Sfsv. 139 letnik Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsor^ij lista Etiir. s i. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 3'—. pol leta L 18 - in celo leto L 36 -. - Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računaj? v Širokosti ene kolone (72 mm). — Oghsi trgovcev in obrtnikov mm po U0 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po stot , oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina Ii reklamacije se pošilj.ijj izključio upravi Edinosti. Uprava In inseratni oddelek se naiiajata v Trstu, ui. sv. Frančiška As 231 itirouna Konferenco, i Mrtva točka v reševanju Jadranskem problema. ■LONDON, 20. .Times« P«e, da je jadransko vprašan e prišlo ponovno do mrtve točke, ali vsaj do ^oti 'ki jej revoluciji, ki je strmc-glavila caristični režim. Zahtevate končno priobčitev poročila komisije za odgovornost. Kct odgovor Irr.amo časi Vam javiti, da zavezne in pridružene vlasti smatrajo poročila komisij, ki jih je ustanovila pariška korafejenca, za listine notranjih zadev, ki vam se ne morejo priobčiti. Izvolite sprejeti, g. predsednik. zagotovilo mojega visokega spoštovanja. Podpisan: Clemenceau. Eden sena to. jev prod nevetms besedila pogodbe o Zvezi narodoiv. WASHIiNGTON. 20. Senator i-odge Je, razpravljajoč o novem besedilu pogodbe za Zvezo narodov, izjavil, da je ta nespre}emJjiv in da ga se-niat ne odobri. Označa novo po-gedbo kot slabše in bolj nevarno za svetovni mir in za pravico in interese Amerike, nego je bila prejšnja. Oriando odpotuie na meja. k fer se sastane z italijanskimi nrhrstffL PARIZ, 20. Nocoj ob 8'25 je Orlando odpotoval iz Pariza. Povrne se v petek zjutraj. Odšel je n: neko italijansko postajo ob mejk kjer se sestane z nek2;cr:mi kabinetnimi tovariši, da razpravlja žnjimi o razn-h nu nh zadeveh notranje in mednarodne politike. Določil se je ta sestanek, da se izegne daljši odsotnosti Orlanda iz Pariza in ministrov iz Rima. Usoda Turčija. PARIZ. 19. Svet četvorice je proučil bodočo u^odo turške države, m pa storil Še nikakega de finitivnega sklepat Obstoji domneva. da bc Turčija nadafce obstajala kot država politične soi ver ena. Turško vprašanje. PARIZ. 20. Včeraj je bil Orlando nerazpoložen. pa ga je zastopal Sonnlno. Glavno vprašanje, o katerem so vtčeraj razpravljali je bilo turško vprašanje. Zavezniki so tekom vojne imeli razne namene s Turčijo. Prvo usodo so ji določili v dogovorih leta 1915 in 1916. Po teh dogovorih b: se Turčiji odvzeli vsi neturški narodi. Sirija. Mezopotamija in Arabijama- bi se podvrgla angleške-rrai, francoskemu in ameriškemu protektoratu. Pozneje se je določila Smirna in Adallja Italiji. VsTed razipada- Rusije je Anglija zastopala mnenje, da se tozadevni francoski ali italijanski dogovori imajo smatrati za nepodpisane. Ustanovitev nove arabske države, -pripoznane na konferenci, je še poslabšala siiuacijo, ker je Francija zahtevala odškodnino za dele Sirije, ki so hoteli pripadati novi državi. V zadnjih dneh so poizkušali da ibi rešili to vprašanje na drug način, t. ji da se razdeli otomansko ozemlje v razne zaisčitne odseke; vsak takšen cdsek bi se poveril kakšni evropski vlasti ali pa Združenim državam. Po ti razdelitvi bi Amerika dobila nadzorstvo nad Carigradom in Armenio, Grčija Smirno, kot absolutno last, a ostali del aidinske$a vilajeta kot mandat Sultan se bi moral preseliti v Azijo, kjer mu ostane še 5 vi laje to v. Konija in Adallja bi se podvrgle italijanskemu mandatu, a Francija je zahtevala mandat za tri severne vilajete: Bruso, Kostamuni in Angoro. Toda pred tremi dnevi je prišla na konferenco nova oseba: Maharaiat Bikanir, zastopnik 70 milijonov indijskih muslimanov. Prišel je kot Rojstvo; bližnje okoljščine. Liber generationis. Rodil se je naš junak v onem delu na§e slovenske domovine, kjer 6e izliva bistra Mura v naročje sestre Drave. Ti kraji so nam rodili Miklošiča in Stanka Vraza, da ne omenjam drugih neznatnejših korifeja. Neki stari pisec pripoveduje, da je naš junak velikokrat stal na vrhuncu Jeruzalema, najvišjega hriba ljutomerskih goric in da je s polno dušo srkal to prirodno krasoto: Kamor sega pogled proti severu, izhodu in zapadu: hrib se vrsti za hribom, grič za gričem, opleten z najžlahtncjšo rastlino naše zemlje, z vinsko trto. Po dolinah se vijugajo med zelenimi travniki bistri potoki: starikave vrbe se zrcalijo v vodi; ali pa tudi dolge vrste jagnjedov; nekoliko višje rasto temni gozdovi, ali pa plodonosni sadovnjaki, med katerimi se skrivajo vi-ničarske bajte. Proti jugu pa se polagoma vznižujejo hribi in griči, dokler se pri Dravi ne porazgubljajo v nedogledno ogrsko ravan. Proti jugoizhodu omejuje velebna Ivančica to prekrasno ace-senjo. načelnik misije teh muslimanov da brani sultana, predstavnika islamske vere, na čijo glavo kličejo vsi indijski muslimani božji blagoslov in svoje molitve. Ce se ta religijozna oseba postavi preočitno pod obskrbo. bi to preveč razlalilo religiozni čut muslimanskih narodov. Misija Je posebno izticala Carigrad. V svoji orientatni priprostosti le vprašala. kako se vendar mere odvzeti Turkom Carigrad. ko se vendar pušCa Nemcem Berolin in Avstrijcem Dunaj. Ta izva&nia indijskih muslimanov so napravila globok vtfsk sa zbor četvorice, ki je sklenil, da reši vprašanja vilajetske države, kjer so Turki v večini, preden se določijo meje dežela, ki bodo ločene od otomanske drža«ve, t i. Armenije, Mezopotamije lu Sirija Trdi se, da se je opustil načrt, po katerem bf se vilajeti razdelili v razne odseke, ki bi se podvrgli raznim oblastim. Zbor četvorice je bare spoznal, da bi v tem slučaju bila: zahteva otomanske enotnosti prazna in da bi bila enotnost dežele, podvržene efektivni francoski, grški, italijanski in ameriški oblasti, v resnici le nominalna. Trdi se tudi, da je zbor Četvorice prišel do zaključka, da poveri mandat nad muslimanskimi vilajeti samo eni vlasti, toda ni se še sklenilo, katera vlast naj hi bila, ki bi dobila tako važnost, ker bi zavzemala tudi Carigrad. Toda ta zadnja vest je morda še prezgodnja. IZ FRANCIJE. Stavka 10.000 rudarjev v Lorteni. PARIZ. 10. Rudarji v Klein-^Rosselnovih rudo-kepih stavkajo od 3. aprila dalje. Vzrok stavke je ta, da s*o dobivali pod nemško ' vlado mezde v markah, ki so pred vojno veljale 1 frank in 25 stotink, a sedaj dobivajo mezde v frankih ter zgubljajo na vsakem franku 25 stotink v razmerju s .staro -plačo. Brata Wen4eU lastnika rudoko-pov. (eden bivši francoski, a drngr bivši velik nerrJšk-patrijot) sta delavcem dovolila 10% zvišanje. Nato so delavci zahtevali zvišaaje mezde, in sicer: 18 frankov na dan za rudarja ki so d-oslej dobiva! samo 13 frankov, 16 frankov in pol za pomočnike prve vrste, 16 za pomočaike druge vrste, 15 in ;>ol za pomočnike tretje vrste ia 15 za pomočn ke .četrte vrste. Boj je zelo trd. — Vojaške oblast so baje dale na razpolago vojaštvo, ki nakladale prerr.og in zažigajo pcčL Stavkajoči vztrajajo s čudovito energijo. Francoski glasovi o Hr»HJansk|Dsh*ncoskeni prijateljstvu. PARIZ, 20. Doormergue in Viviani, bivša ministrska predsednika, se pridružujeta mnenju Poncarec In bivših francoskih ministrov ter pošiljata listu francosko-Italijanske zadruge »France-Italie«, tek izjave: Doumergue piše: Navzlic gotovim krivim pojavom in gotovim zlobnim podtikanjem listov, mislim, da lahko trdim, da ste Francija in nje vlada polni iskrene želje, da se konča napetost, ki ladkriljuie s težkim oblakom presrčne italijansko-franccske odnošaje. Prepričan sem, da pride dc rešitve, ki bo kolikor mogoče blizu italijanskim željam, ter da iščejo Ijtuidje, ki vodijo našo politike Jobro formulo, ki ji bodo pomagali do zmage. Cas bo veliko popravit Duhovi se m-orajo pomiriti. Med proučevanjem in določevanjem mirovne po-^oc/be, k< predstavlja koliko nerešenih problemov, *ie bodo mankale priložnosti, ki bodo nudile sredstva za spravo, kateri Italijani pomagajo s svojinv spravljivimi nameni in s svojim sprejemom revizije londonskega pakta. Veliko snovi za sporazum bodo nudile diskusije o grških, jugoslovanskih itd. zahtevah ter proučevanje gospodarskih problemov v mirovni pogodbi z Avstro-Ogrsko, Bolgarsko in Turčijo. Ce pa še ostane kakšen dvom, ga bc Francija morata rešiti v prilog Italiji, na katero :o vežejo n;-e sedanji in bodoči interesi. — Vivian piše: Bližamo se dnem, ko bodo italijanske zahteve častno rešene, ter zaupamo zbranim delegatom. da v kratkem dovedejo do te rešitve. Italija r Francijo ne trguje s svojimi slitovi, padlim.: za najplemenitejšo neumrlji.vost.ras. ko iznaša pred s\ et zahteve, posvečene z enoglasno voljo svo'ega naroda. Italija brani tradicijo svoje zgodovine. Nemogoče je. da bi toliko dobre volje ne mogla spremeniti sanje v dejstva. Francija strastno l)ubi narod, s katerim jo vežejo človeški čuti. IZ ANGLIJE. Boj med Angleži in AiganistancL LONDON, 20. Po vesteh iz Chamana so orišli trije afganistanski regimenti k bagdadski trdnjavi, kamor so tudi dospele velike množine orožja in municije. Iz Parachinerja so za-oazili prisotnost dveh regimentov na Peiwar-Kotalu, ki so prišli v noči od 13. na 14. Afgani-stanci so zasedli pozicije na gorskih grebenih onstran angleške meje, v zgornji Kuramski dolini. Javljen je prihod 3 regimentov z dvema topovoma v Alik. V Naziristanu je položaj normalen ter vlada mir med vsemi obmejnimi plemeni. V kraju Khyberja se zbirajo čete za pohod. Iz Khyberja javljajo, da so bile po nekih krajih prerezane brzojavne žice in da je prišlo tupatam do streljanja. V Kheastu je ukrenjeno, da se pride ▼ okom afganistanskemu gibanju« v okraju Piewar-Kotalu so čete ojačene. Spodnja Jbornioa. ■LONDON. 19. V svojem odgovoru na neko vprašanje je rekel sir Aucklaad Geddes, da bo treba notranjo porabo premoga zmanjšati In skrčiti iz- Ti kraji so torej bogati na dobrem vinu: in vino veritasf Da, resnicoljuben je bil naš Kse-nil; mnogokrat v lastno Ikodo; vendar tu tiči neki kavelj. Ksenil je namreč dobil le malo-kedaj priložnost, da bi se seznanil z Vinkom Lozi čem; bil je namreč, kakor bomo to koj slišali, ubožnih stariSev sin. Torej je jako teško odločiti« ali je tiste boro vino, ki ga je Ksenil vžil, vplivalo tako zelo na njegov, duševni razvoj, ali pa i« bila resnicoljubnost prirojena lastnost. Ne daleč od mesta Ormoža stoji proti severu neka zgradba, zbita iz blata, lesenih brun in pokrita s preperelo slamo: po naših nazorih komaj bajta. Ker si ne smemo dooioevatt, da se je cenjenim čitateljem želja vzbudila da bi se seznanili z notranjščino te laii-bajtef si tudi ne u-sojamo nadlegovati jih s kakim opisovanjem; samo to dostavljamo, da si jo naj predstavljajo na vso moć uborno, neukusno, toda snažno. Odkrijte se: Ksenilovm rojstna hiša« njemu nad vse mila in draga* (Dalje.) voz. Pridodal je, da ne more dati točnih Informacij v tem pogle-u poprej, dokler ne bo vedel, kako fco skrčenje delavnega časa vplivalo na delo v rudnikih. Produkcija se je že začela manjšati, čeprav se delavni čas še ni izpremenil. Odgovarjajoč na neko vprašanje je izjavil Bonar La\v. da je sklenjeno, da se pogoji mirovne pogodbe ne objavijo. kakor so bili priobčeni nemškim delegatom. V tem pogledu soglašajo vsi zavezniki. IZ AMERIKE. Kongres. Repu b ličani v večini. WASHINGTON. 19. Izredno zasedanje kongresa Je bilo otvorjeno opoldne. Republičani imajo večino v obeh zbornicah. V zbornici reprezentantov so izvolili za predsedtfk-a CrSctta i 2&1 proti 172 glasovom. IZ NEMČIJE. Poletno zasedanje narodne skupščine. BA5BL, 20. Iz Berolina poročajo, da bo narodna skupščina nemška imela prihodnjo plenarno sejo še le potem, ko bodo poznane odločitve slede mirovne pogodbe. Prihodnje poletno zasedanje da bo trajalo do II. avgusta. Posredovanje papeža za ublaženje mirovnih pogojev. BASEL, 20. Iz Vratislave javljajo: »Volks-zeitung« piše, da je vratislavski nadškof, ki ]e bil poslal papežu prošnjo za dosego ublaženja mirovnih pogojev, dobil od apostolskega nuncija v Mo-nakovem-u oficijelen odgovor, ki pravi, da papež že deluje v tem smislu. Renski palatinat hoče ostati združen z Nemčijo. BASEL, 20. lz Frankobroda javljajo: »Frankfurter ZeitujTgst piše, da so nekateri interesiranci hoteli minole nedelje proglasiti palatinat kot neodvisno republiko. Poizkus se ni posrečil. Kakor poroča »Vorwarts«, je predsednik vlade odklonil zahtevo interesirancev ter je sklical čls-ne narodne skupščine, deželnega zbora baivarskega iti sveta palatinske države, kakor tudi glavarje vseh političnih strank ter zastopnike sindikalnih in gospo-darskiih organizacij. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi en francoski častnik kontrole, je bil po doltgi razpravi sprejet predlog, ki izjavlja, da renski palatinat pripada neločljivo k Nemčiji. Vzhodna Pruslia odklanja mirovne pogoje. BASBL, 20. Iz Konigsbcrga javljajo, da se je v ponedeljek vršil važen razsovor med ministrskim predsednikom Hirschem, ministroma Preussom in Heinejem, členi deželnega sveta vzhodne Prusrje !n prvim predsednikom Batockijem o javnem mne-n'u, ki vlada po vsej pokrajini glede mirovnih •pogojev. Pokazalo se je, da večina delavskih ra>z redov vzhodne Prusije podpira »ne« vlade naj-odločnejie. Poslanica Cičerina nemškemu proletarijatu. CURIH, 19. Cičerin je odposlal nemškemu delavskemu ljudstvu nastopno brzojavko: »V tem težkem trenutku, ko nemški delavski razredi pod udarci imperijalizma-zmagovaka prestajajo strašno preizkušnjo, jim pošiljajo revohicijouarnl de-avci in kmetje Rusije pozdrav in rzraz sočutja in solidarnosti, lmperijalizem entente je vrgel nasprotnika ob tla s 'hitrim triumčom, ki bo brez dvoma le kratke trajnosti.« Brzojavka našteva na to glavne mirovne pogoje, ki da značijo nezaslišan rop. nezaslišano suženstvo, nasilje, zločin, ter žago tov tja sin.patije delavskih razredov Rusije ra-;'i težkega trpljenja delavcev in km-etov v Ncročii.'-Cičerin zaključuje: V nepremagljivi in silni svetovni revoluciji delavskih razredov, v mednarodn: solidarnosti med delavci vseh dežel, v mednarodnem revolucionarnem edinstvu je že vsebovana kal osvoboditve Nemčije. Obsedno stanje v Elsenacku. CURIH, 2a lz Berolina poročajo: Pristaši vlade so vstopili v Eisenack. Proglašeno je obsedne stanje. Ženski mednarodni kongres proti vsaki voJnL CURIH. 19. Današnja seja mednarodnega kon-igresa žensk jc imela izrazito protivojen značaj. Predno je začela razprava, je nemška delegatinja sporočila pozdrav ter poklonila cvetja francoski delegatinji, dospeli danes. Ta se je zahvalila ob splošnem odobravanju. Na predlog američanske celegatinje so se dvignile vse in prisegle, da bodo v bodoče preprečale vo;.no. Kongres je soglasne sprejel pred-log, ki poživlja ženske vsefh dežel, naj v bodeče organizirajo generalne štrajke v pre-prečenje vojen. Istotako soglasno jc bila sprejeta resolucija, ki poživlja prihodnji mednarodni socialistični kongres, naj sklene generalni štrajk, -zavrnitev kreditov in odreko službe v slučaju vojne. Kongres je soglasno odobril resolucijo, poziva-\očo vi-asti entente. naj napravi konec vsaki sovražni akciji proti Rusiji in Ogrski. IZ RUSIJE. Podrobnosti o pomorskih hojfh med Angleži in boljševiki. LONDON, 19. Admiralat objavlja, da so angleške ladje pod poveljstvom admirala Govoule, ki operirajo skupno z estonsko vojsko, dne 18. L m. v zalivu Finlandije srečale bolj-ševiško brodovje. sestavljeno iz torpedolovcev in malih oboroženih hadii. ki jim je sledila ena križarka. Boljševičke lad'e so bile zasledovane, dokler niso prišle pod zaščito svojih min in baterij na kopnem. Poročajo. da so bite nekatere boljševiške ladje zadete. Angleške sile niso imele nikake izgube. Sovjetska vlada v vojni s Poljsko. BASEL, 20. liz Berolina: »Lokalanzeigerc je dobil iz Varšave sporočilo, da je ruska sovjetska v*ada odposlala pcljskemu ministru za vnanje suvari brzojavko, ki pravi, da se okupacija Vilne od strani Poljakov smatra kot napoved vojne. IZ UKRAJINE. ; Poljska ofenziva v vzhod ti Galiciji. VARŠAVA, 17. PoI?ska vojska je zavzela Zofkiew in Luck. V Lucku so Poljaki zajeli generalna štaba dveh ukrajinskih divizij in 2000 vo-a-kov. 18 topov in veliko plena. Našli so liste v ka-terah je bila objavljena neka oficijelna nota s katero se ukrajinsko vr;nskim četam. _——— IZ POLJSKE. Bliža se poravnava konflikta s Cebo-SlovaM. VARŠAVA. 17. Komisija za vnanj/ stvari dež. z^ora je dovršila svoje delo. Paderevski je podrobno naglašal velike zasluge narodnega odbora v Parizu. Komisija je odobrila dnevni red. ki izraža zaujvanje Paderevskemu. Soglasno je bil odobren predlog, izražajoč narodne žeije. Paderevski je sprejel deputacijo Slezijskih poslencev v Tešinu ter Jim je rekel, da se nadeja, da se čeSko-poliski konflikt reši forez drugih komplikacij. V ta nnmen se Paderevski na svojem vračauju v Pariz ustavi v Pragi. IZ OGRSKE. Izfave prov. ministra za vnanie stvari. CURiH. 19. Z Dunaja poročajo: Baron Bornw-miziza. minister za vnanje stvari provizorične ogrske vlade, je poročevalcu lista »Ternps« izjavil sledeče: Provizorična ogrska vlada ni nasprotna ententi in se nadeja, da more računati na nje podporo. Na3a prizadevanja za zbližanje z Romunsko in Jugoslavijo so bila sprejeta ugodno in prepričani smo. da se naša provrzorična v!*ada sporazume s tema dnžavama. Minister je zaključil. rekši. da so se ogrski vojaški oddelki Jc udeleževali p-rotibol&eviSkih akcij ter da se bo gledalo, da se ti kontingenti pomnože. IZ JUGOSLAVIJE. Zalivata za priznanje države SHS. BEOGRAD. 17. Jučer je vlada poslala brzojavnim putem svim savezničkim vladama zahvala na priznanju države SHS. CeŠkojngoslovanski blok. CURIH, 20. Službena češka agencija poroča: Narodnodemokratska stranka je včeraj ob-državala veliko zborovanje, tekom katerega so češki in jugoslovanski govorniki nnglaSali absolutno potrebo posesti Reke za Cehoslo-vaško in Jugoslavijo. Isti govorniki so zagovarjali ustanovitev češkolsovaškojttjAoslovan-skega bloka, ki edini omogoča Slovanom dosego ciljev, ki jih nameravajo doseči. IZ ITALIJE. Sestanek Ital. ministrov z min. predsednikom. RIM, 20. Nocoj je odpotovalo iz Rima nekaj ml-ivstrov, da sc sestanejo z min. predsednikom Or-tondo na eni italijanskih postaj ob meji :'n da izmenjajo žniim ideje o položaju. Ministri si povrnejo v Rim v četrtek z>utraj. Odprava sntrtne kazni v zasedenem ozomtfu. RIM, 20. »Gazzetta ufiiciale« prinaša tole naredbo vrhovnega poveljstva: Smrtna kazen se odpravi za vse prestopke. V vseh obsodbah, kier se je določila, se mora ta kazen izprcmcnitl v dosmrten ojster zapor, z izolacijo za dobo. ki nc presega 7 let. Obsodbe, ki določajo dosmrten zapor. se mora leta iztpremeniti v 25 do 30 leten za-■>or. Razun tega se odpravijo kazni, poojstrene s postom, trdim ležiščem in zaporom v temnici. Ta naredba velia tudi za kazni, določene pred priob-čitvijo te naredbe. Ministra-naslednika Salandre in Salvago-Roggija. RIM, 20. »Messaggero« trdi, da je Orlando •zel na znanje demisijo Salandre in Salvago-Roggija z velikim obžalovanjem. Mesto denii-sijonirancev v italijanski delegaciji bosta baje zpolnila dva ministra. Eden teh bo, kakor .rdi »Messaggero«, gotovo Crespi, ki se le nahaja v raznih konferenčnih komisijah. Boj za Iončor.shi pnKt! Tako označa »II Giornale d' Italia«, ki je baje glasilo vlade, sedanjo borbo za kulisami konference. Čujemo pa obenem tudi bojni klic /Snidar vejevitega »II Resto del Carlino«. Oba lista čutita sicer enako in bi hotela !sto, vendar gresta precej narazen v tonu. »II Giornale d' Italia« piše, kako da mno-^i zavezniki ne morejo razumeti grenkobo italijanske duše v teh dneh, soglasnosti v čustvovanju vsega naroda. Zavezniki utegnejo oporekati, da Italija dobi razsežne konpenza-cije za svoj napor. »Giornale d, Italia« odgovarja: Morda je tako. Ali moralni smisel naroda se ne zadovoljuje s tem, da bi meril a dvojnim decimetrom na zemljevidu tisto, kaj mu dajejo sodniki v Parizu, marveč uvažnje način, kako se mu daje. Ko se proglaša bratstvo med narodi, se mora Italija boriti za pri-poznanje minimuma svojih legitimnih pravic, že pridobljenih z orožjem in zajamčenih s pogodbami. Potem pa omenja, kako izvestni elementi, ki si imajo marsikaj očitati iz svoje minolosti, hrupe proti zaveznikom in italijanskim delegatom. Te poslednje jemlje rečeni list v obrambo naštevajoč, kar je Italija vendar-le pridobila: n:eje na Brennerju, obramben zid, ki ste ga postavili narava in zgodovina med dva naroda. Je to problem, ki jc mučil narod od njega vstajenja. In dalje: naj se že reši reško vprašanje kakor bilo, Italija ostane vendar gospodarica na Jadranu. Trsi in Pola sta v italijanski posesti, ki jej ne oporeka nikdo. Zavezniki soglašajo z Italijo, da veliki del obali, kolikor je ne pripade Italiji, treba nevtralizirati ter določili, da v bodoče ne sme obstajati na Jadranu nikako drugo vojno brodovje. Priznavamo — nadaljuje »Giornale d' Italia« — da niso rešene vse naše naloge na Jadranu ter da treba vzhodno obal in vse italijanske manjšine priključiti Italiji, da preneha tako tamkaj vsak irendentizem: ali na drugi strani ne smemo pozabljati tega, kar so naši delegati dosegli in kaj utegnejo še doseči...! Zaključuje: Gotovo: jadranski problei- nam mora biti v skrbeh v tem trenotku; ali tudi glede afriških in azijskih problemov ni še izrečena zadnja beseda. — In predno se prepuščamo obupu, čakajmo vsaj s poti pijenjem bolj natančnih vesti in bolj verjetnih, nego so smele domneve, ki jih meče v svet kak list... Tako »Giornale d' Italia«. Drugače »II Resto del Carlino«. Vojevit in poln pelina kriči: Dve rcsnici treba zaklicati italijanskim državljanom. Prva je, da so zmagovalni Italiji odvzeti sadovi zmage. Druga: da je izsiljevanje prišlo od zaveznikov — Francije in Anglije! Cemu hočejo zakrivati lo Italiji? Italija odhaja s kongresa v Parizu, nc da bi si bila zagotovila svoje mesto na Jadranu, brez meje, brez virov za surovine, brez trgovinskih izhodišč, zmanjšana gospodarski, zlasti napram zavezniškim vlastim, razžaljena s tem, da se mora raztfo-varjati s Trumbicem!... Zakaj naj bi molčali? Stran IL »EDINOST« it«T. 139. V Trato, dne 22. mafa 1919. Tn dalje: ivešili smo se, hvala Bogu, varu-flva prijateljskih, sesterskih vlasti. Razveljavili bi zmago, če bi ne znali nastopili proti norim tiranijam. Ce bi bile čete, ki zasedajo Dalmacijo, storile le en korak v smeri proli aneksiji, bi se bili porušili vsi načrti balkanski ir podonavski trozveze francosko-angleško-ame-rikanske! Na to napada list italijanske oficijoze, ker da rakrivajo to resnico. Zahteva izpremembe sistema in govori o izdajstvu v Parizu od strani tiranskih buržoazij Francije in Anglije. »II Resto de Carlino« pretiruje gotovo. A tendenco ovaja z zahtevo po izpremembi sistema ... Hrupi. Ali je morda tudi on med tistimi, ki — kakor je rekel »Giornale d' Italia« — marsikaj očitati iz svoje lastne minolosti?! Reško opra!an]e. »Narodni svet« na Reki je priobčil naslednjo izjavo: »Narodni svet na Reki smatra plebiscit z dne 30. oktobra 1918 kot neporušen zgodovinski in juridičen čin, po katerem sta odslej mesto in njega okolica virtuvelno združena z Italijo. Izjavlja, da ne pripušča nobene rešitve o usodi Reke, ne da bi jej Rečani pritrdili, ter da ne bi mogel pritrditi kaki nepotrebni sak-ciji tega glasovanja potom sramotnih menjav \ nepopravljivo škodo za življenske interese naroda, zajamčene od prejšnjih pogodb. Kdor bi, vkljub temu, hotel izpreminjati to stanje stvari, naj narine to menjavo z nasiljem. Re ško ljudstvo, svesto si, da zgodovina, pisana z naj^erercznejšo italijansko krvjo, se ne usta-\ Ijn v Parizu, prižaku-e nasilja, naj že pride oc katere-koli strani, z vedrim in odločnim duhom, da ima v činu, ki se dovršuje na ta način, potrditev resničnega izraza čutstev zaveznikov, ter da prisili vsakogar, da sprejme odgovornost, ki mu jo nalaga zgodovina. Za odbor: predsednik Grossich.« Italijansko časopisje komentira to izjavo in opisuje prizor, ko je bila podana, tako-le: V bistvu Reka noče, da bi Ilalijs dcprina-ša!a žrtve zanjo! Videč, da je nje vstrajno ir reporušno italijanstvo v veliko oviro na dosezanju cilja, po katerem Italija stremi, odloča sama o svoji usodi, gotova, da so tudi nje sinovi pripravljeni doprinesti zanjo žrtev. Reka se bo sama branila proti vsakomur, ki bi hotel vršiti nasilje na njeni volji, na nje narodni vesti. Današnji predpopoldanski sklep je bil storjen s tesnobo v duši, ali z zavestno trdnostjo. Obrazloživši položaj je predsednik Grossich ostal za kak hip nem, dočim so navzoči poslušali potrti. Končno reče z negotovim glasom Žrtev, ki jo zahtevajo okolnosti, je ogromna ali, če jo zahtevajo vrhni interesi Italije, jo bomo znali prenašati. Prej, nego Rečana, se čutim Italijana. Ce je tako potrebno, naj se Reka umakne v stran in bo znala iti tudi smrti nasproti. V tem trenotku ni mogel stari patrijot iz-pregovoriti več besede in je začel plakati. Po nekolikih trenotkih ganitja so se mu navzoči bližali in on je roke, ki so se stezale proti njenu:, stiskal smehljaje ob solzah v očeh — m'acen'čem, ki so mu še enkrat obnavljal: sveto obljubo, spajajočo vsa srca Reke v eno samo voljo. Fr2:cosKo-?r$l2šRo-amerl!mnsRe ker sii na Reki. Pod tem naslovom objavlja »Era Nuova« naslednji dopis poslan iz Reke, z datumom *9. t. m. Posnemamo ta dopis, ker smo pre prič ri, da bo rje ;ova vsebina zanimala tudi čitatelje. Dopis pravi: »Časopisje je zadnje dni objavljalo vesti o atne :kanskih nakupih v Splitu in Sarajevem. ki so ključ za umevanje tajnosti Wilsonove re«*?»*avljivrsti v zanikanju zadoščenja Italiji £lcJe njenih upravičenih zahtev z ozirom na Rtko. i er sn se te vesti objavile po prišepetavanju in r.cpopc-no, menim da bi bilo koristno, če jih zterem in popolnim ter dodam nekolike vrsl pojasnila. \ Reki se govori že pet mesecev sem o pogajanjih, ki so jih pričele neke francoske družbe s parcplovno družbo »Ungaro-Croata« * svrho prodaje parnikov te družbe, in govorile se je tudi o poizkusu paroplovne družbe »Adria«, da bi prodala svoje transatlantskc parnike neki angleški družbi. To prodajo je kakor se pripoveduje, preprečilo posredovanje madžarske vlade. Za 'nje dni, ko se ni znalo najti razloge za nekatera nerazumljiva nasprotovanja v en tenti proti prisoditvi Reke Italiji, smo začeli zbirati vesti gospodarskega značaja in jih pre tehtavati po njihovem pomenu glede na naše vprašanje. In tedaj se je pokazala važnost lo-iiko vesti, katere so se preje smatrale za £i-rokoustenje hrvatskega časopisja, ki se je spravljalo v svet samo zato, da bi se dvignila morala prevarjenih Jugoslovanov. Na sosednjem Sušaku so Angleži sklenili pet do desetletne najemninske pogodbe za cela nadstropja raznih palač. V Splitu dobiva prebivalstvo živila od Amerike v obilici in pc smešno nizkih cenah. Pristaniške delavce pla čujejo Amerikanci po 100 K na dan. Amerikanci so vteknili ogremne glavnice v poslopja in zemljišča. V Sarajevem sta angleški in ame rikanski kapital pokupila najrazsežnejše gozdove in sta si zagotovila p^edpravico za dvo tirno železnico v svrho zveze Bosne z Adrijo Francczi pripravljajo v Zagrebu ustanovite velike tc\arne za obuvala in drugih industrij skih podjetij v več krajih na Hrvatskem. Odtor torej zanimanje vseh njih za to, da bi bila Rekr jugoslovansko pristanišče, ne pa zato, da b: rabila kol izhodišče na morje za Madžare, Ce he in Romune, ki so že izjavili, da jim je ljubše ca bi bila Reka it; Lijanska, ker jim Italija nud večje poroštvo, da bi znala velikosrčno ščitit njihove trgovinske koristi. Gre jim torej za to. da bi monopolizirali resko pristanišče, kako so monopolizirali, s soglašanjem srbskih ir hrvatskih politikov, vse trgovinsko in indu-itr-jsko življenje na Hrvatskem ter v Desni ir. Hercegovini. Toliko poudarjeno nezanimanje Amerike. ki je posegla v evropski spor samo iz idealnih razlogov svobode in pravičnosti, se je končno torej ostvarilo v imenitnem kupčijskem poslu. Ker pa je Reka, ko pozna nizkotne špekulacije, katerim jo hočejo žrtvovati, sedaj še bolj kot preje trdno odločena na odpor proti vsakemu kršenju svoje volje, ne vem, ali jo bo hotel Wilson podvreči skrajni izkušnji, za ka-.ero se te kritične dni pripravlja z občudovanja vredno odločnostjo in hladnokrvnostjo. Boj za Reko se torej vrši edino le zaradi špekulacije. Francozi in Angleži uvažajo blago preko Soluna in Splita v velikih množinah, toda hrvatski trgovci vendarle rajši tvegajo vtihotap-ijenje italijanskega blaga ter kupujejo na Reki, ne strašeč se stroškov za podkupovanje straže na carinski meji in večkrat tudi zaplembe blaga! Brezdvomen dokaz, da si njihovi pokrovitelj) lajo drago plačevati svojo naklonjenost. In dobro je, da ve hrvatski in bosenski narod po kakšnih pogojih nameravajo njegovi zastopniki oropati Italijo njenih pravic, ki ne kršijo nebene slovanske koristi v Reki in Dalmaciji: da bi. ga z zvezanimi rokami in nogami izročil' požrešni špekulaciji angleško-francosko-ame-riškega kapitalizma.« Dontaše vsstl. Smrtna kosa. V Šturijah pri Ajdovščini je umrla 18. t. m. gospodična Pavla Šapla iz znane naše narodne rodbine. V osmrtnico, objavljeno v torkovi i Edinosti«, se je vrnila neljuba pometa, da ;e bila pokojnica imenovana sinaiha. namesto ne-\csta. Cenjeni naši rodbini in vsem prizad-elim naže naj-edkritosrčnejse sožalje! Ljudsko štetje. Občina opozarja vse hišne lastnike. upravitelje, ali prisilne oskrbnike, da si z ozirem na naredbo kr. Rubernatorata za Ju!. Benečijo od 15. t m. št. 024634—II., s katero se na-:ejuje štetje tržaškega prebivalstva po stanju od 1. junija 1919, preskrbijo čim preje naznanihie liste v dotičnih sedežih ter da ne čakajo zadnjih eni določenega roka. Opozarjajo se lastniki hiš in hišni najemalci, da je tudi brez ozira na določene Kazni 7.a prestopnike, v njih lastnem interesu da odso-vorro kar najtečneje na vse rubrike naznaniine-*a lista, ker lahko priče vsled izpustitev in na-■Dačn.h podatkov do raznih, ne indiferentnih pre-:udiccv. Sedeži, določeni za prejem in izročitev naznzn:!n:h listov, so tile: 1. za šentvidski okraj n staio mesto: šota Felice Venezian, ul. Ribcrgo. ;t. 10, (ter Verdijevo gledališče); 2. za novemest-ne okra e. Novo mitnico, Gre'.o. §korkolo. Bar-kovl'e in Rojan: šola v ul. Ruggero Manna; 3 >a okraj Stare mitnice, Kiadin, Lonjer. Rocol, Vr-Je!a in KolonTa šola v ul. Giuscppe Parini; 4. za okraje Sv. Jakob. Sv. M. Magdalena Spodnja in Z-gorn:a. Cjarbola in Skedenj: šola v ul. Istria; 5 za vso okolico: občinska šola na Občinah. Saj ne pomaga! Prejeli smo: Tukajšnji »Lavora-tore*. oziroma njega dopisnik se hudujejo na rre-stno upravo, ker pušča mesto v prahu. Posebno hudi so stanovalci Vićemske ulice in obližja. Ze sedaj, pravijo, ko imamo lahko okna še zaprta, je do stanovanjih vse polno prahu. Kaj bo pa v vročih mesecih, ko se ne da živeti pri zaprtih oknih? Mi sc pridružujemo pritožbi, oziroma tem protestom, a upanja je zelo malo, da bi kaj pomagalo. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je bilo v zjutra: h urah pometeno od Grete vse do trgovinske ulice. Pometeli so s stroji, a prah so pustili na pločnikih celo čez poludne!! Kaj pomaga tako pometanje na •suho*, ko se prah razleta na vse strani, da se pri meletn veiriču vrača na prersnje mesto?! Za strojem bi morati takoj počistiti pločnike in oJpe-Ijati, kar se je nabralo, — drusače je le pesek v oči. Se ce!o slabeiše je, če se s strojem dviga ves ->rah le zato. da ga prekladajo s ceste na pločnike. Mi vemo, da ie te-žava. ker je premalo pometačev n tudi vode že primanjkuje, a nekej treba ukreniti, osobito za cesle in ulice v Rolanu ter videm-ske ulice (Belvedere). Ako ostane pri sedanjem či-Sčeniu. so stanovalci omenjenih krajev obsojani, da «-e zacuše ali v vro-čini. ali pa v prahu! Slovensko gledališče. Nocoj ob 8 se vprizori Drvič v sezeni Ctbin Kristanova drama v petih Jejanj.h ■Samosvoj«'. Kristan je tretji dramatik, ki .;a ima canes naše obč nstvo v ciklu izvirnih slovenskih del priliko spoznati. Njegov slog se do-:e!a razlcču:e od Cankarje\ega in Funtkovega. 'načaji. ki jih slika on v svojih dramah so orisani v^i jasno in obče razumljivo. Cisto posebne vrste človek je pa ta Rome. ki požene v svojem samosvojem ravnan'u samega sebe v nesrečo. Krepke so scene med njim in Komarjem, tipičnim sloven-Nkim kmetom, ki se ne more ločiti od podedovane 4rude. — V soboto, 24. t. m., se uprizori prvič v 2—160 (30) S. Giusto 16, 161—2S0 (30) Industria 6. — Rojan: 1101—1109 (19) Rojan, 1—150 (20) j Rojan Poverjeniki vpokojencev vseh kategorij imajo nujno sejo v Delavskem domu, dne 2i2. V., ob 6'30 pop. Naj nihče ne manka! Mestna zastavljalnica. V Četrtek. 22. t. m., se bodo prdepoldne prodajale razne že zapadle, dragocenosti ser. 143, zastavljene novembra 1918. Popoldne se bodo prodajali razni, že zapadli, ne-dragoceni predmeti ser. 143, zastavljeni decembra 1918. Slov. Čitalnica vebi vnovtC na redni občni zbor, ki se vrži jutri, v petek, ob 7 v društvenih prostorih. Slovenski Igralci priredijo v nedeljo, 25. L m., v dvorani Narodnega doma pri Sv. Ivanu gledališko predstavo. Začetek ob 6 in pol pop. Spored se objavi pravočasno. Padel ie. Viktor Fonello, star 9 let, le padel po stopnicah ter si pretresel možgane. Rešilna postaja ga je dala odpeljati v bolnišnico. Samomor. Rozalija Pelis, stara 40 let, je včeraj izpila radi družinskih razmer strup. Poklicali set zdravnika, ki jo je dal prepeljati v bolnišnico, kjer je revica kmalu izdihnila'. Priše! ie pod tramvaj. Včeraj ob 8 zv. je Jakob Blažon, star 10 let, prišel pod tramvaj. Dobil ie razne poškodbe. Peljali so ga na rešilno postajo. Bcrzna poro Tli a. Trst, dne 21. majnika 1919. Položaj nespremenjen. Malo ponudb, ki so bile abso;b.ir2ne s strani debrih 1'. ; . /. Tendenca negotova. Tečaji: Cosulich (Austroamericana) 710— 730 Dalmatia (Parobr. dr.) 3S5— 395 Gerolimich . 1700— 1760 L!oyd 1075— 1125 Lussino 1700— 1760 Martinolich 500— 530 Navigazione Libera Triestina 1760— 1820 Oceania 525— 575 Prenruda 650— 675 Tripcovich 605— 630 Assicurazioni Generali 16800—17100 Riunione Adriatica 3325— 3450 Ampelea 440— 470 Cement Dalmatia 280— 320 Cement Spalato 380— 410 Čistilnica petroleja (Raff. Olii Min.) 2000— 2100 Čistilnica riža (Pilatura riso) 4C0— 430 Krka 375— 385 Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere Monfalcone) 380— 405 Tržaški Tramway 225— -240 MALB OGLASI se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina .L 2*—. URAR sprejema popravila ur vseh vrst Delo točno, cene zmerne. Velkavrh. uL Tigor 5. III. IŠČE SE gospodična, vešča v slovenščini, nemščini, italijanščini, ter slovenski stenografiji. Ponudbe pod >Iz dobre družine« na Lns. odč. Edinosti. 3699 NA PRODAJ je: oprava za trgovino, prodajalne mize, električne Vuči, plinova peč, razna ogledala itd. pri tvrdki Bohinec &. Comp-. ul. Roma 8. 3700 STANOVANJE na Greti se odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji, z opravo ali pa prazno. Oprava (pohištvo, klavir) je na prodaj. Informacije vsak dan od 1—2 ul. S. Francesco 38 111. 10. 3697 KUPUJEM vsakovrstne vreče, Jakob Margon. ulica Solitaric 19. 3698 SPREJME se čevljarski delavec. Farneto 33. 3693 VE C HIŠ PRODAJA Trg. obrtna zadruga v likv. v Gorici. Kdor se zanima, dobi podrobnejše ilci aa vsako popr .vijan e. , rst ifl na debelo in drobno Gentllli & Križmnn: I č Trst, il Huovp 38, vojni ul. S. Lazzaro Vsaki dan novi dohodi. Vino po L 2 liter. — Kis po L 1.20 I ter. — Žganje, konjak, rum, jane*evec 50 stop. po L 8 liter. Špirit po L 15 liter prodaja Ma AFOUOm Trsi. ul. uatterl JI. 10. UMETNI ZOBJE in brez čeluisti, zlate krone in tudi obrobki V!4 J 2 M TUSC HERSS; TRST, ul 30. oktobra (ex Oisennai 13, Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. ZOBOZDRAVNIK D". MRACEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3 - 6 pop. IrezIiol2st]Q lzđinm'2 zoX M:\mn in meta! Ob;-ku t dob o preskrbljeno trgovino HJUiUFAKTllRKEGA BLAGA tvrdke O. N. Favalico v Trstu, is t. VincenzoBelini (jlegceitosv. ftit:nanivega) Vsak dan nov I prihodi. Dr- F§ŠA^§ZU?¥3 ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Rossini štev. 12. vogal ul delle Poste« Trhniški vodjn A. Johnscber, dolgoletni asistent Dr. J Č rmaka. - Izd r inje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje Deln. glav. K 30, KXM); K). Reserve K S.OUj.OJJ Central it TRST na Cassa di Rismi] 5 - Via s. M\) 3 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub ljana, Metković, Opitih Spit, ŠibenU Za Jar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b nCno stroko spadije!e posle. Sprejema vloge v Lirah na hrani ne knjižice proti letnim ob re" stim v b incog ro-prometu proti 3«'« letnim o-brestim Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodneje h pogojih, Ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja Bije f čajani vannstna praJjlž (Safis d«;ui,fjj). Blagajna posluje od 9 do I J. prve vrste belo in iro predaja na dal e a Tom. Boschettl u MmM. i ■ ■■■——■■■■■■ m ? EMARDO EO1L0NF, mi. Ul. GlUliO 13 ^ (Zraven ljudskega vrti). Prodaji na deb lo velijo m iožino volnenega blaga, syile, bombaževine, perila, musolme in črnega s^tina itd. po znernih cenah. Preprodajalci dobijo velik popust — ©P® GUGLIELMO WE1SS, Trst, ul. Valdirivo 23. Tel. 29 78 Izvrslni b2l3 In črna ul.io dalmatinsko In IfclijoHo. It3lI]iinsX3 po L 2.40 In veL — DalmitlnsKo po L 2.40 In oe!. Samo pa debelo. faro na debelo. ur 3E 3EE Tovarna čokolade in kakava