103. številka,
Ljubljana, v petek 5. maja
XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan mve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za avs tr o-oger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeti mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po   10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila  plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu it, 12. U p m v u i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Deželni zbor kranjski.
X. seja dne 5. maja 18 9 3. leta.
Današnja seja začula bo j« izjemoma jedno uro prej nego običajno in bila je jako živahna, ker ae je vsled prošnje županstva v Veliki D >lmi zopet prav po nepotrebnem upravilo na dan vprašanje legalizacije, ki je pred dvema letoma toliko razburjalo duhove. Tudi danes vzbudilo je to vprašanje živahno debato, katera je deloma postala celo burna. Govorili so: poročevalec dr. Tavčar, posl. Pfei-fer, Žitnik, V i ft nikar, Sve te c, ki so vsak po večkrat poprijeli za besedo. V debato je posegel tudi deželni glavar Deteta, preteč, da bode dal apraz niti galerijo, ki je burno odobravala posl. dra. Tavčar i a krepke besede, s katerimi je zavrnil poal. Žitnika besede: .Kdor je za narod, glasuj za Pfeiferjev predlog, (da se odpravi legalizacija), kdor pa ni, pa naj glasuje zoper." Mnogo smeha vzbudilo je, ko je posl. dr. Tavčar apostrofiral „kanonika" Pfeiferja, kateremu je baron Scbwegel čestital na novem dostojanstvu. Prestopilo se je preko omenjene prošnje po skoro poldrugo uro trajajoči debati na dnevni red in vzpre-jela M je resolucija posl. V išnikar j a. Ostale točke dnevnega reda redile so se deloma po kratkih debatah, ne da bi se bil dovršil ves dnevni red. O poročilu fina-sčuega odseka o zgradbi nove bolnice bila je tudi jaso dolga razprava, v kateri so govorili: poročevalec Luckmann, posl. vitez dr. 111 ei-weis, kanonik Klun, dr. Vošnjak, Šuklje, (ki je prav srečno in mej Bplošnim odobravanjem omenjal nesrečne železniške politike kanonika Klun a, kot zagovornika južne železo c). V apecijelni debati so bo v/prejeli predlogi finančnega odseka.
Seja trajala je neprenehoma skoro do polu 4. ure.
Ob polu 10. uri otvori deželni glavar sejo, konstatujoč sklepčnost zbornice. Prečita se zapisnik zadnje seje in potrdi brez ugovora.
Poni. župniku Mesarju se dovoli dopust na 8 dni. Došle peticije izroče se dotičnim odsekom v poročevanje, istotako poročila deželnega odbora (pri!. 54.-56)
Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega
LISTEK.
Gostilna ob veliki cesti.
(Ruakl spisal J. S. Turgenev, preložil Ivau Gornik.) (Dalje.)
— Tega vam ne morem povedati.
— Zaklala te bom, zlodej, zaklala, zaklala.
— Ne, tega ne bodete storili, Avilotja Ant-jevna, čemu govorite to; toda vidim, da je bolje, da grem nekoliko odtod, mej tem se bodete popolnoma pomirili ... Z Bogom, jutri bo pa gotovo priselimo ... Vi dovolite že, da vam danes pošljem Bvoje delavce, pristavil je, ko je Avdotja še vedno v solzah trdila, da njega in sebe zakolje.
— Glej, saj baš gredo, opomnil je ozrši se skoz okno. Bog obvaruj, da bi te kaka nesreča zgodila ... Vi budete tako miroeji. Storite mi uslugo in danes zberite svoje stvari, oni pa bodo pri vas Htraž;M iu vam pomagali. Z Bogom!
Poklonil se je, Šel ven in poklical k sebi delavne.
Avdotja se je zgrudila na klop, potem je legla ■ prsmioa miso in začela viti roke, potem je naje-
odseka glede uvrstitve v Ložkem cestnem skladov-nem okraji se nahajajoče, 19 km dolge občinske ceste, ki se začenja pri mostu blizo Kozarš ter drži čez to vas do Pudoba, kjer se stika z d« želno cesto Lož Planina, med okrajne ceste, ter predlaga na podlagi poročila deželnega odbora, da se prošnji ugodi, oziroma da deželni zbor izvoli skleniti:
1) 19 km dolga občinska cesta, ki se začenja pri meBtu v KozarŠah in drži čez vas tega imena do Pudoba, kjer bo stika z deželno cesto Lož-Planina, de uvrsti mej okrajne ceste.
2) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izročitve te ceste v oskrbo okrajnega cestnega odbora Ložkega potrebno nkrene in dela na to, da jo bodo sedanji skladovniki poprej dobro posuli. — Predlog bo vzprejme brez ugovora.
Potem so se rešile nekatere prošnje.
Posl. Lenarčič poroča o prošnji zadruge kranjskih živinozdravnikov za ustanovitev deželnih živinozdravniških služeb. Prošnja poudarja, da je na Kranjskem služba živinozdravnikov jako pomanjkljiva, le malo je živinozdravnikov in še ti ne morejo delati uspešno, ker so predaljeČ raztreseni. Drugod imajo deželne in občinske živinozdravnike, ki delajo uspešno.
Upravni odsek predlaga:
Prošnja zadruge kranjskih živinozdravnikov izroči se deželnemu odboru z naročdom, da ta od deželnih odborov sosednjih dežel Štajerske in Koroške pozve, kako se je obnesla naredba deželnih živinozdravnikov, ter naj v prihodnjem zasedanji deželnega zbora glede ustanovitve takih živinozdrav-oiških mest stavi primerne naBvete. — S>) vzprejme brez ugovora.
Daljša debata se je vnela pri prošnji občine Blejske, Gorjanske in drugih za razdelitev Radovljiškega cestnega odbora v dva odbora, o kateri je poročal posl. baron Lichtenberg ter predlagal v imenu upr. odseka: Vis. dež. u bor naj v principu pritrdi razdelitvi cestnega okraja Radovljiškega in naroči dež. odboru, da poizve potrebno in poroča v bodočem zasedanji.
Posl. Murni k je proti temu, da bi se principijelno reševala stvar že danes in stavi predlog:
Prošnja se izroča dež. odboru, da jo pretresa
deukrat planila po konci in poh tela za možem . . . Povedali smo njiju sestanek.
Ko se je Akira z Efremom odpeljal od uje, ostavivši jo samo na polji, plakala je sprva dolgo in se ni gaui'a z mesta. Naplakavši se do Bita, odpravila se je h gospodski naselbini. Trpko ji je bilo stopiti v hišo, še trpkeje pokazati se v sobi za ženske Vsa dekleta so jej pritekla nasproti b sočutjem in sožaljeui. Videč jih, Avdotja ni mogla zadrževati svojih solz, kar brizgnile so iz njenih zabuhlih in rdečih očij. Vsa Blaba sedla je nu na|bližji stol. Pohiteli so po Kirilovno. Kirilovna je prišla, občevala ju ž njo jako laskavo, ali h gospe je ni pustila, kakor ni pustila Akima. Avdotji sami ni bilo mnogo do sestanka z L'zabeto Prohorovno; prišla je v gospodski dom samo radi tega, ker v istini ni vedela, kje bi sklonila glavo.
Kirilovna je ukazala prinesti samovar. Avdotja je dolgo odklanjala čaj, a naposled se je udala prošnjam in prigovarjanju VBeh deklet in za prvo čašico popila še štiri. Ko je Kirilovna zapazila, da se je njen gost nekoliko umiril in da je samo še časih vzdrhtela in slabo zaihtela, vprašala jo je, kara se mislita preseliti in kaj kanita storiti s svojimi stvarmi. Ko je Čula Avdotja to vprašanje, jela
in o njej v prihodnjem zasedanji poroča in nasvete stavi.
Posl. baron Scbvvegel predlaga, naj se razdelitev dovoli in pooblasti dež. odbor, da ukrene potrebno.
Ko sta govorila še posl. M urnik in zopet baron Schwegel, vzprejel s^ je predlog posl. Murnika z 17 proti 15 glasovom.
(Dalje prih.)
Deželni zbor štajerski.
V Gradci, 3. maja.
Moška in odločna beseda na pravem mestu in o pravem času zaleže vedno. Tako tudi včerajšnja interpelacija posl. dr. Dečka o manipulacijah mestnega urada Celjskega glede* volitve v okrajno bolniško blagajno Celjsko. Na to interpelacijo je danes odgovoril namestnik baron Kilbeck, rekše, povedal je, kar je vsled interpelacije ukrenil, namreč volitve brzojavno ustavil. To pa bodo zopet Btokali Celjski nemškutarji !
Po namestuikovem odgovoru prestopil je dež. zbor na dnevni red in rešil, ker je bila današnja seja zadnja v tem zaaedanji, celo vrBto različnih predlog, izmej katerih naj omenim samo najvažnejše: I) že I ni zbor odobril je nekatera poročila deželnega odbora, dovolil posatnnim občiuam pobiranje i/ventil.h priklad, prevzel pokritje še neplačanih troškov za spomenik Tegethuffa, ode bril poročila deželnega odbora glede* deželnega inuieju, deželne telovadnice, o odgonskih in orožniških zadevah, o deželni prisilni delam ri, o naturalnih preskrbovališčib, o kulturnih in vodnih zadevah, o dobrodelnih zavodih, itd. itd. Posl. Vogel je poročal o lieilsbergovem predlogu glede* ustanovitve deSalne banke štajerske po uzoru deželne banlie češke in moravske ter na-svetova', da se naroči deželnemu odboru, naj napravi potrebne studije in poizvedbe in naj o tej stvari poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji, kateri predlog jo obveljal. Posl. dr. Ivienzl je nasvetoval, naj se vse peticije, katere ni deželni zbor mogel rešit', odstopijo) deželnemu odboru v rešitev in sicer z naroČilom, da jih reši v zmiBlu od dotičnih odsekov stavljenih predlogov. Poslanec dr. Starke I je  temu  ugovarial  v toliko, da je
je zopet jokati iu trditi, da jej razven smrti ničesa ni treba. Toda Kirilovna, biatroglava ženska, ustavila jo je in jej svetovala, naj ne trati po nepotrebnem časa, temveč še daues začne prevažati stvari v bivšo Akimovo kočo v vas, kjer jo živel njegov ded, oni isti BtarČek, ki mu je odsvetoval od ženitve. Naznanila ji je, da jima dado z dovoljenjem gospe ljudi in konje za preselitev in pomoč, „knr bu pa vas tiče, dušicu moja", pristavila je Kirilovna, skri-vivši svojo mačjo gube v kisel uasuieb, „ntišlo se bo vedno pri nas mesto za vas, in jako prijetno nam bo, ako ostanete naš gost, dokler se zopet ne uredite in ne opravite v hišici Glavno je — obupati ni treba. Gospod je dal, Gospod je vzel in dal bo zopet; vse je v njegovi volji. Lizabeta Prohorovna je naposled po svojem mnenji morala prodati vajin dvor, ali pozabila vaju ue bo, marveč odSkodovala; tako je naročila povedati Akimu Semcniču . . . Kje pa je on zdaj?
Avdotja je odgovorila, da jo je, srečavši se ž njo, jako razžalil in se odpeljal k cerkovuiku Efremu.
— K temu! dejala je Kirilovna pomembno .. . No, razumem, da mu je zdaj težko, danes ga ne boš našla; kaj hočemo? Treba je stvar urediti. Malaška,
Domače stvari.
— (Nepotrebno n e m 8 k u t a r j e n je.) Pifie se nam: Pred par dnevi prišlo mi je v roke „šolsko naznanilo" v n a □ j e osemrazredne dekliške šole pri Uršuliukah v Ljubljani, katera ima biti sedaj, ko imajo Ljubljanski Nemci svoje šole z nemškim učnim jezikom, čisto slovenska. Naravno bi bilo tedaj, da šola s slovenskim učnim jezikom izdaje „Solska naznanila" le v slovenskem jeziku, tu pa se poleg slovenščine šopiri prav po nepotrebnem tudi blažena nemščina. Prav taka je menda tudi na drugih Ljubljanskih slovenskih ljudskih šolah, vsaj neko lansko „šoleko naznanilo" II. meBtne deške šole kaže tudi slovenakonemški obraz. Zato pa mora seveda na čelu imeti zapisano : Učni jezik: slovenski, kar bi gotovo ne bilo potrebno, da je .naznanilo" le slovensko. Opozarjamo na to nepotrebno nemSkutarjenje pristoine faktorje, ker ni lepo, da naše glavno mesto uemškutari ondi, kjer imajo naše selske šole čisto slovenske lice.
— (Prvi »pri j atel j b k i večer" Ljubljanskega „Sokola",) kakor jih je uvedel odbor, bil je včeraj v vrtnem Halonu g Hafoerjeve pivarne na sv. Petra centi. Akopram ni bilo posebnega programa, zabavali so se člani prav dobro. Vprizoril se je šaljivi „kontrolni shod", pri katerem bo je konštatovalo, da je pri prvem čitanji bilo navzočih 42 članov Sokola. Z nekaterimi pozneje došlimi naraslo je število nad 50. Mej šaljivimi in resnimi pogovori in petjem „ad hoc" sestavljenega Sokol-skega pevskega zbora minul je vsem navzočim Čas prav prijetno. Gotovo se bode udomačila tudi ta vrsta društvenih večerov, ker je včerajšnji prvi pokazal, da se društveniki zanimajo zanje in so posebno taki večeri pripravni, da se pospešuje natančneje spoznavanje bratov Sokolov mej saboj.
— (Glasbeni dom.) Dolgo let je romala „Glasbena Matica" od hiše do hiše iBkajoč varnega zavetja, kjer bi se mogla svobodno razvijati — pa ni se jej posrečilo dobiti za glasbeno šolo primernih prostorov. Sklenila je torej ustanoviti svoj „Glasbeni dom" in kupila v ta nameu hišo v Gospodskih ulicah. Vsi, za razvoj glasbe in umetnosti v obče uneti rodoljubi pozdravili so ta sklep radostno in nekateri so tudi že dejansko izrazili svoje zanimanje za slovenski glasbeni zavod s tem, da so doposlali doneske za nakup hiše. Darovali so doslej: Ć. g. župuik Aljaž iz Dovjega 100 gld., g. Anton G lo bočni k pl. Sorodolski 20 gld., g. Julij Rozina iz Pudoba 15 gld., gospa Marija Kotnikov a z Vrda 10 gld, slavna posojilnica Činoma l i h k a 10 gld., g. dr. Jernej Suppanz 5 gld, g. Fran Svetit 5 gld., g. dr. Jakob Šegula 5 gld., g. Iv. Gruden 3 gld., g. T. Kalčič 3 gld., g. J. Navratil 2 gld., g. J. Mesar 2 gld., g. Starec 2 gld.; različnih prispevkov je 4 gld. 80 kr.; skupaj torej 186 gld. 80 kr. Izrekajoč gospodom darovalcem toplo zahvalo želimo, da bi našli v slovenskem občinstvu in pri narodnih zavodih mnogo po8nemalcev. Priposlani darovi se bodo redno objavljali v domačih listih. —
— (Slovensko planinsko društvo) prosi uljudno, naj Be tisti, ki se mislijo udeležiti izleta k sv. Juštu dne* 11. maja, t. j. vnebohoda praznik, blagovolijo oglasiti do torka opoludne ustno ali pismeno pri gosp. Sokliču »pod Trančo" v Ljubljani, ker le-ti (lobodo prav gotovo gorko kosilo. — Odhod iz Ljubljane ali Šiške ob 7 uri in 5, oziroma 10 minut. Sv. maša na gori ob 10l/a uri. Proti večeru v Kranj. Častite gospe in gospodične dobro došle!
— (Prihodnji društveni večer kranjskih živinozdravnikov) bode jutri v soboto drje 6. t. m. v Hninerjevi pivarni na sv. Petra cesti. Ker bode mej drugimi točkami tudi poročilo delegata gosp. Deva o zadnjem velikem shodu avstrijskih živiuozdravnikov na Duuaji, nadejati se je polnoštevilne udeležbe društveuikov.
— (Novi železniški tarifi.) C. kr. glavno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic razglaša v svojem in v imenu prizadetih uprav nastopno: S 1. junijem 1893. 1. stopi v veljavo novi tarif za neposredni osebni promet mej postajami c. kr. pr. južne železnice, c. kr. železnice Bolcan-Merau, AchenBee-železnice in lokalne železnice Mori-Arko-Riva ob Gardskem jez«;ru. Novi tarif obseza premenjene vozne cene in vozne cene novoupisunih relacij. Zajedno so' se razveljavili istoimenski tarif a dne 1. oktobra 1890. in dodatki I.—III. Izvodi
tega tarifa se dobivajo pri posaranih upravah oziroma postajah po 30 kr. —
— (K požaru v Vrbi.) Iz Prevoj pod Brdom se uam poroča, da je izmej vseh zavarovalnih društev, pri katerih bo bili Vrbljanski pogorelci zavarovani, najprvo „Slavlja* pregledala pogorišče in likvidovala odškodnino. Zaatopuik „Slavije" je takoj drugi dan po požaru pripeljal se v Vrbo ter potem precej izplačal celo odškodaino vsem zavarovanim. To je napravi io povsod najboljši u t in, zlasti ker se druge zavarovalnice niti ganile niso.
— (Poatojinako r a h i I o o društvo) praznovalo hode v nedeljo dne 7. t. m. s sosednjimi gasilnimi društvi praznik Bvoiega zaščitnika sv. Florijana s crkveno slavnostjo ob 8. uri dopo-ludne. Društvo bode spremljala novosestavljena domača godba, katera izvrstno napreduje, pod vodstvom novega kapelnika. K tej BlavnuBti je dovoljen prosti ustup vsem udom gasilnih društev. Pri vkup-nem obedu svirala bode domača godba.
— (Zgodnji Čebulni roji.) Iz Breznice ee nam piše: Tu pri nas je imel Anton Mezek, star čebelar iz vasi Rodine, dne 30. aprila prvi roj. Do danes 4. t. m. ima že 3 roje — ko v vBej okolici ne vemo niti za jednega.
— (Hrvatsko-slovenska kolesarska zveza.) V zadnji seji hrvatsko slovenske kolesarske zveze, ki je bila minulo nedeljo v Gal ji, se je »Ide nilo, da se pravila takoj predlože vladi in da se prične deluvauje. Zvezi pristopil je tudi novoosnovani kolesarski klub Tržaškega „Sokola". Prva zvezna dirka bode dnu 8. septembra iz Zagreba v Celje in v Ljubljano.
— (Visoka starost) V dolenji Polskavi na spodnjem Štajerskem umrl je miuuli teden bivši ko'ar Filip J ager v 96. letu svoje dobe. Pokojnik bil je do svoje smrti precej čvrsta narave.
— (Slov. akad. te h nič k. društvu „Iliriji" v Grade i) darovali so doslej sledeči: Gosp. drd. juris Fery So u van v Gradci 10 gld., gosp. Leop. Gorica n zasebnik v Mozirji 10 gld., neimenovani gospodje v Gradci 15 gld. Odbor izreka jim presrčuo hvalo.
— (Srebrna poroka vRimuinGoriški Italijani.) „Gazzetta di Venezia" piše: »Tudi Gorica praznovala je na kar najdoBtojuejši način srebrno poroko kraljeve dvojice italijanske. Na predvečer bilo je gledališče jako polno; dame v ložah bile so opravljene v elegantne toilelte, gospodje pa so došli večinoma v fraku in okičeni z margerito. Mej prvim in drugim aktom operete .Le campane di Corneville" pela je gospa Polombi pesem „Tako te ljubim", ki jo je morala ponavljati: izborni umetnici izročil se je potem mej splošnim aplavzom šopek margerit. Policija prepovedala je trakove pri šopku (Čruo-žolti menda niso bili! Ured.) in istotako je prepovedala, da bi se bili igralci okitili z margeritauii. Sicer pa tudi veliko število policijskih straž v gledališču ni moglo zabraniti, da bi Goriško cbčiostvo ne bilo pokazalo svoje naklonjenosti hiši Savoja". čudno je le, da noben avstrijsko italijanski list ni črlinil besedice o tej krasili demonstraciji in da bo jo zamolčala tudi glasila Tržaškega namestuičtva. In na žrtvenik takih elementov polagajo bo najpriprostejše pravice Goriških Slovencev! Kdaj se bodo pač merodujnim krogom odprle oči? Mi le želimo, da bi tedaj ne bilo prepozno.
— (Tržaške volitve) Tržaško nainestnistvo je v uradnem listu razglasilo, da je začetek občiuskih volitev določen na dan 29. maja, podrobnosti pa Be bodo šele pozneje določile.
— (Volilska ah od a V Tržaški okolici) bodeta v uedel|0 due 7. t. m., in sicer v Bazovici ob 11. uri dopoludne v hiši g UrbančiČa (pri Vrabcu), na Opčitiah pa ob 4. uri popoludne v prostorih tamošnjega bralnega društva. Volilci V. okraja naj bi se prav mnogobrojuo udeležili teh dveh volilskih shodov.
— (Verdi no pride v Trst) V po nedeljski seji municipalne delegacije v Trstu prečitalo se jo pismo Verdijevo, v katerem se zahvaljuje Županu za ljubeznjivo povabilo, naj bi se udeležil prve predstave opere „Falstafr* v Trstu, kateremu se pa ne moro odzvati. Po stari navadi, pravi, se skoro nikdar ui udeleževal predstav svojih oper in storil je to le izjemoma. Zdaj pa je poleg tega star in utrujen in to naj ga opravičuje. Municipalnu delegacija je sklenila, da ne Verdijevo pismo shrani v attografični zbirki mestne knjižnice.
— (Odbor akad. društva .Slovenija" na Dunaj i) sestavil se je za letni tečaj 1893 sledeče: predsednik Fran Regal fy, pravnik; podpredsednik Ivan Borštnik, medicinec; tajnik Anton Nagode, pravnik; blagajnik Rudolf Gruntar, pravuik ; knjižničar Ferdinand Jančar, modroslovec; arhivar Fran Raznožoik, medicinec; odbornik Josip Omrsa, tebnik; namestnika Ivan Jager, tehnik; Ivan R*jar, veterinar; — pregledniki: Maurer Vilko, pravnik; Švigelj Anton, pravnik in Žilih Josip, modroslovec.
— (Sleparstvo l razstavnimi svetinjami.) Nekemu Zagrebškemu obrtniku ponudil je tamošnji „inspektor" neke zavarovalne družbe, da mu oskrbi zlato svetinjo Bruseljske razstave, akopram ni dotični obrtnik tam ničesar razstavil. l\a-čati bi bilo le 25 gld. provizije in 25 gld. za svetinjo z diplomo vred. Zanimivo bi bilo dogaati, je li ta ponudba samo Bleparija dotičnoga .inšpektorja" ali pa se morda istinito godi taka zloraba z odlikovanji Bruseljske razstave.
— (Razpisani službi) Na ljudski šoli v De v. Mar. polji, ki bo z bodočim šolskim letom razširi v trorazrednico in s šolskim letom 1894 —95 v štirirazrednico razpisano je mesto nadučitelja z letno plačo 600 gld. in prostim stanovanjem in mesto drugega Učitelja z letno plačo 500 gld. Prošnje do koira t. m. pri okrajnem šolskem svetu okolice Ljubljauske. — Pri okrajnem sodišči v Senožečah se vzprejme takoj diurnist z mesečno plačo 30 gld. Prošnje istotam.
Razne vesti.
* (Jurij Bari ti u. f) V torek umrl je v Hermaunstadtu na JErdeljskem predsednik rumunBke akademi)e in Btvantelj rumunskega časopiBja na Oger8kem, Jurij Buritiu. Pokojnik je obudil rumun-ski narod k političnemu življenju iu bil od I. 1848. jeden njegovih voditeljev na Ogerskem, jako zaslužen, plemenit rodoljub, katerega narod nikdar pozabil ne bode.
* (Demonstracija proti bivšemu ministru.) V Požarevcu priredilo je prebivalstvo veliko demonstracijo proti bivšemu miuiBtru Riba racu Ko bo je peljal v vozu po mestu, čuli bo se psovahu klici tn metalo se je v voz gu|ila jajca in lupine od limon. S'cer na se red ni dalje motil.
* (Etna ) Iz Čitanije se poroča, da se na dnu glavnega bl|uvalnika ognjenika Etne kaže žareča lava. Iz tega bi se dalo sklepati, da utegne v kratkem zopet nastati kaka erupcija
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Trst f). maju. Navzlic odločbi minister-stva, da ima o volilskih rekurzih razsojati v drugi instanci nainestnistvo, sklenila municipalna delegacija po dolgi in viharni debati, da bo sama razsojala o vseh rekurzih in je to tudi storila. Konflikt je akuten in radovednost, kako bo nainestnistvo postopalo, velikanska.
Dan i j 5. maja. Budimpeštanska »Pol, Corresp." javlja, da bodeta sklicani delegaciji na dan 25. maja na Dunaj iu dne" 27. maja otvorjeno zasedanje s prestolnim nagovorom.
.Praga 5. maja. Deželni zbor je odkazal Gregrov adresni načrt odseku petnajstih članov. 7a\ predlog glasovali Ml ado Čeh i, Staročehi in veleposestniki, zoper predlog samo Nemci.
Praga 5. maja. Komisija za okrajne in občinske reči odklonila v sihočni seji vladno predlogo o ustanovitvi okrožnega sodiš ni v Trntnovu in potom tudi predlogo veleposestnika Trkala. Za vladno predlogo glasovali samo Nemci, za Trkalovo samo Cehi.
Budimpešta 5. maja. Cesar vzprejel danes deputacijo mestnega zastopa, katera se zahvalila za to, da je bila Budimpešta proglašena za glavno in residenčno mesto. Cesar rekel, da ne dvomi o zvestobi, udanosti in lojalnosti mestnega zastopa, ker se je o tem že večkrat in tudi sedaj pri svojem prihodu prepričal.
Rim 5. maja. V včerajšnji seji parlamenta interpeliial posl. Giovagnoli o Tržaških razmerah.
Pariz i3. maja. Maršal Mac Mahon, bivši predsednik republike, je nevarno obolel.
Eerolin 5. maja. V včerajšnji seji govorila Richter iu Bebel zoper vojaško predlogo. Centruin, izvzemši Hueneja in sest tovarišev, po viharni debati sklenil, da glasuje zoper vojaško predlogo. Govori se, da je cesarska naredba o razpustu državnega zbora že podpisana. Cesar se sinoči dolgo posvetoval s Caprivijem.
zahteval, naj ie deželnemu odboru priporoči peticija znanega društva „SUJmark", glede katere je finančni odsek sklenil, da jo je odbiti. Pri glasovanju o Stark-lovem predlogu je bil ta odklonjen. S tem je bil izčrpan dnevni red zadnji aeji in deželni glavar je zaključil zasedanje s primernim nagovorom in trikratnimi Slava-klici presvetlemu cesarju.
Slovenaki poslanci se morejo vrniti mej svoje volilce z zavestjo, da so skrbno in marljivo delovali v kolikor je to bilo mogoče za njih gospodarski in kulturni blagor.
Deželni zbor goriški.
Gorica, 3. maja Včeraj ob 4 uri popoludne bila je peta ali po letošnjem zasedanji druga seja deželnega zbora; o prvi seji nisem poročal, ker ni bilo prav nič posebnega. Po prečitanji zapisnika prejšnje seje se pre-čitajo različne peticije in oproščenja nenavzočnih poslancev V e n u t i j a, barona L a c a t e 1 I i j a ter Del T o r r e.
Posl. Verzegnassi poroča potem v imenu deželnega  odbora o predlogu  glede prememba ne katerih točk deželnega zakona z dne 4. marca 1879 in sicer:
§ 1. Določbe § 3. zakona z dne 4 marca 1879 št. 9, (deželni zakonik) se razveljavijo ter nadomestijo sledeče:
Število učiteljev 1. razi eda v šolskem okraju Goriškega mesta ne sme presegati dveh tretjin vseli učiteljev. V drugih šolskih okrajih ne sme prestopati število učitelje? 1. razreda desetinke, ouo dru-zega razreda dveh deBetink učiteljev v dotičnem šolskem okraji. (Djscdaj se je ta § glasil: V šolskem okraju Goriškega mesta ne sme število učiteljev prvega razreda presegati polovice skupnega števila učiteljev. V drugih šolskih okrajih ne sme prestopati Število učiteljev prvega razreda dvanaj-stine, ono drugega razreda pa ne treh dvanaJBtin skupnega števila učiteljev v dotičnem šolskem okraji).
§ 2. K gornjemu § dostavi se naslednje določilo: Za učiteljevanje postavno sposobni docenti imajo pravico napraviti v teku naslednjega leta skušnjo zrelosti in biti imenovaui najmanje za začasne učitelje tretjega razreda.
§ 3. Docenti javnih ljudskih šol so oproščeni plačevanja doklad od efektivnih dohodkov, od službeni!) priklad, od kviukvenij ter odškodnin za stanovanje za deželni zaklad in za zemljiščna razbreme-njeuja, za občine, za okrajni zaklad javnih ljudskih šol in za zaklad okrajnih cent; nadalje se oproste eventuvelmh zastaukov omenjenih doklad za čas do onega dneva, s katerim stopi ta zakon v veljavo.
§ 4. Ta zakon stopi v veljavo tisti dau, ko se razglasi.
Posl. dr. Josip Ton kl i nasvetuje, naj se ta predlog izroči posebnemu odseku sedmih članov, kar se vzprejme.
Druga točka dnevnega reda je poročilo deželnega odbora za nabavo potrebnih sredstev, da bi se razširjevanje t it ne uši zabrauilo v takih krajih, kjer se je še-le prikazala. Polovico troškov nosi deželni zaklad.
V tretji točki so vzprejme resolucija o rednem
pristavila je, obračajo Be k jedni iz komornic, poprosi Nikauorja lij Ča sem; pogovorile se bodeva ž njim. — Nikanor lljič, človek zelo uborne zunanjo-iti, nekak upravitelj, prišel je takoj, poslušal vse, kar mu je naročala Kirilovna, klečeplazno, dejal »izpolnilo Be bo", odšel iu uredil Btvar. Avdotji so dali tri voze b tremi kmeti; tem se je samovoljno pridružil četrti, ki je sam o sebi dejal, da bo »pametnejši od njih", in odpravila se je ž njimi proti gostilni, kjer je našla svoje prejšuje delavce in delavko IV-tinjo zelo žalostne in prestrašene . . .
Naumovi novi posli, trije jako močoi dečki, prišli so zjutraj in se niso nikamor ganili, temveč stražili so hišo zelo vestno, kakor je obljubil Naum, tako vestno, da je neki novi telegi najedenkrat ne-doBtajalo šin . . .
Grenko, greuko je bilo bedni Avdotji spravljati Bvoje stvari. Ne glede" na pomoč pametnega človeka, ki je sicer znal hoditi samo b palico v roki sem ter tja, gledati druge in pljuvati na Btran, ni se utegnila preseliti tisti dan in prenočevala je v gostilni, po-prosivši poprej Fetinjo, da ne odide iz njene sobe. Sicer je etoprav ob zori zadremala v mrzličnem snu, in solze bo ji tudi v spanji tekle po lici.
(Daljo prih.)
sklicanju deželnih zborov v zmislu, da bi Be deželni zbori aklicevali v zasedanja pričetkom meseca decembra za 6 do 7 tednov.
Prošnje občin, zadetih po elementarnih nesrečah, odstopijo Be dotičnomu odseku, da stavi eventuvalne predloge. Dovolijo se razne manjše podpore, mej njimi za morsko kopališče v Gradežu 400 gld.
Prihodnja seja v torek 9. maja.
Politični razgled.
Notran/e dežele.
V Ljubljani, 5. maja.
Češki deželni zbor. Na dnevnem redu današnji seji dež. zbora češkega je mej drugim tudi prvo čitanje mladoče-škega adresnoga predloga, kateri so bili Gregr in tovariši stavili že lani meseca septembra. Tedaj so se Staročehi in veleposestniki odločno protivili »dresi, akoprav se v načrtu zahteva samo, da se ustavi punktacijska akcija, da se razširi kompetenca dež. zbora češkega in da se obnovi samostalnost Češke — torej samo take reči, katere v teoriji zagovarjajo tudi Staročehi in veleposestniki. Danes se je odločilo, ali se bo adresni predlog odkazal posebni komisiji v posvetovanje in poročanje, ali pa kar na kratko odklonil. Sodeč po razmerah mej Češkimi strankami bi skoro rekli, da bo dež. zbor odklonil mladočeški predlog. — Glede* punktacijake predloge o ustanovitvi okrožnega sodišča v Trutnovu se ne ve" še nič gotovega. Vlada in Nemci se potegujejo za načrt punktacijske komisije, po katerem bi bilo to okrožje samo nemško; Staročehi so se pridružili Mladočehom in bodo glasovali zoper predlogo, veleposestniki pa so jednoglasno sklenili, da se je potegniti za predlog veleposestniškega poslanca Trkala, da bodi Trutnovsko okrožje mešano, to je češko in nemško. — Kateri predlog bo obveljal, se ne da prorokovati. Vsekako pa je sedanji mir v češkem dež. zboru pomenljiv, ker je to mir pred viharjem.
Nadškofija Zagrebška je sedaj ie tretje leto brez vrhovnega dušnega paBtirja. Kakor znano, je temu uzrok to, da Kunska stolica nikakor ni hotela na to mesto imenovati moža po volji madjaronBke vlade, ampak odločno zahtevala, da bodi novi nadškof po rodu in po mišljenju Hrvat. Madjar-ska vlada je morala nekatere kandidate umakniti, ne hoteč se udati Želji Vatikana, a ker gora le ni in ni prišla k Mohamedu, šel je Mohamed h gori. Kakor se sedaj poroča, privolila je madjarska vlada vsled intervencije državnega finančnega ministra Kallava, da pride na mesto Zagrebškega nadškofa sedanji Sarajevski nadškof Stadler, gotova pa Btvar še ni, ker se hrvatski ban z vso silo braui Stadlerja. Bodi že kakor koli, toliko je sigurno, da Rimska stolica ne bo privolila, da postaue Ma 1 j ur Zagreb škim nadškofom že zategadelj ne, ker se boji za usodo katoliške vere v Hrvatih.
Ogerske cerkveno politične predloge* O Ikar je vlada predložila ogerskemu parlamentu c^rkvenopolitičui predlogi o maticah in o recepciji Židov, je prišlo na dnevni red vprašanje, ali bo imela vsa ta akcija res kaj uspeha. Mnenja so seveda različna, a kako se stvar sodi v odločilnih krogih, kaže nastopna dogodbica, katero beleži Dunajski vedno izvrstuo informirani dopisnik Praške „Politike" : Nekdo ie rekel jako visokemu ogerskemu dostojanstveniku, da cerkvenopolitičnih predlog ni moči vzprejeti, na kur je dotični dostojanstvenik odgovoril z anekdoto: Nekdo je prodal dežnik in jamčil zanj za jedno leto. Ko je bil dežnik prvič premočen, ni bil več za rabo. Kupec je šel k trgovcu in ta mu je odgovoril: Moji dežniki bo samo za lepo vreme. Tako je tudi s cerkvenopolitičniini predlogami. Izvršile se ne bodo nikdar. Vlada jih je predložila samo zato, da je izpolnila dano obljubo.
Vuaiije <1 ■"&««▼ e,
liolgarske volitve*
Volitve za bolgarsko veliko sobranje, kakor ni bilo drugače pričakovati, iztekle so za vlado ugodno. Stambulov in njegovi privrženci pa razširjajo še drugo vest, da bi povečali svoj volilaki uspeh. Pravijo namreč, da so se vsi bolgarski emigranti, na čelu jim Dragan Gankov brezpogojno udali, priznali sedanji siBtem in kandidirali ter bili voljeni kot vladni kandidati. Nam se to vidi povsem nemogoče in neverojetno; ako je bil voljen Dragan Cankov in morda še kateri drugi emigrant, tako gotovo ne kot vladni, ampak kot opozicijski kandidat; potem pa je ta volitev za Stambulova očiten poraz.
Nemška vojaška predloga*
Predvčerajšnjim začelo se je v nemškem državnem zboru drugo čitanje vojaške predloge. Poročevalec je v imeni komisije predlagal, da je vladni načrt odklouiti. Državui kancelar Caprivi in vojni minister Kaltenborn sta v res znamenitih govorih zagovarjala vladno predlogo. Ciprivi je rekel, da gre pri tej predlogi za bodočnost in za eksistenco nemške države. Pomnožitev vojske je potrebna, da se ohrani mir in upliv Nemčije, zato pa bo vlada porabila  v .m ustavna sredstva, da jo rea-
lizira. Ako pa ne obvelja vladna predloga, potem bi se vlada za sedaj zadovoljila a Huenejevim predlogom pridržujoč bi pravico, da o svojem času še to zahteva, kar bi sedaj popustila. — O usodi vladne predloge ni dvoma; državni abor jo bo odklonil. O Huenejevem posredovalnem predlogu, jedinem, kateri je vlada akceptirala, so mnenja različna, a ker ves centrum ne podpira Hueneja, se lahko primeri, da propade tudi njegov predlog in potem je razpust državnega zbora neizogiben.
Švedska in Norveška* Personalna unija mej tema dvema državama bo močno krši. Norvežani zahtevajo že več let, naj se imenujejo za Norveško posebni konzuli. Kralj se je temu doslej vedno upiral, a to je Norvežane le še bolj dražilo, tako da je ministerstvo odstopilo. Novo rai-nisterstvo, katero je sestavil Stang, se je v sredo predstavilo parlamentu in mej drugim obljubilo, da glede konzularnega vprašanja ne bo storilo ničesar, kar bi ne bilo v zmislu parlamenta. — Ta brezbarvna izjava nikakor ni bila všeč parlamentu in vzprejel je dnevni red, b katerim odobrava parlament stališče odstopivšega ministerstva in izreka, da nova vlada nima v parlamentu in pri narodu tiste za-slombe, katere treba za uspešno upravljanje države.
Dopisi.
Iz Gorice, 2. maja. [Izv. dop"| (Nasledki obsodbe Podgorske pravde, j V nedeljo, zadnji dan aprila, se je v bližnji Podgori vnovič izkazala odločno slovenska narodnost in neomejena udanost Slovencev vladarju. Kakor znano, je bilo pred po« rotniki obsojenih šest Podgorskih mlndeničev na več let težke ječe; proti njim so večinoma pričale ne prav na dobrem glasu stoječe delavke iz Podgorske papirnice. Ljudstvo je sedaj proti tem sumuim pričam jako razjarjeno in jim pokazuje očitno bvojb zaničevanje. Tako nočejo niti žene niti dekleta, niti možje niti fanti z njimi več govoriti. Najbolj Be je pa pokazalo zaničevanje teh elementov b tem, da se je reklo dvema omenjenih prič, ko trta hoteli v cerkev iti: kaj imata v katoliški cerkvi opraviti, ker sta se, kakor sta j>red sodom izpovedali, vsemu odpovedali; pojdita torej v »judovsko cerkev". Ravno ti dve svelokinji sta v nedeljo vrtnarja gosp. grofa Žige Attemsa prosili, da bi jima dal cvetlic, a ta jima je odvrnil, da ima za vsa Podgorska dekleta raznovrstnih cvetlic, za njiju pa nobene. Tudi so Podgorci sklenili, da od zdaj naprej ne bodo nič več furlanski, ampak samo slovenski govorili in da ne bodo več plesov v furlanskih vaneh in tudi v slovenskih vaseh, katere bodo plese z italijanskimi oglasi naznanjali, obiskovali. Naj se takih plesov udeleže le Italijani, ker z laškimi oglasi so samo oni povabljeni; mi smo gotovi, da bodo aranžerji takih plesov stroške, ako Slovenci izostanejo, iz lastnega žepa plačevati prisiljeni.
V nedeljo je bil plea v Ločniku; ker je ta večinama že pofurlanjena vas od Podgore komaj četrt ure oddaljena, so se do zdaj Podgorci tamošnjih veselic mnogobrojno udeleževali, v nedeljo pa ni bilo tam niti jednega slovenskega Podgorca, kar so tudi podjetniki plesa gmotno občutili z velikim deficitom. Vsi Podgorci, možje in žene, mladeniči in dekleta, bo se raje popoludue po krščanskem uauku zbrali v krčmi pred palačo grofa Attemsa ter prepevali patrijotičue in narodne pesmi. Vsi bo se tako dostojno obnašali iu vedli, da jih je bilo veselje gledati; niti jedna grd« beseda se ni izpregovorila, niti jedna kletev se ni izustila. Pela se je večkrat avstrijska himna, katero so vsi stoje" in odkriti poslušali. Vsakokrat, ko se je himna dokončala, zaor li bo urnebesni: Živio cesar Franc Josip ! Ž vio grof Attems! Živio grol Coronini 1 (Namreč Alfred ) Tukaj moram omeniti, da Goriški Slovenci stavijo Bvoje upanje posebno na državni ga poslanca grofa Alfreda Coroninija, ker se za pravice Slovencev in v obče Slovanov zares moško poteguje. To najbolje svedočijo interpelacije, katere je on sam stavil in pa njegovi podpisi na vseh drugih interpelacijah, katere so se tikale slovenskih ali v obče slovanskih zadev. Ako je torej pri Goriških Slovencih toliko priljubljen, je popolnoma opravičeno, kajti tak mož tudi zasluži ljubezen in spoštovanje hvaležnega naroda slovenskega.
Gromoviti, vedno ponavljajoči se Živio-klici privabili so tudi dva orožnika na lice mesta, ki pa nista imela prilike posredovati. Pač pa bi bila potrebna na železniškem nasipu od Podgore do Goriške postaje, kajti ob tej poti je Goriška sodrga, vračajoča se iz Ločnika, odgovarjala na vsak: „Živio cesar Franc Josip" s klici: „Evviva Lega naziouale ! Evvivano Umberto e Margherita I Evviva Italial* — Sapienti sat!