predsedniškem poročilu in v razpravi, ki je temu sledila, je bila poudarjena potreba po celovitem ovrednotenju vloge kronistov v svetu informacije, ki kot prikazujejo zadnji zaskrbljujoči primeri, prevečkrat na lastni koži plačujejo za napake drugih, oziroma za nepopolnost italijanskega zakonika. V ta namen je kongres včeraj ostro obsodil ponedeljkovo aretacijo kolega rimskega dnevnika La Repubbli-
ca Viloresija, ki ni hotel izdati virov svojih informacij v zvezi z neko preiskavo o terorizmu. Že na včerajšnjem zasedanju kongresa, ki se bo zaključil v soboto z izvolitvijo novih vodilnih organov združenja, so torej prišla jasno na dan pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo pri opravljanju poklica ne samo kronisti, ampak tudi vsi novinarji. V mislih imamo problematiko uvajanja novih tehnologij, preiskovalno tajnost, vprašanje hierarhičnih odnosov znotraj posameznih uredništev in ne nazadnje samouresničevanje načela svobode in objektivnosti informacije.
Huda prometna nesreča
sinoči pri Božjem polju
Na pokrajinski cesti, ki pelje s Proseka proti Križu, se je sinoči malo pred 20. uro pripetila prometna nesreče, v kateri se je hudo ranila 19-letna prodajalka Bruna Robessa iz Naselja S. Mauro 197, njena sopotnica, 54-letna Ernesta Grison por. Russo iz Sesljana 55/b. pa je utrpela udarce v glavo in zlom obeh nog. Obe so sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Grisonova naj bi ozdravela v 40 dneh, zdravstveno stanje Robessove pa .je zaskrbljujoče, saj si je prebila nosne in čelne kosti, zadobila je tudi globoke rane na obrazu in zlom zapestja. Zdravniki so si zanjo pridržali prognozo.
Do nesreče je kot rečeno prišlo okrog 20. ure, ko je Rubessova s svojim renaultom vozila proti Kri žu, a so jo na Božjem polju, v višini lekarne, popolnoma oslepele dolge luči nasproti vozečega avtomobila Vedno po izjavah Russove, .je voznica zato izgubila nadzorstvo nad vozilom, ki je zapeljalo na levo stran cestišča, nato pa s silo treščilo v obcestno drevo.
skih služb (brezplačno cepljenje psov, deratizacija itd.) odločila tudi za večjo in kapilarnejšo informacijo prebivalstva. V ta okvir spadata predavanji, ki ju .je priredila v sodelovanju s šolskim skrbništvom za vse učno osebje in sploh za vsakogar, ki bi rad imel podrobnejše podatke o tej bolezni.
V dvorani tržaške bolnice v Ul. Stuparich 1 (II. nadstropje) je bito včeraj predavanje strokovnjakov v italijanščini, danes pa bosta živi-nozdravnika Kralj in Simunič spregovorila slovenskim poslušalcem, zlasti šolnikom v slovenščini Ker stekle živali (lisice, srne, konji, koze. ovce, gamsi, krave, psi) spremenijo svoje navade in se radi približajo človeku; obstaja nevarnost, da se jim nevedni otroci zaupljivo približajo in se pri tem okužijo. Zato je izredno pomembno, da se učitelji in profesorji dobro seznanijo s temi nevarnostmi in da naš« otroke — brez panike, ampak strokovno — o tem poučijo. Sestanek .je torej ob 17. uri v dvorani glavne bolnice, Ul. Stuparich 1.
V PETEK IN V SOBOTO
Komisija za prevoze pri poslanski zbornici na obisku v F-JK
V	petek in v soboto se bo v naši deželi mudila komisija za prevoze pri poslanski zbornici; vodil jo bo predsednik posl. Bernardi, sestala pa se bo z deželnimi in krajevnimi predstavniki in s strokovnjaki tega sektorja ter z vodilnim osebjem u-stanove državnih železnic in družbe Autostrade. V petek dopoldne se bodo člani komisije v Trstu sestali s predsednikom deželnega odbora Co-mellijem in še z drugimi predstavniki deželne vlade, s katerimi bodo proučili vprašanja, ki so povezana s prometnimi infrastrukturami, z razvojem in z mednarodno vlogo F-JK. Srečanja se bodo udeležili tudi parlamentarci iz naše dežel.
Člani komisije se bodo nato podali na sedež pristaniške ustanove, kjer se bodo srečali s predsednikom ustanove Zanettijem in drugimi upravitelji tržaške luke.
V	popoldanskih urah pa se bodo na sedežu trgovinske zbornice udeležili okrqg,te mize o problematiki vprometa iti prevozov, pri kateri bo-
do. sodčlflV?Ji, tudi izvedenci in operaterji’‘s' ‘Koroške, Bavarske in iz Grčije, v soboto si bodo poslanci ogledali avtocesto Videm - Trbiž.
Poziv nabrežinske občine za prostovoljno gasilsko službo
Kot smo že poročali, je devinsko -nabrežinski občinski svet na začetku letošnjega leta sprejel sklep o u-stanovitvi prostovoljne gasilske službe v občini, ki naj bi pač skrbela v prvi vrsti za preprečevanje gozdnih požarov in zaščito naravnega bogastva v tem predelu tržaškega ozemlja. V ta namen je devinsko -nabrežniska občinska uprava izdala uraden poziv vsem občanom, ki so dopolnili šestnajsto leto starosti, da se prijavijo k tej pomembni in potrebni službi. Poziv je naslovljen tudi na športna in kulturna društva v občini. Vsi, ki jih ta prostovoljna služba zanima, naj se osebno zglasijo na tajništvu županstva.
Bolgara pripotovala pod streho vagona od Dunaja do Trsta
Policija tržaške železniške postaje je včeraj »odkrila* v enem od vagonov mednarodnega vlaka Dunaj - Rim dva bolgarska državljana, 22-letnega Joana Popa in 45-let-nega Joana Marcuta, ki sta se skrivaj pritihotapila v Italijo. Policijski agenti so ju našli v praznem prostoru med streho kupeja in streho vagona. Vse kaže, da sta Bolgara, ki sta že zaprosila za politično zavetišče, prevozi’a v tistem položaju vso pot od Dunaja do Trsta.
Ob bridki izgubi članice FRANCKE SEDMAK
izreka sorodnikom KD Vesna.
iskreno sožalje
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona in sestra
ANICA CAHARIJA vd. PERIC
Pogreb drage pokojnice bo jutri, le v Tržiču v cerkev v Slivnem.
1. aprila, ob 14.30 iz kape-
Žalujočl: sinovi Zdravko, Iztok in Egon, hčerka Delka, neveste. Božena, Silvana In Ada, zet Pavlo, vnuki Klavdija, Elvis, Jasna, Silvano in Suzi, sestri Matka in Vida ter drugo sorodstvo
Slivno, Nabrežina, 31. marca 1982
GORIŠKI DNEVNIK
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
NOVA MEDNARODNA INFORMACIJSKA UREDITEV V SVETU
ki bo danes, 31. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Predaval bo dr. Tomo Martelanc univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
ravnatelj Narodne in
m
SLOVENSKO ,5 STALNO jmg GLEDALIŠČE ^ V TRSTU
IVAN MRAK
PROCES
himnična trilogija
Danes, 31. marca, ob 19.30 v cerkvi v Barkovljah.
* * *
. EDUARDO DE FILIPPO
DOLGONOGE LAŽI
Jutri, 1. aprila, ob 17. uri abonma RED I
V petek, 2. aprila, ob 17. uri abonma RED J.
KD LIPA
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 31. marca, v Bazoviškem domu v prvem sklicanju ob 20. in v drugem sklicanju ob 20.30.
Dnevni red: 1. izvolitev de-' 'ovnega predsedstva; 2. predsedniško poročilo: 3.. tajniško poročilo: 4. blagajniško poročilo; 5. razrešnica; 6. volitve; 7. razno.
rJ vi	vabi svoje člane
/_	\	in	simpatizerje	jutri,
/SPDTj	1.	aprila,
jSSglgSa	na	predvajanje	filma
LA ČARNI A TACE
ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri. Film bo predstavil Sergio De Infanti iz Ravascletta, prisoten pa bo tudi režiser Dante Spinotti.
Vabljeni !
Gledališča
ROSSETTl
Danes ob 20.30 bo hrvaško narodno gledališče Drama iz Zagreba predstavilo delo Marina Držiča «Dundo Maroje*. Za abonente 50 odst. popusta. Veljavni so odrezki sezone 1981/82, ki niso bili izkoriščeni. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Jutri, ob 20. uri (red B/C) četrta predstava opere D. Cimarose «11 matrimonio segreto* (Tajna poroka). Dirigent Massimo di Bernart, režija Antonello Madau Diaz.
* » •
V četrtek ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost poljski skladatelj Wiaroslaw Sandelevvski predstavil občinstvu opero Stanislawa Moniuszka «Halka». ki bo na sporedu v petek ob 20. uri (red A/B).
Kino
ZADRUGA NAŠ KRAS
vabi na odprtje
?
•nie
spominske razstave dr. Roberta Hlavatyja
ki bo v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v Kraški galeriji v Repnu.
KD France Prešeren iz Bo-
ljunca obvešča, da nocojšnje predavanje o globalni zakonski zaščiti odpade zaradi tehničnih razlogov.
I4 Čestitke
Včeraj, 30. marca, je praznovala rojstni dan TILKA PEČAR iz Sežane, še mrogo zdravih in zadovoljnih let ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Naš DEV AN praznuje danes svojo 15. pomlad. Veliko sreče in zado-vo'jstva mu iz srca , želijo mama, tata, sestra Jadranka in nonoti.
Razstave
V	galeriji «Cartesius» je razstava škotskega slikarja Alistaira Cravv-forda. Razstava bo odprta še jutri.
V	galeriji «Corsia Stadion« je razstava slikarja Claudia Morettija. Razstava bo odprta še jutri.
V	palači Costanzi kolektivna fotografska razstava «Fotografija v Trstu danes«. Razstava bo odprta do 4. aprila.
Izleti
Združenji Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 12. a-prila v Nadiško dolino. Kosilo v Kobaridu. Povratek preko Soške doline. Odhod ob 8. uri izpred sedeža dežele - Oberdankov trg. Cena izleta 17.000 lir. Vpisovanje jutri. 1. in 2 aprila od 17 do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, telefon 64459 ali 732858.
KD Vesna priredi v nedeljo, 18. aprila, enodnevni avtobusni izlet v Celje (na grob slikarja Alberta Sirka) in v Kumrovec (ogled rojstne hiše tov. Tita). Cena izleta - vključena je vožnja in kosilo 21 000 lir. Vpisuje odbornica Sandra Gruden vsak večer od 20.'do 21. ure v baru doma A. Sirk v Križu.
Mladinski odbor SKGZ in njegove članice iz Trsta, Gorice in Benečije priredijo 10., 11. in 12 aprila velikonočni izlet na Koroško. Cena 60.000 lir. Vpisovanje in informacije na sedežih SKGZ v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20 - telefon 744249 in v Gorici. Ul. Malta 2 • telefon 84644.
Ariston 17.00 - 18.40 - 20.20 - 22.00 «La festa perduta*. Režija Pier Giuseppe Murgia. F. Bentivoglio, S. Raffi.
Ritz 18.00 «Taps — Squilli di ri-volta*.
Eden 17.00 «Eccezzziunale veramen-te».
Grattacielo 16.30—22.15 cBorotalco«. E. Giorgi in Carlo Verdone.
Fenice 16.00 «11 tempo delle tnele*
Nazionale 16.30 «La calda piazza del sesso«. Prepovedan, mladini pod 18. letom.
Cristallo 17.00 «La časa stregata*. Renato Pozzetto.
Aurora 16.30 «11 killer della notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 17.00—21.30 «La morte in diretta«. R. Schneider. Barvni film.	;;\
Filodrammatico 15 00 «Piaceri par-ticolari di una donna di classe*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Canitol 17.00 «Elephant man*.
Vittorio Veneto 16.00—21.30 «L’in-ferno di cristallo«. Paul Newman, Steve McQueen
Mignon 16.30 «Sulle orme di Bruce Lee — Le furie limane del kung-fu». Barvni film.
Radio 14.30 «1 racconti immorali di Manrela*. Pvepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 18.00 «Lenny». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Včeraj-danes
' Danes; -SREDA, 3ir&iarca
BOGOMILA
Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.31 — Dolžina dneva 12.44 — Luna vzide ob 10.53 in zatone ob 1.38.
Jutri, ČETRTEK, 1. aprila
HUGON
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 9.1 stopinje, ob 18. uri 9,2 stopinje, zračni tlak 996,4 mb pada, veter vzhodnik-seve-rovzhodnik 18 km na uro s posameznimi sunki do 40 km na uro, vlaga 80-odstotna, padlo je 10,4 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Umari, Pasquale Palmisano. Aliče Degras-si, Eriča Dudine, Pamela Saraci-no, Valentina Bassanese, Barbara Verzegnassi.
UMRLI SO: 72-letni Giuseppe Re-ner, 89-letna Giovanna Grubic vd. Apollonio, 73-letna Luigia Monticel-li vd. Casati, 76-letni Tullio Bruni, 72-letni Giovanni Distefano, 54-let-ni Giovanni Basili, 94-letna Filome-na Antonaz vd. Muraro, 79-letna Vittoria Luzzatto, 62-letni Giovanni Cortese, 48-letni Giuseppe Zanin, 75-letna Caterina Venturini vd. Dolce. 75-letni Carlo Gerzelj, 77-letni Giuseppe Perini, 87-letna Teresa Iarnsek. 4-letni Fabrizio Chicco, 62-letna Bruna Sculz vd. Barbiani, 81-letna Vittoria Plisco vd. Erman, 58-letni Tullio Boglich, 74-letna Lu-cia Pompilio vd. Massari, 67-Ietna Adele Pipan, 69-letna Bruna Picci-ni por. Gentili.
SKLEPI GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Soglasno sprejeta podražitev tarif za celo vrsto občinskih storitev
Vei denarja za vrtce, domove za starčke, pogrebe, uporabo avditorija - Soglasno sprejeta resolucija proti furlanizaciji rotacijskega sklada (FRIE)
PORABILI BODO V TA NAMEN NEKAJ ŠTO MILIJONOV LIR
Po šestdesetih letih bo goriška občina resno pristopila k preureditvi tržnice
Prodajalke so se večkrat pritoževale, da je pihalu burja ter da jih je pri delu motil tudi dež
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Corso Italia 14. Ul. Giulia 14, Erta S Anna 10. Strada per Lon-gera 172. Nabrežina in Boljunec. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. Nabrežina in Boljunec.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4. Trg Libertb 6, Nabrežina in Boljunec.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68441
' LEKAHNF V OKOLICI
Boliunec: tel. 22H 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek, tel. 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197: Zavije-tel 213137: Milje: tel. 271 124
11. aprila — VELIKA NOC
VELIKONOČNA VOŠČILA ZA OB1AVO
V PRIMORSKEM DNEVNIKU
sprejema oglasni oddelek ZTT - tel. 79-46-72 - Int. 37
do vključno 2. aprila 1982
skih vrtcih, pa čeprav so tu tarife povečali lanskega 1. septembra. Za vrtec s celodnevno oskrbo bo nova tarifa 27.600 lir, za vrtec v katerem so otroci do pol treh pa 24 tisoč lir.
Višje bodo tudi tarife za zakol živine v mestni klavnici. 6.000 lir bo občinska pristojbina za zakol večje živali, 1.200 pa za zakol majhne Živah.
Uvedena je bila tudi nova pristo/ bina za odvažanje odplak iz greznic. Za vsako cisterno bo treba plačati 30.000 lir. To velja tako za tiste občane, ki bivajo v krajih, kjer je speljana kanalizacija, kot za tiste, ki živijo v krajih kjer kanalizacije ni. Slednji teh pristojbin ne bodo plačali, če bodo uporabljali odplake za namakanje vrtov.
Precej negodovanja je v Gorici vzbudila vest, da nameravajo odvzeti kompetencam goriške in tržaške hranilnice sredstva namenjena za finansiranje industrijskih in drugih podjetij, ki se stekajo v zavod za rotacijski sklad FRIE. Do časov pred potresom, so s tem denarjem finansirali zgolj pobude v goriški in tržaški pokrajini. Takrat je zavodu država dala precej novega denarja in pričeli so finansirati tudi popotresno obnovo v Furlaniji. Ta denar se je že začel stekati nazaj v blagajno FRIE. Videmčani in Porde-nončani pa si prizadevajo, da bi ta denar ostal na njihovem območju in so zato predlagali, da bi prešla uprava sredstev FRIE od hranilnic na bančni zavod Mediocredito v Vidmu. Po prvem enostavnem predlogu pa je prišlo v Rim. v ožjem odboru parlamenta, kjer preučujejo zakon o nadaljnji popotresni obnovi; do spreminjevalnega predloga. Zavodu Mediocredito naj bi dali le sredstva, ki so bila potrebna v Furlaniji, t.j. sredstva popotresne obnove. FRTE naj bi še vnaprej skrbel za finansiranje pobud na Goriškem in Tržaškem.
To pa ne zadovoljuje Goričanov. Na ponedeljkovi seji je župan Sca-rano poročal, o tem vprašanju in predlagal sestavo protestne resolucije. Z niim so soglašali tValtritsch (PSI), Mer m olj a (KPI), Bianconi fPSDD, Bratuž (SSk). Fomasir (PLT), Brunello (PSI). Obit in Lear-di (KD). Vsi so poudarili nevarnost, ki preti goriškemu gospodarstvu, predlagali pa so tudi takojš-
ZVFZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi na revijo
PRIMORSKA POJE
ki bo v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v goriškem avditoriju.
Nastopijo: moški zbor A. Paglavec iz Podgore; moški zbor P. Jereb iz Cerkna; moški zbor Kras iz Opatjega sela; mešani zbor Svoboda iz Renč; mešani zbor Slavec iz Ricmanj; moški zbor Svoboda iz Anhovega; mešani zbor Primorec iz Trebč; mešani zbor Topničar s Trnovega; 'Učiteljski ženski zbor iz Tolmina; moški zbor I. Gruden iz Nabrežine; moški zbor Fantje treh vasi iz Bilj, Mirna in O-rehovlja.
nji sestanek s predsednikom deželne vlade in tudi s potrebo, da se podrobneje preuči celotno vprašanje, kajti ne smemo se vdajati samo trenutnim izrazom negodovanja. Načelniki skupin so potem na ločenem sestanku pripravili osnutek resolucije, v kateri je izražena zahteva, da se prekine nadaljnja razprava v parlamentu in da pride do soočanja s parlamentarci in z deželno upravo. Resolucija je bila potem sprejeta soglasno.
Poletni urnik tudi v brivnicah
Tudi frizerji so, z uvedbo poletnega časa, nekoliko prilagodili urnik poslovanja. Od tega tedna dalje so njihove delavnice odprte od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19.30, in sicer od torka do petka ter ob sobotah od 8. do 17. ure neprekinjeno.
Od prihodnjega 1. maja bomo v Gorici za približno dvajset odstotkov več kot dosedaj plačevali nekatere storitve, kot so dnevna oskrba v domu v Ločniku, oskrba v vrtcih, pogrebe, itd. Gre za dvajsetodstotno podražitev vseh občinskih storitev, ki je predvidena v odredbi rimske vlade in namenjena vsem občinam. Zaradi splošne krize ne bo državna uprava krila narasbh potreb občin, pa čeprav gre za navadno inflacijo. Goriški občinski svet je paket podražitev sprejel soglasno na ponedeljkovi seji. Istega dne se je sestal tudi občinski svet v Tržiču. Tu pa so dvajsetodstotno povečanje tarif za storitve odobrili le komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci, proti so bili misov-ci in demokristjani. V številnih občinah so v teh dneh podobne seje, saj je treba poviške odobriti do konca marca.
V Gorici ni prišlo do poviškov vseh javnih storitev, kajti za nekatere so poskrbeli že ob koncu prejšnjega leta, ne da bi čakali na odlok vlade. Prav tako ni prišlo do poviška storitev za odnašanje smeti. V začetku lanskega leta je namreč prišlo do precejšnjega porasta tarif in ker šo na občini poskrbeli za racionalizacijo službe ne bodo letos potrebovali poviškov. Kar se drugih tarif tiče, je treba povedati, da gre v marsikaterem primeru za tarife, ki so bile stare že več let. Na županstvu pripravljajo tudi povišek stroškov za obvezne preglede strokovnjakov tehničnega urada na gradbiščih. Sedanje tarife so iz leta 1957, torej povsem neustrezne sedanjim stroškom.
Mesečna oskrbovalnica v domu za starčke «Culot» je porasla od prejšnjih 300.000 na 400.000 lir. Seveda bodo kot doslej upoštevali tudi primere ljudi z manj sredstvi, obdržali največ 80 odst. pokojnine in v vsakem slučaju pustili posamezniku
30.000	lir. V zavodu «Lenassi» ; odslej oskrbovalnina 450,000 lir. Družine z manj kot 5 miiijoni dohodka bodo popolnoma oproščene, pri drugih pa bo stopnja oskrbovalnine postopna. V socialni skupini Comuni-ta pa je oskrbovalnina 900.000 lir mesečno.
Stroški za uporabo avditorija bodo' za dvajset odstotkov višji. Za koncert ali predvajanje bo-treba plačati 150.000 lir (socialna tarifa je 72 tisoč lir), zeriiJBJpoldansko uporabo dvbrahg za kpbgrese in podobne prireditve 240(000 lir (120.000), za celodnevno uporabo 420.000 lir (120 tisoč) za uporabo razstavne dvorane 25.200 Ur (12.000).
Zviša se tudi oskrbovalnina za starčke na domu. Tarif je precej, o-menimo tu, da bo kosilo stalo od
1.000	Ur (za tiste ki imajo mesečni dohodek do 230.000 Ur) do 3.500 (za tiste, ki imajo dohodek višji od
400.000	Ur).
Povečajo se tarife za pogrebne in pokopališke storitve. Te so bile stare šest let. Za robni grob ob glavni pokopališki poti bo treba za dobo 30 let odšteti 399.000 Ur, za robni grob ob stranskih poteh pa 195.000 lir (gre v obeh primerih za 30-od-stotno podražitev). Za petdeset odstotkov se poveča strošek za pogrebe :	odslej bo treba plačati
37.500 Ur.
Več bo treba plačati tudi v občin-
1111H MII H Hill MIMI II HUM Hlinil lil Hlinil n iiiimimilliimn Hlinil IH lil n i milil Hilli MIH mn Hliniti Hlinil lil mm ni MIMI Ml Hlinili II Ml llltllllll II umili II Ml II llllttllllll
GORIŠKA RAZPRAVA O NAŠEM GLEDALIŠČU
Svojčas smo že pisali, da namerava goriška občinska uprava resno pristopiti k modernizaciji pokritega zelenjadnega trga. Stavba ima že pribUžno šestdeset let, zob časa jo je načel, vrh Vsega pa so bile potrebe v. dvajsetih letih drugačne od sedanjih. Prodajalke zelenjave so se večkrat hudovale, še zlasti v zimskih mesecih, da je na trgu mraz, da vanj dežuje, itd. Občina je nekajkrat izvedela malenkostna popravila, a vse to ni zadoščalo.
Sedaj sta arhitekta Riavis in Scandellari izdelala načrt za popolno preureditev pokritega trga. V ta namen bo občinska uprava porabila nekaj sto miUjonov Ur.
Nespremenjen bo ostal osrednji del tržnice, ld zajema 880 kvadratnih metrov. Prodajni pulti zavzemajo 464 kv. m. Prav tako bodo ostale nespremenjene trgovine na Verdijevem korzo in Ulico Oberdan. Teh je 17, vsaka ima 21,60 kv. m. prostornine. V nekaterih primerih so združiU
lini (i> inimii t im m iiiiii iiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniuii iiitmi lit n m im ti mi ti Hlinili m milim k mi
Grafike in knjižne novosti drevi v Kulturnem domu
Odkar je bil Kulturni dom odprt v lanskem novembru je bilo v njem že precej umetniških razstav. Drevi bosta v Kulturnem domu dve istočasni prireditvi, ki se bosta koristno dopolnili. Najprej bodo v preddverju odprli razstavo skupine žLaboratorio 7« v kateri sodelujejo grafiki iz Gorice in Nove Gorice. Skupina je izdala mapo svojih grafik. Predstavili so jo doslej v Pas-sarianu in v Benetkah. Za Kulturni dom pomeni ta predstavitev z razstavo vred prijetno obogatitev. Kaže nam ustaljene grafike in tudi take umetnike, ki so se grafiki približali šele v zadnjem času. Razstavljena bodo dela S. Al-tierija, I. Doliacha, F. Duga. G. Vaivassorija, L. Bratuša, P. Medveščka.
Po otvoritvi razstave bo v mali dvorani predstavitev treh publikacij. ki so izšle v zadnjem času v Novi Gorici in v Ljubljani. Predstavili jih bodo sodelavci Goriškega muzeja v Kromberku. Nelida Nemec 'bo predstavila zadnjo številko «Goriškega letnika*, Marko Vuk vodnika po goriškem Travniku, ki ga je napisala prof. Verena Koršič in o katerem smo obširneje pisali včeraj, Naško Križnar pa vodiča po Vipavi.
nostne skupnosti v ItaUji, oziroma o sedanji protislovenski gonji na raznih tržaških in goriških itaUjan-skih višjih srednjih šolah. Mladi so ob tej priUki, posebno pa dijaki, obrazložili sedanje trenutno stanje na samih goriških itaUjanskih šolah ter predlagali možnosti, da se ita-Ujanske dijake podrobneje seznani z zahtevami slovenske narodnostne skupnosti v ItaUji. Poleg tega so mladi obeh organizacij, v sami diskusiji, ki je bila zelo bogata in zanimiva, poudariU potrebo, da se prijateljsko sožitje med tu živečima narodoma ne skali, ampak da se še v večji meri utrdi v prid celotnega prebivalstva tega narodnostno mešanega področja.
dva prostora in pridobiU večjo trgovino.
Spremenili pa bodo prostor kjer prodajajo cvetje, tako da bodo pridobili dva nova prodajna pulta. Pre-urediU bodo sedanje sanitarne naprave. Stanovanje hišnika in pisat-no bodo preuredili tako, da bodo iz njih pridobiU štiri nove trgovine. Prenovili bodo tudi ribarnico in s tem v zvezi tudi podzemna hladilna skladišča.
Vso stavbo bodo prekrili s steklenimi stenami. Tako ne bo več nevšečnosti, ki smo jih omenili v začetku članka. Na tržnici bodo tudi uredili napravo za zračno hlajenje, tako da ne bi zaprtost prostora škodovala sadju in zelenjavi.
Iz delovanja rajonskih svetov
Jutri, v četrtek, 1. aprila se bo sestal rajonski svet v Podgori. Seja bo ob 20.30 v prostorih telovadnice pri Madonini. V petek, ob 18. uri pa je napovedana seja rajonskega sveta v Štandrežu. Na dnevnem redu obeh skupščin je razprava o okvirnih sklepih goriškega občinskega sveta glede pristojnosti svetov ter o vzgoji in oskrbi mladoletnikov. V štandrežu bodo razpravljali tudi o vprašanjih v zvezi z ureditvijo prometa po Mihaelovi uUci.
Nerazumevanje med vodstvom in uslužbenci goriške hranilnice
Med vodstvom goriške hranilnice in uslužbenci je že spet prišlo do nerazumevanja. Tako je mogoče razbrati iz daljšega tiskovnega poročila, ki nam ga je dostavil sindikalni svet. Slednji je predlagal, naj
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiniiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiii
Nastop mladih solistov pod taktirko Antona Nanuta
Mladi za mirno sožitje Slovencev in Italijanov
V ponedeljek zvečer so se na sedežu Mladinskega krožka v Gorici zbraU, v okviru mladinskega permanentnega seminarja, člani dveh mladinskih mestnih organizacij: Mladinskega krožka ter Slovenskega mladinskega rekreativnega krožka (SMRZKK). Na skupnem sestanku so mladi, v veUki večini dijaki in študenti, razpravljaU o trenutnem vprašanju slovenske narod-
Zanimanje za gledališko dejavnost raste treba je uskladiti želje z možnostmi
Zanimanje za gledališke predstave je letos večje kot lani, kar je razvidno iz obiska predstav. Nedeljska popoldanska predstava je še v preizkusni fazi. Slovensko stalno gledališče st bo vnaprej še bolj kot dosedaj prizadevalo nastopati na goriškem podeželju, tudi v obrobnih krajih, kjer je le malo slovenskih prireditev. V teku so prizadevanja, da bi lahko letos pripravili poletno sezono in da bi s temi prire ditvami nastopali na podeželju, ob priliki poletnih praznikov.
Ta in še druga vprašanja so bila predmet zanimive razprave o vlogi in delovanju Slovenskega stalnega gledališča, ki je bil v ponede Ijek zvečer t Gorici. Razprava je sledila podobni v Trstu m čeprav je prišlo na goriško srečanje razmeroma malo ljudi (najbrž tudi zaradi ne prav primerne ure) sta predsednik upravnega sveta SSG Bogo Samsa in ravnatelj gledališke hiše Miroslav Košuta dobila precej koristnih predlogov, ki jih bo vodstvo gledališča skušalo uskladiti z zmogljivostmi našega zamejskega gledališča.
Gledališče je namenjeno vsej zamejski skupnosti, je uvodoma na glasil predsednik Samsa. Ravnati pa se je treba po pravilih, ki jih našemu gledališču, kot vsem drugim stainim gledališčem v državi, določa pristojno ministrstvo. Zato it treba imeti letno določeno število predstav, v ansamblu mora biti določeno število igralcev, datumi sezone so uokinrjeni. Ker je v naši zamejski skupnosti več pogledov na umetniško dogajanje je treba ustreči vsem, v ozračju strpnosti in dogovarjanja. Samo tako bo SSG lahko povečalo število obiskovalcev. Samsa je tudi pohvalil sodelovanje
s kultumo-prosvetnifna zvezama v Gorici, dejal je tudi, da je odprtje Kulturnega doma prineslo nove možnosti za udejstvovanje in dejal tudi, da je danes goriški oder najbolj primeren za igro od vseh drugih v zamejstvu. SSG pa gre v smeri izkoriščanja vseh možnih prostorov za svoje nastope.
Ravnatelj Košuta je omenil, da so na tržaški razpravi dobili veliko koristnih sugestij za nadaljnje delo. Repertoar SSG je sestavljen na pod lagi obveznega števila igralcev in predstav ter sredstev, ki so gleda lišču na razpolago. V vsaki sezoni je prisotno slovensko in italijansko delo. SSG opravlja tako vlogo mostu in posrednika kulture na tem območju. Gledališče skrbi za mlade gledalce, čeprav so težave s teksti, ki jih je očitno premalo. Z Mrakovim Procesom je SSG dobilo na razpolaga nekaj novih prostorov in sicer cerkve. Z igro Dacie Maraim so na Dunaju dosegli izjemen u-speh. Letos bo gledališče nastopilo tudi v Milanu. Košuta je pohvalil tudi obiskovalce gledališke šole v Gorici, saj je njih kvaliteta presenetljiva.
V razpravo so segli Kazimir Humar, Silva Di Dio, Milko Rener, Ivan Bratina. Pahorjeva, Rudi Pavšič, Edmund Košuta, Marko VVal-tritsch, Igor Komel. Izrečene so bile pohvalne pa tudi kritične be sede. Gledališče naj bi dajalo na oder tudj manj zahtevna, bolj ljudska dela in naj bi v sestavi repertoarja upoštevalo tudi manj znane slovenske pretekle avtorje. Gogo Ijeva Ženitev je bila kvalitetna in v njej je bila odkrita marsikatera odlika igralcev. Izvenabonmajske predstave so za goriško publiko ne-
kak tabu, kajti publika jih zanemarja. Treba je poskrbeti za red-nejše predstave, sicer je publika nejevoljna. Gledališče je treba decentralizirati in ne prepustiti nastopov na podeželju spontani pobudi posameznih društev. Nekateri menijo. da je treba najti več stika z gledališčem v Novi Gorici. Poletne prireditve, s katerimi je že v preteklosti nastopalo SSG, bi bile dobrodošle. Skrbeti bo treba za večjo popularizacijo nedeljskih popoldanskih, predstav in tudi ponovno vzpostaviti stik z gimnazijo v Novi Gorici. Zakaj ne bi prišlo do mladinskega. dijaškega abonmaja, tudi za goriško mladino? Hvaležno so zlasti na šolah sprejeti nastopi gledaliških igralcev z raznimi monologi.
Vsem vprašanjem sta predsednik Samsa in ravnatelj Košuta odgovorila. V nekaj primerih sta pojasnila, kako stoji stvar in tako so z vsemi prisotnimi tudi tisti, ki so segli v razpravo, izvedeli, da so bili napak informirani. Pojasnila sta tudi težave, s katerimi se v tem ali drugem primeru sooča gledališka hiša. Skrbno pa sta zabeležila vse in obljubila, da bosta predloge in nasvete predložila v razpravo upravnemu svetu in umetniškemu vodstvu gledališča.

Naša letošnja koncertna sezona se na žalost bliža svojemu koncu. Če sicer tu izražamo obžalovanje, moramo pa na drugi strani z velikim veseljem podčrtati zelo pozitivne plati te, kot tudi prejšnjih sezon, saj mm s svojimi razmlikimi koncerti predstavljajo visoke dosežke naše glasbene ustvarjalnosti in obenem seznanjajo mšo publiko z deli slovenske glasbene zakladnice.
V to umetniško izbiro in kulturno politiko gotovo sodi tudi mstop orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane, ki je zadnjo soboto. 27. marca, mstopil v goriškem Kulturnem domu. S tem petim koncertom se torej mša sezom, ki jo skupno prirejajo Glasbena matica, ZSKP in ZSKD, bliža koncu. S tem večerom pa je za letošnji program tudi končan *instrumentalni» del, saj bo prihodnji in zadnji koncert zborovski.
Program sobotnega večera je obsegal tri dela. Na sporedu so bili Marij Kogoj, V/olfgang Amadeus Mozart ter Johannes Brahms. To kaže na sicer zelo raznoliko in heterogeno sliko koncertnega večera, kar sicer samo po sebi ne moti; obratno, daje programski izbiri neko pestrost in zanimivost. Vsekakor pa bi se morda prvo delo na sporedu. Kogojev Andante, bolje u-vrstil kje m sredi koncertnega programa, saj bi ga tako občinstvo verjetno bolje asimiliralo in na ta način doumelo vso njegovo izrazno govorico. To pa po drugi strani prav nič ne zmanjšuje silnosti skladbe v razkošni Srebotnjakovi orkestraciji. V njem je kot solist precej doffnano nastopil violinist Janez Klobčar, iz violinske šole prof. Dejana Bravničarja.
Druga skladba na sporedu je bil Mozartov Koncert za klavir in orkester v B-duru KV 595. V njem je nastopila kot solist Maja Klinar iz šole prof. Acija Bertonclja. Mozar-
iLsSsi
tova klasicistična glasba je nedvomno drugače vplivala na publiko od Kogojevih sicer zelo zanimivih ekspresionističnih izraznih prijemov. Izvedba je bila precizna in zelo čista, čeprav bi morda kje (npr. v larghettu) pričakovali kaj več topline. Pripomniti pa je še treba, da gre tu tudi za sam klavir, ki verjetno ni bil najbolj primeren za taka pričakovanja. Gotovo bodo morali v samem domu poskrbeti za dobro izbiro klavirja, ki bo bolje ustrezal vsem zahtevam pianistične igre.
Zadnji del sporeda je obsegal Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu skladatelja J. Grahssa. V običajnih treh koncertnih stavkih se pred nami razvija široko zasnovano koncertno delo za dve godali in orkester, ki marsikdaj razodeva vso čustveno in miselno težo ter mračno dramatično vizijo skladateljevega dului. Delo samo pa predstavlja tudi zelo zahtevno tehnično ter interpretacijsko plat, kjer pride lahko do izraza vsa izvajalčeva naštudiranost in virtuoznost. Tu sta nastopila kot solista violinist Božo Petrač (iz šole prof. Roka Klopčiča) ter čelist Mileta Stankovič (iz šole prof. Miloša Mlejnika) Oba sta vlila nelahkemu delu veliko prizadevnega pa tudi vsebinsko bogatega pristopa.
Orkester je z njemu lastno dirigentsko veščino in poustvarjalno silo vodil primorski rojak Anton Nanut. Prav gotovo je njegova velika zasluga, da je koncertni igri vlil veliko enovitosti in bravure, obenem pa tudi suvereno pokril kake še neuigrane pristope mladih solistov.
Na vsak način je imel koncert ljubljanskega orkestra in solistov svoj lep uspeh in tako dokazal, da je tudi resen prikaz dela Akademije za glasbo, iz katere bodo gotovo izšli še obetajoči mladi glasbeniki.
—ab—
KNJIŽNI SEJEM V GORICI
Od 1. do 3. aprila v prostorih ZSKD - Ul. della Croce 3. V četrtek in petek od 15.30 do 20. ure, v soboto od 9. do 12. ure.
bi Krajevna zdravstvena ustanova pripravila podrobno raziskavo glede delovnih pogojev v vseh poslovalnicah goriške hranilnice. Kakor izhaja iz poročila sindikalnega sveta pa je vodstvo goriškega, (javnega) kreditnega zavoda tako možnost odločno odklonilo, sklicujoč se pri tem na zakonske in pogodbene obveznosti glede avtonomije odločanja o ukrepih glede raziskave delovnih pogojev in okolja. Sindikalni predstavniki poudarjajo ob tem dolgoletno delovanje in izkušnje preventivne zdravstvene službe, ki je po novem vključena v pristojnost Krajevnih zdravstvenih ustanov. Gre torej za storitve, za katere skrbi javna u-stanova. Kako to, da take storitve odklanja druga ustanova, ki ima prav tako javni značaj?
NA SEDEŽU CGIL V GORICI
Pripravljalni tečaj za zaposlitev v poštni službi
Pokrajinsko tajništvo sindikata FIP-CGIL sporoča, da se bo 14. 4. pričel pripravljalni tečaj za tiste, ki nameravajo sodelovati na javnih razpisih, ki jih je objavila glavna direkcija za pošto in telkomunikaci-je 8. in 12. marca letos.
Lekcije bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19.30 do 21.30 na sedežu delavske zbornice CGIL v Gorici, kjer tudi nudijo vsa pojasnila.
I4 Čestitke
Danes praznuje 16. rojstni dan VTVIJANA JARC. Ob prazniku ji i-skreno čestitajo tata, mama in brat Damjan.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredi
skupinsko razstavo slikarjev In grafikov krožka «Laboratorio 7»
Otvoritev bo danes, 31. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Na večeru bodo predstavili tudi Goriški letnik, vodič 'Travnik in cerkev sv. . Ignacija ter Vodič po Vipavi.
H Šolske vesti
Jtri, v četrtek, L aprila, od 17. ure dalje, bo roditeljski sestanek na klasičnem liceju «Primož Trubar* v Ulici Alviano.
Prireditve
Kotalkaisko društvo «Oton Župančič« v Štandrežu priredi jutri, v četrtek, 1. aprila, ob 20. uri kratko kotalkarsko revijo. Ob koncu bo na sporedu delitev priznanj najboljšim kotalkarjem v lanskem letu in naj-požrtvovalnejšim staršem. Sledila bo zakuska.
Razna obvestila
Kulturni krožek ARCI v Gorici in sindikat likovnih umetnikov CGIL priredita v soboto, 3. aprila, popoldne vodeni obisk razstave «Umet-nost v Furlaniji - Julijski krajini 1900-1950», ki je v Trstu. Zbirališče ob 15.45 na goriškem kolodvoru ali ob 17. uri pred pomorsko postajo v Trstu.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici: danes ob 17.30 I. S. Turgenjev «Mesec dni na kmetih*. Predstava za SŠZD Nova Gorica v gledališki dvorani v Solkanu.
Kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 «Taps - squilli di rivolta*. Barvni film.
CORSO 18.00—22.00 «Fangio — una vita a 300 alTora«.
VITTORIA 17.00-22.00 «Sexy moon*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Calda gola di Martine«.
PRINCIPE Danes zaprto.
Novim Gorico in okolica
SOČA 18.00—20.00 cSeksi klinika*. Nemški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «36 celic Sha-olina«. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 «Idealen par*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84-879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Antonija Doljak, iz splošne bolnišnice, ob 11. uri Luigi Calligaris iz splošne bolnišnice.
SPOSOJENI TEST - SPOSOJENI TEST - SPOSOJENI TEST
UDOBNI SOVJETSKI DŽIP
Lada-niva ima tudi pri italijanskih kupcih vedno več uspeha
TEHNIČNI PODATKI:
MOTOR: Štirivaljni — štiritaktni — nameščen predolžno nad prednjo premo — vrtina in gib 79X80 mm — gibna prostornina 1570 kubikov — kompresija 8,5:1 — največja moč 76 KM pri 5400/min —' največji navor 117,7 Nm pri 3000/min — ročična gred v 5 ležajih — odmična gred v glavi (veriga) — uplinjač Weber 32 DCR — mehanska črpalka za gorivo — vodno hlajenje. Zaprt sistem z 10,7 litra, električni ventilator s termostatom — akumulator 12 V 55 ah — alternator 42 A.
PRENOS MOČI: pogon na vsa štiri kolesa — suha, enola-melna sklopka s hidravličnim prenosom moči — štiristopenjski, sinhronizirani menjalnik, prestava razmerja: I 3,24, II 199,. III 1,29, IV 1,0 in R 3,43 — centrični diferencial z zaporo in prenosnimi razmerji: I 1,19 in II 2,12 — razmerje stopnje prenosa v sprednjem in zadnjem diferencialu 4,3; 1.
VOZ IN OBESE: karavan — 5 sedežev — troje vrat — samonosna karoserija — spredaj, posamične obese, prečna vodila, vijačne vzmeti, hidravlični teleskopski blažilniki, zadaj: trda prema, vzdolžna vodila, vijačne vzmeti, Panhardov drog, hidravlični teleskopski blažilniki — dvokrožni zavorni sistem — spredaj koluta, zadaj bobna — ojačevalec sile zaviranja — mehanska ročna zavora na zadnji kolesi, ročica med sedežema — volan s polžem.
MERE IN TEŽE: dolžina 3.720m. širina 1,680 m. višina 1,640 m — medosna razdalja 2.200 m — kolotek spredaj 1,430 m, zadaj 1.400 m — rajdni krog 11,6 m — teža praznega vozila 1150 kg — posoda za gorivo 42 litrov.
ZMOGLJIVOSTI: največja hitrost 132 km na uro — pospeševanje od 0 do 100 km na uro 23 sek — pospeševanje od 40 do 100 km v IV. prestavi (dve osebi) 25,75 — poraba po ECE: 10,4/ 14,2/, 13,7 litra na 100 km poti.
Pred leti smo že pisali o posrečenem terenskem vozilu la-di, ki pa zadnje čase ima vedno več uspeha tudi na našem tržišču. Zato povzemamo daljši test, ki ga je objavila jugoslovanska revija «Avto magazim.
Polnih šest let smo nestrpno čakali, da bi se prepričali, kaj je tako prevzelo ljubitelje avtomobilov na zahodnem avtomobilskem trgu, ki zmore ponuditi vsaj deset udobnih terenskih vozil. Na vprašanje, zakaj smo morali tako dolgo čakati, seveda nismo dobili zadovoljivega odgovora, toda lada niva 1600 je vsekakor vozilo, ki na trg, še posebej pa na naš, nikoli ne pride prepozno.
Za volan enega izmed šestih različno pobarvanih vozil smo sedli pred hotelom v Topoli, nedaleč od Kragujevca, in ga pognali naprej kar po potki, pokriti s snegom, izpod katerega se je sem ter tja kazal pesek. Vozili smo v prvi, v drugi prestavi, po klancih navzgor in nato navzdol ter iskali čimbolj strme tef neravne predele na naši poti. Hitro smo se prepričali, da vse, na kar smo naleteli, niti zdaleč ni dostojno zmogljivostim takšnega avtomobila. Res je sicer nekajkrat pokazal, da mu rado spodnaša zadek, toda ob pogonu na vsa štiri kolesa ga je bilo sila enostavno obdržati v zaželeni smeri. Privoščili smo si tudi pravi slalom med drevesi, kajti volan je mehak, menjalnik natančen. S pravo lahkoto smo «jemali vratca* in navdušenje nas je zaneslo tako daleč, da smo se kar nenadoma znašli pred globokim jarkom. Za trenutek smo omahovali pred odločitvijo, ali naj se zapodimo čez ali ne. potem pa smo se odločili, da poskusimo. In komaj smo bili na drugi strani, smo si želeli manever ponoviti. Vse skupaj nas je spominjalo na igro z ubogljivim iskrim konjičem. Vozilo se je vzpenjalo in hrzalo, mi pa smo* sedeli v udobnih sedežih in vozili, kamor smo si poželeli. Ko smo tako prerešetali teren, ki je bil namenjen za preskusno vožnjo, smo se zavedli, da bi bila za lado nivo prava žalitev, ko bi ji ne ponudili kaj krepkejšega. Kdor išče, ta najde — in tako smo našli nekaj vzponov, za katere se nam je zdelo, da bodo dovolj strmi, da bi lahko preizkusili, kako se niva obnaša z zaprtim diferencialom. Kakšno razočaranje in navdušenje v isti sapi! Tudi strm vzpon je vozilo premagalo, ne da bi uporabili diferencialno zaporo. Morali smo odnehati, kajti v bližini ni bilo primernega kuclja, ki bi lado nivo potisnil ob zid. Šele po vrnitvi na parkirni prostor pred hotelom smo bili zadovoljni, kajti prispeli smo prav v trenutku, ko je Zastavin voznik «svojo» nivo pognal po — stopnicah
Ko smo prvič stopili v nivo, smo najprej pogledali po sedežih in ugotovili, da so ravni in enostavni, kar je v precejšnjem nasprotju s precej bogato armaturno ploščo, na kateri so vsi instrumenti, ki so vozniku potrebni. Tu najdete vse, od merilnika vrtljajev do svetlobnega signala za izvlečen čok. Polica s pepelnikom, vžigalnikom in prostorom za radijski aparat je v dosegu roke.
Volan ima v sredini mehanizem za hupanje, njegov premer pa je dovolj velik, da za obračanje ni potrebno veliko moči. Ročica menjalnika nam ni bila všeč. Če si sedež naravnaš tako, da volan pravilno leži v rokah, potem je ročica predaleč. Morala bi biti daljša vsaj kakih 10 centimetrov in se višje vzdigati nad ročico za diferencial. To omenjamo zato, ker se je skoraj vsem voznikom dogajalo, da so pri avtomatičnem prestavljanju zamenjavali ročici reduktorja in prestav.
Na prednjih sedežih sedimo u-dobno tudi, ko vozimo po ostankih nekdanjega asfalta Na zadnjih sedežih ni preveč prostora za tri osebe, pa tudi tresenja ne moremo zanemariti. Toda za pravilno sodbo je treba nivo preizkusiti pod polno obremenitvijo.
Zadnja sedeža lahko zvrnemo in dobimo karavan izvedbo. Za to jt treba pritisniti na varnostne
ročice, ki so vgrajene po najnovejših mednarodnih varnostnih predpisih. Zadnja vrata lahko dvignemo dovolj visoko, da skozi odprtino potisnemo 310 litrski hladilnik...
Gretje in zračenje sta naravnost odlična. Zadaj v kotih so «škrge» za zračenje, čeprav ne moremo reči, da so najbolj kakovostne, saj prerade padajo iz ležišča, v katerega so vstavljene.
Ko smo s snega spet pristali na asfaltu, smo zaslišali hrup, ki pa so ga povzročale zimske gume. Motor in prenos sta hrupna v mejah normale, zato je prostor za radio kar upravičen. Z gumami 175/82-16 ter pogonom na vsa štiri kolesa niti za hip nismo pomislili, da bi potrebovali snežne verige.
V nivi so navadni varnostni pasovi, verjetno pa znajo biti v kakšni drugi različici avtomatski. Tako se potniki, ki lezejo mimo privzdignjenega sprednjega sedeža, kaj radi zapletejo vanje. Zaradi širine sedeža iri'dokajšnje oddaljenosti stebra, na katerega so pritrjeni, so tudi precej,.dolgi.,
Zavore Icot najpomembnejši del ‘ varnostnega sistema avtomobila so se izkazale kot zanesljive in pravočasno reagirajo na pritisk na pedalo.
Prav gotovo je potrebno nekaj časa, da ugotovimo, kje vse in zakaj vse lahko uporabimo takšno vozilo, kot je lada niva. Spredaj lahko vgradimo vitel ali celo plug za pluženje snega, ki pa mora biti le nekaj manjši od tistega, ki ga sicer uporabljajo cestarji! To ni nikakršno pretiravanje, kajti niva ima centralni diferencial, ki ga lahko zapremo z manjhno roči-
co. S tem preprečimo spodrsava-nje koles. Pri klasičnem pogonu avtomobila v snegu nič ne pomaga, če ima eno kolo na trdni podlagi, z diferencialom pa dosežemo, da lahko vozilo iz snega ali blata izvleče tudi eno samo kolo.
Lada niva ima delno sodoben motor z odmično gredjo v glavi. To je motor iz lade 1600 z določenimi spremembami. Pravilna izbira prestave ob pogonu na vsa štiri kolesa, motorju, ki razvije 55,9 kw (78 KM), omogoča vozilu, da premaga tudi do 58-odstot-ne vzpone, in to pri polni obremenitvi in brez zaleta. To pomeni vleko skupne mase 1950 kilogramov. Potovalna hitrost ni majhna. Z nivo lahko dosežemo kar dostojne hitrosti: 1. prestava 40 km/h, II. — 70, HI. — 100 in IV. 135 km na uro. Pri vsem tem pa porabi niva pri hitrosti 90 km na uro 10 litrov. Pri 120 km na uro 14,2 litra pri mestni vožnji 13,7 litra na 100 km prevožene poti. Pogon na vsa štiri kolesa je treba pač plačati z visoko porabo. Ali bi lahko izdelali motor, ki bi manj porabil? Vsekakor. Sedanji motor bi lahko zamenjali z motorjem na dizel gorivo, toda na to bo treba očitno še nekaj časa počakati.
Letos bo na osnovi sodelovanja s sovjetsko tovarno avtomobilov Crvena zastava našim kupcem ponudila 1000 lad niva, kar naj bi bilo za prvo silo oziroma interes dovolj. Prodaja se je že začela, cena pa znaša brez davka 350 000 din. Z davkom vred kar čedno vsotico, ki jo bo treba odšteti — 461.650 din (v SR Srbiji). Cena velja za zasebni sektor. Za družbeni je nekoliko nižja. Zastavlja se tudi vprašanje rezervnih delov. Seveda je bilo izrečenih veliko obljub, kot vedno pač, kadar kdo pri nas predstavlja novo vozilo. Delna uteha za bodoče lastnike lade nive je v tem, da je veliko delov enakih z deli za druge lade.
Ko bi sedaj skušali potegniti črto pod vtise, ne bi mogli reči nič drugega, kot tisti, ki ga prodajajo in vozijo že šest let. Dober, trden, zanesljiv z lepim videzom. Niva zveni precej podobno kot Fiatova campagnola. Predstavniki Zastave so nam zatrjevali, da se ta dva terenca ne po-, kri vata, po lastnostih in namenu u-porabe. Niva je namreč namenjena širši uporabi kot Fiatova cam-pagnola.
Niva, ki smo jo vozili, je imela najbolj enostavno opremo. Iz razumljivih razlogov nima vgrajenih dodatnih žarometov, radijskega aparata, okrasnih elementov in druge dodatne opreme.
In na koncu je treba vsekakor zapisati še nekaj: niva je avtomobil, ki odlično požira luknje na naših slabih cestah. Torej dobra reklama za to vozilo! Prav tako pa, če že delamo reklamo zanj, ne smemo pozabiti na lovce, ribiče in kmetovalce, katerim bi niva lahko večkrat zamenjala traktor!
Nizozemska zmaga
...."....■ - - ' ■
Na regati okoli sveta je podobno kot na 3. tudi na končni 4. etapi od Mar del Plate do Portsmoutha zmagala nizozemska jadrnica Flyer II. »slanega barona* van Rietchotena	(Telefoto AP)
Gradnja 3751 privezov prelomnica za navtiko ob jugoslovanski obali
Prav tako je zanesljiva ugotovitev, da se med jugoslovanskimi operaterji počasi utira pot spoznanje, da je za razvoj navtičnega turizma važen tudi prostor na kopnem in ne samo privezi. Že sedaj lahko na organiziranih »parkiriščih* spravijo preko zime na kopnem 1.500 plovil, v bodoče pa bi se lahko to število še povečalo.
Po vsem sodeč bo letošnje leto prelomnica za razvoj navtičnega turizma ob jugoslovanski obali, saj načrtujejo gradnjo novih 3.751 privezov, za kar bodo porabili 750 milijonov dinarjev. Program za gradnjo so izdelali v organizacijah združenega dela iz Umaga, Poreča, Pulja, Zadra, Murterja ter na otokih Krku, Rabu in Braču ter na dubrovniški rivieri. V to številko niso všteti privezi, ki jih načrtujejo manjša hotelska in gostinska podjetja.
Že sedaj je ob jugoslovanski o-bali 11 marin z več kot 2000 privezi. če pa k tej številki dodamo priveze ob hotelih in v pristaniščih ob vzhodni obali Jadrana, lahko trdimo, da je ponudba res izdatna. Seveda udobje zasledimo le v organiziranih marinah, a tudi v manjših vaških pristaniščih so turistični operaterji spoznali, da lahko z manjšimi investicijami precej iztržijo od dopustniških kapitanov.
Nedvomno pa je letošnja najbolj razveseljiva novost uvajanje plavajočih privezov, ki jih lahko ob koncu sezone spravijo na suho. Poreška »Plava laguna* je že nabavila 35 takih privezov, podobno načrtuje tudi splitska »Dalmacija turist*. Jugoslovanski turistični o-peraterji so torej spoznali, da so plavajoči privezi najbolj smotrna investicija, ki ne zahteva ogromnih gradbenih del, ne kazi obale, vsak varnejši zaliv (teh ob Jadranu ne manjka) pa spremeni v sezonsko marino.
VSAK ČAS SE BOMO LAHKO PONOVNO PODAJALI NA MORJE
Kdor je motor pred zimo konserviral nima sedaj pred sezono večjih težav
Vsi ostali se bodo morali skoraj obvezno zateci k mehaniku, če imajo le nekoliko večji motor na vodno hlajenje
tm j
■,» i
Pred tedni smo vam spregovorili o pripravah in popravilht ma' čolnih v pričakovanju plovne sezone. Ne bo torej odveč, če danes spregovorimo o motorjih, ki so najdražji in obenem tudi najbolj občutljivi del naše opreme. Seveda bo govor predvsem o krmnih motorjih, saj so notranji bolj redki, zanje pa je še najbolje, če poskrbi strokovnjak.
Kdor je krmni motor na jesen po vseh predpisih pri mehaniku ali pa v domači režiji konserviral, ne bo imel večjih skrbi. Najprej bo v ohišju propelerja in v nogi zamenjal konzervacijsko olje z običajnim, ki ga pripisuje izdelovalec motorja. Sledilo bo čiščenje vseh električnih kontaktov in morebitnega magneta, ki smo ga pred zimo zaščitili z raznimi pre-mazki. Prav tako bomo sneli svečico ali svečice, jih očistili ali pa celo zamenjali. Skrbno je treba preveriti vrvico zaganjalnika in očistiti vplinjač. Preostanek 10-odstotne mešanice bencina in kon-zervacijskega olja bomo kratko-malo odlili, v rezervoar pa prilili novo mešanico. Če nam je od prejšnje sezone ostal še kak liter mešanice, jo kar uporabite za moped, ali pa jo dolivajte v vaš avtomobilski tank. V nobenem primeru ne smete stare mešanice uporabiti za krmni motor.
Ko ste torej vaš motor dekon-zervirali, vam ne preostane drugega, kot da ga prvič poženete. Najboljše bi bilo, če bi to storili v istem sodu, ki ste ga rabili za konzerviranje, saj se kaj rado pripeti, da je prvi vžig vezan na precejšnje težave, doma pa manjša opravila lažje opravite kot na barki. Bržkone se vam bodo prvič svečke zamazale, ne da bi uspeli zagnati motorja, a bodite prepričani, da bo motor stekel, ko jih boste zamenjali z novimi. V začetku se bo nekoliko pokadilo, a že po nekaj minutah bo motor deloval kot ob koncu sezone.
Kdor ni na jesen motorja konserviral, bo seveda imel precej-! šnje težave pri prvem vžigu. Če je motor zračno hlajen, kot je večina motorjev do 4 KM, bržkone ne bo večjih težav. Z večjimi pa je bolje, da jih kar odnesemo k mehaniku, če vas nočejo ubogati.
Kot rečeno, je priprava notranjih motorjev poglavje zase. Že jeseni smo svetovali, da se občasno pozimi vračamo na barko m • motor prižigamo. Če nismo te-
ga storili in smo ga tako pozabili “konservirati, nami nei preostane drugega, kot da pokličemo mehanika. Strošek nas bo bržkone spametoval, da si bomo prihodnjo zimo odtrgali kako urico za obisk na naši barki.
V primeru pa, da smo notranji motor konservirali po vseh predpisih, bomb v ohišju zamenjali konservacijsko olje z navadnim, odstranili- vse zaščitne pri vleke in s skrbno polnjenim akumulatorjem prižgali motor.
BUBO GRGIČ
PADRICE — TRST — TEL. 226161
+ KAROSERIJA + MEHANIČNA -DELAVNICA + CESTNA POMOČ
Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS
ADRIMAR
s. n. c.
LUCIO FASOLA
Vse naprave za plovila na jadra ali motor Jambori iz lahke zlitine — poševniki — jadrne vrvi Izvenkrmni motorji
Notranji motorji VVhitehead Moto Fides - Volvo Penta - Evinrude - gumijasti čolni Eurovinil
Sedež: Ul. Verdi 38/A - 34074 TRŽIČ -Tel. 0481/72889 Skladišče: Ronke - Ul. Volontari della Liberta 25
Tel. 0481/778224
ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 20, tel.: 796348 in Miramarski drevored 9, tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO Alfetta 2000 L 80-77, Al-fetta 1800 78 - 77 - 76 - 73, Giu-lietta 1600 79, Alfasud Sprint Veloce 1500 80 - 79, Alfasud TI 1200 75, Alfasud 1300 81. Alfa sud 1200 L 76, Alfasud 1200 75, FIAT Argenta 2000 81, 131 Su-permirafiori, 1300 80, 131 Mira fiori 1300 77 - 75, 125 Special 71, 127 s 3 vrati 1050 79, Panda 81, TALBOT Solara 1600 81, RENAULT 5 Alpine 79.
NAŠI RABLJENI AVTOMOB1 LI IMAJO 3-MESEČNO GARAN CIJO. OBIŠČITE NAS!!!
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Dan za dnem - tedenska rubrika ,
13.25 Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	Imperialistični svetovalec -3. nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Emil - 2. nadalj.
15.00	Šola in vzgoja - Energija na ozemlju
15.30	Vsi za enega
16.00	Happy cireus - Fonzie ljubi Pinky - 2. del
17.00	TV dnevnik - flash
17.06 Neposredni prenos s tvojo anteno
18.20	Problemi gospoda Rossija 18.50 Sestanek z Ugotn Tognaz-
zijem v Movie movie 19.45 Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.40	»Časa Cecilia*, 5. nadalj. 21.35 Potovanja v svet znanosti 22.15 Srečanje s kinom
22.20	Športna sreda
TV dnevnik - Vremenske raz-
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	- 17.45 Popoldanski program 15.25 Šola in vzgoja
16.00	Otroški program
17.45	TV dnevnik - flash
17.50	TV dnevnik - večerni šport - iz parlamenta
18.05	Elle - srečanje s knjigo
18.30	Prosti kotiček
19.45	TV dnevnik
21.30	«Quando 1’America si ra-conta» - Tragedija Guyane
23.10 TV dnevnik
23.30	Šola in vzgoja
Tretji kanal
15.30	Vaterpolo
17.20 - 19.00 Povabilo
19.00	TV dnevnik 3
19.35	Težka solidarnost
20.05	šola in vzgoja 20.40 Pozna jesen - film
22.30	TV dnevnik 3
23.05	Medicina 81
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00, 11.05 TV v šoli
11.00	Poročila
18.30	Poročila
18.35	Ciciban, dober dan
18.50	Družina smola
19.15 Pozdravljena, Makedonija Uvodni del oddaje prinaša tokrat obisk cerkve svetega Spasa v Skopju. Za naše gledalce bo ta umetniški biser iz 17,,stoletja gotovo, zadosti uzantmivup tHdi;;poggv<w,sped Slovenko in Makedoncem bo razumljiv,.., saj bo bogato ilustriran z umetniškimi in zg o1 dovinskimi eksponati. V slov-
ničnem delu pa se bomo pogovoril o temi, kako je z oblikami sklonov v kamedon-skem jeziku
19.30	Obzornik
19.45 Galerija opernih značajev: Čudaki
20.05 Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26 Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik
21.00 Film tedna - Povejte ji, da jo ljubim, francoski film Povejte ji, da jo ljubim je ljubezenska drama. David Martinaud, računovodja na podeželju, živi v skromnem stanovanju. Je najljubši podnajemnik lastnika hiše, saj ga ima za resnega fanta, nadvse pa občuduje njegovo skrb za bolne starše, ki naj bi jih obiskoval ob koncu tedna. Toda v isti hiši stanuje tudi Juliette. ki nenehno poskuša omrežiti Davida. Tako se ji posreči odkriti, da David sploh nima več staršev, temveč za weekend odhaja v samotno kočo, ki jo je preuredil za Lizo, žensko njegovih sanj. Liza pa je poročena. David ji piše, telefonari, celo obišče na domu. Pri tem pa sploh ne misli na Lizinega moža, niti ne opazi, da je Liza nadvse zadržana
22.40 V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v Odprti meji med drugimi še naslednje vesti: TRST — Komentar o kampanji proti dvojezičnosti, ki so jo sprožili tržaški neofašisti TRST — Stavka pristaniščnikov GORICA — Deželni kongres demokratske zveze TRST — Obisk Unije Italijanov iz Istre in Reke pri deželnem komiteju KPI
16.30	Odprta meja
17.00	Marija - TV nadaljevanka
18.00	Rezervirano za najmlajše
19.00	Film - ponovitev
20.30	Visoki pritisk - glasbena oddaja
21.15	TVD - Stičišče - Dve minuti
21.30	Avanture nekega gigoloja -celovečerni film
23.00	TVD - Danes
23.10 Košarka - Jugoslovansko prvenstvo, ob koncu TVD -Danes
Zagreb
17.45 Jugoslovansko prvenstvo v košarki
19.15	TV koledar
19.25 Kronika občine Gospič 19.45'* Aktualnosti ■
20.30	TV dnevnik	J
"21.00-ZabftVfta oddaja
22.30	TV dnevnik
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00; 8.10 Almanah: Slovensko planinstvo na Tržaškem od začetkov do danes; 9.30 Alternativna prehrana: 10.10 Koncert; 10.45 -
11.00	Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Pbd Mata jur jan - Beležka; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje*; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih; Rabin-dranath Tagore: «Dom in svet*;
15.00	Ali Talking! Ali Singing! AH Dancing! Ameriški gledališki mušicah 16.00 Zimske slike: 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenska literatura v Italiji: 18.15 Priljubljeni motivi; 18,43 Iz beležnice Miroslava Košute.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.15 Horoskop; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.15 Glasbeni intermezo; 10.45 Mozaik; 11.00
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW — Nanos	101,0 MHz
Cik - cak; 11.10 Otroci pojejo; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 14.33 Superklasifika; 15.00 Vabilo ob glasbi; 16.00 Na svežem zraku; 16.10 Brez besed: 17.00 Kino danes; 17.05 Srečanje z našimi pevci: 17.32 Crash; 19.10 Nabožna oddaja: 19.45 Slišimo se jutri in zaključek.
KOPER
(Slovenski program)
7.00, 7.30, 8.25, 15.00, 17.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek: 8.30 Val 202; 14.00 na Na valu radia Koper, Glasba, objave; 14.45 Kinospored; 14.30 Reportaže - za-
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MIIz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKVV - Nanos	88.6 MHz
nimivosti; 15.13 - 16.00 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Najlepši operni spevi; 15.55 Reklame: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.30 Glas-
beni kiosk; 17.55 Zaključek - pregled novic.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.02 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mi; 11.10 Tuttifrutti; 11.34 Rossini, 2. nadaljevanje; 12.03 Ulica Asiago Tenda- spektakel s publiko; 13.25 Karavana; 13.35 Master;
16.00	Kulturne aktualnosti; 17.30 Master Under 18; 18.05 Novosti na ploščah; 18,38 Tonino Ruscitto predstavlja; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 21.45 Šport; 22.22 Oddaja za avtomobiliste; 23.10 Telefonski poziv; 23.38 Zaključek sporeda.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 -
8.45	Radio 2 predstavlja; 9.00 Radijska priredba; 11.32 Tisoč popevk; 12.10 Deželni program; 13.41 Sound - Track; 16.32 šestdeset minut - kino, gledališče, radio in televizija; 17.32 Pričanje nekega Italijana; 18.45 Govoreči papir; 20.40 Non *stop šport in glasba; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.C3 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.45 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radion na poti; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 10.05 Glasbena matineja ; 11.05 Rezervirano za...; 11.40 U>kalne radijske postaje se vključujejo; 12.05 Ali poznate; 12.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Danes do 13. - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za F.P; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak;
19.00	Novi posnetki APZ »Tone Tomšič*; 19.15 Naš gost; 19.30 Odskočna deska; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci;
20.45	Minute z ansamblom Borisa Franka; 21,00 Koncert za besedo
Pomlad; 21.25 S kitaristom Ju lianom Breamom; 22.05 Giacomo Puccini:	»Madame	Butterfly»;
23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini: 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 Li rični utrinki; 00.10 Jazz pred polnočjo; 1.05 - 5.30 Nočni program.
PRIMORSKI DNEVNIK 5		31. marca 1382
.... _		
		
NADALJUJE SE PREGLED ZBOROVSKE DEJAVNOSTI Z OBEH STRANI MEJE
.Na četrti reviji Primorska poje se je predstavilo enajst zborov
Od naših zamejskih zborov so nastopili mešani iz Mačkolj, Tržaški mešani zbor in moški zbor iz Doline
Zgodovina slovenskega časnikarstva
Na četrti reviji »Primorska poje*. ki je bila v Divači, so nastopili: mešani oktet »Svoboda* iz Izole, moška zbora iz Košane in iz Štorij, mešana zbora iz Mačkolj in Bertokov, moška iz Šmarij in lovski iz Dekanov, Tržaški mešani zbor, ženski iz Postojne, moški iz Doline ter mešani iz Prvačine.
To revijo so bremenile izrazite napake in pomanjkljivosti večine pevskih zborov. Lahko začnemo kar pri izgovarjavi, kar nas zelo čudi prav pri tistih zborih, ki jih dopolnjujejo pevke in pevci iz bivših mladinskih zborov, vemo pa, da v šolskih zborih tostran meje pravilna, književna izgovarjava je že izven vsakega vprašanja: znak, da pevovodje ne polagajo preveč ali sploh . ič pozornosti izgovarjavi. In če že tega ne, ne moremo pričakovati, da bi se posvetili enotnemu oblikovanju samoglasnikov in polglasnikov, na katere se petje opira, čeprav je to eden od sestavnih delov homogenosti in vodi h glasovnemu celotnemu zlitju zbora. Druga obremenilna napaka je neu-vežbano dihanje, ki ne nudi zadostne podpore glasu oziroma oblikovanju plemenitega tona, kar je najbolj očitno pri dinamičnih razlikovanjih, ko v f-ff preidejo posamezni ali glasovi v celoti v stisnjen, krčevit in zastrt ali celo odprt. kričav ton kot posledica prisiljene mišične nabreklosti. Tako petje tudi ne more vzdržati čiste intonacije, v dinamiki pa zmore petje edini kontrast le med p in f ali ff, torej med dvema dinamičnima skrajnostima, med katerima manjka z ozirom na strukturo skladbe ter njeno poustvarjalno nujnost bolj iztanjšano dinamično razlikovanje kot eno izmed izrazitih prvin muzikalnega osmišljanja. Nekateri zbori ali bolje njihovi dirigenti, ne upoštevajo, da so fraze in njihovo oblikovanje osnova pri razvijanju celotne pesmi ali katerekoli skladbe, kakor so — za prispodobo — stavki oziroma v njih zaključene misli, sestavni deli, smiselno naravnani v vsebinsko dogajalno celoto, ki se razodeva v oblikah raznih književnih zvrsti. Razlika je samo v sredstvih, princip in bistvo umetni^pg^ ustvarjanja ali poustvarjanja sta ista. Posledice neupoštevanja prvin oblikovanja in gradnje se odražajo kot enolično izzvenenje zaporedno odpetih not, ki v svoji ohlapni povezavi, brez posebnih dinamičnih razlikovanj in kontrastov, ostanejo nezgovorni ali celo nemi, da bi v poslušalcu vzbudili čustveni vzgib in doživljajski žar. Zanemarjenost ali nedoumljenost pri tem delu odseva seveda tudi pri dirigiranju, kakršno je n.pr. tudi tisto, ki se več ali manj ali celo povsem omejuje le na hitrost in pevsko enotnost. včasih brez pravega smisla za stvarno fraziranje in grajenje. Nekateri dirigirajo v nasprotju z lahkimi in težkimi dobami, tretji zopet z raznimi podaljški ob koncu fraze ter dopuščanjem poudarkov na lahkih besednih zlogih v nasprotju z lahkimi glasbenimi dobami in prevržejo ritmični tok. S tem pretrgajo povezavo s celoto in porušijo napetost, ki 'e izhodišče k učinkovitosti doživljajskega odziva. Bil je tudi izrazit primer, ko je pevovodja imel sorazmerno solidno pripravljen zbor precej lepih glasov. Toda dirigent je do podrobnosti držal vse v svojih rokah, tako da je vsako noto — kakor pravimo — zdirigiral, pevci pa se v p-eobilici gestikuliranja niso mogli sprostiti in so bili kakor ujeti v kalup; dosti lepo petje je ostalo brez kvasa pristne občutenosti, neprizadeto in zdelo se je. da bi pevci brez pretiranega dirigiranja gotovo bolj učinkovito zapeli. Pri večini zborov je bilo. žal, premalo storjenega na vokalnem kakor na interpretativnem področju. Zamera ne gre tistima pevskima skupinama, ki sta nastopili prvič, ker so vendarle ob svojem prvem koraku nekaj pokazali — mešani oktet iz Izole, ki si je žal izbral tipično za zbor pisane a manj za mali ansambel primerne pesmi, sicer jih je kar dobro pripravil, pojavljala pa so se izstopanja in delna razpršenost g'asov v večjih dinamičnih stopnjevanjih, kar nala-
•lllltllMIIIII IIIMIIMIIHIIIHIIIIIIIIHIHIIIIMI ••IIIMIIHH
Revija otroških in mladinskih zborov občine Sežana
V petek, 2. 4., ob 16. uri bo v avli osnovne šole »S. Kosovela* v Sežani revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Na letošnji reviji bo sodelovalo šest otroških ter trije mladinski zbori. Po prijavah sodeč, so šole temeljiteje zagrabile naloge, da se mora pevska kultura začeli pri mladih, saj le na ta način lahko mirno gledamo v pevsko prihodnost z že pripravljenim in vzgojenim pevskim materialom. Nastopili bodo o-troški in mladinski zbor iz Komna, otroški iz Štanjela, mladinski in otroški iz Dutovelj, otroški iz Tomaja, otroški in mladinski iz Sežane ter otroški iz Divače.
Na občinski reviji, ki se vključuje v predkongresne prireditve v občini Sežana, bos*a sodelovala tudi novoustanovljeni tamburaški orkester pri ZKO Sežana in harmonikarski orkester Glasbene šole Satana.	A. PERŠOLJA
ga še nadaljnje vokalno izpopolnjevanje; drugi, moški zbor iz štorij ima lepe glasove, ki pa zahtevajo se nadaljnje obdelave za večjo zlitost, čeprav smo na drugi strani lahko ugotovili resen delavni pristop. Moški zbor iz Košane ima zdrave glasove; k sicer vestnim pripravam pa imamo pripombe glede ritma oziroma zavlačevanj, o čemer smo na splošno govorili že zgoraj. Mešani zbor iz Mačkolj se je glasovno nekoliko popravil, ima že po naravi nekaj lepih glasov, medtem, ko v interpretacijah pogrešamo večje pevske sproščenosti. Mešani zbor iz Bertokov je preobložen z raznimi glisandirajočimi prijemi zlasti v ženskem delu zbora. V prvi vrsti je treba to odločno odpraviti, kar nalaga dolžnost pevovodji, saj so tako petje že davno odpravili vsi zbori. Moški zbor iz Šmarij pri Kopru potrebuje nadaljnjega prizadevanja za boljšo vokalno zlitost in plemenitost tona; več pozornosti dihanju, zastavljanju in nastavljanju glasov, kajti v ff preidejo v razpršenost. Isto velja tudi za lovski zbor iz Dekanov, v katerem nekateri pevci niso popolnoma obvladali svojega deleža; opozoril bi tudi na nepotrebne poudarke ob koncu fraze, ki so pa plod dirigiranja. Tržaški mešani zbor ima v bistvu iste potrebe. le da ima v mladih glasovih neprimerljivo boljše pogoje za napredek v pogled vokalne izobrazbe kakor poglobitve v poustvarjalno snovanje: zbor še ni dovolj pevsko tehnično prior a v-ljen do tiste stopnje, ki bi lahko povsem zadostila zahtevnostim izbranega sporeda; ker so v zboru mladi pevci, je z ozirom na to, kar smo slišali, nujno potrebno posvetiti vso pažnjo razvijajočim se — in še ne popolnoma dozorelim — glasovom, pri tem najbolj mislim na solista, ki ima zelo lepo barvo toda v ožjem obs°gu kakor ga zahteva izvajana sk'adba, zaradi tega se zlasti v nižinah zmanjša volumen in spremeni barva; nanerijanje glasilk in o-kolnega mišičevja utegne postati usodno * za-, 'nadaljnje petie in •zdravje';'"na1'to moramo- biti vselej zelo pozorni. Ženski zbor iz Postojne je solino- pripravil soo-red. petje je'bilo dokaj* čisto in, rekli bi lahko, tudi prisrčno, ven-
dar smo pogrešali nekoliko več snovalnega iskrenja. Zboru iz Doline gre priznanje, da je izkopal iz arhivov izvrstno Maroltovo priredbo dolenjske ljudske pesmi «Od kangalilejske ohceti*, ki sicer v izvedbi še ni dobila svoje prave podooe; pevci in dirigent so se namreč soočili z delom, ki zahteva svojstven slog ponazoritve v duhu ljudske šegave razpoloženj-skosti in značilnih ljudsko glasbenih posebnosti. Lepo je zbor zapel Svešnikovo »Pesem*. Zapel je še Vrabčevo »Naša zemlja*. Mešani zbor iz Prvačine je imel — naj-
brž zaradi prehlada — težave v pogledu intonacijske vzdržljivosti izstopajočih sopranov, s tem pa so bile okrnjeno tudi interpretacije. Toda kljub temu je zbor dal svoj kakovostni pečat reviji s sorazmerno najbolj prepričljivo izvedeno Vrabčevo »Rdeči zaton*. Sicer pa bi ta revija brez tega zbora, brez izolskega okteta in brez zborov iz Postojne ter iz Doline bila v svojem povprečju več kot skromna. Toda zbori, pogumno na delo. da bo na prihodnji «Primorska poje* bolje!
IVAN SILIČ
Zgodovinar dr. Branko Marušič med predavanjem v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
Narodna in študijska knjižnica v Trstu je letos poskrbela za nov zanimiv ciklus predavanj na temo «Zgodovina slovenskega časnikarstva*. Dejansko in neposredno so zgodovinskemu orisu namenjena le štiri od šestih predavanj, ostali dve sta namenjeni širše zasnovani tematiki in sicer «Nova mednarodna informacijska ureditev v svetu* in pa «Javno mnenje in samoupravna demokracija*. Prvo temo bo podajal dr. Tomo Martelanc, zdaj ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Ljubljani, drugo pa profesor na Fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani dr. Mile Vreg (sicer prvi urednik Partizanskega dnevnika).
Od tem, ki obravnavajo zgodovino slovenskega časnikarstva in tiska, je bilo prvo že na vrsti prejšnji teden, ko je ravnatelj Goriškega muzeja iz Nove Gorice, zgodovinar dr. Branko Marušič, govoril v Mali dvorani kulturnega doma o »Zgodovini časnikarstva ria Goriškem*. Drevi bo v isti dvorani predaval dr. Tomo Martelanc o »novi mednarodni informacijski ureditvi v svet*. Prihodnjo sredo bo na vrsti tretje predavanje iz cikla, ki bo namenjeno pregledu partizanskega časnikarstva.
Program predavanj je po prvem (Marušičevem) naslednji:
V	sredo, 31. marca 1982 ob 18.30 — dr. Tomo MARTELANC: Nova mednarodna informacijska ureditev v svetu.
V	sredo, 7. aprila 1982 ob 18.30 — Jože KOREN: Zgodovina časnikarstva v NOB.
V	sredo, 14. aprila 1982 ob 18.30 — dr. France VREG: Javno mnenje in samoupravna demokracija.
V	sredo, 21. aprila 1982 ob 18.30 - mag. Smilja AMON: Smeri razvoja slovenskega časnikarstva od prvih začetkov do 1. svetovne vojne.
V	sredo, 28. aprila 1982 ob 18.30 - dr. Jože PIRJEVEC: Zgodovina časnikarstva na Tržaškem.
• ltllHHIIHHIHIIMIIHHHHHIIHIIIIIIHmiHHHIIIIIIHII|M|IIHIHIIIIIIIIIHIIIItHIIIMmHIIIIHHtnilHHHHtllltHIIMIIIMIIIinmHnllHIMHItlllHIIHIIHIII|llimUIHIIIIHHI«IMIHIIIIIIIIIIIIIHHI|||ll^
SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1982
Mladinska knjiga: kljub skrčenemu programu več kot stodvajset knjig (1)
Ko smo se z glavnim urednikom Mladinske knjige Borutom Ingoličem pogovarjali o letošnjem programu nedvomno največje slovenske založbe, nam je Ingolič dejal, da bodo letos, kljub skrčenemu programu zavoljo ekonomskih problemov pri njihovi založbi letos izdali vseeno 120 novih naslovov, kar vsekakor še vedno ni majhna številka. Naš razgovor je v nadaljevanju zajel najprej letošnji program, ki je, kot običajno, razdeljen na vrsto knjižnih zbirk, namenjenih najrazličnejšim tematskim sklopom in seveda tudi različnim vrstam b-alcev, od najmlajših do najstarejših.
Najprej je tu zbirka Najdihojca, ki prinaša slikanice, namenjene predvsem predšolskim otrokom. S svojo vsebino seznanjajo te slikanice otroke z bližnjim in širšim okoljem, sicer pa so zlasti v primeru, če so narejene v obliki kartonskih raztegljivk in prepogljivk, uporabne tudi kot slikanice igrače. Letos bo-MAi|4f*^birki izšlo šest del. Raztegljiva slikanica «Kočija» predstavlja za najmlajše stara vozila, ki jih je. .upodobila Marija Lucija Stupica in so pospremljene
z verzi Daneta Zajca. Naslednja slikanica «Metulj» prikazuje nekaj značilnih poljskih živali, ki jih je naslikala Jelka Reichman. V slikanici «Medved» pa je upodobljenih nekaj najbolj znanih gozdnih živali kot jih je videla ilustratorka Jelka Reichman. Četrto slikanico je prispeval Emil Smasek pod naslovom «Veliki in mali zajec*. To je pripoved o dveh zajčjih mladičih. od katerih manjši v vsem posnema večjega. To papagajstvo pa je upodobljeno s hudomušno vedrino in knjižico je ilustriral Nikolaj Omersa. Naslednja knjižica je delo Gertrude Crampton »Veliki gcdrnjavec* in je zgodb3 o godrnjavem medvedu, ki se odpravi po svetu, da bi strašil manjše živali, a se sam prestraši lastne podobe v reki. Besedilo je prevedla Marjana Kobe, ilustriral pa Danijel Demšar. Zadnja v tej zbirki je knjižica Vladimirja G. Su-tejeva »Kdo je rekel mijav?*, ki govori o psičku, ki doživlja svoje prve teselg..in bridke izkušnje v najbližji živalski okolici. Besedilo je prevedel Jurij Rojs, ilustrirala pa Marjetka Cvetko.
Naslednja zbirka je Pedenenj-
HIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHtlllll*flllH|IIMIIIIIII|||llllltMIIHIIII*IIMMIIIMIIIIMt»IMII»IIIHtMIIHlllllllllllUinillllllllllimWllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»ll!im
V_ OKVIRU ABONMAJSKE SEZONE GLASBENE MATICE
Kvalitetno prepričljivo muziciranje Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana
v
Violinist Žarko Hrvatič je nazorno izoblikoval solistični delni v Kogojevem Andantu
Dirigent radijskega orkestra RTV Ljubljana Marko Munih jn solist violinist Žarko Hrvatič po izvedbi Kogojevega Andanteja na abonmajskem koncertu Glasbene matice v Trstu
Na osmem abonmajskem koncertu Glasbene matice je v Kulturnem domu nastopil simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha. Sodelovali so: tržaški violinist Žarko Hrvatič in skupina znanih ljubljanskih pihalcev, ki so jo sestavljali oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, fagotist Jože Banič in hornist Jože Falout. Na sporedu so bila tale dela: Andan-te Marija Kogoja, ki je sicer pisana za violino in klavir, za orkester pa jo je obdelal Alojz Srebotnjak, Mozartova Koncertantna simfonija KV 297 v Es-duru za oboo, klarinet, fagot, rog in orkester in Simfonija št. 5, op. 64 v e molu P. L Čajkovskega.
Predvsem moramo dati priznanje, da je orkester, ki ima že itak velike zasluge za izvajanje slovenske simfonične literature, od prvih njenih pojavov v tujini in stalnega spremljanja novo nastajajoče, uvrstil v spored Kogojevo de lo, ki vedno znova potrjuje svojo vrednost. Poleg tega je to delo skladatelja, ki je bil rojen v Trstu in deloval tu in v Gorici. S tem
se potrjuje tudi dejstvo, da se je v tem delu slovenskega kulturnega prostora, čc vključimo v spomin celo vrsto še drugih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev, vendarle neizpodbitno v glasbeni umetnosti marsikaj zaplodilo, pa je bilo nasilno zatrto, a se je drugje razcvetelo. Tako je moral tudi Kogoj v Ljubljano, kjer je napisal dela, ki so po svojih vrednotah slovensko glasbeno u-slvarjalnost približala tedanjim evropskim umetnostnim tokovom, za nas pa pomenila močan vzgib za nadaljnji razvoj. Andante, ki je še danes enako poln prepričljive umetniške vrednosti kakor takrat, ko smo ga poslušali v dvajsetih in tridesetih letih v Ljubljani, je v vsej iztanjšanosP in s pristnim občutjem nazorno izoblikoval Žarko Hrvatič.
V Koncertantni simfoniji pa je prišla do izraza vrhunska igra zgoraj navedenih solistov: skladna. zvočno ubrana, ritmično natančna, stilno pogojena, interpre tativno iskreča. To Mozartovo delo zahteva pač virtuozne izvedbe, ki pa bi se utegnila sprevreči v
zgolj blesteče predvajanje, če ne bi bilo tako muzikalno impregnant-nih solistov, tako enomiselno strnjenih v oblikovalno snovanje, kakršne združuje ta skupina, ki se je sproščala v značilnem mozar-tovskem poigravanju, vpeta seveda v celoto nazornega koncertant-nega dogajanja.
Osrednja točka večera je bila V. simfonija Čajkovskega. Pri tej je dobro pripravljen orkester najbolj pokazal svoje odlike, kar zadeva homogenost skupin, polnost in lepoto celotnega zvoka, discipliniranost \n poustvarjalno zagnanost; to se je odražalo v čisti, precizni in skladni igri in v doživljajsko napetost vzbujajočem oblikovanju, ki se je izredno povzpelo v drugem stavku, svoj višek pa doseglo v zadnjem, ko je močan doživljajski trenutek z vso močjo pritegnil poslušalce, ki so se ob koncu sprostili v prave ovacije orkestru, njegovim solistom, tudi tem moramo dati vse priznanje, in dirigentu Marku Munihu, ki je dobro pripravil orkester in dela izoblikoval s prepričljivim u-metniškim učinkom. IVAN SILIČ
ped in prinaša vzgojne slikanice brez besed ali s kratkimi besedili za otroke od treh do šestih let. V zbirki bodo izšla tri dela. »Skrivalnice* so animacijska slikanica, ki prikazuje predmete in živali brez nekaterih njihovih značilnih lastnosti, tako da jih morajo otroci poiskati sami. Ilustracije je prispevala Kamila Volčanšek. Naslednja slikanica te zbirke nosi naslov «Igrače korakajo* in govori o značilnih otroških igračah s spremnim besedilom, medtem ko so ilustracije delo Jelke Reichmanove. «Slonček športnik* je naslednja slikanica, ki nam prikazuje razne vrste športov, ki so preneseni -v živalski svet, v katerem je glavni junak slon. Ilustracije je narisala Lidija Osterc.
Levi Dežej je naslednja zbirka, ki bo prinašala ponatise ali re-printe najznačilnejših slovenskih slikaniških in ilustratorskih del iz preteklih dob, ki predstavljajo pomembne uspehe v ustvarjanju ilustriranih knjižnih izdaj v prete-kletetlMTiko "bo vt(j zbirki izšlo delo Korneja čukovskega »Suri Muri velikan*. To je obnovljena izdaja pred petindvajsetimi leti izišle slikanice o ščurku šuriju Muriju na besedilo znanega ruskega pisatelja in pesnika Korneja Čukovskega, ki ga je takrat v slovenščino prevedel Anton Debeljak, tokrat pa ga predstavlja v prepesnitvi Cvetka Zagorskega. Gasparijeve ilustracije iz tistega časa pa so zaradi patine slikaniškega pionirstva, ki jih označuje, ohranile svoj mik tudi dandanes.
Slikanice, ki prinašajo pomožno šolsko berilo za nižje razrede o-snovnih šol pa so uvrščene v zbirko »Čebelica* in v njej bo izšlo kar 14 zvezkov. Najprej je tu »Zajčkova hišica*, priljubljena ruska pravljica, ki pripoveduje o zajčku, ki si je naredil hišico iz lubja, in lisici, ki ima hišo iz ledu. Lisica skuša zajčka pripraviti do tega, da bi ji prepustil svojo hišico, vendar druge živali, zlasti petelin, pomagajo zajčku, da doseže svojo pravico. Pravljico je prevedel Pavel Golia, ilustrirala pa Irena Majcen. Tudi naslednji zvezek te zbirke je pravljica in sicer slovenska ljudska pravljica »Volk. pes in mačka*, ki pripoveduje o starem psu, ki so ga spodili od hiše. V tej nesreči mu ponudi svojo pomoč volk, s katerim se dogovorita, da se bo volk naslednjega dne splazil h gospodarjevemu otroku, pes pa ga bo s svojim lajanjem pregnal, s čimer se bo spet prikupil gospodarju. Tako tudi storita, vendar pes pri tem v svoji vnemi zares popade volka. To volka tako razjezi, da se sklene psu maščevati, tedaj pa obupanemu psu priskoči na pomoč maček, ki užene tako volka kot njegovega pajdaša medveda. Pravljico je ilustrirala Kamila Volčanšek. Naslednje delo te zbirke je izbor najznačilnejših pesmi Srečka Kosovela za otroke pod naslovom »Naša bela mačica*. Tod zbrane Kosovelove pesmi se s svojo lirič-nostjo in motivno domiselnostjo uvrščajo v sam vrh slovenske poezije za otroke in jih je ilustrirala Lidija Osterc. Duhovito živalsko zgodbico »Zelena žabica* je napisala urugvajska pisateljica Elsa Lira Gaiero, ki jo je prevedel Drago Bajt, ilustriral pa Zdravko Papič. Branko Hofman je za to zbirko prispeval doživljajsko razgibano pripoved iz sodobnega otrokovega okolja pod naslovom »Ton-ka Paconka*. ilustriral pa jo je Marjan Manček. Dragan Lukič je v knjižici »Otroci in velikani* zbral kratke zgodbice o domišljijskem svetu današnjih otrok. Zgodbice sodobnega srbskega pesnika je prevedel Ivan Minatti, ilustrirala pa Dunja Furlan, češki pisatelj Zdenek Vyhlidal je avtor zgodbice «0 človeku, ki je vse videl*. Zgodbica je za otroke domišljijsko bogata in zajema snov iz ljudskega izročila, prevedla jo je Zdenka Jermanova, ilustrirala pa Marička Korenova. Sodobni ruski pisatelj Boris V. Zahoder je napisal razgibano živalsko pripovedko pod naslovom »Sivček*, prevedel ,jo je Jurij Rojs, ilustriral pa Dušan Klun. Izbor pesmi enega najznačilnejših sodobnih srbskih pesni-
kov za otroke Milovana Danojliča pod naslovom »Kako spijo tramvaji* je prevedel Niko Grafenauer, ilustrirala pa Jelka Godec. Miško Kranjec je za to zbirko prispeval črtico iz šolskega življenja z izrazitim socialnim poudarkom pod naslovom »Kost*, ilustriral pa jo je Ive Šubic. Tudi naslednja knjižica je domače delo in sicer otroška zgodba Josipa Ribičiča «štrukelj-ček*. Zgodbica nam pripoveduje o šolarki, ki je pri pouku risanja narisala svojega mlajšega bratca tako kot bi bil štrukeljček. Naslednje delo je prispeval znani srbski mladinski pisatelj starejše generacije Gvido Tartalja in sicer zbirko kratkih pripovedi pod naslovom «Mama žaba in žabčki*. Predzadnje delo te zbirke je knjižica Franca Belčiča »Brez preglavice za bistre glavice*. To je ilustrirani izbor ugank o različnih predmetih in pojavih iz vsakdanjega življenja otrok. In tu je še delo Smiljana Samca «Leseni konjiček*, v katerem so zbrane pesmi, ki na vsebinsko privlačen-način prikazuje otroka in njegovo okolje.
V naslednji zbirki Mala slikanica, ki prinaša krajša domača in tuja besedila sodobnih in klasičnih pisateljev ter priredbe ljudskih pravljic in pesmi bodo letos izšla štiri dela. Slavko Pregl je v slikanici »Zdravilo za poredneže* zbral svoje duhovite krajše basni, ki jih je ilustrirala Marija Lucija Stupica. Znani sovjetski pisatelj Aleksej Tolstoj je v slikanici »Lisica in volk* obdelal staro rusko pravljico o tem, kako je lisica prelisičila starega ribiča, ko mu je pobrala ves ulov, in nato še lačnega volka. Slikanico je ilustriral Janez Testen. Kristina Brenkova je napisala slikanico «Babica v cirkusu*. To je zgodba o babici, ki se odpravi prvič v cirkus in si s čudenjem, značilnim za otro-
D. Ž.
Primorske bibliografske vesti
SLOVENSKO MORJE IN ZALEDJE. Zbornik za humanistične, naravoslovne in družboslovne raziskave, št. 4/5, Koper 1981.
Pred kratkim je izšla dvojna številka zbornika Slovensko morje in zaledje, ki ga je ob finančni podpori KS Slovenije in KS občine Koper, izdala koprska založba Lipa.
Kot prvi je objavljen prispevek danes že pokojnega dr. Miroslava Pahorja: Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo - navtika - navigacija (str. 9-40), v katerem osvetljuje lik patra Gabrijela Gruberja, ki ga sicer poznamo kot projektanta in graditelja kanala za osuševanje ljubljanskega barja, Avtor prispevka nam ga je tokrat osvetlil kot pomembnega srokovnjaka za razvoj ladjedelstva v času, ko je Avstrija ustvarjala svojo vojno in trgovsko mornarico na Jadranu. Na njegovo pobudo so v «brodarski šoli* v Ljubljani izdelovali izvrstne modele ladij.
Zgodovinar Milan Pahor je v študiji Pinko Tomažič — iz narodnjaka v borca za delavske pravice (str. 41-53), analiziral politične dogodke med obema vojnama v Julijski krajini in potek II. tržaškega procesa v prvem delu, v drugem delu pa je orisal lik Pinka Tomažiča. Od prvih njegovih akcij v Trstu leta 1931/32 sledimo njegovi poti v Jugoslavijo, političnemu zorenju in vključevanju v ljudskofrontno gibanje, izgonu, ponesrečenemu poizkusu preboja v Španijo ter nadaljevanje revolucionarnega delovanja v Trstu in na Primorskem vse do aretacije in procesa.
Prvo socialistično glasilo na Slovenskem «Delavski list* sta ustanovila socialistična delavca in agitatorja Ljudevit Zadnik in Andrej Klemenčič. Boris Gombač je v članku Prispevki k poznavanju »Delavskega lista*, prvega socialističnega glasila na Slovenskem (str. 55-76) analiziral vsebino glasila in odmeve v Avstrijski socialni demokraciji.
Andrej Vovko se je dotaknil problema učnega jezika v Avstro-Ogrski in to problematiko slovenskega in hrvaškega prebivalstva Istre proti koncu Avstro-Ogrske, ki je doživljalo velike krivice na šolskem področju, prikazal na primeru Ciril-Metodove šole v Sv. Luciji pri Portorožu. Študiji je dal naslov Polemika o učnem jeziku na Ciril-Metodovi šoli v Sv. Luciji pri Portorožu (str. 77-88).
Elica Boltin Tome je ob zaključku štiriletnih raziskav nekropole v Predloki pri Črnem kalu podala v študiji Izsledki ob zaključku raziskovanj nekropole v Predloki (str. 89-103) glavne značilnosti nekropole, njen obseg ter jo, opirajoč se na najbolj tipične najdbe iz grobov, tudi kronološko, etnično in kulturno opredelila.
Umetnozgodovinsko problematiko obravnava prispevek Gardina Edvini3' naslov mu je dal — Koprska družina Tarsia v službi Beneške republike (str. 105-136), ki je ne samo analiziral 13 portretov oseb koprske plemiške družine Tarsia, ki so jih pred kratkim restavrirali in jih hrani koprski muzej, temveč je, izhajajoč iz novo odkritih napisov, ki spremljajo upodobljence, podal prerez zgodovine družine in nekaterih najzaslužnejših članov.
Omeniti velja tudi Gradivo za kraški leksikon (s posebnim ozirom na posredovalno vlogo kraščine). ki ga je zbrala in uredila Neva Godnič-Godini in se bo nadaljevalo tudi v naslednji številki (str. 137-152), članek Prikaz in ocena naravnogeografskih potez Koprskega primorja z vidika načrtovanja prostorskega razvoja Dušana Pluta (str. 155-175), pa tudi študijo Zasledovanje vpliva začasnega izpusta komunalnih odplak mesta Koper na morje v Koprskem zaliv« (str. 177-206), delo več avtorjev. Borut Vrišer, Andrej Avčin in Aleksander Vukovič so v študiji Značilnosti bentoških združb v Izolskem zalivu (str. 199-206) obravnavali značilnosti bentoških združb na področju Izolskega zaliva.
Delavci Pomorskega muzeja «Sergej Mašera* v Piranu so sestavili bibliografijo dr. Miroslava Pahorja (str. 207-214), ki šteje več deset enot.
...   .............................................mm....mi............m,mm,,,,,,,,.,,,mm,i„„„m„mm,  
IZ PESNIŠKE ZBIRKE GINA BRAZZODURA
(Nadaljevanje jutri)
«Meja - glas iz Iliri j e » (Confine - una voce dairilliria)
Objavljene pesmi je v slovenščino prepesnila Jolka Milič
Gino Brazzoduro, inženir metalurgije, živi v Genovi. Rodil se je leta 1929 na Reki, kjer je preživel mladost. Diplomiral v Pizi. Z literaturo se je začel baviti dokaj pozno, čeprav jo je gojil kot strasten bralec že od mladih nog. Objavlja kritike recenzije, eseje in pesmi zlasti v tržaški dvojezični reviji Most’ Napisal je tudi spremno besedo za knjigo istrskega pisatelja Fulvia Tomizzo »Prijateljstvo*, ki je izšla lani v prevodu pri koprski založbi Lipa. Pri založbi San Marco dei Giustiniani v Genovi je izdal septembra 1980 pesniško zbirko CONFINE — una voce dali Illiria (MEJA — glas i? Ilirije), s predgovorom znanega narečnega pesnika iz Gradeža Biagia Marina, ki je bralcem na zelo prikupen način predstavil tega kovinarja z zvenečimi harfami in čembali v duši. Tukaj objavljene pesmi je v slovenščino prepesnila Jolka Milič.
JOLKA MILIČ
Gino Brazzoduro ZATIŠJE PRED VIHARJEM
Spomin na tisto jutro še vedno oživi še vedno odpre okno spreletavanje lastovic. Kratkotrajen je bil dar tistega krhkega zatišja pred viharjem: daleč
v zraku je že naraščalo grmenje bobnov, vojaški korak je že mrcvaril izsušeno zemljo
BILEČANKA
Bučanje vetra grize kameri
Vihar tesnobe
se vrtinči v breznih tišine
V srcu se lomi trda svetloba iz žledu
Duša je ugaslo nebo ptičjih letov
V	krogu iz meglic šepeče zbor slepih vrtnic
OSVOBODITEV
Gledali smo molče za bataljoni korakajočih ujetnikov po prašnih cestah.
Čisto nobenega glasu.
Tišina se je krušila pod korakom nekdanje ošabnosti. Spomnili smo se:
Gott mit uns.
V	majskem Sončnem zraku so nam zastave vihrale v kot jadra skritega upanja, ki jih napenja veter.
Bili smo sami.
S sovražnikom
očeh
končno le v sebi: bili smo torej svobodni.
BARKOVUE Prav počasi použiva somrak puščobne blodnjake dneva.
Kamen molka se oglasi
z nezaznavnim zvenom.
Belo jadro sanj zapluje na odprto morje, lahkotno
v modrem vetru, ki razžarja večer.
MIRAMAR Zrak dehti po lipah in algah.
Tih val šepeta nabrežnim čerem — sesuje in spet sestavi krhko ime.
Rdeče morje tone v daljni ocean
za Miramarom.
KRIŽ
Strmo se spuščajo bori z apnenčastega brega, držeč se za roke.
Z njimi veter, muhavi sodrug kraške planote.
Lahkotno
sklanjajo zasanjana čela, da se odžejajo.
Prevod: jo ml
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah
večletne
OJI državne
zadolžnice
NA PONEDELJKOVEM 24. REDNEM ODENEM ZBORU ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BDI
...	...	----------------- ■■	■	...-	.... i
Mitja Race: Val protislovenskih akcij v Trstu zahteva angažiranost vse naše skupnosti - tudi športnih društev
Prav v boju za odpravo narodnostne mržnje, zlasti pri mladini, je veliko poslanstvo tega našega naj večjega mestnega društva ■ V Janški sezoni ^ k Boru prestopilo kar 186 novih članov ■ Bogato in pestro delovanje kljub finančnim in drugim težavam
se pomlajuje, saj predstavlja v našem društvu mladina pod 14. letom starosti štiri petine vseh vadečih.»
včlani Bora so v preteklem letu opravili 3.197 treningov ter 328 tekmovalnih nastopov, 96 članov pa se je udeležilo tudi 43 dni skupnih poletnih priprav. Od 328 tekmovalnih nastopov jih je bilo 16 izven naše
V borbi za naš obstoj je vsako športno društvo, sleherni športnik pomemben, živa ceiiea naše manjšine, še posebno v trenutku, ko mračne sile skušajo z lažnimi gesli obujati v mestu protislovensko gonjo. Na dlani pa .je, da je sedaj ŠZ Bor, ne samo zaradi svoje bogate športne tradicije, zaradi velikega števila članov in odbornikov kot najmnožičnejše mestno društvo, pred novo in težko nalogo.
In zato ni naključno, nasprotno, povsem umestno .je, da je predsednik ŠZ Bor Mitja Race v ponedeljek na 24. rednem občnem zboru svoje poročilo (le-to je po skelpu na zadnjem občnem zboru skupno zajemalo še tajniško in blagajniško) začel takole:
^Današnji občni zbor športnega združenja Bor se odvija v trenutku, ko so nacionalistične protislovenske sile ponovno prevzele pobudo v našem mestu. Začetek parlamentarne razprave o zakonskih osnutkih za globalno zaščito Slovencev v Italiji in pa bližnje upravne volitve sta sprožila val protislovenskih akcij.
Najbolj boleče pa je za nas dejstvo, da so v svo.je podvige angažirali prav mlade, ki predstavljajo v tem trenutku zaradi izostajanja in netočnosti informacij ter namernega izkrivljanja le teli, najugodnejšo podlago za demagoško ustvarjanje napetosti. Žalostno je ugotoviti, da so prav v šolah, kjer bi moralo biti objektivno obveščanje o Slovencih najbolj prisotno, zaradi nepoučenosti podvrženi okužbi s šovinističnim duhom, ki je toliko časa v preteklosti preveval naše mesto.»
«Vsa ta dejstva odločno zahtevajo angažiranost slehernega člana naše skupnosti. Nujno je, da smo vsi, vse naše organizacije, ustanove in društva, dnevno prisotni s svojimi akcijami, preko katerih bi lahko dospeli do italijanskih someščanov in jih obveščali o naših problemih.*
«Tudi športna društva, in morda .je tu naše društvo tisto, ki je še najbolj poklicano, ker deluje v samem središču mesta Trst, imajo s tem v zvezi veliko poslanstvo, saj lahko v dnevnem kontaktu z mladino večinskega naroda v veliki meri vplivajo na to. da se narodna nestrpnost odpravi ravno pri mladih, ki so najbolj izpostavljeni desničarskemu manipuliranju, ter da se boj za globalno zaščito Slovencev predstavlja v pravilni podobi Budno in angažirano se moramo vključiti v boj za dosego naših pravic, ki nam morajo biti dodeljene brez vsakršnih omejitev, v naš boj za' dosego le-teh, pa moramo pritegniti tudi demokratične in napredne italijanske sile.*
Predsednikove uvodne besede so seveda globoko odjeknile med prisotnimi člani, gosti, med katerimi naj omenimo konzula SFRJ v Trstu Nikoliča, predsednika ZSŠDI Oda Kalana, predstavnika odbora za telesno kulturo pri SKGZ Murano Sosič, predsednika SPDT Pina Rude-ža, tajnika TPK Sirene Inka Starca ter predsednika PD Škamperle Stojana Udoviča. V poznejši diskusiji in med samimi pozdravi je bilo jasno. da je Borova vloga v mestu posebno sedaj še kako pomembna.
Kolikšno delo pa je ŠZ Bor opravilo v minuli sezoni, kažejo naslednji podatki iz predsednikovega poročila:
«V naše vrste .je v preteklem letu pristopilo 196 novih članov, večinoma najmlajših, kar jasno dokazu,je, da naše društvo še vedno raste in
10. DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE
Sestavili tekmovalni spored
Na sporedu bo devet moških in osem ženskih športov, poleg tega pa tudi kulturni natečaj
dežele ter kar 35 v matični domovini.*
«Vso to aktivnost: v katero je vključenih tudi 16 ekip, od teh .je E ženskih in 11 meških, tehnično vodi 31 trenerjev in vaditeljev, med katerimi je a iz matične domovine, ostali pa so zrasli v našem društvu. Dejavnost našega društva ob tolikšni rasti ne bi bila mogoča, če ne bi 93 odbornikov z veliko požrtvovalnostjo darovalo mnogo svojega prostega časa za delo v glavnem odboru in v odborovih odsekov.*
Mitja Race je nato še dodal: «če hočemo kot manjšina preživeti in vztrajati v samem mestnem središču. .je ena izmed najvažnejših nalog pritegniti v svo.je vrste čim večje število mladine. To nalogo si je, na nivoju vrtcev in pa osnovne šole, prevzela športna šola Trst. ki je naša pridružena kolektivna članica. S svojim delom na področju mesta Trst in Milj je dosegla za-
Borov predsednik Mitja Race med branjem poročila
vidljive rezultate in v mejah naše manjšine tudi določeno odmevnost. Danes vključuje v svojih vrstah o-troke osmih vrtcev, desetih osnovnih šol in pa v zadnjem času tudi eno izmed mestnih nižjih srednjih šol. Če so bila do nedavno mnenja o vlogi, namenu in cilju športne sole še deljena, pa je v čedalje večji meri cenjeno njeno široko poslanstvo in sicer nuditi čim večjemu številu otrok vse tiste aktivnosti, ki zadoščajo njihovim telesnim, razvojnim, zdravstvenim, umskim, socialnim in drugim potrebam. Naloga posameznih odsekov našega združenja pa je, da se z vsebino svojega dela ter lastno strukturo približajo otrokom, ki izhajajo iz športne šole.*
Čeprav, kot je dejal predsednik, je bilo minulo obdobje po skoku velikih preusmeritev «predvsem leto zajemanja sape*, pa je na dlani, da je društvo opravilo ogromno delo. Trenerski aktiv se je zelo poglobljeno lotil opredeljevanja svoje vloge v društvu in nakazal pot vključevanja otrok v posamezne odseke društva. Razširili so telesnokulturne u-sluge tudi na potekmovalno obdobje. Borovi tekmovalci in tekmovalke so v raznih športnih panogah dosegli zadovoljive rezultate. Kljub velikim ekonomskim težavam so na stadionu «1. maj* nadaljevali z najpotrebnejšimi vzdrževalnimi deli. Društvo je imelo prijateljske stike z društvi iz Furlanije - Julijske krajine in iz matične domovine (žal, pa je letos zaradi obojestranskega težkega finančnega položaja odpadlo vsakoletno srečanje s pobratenim društvom ZŠD Slovan iz Ljubljane). Ob koncu svojega poročila pa je predsednik Mitja Race, na podlagi dosedanjih izkušenj odbora, navedel napotke za bližnjo društveno dejavnost. Občni zbor so sklenili z izvolitvijo novega odbora, vsi prisotni pa so podpisali peticijo ŠD Škamperle za pridobitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu. (B. Lakovič)
niiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiinriiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiimuiiiiiuiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
MOŠKA D LIGA
Olympia Terpin — Nuova Pal-lavolo Trieste	1:3
(13:15, 9:15, 15:$, 7:15)
,OLYMPIA TERPIN: . Špacapan, Marko in Štefan Cotič, Kuštrin, Dornik, Terpin. Markožič.
V soboto se je 01ympia - Terpin srečala z najmočnejšim in najnevarnejšim nasprotnikom, ekipo NP Trieste, ki jo sestavljajo večinoma igralci, ki so svojčas igrah v A ligi. To je edina nepremagana šesterka, ki je vrhu tega doslej izgubila samo tri nize v vsem prvenstvu.
Že v samem začetku smo opažih brezhibno igro Tržačanov. Kljub temu moramo reči, d« so se tudi Goričani res potrudili in so najbrž odigrali svojo najlepšo tekmo v tem prvenstvu, škoda le. da niso imeli dovolj učinkovitega bloka, da ’' u-stavili natančne nasprotnikove napade.
Gold Fassl - Juventina Belca 1:3 (13:15, 13:15, 15:4, 6:15)
JUVENTINA:	Orel, Plesničar.
Černič, Mučič, Faganel, Petejan, Mervič, Juren, Černič in Jarc.
Juventina Belca je v nedeljo zjutraj odigrala v Trstu pomembno tekmo za končno lestvico. Gold Fassl je solidna ekipa, ki se bori skupno z belo-rdečimi in 01ympio Terpin
V	prostorih piranske gimnazije je bilo v soboto žrebanje nasprotnikov za letošnje 10. dijaško obmejno srečanje Primorske (DOSP), ki bo v tem mestu v organizaciji tamkajšnje družboslovne šole. Tekmovanja bodo potekala letos v devetih moških in osmih ženskih športih, od katerih bo približno polovica moštvenih, polovica pa za posameznike.
V	ekipnih športih bo sistem tekmovanja izločilni, v štafetnem plavanju (4X50 m mešano — hrbtno, prsno, delfin in prosto) in deskanju bodo določili lestvice na podlagi časovnih dosežkov, v streljanju z zračno puško bodo odločale točke, v šahu pa bodo tekmovali po krožni varianti švicarskega sistema.
Žrebanje nasprotnikov za moštvene športe z žogo je dalo tak izid:
MOŠKI
Mali nogomet: Sežana - Gorica, Stefan TS - Tolmin, Idrija - Piran, Postojna - Prešeren TS, Ajdovščina
-	Zois TS, Nova Gorica - Koper (it. gimn.).
Košarka: Nova Gorica - Prešeren TS, Piran - Koper (it. gimn.), Stefan TS - Idrija, Tolmin - Gorica, Koper - Zois. Postojna (v 2. kolo).
Odbojka: Koper - Gorica, Tolmin
-	Stefan TS. Prešeren (v 2. kolo).
Rokomet: Piran - Sežana, Koper -
Ajdovščina.
Namizni tenis: Idrija - Koper (it. gimn.), Postojna - Koper, Tolmin -Nova Gorica, Gorica - Zois TS, Ste-
fan TS - Piran, Sežana - Prešeren TS.
ŽENSKE
Košarka: Prešeren TS - Koper, Ajdovščina - Idrija, Postojna - Tolmin.
Odbojka:	Ajdovščina - Idrija,
Slomšek TS - Tolmin, Gorica -Koper, Nova Gorica - Zois TS, Prešeren TS - Postojna.
Rokomet: Idrija - Koper, Piran -Sežana, Prešeren TS - Ajdovščina, Zois (v 2. kolo).
Namizni tenis: Idrija - Slomšek TS, Tolmin - Postojna, Sežana - Gorica, Koper (it. gimn.) - Koper, Nova Gorica - Prešeren TS.
Organizatorji bodo ves tekmovalni spored izpeljali tako, kot so ga začrtali, le v primeru lepega vremena. Ker bo večina tekem potekala na igriščih na prostem, bodo v primero slabega vremena izvedli tekmovanja le v šahu, namiznem tenisu, plavanju, deskanju, streljanju z zračno puško in v moški košarki.
Poleg športnega dela tekmovanja je razpisan tudi kulturni natečaj in sicer so na literarnem področju razpisane te teme:
1. Slovenci in morje: 2. Domotožje je čustveni privid domovine: 3. Zdramil je v meni marsikaj, verjetno celo sl6 po pisanju (Ciril Kosmač, Pomladni dan).
Na likovnem področju bo ex-tem-pore — slikanje piranskih motivov.
za osvojitev drugega mesta, ki da-ja možnost napredovanja (prvo mesto bo skoraj gptovo pripadlo ekipi Nuova pallkvolb Trst).	- <1.
Tekma ni bila ena najlepših, morda zato, ker naši niso pokazali posebne živahnosti; slabo so se znašh pod mrežo, sprejem je zelo šepal. Predvsem pa niso znah izkoristiti pomanjkljivosti nasprotnika. Četudi pozno, pa so v četrtem setu zaigrali še kar zagrizeno in borbeno in popolnoma nadigrali nasprotnika. Tako so osvojili dragoceni točki. V celoti lahko rečemo, da so si bih naši fantje kot posamezniki precej enakovredni, četudi je kot že v nekaterih prejšnjih tekmah izstopala zanesljiva igra Rajka Petejana.
(Plesničar)
1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia — C P Pieris 3:1 (15:13, 15:5, 8:15, 15:7)
OLYMPIA: Sirk, Uršič, Ivo in Simon Špacapan, Terpin. Igor in Robert Cotič.
Goričani so nasprotnika odpravili brez težav; Edini spodrsljaj so naredili v tretjem nizu. ko so zaradi osebnih in tehničnih napak zaostali in popustili.
Posebno je treba pohvaliti mlajše igralce, ki vidno napredujejo.
G. R.
Prevenlre — Kras 2:3 (17:15 10:15, 15:6, 12:15, 11:15)
KRAS: Bogdan, Ivan in Sergij Budin, Doljak, Grilanc, Marušič, Milič, Rebula.
Odbojkarska ekipa Krasa se je na najlepši način poslovila od letošnjega prvenstva. V gosteh je namreč premagala močno šesterko Prevenire, ki si je že pred tem srečanjem zagotovila drugo mesto v skupini, ki še daje možnosti napredovanja v D ligo. Domačini pa so igrali, kot da ne bi bilo še nič od ločeno. Kraševci so bili tokrat zelo učinkoviti in so po maratonskem boju strli odpor domačinov, ki so se hoteli na vsak način oddolžiti za poraz, ki so ga utrpeli v Repnu. Grilanc in tovariši so s trdno voljo do zmage in s požrtvovalno igro bili stalno enakovredni močnemu nasprotniku, v ključnih trenutkih srečanja pa so bili boljši in so sla vili nadvse zasluženo zmago. (Z. S-)
Italcantieri Tržič — Juventina Gorica 3:0 (15:2, 15:7, 15:9)
JUVENTINA: Pahor, Mučič, Pau lin, Zavadlal, Vogrič, Gergolet, Bensa. Cej, Lutman.
Trener: Aleksander Korva.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Club Altura 0:3 (10. 13, 13)
BOR: Košuta V. in S. Stoper, M. in S. Foraus, Marušič, Fava retto, Kebar. Centazzo.
Pred pričetkom tekme se je ka petanka Cluba Alture tudi borov-kam opravičila v imenu svojega društva za protislovenski izbruh nekaterih gledalcev med prvenstveno tekmo z nabrežinskim Sokolom v prejšnjem kolu. Vodstvo italijanskega kluba je tudi preprečilo ne katerim posameznikom, da so se udeležili sobotne tekme.
Igra sama je bila vseskozi napeta in zanimiva in mlade borovke
proti drugouvrščeni Aituri niso nikoli igrale podrejene vloge. Kvečjemu velja nasprotno, saj so slovenske i°£alke pokazale bolj organizirano igro, predvsem v napaduv^, Pot, do zm^g%, sta jim preprečili samo slab servis in pa skoraj nezgrešljiva obramba nasprotnic. Borovke vsekakor zaslužijo pohvalo, še zlasti pa so se izkazale Košu-tova in S. Forausova v napadu ter Kebarjeva za požrtvovalnost v obrambi.
«UNDER 15» (moški) Italcantieri - Juventina 2:0 (15:10, 15:9)
JUVENTINAv Zavadlal I.. Mučič I„ Bensa. Paulin, Šuligoj, Zavadlal II.. Paulin, Mučič II.
Trener: Aleksander Korva
Tečaj AO SPDT
V nedeljo zjutraj so bile v Glinščici, v skalovju pod razglediščem pri Jezeru, plezalne vaje alpinističnega tečaja, katerega prireja AO SPDT. Prisotmh je bilo več kot dvajset tečajnikov; večina med njimi je pokazala že zadovoljivo tehnično raven.
Naslednja vaja teorije plezanja bo v petek, praktična pa čez dva tedna spet v Glinščici.
Na sestanku nogometne komisije ZSŠD1 za Goriško
Odpraviti nezadovoljivo povezanost med društvi
Prejšnji leden se je sestala nogo-metna komisija ZSŠLH za Goriško, ki jo sestavljajo člani treh slovenskih društev, ki se na Goriškem u-kvarjajo z nogometom.
dlani komisije so m sestanku pregledali delovanje društev v tej sezoni ter obravnavali probleme same komisije, ki iz. različnih razlogov ni še zaživela tako, kot so si njeni člani želeli.
Predvsem je še zelo občutena sla-ba povezanost med posameznimi društvi. Tako pomanjkliivo sodelovanje med društvi pa je tudi ena glavnih ovir, da slovenski nogomet na Goriškem ne dosega tiste ravni, ki bi jo vn igralskem kadru lahko dosegel.
Komisija pa se je obvezala, da se bo v bodočnosti bolj pogosto sestajala ter skušala prebroditi ozke lo-kalistične težnje s postopnim uvajanjem enotne nogometne politike. Po mnenju komisije bo goriški nogomet samo s skupnim programiranjem dosegel tisto stopnjo razvoja, ki jo zasluži. 7.ato je ena glavnih nalog, ki si ji/i je komisija zadala ta. da bo v bližnji bodočnosti pričela s proučevanjem ustanovitve mladinskih centrov. Pričela bo tudi z organiziranjem predavanj z nogometno tematiko ter takih predavanj, ki zadeva 'o šport nasploh.
Govor je bil tudi o predvidenem nogometnem srečanju med reprezentancama ZSŠD1 Goriške in Tržaške. Po mnenju goriške komisije, bi še najbolj ustrezala datuma IS. mala in 23. maia 1982 s tem. da bi bilo prvo srečanje v Štandreiu. povratno na na Tržaškem. Najprej bi se srečali enajsterici naraščajnikov, sledila pa bi tekma med člani.	Vili Prinčič
V soboto zvečer so v openskem Prosvetnem domu podelili spominske značke OF 130 bivšim aktivistom s tega območja. Svečanost je dopolnil lep kulturni spored
Pred nedavnim je bil v Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma občni zbor Društva slovenskih upokojencev. Navzočih je bilo nad 150 članov
P cd dnevi so v «Kraškem domu» v Repnu odprli razstavo «Pinko Tomažič in tovariši*, ki jo je pripravil odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici
Prejšnji teden so imeli pri Domju sejo odbora za poimenovanje slovenske šole pri Domju po slovenski učiteljici in borki Mari Samsi
P. ejtsuji teden so imeli oljčni zbor «Društva prostovoljnih gasilcev Breg*. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki gasilske službe iz Trsta iu matične domovine
Goriški klasični licej je bil tokrat zmagovalec na tekmovanju «Med dvema ognjema*, ki ga je organizirala RAI
veljavnost 2 leti	šestmesečni kupon
dejanski donos
odstotka
emisijska cena
99,40
za vsakih 100 lir nominale
koriščenje 1. aprila 1982
oproščeni vseh sedanjih in bodočih davčnih dajatev
Javno vpisovanje po ceni lir 99.40 plus dozorele obresti in v obnovitev devetletnih zadolžnic 5.50/% in štiriletnih 12°o z zapadlostio 1. aprila 1982 • Pri obnovitvenih operacijah bo ob predložitvi zapadlih zadolžnic izplačan znesek 0,80 lire za vsakih 100 lir obnovljene nominale • Operacije se vršijo pri zavodu Banca dltalia, pri kreditnih podjetjih in zavodih ter samo za obnovitev zadolžnic pri poštnih uradih • Nove zadolžnice, obresti in zneski ob obnovitvi so oproščeni vseh sedanjih in bodočih neposrednih davčnih dajatev in davka na dediščino • Kuponi zadolžnic se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov državi v kateremkoli času pred njihovo zapudlostjo.
do 9. aprila v podpis
operacije za obnovitev se zaključijo 16. aprila
19,21
Novi odbor ŠZ Bor
Mitja Race, Vida Jagodic, Bogdan Petelin, Bojan Pavletič, Franko Vitez. Aljoša Žerjal. Bruno Križman, Mario Šušteršič, Pavel Kozlovič, Danilo Pilat, Marko Mesesnel, Sergij Lipovec.
NADZORNI ODBOR;
Jurij Kufersin, Emil Gombač, Silvij Tavčar
KOŠARKA
V1. TEKMI «PLAY-0FFS»
VČERAJ SKLEPNA SLOVESNOST PRVIH ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER ALPE ADRIA
PORAZ LJUBLJANČANOV Dvesto novih prijateljev v Auronzu
Včeraj so v Reogradu izgubili proti Crveni zvezdi Avdija (35 točk) odločil ■ Danes ostala tri srečanja
C. zvezda — Iskra Olimpija 91:85 (38:43)
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Mrdjen, Vukosavljevič, Nikolič 20 (4:6), Jokanovič, Jankovič, Kara-džič 12 (6:7), Bogosavljev 4, Radovič 16 (10:17), Salaj, žižič 2 (0:4), Kovačevič 2 (2:2), Avdija 35 (5:8).
ISKRA OLIMPIJA LJUBLJANA: Moffardin, Golc 14, Brodnik 10, Polanec 14, Subotič 15 (7:9), Jelovac 10 (2:2), Kompara, Vilfan 20 (4:4), Vujačič 2, Grgin.
SODNIKA: Radič (Šibenik) in Ku-relič (Tuzla).
PM: C. zvezda 27:44; Iskra Olimpija 13:15. ON: C. zvezda 16; Iskra Olimpija 29. PON: Golc (26), Polanec (36), Žižič (36)', Vujačič (39), Vilfan (40). GLEDALCEV; 2.500.
BEOGRAD — V nervozni in dokaj slabi tekmi je Crvena zvezda v prvem srečanju «play-offs» z dokajšnjo težavo premagala ljubljansko Iskro Olimpijo, ki je v prvem polčasu vodila, v 21. minuti pa je imela svojo največjo prednost osmih točk (47: 39).
Beograjčani pa so nato zaostanek nadoknadili in po zaslugi odličnega Avdije, ki je dosegel kar 35 točk, tudi zmagali.
Sodnika gotovo nista bila naklonjena gostom, kar kaže tudi število osebnih napak.
DANAŠNJI SPORED
Partizan - Jugoplastika (20.00); Zadar - Šibenka (20.00); Cibona -Bosna (20.30). (nb)
OSMINA «PLAY-OFFS»
Cidneo presenetil
BOLOGNA — V sinočnjem antici-piranem srečanju osmine finala je Cidneo presentljivo v gosteh premagal moštvo Latte Sole iz Bologne z 80:70 (36:38).
Pietkewicz (22 točk) in Abernethy (19) sta bila najboljša v zmagovitem moštvu, Jordan (19) in Starks (18) pa pri poražencih.
DANAŠNJI SPORED
Sinudyne - Libertas Livorno; Ac-qua Fabia - Honk.v; Cagiva - San Benedetto.
KOLESARSTVO
TROFEJA PANTAL1CA
Saronni: zmaga in kriza
FERLA - Giuseppe SMJnni jc zmagal na kolesarski dirki za «Tro-fejo Pantalica*. Dirka je bila dokaj naporna, tako da je Sarotini zapadel po prihodu na cilj v krizo.
Dirka sama se je odločila v zaključnem delu, v celoti pa jo je nadzorovala Saronni jeva ekipa.
Lestvica je bila taka:
1.	Saronni, ki je prevozil 192 km dolgo progo v 5.15’ s p.h. 36,504 km na uro.
2.	Gavazzi
3.	Beccia
4.	Algeri, vsi v zmagovalčevem času
5.	Rabottini
6.	Vandi, oba z zaostankom 15” itd.
VATERPOLO
ZA MEDNARODNI TURNlR
V Trstu priprave v polnem teku
TRST — Priprave za mednarodni vaterpolski turnir, ki bo na sporedu v Trstu od 8. do 11. aprila, so v polnem teku. Imena nastopajočih e-kip jamčijo, da bo ta prireditev skoraj na ravni evropskega prvenstva, saj se bo v pokritem bazenu «Bruno Bianchi* zbralo skoraj vse, kar v ■ Evropi v tej panogi kaj pomeni.
Tako bo Trst gostil olimpijskega prvaka Sovjetsko zvezo, evropskega prvaka Zah. Nemčijo, olimpijskega podprvaka Jugoslavijo, svetovnega prvaka Italijo, poleg tega pa še
Španijo in Avstralijo. To dejansko pomeni, da bo izmed velikih imen evropskega vaterpolskega športa manjkala le Madžarska.
Prva bo prispela v Trst Italija in sicer 4. aprila.
ATLETIKA
VČERAJ V TRŽIČU
Umrl je Filiput
TRŽIČ — Včeraj je umrl za rakom v Tržiču v starosti 62 let Ar-mando Filiput, profesor telesne vzgoje in nosilec zlate kolajne za zasluge v atletiki.
Pokojni Filiput je bil svetovni prvak v teku na 400 jardov z ovirami, ta rekord pa je postavil v Milanu 8. oktobra 1950. Bil je tudi večkratni italijanski državni in evropski prvak na nizkih ovirah.
Pogreb bo danes.
Igre so ocenili kot zelo pozitivno pobudo ■ Na sklepni svečanosti tudi podpredsednik SRS Dušan Šinigoj ■ Venetu največ zlatih kolajn
(Od našega poročevalca)
AURONZO — Z uradnimi govori in nagrajevanjem ter ob zvokih fanfar so se včeraj v Auronzu di Ca-dore v Dolomitih končale prve zimske športne igre dežel Alpe Adria. Pobudo gre brez dvoma pozitivno oceniti, kar je včeraj popoldne na «Stadionu leda» poudaril predsednik dežele Veneto Carlo Bernini, ki je obenem tudi predsednik skupnosti Alpe Adria. Bernini je med drugim naglasil, da se športne igre enakopravno vključujejo v prizadevanja dežel Alpe Adria in da dajejo impulza tistim bistvenim načelom, ki jih predstavljajo prijateljstvo, sodelovanje in razumevanje na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Dežela Veneto je v prireditev prvih zimskih iger vložila velike napore, da bi mladim tekmovalcem in posameznim delegacijam nudila čim boljše počutje, kar je seveda v duhu skupnosti Alpe Adria.
Včerajšnjega uradnega nagrajevanja ih sklepne slovesnosti, na kate-
ri sta spregovorila še župan Auron-za in predstavnik deželnega CONI, so se udeležili tudi družbenopolitični predstavniki sodelujočih dežel, med temi podpredsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije Dušan Šinigoj.
Prve zimske igre Alpe Adria so torej za nami. Na njih je sodelovalo skoraj 200 mladih športnikov od letnika 1966 naprej, ki so se pomerili v slalomu, veleslalomu, smučarskih tekih in umetnostnem drsanju, medtem ko je bilo tekmovanje v hokeju na ledu demonstrativnega značaja. Naslednje zimske igre bodo predvidoma prihodnje leto v naši deželi, medtem ko se bodo
MiiiniiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
NOGOMET
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Olimpija v Skopju
Ljubljansko moštvo računa na točko - Derbi v Beogradu
V 27. kolu prve jugoslovanske nogometne lige bo danes ljubljanska Olimpija igrala v Skopju proti Vardarju. Po nedeljsker i nezasluženem porazu v gosteh proti Radničke-mu računajo Ljubljančani, da bodo danes osvojili točko. V moštvo so se namreč vrnili Šarenac, Martino-vič in Rožič. Žal, pa tokrat ne bo igral Peter Ameršek, ki se je poškodoval.
Derbi kola bo v Beogradu, kjer se bosta spoprijela domača - Crvena zvezda in Sarajevo. Zanimivo pa bo tudi jutrišnje srečanje v Mostarju med Veležem in Partizanom.
DANAŠNJI SPORED (17.00) Vardar - Olimpija Dinamo - Rijeka Željezničar - Osijek Crvena zvezda - Sarajevo Sloboda - Radnički Budučnost - Vojvodina JUTRI, 1. APRILA Beograd - Zagreb (15.30)
Velež - Partizan (17.30)
NA SODIŠČU V FIRENCAH
Martino so oprostili
FIRENCE — Javni tožilec Čariti je po poltretjo uro trajajočem govoru zahteval včeraj zjutraj tri mesece zapora za vratarja Genoe Martino, ker je med nogometno tekmo, lani 22. novembra, poškodoval Antognonija. Javni tožilec je Martino obtožil namernih telesnih poškodb v obteževalnih okoliščinah.
Na popoldanskem zasedanju pa je sodišče odločilo, da proti Martini ne bo postopalo, to pa tudi zato, ker Antognoni ni vložil tožbe proti vratarju Genoe.
PLAVANJE
Italijanska državna plavalna reprezentanca se bo v kratkem udeležila dveh pomembnih plavalnih tekmovanj in sicer od 15. do 17. aprila «Latinskega pokala* v Buenos Airesu, 3. in 4. aprila pa v Sindelfingnu srečanja petih držav, k.ier bodo nastopile še ekipe NDR. Francije, ČSSR in Bolgarije.
panje na dirkah za svetovno prvenstvo. V začetku sezone je sicer sklenil, da bo nastopal tudi letos, toda zdaj se je nepreklicno odločil za umik.
BOKS
Minchillo ohranil naslov
LONDON — Italijan Luigi Minchillo je sinoči v Londonu proti vsakemu pričakovanju ohranil evropski naslov v supervelter kategoriji, saj je po točkah v 12 krogih, čeprav zelo tesno, premagal Angleža Mauricea Hopea.
Italijanski boksar je bil precej v težavah zlasti v prvem delu srečanja, proti polovici pa je bila vrsta na Hopeu, v zadnjem delu dvoboja pa je prišel do izraza zdaj eden zdaj drugi.
Švicarski sodnik Marti je prisodil zmago Minchillu (116:114), prav tako Luksemburžan Klop (118:117), nemški sodnik pa je bil bolj naklonjen angleškemu boksarju (119:117).
Štafeta 3X5 km (dekleta)
1. Veneto, 2. Južna Tirolska, 3. Furlanija - Julijska krajina, 4. Slovenija, 9. Hrvatska.
Štafeta 3X8 km (fantje)
1. Veneto, 2. Južna Tirolska. 3. Furlanija - Julijska krajina, 4. Slovenija.
HOKEJ
Demonstrativni netekmovalni turnir: 1. Južna Tirolska, 2. Veneto, 3. Koroška.
KOLAJNE
Dežela	zlato srebro bron
Veneto
Salzburg
Južna Tirolska
Hrvatska
Štajerska
Bavarska
Slovenija
F—JK
Koroška
3 0 0 0 2 0
4 1
drsalci, ki so osvojili eno zlato in eno srebrno odličje, medtem ko se mora Slovenija zadovoljiti s srebrno kolajno, ki jo je v smučarskih tekih osvojila Karmen Raišp.
Pa oglejmo si pobliže včerajšnje tekmovanje in uspešnost posameznih dežel nasploh. V štafetah so spet slavili predstavniki Veneta, ki so v obeh prireditvah, - za fante in dekleta, prehiteli Južno Tirolsko in pa Furlanijo - Julijsko krajino, ki se je v tej disciplini zares izkazala. Sloveniji se je le za las izmuznila kolajna, saj šo bili slovenski tekači' dvakrat četrti.
MARIJ ČUK
NAMIZNI TENIS
Drevi Kras — Don Bosco
Danes ob 18. uri bodo igrali zaostalo namiznoteniško srečanje moškega prvenstva med Krasom in tržaškim Don Boscom. V primeru pričakovane zmage bi Kras osvojil končno prvo mesto. (B. S.)
DEŽELNO PRVENSTVO
«UNDER 20»
Domio — Vesna	4:1 (0:6)
VESNA: Savarin, Bukavec, Sandrin, Purič, Basiacco, Schettini, Sedmak, Picchieri, Bruno (Meola), Cusatelli, Metelko.
STRELEC za -Vesno: Sedmak v 21. min.
Vesna je proti Domiu odigrala e-no slabših tekem tega prvenstva, za kar so jo domačini tudi hudo kaznovali. Res je, da je tudi tokrat manjkalo več standardnih i-gralcev, to pa vendar ni zadostno opravičilo za tako bled nastop. V prvem polčasu so se sicer »plavi* še kar dobro držali, v nadaljevanju pa so igrali zelo zmedeno, tako da si le požrtvovalni Sedmak zasluži pohvalo. (Fabio)
Breg — Aurisina	0:0
BREG: De Martin. Kofol, Tul, Pauletič, Ražem, Viola, Berzan, Grizonič, Baruzza, Kraljič in Tinti.
V soboto so Brežani odigrali eno najslabših tekem. Proti dokaj skromni ekipi Aurisine niso znali izkoristiti številnih priložnosti in so tako na domačem igrišču iztržili le točko, čeprav bi lahko obe. (I.T.)
IZIDI: Breg - Aurisina 0:0; Mon-
falcone - Portuale 1:1; Domio -Vesna 4:1;. Edile Adriatica - Zau-le 1:1; Supercaffe - Stock 1:2.
LESTVICA: Monfalcone 37. Portuale 32, Edile Adriatica 31, Co-stalunga 23, Vesna 22. Opicina, Stock 21. Supercaffe 20, Aurisina 19, S. Marco, Domio 13, Zaule 12, Breg 7.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
NAJMLAJŠI (B skupina)
Zarja — Roianese	0:3 (0:2)
ZARJA: Milani. R. Kalc, Leban, Ražem, Žagar, Kralj,' A. Kalc, Hla-bjan. Družina, Carli, Gregori, Čuk.
Kljub porazu je tokrat Zarja odigrala. eno najlepših tekem letošnje sezone. V prvem polčasu je bila vseskozi enakovredna gostom, vendar je predrago plačala dve negotovosti v obrambi. V nadaljevanju so zarjam še bolj učinkovito igrali in res škoda, da so zamudili nekaj ugodnih priložnosti. Tokrat moramo pohvaliti vso ekipo, kajti prav vsi so se res potrudili. (P. B.)
IZIDI: CGS - Blue Star 1:4, Olim-pia - Primorje 2:1, Supercaffe - S. Sergio 2:0, Zarja - Roianese 0:3, Montebello - S. Andrea 1:2, Trie-stina - Portuale 2:0.
LESTVICA: Blue Star, Supercaf-
miiiiiiiiiii*.......
KOŠARKA
NASE EKIPE V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Iger se ni udeležila Gornja Avstrija, ker so bili njeni tekmovalci že prej na drugih tekmovanjih.
športniki Alpe Adria spet srečali letos poleti v Munchnu na poletnih igrah.
Kar zadeva športni del prvih zimskih iger Alpe Adria v Auronzu, pa gre pristaviti, da rezultati niso bistveni element tridnevnega srečanja, kajti take prireditve imajo predvsem drugačen namen. Kljub temu ne moremo mimo dejstva, da so bili najbolj uspešni športniki iz Veneta, ki so osvojili štiri zlate in eno srebrno kolajno, odlično pa so se odrezali tudi predstavniki treh avstrijskih dežel, ki so slavili. predvsem v alpskih disciplinah. Glede Slovenije in Hrvatske velja ugotovitev, da so športniki teh dveh jugoslovanskih republik tekmovali poprečno, izkazali so se le hrvatski
tul
Domovci prijetno presenetili
Kontovel in Polet tokrat praznih rok ■ Dor bo igral drevi zaostalo tekmo
- NA GORIŠKEM
Dom — Marmibieffe 85:72 (46:37)
DOM: Sancin 7. Mauro Dornik 16, Nanut 2, Semolič 27. Čubej 4, Ziani, Ugo Dornik T3, Hvalič 16.
Domovci so v sobotnem srečanju povsem zasluženo slavili proti izkušeni ekipi Marmibieffe iz Gorice. Bergočevi varovanci so nadigrali domačine, ki so vodili le v uvodnih minutah srečanja. Domovci so, kljub okrnjeni postavi (center Prinčič je bil izključen), igrali zelo agresivno v obrambi, uspešno , pa tudi v napadu. Vsi so zaigrali dobro, med vsemi pa sta izstopala Hvalič in Semolič, ki sta v ključnih trenutkih nemoteno polnila nasprotnikov koš.
M.Č.
NA TRŽAŠKEM
Stella Azzurra — Kontovel
95:85 (49:43)
KONTOVEL: Gulič 30 (10:14), E-mili 6, Vremec 4, Vassallo 6, Vel-
• ‘ *	.m
niitiiiiiiiiMiiitiiuiMiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniitMuiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiMKiiiiimiHiMtiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitmiHfiiiiiiiiiiiiiiiniiii
V PETEK V DVORANI KD JEZERO V DOBERDOBU 8. REDNI OBČNI ZBOR
Pestro delovanje pri ŠZ Mladost
Izčrpno poročilo tajnika Alda Jarca - Večjo pozornost stikom z vsemi vaškimi komponentami • Ustanovitev rekreacijskega odseka ■ Nova struktura
AVTOMOBILIZEM
Reutemann potrdil svoj umik z dirk
BUENOS AIRES — Argentinec Carlos Reutemann je včeraj uradno potrdil svoj sklep, da se umika iz tekmovalnega avtomobilskega športa. 40-letni Reutemann ie izjavil, da ni več motiviran za nasto-
V petek je bil v Doberdobu v dvorani KD Jezero 8. redni občni zbor ŠZ Mladost. Prisotne je v imenu odbora pozdravil tajnik Aldo Jarc, ki je nato podal poročilo o preteklem dvoletnem delovanju. Poročevalec je ob nakazanju smernic, ki so vodile delovanje športnega združenja, poudaril pomembnost, ki jo ima sleherno športno društvo v našem zamejskem prostoru kot nenadomestljiv izpričeva-lec slovenske narodne bitnosti. Zgrešeno bi bilo zanemarjati to vlogo športnih društev in se zadovoljiti le z golo športno dejavnostjo, kar bi podpiralo neodgovorno mišljenje, da .je šport svet zase, nepovezan z družbenopolitičnim doga jan jem.	i
«Ko govorimo o športu*, je nadaljeval Jarc, ne smemo zanema riti telesne kulture: športne dejavnosti ne smejo sloneti le na kompetitivnosti, temveč je treba tudi širši množici dati možnost, da se
udejstvuje na tem področju. V ta namen je ŠZ Mladost ustanovila pred časom tudi rekreacijski od sek, katerega delovanje namerava čimbolj popestriti*
Poročevalec je spregovoril tudi o nujnem in vzajemnem odnosu med
•iiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii|||||f||||||||||l||l|||||M„|l,|||,||l,||||ll|linifai,|||M|,|l|l||l|||||t|l|||||||ni|l||||„,n,mn,m,niiiim
NOGOMET
ZAOSTALA SREČANJA 2. AMATERSKE LIGE
Danes (ponovno) Breg-Primorje
Srečanje so že dvakrat preložili zaradi burje - V Razovici Zarja Domio
V okviru nogometnega prvenstva 2. amaterske lige bodo danes igrali prvih šest zaostalih tekem, medtem ko bodo ostale tri na sporedu čez teden dni. V nedeljo, 4. aprila, bo na sporedu 11. povratno kolo, nato bodo prvenstvo 11. aprila prekinili zaradi praznikov. Preostala 4 kola Pa bodo igrali 18. 4., 25. 4., 2. 5. in 9. 5.
Breg — Primorje
Pravijo, da v tretje gre rado in to si seveda želijo poleg nogometašev in voditeljev tudi navijači obeh klubov. Derbi so namreč že dvakrat preložili zaradi močne burje. Vsi zato upajo, da bosta lahko enajsterici danes le zaigrali.
Za derbi seveda vlada veliko zanimanje, saj je njegov izid zelo važen za obe ekipi. Primorje (po remiju z Olimp:o) spet zaostaja za dve točki za drugouvrščenim CGS tn zato je povsem razumljivo, da trdeče-rumeni* ne morejo popuščati. sicer bi to CGS znal izkoristiti, Pa čeprav danes ne bo imel lahke 5aloge, saj gostuje pri solidnem 4. Marcu.
Položaj Brežanov je po zadnjem porazu (prav z ekipo CGS) postal precej kritičen, zato si ne smejo >eč dovoliti spodrsljaja. Skratka,
obe ekipi potrebujeta točke in zato razumljivo merita na celotni izkupiček.
Zarja — Domio
Po nepričakovanem porazu, ki so ga Bazovci doživeli v nedeljo proti Krasu, tokrat res ne smejo razočarati, pa čeprav niso v nobeni nevarnosti. Prav nasprotno. Zarja ima -še realne možnosti odlične u-vrstitve. Zato Bazovci danes računajo na celotni izkupiček, kar pa ne bo lahko, saj se Domio bori za obstanek v ligi. Poraz bi namreč za Domio verjetno pomenil že predčasni izpad iz lige. Zato se obeta aster boj za točke.
Današnji spored bodo dopolnila še srečanja Campanelle - Libertas, CGS - S. Marco, Čampi Elisi - Opicina in Zaule Roianese. Vse tekme se bodo začele ob 16.30. (B. R.)
Polfinale italijanskega pokala
Drevi Torino-Sampdoria
Drevi ob 20.30 bo na sporedu prvo polfinalno srečanje italijanskega pokala, in sicer med Torinom in Samp-dorio. V prvi tekmi je zmagala Sampdoria z 2:1. Z istim rezultatom je tudi Inter (doma) odpravil
Catanzaro, povratno srečanje med zadnjima dvema ekipama pa bo na sporedu 10. aprila.
NA TURNIRJU ŠŠT
Vodijo Hrovatin, Božič Hmeljak in Clementc
V soboto je bil na stadionu «1. maj* v Trstu II. del šahovskega turnirja športne šole Trst, katerega se je udeležilo skupno 40 otrok, od tega 34 iz osnovnih in 6 iz srednjih nižjih šol.
Po štirih odigranih kolih vodita s polnim seštevkom štirih točk med osnovnošolci Helena Hrovatin (Milčinski) in Edi Božič (Gregorič - Stepančič), med nižješolci pa (prav tako s štirimi točkami) Tom Hmeljak (Cankar) in Maksi Clemente (Ciril in Met<xi).
Med posameznimi ekipami vodi šola Bazoviški junaki, pred Gregorič - Stepančič.
Prihodnje kolo tega turnirja bo na sporedu 17. aprila ob 15. uri na stadionu «1. maj*.
Novi odbor ŠZ Mladost
Miloš Devetta, Ivo Devetak, Bruno Dužman, Evgen Ferfo-lja, Karlo Ferletič, Edi Gergo-let, Luiza Gergolet, Mario Ger-golet, Nordio Gergolet, Marino Kadež, Alvise Lorenzut, Karlo Lavrenčič, Aleksander Marušič, Borut Spacal. Zdravko Soban, Srečko Vižintin, Giorgio Ulian in Olinto Zanier.
športno in kulturno dejavnostjo, kar seveda zahteva tesnejše sodelovanje med športnim društvom samim in ostalimi vaškimi in občinskimi kulturnimi organizacijami. Spodbudni so tako odnosi s KD Jezero, s katerim deli ŠZ Mladost prostore. Večjo pozornost pa je treba po svečati stikom z vsemi vaškimi komponentami. Še naprej .je treba gojiti plodne stike s sloveaskimi športnimi društvi z obeh strani me je in se zavzemati za prijateljske vezi in za izmenjavo izkušenj tudi z italijanskimi športnimi društvi.
Pomembno je pri tem lanskoletno srečanje s športnim društvom iz Mercalla (Varese), ki .je obenem pripomoglo, da so se pripadniki te oddaljene italijanske vasi seznanili z našo manjšinsko problematiko. Predvsem pa so važni stiki, ki jih misli Mladost navezati s slovenskim športnim društvom Iskra iz Ronk. Ti stiki naj bi pripomogli, da bi postal Doberdob, glede na svoj posebni zemljepisni položaj, še bolj trdno kulturno in narodnostno oporišče za Slovence z Laškega.
ŠZ Mladost pa je po drugi strani vedno nudilo možnost vključevanja v svoje vrste tudi občanom italijanske narodnosti: »Menimo, da imajo tudi oni pravico, da se u-dejstvujejo v našem športnem krogu, da spoznajo našo stvarnost, da .jo dojamejo in podprejo, ker me nimo, da bi bila v nasprotnem primeru naša demokratična miselnost okrnjena,* je med drugim dejal Jarc.
Tajnik društva je nato posredoval prisotnim zamisel nove struk ture športnega društva, ki naj bi slonela na usklajenem delovanju posameznih odsekov. Zaenkrat razpolaga društvo z nogometnim nara-šča.iniškim odsekom, s člansko nogometno ekipo in z rekreacijskim
odsekom. Ob ustreznejših pogojih bodo skušali te dejavnosti popestriti in dati možnost vključevanja tudi mladih deklet (ženska odbojkarska ekipa je sicer pred leti že delovala v okviru društva).
Ob koncu svojega poročila je Jarc postavil vprašanje o umestnosti nastanka novih športnih društev v občini sami: to bi znalo privesti do škodljive razcepljenosti in do nepotrebnega kampanilističnega tekmovanja. V tajniškem poročilu je nato Aldo Jarc seznanil prisotne o sedanji sestavi društva ter se zahvalil trenerjema Aldu Ferletiču ter Evgenu Ferfolji.
Po blagajniškem poročilu, ki ga .je prebral Nordio Gergolet, so sledili pozdravi doberdobskega župana Marija Lavrenčiča predsednika TO ZSŠDI za Goriško Igorja Komela ter predstavnikov vaških in sosednjih kulturnih in športnih or ganizacij.
Sledila je živahna diskusija.
lussi, Ban 7 (1:1), Rauber 27 (7112), Pupis 5 (1:5).
Domačini so bili proti našim zelo dobro razpoloženi. Kontovelci so tokrat odpovedali. Samo Rauber, predvsem pa izredni Gulič, sta se skušala zoperstaviti nasprotnikom, to pa ni zadostovalo .za zmago.
GMT — Polet 76:59 (37:35)
POLET: Ferluga (0:3), Tavčar 2, Kerpan 14 (6:11), Taučer, Sedmak
10	(0:1), Gantar 5 (1:2), Sosič 3 (1:2'), Hrovatin 16 (2:6), Vitez 9 (3:4).
Po dokaj dobri igri v prvem polčasu so poletovci povsem popustili v drugem delu tekme. To so izkušeni Tržačani izkoristili, tako da je bila razlika ob koncu dokajšnja. V Poletovih vrstah je malo bolje igral le Hrovatin.
Drevi Časa del Frigo — Bor
V	zaostali tekmi se bosta drevi v Miljah spoprijela domače moštvo Časa del Frigo in Bor.
1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Prevenire 81:52 (31:26)
BOR: Canciani 19 (1:3), Štavar 15 (1:3), Perčo,"Sestan’2, Mesesnel 23 (3:5), Baitz 7 (1:1), Vascotto 2 (2:2), Gerdol, Bajc 2, Kapič 11 (1:1)
V	drugem kolu prvenstva 1. divizije so Borovi veterani visoko premagali košarkarje moštva Prevenire. »Plavi* pa so tekmo dokaj slabo začeli in igrali pod svojimi sposobnostmi do konca prvega polčasa. V prvem delu tekme je zadovoljivo igral štavar, ki je točno zadeval od daleč, v nadaljevanju pa Mesesnel.
(Cancia)
IZIDI 2. KOLA
Kontovel - Team ’81 72:90; Bor -Prevenire 81:52; Quadrifoglio - La Talpa 41:81 ; Saba - Autogamma 88:70.
KADETI
Don Bosco — Sokol 90:57 (41:31)
SOKOL: Pertot 12, Busan 11, Sedmak 6, Pahor 5, Stanissa 2, Bandel-
11	17, Ušaj 2, Bagozzi, Gruden 2.
Čeprav kaže končni rezultat veliko
razliko v točkah med ekipama, lahko rečemo, da sta si bili moštvi enakovredni do desete minute drugega polčasa, ko so sokolovci zaostajali le za 8 točk. šibka fizična priprava in okrnjena postava zaradi osebnih napak pa sta pripomogli, da so domačini v poslednjih minutah visoko povedli in zmagali. Pri Sokolu sta tokrat igrala zelo dobro Bandelli in Pertot.
Andrej P.
Bor — Stella Azzurra 106:99 (49:53)
BOR: Volk 27 (7:11), Maver 49 (17:23), Furlan 2, Semen 4 (0:6), Komar, Vascotto 4, Tremul 4, Tav čar 10 (2:5), Bevčič 6, Šik.
V nadaljevanju kadetskega prvenstva je Borova postava po slabi tekmi strla odpor Stelle Azzurre. Če pomislimo, da sta poleg igralcev i-mela tudi sodnika slab dan je slika tekme jasna.
Pavel Volk in Henrik Maver imata največje zasluge za zmago, čeprav je bil najboljši mož na igrišču presenetljivi Dino Devčič. (Max) IZIDI 17. KOLA
Prevenire - Don Bosco A 55:104 Don Bosco B - Sokol 90:57; Bor
Krasu odvzeli deželni naslov
Kot smo pred časom že poročati: je Krasova moška na-raščajniška postava osvojila deželni ekipni namiznoteniški naslov po navdušujoči zmagi Borisa Štoke in Igorja Colje nad objektivno močnejšim tržaškim moštvom Enteporto s 3:0. Pozneje pa je tekmovalna komisija ugotovila tehnično nepravilnost, ker niso odigrali vseh petih tekem in so se ustavili pri izidu 3:0. Zato so razveljavili dosežene izide in v bistvu prikrajšali Kras za prestižni deželni naslov. Srečanje so ponovili, vendar demoralizarana Krasova postava je tokrat gladko klonila ekipi Enteporto z 1:4. (B. S.)
««iiiiiaiii(«««ii«iiBitiiiiiaiiaiiiiiiiiii«iiiiiiVgiaiiiiaiiiiiiSti(aalfaif(ailttavfiltfiaiaaa,(iVi,|a|||aatavilt||||(a||(|J|(||||a|ttt
DREVI OB 20. URI NA VRHU V PRIREDBI KD DANICA
Zaključna slovesnost «Športnega meseca 82»
Danes, 31. marca, bo na Vrhu svečana slovesnost ob zaključku «Športnega meseca 82», ki ga je priredilo domače kulturno društvo Danica, oziroma njen športni odsek.
Ob priliki zaključne slovesnosti bodo organizatorji pr,redili štafetni tek po vrhovskih poteh, nato pa bo pred spomenikom NOB zapel moški pevski zbor KD Danica. Pričetek slovesnosti 11 ob 20. uri.
V domači gostilni Devetak bo sledilo nagrajevanje. Organizatorji vabijo na zaključno slovesnost, poleg seveda zainteresiranih, tu ’i vse vaščane ter nastopajoče športnike, ki so pripomogli, da je letošnji »športni mesec 82» popolnoma uspel.
NAMIZNI TENIS MOŠKI (posamezno):
1. Lucijan Černič 10 točk, 2. Marino Devetak 10 točk, 3. Davorin Devetak 10 točk; sleaijo Ladi Devetak, Mavricij Černič, Robin Devetak, Gabrijel Devetak. Boris Frandolič, Zdenko Černič in Jordan Grillo.
MOŠKI (dvojice):
1. Venko Černič in Orlando Mure-nec 4 točke; 2. Robin Devetak in Žarko Grilj 2; 3. Boris Frandolič in Marjan Grillo 2; 4. Franko Černič in Avguštin Devetak brez točke.
ŽENSKE (posamezno):
1. Nevia Černič 6 točk; 2. Miranda Devetak 4; 3. Manuela Černič 4; sledijo Magda Vižintin, Nadia De-vetti, Katja Zotti.
VLEKA VRVI MOŠKI
Doljni Vrh — Gornji Vrh 2:0
DV: A. Frandolič, D. Černič, D. Grillo, F. Tuniz, D. Juren.
GV: V. Černič, O. Murenec, M.,
L.	in D. Devetak.
ŽENSKE
Doljni Vrh — Gornji Vrh 2:0
DV: I., M. in N. Černič, A. in
M.	Grillo.
GV: B., M. in V. Devetak, A. in P. Devetti.
TEK V VREČAH ŽENSKE
1. N. Devetak; 2. A. Grillo; 3.
N.	Černič; 4. M. Černič.
MOŠKI
1. R. Devetak, 2. V. Černič, 3. Z. Černič, 4. M. Grillo.
ŠTAFETA V VREČAH 1. Doljni Vrh (R. Devetak, N. Černič, A. in D. Grillo); 2. Gornji Vrh (M. Devetak, M., V. in Z. Černič). KONČNI IZID
Doljni Vrh — Gornji Vrh 8:7
Stella Azzurra 106:99; Ferroviario A - Alabarda 134:85; Inter Milje -Inter 1904 59:58.
«PROPAGANDA»
SGT — Kontovel 66:33 (29:16)
KONTOVEL: Compare, A. Pertot, Venier, Škrk, Sterni 4, I. Pertot 8, Gruden 4, Terčon 10. Ban, Fin-gherla 7.
Kontovel je po pričakovanju izgubil proti SGT. Že od vsega začetka je nasprotnik imel vajeti igre v rokah. Okrog 20 minute igre sta morala dva ključna igralca Konto-vela zapustiti igrišče zaradi petih o-sebnih napak in tako je imela Gin-nastica olajšano pot do zmage, (ašo)
Bor — Don Bosco A 35:91 (17:41)
BOR: Žetko 11 (1:3), Barut 2, Ba-rini 8, Kovačič 7 (1:5), Pertot 7 (1:3), Tagliapietra, Vodopivec in Sedmak.
Mlada Borova vrsta bi ne mogla bolje igrati v tako okrnjeni postavi. Proti favoritu za končno zmago brez treh standardnih igralcev (Lip-polis, Mosetti in Civardi), so naši še kar dostojno opravili svojo nalogo. Tokrat sta zelo dobro igrala Žetko in Barini.
Cancia
IZIDI 14. KOLA
Bor - Don Bosco A 35:91; Inter 1904 - Servolana 33:82; SGT - Kontovel 66:33; GMT - Ricreatori 66:79; Saba - Libertas 81:50.
OBVESTILA
....
TPK Sirena
obvešča, da bo
5. redni občni zbor v soboto, 3. aprila 1982, ob 20.30 v društvenih prostorih, Ul. Cer-reto 12. Edina točka dnevnega reda bo obravnavala pregled preteklega delovanja in smernice za
delovanje v tekočem letu.
* * «
ŠZ Bor — atletska ekcija
sporoča, da bo seja odbo> a sekcije v petek, 2. aprila, ob 19. uri na stadionu «1. maj».
ŠD Polet
vabi člane in prijatelje društva, da se v soboto 3., v nedeljo 4. in v ponedeljek, 5. aprila, z začetkom ob 9. uri udeleže delovne akcije za ureditev prostorov okoli novega balona ob kotalkarski ploščadi na Piklcu. Toplo vabljeni!
fe, S. Andrea 28, Triestina 25, Roianese 23, Portuale 22, Montebello 21, Olimpia 15, CGS 14, Primorje 6, Zarja 5, S. Sergio 3.
NARAŠČAJNIKI
S. Andrea — Kras	2:1 (1:0),
KRAS: Peric, Doljak, Šuc, Škrk, Drago Purič, Pascutti, Castellani, Terčon, Colja, Bullo in Bertocchi,
12 Klavdij Purič, 13 Niccolin.
STRELEC za Kras: Bullo.
Kras je na gostovanju na Opčinah doživel nezaslužen poraz. V prvem polpasu je bil sicer popolnoma eni- ’ kovreden domačinom, ki pa so povfe-dli, ko je vratar Peric žogo s pestjo odbil prav na noge nasprotnemu napadalcu. V nadaljevanju je Kras popolnoma n adigral nasprotnika, vendar so domačini v enem izmed redkih protinapadov po napaki Kra-sove obrambe podvojili in si s tem zagotovili zmago. Gostje so sicer z Bullom zmanjšali zaostanek, za kaj več pa je ostalo premalo časa.
(R. B.)
Gaja — CGS	1:7 (6:3)
GAJA: Zupin, Jez, Strain, Križ-mančič, Rapotec, Kralj, M. Gojča, Tome, M. Gojča, Milkovič, Zam-paro (Grgič).
STRELEC za Ga jo: Zamparo.
Gropajsko - padriška enajsteric« nadaljuje s svojo serijo negativnih rezultatov, čeprav ne igra slabb. Tokrat je klonila proti enajsterici CGS, ki se poteguje za naslov v.tej ligi. Vendar pa moramo še omeniti, da. Gajevci res nimajo sreče, saj se je že takoj na začetku prvenstva poškodoval najprej vratar, ki še sedaj ni okreval, pa še nekateri drugi, so stalno bolni. (E. P.)
IZIDI: Gaja - CGS 1:7, Zaule - S. Vito 2:3, Chiarbola - Fortitudo 0:7, Blue Star - Olimpia 01, S. Andrea -Kras 2:1, Roianese - For You 2:2, Montebello - Campanelle 1:2.
LESTVICA: Campanelle 36, CGS 33, Olimpia 32, Fortitudo 31, Roianese, S. Andrea 23, Montebello 22,
S. Vito 14, Gaja 13, Zaule 12. Blue Star, Chiarbola 10, For You 7, Kras 4.
CICIBANI
(zaostala tekma A skupine)
Domio — Breg	0:1 (0:1)
BREG: Cah, Glavina, A. Ota, Kozina, Raffaele, Vodopivec, Slavec (rezerve M. Ota, Zupin, Basso),
STRELEC za Breg: Slavec.
LESTVICA: Chiarbola A 23, Mug-gesana 21, Zaule A 16, Fortitudo 13. Ponziana 12, Domio 10, Soncini B
9,	Costalunga 8, Breg 2.
MLAJŠI CICIBANI Breg — Opicina	2:2 (0:1)
BREG: M. Ota, Raffaele, Govoni, Kozina, Reggio, Cah, Kosič (rezerva L, Žerjal).
STRELCA za Breg: Raffaele in Kozina.
Glede na to, da so nastopili v nepopolni postavi (manjkali so kar trije standardni igralci) so se Brežani še dobro odrezali. Vseskozi so napadali, gostje pa, ki so v prvem polčasu le dvakrat prišli pred Otova vrata, pa so prvi povedli. V nadaljevanju je Breg izenačil, gostje so znova povišali, prav pred sodnikovim končnim žvižgom pa je Kozina z odlično izvedenim prostim strelom izenačil. (M. š.)
IZIDI: Breg - Opicina 2:2, Soncini - Chiarbola 9:1, For You - CGS 4:0, Ponziana - Domio 1:1, Campanelle - S. Giovanni 1:1, S. Andrea -Fortitudo 2:5.
LESTVICA: Ponziana, Soncini 27, Domio 21, S. Giovanni, For You 16, Chiarbola, Fortitudo 13, S. Andrea
10,	CGS 9, Campanelle, Breg 6, O-picina 4, Inter S. Sergio 3.
ZAČETNIKI (A skupina)
Domio — Breg	3:0 (0:0)
BREG: Zobec, M. Ota. Vodopivec (2. p. Ražem), Kraljič, Bevk, Steržaj, Slavec (2. p. Glavina), Mauri, Prašelj, Boneta, Švara.
Brežani so v gosteh pri Domiu doživeli visok, vendar nezaslužen poraz, saj so vse tri gole prejeli prav v zadnjih letih minutah srečanja. Prvi je padel po napaki sodnik« (najprej je dosodil prosti strel v korist Brežanov, zatem se je premislil, kar je Brežane precej zmedlo), in ko so gostje hoteli nadoknaditi razliko, so se preveč izpostavili in tako prejeli še dva zadetka. (M. Š.)
LESTVICA: Muggesana 21, Soncini B 20. Domio 19, Libertas 18, Ponziana 17, Costalunga 14, S. Sergio 13, Fortitudo 8, Breg 4.
APRILA V SLOVENIJI
Spored tekaških prireditev
Nedelja, 4. 4.: Velika planina — Tek po Veliki planini — Proga 10 in 20 km — Organizator: SK Kamnik — Informacije: Lamišek, tel. (061) 831-684.
Sobota, 10. 4.: Komna — tek dvojic — Proga 20 km — Informacije: SZS. tel. (061) 313-443.
Nedelja, 11. 4.: Šentjakob — 3. tek Belinka 82 — Proga 10 in 8 km — Organizator: ŠD Belinka — Informacije:	Kovač, tel. (061)
312-176.
Nedelja, 18. 4.: Dol pri Ljubljani — Tek OF — Proga 12 km — Organizator: SK Dol — Informacije: ZTKO.
Petek, 23. 4.: Ljubljana — Tek OF — Proga 15 km — Organizator: TVD Partizan Vič — Informacije: Rojc. tel. (061) 268-861.
Nedelja, 25. 4.: Ihan — Pohod — Oklo 82 — Proga 16 in 5 km — Organizator: ŠK Than — Informacije: Zver. tel. (061) 721-082.
Nedelja, 25. 4.: Gabrovka — Tek OF — Proga 14 km — Organizator: ŠD Gabrovka — Informacije: Potr-bin. tel. (061) 312 755.
Petek, 30. 4.: Po vsej Sloveniji — Prvomajski teki.
Zainteresirani se za podrobnejše informacije v zvezi z zgoraj navedenimi prireditvami lahko obrnejo tudi na urad ZSŠDI v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20/11., tel. 767-304) in v Gorici (Ulici Malta 2, tel. 33-029).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica. Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din. za organizacije in podietja mesečno 120.00. letno 1200.00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	31. marca 1982
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglati	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožaljo 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja •n tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih
založnikov FIEG
DOMNEVAJO„ DA JE DO EKSPLOZIJE PRIŠLO PO POMOTI
PREISKAVA 0 EKSPLOZIJI NA FRANCOSKEMVLAKU ZA SEDAJ ŠE NI RAZČISTILA OZADJA ATENTATA
V eksploziji je pet oseb izgubilo življenje, 27 ljudi pa je bilo ranjenih
Razbitine železniškega vagona, v katerem je eksplodirala bomba	(Telefoto AP)
PRESENETLJIVA ODLOČITEV AMERIŠKE FILMSKE AKADEMIJE
«Chariots of fire» Britanca Hudsona glavni dobitnik letošnjega «oskarja»
Wturen Beatty najboljši režiser, Henry Fonda in Katherine Hepburn pa najboljša igrajta
HOLL¥WOOD — «Chariots of
/ VČERAJŠNJE MANIFESTACIJE V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE
Pristaniščniki iz naše dežele za izvajanje «luškega načrta»
Delavci iz Trsta, Tržita in Porto Nogara v sprevodu po glavnih mestnih ulitah ■ Njihovo delegacijo sprejel deželni odbornik Rinaldi
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Na openski šoli «France Bevk» kmalu vseljiva nova učilnica
Kako je z natečajem «Moja vas» v Spetru Slovenov - V ospredju problemi tovarne Sem-Detroit in nižinskih predelov Furlanije
fire*. britanskega režiserja Hugha Tiudsona je dokaj presenetljiv dobitnik letošnjega, 54. po vrsti, »oskarja*. najvišjega ameriškega priznanja za filme, ki ga vsako leto podeljuje ameriška akademija za filmsko znanost in umetnost. Film. ki pripoveduje resnične dogodivščine dveh tekačev, škotskega misio-narja in judovskega študenta, ki sta se udeležila olimpijskih iger 1924. leta v Parizu, namreč ni sodil v ožji krog favoritov za prestižno nagrado. Proti vsakemu pričakovanju pa je »Chariots of fire* skupaj dobil kar štiri pozlačene kipce (podeliti so mu namreč tudi nagrado za naj boljši scenarij, glasbeno spremljavo in kostume).
Veliki poraženec letošnje izvedbe «oskarjev» je celovečerni film znanega igralca Warrena Beattyja »Reds*. velika freska so”jetske oktobrske revolucije. \Varren Beatty se je moral zadovoljiti z nagrado za na'boljšo režijo, kar je vsekakor veliko priznanje. Za najboljšo fotografiji) je za isti film prejel »oskar* Italijan Vittorio Storaro. ki je že bil nagrajen pred dvema letoma za film «Apocalypse now».
Precej presenečenja jc med kriti--ki izzvala tudi odločitev komisije, da se za najboljšega filma v tujem jeziku nagradi madžarski »Meplii-sto», režiserja Istvana Szaba. Glavni favorit je bil namreč poljski film ♦Železni mož* Andreja VVajde. Polj ske oblasti sp celo zahtevale, naj se ta film umakn- iz konkurence.
vendar se je komisija tej zahtevi uprla, kar je sprva dajalo slutiti, da bo Wajdov film zato prejel pr vo nagrado.
Veliko zanimanje je vladalo tudi za podelitev nagrad posameznim igralcem. Za najboljšega protagonista je bil prvič v svoji dolgoletni karieri izbran 76-letni Henry Fonda za glavno vlogo v filmu «Na pozlačenem jezeru*, pri ženskah pa je bila nagrajena »veteranka* Kathe
rine Hepburn za glavno vlogo v istem filmu. Med karakternimi igralci sta »oskar* prejela sir John Gielgud (britanski majordom v filmu »Arthur*) in Maureen Stapleton (ameriška revolucionarka v filmu «Reds»).
Po splošni oceni je bila letošnja porazdelitev nagrad pravična, saj so dragocene kipce razdelili med skoraj vse filme, ki so bili uvrščeni v konkurenco.
PARIZ — Preiskava še ni pojasnila, kako .je prišlo do eksplozije na vlaku «capit.ote», ki povezu.e Pariz s ioulousom in v kateri je v ponedeljek zvečer zgubilo življenje pet oseb, 27 oseb pa ,je bno ranjenih. Doslej si ni še nihče prilastil odgovornosti za atentat, časopisi pa ugotavljajo, da gre za prvi bombni atentat, ki povzroča smrtne žrtve na francoskih vlakih. Dosedanji atentati so bili lažiega značaja in so povzročili le nekaj lažje ranjenih.
Domnev o odgovornosti za atentat je več: od akcije mednarodnega terorista Carlosa, ki .je francoski vladi postavil ultimat, ki se izteka prav v teh dneh: Carlos je zahteval osvoboditev dveh svojih prijateljev, ki jih je francoska policija aretirala 14. februarja na Elizejskih poljanah v Parizu. Drugi govorijo o napaki pri ravna nju s kovčkom polnim razstreliva, ki je bilo namenjeno baskovskim, ali morda korziškim teroristom v južni Franciji.
Minister za prevoze Charles Fi-terman, komunist, .je prispel včeraj zjutraj v Limoges, kjer so ustanovili zbirni center za prvo pomoč žrtvam eksplozije. Železničarski sindikat CGT je zahteval, naj bo aktivno prisoten v preiskavi in je pozval vse svoje člane k budnosti.
Vesti o atentatu so dokaj pičle: ve se. da je nekaj eksplodiralo v kupeju št. 18 drugega vagona in sicer, ko je vlak bil 20 km severno od Limogesa. v neposredni bližini cestarske hiše, katere šipe so se zaradi eksplozije razbile. Pc prvih pričevanjih, ki so jih preiskovalci zbrali na vlaku kaže, da ie v trenutku eksplozije prišlo do prepira med ‘sumljivo skupino* mladeničev. ki so imeli s seboi nekaj kovčkov. Gre za pričevanje mlade potnice, katere imena niso sporočili in ki krepi domnevo, da je šlo za pomoto, saj je razstrelivo baje bilo namenjeno drugam. Vlak se oo eksploziji ni iztiril samo zaradi izredne prisebnosti, vlakouidia.
Italijanski pristaniški sistem je bil včeraj ves dan praktično paraliziran. Pristaniščniki organizirani v sindikalni zvezi CGIL - CISL - U1L so namreč uprizorili celodnevno stavko, s katero so ponovno opozorili pristojne oblasti in javno mnenje, da se pristanišča v državi pogrezajo v čedalje hujšo krizo. Zastoj oziroma nazadovanje na tem področju je treba po mnenju sindikalnih organizacij pripisati predvsem trem dejavnikom: prvič dej stvu, da Italija že vrsto let pogreša na vladni ravni kakršnokoli načrtovanje pristaniškega razvoja: drugič, da so prav tako že dalj časa povsem odsotna primerno industrijsko načrtovanje in prizadevanja za določitev vloge, ki naj jo italijanski pristaniški sistem odigrava I v mednarodnem merilu; in tretjič, tudi kar zadeva nove naložbe za 'okrepitev in izboljšanje pristaniških struktur je očitno pomanjkanje kakršnega koli učinkovitega načrtovanja.
Sindikalna akcija pristaniščnikov pa je bila uperjena tudi proti temu. j da bi se dejavnosti v italijanskih lukah še naprej »privatizirale*. V zadnjem času prihaja namreč čedalje bolj do izraza težnja pristojnih organov, da bi razširili prakso tako imenovanih »funkcionalnih avtonomij* (t.j. priznavanja zasebnikom pravice, da smejo za dela, ki jih opravljajo v svojih skladiščil) v o-kviru pristanišč, uporabljati lastno delovno silo. Nadaljnje zahteve sindikatov pa se nanašajo šc na zagotovitev delovnih mest vsem prista-niščnikom, tudi tistim mladim delovnim silam, ki so bile sprejete v službo na podlagi zakona štev. 285 o zaposlovanju mladine. In končno zahtevajo pristaniščniki polno spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz njiliove delovne pogodbe.
Stavka jc seveda zajela tudi delavstvo tržaškega pristanišča m drugih manjših luk v naši deželi. Za razliko od ostale Italije pa je bila včeraj v našem mestu sinil; kalna manifestacija, ki so se jc poleg pristaniščnikov iz Trsta udeležili tudi luški delavci iz Tržria in Porto Nogara. Pristaniščniki iz ia še dežele so priredili manifestacijo, da bi poleg zahtev, ki veljajo za vso državo, poudarili tudi »lokalno* zahtevo po tem, naj deželni odbor čiinprej izdela in začne izvajati »deželni pristaniški načrt*.
Delavci so se ob 9.30 /.brali v Domu pritaniških delavcev, odko der so se podali v sprevodu po glavnih mestnih ulicah ter se dobro uro kasneje ustavili pred palačo deželnega odbora na Carduccijevi ulici. Odbornik za promet Rinaldi ie sprejel njihovo delegacijo, ki mu je predočila razloge, zaradi katerih je bila oklicana celodnevna stavka kategorije, in še zlasti poudarila zahtevo po uresničitvi deželnega pristaniškega načrta. Odbornik Rinaldi je v odgovoru dejal, da jc deželna uprava že doslej prevzela več ukrepov v korist deželnih luk in zlasti tržaškega pristanišča, kateremu je tudi v zadnjem času nakazala znatna finančna sredstva. Kar zadeva deželni pristaniški načrt, pa je odbornik naglasil, da ,|e ta pravkar v fazi tehnične izdelave.
V zvezi s tržaškim pristaniščem naj na koncu zabeležimo, da jc prav včeraj prispela v naše mesto vest. da je mednarodna organizaci ja za proizvodnjo in dobavljanje naravnega kavčuka, sklenila postaviti v našem pristanišču edino stalno zalogo tega blaga na Sredozem lju. Predlog o izbiri Trsta je pred časom dala tukajšnja družba Paca-rini, ki se med drugim ukvarja z uvozom naravnega kavčuka. Dnu ba je v tej zvezi najavila, da -bosta v kratkem pripluli v naše. pristanišče prvi dve ladji, natovorje ni s tem blagom, in sicer s skup riim tovorom okrog 2.000 ton naravnega kavčuka.
Na včerajšnji seji deželne skup ščine je odbornik za šolstvo in kulturo Barnaba odgovoril na mter-pelanco svetovalca SSk Štoke o stiski z učnimi prostori na openski osnovni šoli »France Bevk*. Odbornik je v tej zvezi dejal, da ie na openski šoli sedem učilnic in osem razredov, zaradi česar r,o v začetku šolskega leta res nastale resne težave. Tržaška občina je prevzela nalogo da preuredi v u čilnico prostor, kjer so bile poprej prhe in ustrezna dela bodo zaključena čez nekaj dni. Med tem časom se osmi razred šole »France Bevk* poslužuje učilnice, k: jo .je dala začasno na razpolago italijanska šola.
Odbornik Barnaba je odgovoril tud’ na vprašanje komunističnih svetovalcev Simsig in Bratine v zvezi z natečajem z naslovom »Moja vas*, ki ga vsako leto organizira krožek «Ncdi/a» v špetru Slovenov. Ministrstvo za javno vzgojo — je v tej zvezi dejal Barnaba — je tudi ob upoštevanju mnenia predsedstva ministrskega sveta odredilo, da »natečaj v slovenskem narečju ne more potekati med rednimi učnimi urami, temveč le v okviru pošolskih dejavnosti, in sicer tako, da se elaborati izročijo ustanovam, ki pobudo organizirajo*.
Deželni svet je obravnaval tudi pereč problem obrata Sem Detroit v Tržiču in v tej zvezi je odbor nik za industrijo De Carli dejal, da ,se po odstopu industrijca Dal Vere pojavljajo v zadnjem času za prevzem obrata nekateri drugi in-dustrijci. Dežela bo dala tem no vim morebitnim operaterjem vsoto 9 milijard lir. ki io ie namenila
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRODAM fiat 124 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/200915.
NUJNO potrebujem fotografijo sta re šole v Sovodnjali. Fotografijo obvezno vrnem. Telefonirati v redakcijo Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83-382.
KMEČKA POSESTVA GRU-D1NA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v (lupi (na Štradalti) občina Sovod nje. Prodaja zasebnikom in tr govcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. ter ob sobo tah in nedeljah od 10. do 12. ure. alj po telefonu štev (0481) 391-003.
PRODAM avto fiat 126 letnik 1979 prevoženih 22.000 km v odličnem stanju. Telefonirati od 19. do 20. ure na št. (0481) 882-016.
OSA! 1(0 je odprl Edoardo Tul — Mačkolje 121. Toči črno in belo vino.
PRODAAI stanovanje veliko 70 kv. m na periferiji mesta. Telefon 040/22831)0.
za to, da reši tovarno in zagotovi nadaljnjo zaposlitev 400 delavcem.
Nato .ie skupščina začela razpravo o posegih, ki na.j bi jih po načrtu, ki ga je izdelala KPI prevzeli deželni organi za gospodarski razvoj zaostalih območij nižinskih predelov Furlanije. Razprava se bo nadaljevala in zaključila na da našnji seji skupščine.
Vojko Ferluga častni predsednik DSII
V včerajšnjem članku o jubilejnem občnem zboru Društva slovenskih upokojencev je po pomoti bilo objavljeno, da je bil izvoljen Vojko Ferluga za častnega člana. To pa je napačno. Vojko Ferluga je bil z burnim aplavzom izvoljen za častnega predsednika. Zaradi pomote se opravičujem tov. Ferlugi in članom.
Stanko Andolšck
Deželni odbornik za proračun in načrtovanje je v soboto obiskal ške-denjsko železa mo Nuova Italsider: sprejel ga je direktor Sacerdote, nakar si je ogledal posamezne oddelke obrata.
Razna obvestila
Uprava občine Dolina sporoča,da 10. aprila t.l. ob 12. uri poteče rok za predložitev prošenj za pripustitev k javnemu natečaju za mesto »ekonoma*.
Združenja staršev in medrazredni sveti osnovnih šol »Karel Širok*. «Dragotin Kette* in »Josip Ribičič* vabijo v ponedeljek, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom na informativno srečanje o »Globalni zaščiti Slovencev v Italiji*. Govoril bo predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Vabimo starše, učno in neučno osebje naših šol in vrtcev, da se zaradi aktualnosti in važnosti vprašanja srečanja polnoštevilno udeležijo.
Partizani, ki pripadajo XIV. garibaldinski brigadi - Trst in Garibaldinski brigadi Fonianot in živijo v tržaški pokrajini so vabljeni na sedež VZPI-ANPI Ul. Crispi 3/II zaradi pojasnil jutri od 18. do 20. ure in v soboto od 10. do 12. ure.
KRUT obvešča svoje člane, ki obiskujejo bazen v Strunjanu, da poravnajo račun za mesec april danes, 31. marca na sedežu ZVI - Ul. Mon tecchi 6, od 9. do 12. ure. Odhod avtobusa bo jutri. 1. aprila, ob 14.15 s Trga Perugino.
Sekcija KPI J. Vcrginclla iz Križa vabi na javno zborovanje s predsednikom in svetovalci komunistične partije v rajonskem svetu za zahodni Kras. ki bo jutri. 1. aprila 1982, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Dnevni red: 1. kandidatna lista komunističnih svetovalcev za letošnje volitve; 2. obračun dosedanjega delovanja: 3. natančni regulacijski načrt za Križ.
KD F. Prešeren Boljunec obvešča, da je zaradi zadržanosti prof. Karla Voduška plesni tečaj preložen na jesen.
KD Vesna prireja v nedeljo. 4.4.. ob 19.30 v domu A. Sirka v Križu «Srečanje s slovenskimi ustvarjalci*. Sodeloval bo pesnik Ciril Zlobec. Recital njegovih poezij bo podala dramska skupina KD Vesna. Režija Marko Sosič. Vabljeni.
KD Rdeča zvezda Salež priredi v soboto. 3. aprila, od 20. do L ure v dvorani hotela Cristallo v Brišči-kih pomladanski ples. Sodelujejo: ansambel Lojzeta Furlana, športi 10-plesni par Meta Zagorc in Niko Basarič. državna prvaka iz Ljubljane. mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda. Zabavali se bomo s plesnimi igrami po starih običajih. Vablieni
KD Primorsko - Mačkolje vabi na vinski koncert, ki ga izvaja moški pevski zbor Valentin Vodnik s sodelovanjem Edvina Križmančiča in Mirana Kluna v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v srenjski hiši v Maeko-ljah. Nastopata tudi znana humorista Vanek in Drejček.
KD Kraški dom obvešča, da bo v petek, 2. aprila, ob 20.30 v prostorih osnovne šole Alojz Gradnik prva vaja joge pod vodstvom Egidija Baissa. Vpisovanje isli večer. Vabljeni.
Godbeno društvo Prosek obvešča, da bo imelo v petek, 2. aprila, ob 20. uri na sedežu v Soščevi hiši na Proseku svoj redni občni zbor. Vabljeni člani in starši mlajših članov.
Šolske vesti
Poklicna šola «Jožel' Stefan* javlja, da bo danes. 31. t.m., ob 17. uri na sedežu šole roditeljski sestanek.
• Deželni odbor je na predlog odbornika za šolstvo nakazal 165 milijonov lir za rekvalifikacijske tečaje ANCIFAP, ki so namenjeni o-sebju bivše ladjedelnice Alto Adria-tico iz Milj. Na osnovi tega prvega deželnega nakazila bo omenjeni zavod za poklicno usposabljanje lahko priredil dvanajst tečajev, za skupno 2.880 ur, katere bo obiskovalo 217 delavcev.
Jlk
L
Režiser \Varren Bcattv in filmska igralka Jane Fonda, ki je »oskar* prevzela v imenu bolnega očeta llenr.vja	(Telefoto AP)
■iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiMiiuiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHimuiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiMinniiiiiimiiiiiiHiiuiifmiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiia
1 i',/'-	<■ • -z* /

BENEŠKI DNEVNIK
Na skupščini študijskega centra Nediža zahteva po dejanski zaščiti vse manjšine
Kritična ocena zakonskega osnutka KD - Arh. Valentino Simonitti o zgodovini Slovencev videmske pokrajine in o njihovih zahtevah - Bogata razprava - Brzojavka v Rim
ČEDAD — »Vse kaže, da je Krščanska demokracija po svoje priredila 6. člen ustave in besedilu, ki se glasi: Republika s posebnimi določili ščiti jezikovne manjšine, dodala: Če izrazijo voljo po /»(ščiti, in še: Čg posamezni predstavniki manjšin to zahtevajo*. Tako je arh. Valentino Simonitti na skupščini študijskega centra Nediža ocenil •zakonski osnutek Krščanske demokracije za zaščito slovenske manjšine. Simonitti je v svojem razmišljanju ugotovil, da ustava enostavno določa, da ima republika nalogo in dolžnost, da izdela, določila za zaščito manjšine, krščanska demokracija pa je mnenja, da je ta dolžnost odvisna od posameznih primerov in da ne velja za vse enako. Poleg tega KD zahteva od Slovencev videmske po krajine, da se izrečejo, potem ko so jih desetletja fizično, psihološko in gospodarsko zatirali.
Ujiornost in vztrajnost slovenske manjšine proti tem zatiralnim silam sta bili vsa ta dolga leta res izredni in sta omogočili Benečiji, da je ohranila skoraj nedotaknjeno svojo slovensko kulturno osnovo. Gre za ve liko potrditev volje po obstoju, po ohranitvi, po zvestobi svoji identiteti in svoji preteklosti.
V preteklosti .je bila namreč Benečija ve zni člen med dvema svetovoma, ki sta si bila zelo daleč, med dvema nadvse različnima stvarnostima in zaradi te vloge ji je beneška republika priznala posebne pravice. Ti kraji so dolga stoletja predstavljati pomemben primer slovenske kulture znotraj meja beneške republike. Italija ni priznala teh značilnosti in je pokazala celo sovraštvo do slovenske, kot sicer tudi do drugih jezi-
kovih skupnosti. Znani dogodki so prisilili Italijo, da je uvedla zaščitna določila za manjšine v Dolini Aosta in na Južnem Tirolskem. In sedaj zopet mednarodno določilo — osimski s|x>razum — terja Italijo, naj izpolni svoje obveznosti do slovenske manjšine.
Pridobitve jezikovnih manjšin bodo vseka kor naraščale: minilo je obdobje v katerem so cvetele nacionalne težnje. Odpira se doba krajevnih skupnosti in številne velike in majhne države so že nakazale pot, ki ji mora mo slediti. Te države so razumele problem bogastva, ki ga predstavljajo etnične skupnosti. in so v nekaterih primerili, kot v SZ, obnovile jezike, tradicije in literaturo, ki bi sicer krenili v pozabo. Sama Slovenija, ki je s tega vidika »velika* dežela v malem, priznava v celoti dve narodnosti, madžarsko in italijansko ter jima pripisuje veliko vlogo.,
Simonittijevemu poročilu je sledila dolga in bogata razprava, v kateri je bila poudarje na nujnost enotnih prizadevanj vseh napred nlh sil Nadiških dolin do «zmage* v bitki za ostvaritev novili odnosov slovenske skupnosti v Furlaniji z italijansko državo, »na visoki ravni*. Giuseppe Blasetig je zakonski osnutek KD ocenil kot »predlog za zaščito tistih, ki nasprotuiejo zaščiti slovenske manjšine*. De jal je. da je pri tem bistvena vloga Sloven cev samih, kajti KD hoče izkoristiti šibkost manjšine. Odgovor mora biti torej okrepitev manjšine same in poziv prebivalstvu naj sodeluje pri vseli pobudah za dosego ustreznega zaščitnega zakona. Mino Ciccone je prav tako kritiziral zakonski osnutek KD, zausta vil pa se .je tudi na nekaterih pojavih nego tovosti v furlanski levici, kar pomeni, da je
potrebno široko slovensko politično gibanje, ki bi opustilo birokratski strankarski značaj, tako. da bi slovensko prebivalstvo imelo res enotno zastopstvo v boju za svoje pravice.
Beppino Crisetig, Graziella Dogna in Va lentina Petricig so govorili predvsem o vprašanju slovenskega šolstva, Renato Qualizza, starejši odbornik špetrske občine pa je poudaril dvojno vlogo Benečije, kar pomeni, da je treba v teli krajih enako razvijati obe kulturi in torej omogočiti vsem, da v državnih inštitucijah, to jc v šoli, spoznajo tudi drugo, slovensko kulturo.
Pavel Petričič, odgovorni za ta vprašanja pri. študijskem centru Nediža. pa se je zaustavil pri razpravi o raznih zakonskih osnutkih za zaščito manjšine, ki se je začela v senatu. Dejal je, da je treba pričakovati od strank predvsem pozitivnih predlogov in političnih dejanj, pri čemer so se doslej stališča levičarskih strank bistveno razlikovala od stališča KD. Predlogi, ki jih demokristjani postavljajo sedaj, so neprimerni, kar jasno izhaja že iz nekaterih osnovnih ocen. Dovolj ie da pomislimo na gospodarski sektor ali na šolstvo kjer ni predvideno nič več od tistega kar bi moralo bili že sedaj v veljavi na osnovi obstoječih zakonov. S tem se je krščanska demokracija izognila odgovoru na osnovno zahtevo, to je zahtevo po šoli s slovenskim učnim jezikom, ki bi bila avtonomna in funkcionalna.
Ob koncu skupščine, ki sta se je udeležila tudi župan Marinig in podžupan Adami, so sprejeli tudi besedilo brzojavke, ki so jo naslovili predsedstvu senatne komisije za ustavna vprašanja z. zahtevo, da se nadaljuje razprava o osnutkih zakona za zaščito manjšine.
iiiiiiiii(i»i(iitiiiiiiiiaiiiiii*iiiiaiiiit«*iii4aiiiiiiitftiiiia*«ii||(iatiii||||||||(iiii(ii*iy|||||||tiiii)||||||||||||||fi)|y|ii||^
Poskusila sta pretihotapiti tono hašiša: po letu zapora Libanonca spet na svobodi
vornjakom v Evropo, namenjen pa naj bi bil na Holandsko, da bi si tako zaslužil nekaj denarja za svojo številno družino. Saidi je trdil (in tudi na včerajšnji obravnavi ponovil, da sploh ni bil voznik tovornjaka. Karama je le zaprosil, naj ga zapelje do Pariza, kjer je nameraval kupiti avtomobil.
Javni tožilec dr. Drigani je za oba zahteval obsodbo na 3 leta zapora in na plačilo 30 milijonov lir globe. Sodni zbor je res sprejel tožilčevo zahtevo, a je obema obtožencema tudi izbrisal dve tretjini kazni, kar je bilo dovolj za njuno izpustitev na svobodo.
Tržaško kazensko sodišče je včeraj obsodilo na tri leta ječe in na plačilo 2 milijonov lir globe dva libanonska državljana, ki sta hotela pretihotapiti marca lani v Italijo nad eno tono hašiša. 34-letni Luis Mikhacl Karam in prav toliko let stari Emile Assaf Saidi sta kljub obsodbi že včeraj okusila svobodo, saj jima je sodišče izbrisalo dve leti ječe in celotno denarno kazen. Ker ta že prestala eno leto v zaporu (aretirali so ju 6. marca 1981) je sodni zbor v razsodbi odredil njuno izpustitev na svobodo.
Italijanski policijski organi in fi naučila straža so prišli obema Libanoncema na sled po obvestilu iz italijanskega notranjega miuistr* stva, ki je opozarjalo na možnost večje akcije tihotapstva z mamili prek italijansko - jugoslovanske meje v prvih dneh lanskega marca. Karam iri Saidi sta se pripeljala s tovornjakom - hladilnikom TIR kuvajtske registracije 6. marca na mejni prehod pri Škofijah. Prestala sta že vse obmejne preglede in se že napotila po trbiški cesti proti Tržiču, ko ju je blizu Križa ustavila policijska izvidnica. Naknadni, temeljitejši pregled je res obrodil zaželene sadove: policisti so pod streho hladilnika odkrili mamilo: 1140 kilogramov hašiša, kar je bila dotlej po količini kar druga najve čja zaplemba mamila v državi.
Libanonca sta že od vsega začetka zatrjevala, da sploh nista vedela, kaj je skrival tovornjak. Voznik, Luis Karam, je ponavljal, da je bilo to njegovo prvo potovanje s to
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
dl A. Soroce
SEIKO
DOXA
PblUpVbUs
TRSI
UL. S. SPI RID IONE 1* Tel. 60-25?