Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljsko lz<la>n celoletno vjugo-•lavljt SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, pcfll-vnte mali oglasi po 140 In 2 D, večji ogla* nad iS mm vUIne po Din 2~30, veliki po 3 In 4 Din, T urednltkem dela vrstico po lO Din □ Pri veClem o naroČilu popust
Izide ob 4 zjulro)
razen pondeljka In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6:III Rokopisi se ne vrača/o, nefranklrana pisma se ne sprefemajo Uredništva telefon Stev. 5O, upravnlStva Stev. 329
Uprava fe vKopltarfevI al.St. O .» Čekovni račun: Cfublfana Stev. tO.OSO In 1O.340 xa Inserate. SarafevoSt.7563, Zagreli St. 39.011. Vraga In Ounaf St. 24.797
Povratek batsnaikega režama.
Belgrad, 28. Jul. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke je na današnji seji ugotovil, da javljajo iz vseh krajev, kjer se bodo vršile 15. avgusta občinske volitve, o istih nasiljih, zlorabah oblasti in preganjanjih članov demokratske stranke, ki jih izvršujejo policijski organi povsod po istem sistemu in istem načinu. Čeprav je predsednik vlade obljubil Davidoviču, Timotijeviču in Kumanudiju, da bo povodom skopi janskih dogodkov poslal takoj tjakaj posebnega inšpektorja notranjega ministrstva, vendar glavni odbor dosedaj ni dobil nobenega obvestila, da se.je to zgodilo.
Skopljanski veliki župan v posebni izjavi prejudicira potek preiskave. Ze sedaj kar vnaprej izjavlja, da je zadeva izmišljena in da pretepeni kmetje niso bili tako zelo na tolče" i in da se njihove izjave ne morejo smatrati kot resnične, češ da so neodgovorni. Navada balinanja je že tako prišla v kri policijskim organom, da oelo ta veliki župan, ki spada med kulturnejše, smatra, da so bili ljudje, katerih telesa so od batinanja modra in črna in ka-
terim so na barbarski način izpulili brke, le malo tepeni, čeprav so nekateri od njih na smrtni postelji, in da temu tepežu ni pripisovati večjega značaja!
Glavni odbor demokratske stranke bo počakal na poročila delegatov Grola in Timoti-jeviča. Potem bo storil najenergičnejše ukrepe, da se vlada prisili spoštovati življenje in da ne bo kršila osnovnih pravic svojih državljanov. Glavni odbor je ugotovil, da se kljub obljubi notranjega ministra in predsednika vlade, še do danes ni objavil spis, katerega je notranji minister poslal policijskim organom povodom občinskih volitev. Na temelju gornjega je glavni odbor sklenil, da bo zahteval odpustitev in kaznovanje vseh državnih organov, ki vršijo nasilja in vplivajo na volitve. Glavni odbor bo v ta namen objavil ves zbrani material in bo o tem obvestil notranjega ministra, v težjih slučajih tudi ministrskega predsednika, da se s hitro in vestno preiskavo ugotovijo navedena dejstva, da krivce čimprej zadene zaslužena kazen.
Velika akcija proti Ninčiču.
Belgrad, 28, jul. (Izv.) Današnje »Novosti« poročajo: »Poslanci skupine, ki dobro pozna razmere v Albaniji, nameravajo v narodni skupščini zahtevati od zunanjega ministra pojasnila, kako je mogel poslati v Tirano poslanika, ki nima pojma o zadevah v Albaniji in je samo dobro verziran v vprašanju nabav na račun reparacij iz Nemčije, Na ministra se bo tudi stavilo vprašanje, kako je mogel sprejeti Cena-bega kot poslanika Albanije v Belgradu. Vsi nacionalni javni delavci, narodni poslanci, bodo naslovili na zunanjega ministra skupno vprašanje. Ravno tako bo demokratski klub pokraml vprašanje o poneverbi konzula v Trstu, ker se čuje, da je generalni konzul po-neveril več milijonov.« Ta vest »Novosti« je predvsem zanimiva radi tega, ker je čutiti precejšnje ogorčenje v javnosti proti zunanjemu ministru Ninčiču. Njegov neuspeh v politiki napram Albaniji in popoln neuspeh v vpraša-
nju bolgarskega posojila za begunce, sta v javnosti izzvala veliko nezadovoljstvo nad delovanjem zunanjega ministra. Proti njemu je čutiti precej ostro kampanjo. V zvezi s to kampanjo se nekateri parlamentarni krogi pripravljajo, da začnejo proti Ninčiču akcijo in mislijo, da bodo popolnoma uspeli. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je Ninčič ravno radi neuspeha pri bolgarskem posojilu za begunce in neuspeha v Albaniji zgubil simpatije tistih krogov in činiteljcv, ki so ga dosedaj podpirali in ga kljub tem neuspehom še vedno podpirajo. Dobro poučeni krogi trdijo, da je pri teh činiteljih nezadovoljstvo zelo veliko in da je v kratkem pričakovati sprememb v vodstvu naše zunanje politike. Drugi krogi zopet spravljajo to kampanjo proti Ninčiču v zvezo z nedavno avdienco Marinkoviča, ki je znan pre-tendent za zunanjega ministra, pri kralju na Bledu.
Maksimovič v radikalni stranki na
Belgrad, 28. jul. (Izv.) Dopoldne se je končno vendarle zbralo toliko članov ožjega glavnega odbora radikalne stranke, da se je seja mogla vršiti. Seji sta prisostvovala predsednik Uzunovič in notranji minister Maksimovič. Po daljši debati se je sklenilo, da se zavrne. Bobičeva pritožba glede nepravilnosti pri kandidaturi za belgrajsko občino kot ne-osnovana, in da se kot olicijelna lista radikalne stranke proglasi lista Karajovanovičeva.
Na ta način je med Pašičevimi radikali in cen-trumaši za sedaj zmagal Maksimovič. Bobič in Pašičeva skupina se s tem gotovo ne bosta zadovoljila. Iz Bobičeve okolice prihajajo poročila, da bodo v prihodnjih dneh postavili svojo listo. Nadejajo se na precejšen uspeh, češ, da je velik del belgrajskih radikalov za njimi. Jovanovičevi pristaši v Belgradu so sklenili, da bodo podpirali listo Karajovano-vičevo.
Uzunovič obtožuje uradnike.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Predsednik vlade Uzunovič nadaljuje z razpošiljanjem dopisov posameznim ministrom. Danes je poslal vsem ministrom novo pismo, v katerem jim pojasnjuje, kaj je treba storiti, da se dvigne avtoriteta državnih oblasti. Pri tem prihaja seveda do zaključka, da so padanju avtoritete državne oblasti krivi državni uradniki. V svojem pismu namreč pravi sledeče:
»V zasebnih razgovorih se zelo često govori, v javnosti piše, v parlamentu in na javnih shodih pripoveduje, da avtoriteta državne oblasti ni na tisti višini, kakor bi morala biti in da državni uradniki in uslužbenci med ljudstvom ne uživajo tistega ugleda, kakor bi ga morali. Jasno je, da tako stanje škoduje državnemu ugledu. Da bi se to preprečilo, je treba odstraniti vzroke.« Med temi vzroki na-
Kulturni boj v Mehiki.
števa Uzunovič predvsem to, da so nekateri uradniki podvrženi javnim razvadam in pregreham, kakor pijančevanju, »plutničenju« in kockanju. Raditega poziva ministre, da morajo svoje uradnike poučiti, da se teh javnih razvad in pregreh odvadijo, da načelniki vršijo najresnejšo kontrolo in take uradnike tudi kaznujejo. Kot drugi vzrok našteva Uzunovič, da se nekateri uradniki obnašajo napram strankam po nepotrebnem ostro, polemizirajo in uporabljajo neprimerne izraze, kričijo in pretijo. Zato poziva ministre, da uradnike podučijo, da se v občevanju s strankami poslužujejo primernega tona, tako da državne pisarne ne bodo podobne krčmam. Od ministrov zahteva, da ga obveste o ukrepih, ki jih bodo podvzeli.
Uzunovič uradnikov noče
sprejeti.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Včeraj in danes je tukaj zboroval glavni odbor Uradniškega združenja. Posebna delegacija je ponovno poskušala priti v avdienco k predsedniku Uzu-noviču, pa je Uzunovič ni sprejel. Vsled tega vlada veliko ogorčenje med uradništvom. Danes so se celo raznesle vesti, da bo moral glavni odbor uradniškega združenja podati ostavko,
USODA MURSKO-SOBOŠKE GIMNAZIJE.
Belgrad, 28. jul. (Izv.) Z odlokom prosvetnega ministrstva se letos na gimnaziji v Murski Soboti ne bo olvoril sedmi razred.
Newyork, 28. jul. (Izv.) Iz Amerike poročajo: Pri nedeljskih cerkv. obredih so bile cerkve prenapolnjene kot še nikoli. Ta naval jc nastal vsled tega, ker se je raznesla vest, da bodo vse službe božje prenehale. Po župnih cerkvah so duhovniki poročili na stotine parov, ki se boje, da bi kasneje ne mogli biti cerkveno poročeni. Stotisoče broječa množica vseh slojev in udeležencev iz najoddalje-nejših krajev so oblegali katedralo v Guada-lupc. Policija je povsod dobila močna ojače-nja, pa ni imela priložnosti, da bi nastopila. Samo pri spovednicah je prišlo do velikega» prerivanja, ker so se mnogi bali, da bi nc mogli priti k spovedi.
Newyork, 28. jul. (Izv. Mehikanska cerkvena oblastva so odredila, da po končani službi božji 31. julija v znak protesta vsi duhovniki prevzamejo misijonstvo med Indijan-
ci in se cerkveno življenje osredotoči v Havanl na Kubi, kamor je odšel nadškof Caruana. Včeraj je hitelo 5000 mater z otroki v katedralo, da morejo otroci še sprejeti zakrament sv. birme. Od 10. julija je prejelo birmo v tej katedrali 96.000 otrok in je birmovalo 5 škofov. Zadnja sv. maša se bo brala ob navzočnosti celokupnega prebivalstva.
Mehiko, 28. 7. (Izv.) Razburjenje vsled vladnih odredb in interdikta sc stopnjuje od dne do dne. Cerkve so ves teden prenapolnjene. Nadškof v Mehiki, ki je včeraj birmal ves dan 5000 otrok, je obnemogel in padel v nezavest. Vlada je nastopila proti odredbi ško-, fov, da se izroče cerkve za čas odsotnosti duhovnikov v oskrbo vernikov. Vlada jc odredila, da morajo duhovniki ob slovesu izročiti cerkve in vse cerkveno premoženje organom, ki jih bodo v ta namen določili župani.
Trdno stališče francoske vlade.
Nadaljevanje pogajanj za konkordat.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Novoimenovani poslanik pri Vatikanu g. Simič jc odpotoval v Rim, Simič bo takoj pričel s pogajanji s sv. Stolico v svrho zaključitve konkordata, o cerkvenih posestvih, o zavodu sv. Jeronima, imenovanju novih škofov in drugih perečih cerkvenopolitičnih vprašanjih.
LJUBA JOVANOVIČ TEŽKO BOLAN.
Belgrad, 28. jul. (Izv.) Kakor smo žc poročali svoječasno, jc Ljuba Jovanovič težko obolel. Zo kakih 15 dni nc more zapustiti postelje radi hudih želodčnih napadov. —- -
Pariz, 28. julija. (Izv.) Poincarejev kabinet ima zaznamovati poleg zaupnice tudi redko dejstvo, da je bila vladna izjava, katero je prebral v senatu minister za pravosodje Bar-thou, sprejeta v senatu z velikim odobravanjem in da je Barthou doživel v senatu prisrčne ovacije, kar je bil pri vladnih izjavah do sedaj redek slučaj.
Pariz, 28. jul. (Izv.) Poincarejev finančni projekt obsega 38 strani, na katerih so natanko in temeljito razvidne vse finančne reforme. Zakonska določila o izvedbi obsegajo le malo pojasnil.
Pariz, 28. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je po izglasovanju zaupnice pozval finančno komisijo, da mu, kakor hitro je to mogoče, predloži poročilo o finančnem stanju in osnutku. Razprava o sanacijskem načrtu se bo vršila v petek.
Izmed poslancev, ki so izrekli vladi ia-upnico, je bilo 30 socialističnih republikancev, 71 socialističnih radikalov, 40 od radikalne levice, 15 neodvisnih levičarjev, 30 levičarskih republikancev, 35 demokratsko-republikan-skih levičarjev, 13 demokratov, 100 od demo-kratsko-republikanske zveze in 20 neodvisnih.
Pariz, 28. julija. (Izv.) Alzacijo in Loreno je na željo poslancev in senatorjev iz teh krajev prevzel Poincare sam in ju je podredil direktno svojemu nimistrstvu.
Pariz, 28. julija. (Izv.) Predstavitev Poin-carejevega kabineta v parlamentu je bila spremljana od divjih prizorov komunistov. Mir je šele nastopil, ko je Poincare nastopil z bledim obrazom in skrajno napetimi potezami na obrazu govorniško tribuno. Mir ni trajal dolgo in se je zbornica zopet pomirila, ko je poslanec Peret prebral 11 interpelacij, o katerih debato pa je Poincare odklonil. Komu-
nist Renauld jc zahteval, da takoj debatira o njegovi interpelaciji, poslanec Morel pa o interpelaciji radi podražitve kruha. Za njima so nastopali drugi interpelantje za svoje inter« pelacije, kar je vse večina odbila.
Pariz, 28. julija. (Izv.) Na tukajšnji bla« govni borzi so se normalne notacije začele zopet sprejemati.
Pariz, 28. julija. (Izv.) Uradniški kartel, ki je hotel pred zbornico radi nizkih plač demonstrirati, je radi strogih vladnih odredb svojim članom demonstracije odsvetoval. Socialistični kartel je sklical za včeraj zvečer protestno zborovanje, združeno z demonstracijami. Vlada je izdala najstrožje odredbe. Ceste, ki vodijo k zbornici, so bile zaprte. Varnostni organi so končno demonstrante razpršili in izvršili nekaj demonstracij. Komunistične demonstracije so se razširile na zunanje dele Pariza s klici: Fuj Poincare!
Pariz, 28. julija. (Izv.) Včeraj je ruski emigrant Jarovenka razbil relief na spomeniku ameriških prostovoljcev. Jarovenko so aretirali. V zaporu jc izjavil, da je storil de* janje radi tega, da bi s tem demonstriral proti Ameriki, ki je odklonila Franciji kredite in s tem pospešila gospodarsko krizo, radi katere so ravno delavci največ trpeli. V njegovi sobi so našli podobe maršala Joffra, Jauresa, Ro-, bespiera, Lenina, Trockija in gospe Curie.
Pariz, 28. 7. (Izv.) Radikalni poslanec Conncvoth je vložil predlog zakona, po katerem naj se kaznujejo vsi, ki v določenem času ne bodo predložili resničnih izkazov svojega premoženja in ki so prenesli svoj denar v inozemstvo pa ga ne vpokličejo nazaj, z eno do pet let zapora. Zakon naj bi stopil v veljavo en mesec po objavi.
Viharna razprava o rudarski stavki.
London, 28. julija. (Izv.) V spodnji zbornici je prišlo med debato o premogovni stavki do ponovnih demonstracij zlasti med govoroma Baldvvina in Mac Donalda. Debata je bila popolnoma brez haska, ker so se Lloyd Geor-ge, Baldvvin in Mac Donald obmetavali z očitki. Lloyd George je predlagal nezaupnico vladi, ker je odklonila posredovalne predloge škofov. Dejal je, da bi subvencija bila neznatna žrtev v primeri s škodo 25 milijonov funtov šterlingov, ki jo trpi država vsled premogovne stavke. Pri tej priliki so rudarji prvič pristali na koncesijo, da se podvržejo razsodišču, če bi sc tekom štirih mesecev ne mogle odstraniti vse težkoče stavkovnih sporov.
Baldvvin je govoril izredno slabo in po-vdaril, da vlada ne more več dati na razpolago subvencije, ki jo je spočetka obljubila, da pa imajo rudarji in lastniki prosto pot, da začno pogajanja ali o ustavitvi stavke ali pa o razsodišču. Novi interregnum 4 mesecev j eveliko predolg. Industrijo jc treba končno izviti iz teh nejasnih razmer.
Mac Donald je očital Baldvvinu, da hoče rudarje prisiliti na kolena in jim diktirati mir po željah podjetnikov, zlasti 8urni delavnik. Na tej podlagi, ki je ravnotako nevarna kot diktatorski mir po vojni (vzkliki: Vcrsailles), se nc bo mogel nikdar ustvariti pravilen in blagodejen položaj za industrijo. Stranka, ki bo podlegla, bo kakor zvezana zver vedno iskaia priložnosti, da s predrzno gesto raztrga vezi in zmaga nasprotnika.
London, 28. jul. (Izv.) Včerajšnja debata X parlamentu ni mogla ničesar doprinesti k
zboljšanju položaja v rudarskem štrajku. Tekom debate je izjavil poslanec liberalne stranke Runciman, da so zastopniki cerkve imeli tam uspeh, kjer je vlada odpovedala. Njim se jo posrečilo dobiti zase zaupanje rudarjev* Radi tega so mogli sporočiti ministrskemu predsedniku v imenu rudarjev, da so slednji pripravljeni sprejeti razsodišče. Zastopniki cerkve so po odgovoru predsednika upravičeno malodušni, da bi mogli poskušati novo spravne poskuse med delodajalci in rudarji. Lloyd George je stavil na glasovanje nezaupnico vladi radi njenega zadržanja v rudarski krizi. Zbornica je s 338 glasovi proti 152 predlog Lloyd Georgea odklonila.
London, 28. jul. (Izv.) >Daily Chronirie« je mnenja, da so vrata pogajanj na podlagi včerajšnje debate v parlamentu zaprla. Baldvvin ni podvzel nobenih korakov, ki bi mogli privesti obe stranki do novih pogajanj, čeprav so rudarji sprejeli princip razsodišč in dopustili možnost znižanja plač. — Eksekutiva rudarske zveze je sklicana v petek.
London, 28. Jul. (Izv.) Tako v spodnji kot zgornji zbornici se je prebrala kraljeva poslanica, s katero se podaljšuje izjemno stanje.
London, 28. 7. (Izv.) Danes so prispeli semkaj člani izvršilnega odbora, ki so prišli k seji, ki se vrši jutri. Izvršilni odbor bo pretresal stavkovni položaj, škofovski posredovalni predlog, položaj v posameznih revirjih in kako preprečiti uvoz inozemskega premoga. Izvršilni odbor bo izdelal resolucije, ki jih bo predložil v petek konferenci delegatov. ^
Naš boj in cilj.
Z njemu lastno jasnostjo in ravnostjo Je očrtal dr. Korošec na domžalskem shodu politiko SLS, ki je vsa osredotočena in usmerjena v en programatični cilj, ki se mu pravi: avtonomija Slovenije. In stoprav v sedanjih dneh, ko doživlja centralizem svoj popolni bankrot in se v naši državi vsepovsod pojavljajo strahotne posledice sedemletnega zgrešenega sistema, stopa avtonomistična misel z vso prepričevalnostjo v ospredje in se predstavlja kot edina dobra in praktična rešitev iz nesrečnega in nevzdržnega položaja.
Poglejmo si samo splošno bilanco Slovenije izza teh sedmih let: Kje je beležiti kak resničen napredek? Povsod le vidni žalostni znaki nazadovanja, propadanja, razkrajanja. In kar je najhujše: nikjer izgleda na kako zboljšanje pod danimi pogoji in vladajočimi razmerami. Stanje popolne mrtvoudnosti. Tu more pomagati samo eno zdravilo: popoln prelom s sedanjim sistemom. Centralizem je zadal Sloveniji v teh sedmih letih toliko udarcev, da jih še dolgo ne bo prebolela. In upravičeno je dr. Korošec pokazal na plodonosno delovanje bivšega kranjskega deželnega zbora, ki je predstavljal vsaj kolikor toliko avtonomije. Še danes so po deželi sadovi in sledovi njegovega dela. To je dokaz, koliko velja, če dobi sposobni slovenski narod upravo v svoje roke. Zato pa hočemo imeti svojo avtonomijo, svojo zakonodajo, ki bi dvigala narod k napredku. Mi imamo svoj razvoj in nihče naj nas ne sili, da se pričnemo še-Ie tam razvijati ko drugi.
Tako je. Dr. Koroščeve besede moramo le podčrtati. Mi Slovenci imamo svoj razvoji In ne moremo za to, če smo zrasli že daleč preko centralizma. Za druge utegne biti centralizem dober in primeren, za nas pa pomeni le podvezo, ki nas ovira v naši rasti, našem razvoju. Mi občutimo centralizem moralično in fizično kot pritisk na naš narodni individuali-zem in organizem in kot utesnitev naše svobode gibanja. Mi bi težko prenašali centralizem, tudi če bi bil dober, toliko težje prenašamo obstoječega, ki še ni pokazal ne ene dobre plati in nam ni še dal ne ene dobrine.
Nam Slovencem se tudi ni več mogoče oživeti v centralizem. Mi smo že preveč okusili prijetnosti avtonomističnega življenja in naše sanje o lastni skupni državi Jugoslovanov so kulminirale v hrepenenje po popolni neodvisnosti, so zamišljale Slovenijo s popolno avtonomijo. Sedanje stanje pomeni torej za nas ne samo veliko razočaranje, ampak dejansko tudi silen potisk nazaj. To pa je protinarodno in zato tudi izziva takšen odpor. Ker, kakor rečeno, slovenski organizem je že davno dozorel preko centralističnega sistema, ki predstavlja primitivno državno formo; še bolj pa Je' dozorela preko tega slovenska miselnost in duševnost.
Mi Slovenci smo se že tako navzeli duha zapadne demokracije, da gledamo in iščemo svoj ideal države samo v avtonomistični strukturi, ki je temeljno načelo demokratične zamisli o državnosti in vladavini. In mi smo že večkrat povdarili, da ne zahtevamo avtonomije Slovenije samo kot Slovenci, morda ker se hočemo »separirati«, kakor nam to venomer podtikajo centralisti (zakaj in proti komu naj bi se pač separirali?), ampak tudi kot demokrati. In naša SLS bi morala kot demokratična in napredna stranka zastopati avtonomistični program tudi, ko bi ne bila slovenska, ampak hrvaška ali srbska stranka. Ko bi zagovarjala centralizem, ne bi imel njen načelnik dr. Korošec pravice naglašati: Mi smo demokratični in napredni; ampak očitalo bi se jej lahko po pravici, da je nazadnjaška, reakcionarna in nemoderna.
Fanatiki centralizma vedno pridigujejo, da je že z vidovdansko ustavo dosežena demokratična država na samoupravnem, avtonomi-stičnem temelju, samo da treba to ustavo dejansko izvesti. To je seveda sama iluzija! Kajti ravno v tej ustavi je sankcioniran princip in sistem centralizma, torej tisto, kar načelno nasprotuje uveljavljenju avtonomističnega principa. Naj bi se tudi izvedla vidovdanska ustava v vseh konsekvencah (za kar bo že tehnično treba več let, z ozirom na to, da doslej ni še nič pripravljenega), centralizem v svojem bistvu le ostane in bo predstavljal kamen spotike in pa dejansko oviro svobodnemu razmahu samoupravnih ustanov na vseh koncih in krajih, kakor Je bilo doslej; — kvečjemu če se centralizem kaj poboljša, na kar pa po dosedanjih izkušnjah sodeč, čakamo lahko še trideset let.
Edino torej, kar more našo državo mahoma dvigniti iz sedanjega usihanja in nazadovanja k novemu, zdravemu in krepkemu življenju in napredku, Je revizija ustave na temelju avtonomistične zamisli, kakor jo nosi v svojem programu SLS in kakor je to raz-tolmačil dr. Korošec vnovič tudi na domžalskem shodu. To je naš cilj in temu cilju velja naš boj.
Nemški dolgovi.
London, 28. julija. (Izv.) Iz Washingtona poročajo o razglasu trgovskega departemen-ta, da je Nemčija, odkar je sprejela Davesov načrt, dobila v inozemstvu kredit v znesku 904 milijone dolarjev. Več kot polovico kreditov so dale Združene države Severne Amerika.
K položaju.
Glasom belgrajskih poročil je težišče sedanjega političnega položaja še vedno v prizadevanjih Stjepana Radiča, da bi preprečil vstop v vlado kakšni drugi skupini, na drugi strani pa v ravnotako intenzivnih prizadevanjih g. Uzunovič.. razširiti vlado.
G. Uzunovič zastopa stališče, da je njegova do,;:nost kot šefa parlamentarne vlade poskrbeti, kako bi se ustvarila širja koalicijska vlada od sedanje, in to tem bolj, ker so tu skupine, ki bi želele sodelovati v vladi. S tem — tako se je baje izjavil, — ne misli kratiti ugleda Hrvatske seljačke stranke, kakor tudi ne misli kratiti ugleda drugega dela sedanje koalicije: radikalne stranke.
S tem stališčem pa St. Radič nikakor ni zadovoljen in hoče z g. Uzunovičem vsa sporna vprašanja urediti in utrditi sedanjo zvezo z radikali tudi za bodočnost. Zato je najavil svoj prihod v Belgrad že za konec tega tedna in zato je v svojem razgovoru z novinarji v Senju g. Uzunoviča tudi na vse pretege hvalil.
Prihod g. Radiča v Belgrad pa je radikalom moinentano zelo nevšečen in se ga tudi še niso nadjali. Računali so, da se bo Radič oglasil s svojimi zahtevami šele po 15. avgustu, po konferenci vodstva HSS. Radikali bi bili tedaj v ugodnejšem položaju, ker bi bili do takrat že gotovi z volivno borbo v Srbiji in Črni gori in bi mogli odrediti konečno svoje stališče napram Davidovičevcem. Cilj radikalov je namreč ta: dovesti g. St. Radiča brezpogojno v tak položaj, da ali popolnoma kapitulira ali pa da sam izstopi s svojo stranko iz vlade, pustivši Nikiča in njegove tovariše v vladni večini.
Zato pa, kakor vse kaže, hoče Radič izko- j ristiti trenutni položaj proti radikalom. On želi I z radikali urediti definitivno razmerje za ; daljši čas, pred vodstvo HSS pa bo potem po svoji navadi stopil z gotovimi dejstvi in zahteval samo odobrenja in zaupanja.
Radikali pa se boje, da bodo morali dajati koncesije radičevcem, ako se hočejo izogniti izzivanju vladne krize od strani Radiča. Kriza vlade bi jim namreč mogla pri občin- ; skih volitvah veliko škodovati. Zato morajo j vsekakor gledati, da jo v sedanjem trenutku j preprečijo.
Kar se tiče glasov o koaliciji radikalov in i demokratov, demantira g. Davidovič, da bi se o tem vršila kaka pogajanja. Izjavil je, da samo »nekateri o tem razgovarjajo«, in je po-vdaril, da se brez njega in glavnega odbora ne more nič izvršiti; naglasil je tudi, da on ni nasproten eventualni koaliciji »z dobrimi ljudmi«, sicer pa misli, da s temi glasovi o vstopu demokratov v vlado le spretno operira z .ene strani g. Uzunovič, z druge pa g. Radič, plašeč tako drug drugega...
Izjemna »pravica" m
Ko se je v zadnjem času razne sel glas, da se znižajo plače uradnikom, smo pa res bili toliko naivni, da smo mislili: ta stvar ne zadeva duhovnikov. Pa zakaj? Zato, ker se duhovnom plače še nikdar niti približno zadostno zvišale niso, kako bi se moglo potem zopet odtegovati!
Državno doplačilo sloneče na postavi z dne 28. marca 1918 je še zmeraj ravno tako v veljavi, kakor je Hilo pred prevratom. Dočim se je uradnikom z odredbo z dne 1. maja 1921 prejšnja kronska plača provedla na enako visoko v dinarjih, se nekaj enakega sicer sedaj obeta umirovljenim duhovnikom, za aktivne duhovne se to niti v 5 letih nele ni izvršilo, ampak to niti ne obeta. Tako je mogoče, da znaša sistemi-zovana kongrua s starostnimi dokladami vred za župnike s 40 letnim pastirovanjem še zmerom samo 4000 ali 4200 kron za celo leto. Kar znaša celo za služitelje povprečna plača 4000 Din na leto, za najstarejše duhovnike komaj 1000 Din na leto: je jasno, da tukaj o kaki osnovni ali položajni plači v smislu uradniške pragmatike niti govora ni.
Res je, da se je priznala duhovnikom 25. julija 1925 draginjska doklada, ki je pa ravno za slovenske duhovne izredno nizka — 420 Din na mesec; dočim znaša za druge uradnike povprečno circa 1000 Din. Ali pri uradnikih jo dobi vsak uradnik in vsak uradnik dobi celo; tam se nič ne vpraša, če imaš kaj lastne imovine. Le za duhovne velja izjema; duhovnikov je več takih, ki ne dobijo nobene draginjske doklade; še več pa takih, ki ne prejemajo cele. oziroma je vse to odvisno samo od ministrove milosti.
V Vojvodini imajo župniki redno zemljišča in sicer večinoma vsi enako velika po 32 oralov prvovrstnih bana-j ških njiv. (»Vesnik« br. 25 1928 piše ta-ko-le o vojvodinskih župnijskih razmerah: »Svaka parohija ima seriju. Serija je tada (pred vojsko) bila i sada je 32 jutra. U Rač-koj so neke serije veče, ta je prihod svešte-nika od zemlje za toliko večji a ostalo je vse jednako. — Danas serija donosi prosečno ; 700 Din po jutru (u poslednhn godinama pojedini sveštenici ne mogu dobiti nI 400 Din i po jutru. Pa neka je 700 Din; to za celu se-| riju dobiva danas 22.400 Din. — Poreza pla-1 *a 4,000 Din.O Tc razmere v Vojvodini se je 1 preneslo na vso državo in tudi na Slo-
venijo in reklo pavšalno: Kdor ttna 82 oralov kulturnega zemljiiča, ne dobiva nobene draginjske doklade. — Kdo ne uvidi kričeče krivice, ki se godi tukaj slovenski duhovščini, če se primerja našo v obče malo plodovito, velikokrat kraško in bregovito zemljo z rodovitnimi b a n a š k i m i njivami! Banaških njiv 32 oralov je vendar kaj drugega kakor kak 32 oralov velik kranjski farovški grunt, ki ima morda 3, 4 orale pustih njiv v 5. ali 6. bonitetnem razredu in ki izkazuje vse skupaj 50 Din prvotnega čistega katastralnega donosa.	j
V Sloveniji je bilo koncem leta 1924 v dušnem pastirstvu 836 duhovnikov, na katere je prišlo povprečno državnega izplačila na posameznika — z draginjsko doklado vred 5360 Din, na 30 ali 30 tisoč dinarjev. A ldjub temu, če se že odteguje vsem urad- 1 ni kom, dasi čisto gotovo ne po pravici, naj se odtegne magari tudi duhovnikom, a v razmerju s tem kar daje država in po merilu, kakor se odteguje drugim državnim uslužbencem. Pa kaj se napoveduje?	i
Da se zniža plača vsem duhovnikom in svečenikom in visokim cerkvenim dostojanstvenikom za 15 odstotkov, toliko kakor mini- ; strom na razpoloženju in uradnikom 1., 2. in 3. skup. I. kateg. To je zopet nekaj nečuve-nega! Nečuveno, da se enačijo revni pode- ; želski župniki in siromašni kaplani z naj- j v i š j im i uradniki; nečuveno, da se za- i hteva od vseh duhovnov vsaj pri nas skoro enaka tangenta, ker po večini imajo vsi enako doklado, ki pri odmeri edina pride vpo-štev; procentualno tudi enako, kakor od cer- , kvenih dostojanstvenikov ali onih duhovni- ; kov kakor v Črni gori, ki so provedeni v II. t uradniško kategorijo.
Kakor je videti, odločujočim gospodom zopet bleste pred očmi velike nadarbine po Hrvatskem in Slavoniji in vržejo vso duhov- , ščino v en koš, ker se njimi zdi škoda ča3a, da bi se kaj pobrigali, da bi se reči uredile pravično. V Belgradu čisto preskočijo dejstvo, da je v Sloveniji najmanj 200 župnij, v celi državi kakih 500 župnij, ki nimajo 200 domov, kjer so župniki ali pred vojsko z do devet desetink svojih prejemkov navezani na plačila države in to še zdaj, dasi je dajatev ■ državna minimalna zato pa tudi siromaščina po takih župnijah umljiva. Kakor v Sloveniji tako in morda še slabše je v Dalmaciji. Na istem slabem stališču kakor župniki je tudi mnogo kaplanov posebno po skromnejših župnijah.
A z mogočno potezo s6 odloči: 15% 6e vzame vsem! S tem se vzame po 60 Din na mesec, ravno toliko, kolikor je priznala do-daška draginjska odredba z dne 25. julija 1925 — torej pred enim letom, kakor bi se bile v tej kratki dobi draginjske razmere docela spremenile, da se nas zopet vrže tje, kjer smo bili leta 1922.
Pa duhovščini se ne odtegne samo 15%, marveč mnogo več! S 1. aprilom L 1. so se uskratile tudi katehetske remuneracije, ki so bile v navadi za 40 let nazaj in za katere ljudstvo še zmerom davke plačuje in katere so bile marsikje kaplanom glavni dohodek. S tem je tangiranih gotovo 600 dušnih pastirjev. V teku par mesecev se odtrga duhovščini ne samo 15% ampak 30% kakor mini
A Bratca med seboj se strinjata. »Jutro«
in » Riječ« imata predlog: »Ako bi oblasti vsaj one učitelje, ki jih je Radič premestil »po potrebi«, vrnile na stara službena mesta, kjet imajo še obitelj in pohištvo, bi se prihranil« velike vsote preselitvenih stroškov. A koliko učiteljev je bilo upokojenih, če tudi so dobre sposobni za službo in se zdaj ugonabljajo a pokojnino, ki je za življenje premajhna, za državo pa del nepotrebnih izdatkov.« — Mi bi to vprašanje raztegnili sploh na vse uradni-štvo in vprašali »Jutro«: Koliko si je država pod PP režimom napravila stroškov s preganjanji, upokojitvami vsega uradništva, in to »po potrebi« in pa po formuli, »ker je dr. Barle klerikalec«?
A Ubogi Žerjav. »Jutro« se je spravilo na nedeljski Korošcev shod v Domžalah in takole kvasi svojim čitateljem: »Ubogi Korošec mora govoriti, tolažiti zbegane volivce, ki si med seboj šepetajo, da je pri SLS vse zavoženo ... V nedeljo je imel tolažilni shod, nagrobni govor ... SLS je osamljena, nikjer ni več videti in čutiti kakega navdušenja za avtonomizem, to je mrlič na mrtvaškem odru, federalizem je zabloda ... stališče SLS je sploh brezupno ...« Mi pa mislimo, da bi bil tolažbe potreben nekdo drugi in sicer tisti, ki javno jadikuje, da mu slovensko volivstvo noče izraziti dovolj zaupanja s kroglicami in marsikateremu SDS-arju bi odleglo, če bi »Jutro« napisalo: Ubogi Gregor Žerjav, ki se je moral tolažiti s SDS-ar-sko zmago na zapadni fronti baš na dan, ko mu je še zadnja nada — učiteljstvo — splavalo v Celju po vodi —--
A Denuncijant se pere. Evo »Jutra«; »SLS pa mu je (slovenskemu ljudstvu) prinesla kamen neizpolnjenih obljub ter ga zavedla vkljub njegovim vsestranskim žrtvam za državo v tak položaj, da na zunaj izgleda, kakor da je to slovensko ljudstvo nasprotnik svoje države.« — Res, »samo na zunaj izgleda«, in sicer samo v toliko, v kolikor je imelo uspeha v Belgradu denunciranje slovenskega naroda od strani SDS in »Jutra«, ki je včasih, ko so bile zanj šanse v Belgradu ugodnejše, naravnost pisalo, da je ta narod proti državi — in to vkljub vsestranskim žrtvam tega naroda za državo!
A Mali mož na prste stopi... »Jutro« je tudi dobro in rado drugim prorokuje. »SLS nikoli ne bo prišla v trajno kombinacijo ... ta stranka je vsem činiteljem v državi skrajno antipatična in klerikalci sp prišli v položaj, v katerem niti voditelji več ne vedo, kaj hočejo.« »Jutru« je v zmešanem uvodniku očividno zmanjkalo prostora samo še za eno povabilo SLS, naj se pride učit k SDS, kako se vse, kar se v politiki v roke prime, čmi.-ja-V — cekin ...	'
A Kaj je »Jutru« veselo in > vatske pretenzije in trditev, da ,c _ _ nurje hrvatsko, so vsi slovenski časopisi z izjemo »Jutra« odklonili in znanstveno podprli sloven-\ ski značaj Prekmurja. A za »Jutro« je ta pole-; mika bila »batrahomijomahija«, ki je zabavala ! vse resne ljudi in je bilo vse veselo in za-( bavno.« — Za »Jutro« so sploh vsi narod-i nostni problemi »veseli in zabavni«, saj za res-1 nost »Jutro« ni niti sposobno. Zato mu ne Prekmurci ne slovenska javnost ne zameri, če
_ .	, it' tudi sedaj obsoja pisavo glasila mažaronske
strom Pri nas je prišlo v navado: enkrat , stranke ^aših NJn fei ? Prekmurske Slo-
H o t i + t* 1 Irrot irnori I
dati, trikrat vzeti!
Mogoče, da se nam pride nasproti z izgovorom o lokalnih dogodkih. Morda to velja za nadarbine na jugu, za Slovenijo to nikakor ne velja.
Po postavi z dne 28 marca 1918 je znašala kongrua s starostnimi dokladami vred koncem leta 1924 za ves slovenski kuratni klerus 590.326 Din, od katere vsote je imela plačevati država, oz. še plačuje 480.970 Din, ! tako da je ostalo na ; hodke samo 109.526 Din ali z drugo besedo i na državo 81.5% na lokalne dohodke 185%. Res je, da so lokalni dohodki, v kolikor se prejemajo v naturi, več vredni kakor tukaj i navedene suhe številke, ali polovica dajatev ! v naturalijah se je v Sloveniji že poizgubila, i tako da lahko rečemo: slovenski duhovniki dobivajo le eno desetino svojih priznanih dohodkov na lokalnih prejemkih, devet desetin bi morala dajati država. Poprečna plača uradno zagotovljena je v letu 1924 znašala 22.500 Din tedanje pšenične valute. Ako sedaj država plačuje slovenskemu duhovnu j poprečno 5360 Din na leto, ne daje niti | ene tretjine tega, kar bi imela dati.
In še od te tretjine se namerava odteg-| niti 15%. Nov dokaz, kaj imamo od države j pričakovati.	J. M.
vence proglasilo indirektno za Mažare. Saj je isto »Jutro« tej stranki kumovalo pri rojstvu in jo pozdravilo s klicem, da se v Prekmurju dani, samo da še kdo poleg njega bije po SLS. — Zdaj? — »Klerikalna politika vstvarja nesrečo in opasno krivoverstvo za »Jutrove« Slovence.« — Radi verjamemo!
A Kaj je s tajnim paktom med Pašičem in Radičem, o tem so povprašali novinarji g. se, piacuju T;T T, , st Radiga v Senju. Povedal jim je: To je Ni-adjustirane lokalne d<v j ki6ey0 Mdnie_ ared8tv0 v hJhi pJroti m
ne moremo sodelovati z radikalno stranko, ako bo zahtevala, da pride spet Pašič na vlado. V tem slučaju gremo takoj v Opozicijo ali pa bomo iskali koalicije s kako drugo stranko. Se-ljačka stranka v vprašanju korupcije ne more popustiti. > Pošto je glasovi, da je i Pašič u pitanju korupcije tangiran direktno.« Jaz tega ne preiskujem, toda tu se mora priti na čisto. Zdaj je prevzel to stvar anketni odbor in naj jo on reši. Da je Pašič mlajši in da nima takih neprilik z Radetom (svojim sinom), bi mu bilo sodelovanje z nami lahko; ali je nepri-lika, da je prestar in da v vprašanju korupcije »nema kompromisa s njim.« — To je res velika neprilika!
A 0 diktaturi, za katero se ogreva Pribi-čevičev tisk, se je izjavil g. St. Radič v Senju pred novinarji: »Ako se hoče diktatura, tedaj se more odločiti, ali naj bo diktatura vojaška, ki more biti v gotovih slučajih potrebna, ali pa civilna diktatura: to pa je strašna stvar To pomeni, dati političnemu nasprotniku polno oblast; na primer, da se Pribičeviču da vsa oblast, — lepo bi izgledalo.« —
A Zakaj je vlada odgodila skupščino. To je razložil g. St. Radič novinarjem v Senju tako-le: »G. Uzunovič ni iz strahu odgodil parlamenta. On ve, da vlada mora delati, in on je vedel, da taka velika nesreča, kakor so poplave, daje opoziciji prilike, da zahteva mnogo kredita. Trebalo bi dati poplavljenim eno mi-ljardo, a tega se ne more. To je bil glavni razlog odlaganju parlamenta.« — Ta razlaga je vsekakor imenitna, če se pomisli, da je vlada poslala skw5rino na počitnice že davno preu poplavami.
POLEMIKA V ZAGREBU.
Med »Hrvatom« in »Riječ«-jo se vrši ljuta polemika radi vprašanja o ureditvi države. Dr. Bertič zagovarja federativno ureditev države, v kateri bi Srbi, Hrvatje in Slovcnci upravljali svoje področje v smislu federalizma. Demokrat Vildcr mu odgovarja v »Riječi« in lomi kopje za centralizem in edinstvo z udomačeno demokratsko metodo, da bi se avto-nomistična-federativna ureditev države mogla doseči samo na ruševinah države. Dr. Bertič drastično izpodbija tc nazore in ne manjka izrazov »neumnosti« itd. Hrvatska politika je začela energično borbo za končno državno ureditev in zato Je tudi Radič govoril o reviziji ustave, ki ni več daleč.
Ka/ se godi doma
Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Možno je, da so nekatera mila dobra 5oljše, kakor Schicht-ovo, ni niti eno. Najboljše je edino
ScMchtivo milo
znamka JELEN"
Kupujte le najboljše milo! Pri uporabi se izkaže, da
je najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot »ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo". Za najboljšo kakovost jamčita le
ime
SCHICHT in znamka „3ELEN".
Volivna komisija razglaša:
V zmislu člena 10. uredbe ministrskega sveta z dne 23. febr. 1926, št. 2330-III, se objavlja, da so volivni imeniki za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razgrnjeni od 26. julija do vštevši 10. avgusta t. 1. v uradu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in v pisarni vsakega davčnega urada zborničnega področja, kjer so vsakomur med uradnimi uradi na razpolago.
Kdor je vpisan v volivni imenik, sme vlagati ugovore zoper volivne imenike. Ugovori se morajo vložiti pismeno na volivno komisijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, in sicer za vsako reklamacijo posebe. Opremljeni morajo biti z uradnimi listinami, ki služijo v dokaz, da so navedbe reklamanta točne. Rok za vlaganje ugovorov zoper volivne imenike poteče z dnem 24. a v g u s t a t. 1. Ugovori po tem roku se ne upoštevajo.
Kdor ima volivno pravico na podlagi faznih pravnih naslovov v več odsekih ali
Preteklo nedeljo je belokranjsko orlovsko okrožje imelo svoj nastop v Črnomlju. Dopoldne okrog 11. ure so se pripeljali z vlaki bratje in 6estre iz Metlike; na kolodvoru so jih čakale družine ostalih odsekov z godbo iz Črnomlja na čelu. Razvil se je sprevod po mestu do Skubičeve gostilne. Nato je bil štafetni tek na 960 m dolgi progi, kjer so se kosali odseki Črnomelj, Metlika, Vinica in Novo mesto, od katerih je zadnji sodeloval le pri lahki atletiki. Že takoj v začetku je bilo videti, da se bosta borila za prvenstvo novomeški in črnomeljski odsek. Zmagalo je Novo mesto, v čigar korist je odločil zlasti zadnji tekač, ki je prehitel ravno pred ciljem domačina.
Popoldne ob 2. uri so bile litanije, nato pa favna telovadba na letnem telovadišču. Vse vaje so bile izvajane prav dobro. Ugajal nam je zlasti nastop domače družine, orodna telovadba, posebno pa skok ob palici, katerega še pri nobenem nastopu nifmo videli. Po nastopu družine je govoril g. poslan "- dr. Kulovec zbrani odlovski dru-Hnl ' 1 o pomenu Orlovstva na kulturnem in	n i-liem polju. Po telovadbi je bila prosta
zabava ariču, kjer je sodelovala, kot med celo prireditvijo, črnomeljska mestna godba.
Cela prireditev je bila prav dobro aranžirana, pokazala pa je tudi, da Orlovstvo v Beli Krajini ne spi, temveč da prav dobro napreduje.
IC izjavi dr. SCukovca o Narodnem bloku.
Maribor, 28. julija.
Izjava dr. Kukovca, podana v »Nar. dnevniku« dne 27. t m., potrjuje, da je tako govoril, kot smo poročali. Njegovo opazko so vsi tako razumeli, da je za vsako koalicijo bistvo lojalnost, tako pravi in prav govori. Ali on sam se tega ni držal. Kajti nikakor ni bilo lojalno, kakor je v javni občinski seji napadel SLS, članico Narodnega bloka, enako tudi g. župana dr. Leskovarja. Ravno zaradi tega se je moralo sklepati in so vsi navzoči sklepali, da ej prenehalo bistvo koalicije. Nelojalnost SDS, ki se je ž večkrat pokazala, pa smo molčali, se je po dr. Kukovcu razgovorila in razkrila, obenem pa izpodbila koaliciji bistvo. Mora biti človek res prepameten, da se na take napade sploh ne bi oziral. Ali pa hoče dr. Kukovec » temi besedami doseči, da se na njegove izjave Bploh ni ozirati? Potem bi se seveda tudi na to ne mogli.
Prav je, če človek spozna svojo zmoto in jo prizna. Samo, dr. Kukovec se najbrže ne zaveda, da je o sebi napisal izjavo: »Po načinu razprave o Mestni hranilnici bi se dalo sklepati za neorijen-tirane ljudi, da tega bloka ali koalicije ni več.< Ker je g. Kukovec rekel, da bloka ni bilo več in da ga na seji tudi ni, je torej on sam tisti neori-jentirani, ki je nekaj sklepal, kar ni bilo res. Svoj sklep, porojen iz neoriejntiranosti, je vrgel skozi »odprto okno«, kot se je izrazil, ne v interesu politične morale, kot o sebi trdi, pač pa v interesu, udariti SLS, ki ni hotela in ne bo hotela kriti nerodnosti, ki so jih povzročili SDSarji na škodo narodni stvari, narodnega bloka in narodnega gospodarstva v Mariboru.
V interesu politične morale je bilo tudi to rečeno.
Italijanska vlada proti slovenskemu časopisju.
Tržaški prefekt Gasti je »posvaril« tri slovanske tednike istočasno in sicer »Mali list«, »Pučki Prijatelj« in »Istarsko Riječ«. Glede bistva motivacije »posvarila« je pač škoda zgubljali besed. Listi so bili posvarjeni, ker so slovanski in z namenom, da so uničijo. Zadostuje namreč še eno posvarilo in prefekt lahko odstavi odgovornega urednika; imenovanje novega pa lahko zavleče držav- i no pravdništvo poljubno in s tem list uniči. List namreč ne sme izhajati., ako nima priznanega od-..
več kategorijah, jo more izvršiti samo v enem odseku in v eni kategoriji. Volivec, ki ni zadovoljen z uradno uvrstitvijo v volivni odsek ali kategorijo, mora v rekla-macijskem roku izjaviti, v katerem odseku in v kateri kategoriji hoče voliti.
Niti aktivne niti pasivne volivne pravice nimajo oni, ki so po občinskih voliv-nili zakonih izključeni od aktivne in pasivne volivne pravice v občinske zastope.
Vse vloge volivcev na volivno komisijo so poštnine proste, če imajo ,na naslovu pripombo: »V volitveni stvari Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«.
Popravljene volivne imenike sme od 2. septembra t. 1. dalje vsak volivec prepisati v zborničnem uradu med uradnimi urami.
Naše zaupnike na sedežih davčnih uradov opozarjamo, da takoj pregledajo imenike in vložijo potrebne reklamacije, oziroma opozorijo naše pristaše v okraju. Podrobnejša navodila v okrožnicah.
govornega urednika. Pripominjamo, da je »Goriška Straža« že davno bila posvarjena. Tako so torej vsa glasila krščanskih socialistov (Straža, Mali list in Pučki Prijatelj) v nevarnosti, da jih faši-stovski režim »legalno« zatre. Stvar se zdi na prvi pogled gorostasna, a pod sedanjim režimom je na Primorskem vse mogoče. Saj bi bilo potem mogoče zopet izdajati slovensko pisani fašistovski list, na katerega so fašisti zopet pričeli misliti. List naj bi to pot izhajal v Trstu, torej ne v Gorici, kakor pokojna »Nova doba«.
Motivacija posvarila pa bi utegnila zanimati našo javnost, ker odseva iz nje ves sistem fašistovskega režima v postopanju proti našim bratom. Nikjer nič konkretnega, samo lovljenje za uradnimi frazami in gesli, ki danes kraljuje v Italiji I »Videč, da slovanski tednik i. 1. pogostoma priob-čuje neresnične in tendencijozne vesti, videč, da pisanje lista ni v skladu z načelom državne (na-cijonalne) discipline, ki bi jo moral javni tisk spoštovati...« Kak hudomušnež bi danes, ko so tako v navadi »puzzli«, gotovo postavil uganko: »Kaj je državna disciplina?« In menda bi spravil z njo še v največjo zadrego res vestnega sodnika, ki naj bi odločeval o usodi odgovornega urednika.
Kot največji greh odgovornih urednikov navaja prefektura zaplembo: »Pučki Prijatelj« je bil zaplenjen sedemkrat, »Mali list« 9 krat, »Istarska Riječ« 16 krat. Kdo pa pleni list? Mari so odgovorni uredniki krivi, če prefekti vedno bolj pritiskajo na liste, če je cenzura na Primorskem neprimerno strožja kakor v notranjosti države, da, tako stroga, da ne dopušča niti samoobrambe proti listom, kakor »Piccolo«, ki oprerirajo celo s falzi-fikati?
Tolovajski na^ad.
V nedeljo, 25. t. m. se je vračala logaška društvena godba iz Polhovega gradca, kje je sodelovala na prireditvi tamkajšnjega orlovskega odseka. Okoli pol 12. ponoči je dospela s svojim vozom do Lukmanove gostilne na Vrhniki. Tu stopijo nekateri člani v gostilno in ko popijejo nekaj pokalic, sedejo zopet na voz. Dva člana društvene godbe pa sta nekoliko zaostala in nista hotela na voz, da bi konji lažje vozili, ker se pri tej gostilni začenja hud klanec. Ko pa stopita iz gostilne, ho-teč za vozom, stopi naenkrat pred njiju šest močno oboroženih mož s klicem: »Ruke u visi« Enemu izmed napadenih se je posrečilo ubežati napadalcem, drugega — Jožeta Isteniča — pa so napadalci dobili v svojo sredo. Vsa tolpa je navalila nanj in ga neusmiljeno tolkla s pestmi in samokresi po glavi in po hrbtu, suvali so ga v život, raztrgali so mu čepico in suknjič in le po srečnem slučaju se je iztrgal iz rok napadalcev ter ušel skozi gostilniško vežo pri zadnjih vratih za svojimi tovariši. Ko je prispel do voza, je omedlel in se za-
vedel šele, ko je prišel voz v Dol. Logatec. Napadalci so dobro znani Orjunaši; eden se je s svojo surovostjo posebno odlikoval in so ga priče točno spoznale. Zdravniška preiskava je ugotovila več izdatnih poškodb. Seveda bo s to zadevo imelo opravka kazensko sodišče, ki bo imelo priliko točno ugotoviti identiteto napadalcev.
Samoumor bivšega celjskega trgovca.
0 pobeglem trgovcu Milevskem, ki je za časa svojega bivanja v Celju ogoljufal veliko strank j za večje vsote denarja, se širijo govorice, da se ! je naselil na svojem begu na Francoskem, kjer mu pa najbrže njegova obrt ni tako cvetela, kakor v Celju. Pri nas je hotel ta mož na lahek način obo-gateti in je ta način življenja skušal nadaljevati ua Francoskem. V izvajanju tega načela se je udeleževat tudi iger v Monte Carlo, kjer je izgubil vse svoje premoženje in se nato v obupu ustrelil.
Uboji in pretep!.
Jesen se bliža; to vidimo ne samo na vremenu in krajšem dnevu, temveč zlasti po pretepih.
V novomeški okolici so namreč hudodelstva znaki >
posameznih letnih časov. Spomladi in poleti tatvine, jeseni in začetkom zime pa pretepi, zlasti v okolici vinogradov. Eden takih fantovskih pretepov je bil v soboto zvečer na Gorenjih Sušicah, kjer je družba osmih fantov, okopačev v vinogradu, ubila kočarjevega sina Janeza Povšeta iz Dobin-dola. Razbili so mu črepinjo na več kosov in ga oklali z nožem po vsem životu. Storilci že premišljujejo svoje dejanje v zaporih tukajšnjega so-; dišča. To je v kratkem času enega tedna že drugi uboj v tukajšnji okolici. — V nedeljo popoldne je nastal pretep med uslužbenci graščaka Langer-ja v Bršljinu, v katerem je bil težko ranjen eden od tamkajšnjih hlapcev. Tudi tu je glavni krivec že v rokah pravice.
Tatovi na deželi.
Tatovi so se pojavili v Gorenjem Logatcu. V nedeljo ponoči 25. t. m. so vlomili v gostilno Vinka Ainbrožiča v Gorenji vasi 2. Prišli so skozi kuhinjsko okno v kuhinjo, šli odtod v sobo, kjer ima natakarica spravljen denar, in tam ukradli nekaj čez 300 Din denarja. Pokradli so tudi nekaj
mesa, si privoščili 3 steklenice piva in nekaj kruha ter potem odšli. — V torek 27. t. m. so pa vlomili v davčni urad. Skozi okno, ki so ga ubili, so prišli v urad ter navrtali blagajno. Vkljub treskanju — vlomili so, ko je najhuje grmelo in treskalo — jih je čul davčni sluga, ki ima poleg urada svoje stanovanje, in jih je s streljanjem iz samokresa prepodil. Ukrasti niso mogli ničesar, pač pa so poškodovali okno in blagajno ter pu-stili dva dežna plašča. Upamo, da se oblasti posreči dobiti tatove v svojo pest.
Razne nesreče ir. drugo.
Belgrajski dopisnik Milorad Ivanič je bil radf vesti v »Jutarnjem listu«, da je belgrajska tvrdka Vuletif, GavriloVič et Cie prišla v konkurs, obsojen na 8 dni zapora, 2000 Din globe, 25.000 Din povračila škotlc in 2500 Din stroškov. — V Zagrebu je neka M. Š. pustila štiriletnega otroka samega doma. Otrok je s štedilnika zlil nase vrelo mleko in ua opeklinah umrl. — Po poročilih iz Šibenika je neurje zalotilo na morju neko ribiška ladjo in zahtevalo pet človeških žrtev. — Po Bosni in Hercegovini plenijo dobro organizirane roparske družbe, ki jim orožništvo ni kos. Prebivalstvo je zato začelo organizirati samopomoč in ustanavljati narodne straže, ki vso noč stražijo po vaseh. — Te dni je odvedel iz Belgrada mladoletno dekle neki moški, ki se je izdajal za dr. V. Zabreščaka, odvetnika. Dekletu je rekel, da jo vede k svojim staršem v čačak, kjer se bosta poročila. Po kratki zabavi je pustil dekleta v holelu in izginil, ne da bi plačal račun. Pozabil pa je v hotelu svojo sliko in potvorjeno izpričevalo o položenem odvetniškem izpitu. Po teh predmetih je policijska oblast dognala, da je »dr. Zabreščaka identičen s spretnim in nevarnim sleparjem 25 letnim Ivanom Moha-nom, ki se jo hotel otresti vojaške službe na ta način, da se je izdajal za nazarenca. Bil je dalje časa zaprt, nato pa je izvršil več predrznih sleparij. Sedaj ga policijske oblasti pridno iščejo. — V Mataruški banji pri Kraljevu je pred 14 dnevi zmanjkalo 15 letnega Durde Samardžiča. Te dni so ga našli v bližnjem gozdu obešenega na hrastu. Bil je od psov in gozdnih živali ves obžrt, tako da mu je manjkal ves spodnji del telesa do prsnega koša. Ni še dognano, ali se je fant sam obesil ali pa se je izvršil zločin.
fepjre^ sodllšča
Nadležen vasovalec. Nalezel se ga je fant, mlad čevljarski pomočnik iz Primskovega pri Kranju in je prišel že precej natrkan k sosedu v vas. Ker pa je le preveč, sitnaril, so ga domači pograbili in postavili lepo na cesto. To pa se je fantu zdelo tako za malo, da je bobnal nekaj časa po vratih, nato pa je začel metati pesek v okna. Nekaj časa sa domači potrpeli, pončno pa je bilo gospodarju preveč teh neumnosti. Pograbil je burklje in je napodil nadležnega »vasovalca«. Le-ta je odskočil par korakov in se je izognil burkljam, nato pa je pobral kamen in ga je vrgel proti gospodarju. In zadel ga je na glavo tako nesrečno, da je mož padel in je obležal nezavesten, fant pa je pobegnil. Rana k sreči ni bila nevarna in je mož kmalu okreval. Včeraj pa so se sestali vsi pred senatom deželnega sodišča, kjer se je fant zagovarjal, da ni imel nobenega zlobnega namena, marveč je napravil to v taki pijanosti, da še danes ne ve, kakšne neumnosti je počenjal. Senat jo vpoSteval njegov zagovor v
toliko, da je obsodil fanta samo na 6 tednov ieče. - •
Pjcteiraite naše Me.
Orlovska prireditev v Črnomlju.

'Dnevne
k Našim Orlom in Orlicami Iz vlaka
Assisi - Ancona smo s 26. jul. prejeli sledeče obvestilo: Priglašencem za orlovski izlet v Rim! Veselite se! Vse je ugodno za Vas urejeno: v Benetkah, Padovi, Firenzi, Rimu in j v Assisi. Dali Vam bomo dosti več in mnogo boljšega, kakor smo obljubili. Le čas bo treba najbrž zaradi tekem in avdijence v Vatikanu za en dan naprej pomakniti. Vse bo pravočasno objavljeno. Še enkrat: veselite se, ker ste priglašeni! Vsem: Bog vas živi! Jernej Hafner.
k Poplave in cenc moke. Kakor poroča sarajevski »Jugosl. list«, so ondotni trgovci dobili iz Bačke in Banata ponudbe za moko, ki so za 30% nižje kot so bile doslej. Potemtakem, kakor izgleda, zadnje poplave vendar niso tako katastrofalno delovale na ceno žitaric, ko so iste nižje od prejšnjih let. In utegnejo imeti prav inozemski listi, ki poročajo, da je v Jugoslaviji bila prizadeta samo ena petina letine, da pa je bila zato letina za 50% boljša od lanske.
k Čudno postopanje. V nedeljo je šlo nekaj Orlov in Orlic na prireditev v Črnomelj. Na kandijski postaji pa jim niso hoteli izdati vkljub zahtevam nobenemu voznega listka z mokrim žigom. Seveda so imeli vsi oni nazaj grede sitnosti s sprevodnikom, ker so se mu izkazali le s potrdilom o udeležbi in jim je sprevodnik grozil, da jih bo v Semiču odstranil od nadaljnje vožnje, če ne plačajo tudi za nazaj cele voznine. Slučajno se je vozil z istim vlakom uradnik glavne kontrole, kateremu sta dva odbornika novomeške orlovske ekspoziture pojasnila zadevo, nakar je odredil, da se od udeležencev ne zahteva ponovno plačilo voznine. Ali mogoče v Kandiji niso bili obveščeni o tem, da je bila dovoljena polovična vožnja? Dvomimo, ker je to že drugi tak slučaj na kandijski postaji. Prosimo g. ravnatelja državnih železnic v Ljubljani, da o stvari poizve in da se izsledi, kdo je kriv teh čisto nepotrebnih incidentov.
k Poročila sta se včeraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Josip K 1 e m e n č i č , trgovec in posestnik in gdč. Julka S v e t i c , oba iz Kamnika. Obilo sreče!
k Za rezervne častnike. V nedeljo dne 1. avgusta 1926 se odkrije v Kranju spomenik Nj. Vel. kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Na tem patriotičnem slavlju bo zastopano tudi Združenje rezervnih častnikov. Rezervni častniki se poživljajo, da se polno-Mevilno udeleže, po možnosti v uniformi. Člani Združenja naj si nadenejo znak. — Združenje rezerv, častnikov, pododbor Ljubljana.
k Tovariška gasilna društva izven gasilske župe Kranjske, ki se udeleže odkritja spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Kranju v nedeljo, dne 1. avgusta, prosimo, da se po možnosti formirajo v čete po 15 četve-rostopov. Četi poveljuje poveljnik. Vsaka četa ima samo dva prednja krajnika. Tako formirane čete se zbirajo ob 10 dopoldne pri shrambišču za Narodnim domom, kamor naj prikorakajo po najkrajši poti društva, ki pridejo z vlaki po 10. uri. Reditelju, ki jih bo vodil s postaje do zbirališča, naj se pokore brezpogojno, ker je drugače vsak red izključen, Udeležite se vsi v čim največjem številu. Z gasilskim zdravo! Gasilska župa Kranjska.
k Pri poročilu o verski manifestaciji v Kamnika je pomotoma izostalo, da je predsednik pripravljalnega odbora v svojem nagovoru pri otvoritvi sporočil pozdrav in blagoslov presvitlega gosp. knezoškofa, ki vrši prav te dni v Ameriki apostolsko delo, kar se je sprejelo z živioklici na znanje in z navdušenjem pritrdilo udanostni izjavi.
k Uradniške razlike in upokojenci. Kakor znano, je bil v amandement k dvanajsti-nam vstavljen kredit 50 milijonov dinarjev. K
novice
temu smo prejeli naslednji dopi«: Ako se omenjena razlika od v to svrho dovoljenih 50 milijonov dinarjev namerava res izplačati, bi bilo po vsej pravici na mestu, ako bi v prvi vrsti upoštevali one po novem zakonu vpo-kojene drž. uslužbence in uradnike, katerim dolguje država že 3 leta sedemmesečno razliko na plače. Ti vpokojenci so bili postavljeni iz aktivitete, zatorej jim po vsej pravici pritiče izplačilo še dolžnih aktivnih prejemkov. Vsakemu, tudi zadnjemu privat. uslužbencu, ki se odslovi iz službe, mora delodajalec izplačati vse pripadajoče prejemke, ki mu jih dolguje, ker drugače lahko z uspehom toži. Teh, na omenjeno razliko upravičenih vpokojcncev je že mnogo umrlo, tako da niso mogli uživati svojih po zakonu jim pripadajočih prejemkov, t. j. razlike na plačo, četudi so živeli, kot vsak vpokojenec, v veliki bedi. V tem slučaju, ako nima upravičenec nobenega dediča, pripade vsota državi. Po kaki pravici pa? Treba je zahtevati, da se ta razlika izplača v prvi vrsti omenjenim upokojencem, ker so več ali manj bolehni in za vsak postranski zaslužek nesposobni. Ministrstvo financ bi lahko tej zahtevi ugodilo, ker teh po novem zakonu upokojenih drž. uslužbencev, ki imajo pravico na razliko, itak ni več veliko.
k Prepovedana lista. Prepovedana sta lista »Prukopnik Svobody«, ki izhaja na Dunaju, in pa »Secours Rouge«, ki izhaja v Parizu. Dovoljen pa je zopet »Magyar Hirlap«.
•k Angleška moderna upietnost. V našem včerajšnjem članku s tem naslovom popravi: »A prav tako ni nobenega dvoma, da je v tem obrtnem (ne: abotnem!), bolj rokodelskem ne^go umetniškem delu cizeliranja.« i. t. d.
k Izkaznice za polovično vožnjo na orlovski dan v Šmartnem pri Litiji se bodo dobile na dan prireditve pri blagajnah. Vsak naj na odhodni postaji kupi cel vozni listek, ga da žigosati z vlažnim žigom, v Litiji ga pa ne sme oddati, ker velja tudi za nazaj.
k Poroka. V župni cerkvi v Ratečah na Gorenjskem je bil poročen 26. julija vseuči-liški asistent g. dr. Valter Bohinc z gdč. Lenico Mlinar, rateško domačinko, ki je j dovršila modroslovno fakulteto v Ljubljani. Novoporočencema želimo obilo sreče.
■k Toča. Dne 22. julija opoldne je padala j skozi 5 minut po župniji Podgrad precej de- j bela toča, ki je odbila veliko sadja in je na- | pravila tudi na polju veliko škode pri žitu, ' kolikor ga še ni bilo požetega.
k Maturante iz leta 1897. prijazno opozarjam, da se letošnji sestanek vrši dne ' 3. avgusta t. 1. pri meni na Vrhniki. Odhod iz Ljubljane ob 7.50, povratek ob 17.30. Na veselo svidenje! — Dr. Lovrenčič.
■k Milim srcem. Tri sirote kmečkega stanu, prikupljive zunanjosti: 10 letna Silvica, 7 letna Tilica in 5 letna Micika iščejo dobrosrčnih ljudi, ki bi jih vzeli za svoje. Pojasnila pri okr. sodišču v Ljubljani, soba št. 37.
•k Vpokojitev, Vpokojen je na lastno prošnjo geometer Josip G v a j c , načelnik katastrske evidence v Mariboru.
k Razpust »Vrtnarske šole« v Kranju. Uradni list z dne 20. t. m. objavlja odlok velikega župana ljubljanske oblasti, s katerim se razpušča društvo »Vrtnarska šola« v Kranju, ker ni ustrezalo pogojem pravnega obstoja.
k Razpuščena društva. Razpuščena so naslednja društva, ker nimajo ne članov ne imovine: Vurberška skupina Strokovne zveze viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru; krajevna organizacija »Kmetsko delavske zveze« v Zrečah; podružnica »Osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju« v SI. Bistrici.
•k Tujski promet ▼ Belgradu. V Belgrad prihaja tačas mnevno po 60—70 tujcev. Lani je dospelo tekom celega leta 16.000 tujcev, od tega največ Avstrijcev, to je 5000; na drugem mestu po številu so bili Čehoslovaki, potem Madjari itd. Najmanj je bilo med tujci ruskih državljanov — samo 25. Belgrajska policija vodi točen pregled vseh tujcev, ki prihajajo v Belgrad ali potujejo preko njega, vendar se vrši to na način, da se tujci ne nadlegujejo preveč.
•k Sprejem gojencev v vojaško upravno šolo. Letos se sprejme v vojaško upravno šolo v Belgradu 60 gojencev. Šola ima značaj nižje šole vojne akademije in traja dve leti in pol. Podrobna pojasnila se dobe pri vseh krajevnih vojaških oblasteh.
k Razglas o neizročljivih pošiljkah za mesec junij 1926 je strankam na vpogled v poštnih uradih.
•k Razpisane poštne službe. Razpisana je služba upravnika pošte in brzojava III. reda v Benkovcu. Za to službo smejo prositi poštni in brzojavni uradniki 3. skupine II. kategorije in tisti uradniki 4. skupine, kateri imajo najmanj 7 služben, let. Pravilno kolkovane prošnje naj se vlagajo po službeni poti na poštno ravnateljstvo v Splitu do konca julija t. 1. Potni in selitveni stroški se novemu upravniku povrnejo iz drž. blagajnice. — Razpisuje se poštarska služba v Šmarju pri Jelšah (II/l), v Pristavi (II/2) in v Mislinju (II/2), služba pogodbenega poštarja pa v Strugah na Dolenjskem (IV/3). Prejemki pogodbenega poštarja so naslednji: Redna plača 4200 Din na leto, doklada (50% redne plače) 2100 Din na leto, za nadziranje pomožnih pošt 360 Din na leto, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur letno 182 Din in za prenašanje pošte 7280 Din na leto. Jamčevina 600 Din. Prošnje s prilogami naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani v teku dveh tednov.
■k Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 29. julija 1926 objavlja: Uredbo o pravicah, dolžnostih in odgovornostih vojaških administrativnih oseb; Izpremembe in dopolnitve v uredbi o razdelitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na 10 inšpekcij dela, 8 inšpekcij parnih kotlov in 2 iispekciji plovitve; Dodatek k pravilom z a babice; Dopolnitev v uredbi o razvrstitvi in porazdelitvi uradnikov; Izpremembe in dopolnitve v uredbi o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo; Odločbo, s katero se prepoveduje izvoz obveznic in kuponov predvojnih posojil kraljevine Srbije; Pooblastitev ministru za finance, da sme odobravati izvoz ostankov in odpadkov dragih kovin v prahu.
k Velika nesreča se je zgodila ob zadnji hudi nevihti na Gorenjskem. Plaz je porušil posestniku hišo; seveda je bilo uničeno vse, kar je bilo v stavbi: pohištvo, šivalni stroj in drugo. K sreči je že kupil ta posestnik 10 srečk »Loterije« Društveni dom v Trbovljah, s katerimi upa dobiti, če že ne hišo, pa vsaj pohištvo, ter si bo tako na lahek način zopet nekoliko opomogel. Bog mu daj srečo! Zato pa še ti hitro naroči srečko, če hočeš dobiti za 10 Din hišo. Če pa več srečk naročiš, boš pa še bolj gotovo kaj dobil. Pomisli, dobitkov je čez 400. Po 22. avgustu bo že prepozno. Kdor prej pride, prej melje.
k Divji prašič, in sicer živ, se nahaja v hlevih gospoda Karola Grada, gostilničarja v Laškem, kateri ga na željo vsakemu brezplačno pokaže. Posebno važno je za lovce, da si ga ogledajo, da ga bodo potem v gozdovih lažje spoznali, da se ne bo zgodilo več tako, kot se je preteklo leto nekemu lovcu v Maliču: ko je zagledal divjega prašiča, pa je vrgel od sebe puško in nahrbtnik, ker je mislil, da vidi medveda.
k III. redni kongres Zveze grafičnih delavcev. Minule dni je v Zagrebu zborovala
Deutsches Museum.
Munehen, 24. Julija 1926.
Razna mesta se ponašajo z raznimi znamenitostmi in s ponosom kažejo na mnogotere bogate zbirke te ali one stroke. Vsako večje mesto si upa trditi, da ga v tem, s čimer se prav posebno ponaša, nobeno drugo ne prekaša.
Mesto Munehen gleda s ponosom na svoj novi, niti eno leto še ne otvorjeni »Deutsches Museum«. In to gotovo ne po krivem. Beseda, da je ta muzej v tehničnem in gospodarskem oziru najpopolnejši, je brez dvoma resnična.
Že na zunaj je stavba mogočna, a niti od daleč ne da obiskovalcu onega vtisa, ki ga prevzame, ko hiti iz enega prostora v drugega in strmi nad iznajdljivostjo duha človekovega. Noben leksikon ni v vsem tako obsežen kot ta gorostasni muzej, ki vabi človeka od ene stroke do druge, in bi ga zaposlil za cele tedne, da bi površno preštudiral vsaj najvažnejše.
Muzej je tako vsestranski in bogat, da res ni mogoče reči, kateri oddelek je najzanimivejši, ker tu človeka mora zanimati vse. Ni namreč pred obiskovalcem par zarjavelih mrtvih slrojev, marveč vse to brni in grmi in vodniki hite za gosti in jim razkladajo in razlagajo ustroj posameznih delov, predavajo egodovino k njihovem razvoju, govore o možeh, ki so	to in ono.	>
iimumi—MMn—aniim im na—m urraia—
Prav spodaj, globoko pod površjem, morda kakih ,15 m, je v vsej resničnosti uprizorjeno rudarstvo: pridobivanje svinca, železa, premoga, soli. Vse je točno posneto po tem ali onem znanem rudniku. Tako je za sol vzet gališki rudnik Vielička. V rudnikih vihte kladiva in krampe umetno napravljeni možje v naravni velikosti. V starejših rudnikih — kjer je podan tudi pričetek in razvoj rudarstva — je vse zelo skromno in preprosto, leseno, le človeška moč in kak vzvod pride v poštev. A kmalu že vidimo pri vzdigovanju rude tudi konjsko pomoč; klavrno stopa ubogo živinče po ozkih rovih ali goni na površju vrtiljak, s katerim vlečejo rude na dan. Potem pa se začno javljali stroji, ki bolj in bolj nadomeščajo človeka in živali in ki v nadaljnjih predelih pod umnim vodstvom iz surove rude izvabljajo tisočere umetnine in neobdelano snov spreminjajo v svetlobo, gorkoto, blesteč okras in koristne in potrebne predmete.
Seveda bi moral pri tem študirati, da bi mogel res doumeti velikansko spremembo, ki jo je v rudnik prinesla moderna tehnika, a že mimogrede dobi človek precej jasne pojme o napredku. To je tudi naravno — ker v prvem predelu o najstarejšem rudarstvu se je že marsikdo prijel za glavo, ker jo je v svojo nepotrebno bolečino nehote preizkusil na prenizkem stropu, dočim se je pozneje kam zravnati.
Nad rudniškim oddelkom se najtočneje obravnava proces z železno rudo. Od najstarej-1 bih lepilnih poskuaoVj preko plavžev do elek-
trične peči in zopet nadalje do najfinejših železnih izdelkov. Poseben oddelek je na primer prirejen izključno za ključavnice, v drugem kujejo kose itd.
V strojnem oddelku je najbolj natančno podan razvoj in današnja tehnika v izrabo vodne sile — vsa pot, kako je na mesto kolesa z lopatami stopila turbina, in kako je para pognala ogromni stroj po svetu. Posebno glede prometnih sredstev je zbirka bogata. Zbrana so nosila in vozila vsega sveta in vseh časov, izloženi so mali vzorci raznih tipov železniškega stroja prav do brzega stroja, ki je v vsej svoji velikosti nameščen v velikanski dvorani z napisom: »friseh geolt, nicht be-rtihren«.
Prav tako je ponazorjena vsa zgodovina kolesa in avtomobila do današnje popolnosti. Vsak tip je zastopan s posebnim strojem.
Nadalje je podan ves razvoj železnice, po ravnini, skozi gore — poseben oddelek, kako so kopali predor pod St. Gotthardom. Nadalje vzpenjača, žična železnica — v zmanjšanem merilu je podana najvišja žična železnica iz Kordilierov (4000 m visoko); enako je podana zgodovina cestne železnice.
Vse le prometne oddelke pa spremljajo statistične tabele, ki kažejo njihovo stanje za posamezne dobe in njih vpliv na gospodarstvo v raznih panogah.
Vso skrb pa je uprava posvetila ladijskemu oddelku. Od najprimitivnejšega korita vodi obiskovalca nebroj slik, originalov starej-šeaa brodarstva in modelov novejšeaa mor-
zveza grafičnih delavcev Jugoslavije. Sklenil! so, da se na novo urede in zvišajo bolniška, invalidska, sirotinska, selitvena in vse ostale podpore, ki jih izplačuje Zveza svojim članom. Izpremenila so se Zvezina pravila in pravlnik. Zveza ostane še nadalje v zvezi z vsemi tremi mednarodnimi grafičnimi zvezami: tiskarsko, litografsko in knjigoveško; na letošnji mednarodni litografski kongres v Londonu pošlje Zveza svojega tajnika B. K. Jošta. Predsednik novega odbora je Julij Linhard v Zagrebu; Slovenijo zastopa v odboru Dragotin Kosem, Ljubljana.
•k Posledice povodnji. Po Hercegovini so vsled zadnjih povodnji mnogokje ostale luže, v katerih so se izkotili malarični komarji. Mrčes se je razširil na vse strani in raznesel malarijo. Število obolenj za malarijo je zelo veliko in je bilo že tudi več smrtnih slučajev.
•k Razveljavljena tiskovna razsodba. Vrhovno sodišče je razveljavilo razsodbo, s katero je bil pred meseci obsojen urednik bunjevskega »Nevena«, Jos. Vukovič, na mesec dni ječe in 2000 Din globe, češ, da je pisal proti državi. Vrhovno sodišče je v utemeljitvi naglasilo, da kritik razmer v državi ni smatrati za protidržavno propagando.
■k Naši mornarji. O priliki obiska angleške mornarice so bile minulo nedeljo v Boki Kotorski veslaške tekme med našimi in angleškimi mornarji. Pri tekmah so popolnoma zmagali naši mornarji.
•k Popravljene proge. Ministrstvo za železnice javlja, da so vse proge pokvarjene po poplavah, zopet popravljene in popolnoma ali delno izročene prometu.
k: Izseljevanje Dalmatincev. Te dni je odpotovalo 34 Dalmatincev v Avstralijo. Dne 1. avgusta pa odpotuje iz Splita nova ladja z Dalmatinci v južno Ameriko.
k Prekinjenje telefonskih zvez. Vse telefonske zveze z Vojvodino so prekinjene. Možna je samo zveza preko Belega Mana-stirja. —
k Narodno priznanje umrlim srbski«
poslancem. Posebna komisija za izvedbo zakona o narodnem ' priznanju, ki ji načeluje general Dušan Stefanovič, je med drugim sklenila, da se prepeljejo v Belgrad zemski ostanki desotorice narodnih poslancev, ki so začasa okupacije Srbije v svetovni vojni umrli v inozemstvu (večinoma v Nizzi). Iz Niša se prepelje v Belgrad tudi truplo posl. Djure Prokiča, ki je padel v zadnji balkanski vojni. To je edini nar. poslanec, ki je padel na fronti.
•k Profesorski kongres v Novem Sada.
Za bližnji profesorski kongres v Novem Sadu se žurijo s pripravami. Glavna uprava se stavlja spomenice in predloge.
■k Nevarnost epidemij v poplavljenih krajih. V krajih, ki so bili poplavljeni, preti velika nevarnost, da se razpasejo razne kužne bolezni, posebno tifus. Ministrstvo za i narodno zdravje izdeluje načrt za smotreno prepre-čavanje epidemij.
■k Nova podzemska jama. Te dni je orož-niška patrola v Žegarju pri Kruševcu slučajno odkrila doslej neznano podzemsko jamo z bleslečimi stenami. Po sredi jame teče potok, ki se zliva v prekrasno, peneče se jezerce, po kojem mrgoli raznih vrst živali. Vsa jama blesti v modrikasti svetlobi. Po jami je mnogo okamenelih kosti iz pred-zgodovinske dobe. Jamo, ki je do 4 m visoka in 10—15 m široka ter zelo dolga, preiščejo strokovnjaki.
■k Uspešno delovanje »Vilfanovega čaja« dokazuje to moje javno priznanje Kem. Ph. Laboratoriju Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204, Jugoslavija. Po mojih prijateljih v Jugoslaviji j sem prejela nekoliko omotov Vašega čaja, ter | sem z njegovim učinkom proti debelosti tako zadovoljna, da Vas prosim, pošljite mi ponovno šest škatelj. Priporočam ga tudi drugim znanim damam, katere ga neizmerno hvalijo. S spoštovanjem L. Gelb, Wien II, Praterstrasse 18.
narstva do najogromnejših pomorskih orjakov, ki so »en miniature« mnogi razstavljeni v celoti in posameznih delih, da je mogoče raz-videti njihov ustroj. Prav tako je podana zgodovina ladjedelništva in so razstavljeni tudi modeli raznih dokov.
Tudi življenje na morju in v ladji je podano z vso resničnostjo, z vsemi ladijskimi prostori, merami in oblikami in če človek pogleda skozi malo okence, ga tudi od tu pozdravi zelena morska gladina, ki se lomi oh bokih silnega velikana. Prirejeni so vsi prostori od najbolj razkošne kabine do lukenj, kjer počivajo potniki v ležiščih, ki so nameščena eno nad drugim.
Tudi podmorniku so posvetili največjo paznost. V tem muzeju se hrani 42 m dolgi U 1 iz leta 1906, ki je iz ene strani odprt, da je mogoče videti ves njegov ustroj. Tudi ma-terijal za morski boj je tu. Mina, dva torpeda, eden gotovo 6 m dolg, vse v svojih naravnih razmerah.
Zrakoplovski oddelek vsebuje najprej celo zbirko ptičev, na katerih ustrojstvu razlaga bistvo zračnega poleta, nato pa so bogato zastopani originali in vzorci mnogoterih letal, od balona preko zračnega padala neštetih oblik pa do pričetkov strojnega letalstva in do najmodernejših aeroplanov. Razstavljena je cela vrsta motorjev za zračni polet kakor tudi potrebščine zračnega boja. Povsod so seveda podane tudi statistične tabele.
Nadaljnji oddelek je mehanična zbirka. Najprej so nameščeni v posebni dvorani kipi,
it Gozdno gospodarstvo. Minister za šume in rude je izdal v sporazumu z ministrom za agrarno reformo naredbo o izločitvi gozdov na veleposestvih, ki naj v zmislu čl. 41. ustave služijo kmetom za preskrbovanje z drvmi.
if Pri Sv Ani v Slov. gor. je bilo v nedeljo 25. jul. t. 1. žrebanje efekt, loterije v prid novega K. D. D. Glavni dobitek, konja, je zadela Stev. (A) 1492. Nadaljnjih 11 glavnih dobitkov so zadele Stev. (A) 838, 2543, 1924, 1251, 2586, 459. (B) 260, 1852, 2263, 2620, 1979. Ostalih 138 dobitkov so zadele štev. (A) 2945, 2910, 2906, 2900, 2846, 2814, 2836, 2810, 2781, 2757, 2695, 2670, 2607, 2508, 2479, 2474, 2435, 2427, 2368, 2359, 2341, 2312, 2295, 2271, 2268, 2193, 2137, 2110, 2055, 2025, 1941, 1937, 1916, 1909, 1883, 1876, 1739, 1734, 1660, 1624, 1599, 1551, 1550, 1491, 1485, 1475, 1436, 1428, 1354, 1352, 1326, 1285i, 1277, 1226, 1225, 1211, 909, 792, 766, 714, 642, 604, 436, 344, 334, 311, 299, 291, 230, 221, 213, 185, 159, 153, 150, 144, 63, 51, 31, 11. — (B) 2914, 2931, 2922, 2835, 2755, 2748, 2693, 2655, 2602, 2547, 2545, 2493, 2471, 2280, 2216, 2205, 2131, 2088, 2060, 1992, 1936, 1895, 1851, 1836, 1777, 1626, 1601, 1587, 1547, 1478, 1467, 1435, 1361, 1347, 1342, 1320, 1275, 1171, 1144, 1073, 1067, 1004, 937, 893, 868, 784, 770, 683, 633, 610, 583, 537, 533, 408, 403, 392, 860, 264. — Dobitke je do 15. avgusta t. 1. osebno dvigniti, po pošti se ne bodo pošiljali. Po tem roku zapadejo v korist društv. doma. Za dvig dobitka se je izkazati s srečko. Kdor želi vedeti, kaj je zadel, naj pošlje znamko. — Odbor.
O Prvega v mesecu in nedelja, to sta
najprimernejša dneva za izlete in razvedrilo. V Šmartnem pri Litiji je na nedeljo, dne 1. avgusta orlovska prireditev,
O Pogrešani vladni svetnik dr. Milko Lubec. Ker se širijo po Ljubljani in tudi drugje povsem neosnovane govorice, katere so celo objavili nekateri dnevniki, smo na-prošeni od sorodnikov dr. Lubca za objavo pojasnila, da se truplo pogrešanega navzlic vsemu trudu dozdaj še ni našlo, ker je letos izredno mnogo snega v planinah, Ako bi ne našli dr. Lubca avgusta meseca, ko bo sneg še bolj skopnel, je žal sklepati, da je postal žrtev roparskega napada. Da bi bil še med živimi, je žal popolnoma izključeno in so vse tozadevne govorice ne samo brez podlage, temveč tudi zelo netaktne in nezmiselne.
O Telegrafsko in telefonsko skladišče, garaža in delavnica poštnega in telegrafskega ravnateljstva v Ljubljani. Za starim ljubljanskim pokopališčem (pri Sv. Krištofu) je sezidala poštna uprava enonadstropno hišo ter postavila še dve drugi poslopji, ki služita za garažo in shrambo raznega telegrafskega in telefonskega materiala V I. nadstropju glavnega poslopja ima stanovanje uradnik poštnega ravnateljstva. V nove prostore se je umaknila z dvorišča glavne pošte garaža ter te dni razne delavnice, ki so do zadnjega časa obratovale na dvorišču poštnega ravnateljstva. Velika zaloga bencina je pri novem poslopju dobro spravljena in sicer globoko pod zemljo, tako da je vsaka nevarnost onemogočena. V delavnici so zaposleni: mizarji, kolarji, ključavničarji, pleskarji, mehaniki, kovači, tapetnik i, dr. ter se do malega vsa popravila in številni novi predmeti izdelujejo doma.
O Krekova mladina, podružnica v Ljubljani, vabi vse svoje člane in članice na celodnevni izlet na goro Kum, ki se vrši v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1. Iz Ljubljane se odpeljemo s prvim jutranjim vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 5. uri 26 minut zjutraj. Peljemo se do Trbovelj, odkoder gremo skupno z ostalimi Krekovci na goro. Krekov-ci in prijatelji našega pokreta vabljenL
O Astronomi in radiotelegrafisti do danes še niso mogli priti v stik z nobeno zvezdo, le tebi, navadni zemljan, se bo prihodnjo soboto in nedeljo nudila ta izredna prilika. — Okrog Ljudskega doma v Mostah postavijo te dni visoke antene, in v soboto že boš mogel tam poslušati koncert, ki ga priredi »Pevsko društvo Zvezda< iz Most. Da pa ne
bo motilo običajno radiografsko hreščanje, bo miril zračne boje salonski orkester »Sloge«, čigar takt nas bo istotam kratkočasil tudi na veliki veselici v nedeljo, dne 1. avgusta.
O Železničarski shod. Sinoči se je vršil v Mestnem domu protestni shod UJŽ proti nameravanim redukcijam osobja. Shoda so se udeležili tudi številni socialistični železničarji. Shod je bil zelo buren in se je končal s splošnim vpitjem in prepirom tako, da je dvorano izpraznila policija. Podrobnejše poročilo prinesemo jutri.
O Poljske tatvine. Kot običajno v tem času vsako leto, so se pojavili tudi letos predrzni poljski in vrtni tatovi, ki kradejo vse vprek, kar jim pride pod roko. — Zapeljivi so sadeži na vrlih in poljih, to je res, posebno za one, ki morajo te sadeže drago plačevati na trgu. Vendar to ne upravičuje tatvine. Ljubljanska policija je prijela že več mladih tatov in tatic, tatičev in tatičic, ki so jih zasačili v tujih vrtovih in na tujih njivah. Neka posestnica tam na Tržaški cesti je našla pred par dnevi svojo njivo popolno prekopano in oropano. Ogorčena je poslala tja svojega hlapca, da pazi na tatove. In res jc zasačil mož skupino deklic, ki so planile na njivo in pridno ruvale in trgale, Česar niso sejale. Posrečilo pa se mu je, da je ujel samo eno in še ta mu je navedla napačen naslov, tako, da je ni najti. — Pač pa policija precej dobro ve, kdo in kje so in bo posebno pozorna na nje.
© Ljubljanski trg. V zadnjih dneh je naše ljubljansko tržišče s;Ino oživelo. Poleg domačih kupovalk in kupovalcev, ki prihajajo redno na trg, opažamo tudi vedno več tujcev, ki prihajajo na svojih izletih tudi v Ljubljano, in ki radi posečajo tudi naš trg. Med ljubljansko množico se pomešajo temni zagoreli južni obrazi, ki živahno povprašujejo po blagu, dosti pa jih pride tudi od severa, posebno iz Avstrije in Češke. Zanimajo se za naša živahna in bogato založena tržišča in kaj pridno segajo po razstavljenem blagu, katerega jim nudijo ljubljanski prodajalci in pa pridne okoličanke, ki od blizu in daleč pripeljejo svoje domače pridelke v mesto, da jih vnovčijo. — Posebno živahna so tržišča ob sobotah in sredah ali pred prazniki. Na sadnem in zelenjadnem trgu je bilo včeraj dosti jabolk, hrušk in sliv in to uvoženo in tudi že domače sadje. Vipavci in Banačani so pripeljali belo in črno grozdje, ki se je prodajalo po 10 do 20 iDn za kg. Dalje so se dobile lepe melone po 10—12 Din kos, sladkorne hruške za v kozarce po 6 Din, paprika zelena po 1 Din in krasni paradižniki po 8 Din. Tudi gob, posebno lisičk, je bilo jako dosti na trgu, dobili pa so se tudi jurčki in mlečniki, vendar je to blago še precej drago. Posebno jurčkov, ki so pri nas najbolj v veljavi, je letos zelo malo. Tudi borovnic, jagod in malin je dosti. Med razno zelenjavo kakor salato, peso, ohrovt, kolerabe je tudi dosti kumar, ki pa so tudi še precej drage- Male kumarice za v kozarce so se prodajale po kronci, pri večjem odjemu tudi za kumare po 3 Din za kg. Na mlečnem od-pa kumare po 3 iDn za kg. Na mlečnem oddelku in tudi po vozičkih je b'lo dosti smetane, mezge, domačega sira in skute, na perutninskem trgu pa piščanci, kokoši, domači golobi in gosi. Jajca so bila po dinarju, pri večjem odjemu tudi par sedem kron. Naravnost prijeten pa je bil pogled na cvetlični oddelek, katerega so bogato založili z različnim cvetjem in zelenjem naši domači vrtnarji in pa okoličanke, ki so pripeljali bujno domače cvetje in zelenje iz raznih krajev in le malokdo je zapustil ta otok cvetja, da bi si ne kupil šopek cvetja, katero je pri nas zelo priljubljeno. Pa še nekaj je bilo včeraj na trgu, kar je prav za prav zelo umestno. Huda nadloga na trgu so namreč psi, ki se potikajo okoli stojnic. Zato je poslalo včeraj
tržno nadzorstvo na trg spretnega konjačeve-ga pomočnika, ki je polovil več takih pote-pencev, ki niso bili na vrvi in ki niso imeli pasjih znamk. — Pri tej priliki pa se mora omeniti, da vlada na našem trgu res lep red, za kar gre zasluga predvsem sicer vljudnim in uvidevnim tržnikom, paznikom in nadzornikom, ki strogo pazijo ne samo na kakovost blaga, na prodajne cene, marveč tudi vzorno vzdržujejo red na vseh tržiščih.
Marfh&r
□	Shod SLS za mesto Maribor se vrši v soboto, dne 31. julija 192« ob 8 zvečer v dvorani Zadružno gospodarske banke v Mariboru. Predmet: Občinska politika v Mariboru, posebno Mestna hranilnica v Mariboru. Govorita: župan dr. J. Leskovar in mestni svetnik dr. Jerovšek.
□	Češkoslovaški častniki v Mariboru.
Včeraj so s popoldanskim brzovlakom dospeli v Maribor gojenci praške višje vojne akademije — 26 višjih častnikov, med temi trije Iitvanski — pod vodstvom francoskega generala Jameta.- Maribor jim je priredil slovesen sprejem. Na kolodvoru se je zbralo do 1000 ljudi, predstavniki oblasti z velikim županom dr. Pirkmajerjem, župan dr. Leskovar z občinskimi svetovalci in skoro celoten častniški zbor. Na peronu je stala častna četa z vojaško godbo, ki je ob prihodu vlaka zasvirala češkoslovaško himno. Češke častnike je pozdravil župan dr. Leskovar, zahvalil se mu jc general .Tamet. Zupan je nato goste povedel v kolodvorsko restavracijo k prigrizku, ki ga je priredila mariborska mestna občina. Ob 3 so častniki nadaljevali svojo pot z zagrebškim brzovlakom. Železniška uprava jim je dala na razpolago dva salonska vagona.
□	Za pomoč poplavljencem. Danes popoldne ob 17 se vrši pri velikem županu seja krajevnega narodnega odbora Rdečega križa, na kateri se bo ukrepalo o pomoči poplavljenim krajem.
□	Drava zopet narašča. V torek je dosegla Drava 2 m nad normalo. V noči od 26. na 27. t. m. pa je narastla zopet za nadaljnjih 35 cm. Radi izredno visoke reke je ustavljeno splavarjenje.
□	Umrla je v torek v Vetrinjski ulici gospa Marija Mandel iz znane mariborske rodbine. Pogreb se bo vršil v petek ob peti uri popoldne.
□Loterija v korist zgradbi mladinskega doma v Mariboru. Društvo »Katoliška mladina« je že dalje časa gojilo željo po lastnem domu, ki pa je postala vsled previsoke stanarine sedanjih društvenih prostorov prava potreba. In ko so to namero zvedeli tudi drugi odkritosrčni mladinoljubi, so stopili takoj v dogovor z mladinskim društvom. Soglasno se je sklenilo, da se naj razen potrebnih društvenih mladinskih prostorov sezida tudi obenem zavetišče za osirotelo mladino od 14. leta naprej iz Maribora in tudi iz vse Štajerske, kjer še nimamo podobnega zavoda. V tem zavodu naj bi se te sirote brez staršev, za zdaj 50 po številu, vzgojevale po krščanskih načelih ter jih strokovno izobrazili v različnih obrtih. In prvi korak za izvršitev tega načrta je efektna loterija, katero je ministrstvo radevolje dovo-I lilo. — Zato vsi prijatelji mladine, ošobito še i sirot, sezite pridno po srečkah, da nam bo mogoče v doglednem času pričeti z mladinskim domom. — Pripravljalni odbor.
□	Intervencija zoper slabe vžigalice. Neki gospod, ki uporablja vžigalice neke tvrdke, pa ni z njimi zadovoljen, ker je na njih premalo gorljivo snovi, je zahteval od poslancev, da uaj se intervenira pri vladi zoper tako izdelovanje. Njegova zahteva ni brez podlage, posebno, ker so vžigalice zatrošarinjene in je s tem le domače blago na razpolago, zato je razumljivo, da cvete tihotapstvo solovžigalic. —
slike in reliefi nemških tozadevnih znanstvenikov, potem pa sledi časomerstvo, ki vsebuje vse priprave za merjenje časa, od rimskih peščenih ur do čudno kompliciranih in umetno sestavljenih srednjeveških umotvorov, do današnje električne ure in najfinejšega žepnega časomera.
Enako se z vso razsežnostjo obravnava mera in vaga s podatki mer v raznih deželah.
V matematičnem oddelku je posvečena zlasti razvoju geometrije velika paznost. Razstavljene so tudi razne priprave, na katerih more obiskovalec poljubno preizkusiti matematične zmožnosti svojega duha in druge, ki ponazorujejo nekatere mehanične zakone, kakor tudi moderni računski aparati.
Mnogo fizičnega znanja pa zahteva od človeka nadaljnji oddelek: mehanika trdih, tekočih in plinastih teles, ter nauk o valovih. Tudi tu je podan razvoj in originalne poskusne priprave nekaterih nem. mehanikov-izumite-Ijev. Obiskovalcu je dana tudi prilika, da se o resničnosti zakonov prepriča tudi na številnih poskusnih aparatih.
Za tehniko sledi preobsežna zbirka k nauku o elektriki, kjer je zopet nebroj poskusnih aparatov, pri katerih ni potreba drugega kot pritisniti na gumb, pa si pričaraš najrazličnejše električne učinke. Posebno zanimanje vzbuja rontgen-aparat Tudi radio je bogato zastopan.
Tudi optična in akustična zbirka sta zelo zanimivi. Prva ima nebroj mikroskopov in ce-le vrste daljnogledov kakor tudi aparate za
posebne svetlobne pojave, druga pa vse vrste godal in hreščaT primitivnih narodov in glasbila kulturnih narodov, kot se danes uporabljajo na koncertih.
Brez primere pa je bogastvo kemičnega oddelka z nebrojnimi slikami, zbirkami in podatki iz vseh časov, zlasti pa je razložen natančno obrat moderne kemične delavnice.
Posebna soba je namenjena dišavam, kjer je nameščena cela vrsta živali, od katerih se dižave pridobivajo kakor tudi proces pridobivanja dišav iz rastlin in njihova umetna izdelava.
Živilska kemija podaja navodila o potrebni uporabi hranilnih snovi. V obliki mnogoterih kosil, ki so nazorno predstavljena, razlaga, da človeštvo porabi danes vsaj polovico več hranilnih snovi, kot jih za svoje življenje res rabi.
Nadalje še sledi stavbarstvo, poseben oddelek ki govori, kako naj bo zdravo stanovanje urejeno, plinotehnika, elektrotehnika, astronomija, geodezija, tkalstvo, izdelovanje papirja, tisk, fotografiranje.
Obsežen je oddelek za poljedelstvo, ki obravnava razne stroke iz narodno-gospodar-skega vidika. Tako govori o gnojenju, obdelavi polja in spravljanju sadežev, o mlekarstvu, mlinarstvu itd.
Zadnji oddelek govori o pridobivanju alkoholnih pijač potom vretja in destilacije.
Gotovo ni o tem prebogatem muzeju dobiti iz samega popisa niti približnega pojma ne, marveč ga je treba vsega prehoditi, pre-
izkusiti na aparatih in pregledati. Da je to res nekaj ogromnega, naj dokažem z nekaterimi podatki: Osnovno ploskev muzeja tvori skoro kvadratna 100 m plošča, njegova notranjost pa obsega 276.000 kub. m. Za zgradbo so • porabili 60.000 kub. m peska in gramoza, 2200 vagonov cementa in apna, 12.000 kub. m lesa in 3 mil. kg železa. Toda vse to še ni dovršeno. Še vedno je pripravljen poleg zgradbe velik prostor, kjer bodo zgradili muzeju še nove oddelke, a sedaj tega težki gospodarski položaj ne dopušča.
Stavba, kakor tudi predmeti, je vse v ogromni večini dar naroda in bogatih podjetnikov in je država za to le malo prispevala. Najznamenitejši stroji so dar tovarn, v katerih so bili izdelani.
Kdor pride v Nemčijo, naj ne zamudi prilike, da si ta spomenik človeškega duha ogleda.
ŠHI=lll~lll=HI=l|IEH15IH=iH
V Šmartnem pri Litiji
bo dne 1. avgusta 1926
ORLOVSKI »AN
Ljubljanskega okrožja
imEiitlmkaiEiiJ^iUEtii^lii
Mesto intervencije bo najbrž zadostovala ta opazka.
□	Značilna pritožba. Mestna občina je odpovedala sedanjemu najemniku gostilničarju v vili I .anger v Ljudskem vrtu, ker hoče to stavbo in prostor uporabiti za dnevno dečje zavetišče. Proti njenemu ukrepu pa je prišla pritožba, da je ta gostilna za nje neobhodno potrebna. Nismo tako strogi, da bi kar ameriško prohibicijo zahtevali, a toliko uvidevnosti pa se lahko javno zahteva, da se kaj takega ne bo več ponovilo, saj bi bila bolj upravičena zahteva, naj se število gostiln zmanjša, ko imamo že ulice v Mariboru, kjer je 7 hiš in 7 gostiln.
□	Sklepi komisije na Ruški cesti. V torek
popoldne je pregledala komisija nevarno iz-podjedo na Ruški cesti pri magdalenski deški šoli. Okrajni zastop je zastopal g. komisar dr, Leskovar, mestno občino g. ravnatelj KOchler in navzoči so bii, tudi najbližji sosedje. Komisija je sklenila, da bo uredila mestna občina kanalizacijo tik ob šoli, da ne bo ta potoček izpodjedal Ruške ceste. Lastniki dravskega obrežja so se zavezali, da bodo zasadili od plaza odnesene plasti na novo z akacijami. Kakor hitro bo upadla Drava, bo preiskala posebna komisija na čolnih, kako bi se dalo to za vso cesto in šolo nevarno izpodjedo zajeziti in popraviti od Drave navzgor. Okrajni zastop bo zasul s kamenjem in gramozom luknje in kotanje, ki so jih povzročili na cesti nalivi.
□	Razširjenje dveh industrijskih podjetij. Tovarna za izdelovanje perila v Gregorčičevi ulici, ki je last podjetnika Durjave, se bo razširila. Predilnica g. Zelenke v magdalenskem predmestju bo tudi povečala svoj obrat.
□	Mariborski stavbeni urad je dogotovil te dni popravilo ceste v Samostanski ulici in popravlja sedaj cesto v Kopališki ulici, ki je zelo v prometu radi uvoza in izvoza v veliki Scherbaumov mlin.
□	Tatinska družba pod ključem. V noči od 26. na 27. t m. so bili aretirani Josip M., Josip T. in Anton P., ki so pri mariborski policiji že dolgo slabo zapisani. Ukradli so v omenjeni noči krojaču Nedogu na Ptujski cesti, h kateremu so prišli na prijateljski obisk, nekaj blaga za obleke ter ga prodali. Prva dva imajo na sumu poleg tega tudi radi nekega vloma in goljufije na račun tvrdke Elin in Hočevar.
□	Prijatelji krompirja. V bližini artilerijske vojašnice ima vojaštvo v najemu polje, na katerem ima zasajen krompir. Zadnje čase so vojaško njivo pridno posečali razni prijatelji krompirja ter ga toliko pokradli, da je vojaška uprava morala polje zastražiti. Postavitev straže se je obnesla, kajti v noči od 26. na 27. t. m. sta se vjela v past neki Zgonc Alojz in Sunadič Ivan, katere je straža zasačila pri basanju krompirja v nahrbtnike. Vojaki so oba oddali policiji.
Celje
Osebna vest. Gdč. dr. M, Zalazntkova
je premeščena s celjske realne gimnazije na ptujsko. Iz Ptuja pride na celjsko realno gimnazijo prof. g. dr. Zelenik.
•©■ Celjska požarna bramba priredi v nedeljo, dne 1. avgusta veselično prireditev, ki bo trajala ves dan. Predpoldne se bodo po mestu prodajale cvetice. Ob istem času bo pred magistratom razstavljeno vse gasilno orodje požarne brambe, nakar se bo vršila ob 10. uri dopoldne na istem mestu šolska vaja, ob 11. uri dopoldne pa vežba moštva pred skladiščnim poslopjem tvrdke Rakuscb na Kralja Petra cesti. Po končani vaji bodo gasilci defilirali po Prešernovi ulici. Popoldne ob 3. uri pa se prične v gozdni restavraciji veselica. Čisti dobiček bo služil za delno kritje nabavnega zneska novega gasilnega avtomobila.
& Tombola nižjih poštnih uslužbencev, ki se je vršila v nedeljo popoldne, je izpadla prav povoljno. Udeležilo se je te tombole prav veliko občinstva, ki je s hrepenenjem čakalo na razdelitev glavnih dobitkov. Te dobitke so dobili naslednji udeleženci: Šivalni stroj Marica Kavs, soproga brzojavnega mojstra v Celju; moško kolo Emil Krivec, ključavničarski vajenec; kuhinjsko opravo V. Weber, Gledališka ulica 5; četrti dobitek Miha Weber, Klavna ulica 1; peti dobitek Re-goršek Franc, Ljubečna 25; šesti dobitek Cečko Jožef, Zagrad; sedmi dobitek Lešnik Maks, Sp. Hudinja 24; osmi dobitek Trbovc Tereza, Št. Jur ob juž. žel; deveti dobitek Gajšek Jakob, Sv. Lovrenc 1; deseti dobitek Pisanec Jakob, Gaber je; enajsti dobitek Ko-merički Jože, Trnovlje; dvanajsti dobitek LA-konik Mici, Zidani most.
Trbovlje
Higlfenska razstava* Oficijclna otvoritev
higijenske razstave bo v nedeljo dne 1. avgusta L L ob 8 zjutraj. Povabljeno je občinsko gerent-»tvo, rudniško ravnateljstvo Trbovlje in Hrastnik, ravnateljstvo cementne, steklarske in kemične tovarne, vsa društva, učiteljstvo itd.
Izlet na Kum napravi v nedeljo t. avgusta Krekova mladina, Odhod od tajništva ob pol pol 6 na kolodvor, kjer pričakamo ljubljanske goste, in od kolodvora ob pol 7 zjutraj odkorakamo proti kolodvoru. Od kolodvora do Kuma je tri ure hodai pot je lahka.
sCs Kmetski Untje in dekleta Iz Knezdola priredijo v nedeljo 1. avgusta ob 4 popoldne pod kozolcem g. Siujca v Knezdoiu dve "burki: »Vraže« ia »Trije snubci« v 3 dejanjih. Kratek sprehod * naše hribe ne bo nikomur ikodovaL
Šmarje pri JelšaS
... , v Katoliškem domu slika slikar iz Žalca Vinko Vipotnik novi oder. Gotov bo prihodnjo nedeljo. Oder obeta biti zelo lep, kar bo seve zasluga slikar jeva', ki je res mojstrsko in umetno izdelal že del odra. Otvoritvena predstava bo v sredi meseca avgusta.
Osebne spremembe. V bodočih dneh nas zapustita gospoda Rudolf Puc, okrajni tajnik in Luka Čonc, poštar. Prvi gre v pokoj, drugi pa za poštarja v Poljčane. Oba sta bila prav simpatična in ju bo šmarska družba gotovo pogrešala.
»Veriga«. Igra »Veriga«, ki so jo na tukajšnjem odru v Katoliškem domu igrali preteklo nedeljo, je nad vse pričakovanje lepo izpadla. Igralci so svoje vloge mojstrsko rešili. »Veriga« je pač igra, ki predstavlja naše kmečko življenje, v to se pa znajo naši igralci prav dobro vživeti.
Hipnotizer. Naš trg je obiskal neki hrvatski hipnotizer. V nedeljo zvečer je zabaval še dokaj številno zbrano občinstvo v veliki dvorani hotela Habjan.
Visok gost na Slatini. Semkaj se je pripeljal V pondeljek iz Gasteina presvetli škof djakovski J. A k s a m o v i č.
Prireditve. Včeraj v sredo je priredila vokalni koncert gospa dr. Radojčičeva iz Zemuna.
—	Prihodnjo soboto nastopi pevski zbor hrvatskega seljaškega pevskega društva »Slijeme« iz Šestin. K temu koncertu pričakujejo samega gospoda Radiča s celim njegovim štabom ministrov
—	ne izvzemši Puclja _ in vodilnih politikov. Govori se, da bo ob tej priliki na Slatini generalna konferenca vseh priganjačev Radičeve politike med nami.
Kapelica Sv. Ane je marsikateremu zaželjen miren kotiček, kjer se lahko iz srca pogovarja s svojim Bogom; toda žal se ta ličen hram božji preveč skrbno zapira. Ali bi ne mogla biti vrata odprta cel dan? Vedno več pobožnih oseb sc oglaša pri svetih mašah k obhajilu. Ali bi ne moglo biti vsaj v veliki sezoni v tabernaklju glavnega oltarja •v. Rešnje Telo?
Memento »Jutru«. V poročilih iz Rogaške Slatine, ki je mirno zatočišče ljudi najrazličnejših političnih nazorov, se navadno nismo prav nič dotikali političnih spletk in prepirov. Toda na ogabni vrišč: »Primite tatu!«, ki odmeva iz Slatine po »Jutrovski« deželi, moramo kratko reagirati. Znanemu »Jutrovemu« dopisniku moramo odgovoriti to-le: Resnico govorite, gospod doktor! Pravite, da se preveč politizira v našem zdravilišču in da je treba energične vlade, da se napravi red. Saj pravite v isti sapi, da je bival tu poslanec »demokratske« stranke, ki je ponovno stopfl. v stike z domačo »demokratsko« organizacijo. Pri teh sestankih ste najbrže govorili o vremenu itd. Res je, preveč se politizira v Slatini! Toda kdo je vodil in vodi še danes tu politiko in kdo je vpeljal v naše zdravilišče politično gonjo? Izprašajte o tem gospod doktor, vest svojim somišljenikom, če se morete nanje toliko zanesti, da Vam bodo poročali resnico. Tudi mi pravimo: ven s politiko iz našega zdravilišča, toda z vsako, tudi z »demokratsko«!
Vzdigovanje novih zvonov. Napočilo je nedeljsko jutro, bilo je kakor v četrtek, megleno, oblačno; bati se je bilo, da bo zopet dež pokvaril vso slavnost blagoslovitve in vzdiganja novega zvona v stolp farne cerkve v Kotljah. A Bog je bil milosten. Veter je razpihal vse nevarne oblake. Ljudstva je bilo došlo veliko tudi iz sosednih in daljnih fara povečat slavnost dneva. Ob 9 so s,e začele slavnosti s slovesno sv. mašo, katero je daroval g. profesor Kroupa iz Lučusca — asisti-rala sta ravnatelj Mohorjeve družbe g. Zeichen, in župnik g. Meško — ter pridigo stolnega kanonika dr. Franca Cuhala. Po tem je dr. Cukala zvon blagoslovil, krepke kmečke roke so ga potegnile v nekaterih minutah do stolpne line in kmalu po tem je bil že v stolpu. Nestrpno je čakalo ljudstvo na prvi glas in ob tričetrt na 13 zadoni mogočni čisti glas, najprej sam, potem tudi v društvu starih. Ljudstvo je bilo vzhičeno od veselja in priznava, da je tvrdka Biihl v Mariboru vlila v ta zvon vso svojo umetnost in zmožnost. — Nobeno nesoglasje ni motilo slavnostnega razpoloženja tega dneva.
Naši gospodarski zavodi. V nedeljo 25. t. m. je imela hranilnica in posojilnica v Guštanju svoj občni bor. Prometa je bilo v preteklem letu nekaj nad 1,900.000 Din.
Letina. V petek, soboto in nedeljo je bilo lepo vreme, v ponedeljek dvomljivo, a v torek je že zopet deževalo. Kmetje imajo še dosti žita po-žeti, tudi pokošeno še ni vse seno, zadnji čas je za posetev ajde, a ni mogoče pri vednem deževju. Pričakovali smo spomladi dobre letine, pa sedaj je slaba. Kje bo kmet dobil denar za neznosne davke, ko še toliko ne more pridelati, da bi mu ne bilo treba živeža kupovati?
Spomenik v vojni padlim voiakom. Tri nedelje zaporedoma je imela fara Kotlje posebne svečanosti, in sicer dne 11. lepo nedeljo pri podružnici; 18. lepo nedeljo pri farni cerkvi; 25. bla-goslovljenjc novega zvona. To so bile vesele svečanosti. Dne 1. avgusta t. 1. sledi pa razkritje spominske plošče za vse v svetovni vojni padle, pogrešane in ponesrečene farane. Plošča iz marmorja bo vzidana v farni cerkvi pri glavnem vhodu. Da se je to posrečilo, ima največ zaslug kmet g. Ivan Šisernik p. d. Volen na Brdinjah, čigar ;in je tudi moral pustili mlado življenje na bojnih poljanah. Čast vsemu ljudstvu ,ki zna skrbeti, da se padli domačini ne pozabijo! Tudi sosedne fare so izgubile dosti svojcev, a ni slišati, da bi se kdo potrudil za primeren spomenik.
Alkoholizem. Guštanj je industrijski trg z okroglo 1400 prebivalci, ima 7 gostiln, 1 kavarno in dve trgovini, v katerih se prodaja tudi navadno žganje. V prvih treh mesecih se je iztočilo 2218 'A litra žganja in 153 1 špirita, in sicer: v kantini v jeklarni 401 1, v gostilni Pori 533, v gostilni Stru-del 11, v gostilni Orter 9, v gostilni Cvitanič 13, v gostilni Lečnik 104, v gostilni Milonik 95, v kavarni Sternjak 9l!4, v trgovini Samec 495, v trgovini Brundala 466 1 in 153 1 špirita. Ako sc pomisli, koliko se popije vina in piva, si lahko predstavlja vsak sam, kaj iz tega sledi. Potrebno bi bilo, da bi oblast v tem oziru strogo nastopala proti vsakemu, ki pospešuje pijančevanje. Pri najmanjšem prestopku se naj odvzame trgovcu ali gostilničarju pravica točenja alkoholnih pijač, a tudi pijanček se naj občutno kaznuje. Krajevni odbor Rdečega kriza si je nadel nalogo, kolikor mogoče pobijali alkoholizem; pri tem delu ga bo resno občinstvo iz srca rado podpiralo.
Poravnajte naročnin*!
W>riimorsRo
Prevoz časopisja po zraku. V ponedeljek ob 13.30 si lahko čital v Trstu popoldansko izdajo znanega milanskega dnevnika »II Secolo«. List je
dospel v Trst po zračni liniji Turin _ Pavia —
Benetke — Trst.
Slovenke v velikih italijanskih mestih. Izseljevanje Primorcev vedno bolj narašča, ker pač raste tudi gospodarska stiska. Za kruhom gredo v svet tudi ženske. Izseljevanje v Aleksandrijo in Kairo iz doljnje Vipavske doline je že tradicionalno. V zadnjem času pa se selijo ženske tudi v velika italijanska mesta, kjer delajo večinoma v tekstilnih tovarnah. V Milanu jih je že večja skupina. V ponedeljek sta odšli zopet dve iz čepo-vanske doline v tovarne v Sušo pri Turinu, kjer je tudi že okoli 10 slovenskih delavk. V Turinu so nastanjene v »Delavskem domu«. Mesečno dobivajo 300 lir plače. Italijanski tovarnarji zelo cenijo pridnost Slovenk in zvabljajo potom onih, ki so že v tovarni, še druge v svoja podjetja. A tu nastaja vprašanje, ali niso vse te ženske zgubljene za naš narod?
Opoldanski signal ▼ Trstu. Tržačani ne slišijo več tradicionalnega strela izpod pristaniškega svetilnika, tudi svetilnik sam ne zasveti točno opoldne; tako ne prisostvuješ več zanimivemu prizoru, ko je vsak pravi Tržačan postal na ulici in vrtal po žepu za uro, ko je počil strel. Meteorološki zavod je sporočil, da je moral nehati s signalizacijo, ker je prekinjena električna zveza med meteorološkim opazovališčem in svetilnikom in je nova telefonska družba noče vpostaviti pri vseh obljubah. Znano je le, da je dala italijanska vlada zasebnim podjetjem mestni telefon, medmestni pa je še ostal v državnih rokah. Pritožbe radi slabih telefonskih zvez so v Trstu na dnevnem redu; a niti protesti trgovske zbornice nič ne izdajo, »So-cieta Telefonica delle Venezie«, ki je vzela telefon v zakup, se ne zgane. Za instalacijo telefona moraš čakati najmanj eno leto. Telefonistke dobivajo po 8 (reci osem) lir dnevno in seveda delajo plači primerno.
Tragična smrt Oskarja Cosulicha. V pondeljek popoldne je v Portorose utonil ravnatelj in glavni lastnik paroplovne družbe »Cosulich-Line«, nekdanje »Austro-Americana«. Skočil je za 41et-nim sinčkom, ki mu je padel iz čolna v morje; vsled izredne razburjenosti ga je zadela kap in nastopila je takoj smrt. Iz morja so ga takoj potegnili, a umetno gihanje ni pomagalo, vsi zdravniki, enega so pripeljali celo v hidroplanu iz Trsta, so bili brez ir.oči pred smrtjo, ki ne izbira med bogatašem in revežem. Otrok?., ki se je oprijel očeta, so rešili; tako je oče žrtvoval življenje za sina. — Po Trstu se je razširila vest o tragični smrti enega izmed najpodjetnejših mož Šele opolnoči, ko sta »Popolo di Trieste« in »Piccolo« izdala posebno izdajo. Tržačane je novica silno zadela. Oskar Cosulich je imel v Trstu veliko prijateljev in nasprotnikov, a izredne podjetnosti, ki je Trstu gotovo mnogo koristil^ in od katere si je mesto mnogo obetalo posebno v sedanjih kritičnih dnevih, mu ni mogel nihče odrekati. _ Co-
sulichevi (pravilno: Kozuličevil) so doma iz Lo-šinja. Že 1. 1859. je Oskarjev ded Anton zgradil ladjedelnico v Malem Lošinju. L. 1890. sta se sinova Kalist in Albert preselila v Trst in osnovala paroplovno družbo, ki je postala ena izmed prvih v Avstriji; 1. 1908. sta postavila v Tržišču ladjedelnico »Cantiere Navale Triestino« in s tem povzdignila Tržič v mesto, ki šteje danes 16.000 ljudi. Kalist je imel sinove: Oskarja, Avgusta in Antona. Po smrti očeta Kalista (1. 1918.) je prevzel vso iniciativo Oskar, ki ga je podpiral stric Albert, ki še danes igra veliko vlogo v Trstu. — Oskar je bil rojen I. 1880.; gimnazijsko maturo je napravil v Trstu in se vpisal v juridično fakulteto na Dunaju, Še predno je mogel dovršiti študije, ga je oče pozval v Trst, ker ga je nujno potreboval pri svojih podjetjih. Izredno delavnost je Oskar Cosulich razvil posebno po vojni. Vzpostavil je ladjedelnico v Tržišču, pozneje jo dopolnil še z delavnico hidroplanov; v Tržišču so pričeli prvi v Italiji graditi velikanske motorne ladje. Sporazumno s stricem je otvoril zračno linijo Trst-Turin. Bil je upravni svetnik najvažnejših tržaških podjetij. Pri Italijanih ni bil slabo zapisan, dasi mu je ultrafašistovski »Corriere delle Venezie« posvetil celo zadnjo številko (teden dni pred smrtjo) in ga skušal prikazati javnosti kot avstrija-kanta. V Trstu govore, da ga je g. Forti, požigalee Narodnega doma, ki izdaja ta list, napadel, da bi zvabil od njega kak tisočak. — Italijanski listi, tudi fašistovski, se o Oskarju Cosulichu izražajo zelo pohvalno. A nikdo se ni upal napisali, d,a je bil Cosulich slovanske krvi, da je bil član ene izmed onih slovanskih mornarskih družin, ki so dvignile Trst do predvojne višine. Kozuličevi znajo še vsi hrvatsko! S tega vidika je zanimiva njegova osmrtnica v tržaških listih, na kateri so med drugimi podpisani: žena Mauly, roj, Nicolich, bratje in sestre: Marija, vdova Francovich; Anton z ženo Marijo Gerolinich; Terezija z možem Karlom Gerolipich; Gvidon z ženo Vidulich; Dora z možem Mattievich; svaki: dr. Jurij Nicolich in Laura Martinolich; stric Albert Cosulich.
Otroški vrtec društva »Italia Redenta« v Klani v Istri. Znano raznarodovalno društvo jJtalia Re-denta< (»Rešena Italija«:), kateri predseduje sama vojvodinja D'Aosta, je otvorilo v nedeljo 25. t. m. otroški vrtec v Klani v reški pokrajini. Slavnost je bila združena z razglasitvijo Klane za občino. Prisotni so bili reški prefekt. Komendator Vivorio, Grande uficiale dr. Aldo Mayer, kot zastopnik voj-vodinje D'Aosta. zastopniki sosednih občin, mili-čarji, med njimi žal tudi domači, šolska mladina in drugi »gostje«. Dr. Mayer je v svojem govoru pojasnil na kratko delo »vere, ljubezni in bratstva*, ki ga izvršuje »Italia Redenta« v obmejnih krajih. Oglasil se je k besedi tudi Rečan Host-Venturi. I'o slavnosti je bila prosta zabava. Najprej je pogostil udeležence v svoji lovski vili princ Schonburg-Waldenburg, ki je, kakor znano, pred kratkim odstopil v posest Snežnika snežniškemu princu Principe del Nevoso<r Gabrielu D'Annunziju. Nato so bili vsi gostje občinskega komisarja dr. Benussija.
Preganjanje učiteljev, šolska vodstva so zopet prejela poziv, da morajo vsi slovanski učitelji ponovno položiti izpit iz italijanskega jezika, in sicer takrat pismeno in ustno v prvi polovici avgusta.
Dopisi
Rateče na Gorenjskem niso ostale nedotaknjene po vojni. Nemila politika je odtrgala nekaj prebivalcev od jugoslovanske zemlje in jih potisnila v Italijo. Kako jim koprni srce na tostran meje, priča to, da radi prih.-iiijo preko nje v ra-teško cerkev. Najbolj pa si želj vsak, da ga pre-neso čez mejo pred smrtjo, da tu umre. Tako se je primerilo te dni, da si jc dve tiri, preden se jo preselila na oni svet, mladenka zaželela nn to stran meje, kjer so jo na slovenski zemlji pokopali Ko sem Cul, me Je ta živa ljubezen do prave domovine ganila do solš. N«o preprosto ljudstvo 40ji ras najlepše čute.	A. M.
Muta pri Dravogradu, Dne 15. avgusta t. 1. dobi naše prostovoljno gasilno ' 1 rešilno društvo j 2 motorni brizgalni, ki bosta na ta praznik slovesno blagoslovljeni.
CerRveni vestniK
Tridnevnica na čast sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja Družbe Jezusove in zaščitnika duhovnih vaj se vrši v cerkvi sv. Jožefa (pri jezuitih) v Ljubljani, v četrtek, petek in soboto. Vsak dan zjutraj ob 6 sv. maša z blagoslovom, vsak večer ob pol 8 kratek govor in litanije. — V nedeljo
1.	avgusta 1926 bo ves dan izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Zjutraj ob 8 slovesna sv. maša. Zvečer ob
j pol 8 govor in pete litanije presv. Srca Jezusovega. — Porcijunkulski popolni odpustek se more v tej cerkvi dobiti v soboto (31. julija) popoldne in v nedeljo (1. avgusta) celi dan, koiikorkrat se obišče ta cerkev in moli v papežev namen.
Pri Sv. Kriiu nad Dravogradom, sloveči romarski cerkvi, se obhaja porcijunkula dne
2.	avg. V nedeljo ob 6 zvečer je pridiga in slovesen blagoslov, v ponedeljek ob 7 in 10 pridigi in slovesna opravila. Romarji od blizu in daleč, pridite!
Sedemgtoletnica smrti sv. Frančiška v Brežicah ob Savi se bo slovesno obhajala od 31. jul. do 2. avgusta v samostanski cerkvi. Začetek v soboto zjutraj ob 5 — pridiga in sv. maša. Zvečer ob 7 druga pridiga — govor za matere in pete litanije. Nedelja: ob 5 sv. maša, nato pridiga; ob 10 pozno opravilo: govor za može in mladeniče ler peta sv. maša. Zvečer ob 6 običajna porcijunkulska pobožnost. Po Zdravi Mariji bo rimska procesija po mestu v gorečimi svečami. Na porcijunkulo zjutraj ob 5 skupno sv. obhajilo za tretjerednike bre-I žišikega okrožja; ob 6 pridiga in sv. maša. Ob : 10 slovesni vhod g. opata trapistov iz Rajhenburga ' — nato sklepna pridiga in pontifikalna sv. maša, ' ki jo služi g. opat Spoznanje Frančiškovih idealov, j v katere se bomo poglabljali, nam daje upanje na bolj vesele dni.
Šahisti in šahisfke!
Letos v avgustu se vrši kongres Jugoslovanske šahovske zveze v Ljubljani. Program tega kongresa obstoji iz IV. glavnega turnirja Jugoslovanske šahovske zveze, v katerem igrajo najmočnejši šahisti Jugoslavije. Istočasno pa se vrši tudi I. damski turnir, ki bo gotovo vzbudil med našim ženskim svetom mnogo pozornosti. Ljubljanski šahovski klub je sklenil dati vsled tega vsem, ki se za šah zanimajo, možnost, da prisostvujejo tem prireditvam. V ta namen je izdal permanentne vstopnice za ves čas turnirja, ki se vrši od 15. do 31. avgusta. S to vstopnico ima vsakdo pravico obiskati poljubno turnirski lokal in prisostvovati poteku posameznih iger. Vstopnica stane 50 Din in se dobi v lokalu Ljubljanskega šahovskega kluba kavarna Slon ali pa v traiiki Sever, Šelenburgova ulica. Za one posetnike, ki ne mislijo redno po-sečati obel) turnirjev, bo šahovski klub za vsak dan posebej prodajal dnevne vstopnice in sicer pred turnirskim lokalom. Dnevna vstopnica stane 10 Din, za dijake pa 5 Din.
Gotovo je, da je to ena najvažnejših prireditev za razvoj šaha v Sloveniji. Mi bi le želeli, da bi ta prireditev dala povod za razširjenje šaha po naši deželi, kar bi bilo neprecenljive važnosti za naše podeželsko prebivalstvo. To je uvidela sovjetska Rusija, ki ima v komisarijatu za narodno prosveto poseben oddelek za šah. Zato ni čuda, če je danes v vseruski šahovski federaciji včlanjenih nad 50.000 šahistov. Naea mala Slovenija iina vse predpogoje za tak razvoj. Imamo agilne šahovske klube, iz katerih bi izhajala vedao močna iničijativa za gojenje šahovske igre po manjših krajih. Imamo odličnega reprezentanta šahovske igre, katerega sloves je razširjen po vsem svetu, saj je eden najresnejših kandidatov za svetovno prvenstvo. Mislimo namreč na dr. Milana Vidmarja, ki je že tolikokrat nesel naše slovensko ime v mednarodno areno. Nadalje imamo celo vrsto mladih, navdušenih šahovskih idealistov, ki bi radi zastavili svoje sile za prospeh šaha v naši ožji domovini.
Ljubljanski šahovski klub se je končno odločil
za prvo veliko in pomembno prireditev, katere važnost gre preko mej in interesov slovenskega šaha. V drugi polovici avgusta bo Ljubljana pozorišče velikih šahovskih borb, kakršnih naše mesto še ni videlo. Kot senzacija se vrši tudi damski turnir, ki dokazuje veb'k napredek šaha v naši državi. In tudi tu je Ljubljana prva, saj bo poslala v boj šest izvrstnih šahistk, ki bodo gotovo častno zastopale Slovenijo proti svojim južnim šahovskim sestram.
Zato pozivamo vse šahiste in šahistinje, naj si pravočasno omislijo vstopnice za obisk turnirjev. Turnir se bo vršil v prostorih restavracije Zvezda.
Ljubljanski šahovski klnb.
in revije
Nova Talija, V zalogi »Narodne knjigarne« v Gorici so izšli trije novi zvezki »Nove Talije« št 4, 5, 6. Cena zvezkom št. 4 Lir 4, št. 5 Lir 3, št. 6 Lir 3. Dobe se pri založništvu in drugih slovenskih knjigarnah. Nova Talija št 4 priobčuje komedijo v 4 dejanjih s petjem »Divji in nedeljski lovcih izpod
peresa znanega pisatelja in humorista Staro-vaškega. Št. 5 vsebuje enodejanko »Prijatelj, rešil si mi življenje«, katere jo po L. Simonsu priredil Karlo B. Burka je kratka. Nastopijo trije igralcu Št 6. vsebuje rusko šalo »Snubeč«, spisal A. Cehov. Ni treba, da še posebej omenjamo vsebino tega dela. Saj Cehov je v vrsti največjih ruskih pisateljev, šala »Snubač« zahteva od igralcev že rutiniranosti in zmožnosti igralcev mestnih odrov. Besede Cehova režejo, so trpke. Stavki rezke satire so kratki. Dvogovor hiter, nagajiv, tako, da mora igralcem jezik teči kot namazan. -- šala je kratka, a bogata po vsebini, kjer se bojuje ljubezen z zasebno lasinino.
Ameriška domovina. Za Slovcnce priredil L. J. P. Založila American Home Publishing Com-pany, 6117 St Clair Avenue, Cleveland, Ohio. 236 strani. Tana 75 centov. Priporočamo.
Dr. Dušan Marinkovič: »Sarajersk* Muzeje treba pomoči.« Sarajevo, Tiskarna Obod. Samozaložba. V tej brošuri je razloženo pravo stanje teh institucij. Sarajevske muzeje moramo šteti med največje in najlepše v naši domovini, kateri so bili vedno atrakcija za vse lujce, ki prihajajo v Sarajevo. V njihovih institutih so veliko znanstveno dela. Samo škoda, da so v budžetskih kreditih tako tega leta kakor tudi prejšnjih let jako zapostavljeni. Pisatelj upravlja apel, da se zamujeno popravi, in dokazuje potrebo znanstvenega' dela v proučavanju zemlje in naroda.
PoisvetHovanfa
Našlo
se je nekaj denarja. Poizve se pri g Alojziju Pogačniku na Miklošičevi cesti št 4.
Kmetski dnevi v Mariboru.
13., 14. in 15. avgusta 1926.
SPORED:
13.	avgust:
DAN NAŠEGA IZOBRAŽENSTVA.
(Dopoldne ob 10.)
Za duhovnike: Svojstvenost kmetskega ver« stva (prof. I. Bogovič). —■ Dušno pastirstvo na kmetski grudi (župnik F. Gomilšek). — Duhovnik in kmetska mladina (tajnik V. Zor). — Kraj: Semeniška obednica.
Za učitelje: Psihologija kmetskega otroka (prof. Fr Fink). — Reforma osnovne šole na stanovskem temelju (dr. J. Jeraj). — Učitelj in ljudstvo (Fort. Lužar). — Kraj : Društvena soba, Koroška cesta 1.
Za dfjake: Kmetska gruda (dr. G. Rozman), — Delo dijaka med ljudstvom (dr. J. Basaj). — Delo katoliškega dijaka za cerkveno zedinjenje (J. šedivy). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6.
Popoldne ob 15.
Skupno za duhovnike, učitelje in dijake: Pro>
j blem narodne kulture in naša inteligenca (prof. dr. J Puntar). — Dobri in slabi vplivi na kmetsko vas (prof. I Prijatelj). — Kmet v slovenski in slovanski literaturi (dr. Fr. Sušnik). — Kmetska misel pri Slovanih (J. Šedivy). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6.
Zvečer:
Ob pol 9 zvečer družabni sestanek v bančni dvorani, Aleksandrova cesta 6.
14.	avgust
DAN KMETSKIH FANTOV IN MOŽ.
Dopoldne ob 8.
Temelji kmetske stanovske kulture (tajnik M. Kranjc). — Kmelski dom in kmetska družina (poslanec J. Brodar). — Kmet steber občine, naroda in države (župan dr. J. Leskovar). — Kmetska prosveta (dr. K. Capuder). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6.
Popoldno ob 2:
Vrline kmetskega gospodarja in voditelja (poslanec I. Vesenjak). — Kmetski posli in kmetska obrt (poslanec Fr. Žebot). — Gospodarsko stanje jugoslovanskega kmeta (dr. A. Veble). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6.
Zvečer.
Ob 6 zvečer pridiga (prof. P. Zivortnik) in spoved v frančiškanski cerkvi. — Ob pol 9 predstava Finžgarjeve igre »Veriga« v Narodnem gledališču.
15.	avgust.
DAN KMETSKEGA LJUDS7
Dopoldne:
Ob 6 zjutraj pridiga (msgr. pr	že),
služba božja s skupnim sv. obhajilon	kan-
ski cerkvi. — Ob pol 9 slovesna služ >a Duzja v se-meniškem vrtu s pridigo. Po službi božji slavnostno zborovanje istotam: Kmet — steber Cerkve in države (dr. A. Korošec). — Zemlja, vir narodnega blagostanja (M. Napotnik). — Po zborovanju sprevod iz semeniškega vrta na Slomškov grob. Tam govori: Slomšek in slovenski kmetski dom (dr. M. Slavič).
Popoldne.
Ob 2 popoldne slovesne večernice v frančiškanski cerkvi. — Ob pol 3 javen telovadni nastop orlovske ekspoziture na športnem prostoru.
Na Kmetskih dnevih sodeluje godba Katoliške mladine (50 mož). — Pojdimo na kmetske dneve!
Pripravljavni odbor za Kmetske dneve.
Drobtine.
Lani so Angleži pokadili za 9 milijonov kilogramov manj tobaka kot pa 1. 1920.
—o—
Na Španskem imajo sedaj drobiž iz mešanice bakra in nikla, ki je oblikovan štirikotno.
Angleži so razstavili stroj, s katerim jc hkratu mogoče prati 300 rjuh.
—o—
Želve živijo dolgo. V londonskem zoo Imajo eno, ki je stara najmanj 260 let —o—
Za londonski akvarij v zoologičnem vrtu vporabljajo samo morsko vodo, ki jo dova-žajo iz Biskajskega zaliva.
Ljudje, katere vsako leto napade takozva-na senena mrzlica (Heufieber), se temu lahko izognejo, ako sploh ne jedo mesa.
Sanitetne oblasti na Angleškem imajo vse osebe, katere imajo opraviti z dostavo mleka, v seznamu.
—o—
V	Liverpoolu so bile oni dan oranže dvanajst za en peni, t. j. en dinar 15 para. Iz Španije so jih pripeljali neverjetne množine.
V	Uiami je bila nekdanja Viljemova jahta »Nohabc na dražbi prodana za 6100 dolarjev
—o—
>Mamlni ljubljenčki« so mnogo slabši vojaki kot drugi, pravi angleški polkovnik Wed-gewood.
—o—
Najdaljši peron ima kolodvor v Man-chester-u na Angleškem, ki je 700 metrov dok.
Gospodarstvo
Gospodarski In socialni položaj Prekmurja.
Sedanje Prekmurje obsega 931 kvadratnih kilometrov ter ima po zadnjem ljudskem Štetju leta 1921. 92.415 prebivalcev. Na 1 km2 pride 99.3 prebivalcev. Prekmurje je torej poleg Medmurja najgostejše naseljena pokrajina v
vsej državi. Ta gostota prebivalstva tvori že za blj,žnjo bodočnost najtežji socialni problem za to pokrajino. To je posebno razvidno iz kmet. stat. podatkov, po 10 letni povprečnosti
Tek. št.	Kultura		Povprečni pridelek		Potreba za seme		Preostaja za hrano ljudem in živalim
	vrsta	površina	na 1 ha	Skupno	na 1 ha	Skupno	
		ha	q	q	q	q	q
1	pšenica	11.574	11	127.314	2	23-148	104-166
2	ječmen	794	12	9528	1-6	1270	8258
3	rž	8050	10	80.500	1-7	13685	66-815
4	oves	1048	10	10.480	1-8	1886	8594
5	koruza	3417	13	44.421	0-5	1708	42-713
6	proso	321	7	2247	0-25	80	2167
7 T"	ajda	2698	6	16.188	0-9	2428	13-760
	krompir	3077	75	230.775	20	61-540	169-235
Skupaj samo zrnje . .				296.787	| 442.059		
Glasom popisa iz leta 1923. ima Prekmurje živine: 4710 konj, 38.588 komadov govedi, 29.548 komadov prašičev in 113.359 glav perutnine.
Za preživež rabi 1 oseba na dan 0.6 kg, letno 216 kg zrnja; krompirja 0.4 kg, letno 144 kg.
Potreba na zrnja.
Za seme po tabeli 44.205 q; za prehrano naroda 199.616 q; manj vredna žita za pretirano konj, goveda in prašičev letno na glavo po 50 kg skupaj 32.423 q; za prehrano perutnine na glavo letno 50 kg — skupaj 11.336 kvintalov; izpad vsled ujm, bolezni in raznih škodljivcev najmanj 10 odstotkov od skupnega pridelka, t. j. 29.067 q. Skupna potreba na zrnju bi torej znašala 320.647 q. Vsled tega nastaja primanjkljaj na zrnju za 29.969 q ali za 13.874 oseb.
Potreba na krompirju.
Za seme 61.540 q; za prehrano naroda 133.077 q; za prehrano prašičev na glavo letno po 50 kg povprečno — skupaj 14.774 q; izpad vsled ujm, bolezni in drugih škodljivcev najmanj 10 odstotkov,< t. j. letno 23.077 q. Skupna potreba znaša torej 832.468 q. Vsled tfega je primanjkljaj za 1175 q ali za 1175 oseb.
Predvsem manjka kruha 13.874 osebam, ▼ prvi vrsti severnemu hribovitemu delu Prekmurja na »Gorickem«, kjer je manj oralne zemlje,-pa -še ta manj rodovitna. V resnici bo pa potreba kruha še večja, ker pripada dobra petina, .vegjnoma najboljše m najrodovifcnejše zemlje, veleposestnikom. Agrarna reforma je sicer razdelila precej zemlje med interesente, vendar pa je je ostalo v lastni režiji pod različnimi naslovi še zelo veliko. Vsled veleposestniške politike je bil narod v Prekmurju že pred vojsko prisiljen, da je iskal kruha izven domovine. Predvsem so se izseljevali Prekmurci v Severno Ameriko, število izseljencev je znašalo približno 60.000 duš. Drugi so zopet iskali zaslužka v Nemčiji, Avstriji in drugod. Največ se jih je pa preživljalo na Ma-žarskem, v Banatu in Bački, kjer so delali kot sezonski delavci na veleposestvih raznih gro-V>v in drugih velikašev.
Danes so ta izseljeniška polja večji del zaprta. Prekmurje je že sedaj preobljudeno, pa bo še bolj, ker se narod hitro množi in ker se ne more izseljevati. Posledica bo splošno
pomanjkanje, po hribovitih krajih je že sedaj velika beda, ki meji ponekod že na lakoto. Mnoge družine ne poznajo v teh krajih že več mesecev kruha.
Značaj Prekmurca je pošten, toda pod silo teh razmer pričenja propadati, zločini se vedno bolj širijo; da je narod v takih razmerah nezadovoljen, je jasno. Odločilna akcija bi bila nujno potrebna, predvsem rigorozna razdelitev veleposestev, izvzeta naj bi bila le zemlja, ki je potrebna za kmetijsko šolo v Rakičanu. Predofiti si je treba tudi dejstvo, da ljubi Prekmurec izredno iskreno svojo zemljo in da se izseli le v najhujši sili. Vendar pa ne bo druge pomoči, kakor da se prične presežek naroda z državno pomočjo izseljevati alt pa naseljevati v manj obljudenih pokrajinah naše države. Ako bi bilo izvedljivo, naj bi se pričelo predvsem z izseljeniško akcijo v države južne Amerike. V zadnjih letih se je izselilo precej imovitejših Prek-murcev, ki so mogli sami utrpeti prevozne stroške. Kakor poročajo, se počutijo v Argentini precej dobro.
To poročilo temelji na uradnih podatkih okrajnega glavarstva v Murski Soboti.
3usos!ovansko - nemška tr«i©vma.
Berlinska revija >Wirtschaft und Statistik« objavlja uradne podatke o nemški zunanji trgovini za prvo četrtletje t. 1.
V tej dobi je Nemčija uvozila iz Jugoslavije za 19.7 milijonov zlatih mark in sicer je bilo uvoženih izmed nekaterih produktov za 2 milijona mark sadja (inkl. južnega), za 37 milijonov mark pa mesa in slanine. Za druge predmete revija ne navaja podatkov.
Izvoz v tej dobi iz Nemčije v Jugoslavijo je znašal 16.8 milijonov zlatih mark ali 0.7% vsega nemškega izvoza. Po skupinah je v prvem četrtletju t. 1. izvozila Nemčija v Jugoslavijo: tek s t ili j za 3.5 milijonov mark in sicer: niti 0.2, tkanin 3.0 (od tega iz volne 1.3, iz bombaža 1.4), obleke, perilo itd. 0.3 milijone mark; železnega blaga za 2.5 milijonov mark od tega: cevi, valji, železo v palicah, pločevina, žica 0.8, deli strojev, železn. material, kotli 2.2 milijona mark; barve, kemični in farmacevtski produkti za 1.2 milijona mark;
■ troji (razen električnih) za 2.2 milijona mark; papir in produkti 0.3 milijone mark; izdelki iz neplemenitih kovin (razen železa) za 0.8 milijonov mark (od tega iz bakra 0.5 milijonov mark); usnje in produkti za 0.7 milijonov mark; električni stroji in električni material za 05 milijonov mark; skupaj 8 skupin 11.7 milijonov mark ali 69.6% vsega nemškega izvoza v Jugoslavijo.
V informacijo navajamo še par podatkov o celokupni nemški trgovini: Uvoz v prvem četrtletju akupaj 2014 milijonov mark, izvoz 2501 milijonov mark. Največ so Nemci Izvažali v Unijo 372 milijonov, Anglijo 137, v Argentino 99, v Holandijo 95, v britsko Indijo 83, v Češkoslovaško 74, v Italijo 73, v Avstralijo 68 ,na Dansko 62, v hol. Indijo 60, na Poljsko 55, v Francijo 53, na Kitajsko 51, v Rusijo 51; Jugoslavija stoji med kupci nemških produktov na 27 mestu: za Guate-malo in pred Norveško.
Glavni izvozni produkti Nemčije so bili: teketilije 355, železarski produkti 351, barve, kemični produkti 187, stroji 178, papir 96, baker 58, usnje 88, električni stroji, električni material 87 milijonov mark.
Jugoslovanski Lloyd je v dobi od 18. do vključno 22. t. m. ponatisnil 8 naših člankov v doslovnem prevodu, 6 pa v dobi od 21. do vključno 25. t. m. Seveda brez navedbe vira.
Državno knjigovodstvo in kontrola, kje sta? Ljubljanski trgovec nam piše: Živahne trgovsko •ttike imamo z Belgradom in drugimi večjimi kraji v Srbiji in Vojvodini. V teku zadnjih treh lot sem poslal že neSteto paketov svojim srbskim odjemalcem. Od poslanih pošiljk se jih je tudi 17 izgubilo. Po preteku 18 mesecev ali celo dveh let sem prejel za izgubljene pakete odškodnino. Do tu bi bilo še precej v redu. Ali pri tem je nekaj izrednega to, da mi je belgrajska poštna uprava za nekatere pošiljke nakazala odškodnino — v drugič, kar sem seveda vselej odklonil, češ, da sem za ta in ta paket že prejel odškodnino. Skozi državno blagajno gredo dan na dan ogromne vsote denarja in bi moralo biti njeno knjigovodstvo ter kontrola na vso moč točna in natančna. Zal, da ne moremo ditti ne državnemu knjigovodstvu ne državni kontroli tega izpričevala. Tako državno gospodarstvo nam je v škodo in zasmeh pri narodih na vzhodu in zahodu.
Občni zbor. Jugoslovensko-češka tvornica bombažnih tislcanin, d. d. v Kranju dne 17. avgusta t. 1. ob 11 v poslovnih prostorih (bilanca 1925; volitev 3 članov upravnega sveta).
Kako podpira Avstrija mlekarstvo. Dunajski parlament ravnokar razpravlja o podpiranju mle-lcarstva. V ta namen bodo dali 6 milijonov šilingov (24 milijonov Din), kar bodo dobile posamezne mlekarske zadruge kot posojilo po 1 %. Povrniti pa morajo posojeno vsoto nazaj v 18 letih. Po posameznih deželah se vsota razdeli sledeče: Spodnja Avstrija 1.7, Zgornja 1.2, Salzburg 0.4, Štajerska 1.2, Koroška 0.5, Tirolska 0.4, Predarlsko 0.2, Gra-diščansko 0.4 milijona šilingov.
Konkurenca r tekstilijah na Balkanu. Zadnje čase je postala v tekstilijah italijanska konkurenca zelo močna. Čehi »e pritožujejo nad tem in kažejo na dejstvo, da je morala njihova industrija znatno 'omejiti obratovanje.
Sestava nemškega jeklarskega trusta. Verei-nigte Stahhverke A. G. ima kapital 800 milijonov mark. Družbe, ki so se stopile v ta trust, so dobile delnice trusta, in sicer: Phonix 208 milijonov ali 26% kapitala trusta, Rhein-Elbe Union 316 milijonov ali 39.5%, Thyssen 208 ali 26%, Rheinatahl 68 milijonov mark ali 8.5% delnic trusta.
Zvišanje kapitala dunajskega Kreditanstalta. Dunajski »Kreditanstalt« je sklenil zvišati kapital od 50 na 65 milijonov šilingov z izdajo 375.000 novih delnic. 160.000 novih delnic dobi Anglobanka za prepustitev svojega dunajskega posla zavodu, 215.000 komadov pa stari delničarji »Kreditanstalta«.
Padanje latinskih valut. Kljub nastopu Poin-c o roj a francoski frank zopet pada. Začetkoma se je dvignil, včeraj pa zopet beleži padanje. Istočasno pada tudi italijanska lira in belgijski frank. Pa tudi španska pezeta je v kratkem času padla od 85 na 80. Vse latinske valute se držijo skupaj in izkazujejo enakosmerno gibanje. Včeraj so vse popustile.
Za živahnejše trgovske stike s Poljsko. Poljski gospodarski tednik >Przemysl i fLandek (industrija
in trgovina) Warszawa, Elektoralna 2 želi olajšati
trgovske stike inozemskih tvrdk, ki iščejo kupce ali zastopnike v Poljski obratno poljskim tvrdkam, Id iščejo kupcev v inozemstvu. V ta namen je pričel od 1. julija t. 1. dalje pod rubriko: »Primerna prilika za trgovske posle? brezplačno priobčevati kratko vesti, informacije o ponudenem ali zahtevanem blagu, o zastopnikih itd. Na željo interesentov pošilja proti povračilu poštnine točen naslov ponudnikove tvrdke in vse znane podrobnosti glede ponudb.
Iivozniki opija v Jutni Srbiji V pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je interesentom na vpogled seznam izvoznikov opija iz področja Trgovske zbornice v Skoplju.
norsza
28. julija 1928.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.496-13.535 (13.4925 do 18.5325), Italija 179.42—180.62 (187.01—188.21), London 275.05—276.25 (275.05—276.25), Newyork 56.468—56.768 (56.466—56.766), Pariz 136.47 do 138.47 (144—146), Praga 167.38—168.38 (167.38 do 168.38), Dunaj 7.9925—8.0325 (7.9924—8.0324), Ztt-rich 10.948—10.988 (10.948—10.988).
Ziirich. Belgrad 9.11 (9.11), Berlin 122.975 (122.95), Italija 16.25 (16.775), London 25.1275 (25.12375), Newyork 516.75 (516.625), Pariz 12.40 (12.75), Praga 15.30 (15.30), Dunaj 73.0625 (73.05), Madrid 79.75 (80), Bukarešt 235 (236.25), Sofija 3.7325 (3.725), Amsterdam 207.70 (207.55), Bruxel-los 12.40 (12.90), Stockholm 138.40 (138.30), Ko ponhagen 136.90 (136.90), Oslo 113.425 (113.40).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4425—12.4825, Kodanj 186.90—187.30, London 34.31—34.41, Milan 22.28—22.38, Newyork 705.45—707.95 (703.25 do 707.40), Pariz 16.92—17.02, Varšava 76.95—77.45. — Valute: dolarji 702.90—700.90, angleški funt 34.25—34.41, francoski frank 16.92—17.08, lira 22.52 do Ž2.68, dinar 12.42—12.48, češkoslovaška krona 20.87- 20.99.
Praga. Devize: London 164.05, lira 106.695, Newyork 33.70, Pariz 81.425, Zagreb 59.525.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 73 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193 do 196, Ljublj. kreditna 175—195, Merkantilna 90 do 96, Praštediona 865—868. Slavenska 49 den., Kred. zavod 165—175, Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 103—104, zaklj. 104.
Zagreb. 7% invest. posoj. 73—74, agrari 40 do 41.50, vojna odškodnina 294—295, Hrv. esk. 100 do 100.50, Kred. 102—104, Hipobanka 55—56, Jugobanka 92.50—93, Praštediona 870—875, 91avenska 50—51, Srpska 130—131, Zem. banka 127 den., Eksploatacija 13—15, Ragusea zaklj. 300, Sečerana 265—270, Nihag 19 bi., Gutmann 195—200, SJavex 117 den., Slavonija 31—32, Vevče 102—105.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 853 (>00, Živno 710.000, Alpino 274.500, Greinitz 109.000, Kranjska industrijska 315.000, Trbovlje 431.000, Hrv. esk. 149.000, Leykam 118.200, Avstrijske tvornice za dušik 212.000, Mun<du8 1,100.000, Slavonija 36.100.
BLAGO.
Ljubljana. Los: Trami 5-6 4 m in napr,
5-7 T., 8 m, 3-7 4—9 m, 6-8, 4—10 m, 7-9 5—12 m, 8-10 5—10 m, 9-11 6--12 m, fco meja 270 den.; bukove deske parjens 27, 40, 50, 60, 80 mm, fco meja 960 bi.; deske za zaboje 12, 15, 18, 24 mm, fco meja 450 bi.; podmerne in kratke deske 12, 18 in 20 mm, fco meja 370 bi. — Žito in poljski pridelki : Pšenica nova, za avgust, fco nakl. post. 270 bi.; koruza, fco vag. nakl. post. 195 bi., koruza, par. slov. post., 1 vag., 232, 232, zaklj. 232; otrobi srednji, fco slov. post. 155 bi.; oves novj, fco nakl. post. 160 bi.
Orel
Tekmo v teku na 5 km priredi Vrhniško Orlovsko okrožje, dne 15. avgusta na Vrhniki. Začetek ob 4. uri popoldne. Cilj bo pri Rokodelskem domu. Po tekmi bo na vrtu Rokodrlskega doma razglasitev izida ter razdelitev daril in diplom tekmovalcem.
Odseki in krožki ljublj. okrožja naj vso telovadno obleko in prtljago spravijo skupaj v vrečo. Na njo napišejo ime odseka in jo oddajo v Litiji na voz, ki bo čakal na kolodvoru. V sprevodu ne sme nihče imeti zavitka ali taške.
NascnanHa
Maia Nedelja. Udeležence Razlago ve slavnostl, ki se vrši dne 1. avgusta, prosimo, da se pravočasno prijavijo k banketu. Na svidenje pri Mali Nedelji 1 — Odbor.
Sven Elvestad:
Roman.
Takoj mi je bilo jasno, da v hiši ni gostov, kajti razsvetljena je bila samo gospodarjeva pisarna in sosednja soba. Luč v pisarni je parkrat zginila in se nato zopet zableščala. Enkrat samo sem videl razsvetljena vsa okna, ki so bila obrnjena na dvorišče; očividno je šel človek z lučjo skozi sobe. Moral je biti pač Karsten Gjaernaes sam, ker je za ta čas njegova soba ostala temna. V velikem dvorcu je vladalo nenavadno življenje in gibanje. Napeto sem poslušal in za trenutek se mi je zdelo, kakor da bi slišal v hiši glasno in razburjeno govoriti.
V tem ko sem tako stal in ravno mislil; Sedaj moraš pa oditi, sem zapazil, da so se v velikem poslopju odprla majhna stranska vrata. Vedel sem, da vodijo v stanovanje gospodične Hilde, ki je imela tu svoje tri sobice.
Skozi vrata je stopil mož v zeleni lovski obleki, pod pazduho je nosil puško, s cevjo navzdol. Na najvišji stopnici je postal; za njim je prišla na prosto ženska — Hilda. Dala mu je roko, se mu nasmehnila In mu nekaj rekla. Nato je odšel, obrnil se še enkrat in zamahnil z roko, nakar mu je prav tako odzdravila.
S svojega mesta sem mogel ves prizor točno pre-
gledati. Lovca sem dobro poznal, bil je priljuden,
mlad fant, ki je skupaj z nami drugimi stanoval v hotelu; po poklicu je bil gozdar in se je imenoval Blinde.
Ne da bi ravno mogel povedati vzrok za svoj občutek, me je vendar vse, kar sem videl, kar najbolj dirnilo. Splazil sem se za neko debelo drevo, kajti
moglo bi se vendarle prigoditi, da bi me videl, kako Kom vohunil. Tega nn nlRnm hote! ped nobonim po-
gojem. Hilda ie odšla spet v hišo. Videlo se ie, da
ni niti skušala prikrivati, kako je spremila moža na prosto. Govorila je z njim tako glasno, da sem čul njuna glasova, četudi sem stal precej daleč v vrtu; posameznih besed pa vendar nisem mogel razumeti. Nato sem slišal, da je zaprla vrata in jih zaklenila.
Komaj deset korakov pred menoj je mož postal in si prižgal pipo. Goreča vžigalica je razsvetlila njegov obraz; nosil je rdečkastorjavo brado, njegove poteze so bile krepke in ostre. Nato je vrgel vžigalico na tla, jo pohodil in se obrnil z obrazom v smer, odkoder je pihal veter, navada iz njegovega stalnega bivanja v gozdu in na polju; očividno je hotel spoznati, kakšno bo vreme. Predno je odšel dalje, si je potisnil klobuk bolj globoko na oči, nato se je nameril po potu, ki pelje preko vresi proti hotelu. Počakal sem nekaj minut, ker nisem hotel, da bi videl, kako sem vohunil, nato pa sem odšel za njim.
Ko sem prišel v vres, je že zginil za najbližnjim močvirjem. Njegovih korakov nisem več slišal, pa tudi od dvorca sem ni prihajal noben glas. Veter se je bil polegel, vse naokrog mene je bilo tiho. Človeka obide čudovit občutek, če se nahaja sredi poletne noči sam na talci planjavi. Pokrajina se razprostira okoli njega v neskončnost, obzorje izginja in o zemlji se zdi, da prehaja naravnost v nebo; ne veš, kje začenja nebo in kje neha zemlja. Kupi prodovine, skalovje in posamezna drevesa se kažejo v varljivem so-prigšel do mesta, kjer padla vres strmo k morju, sem prišel do mesta, kjer pad vres strmo k morju, sem začutil hladen dih vode in privihal sem ovratnik. Glodal sem naravnost in zapazil morje, ki je ponoči vedno mrzlo; slišal sem, kako se je polagoma valila proti meni dolga sipina in udarila ob obalo. Sipa, ki jo je nagrmadil veter je tvorila cele valove; iz njih so štrlele v zrak ubome, od viharja razmrščene smreke, ki so tako značilne za rastlinstvo norveških pečin. Njihove krošnje so bile plosčnate in usmerjene proti celini: Dodobne so bile zlomljenim pahljačam.
Vedel sem, da kraj ni nič varen in da se ponoči skrivajo med pečinami dostikrat ciganski čolni, ostro-koničasta vozila, ki so imela umazane cunje za jadra, ki so vlačila za seboj vsakovrstne nepotrebne droge in kojih vesla so molela ob straneh v vodo. Kakor mrčes so visela ob čereh; njihovi gospodarji so redno zahajali na suho in se prikazovali vedno tam, kjer so vedeli, da stanujejo ali hodijo samotni ljudje. Nisem se bal, vendar sem se spomnil na to, da hodim po samotnem kraju. V roki sem nosil debelo palico, Id je imela za držaj slonokoščeno kroglo. Hitro sem stopal po polju in utonil v senci med drevjem.
Blizu hotela je vodila pot skozi jelov gozdiček. Tu, kjer je bilo precej temno, sem se ustavil, kajti začul sem čuden glas. Prihajal je iz velike daljave in mi samo pretrgano udarjal na uho. Zvenelo je skoro tako, kakor bi rožljalo železje, kakor bi zven-čala neznansko oddaljena veriga. Stopam dalje, grem morda še'pet minut in naenkrat zagledam v temi, samo malo metrov pred seboj, premikajoč se predmet. Spoznam takoj, da mora biti človek, stisnem trdnejše palico in napravim velik ovinek... Tam stoji človek, čokat mož s širokokrajr.im klobukom na glavi. Vem, da mi je treba samo malo pospešiti korak, in mož bi takoj zaostal, toda ustavim se v trenutku. Ko tako stojim, se nameri mož počasi proti meni. Sedaj ga tudi spoznam. Zdim se sam sebi smešen, jezim se, ker sem se mislil izogniti in brezbrižno denem palico pod pazduho. Obenem pa ne morem zatreti v sebi čuvstva veselja, da možak ni kak neznanec. Domačin je iz kraja, kjer sem se naselil, samo na njegovo ime se v tem trenutku ne morem spomniti. Miroljuben ribič je, s katerim sva se že prej dostikrat srečala in pozdravila. Rečem mu:
»Tako pozno še na nogah?< Toda namesto odgovora na moje dlihovite besede prisluškuje m oz napeto proti nebu in me vpraša: »Ali slišite 2c

I g K 5"«
< 5
o <
1
EfiSEil!
0	L o -- °
^ c s
• re S-	H	o
!*	*	o.
!,	o	"
E. P*	B
D —	o
S"	™
P o	»	{_
S
O
oo
___*
« S šT .g: o ' *
z
S"" ' S
j-- BJ ^
Fr S S S
^ 10 <* J-!
& u 2 s- 0
>1 K> _ O O
< ?m3 S
S g rs ° s?? 5g
S7?=05
P o »? a
° a j
B&j (0 n « jj
s S
g. e* r. 2. D S-
1
5. J2.
p a
B'S
D B"
I
3> rev 0>
B
?a 2 K —
o t P fi jj EL N M S P < ?
=111=111
Spori
TEKMA ZA POKAL NJ. VEL. KRALJA.
I. kolo t nedeljo 1. VIII. 1926.
Tekme za državno prvenstvo so dovršene. S prihodnjim mesecem se prično tekme za krasen in dragocen pokal, ki ga je daroval Nj. Vel. kralj Aleksander in za katerega tekmujejo reprezentance vseh podsavezov naše države.
V prvem kolu se sestaneta v Ljubljani reprezentanci Slovenije in Slavonije, dva enakopravna nasprotnika. Te tekmi bo najbrž prisostvoval tudi • sam kralj.
Tekma se odigra na igrišču Ilirije ob 18. Predprodaja vstopnic od petka dalje: navadna stojišča trafika Sever, Šelenburgova ulica, lože in tri-bunski sedeži tvrdka Goreč.
AVTOMOBILSKA DIRKA SLOV. BISTRICA-MARIBOR.
Dne 15. avgusta t. 1. priredi avtomobilski klub kraljevine SHS sekcija Maribor pod protektoratom velikega župana mariborske oblasti g. O. Pirk-mayerja in vojaškega komandanta polkovnika Špa-giča na cesti Slov. Bistrica—Maribor hitrostno dirko za avtomobile in motorna kolesa. Start pri km 114.50 (pri trgovini Wut), cilj pri kra 134.20 (Tezno, vodovod). Ta hitrostna dirka je kot prva prireditev te vrste v naših krogih jako zanimiv dogodek In računamo s precej veliko udeležbo. Udeležijo Be avtomobili in motorna kolesa vseh kategorij, (to so lahki, srednji in težki stroji). Računa se z razvojem hitrosti do 130 km na uro. Najzanimivejša mesta so na vsak način start, ostri ovinki ^ri Poljskavi in Hočah in cilj. Deset vojaških telefonskih stanic, 2 sanitetna avtomobila, 200 vojakov B policijo in žandarmerijo opravljajo rešilno, oz. varnostno službo, razen tega postavimo 10 motornih vozacev, ki prevzemajo posebno varnostno službo. Oblasti, kakor tudi občinstvo vljudno prosimo, da se v vsakem oziru ravnajo po določbah naše sekcije, da se dirka ne ovira. Ker so na vnanji strani ovinkov najhujša mesta, jih pustimo zapreti in se občinstvo v lastnem interesu vljudno prosi, da se ravna po tej naredbi. Pri trainingu dne 15. avgusta od 14 do 19 popoldne, kakor tudi prihodnji dan je cesta Slov. Bistrica — Maribor za vsak promet zaprta.
ŠPORT V A3IERIKI.
Skrb za športnike je v Ameriki naravnost presenetljiva. S pomočjo vsjh obstoječih naprav '! je gojitev športa res zabava. Ne samo veliki atletski klubi, tudi majhni klubi imajo lepa poslopja prostornimi telovadnicami za gimnastiko in telo-.. ' Iculturo. V vsakem takem poslopju so najrazlirVer ■ kopeli, in zmeraj tudi velika plavalnica. ' r>v«od dobiš maserje in športne zdravnike, pov- lahko . prenočiš, v izredno udobno opremli' ,> Športniki, ki trenirajo za zastopstvo ■■" '•• si nujejo v prav tako opremljenih hiš' m , ih ; mest. Hrana jim je strogo predp; • d: • - nro
rejšl, pojijo najrazličnejše športne disciplin©. Rocke-leller starejši ima sedaj 86 let, pa igra vsak dan golf. Tudi ženske se oprijemajo športa zmeraj bolj; spomnimo se na plavalke čez Kanal. Šport ne pozna stanovskih razlik, ne razlik v narodnosti in veri. Prvi narodni šport je baeeball, nato rugby. Kako je z boksanjem, to je našim bravcem že aobro znano, najbolj popularna oseba v Ameriki je Demp-sey. Gojijo plavanje, lahko atletiko, rokoborbo, hockey, sabljanje, golf (to zlasti premožnejši sloji), jahanje (zlasti dame) itd. itd. Športni uspehi veljajo v Zedinjenih državah več kot politični.
STORTNA UČITELJICA, NOV ŽENSKI POKLIC.
Nikoli še niso bile telesne vaje mladini tako priljubljene kot so sedaj. Vse vre; novi nazori zmagujejo, stari predsodki izginjajo. Nihče več ne more mimo športa; marsikdo bi novo moč rad zanikal, ker se ne more vživeti v novi čas, a mu nič ne pomaga. Vzgoja telesa je predmet vsakdanjih pogovorov, športni dogodki imajo značaj dogodkov za ves svet. To splošno gibanje se ni omejilo na moške, prešlo je na ženske. Bolj ko se uveljavlja ženska v poklicnem delu, bolj raste spoznanje, kako potrebna ji je res temeljita vzgoja telesa.
Najprvo so se ženske oprijele telovadbe, nato so prešle k veslanju, plavanju, potovanju, smučanju, v zadnjem času prav zelo tudi k lahki atletiki. Vedno več športnih panog se ženski odpira, razmah postaja velikanski. Kmalu ho to, kar je danes samo moda, samoobsebi umevno, da mora vsaka ženska gojiti šport; gojitev športa bo postala zahteva splošne ljudske vzgoje.
Na Nemškem je državni odbor za telesne vaje ! izdelal zakonski načrt, ki zahteva športno obveznost za oba spola. Precejšnje je število žensk, ki se udeležujejo tečajev nemške visoke šole za telesne vajo in ki se pripravljajo tam za telovadne in sport-; ne učiieljice. Leta 1924. je bila med poslušavci teii ! tečajev že polovica žensk, in njih število raste od | dne do dne. Ne bo še kmalu prišlo, a vidna so znamenja, da se bo odprlo tukaj ženskemu delovanju široko polje. Gre za to, da se vzgoji vrsta športnih učitcljic, ki bo mogla s temeljito izobrazbo, teore-tično in praktično, v telesni vzgoji ženske ustvarjali in pospeševati vse, kar je novega in dobrega.
Kakor bo raslo število onih žensk, ki -vzaved-, no« gojil telesne vaje, tako se bo zmeraj bolj manjša1 mo':i vpliv pri ženski telesni vzgoji in jo I bodo ikr- ženske same svojim posebnim ana-torr .11.1. .- fiSnim in psiholosričnim pogojem. ? i" tc.,'-m : ka sama;? notranjem bistvu dobro j ; r . voh-,	Koristilo in bo dvignilo možnost iz-
i..'i.nja " ue duše, žensko kulturo.
' u .otri je praklična in idealna naloga na. ■•trn... r.ga poklica športne učiteljice.
AVTOMOBILNI PROMET.
Vremensko poročilo
MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 28. julija 1926.
Višina barometra 308*8 n
Opazovanja		Baro-	Toplota » C1	Kol. vlaga ' So	Veter ln brelna	Oblad nost	Vrsta padavin		V Ljub-
		meter							ljani je
kra)	čas					0-10	ob opuovanjD	» nn da 7*>	
	7	760-1	13-0	86	SW 0-5	5		nevihte 31-3	S h S ® i. h ca
Lfnbljana (dvorec)	8 14	760-0 760-4	15-3 16-0	74 63	SW 0-5 SE 3	8 10	škrop		
	21	762-1	12-8	85	S 2	10	dež		
Maribor		760*1	14-0	80	NW 10	5		27-0	
Zagreb		760-3	15-0	91	SW 3	8		nevihte 25"0	E
Belgrad	8	756-9	20-0	96	mirno	10	megla		o >o 1° o —
Sarajevo		7563	24-0	78	S 3	8	megla		
SkopIJe		758-3	25-0	54	mirno	0			
Dubrovnik		757-7	24-0	78	SSE 3	7			a!2?
Praga	7	762-4	11-0	—	NW 3	10		3-0	
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Pregled vremena od 19. julija do 26.1
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
1926
računjene.po kalorijah in nat?	en« al-
kohol in nikotin sta seveda č! u p- - Da pa ameriški način prelira zmag, smo zapisali v za dr -S p — V športnih hišah je doma '	i, tr< ■
nerji so visoko spoštovane ost.	<:»
izborni atleti v javnosti, izredno ; nj uo.jcni m da jih povsod slavijo. Šport jc v Ameriki narodno premoženje.
Najimenitnejši možje v državi, tudi že sta-
Ob začetku splošne stavke je imela Anglija 640.000 osebnih avtomobilov, ki so prevozili lahko 2,500.000 popotnikov, 600.000 -nih koles s ka-s pacitoto 700.000	;]>(-< . 80.000 tovornih
avtomobil«-; * i. \sjno mosin 460.000 ton, da-' V /inuit '■ ' .' . t«»v' avtomobilov in i iii:v, , v • ,,t .	i .{drugi milijon
vi . :I Z::	.oiiom štirih ur prepeljala
.'.»':ito 1' milijonov popotnikov 20 km daleč s hi- ____.. . .... .
.^otjo 20 km na uro. Ko je izbrulmtl štrajk, je ! stel novi nizki tlak, ki se pojavlja zaenkrat z moč-vlada s pomočjo avtomobilne zveze organizirala i nejšimi strujami v Angliji. Toplota raste v ob-. pomožno s nžbo. Ta zveza je največja na svetu jn i močju visokega tlaka.
i šteje 275.000 članov. Pomožna služba ves čas štrajka | 25. Globoki niz. tlak s središčem nad Nem-
19.	Težišče visokega tlaka je prešlo deloma na Balkan, deloma na Pi rene je. Lopo vreme traja tudi pri nas. Islandski niz. tlak (Reykavik) goni močne vetrove v La Manchu in donaša padavine tik do švicarske. Toplota se pri nas še dviga.
20.	Visoki tlak z lepim vremenom se še v S Evropi sicer vzdržuje, vendar se nekaterim krajinam naglo odmika. ^ Maribor 10. julija 7641; 20. julija 757-). Za petami mu je islandski niz. tlak, kateri v La Manchu tudi danes ne miruje. Dežuje že tudi v srednji Evropi osobito na Bavarskem. (Zurich 35, Ljubljana 18 mm.) Temperatura v W pada, v E raste.
21.	Niz. tlak, s središčem na Baltiku (Me-mel 748). se kreta v E, izzivajoč močne struje v Nemčiji in La Manche, obilne padavine pa na Madžarskem (Budimpešta 32). Od Atlantika prodira visoki tlak v obliki klina. Prispel je že do Panonskega bazena (Borgo 767). Ve'ro je v kraj-nem S in SE, deloma tudi v Sloveniji. Toplota je padla močno v sr. Evropi.
22.	Središče niz. tlaka na Baltiku se še poglablja (Memel 746), zaradi tega je v N Nemčiji precej burno in deževno. Vis. tlak narašča oso-bitov okrožju Biskajskega zaliva (768) ter izziva močne vetrove ob S obali Francije. Lepo vreme vlada nad Jadranom, drugod je oblačno (pri nas nevihte). Temperatura pri nas v splošnem nespremenjena.
23.	Visoki tlak prispel do Karpat in južno do Skoplja — (768), izzivajoč precejšnje vetrove v La Manchu in v Primorju. Deževalo je na Balkanu, vedro je v Franciji in Italiji- Toplota je pri nas padla, v W porastla.
24.	Visoki tlak doseže danes pri nas svoj višek in se pomiče v E. Vedro je večinoma v Italiji, sr. Evropi in na Balkanu. V NW je vzra-
nega S vso Evropo ,vpliva v Britaniji z močnimi vetrovi in donaša nekaterim NW krajinam padavine. Vedro je samo na Apeninu in delom i na Balkanu. Toplota je padla v SHS in v Franciji.
26. Niz. tlak (743) se giblje v NE, povzročava jake velrove in padavine ob obali Nemškega morja te- na kopnem tik do Dresdena. Pomalem je padalo tudi v ostali Evropi razen S Italije in Črnega morja, kjer je vreme lepo. Pri nas, v W in SW Evropi toplota raste.
Pregled toplote v gorenji dobi:
brezhibno posluje.
škim morjem (Memel 743) pokriva razen kraj-
Spitsbergi	. 4	—	—	—	17	12	11	14
Leningrad .	. 16	—	16	17	17	18	18	18
		—	20	—	16	16	17	19
Stockliolin .	. 20	U	19	14	15	13	_	7
Varava . .	. —	22	18	16	15	20	21	18
Buda pest . .	. 18	25	19	20	17	20	19	—
Mttnclien . .	. 18	14	18	15	—	18	_	16
Berlin . . .	. 20	21	18	18	16	17	—	18
Seydisfjord .	. 8	12	—	9	7	8	10	—
London . . .	. 17	16	15	17	15	14	13	—
	, 20	17	15	14	17	15	16	18
		21	—	16	18	21	20	—
Madrid . . .	. 19	20	—	22	22	20	21	23
		23	—	24	23	24	23	27
	—	—	23	29	—	26	—	24
Messina . .	. 27	26	27	26	23	26	25	27
Sofija . •. .	. 21	16	16	27	13	18	13	24
Atene . . .	. —	—	—	_	_	_		_
		—	_	20	_	—-	_	rs
Aleksandri«								
Zrebanje loterije Društvenega doma v Trbovljah se biiža. --Kupujte srečke I
■KSSI3
Vsako drobna vrstica Din 1'50 ali vsoka beseda 50 par. Naj. manjši C Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Išče se prvovrstni
ZOBOTEHNIK
povsem samostojna moč. Nastop službe 1. sept. t. I. Naslov pove uprava lista pod številko 5071.
PRODAJALEC
mešane stroke, vešč slov. in nemškega jezika, se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na upravo pod št. 5107.
UČENKO
poštenih staršev sprejme
»VOIKA«, Ljubljana, Krekov trg 10.
LESNI strokovnjak
za veleposestvo, se išče za takojšnji nastop. Prednost imajo neože-njeni z večletno prakso v lesni stroki in v žag nem obratu. Ponudbe z navedbo plače so nasloviti na: Lesna industrija v Oplotnici, Slovenija.
Separir. sobo
Iščem. Nastopim s sept. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Soba« 5106.
DIVJE ČEŠNJE,
cele ali koščice, kupimo. »FRUCTUS«, Ljubljana Krekov trg št. 10.
Star voz
Ha peresa, ki bi se dal prirediti za prevoz pohištva, kupim. - ERMAN & ARHAR, Šent Vid nad Ljubljano.	5105
Sv. Petra cesta št. 18
v novem lokala
PRODA s
HIŠA, Maribor, dvodružln. ska, veranda, vrt, njiva, 100.000 Din. - Stanovanje takoj!
HIŠA., Dev. Mar. v Polju,
vrt, 60.000 Din. VILA pri tobačni tovarni, tri stanovanja, petsobno prosto, vrt, suho, kom fort, 250.000 Din. HIŠA, Krakovo, štiri sobe, vrt, dovoz, 100.000 Din. Stanovanje takoj. HIŠA, Krakovo, vrt, 50.000
dinarjev. GOSTILNIŠKO POSESTVO, mesto Štajerske, pri kolodvoru, enonadslropno, restavracija, 9 sob, gospodarsko poslopje. Zraven hiše 2 orala ujiv, lahko tudi ve6. 275.000 D.
DRVA- (JEBIN
Wollov» ulica 1/11. - Telefon 56
'* T. RABIČ *}
o, Ljubljana ^v^orskn^
Lovci!
Vojvodinske KUMARE
sc dobijo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu n«
drobno po 3 Din kilogram. Da debelo znaten popusti Za zamudite izvanredno ugodne prilike! 5097
Prodani ve« lovskih psov
(brakov) in dva Suvajo, huda psa. • Anton IVANC Ptujska gora.	5062
OTROŠKI VOZIČEK
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5095
Stavbno podjetje
ACCETT0 S drugovi
dražba z o. z
Maribot, Frnn6iSkan.nl.
Nakupovalca lesa
in lesnoga manipnlanta rabim. Prednost imajo, kateri so že služIli v tem svoj-stvu in so vešči nakupa po gozdovih. - Ponudbe z navedbo plače na Fran Ravnikar - Ljubljana, Linhartova ulica 25.	5085
»TIMES«
amer. računski stro], popolnoma dobro ohranjen, se proda za 12.000 Din (nov 375 dolarjev). Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Times« štev. 5058.
=iO!siii=iii=iii£iii=iii=:iii=iiisiii=lll=iii=:His
adar milno raDlte
poslovno knjigo,
naCriano m vezano po Vaši osemu želji
bodete najbolje postrežem v Knjigoveznici K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul.6/II.
S18=19S = BlI=I8S=81l=lf I=9II=8IB=BKI=1I9 = 11I=«11=11I
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri L Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv, Petra cesta 30.	4845
Vlsokopritl. hišaj ALBUM
ugodnimi pogoji naprodaj. moder, pohištva
- Naslov v upravi St. 5091.	"
Prodajo se drva
(izmeček) na »Intendant-skem slagalištu' v \odma-tn vsak dan od 14 do 16.
razpošiljata vsakemu pro-j ti predplačilu 20 Din
ERMAN & ARHAR
mizarstvo, Št Vid n. L J.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Italijansko-slovenski slovar
Nad 40.000 besed z begato frazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Dr. Josip Valjavec. Cena vez. Din 70'—
Slovensko - Italijanski slovar
Dr. Josip Valjavec. Cena vez. Din 65 —
Celo življenje traja, — v par letih se izplača
WECK-ova
priprava za vkuhavanje. - Tovarn, zaloga: FRUC-TUS, Ljubljana, Krekov trg 10. - Tudi na obrokel
Sedmi natis velike izdaje
Priredila S. M. Fellcita KallnSelc
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanib slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Znižane cene in največje skladišče dvo-koles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsa kovrstnih nadome-( stnih delov, pneu-malike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. »TRIBUNA" - F. B. It., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljaaa. Karlovska 4
Iz vseh delov evropskih dežel, Iz vseh delov sveta
pride blago tn pridejo kupci na
11. dunajski mednarodni semeni
3.—12. septembra 1926.
SCje ste pa m T
Posebne prireditve:
Mednarodna razstava motornih koles — Sejem za premog — Tehniške novosti in iznajdbe — Razstava pohištva s posebnim oddelkom — Oprave za mala stanovanja.
Radlo-semenl
(Sejm ska palaia. 3.—19. sept. 1926.)
Nikakega potnega vizuma. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Znižane vozno cono na avstrijskih in Inozemskih železnicah in na Donavi. Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice za cen0 Din 40'- pri
Wlener Messe A. G. Wien VII.
kakor tudi pri častnih zastop. v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4. Zveza za tujski promet, Aleksandrova cesta 8. Josip Zidar, Dunajska cesta 31.
M Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Ktrol Cefi,
Izdajatelj: dr. Fr. Knlovec.
NABAVA DRV.
Pri Komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani se bo vršila 27. avgusta t. 1. ob 11 dopoldne javna ustmena licitacija za nabavo 300 m3 drv, potrebnih za Ljubljano.
Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami pri navedeni komandi.
Kovcije je položiti 5% od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%).
E. Br. 8774. Iz pisarne komande 8. žandarmerijskega polka ▼ Ljubljani, 22. julija 1926.
Urednik: Franc Xcrie(lav,